275. štnllta. I IMui, i MM, U. MriN Hlt. nm. leio. ^^B ^^ ^^^^h ^^^^^h ^^^^B ^^^^H^^^^h ^^^^^^ ^^^^K^^^^^^^^^l ^H ^^ ^b ' I ^^^^^^^^^^^^^^B ^1 ^b ^1 ^B ^^k I ' I ^^^^B ^^^^^1 .Slovenski Narod* velja ¥ LioblluU na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: celo leto naprej • • . * K 24*— celo leto naprej • . • • K 22*— pol leta m • • • • . 12'— pol leta „ • • • • . 11'» četrt leta „ • • • • u 6*— četrt leta * • • • • » 5-50 aa mesec m » • • • B 2*— na mesec m • • • • « 1-90» Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Crednlitvo: KaailoT« ulica *L 5 (v pritličju levoj toiaion št 34. likala Tiaa aaa v—Ur tiniill aatfalfa Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Uptavništvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd., to je administrativne stvari. ——— Poaaaaaiaa atorilka vella 10 vtaarfav. ■ Ka pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine st ne Olira. »Narotoa tlakama" teltlon at Si. .Slovenski Narod" velja po poitfs za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto skupaj naprej • K 25'— celo leto naprej ... K 30-— CmH : : :: : ":5o »****>in vse *»«*dežde: na mesec m m > ■ • • 230 celo leto naprej . . • . K 35.— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upramlitvo (spodaj, dvorišče levo), Enallova ulica št. 5, teielon it 85. Podpisujte vojno posojilo! Da bo naša monarhija, ki je bila napadena od celega števila trdovratnih sovražnikov, vsiljeno ji vojsko skončala častno in s popolnim vspe-hom, je dolžnost vsakega domorod-nega državljana, da skuša po svojih silah pripomoči do tega vspeha. Da se pridobi Čimveč za vojsko potrebnih denarnih sredstev, izdala bo avstro-ogrska država veliko vojno posojilo. V upravičenem zaupanju na impozantne pojave skupnega čutenja, ki so ga naši državljani v teh težkih časih doslej vedno kazali, pričakuje se, da se bo občinstvo, zavedajoč se svoje patrijotiČne dolžnosti, z navdušenjem poslužilo dane mu prilike, pomagati pri skupnih ciljih in bo po vseh svojih močeh subskribi-ralo vojno posojilo. S tem, da to stori, pa občinstvo ne bo le delalo v blagobit države, temveč tudi vsak posamezni podpi-satelj v svojo lastno korist. Pogoji, pod katerimi se bo vojno posojilo razpečavalo, so za nalaganje denarja izredno ugodni. Za vse imovite sloje, posebno za one, ki imajo veliko premoženja^ prihaja poleg tega v postev uvaževanje, da je pokritje kolikor možno velikega dela vojnih stroškov z izkupitkom posojila najučinkovitejše sredstvo za to, da se zabrani čezmerno kroženje papirnatega denarja in se s tem odpravi nevarnost, da se vrednost našega denarja poslabša, s Čemur bi se zmanjšala cena denarja in pa vrednost premoženja, ki obstoji v denarnih terjatvah. Da se zagotovi popolen uspeh posojila, so se ukrenile posebne odredbe, ki olajšujejo udeležbo pri sub-skripciji, in ki jih morajo prizadeti krogi primerno uvaževati in izrabiti. Po zmislu § 4. in § 5. cesarske naredbe z dne 27. septembrba 1914, drž. zak. št. 261 in z dne 13. oktobra 1914, drž. zak. št. 279. glede odloga zasebnopravnih denarnih terjatev, se morejo terjatve, ki jih imaio posamezniki napram bankam, hranilnicam, zadrugam in drugim kreditnim zavodom po tekočem računu, iz vlog proti blagainičnim listkom ali iz vlog na vložne knjižice, porabiti za vplačila na državno vojno posojilo brez vsake omejitve, in sicer na ta način, da se subskribirani znesek enostavno nakaže ali pošlje na blagajnico, ki je upravičena prevzemati vplačila. Nadalje daitjo avstro-ogrska banka, poštna hranilnica in vojno-posojilniška blagajnica na vrednostne papirje posojila za ugodno obrestno mero, in sicer za sedaj za 51/t%, oziroma bodo dajale za še ugodnejšo obrestno mero v slučaju, da se bančna obrestna mera še bolj zniža. Na ta način si lahko pridobe vojno posojilo tudi tisti, ki sedaj morebiti nimajo razpoložnega denarja: v ta namen najeto posojilo potem lahko vračajo s poznejšimi dohodki. Pričakovati je torej, da se prebivalstvo te prilike v obilni meri posluži in prihranke, ki se mu delajo, oziroma svoj razpoložni denar nalože v vojnem posojilu, posebno ker ima podpisalec dobiček z ozirorn na to, da so obresti, ki jih bo plačevati za posojilo, najeto v svrho subskrip-ciie državnega posojila, nižje nego so obresti, ki iih bo prejema! od vojnega posoiila. Sicer pa se pri navedenih zavodih samih tekom enega leta lahko dobi posojilo na vojno posojilo samo. in sicer za znižano obrestno mero, tako da je podpisalcu treba razmeroma le majhen del posojene vsote vplačati, dočim si večji del, najbrže približno 3/4. lahko preskrbi s posojilom na podpisano vsoto. Upoštevati namreč se mora, da ni treba vplačati cele poapisane vsote naenkrat, temveč da se sme dovoliti tudi vplačevanje v večjih obrokih. Ne samo bogataši torej, nego tudi oni, ki premorejo manjše prihranke, imajo sedaj priliko, da si nridobe nenavadno ugodno obrestovale svojega denarja, vrh tega pa navest, da so ravnali kakor gre zvestrmu pripadniku naše staroslavne in mogočne monarhije. V Ljubljani, 17. m u 1914. Zupan: Dr. Ivan Tavčar. Svetovna vojna. Naša ofenziva v Srbiji napreduje. — 1400 Srbov vjetih. — Nova bitka v ruski Poljski. — Poraz ruske konjenice pri PiHkallenu, — Chatillon na Francoskem v nemških rokah. NOVA BITKA V RUSKI POLJSKI. — 3000 VJETIH RUSOV. Dunaj, 18. novembra. Uradno razglašajo dne 18. novembra. Operacije zavezniških armad so prisilile ruske čete v ruski Poljski k bitki, ki se je razvila na celi fronti pod ugodnimi pogoji. Ena izmed naših bojnih skupin je včeraj vjela nad 3000 sovražnikov. Napram tem velikim bojem ima prodiranje ruskih čet proti Karpatom samo podrejen pomen. Pri debušlra-nju iz Grybowa je nepričakovan ogenj naših baterij razpršil močno sovražno konjenico. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. tlofer, gra. Razočaranje nad ruskimi neuspehi. »Lokalanzeiger* poroča iz Ženeve: Se včeraj so pariški vojaški kritiki, preslepljeni po petrogradskih brzojavkah, napovedovali eklatantne zmage ruske armade na pruskih tleh ter govorili o predstojećem splošnem francoskem napadu na severne in vzhodne pozicije nemške armade na Francoskem. V Parizu in Bordeauxu so že tiskali posebne izdaje listov v pričakovanju poročil iz Petrograda. ki bi naj zmanjšala sijajne uspehe nemškega orožja. Toda iz Petrograda še dosedaj niso dospela ta težko pričakovana poročila. Za to se pariški listi trudijo, da bi v svojih komentarih navedli kako tolažimo podrobnost. »Giornale d* Italia« priobčuje iz Pariza dopis italijanskega pisatelja Diega Angeiija, v katerem le-ta zatrjuje, da se Parižani navdušujejo samo za Angleško, ne pa tudi za Rusijo. Francozi so žrtvovali za Rusijo 20 milijard in so bili prepričani, da bo ruska armada tekom enega meseca v Berolinu. Te nade se niso izpolnile, za to je zavladalo na Francoskem splošno razočaranje. VELIKA BITKA NA RUSKEM POLJSKEM. Med Lodzom in Krakovom se vrše od 17. novembra hudi boji. Bitka, ki se vrši tu, bo ena največjih. Kakor znano, je sledila ruska vojska umikajočim se avstro - ogrskim in nemškim četam do pruske meje, oziroma do Varte. Nemci so desno rusko krilo nenadno napadli pri Vloclav-ku in Kutnu ter je porazili. Te operacije so ščitile nemške čete severno od Visle. Južno krilo sedanje bojne fronte se opira uspešno na Krakov. Bitka se bo torej bila pod ugodnimi pogoji za avstro - ogrsko in nemško armado. V Galiciji so poskusili Rusi prodreti proti karpatskim prelazom ter na ta način prisiliti naše, da postavijo tja čete. En tak napad, ki so ga izvršili v okolici Grvbova, je bil zavrnjen. Rusko desno krilo je torej poraženo in potisnjeno proti jugu. Iz vseh poročit, ki ^o prihajala zadnje dni, je posneti, da se je ofenziva proti ruski vojski zopet pričela. Vojaški sotrudnik »Pester Lloyda« spoznava v dosedanjem gibanju naših in nemških čet, da se pripravlja obojestranski napad ruski armadi v bok. Zlasti usodepolno bo morda za rusko vojsko dejstvo, da imajo v vzhodnji Pru-siji močno in zmagovito nemško armado v hrbtu. O Hindenburgovi zmngi pri Kutnu, piše »Berliner Tageblatt«: Poraz ruskega konjeniškega zbora pri Kolu in pri Kališu, je bila predigra, kateri je sledila velika bitka pri Vloclavku. Ruska armnda, ki je tu prodirala, je bila potisnjena proti jugu. To je začetek novih zmag. Vsled te zmage se pač ni ustavilo prodiranje vse mase ruske vojske, niti se ni pričelo splošno umikanje. Saj gre za milijonsko vojsko. Gotovo pa je, da se bo prodiranje ustavilo. Za enkrat gre pri Vloclavku za taktično ofenzivo, če ji bo sledila strategična ofenziva, se bo to zgodilo v zaupanju na neomajno odporno silo avstro - ogrske vojske. Vsekakor je to dober začetek nove periiode. Uradno poročilo o ruskih grozodejstvih v Bukovini. Dunaj, 18. novembra. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Nadaljna uradna poizvedovanja o postopanju Rusov v Bukovini, so nanovo dognala, da so si Rusi izbrali bas romunski del te kronovine za torišče svojega divjanja. Iz množine nabranega materijala naj navedemo le naslednje drastične primere: Posestvo Karapsziu, last Janka viteza Grigorcea, so napadli kozaki. Njih poveljnik si je prisvojil več dirkalnih konj v vrednosti preko 20.000 kron, kozaki pa so oropali grad, preiskali in oropali služabništvo ter uničili 34 bi špirita v vrednosti preko 8000 kron. Ko se je lastnik skliceval na svojo narodnost in veroizpovedanje, ter celo na neko varstveno pismo ruskih oblasti, so se mu kozaki — rogali. Na posestvu graščaka Izidorja viteza Janosa so porušili Rusi vsa poslopja, odnesli vse mobihje, požgali krmo. Škoda se ceni na 250.000 kron. Pri tej invaziji si Je moral odkupiti neki ubogi romunski učitelj svoje življenje s 120 K. Deželni glavar vitez Hormuzaki ima na svojem posestvu preko 50.000 kron škode. Rusi so mu požgali gospodarska poslopja, napolnjena s krmo in žitom. Veleposestnik Janko vitez Flon-dor ceni svojo škodo na 135.000 K. — Nič manj vandalsko so gospodarili Rusi po romunskih kmetijah. Uničili so zaloge, odgnali živino, požigali hiše, žugali onim, ki so poskušali gasiti, s smrtjo. Sklicevanje na narodnost in vero ni nikjer pomagalo, Številni, prej bogati romunski kmetje, so postali berači ter se morajo preživljati sedaj kot dninarji. PRODIRANJE V SRBIJO. — 1400 SRBOV VJETIH. Dunaj, 18. novembra. (Kor. ur.) Z južnega bojišča javljajo uradno dne 18. novembra. Na jugovzhodnem bojišču na več točkah večji boji, ob razdejanih prehodih preko reke Ko-lubare naše čete že na onstranskem bregu. Dne 16. novembra smo vjeli 1400 sovražnikov In vplenlli mnogo vojnega materijala. NAŠE PRODIRANJE V SRBIJI. Vojni poročevalec »Pester Llov-da« piše: Padec Valjeva je za Šab-cem in Krupanjem odločilna zmaga v prvem delu vojne. Glavni sunek se je izvršil v smeri iz Kamenice in Gra-Čanice. Dvadnevni silni artilerijski ogenj jih je prisilil k umikanju preko Mičnice in Gornjega Milanovca proti Kragujevcu in Užici. Srbske zadnje čete ščitijo umikanje. Naše akcije bodo od sedaj naprej sledile hitro druga za drugo Splošno je opažati med Srbi, da so nezadovoljni z vojno, dasiravno jim živil in municije nikakor ne manjka. Živine, zlasti prašičev, je toliko, da celo ogrski polki samo furažirajo po Srbiji. Srbom manjka samo kruha. Tudi sanitetne naprave so nezadostne. Z avstro - ogrskimi vojnimi vjetniki pa ravnajo Srbi prav dobro. »Messaggero« pravi deloma v nasprotju s tem poročilom« da so srbske čete izmučene in da je pomanjkanje municije vedno občutnej-3e. Ttfdi orožje Je že izrabljeno. Srbi so upali, da dobe is Italije granate in moko, kar se jim pa ni posreCita, S švicarske meje prinašajo to-le poročilo »Agence Havas« iz Niša: Avstro - ogrske čete, ki so vdrle v Srbijo, so bile numerično tako močne, da smo se morali korak za korakom umikati, predno moremo sprejeti bitko pod ugodnimi okornostmi. NEMCI SO NA ZAPADU OSVOJILI CHATILLON. — NOVA, ŠE NEODLOČENA BITKA PRI LODZU. — PORAŽENA RUSKA KONJENICA PRI PILLKALLENU. Berolin, 18. novembra. (Kor. urad.) VVolffov biro poroča: Veliki glavni stan dne 18. novembra dopoldne. Boji v zapadni Flandriji se nadaljujejo. Položaj ie v bistvu neizpre-menjen. V Argonskem lesu smo napadajoč uspešno prodirali. Francoske napade južno od Verduna smo odbili. Napad proti našim četam, ki smo jih pri St. Mihielu pomaknili na zapadno obrežje reke Mas, se je po prvotnem uspehu popolnoma ponesrečil. Naš napad jugovzhodno od Cireyja je napotil Francoze, da so zapustili del svojih pozicij. Naše čete so v naskoku zavzele Chatillon. Na Poljskem so se v okolici severno od Lodza razvili novi, sedaj še neodločeni boji. Jugovzhodno od Sol-dave smo prisilili sovražnika, da se je umaknil na Mlavo. Na najskrajnejšem secernem krilu smo dne 16. in 17. novembra porazili močno rusko konjenico in io vrgli preko Pill-kallena. Vrhovno armadno vodstvo. Francosko uradno poročilo o bojih \r Franciji in Flandriji. »Berliner Tagblatt« poroča: Francosko uradno poročilo z dne 16. novembra popoldne se glasi: Ob kanalu in ob reki Yser od Nieuporta do dixmuidenske višine se vršijo živahni artiljerijski boji. Nastale so nove poplave. Poplavljeno ozemlje se Širi severno od Dixmuiden do 5 km na sever od Bixschoote. Sovražnik je poskusil med Dixmuiden in Bixscho-ote prekoračiti prekop, toda zavrnili smo ga za mostove. En nemški polk je bil popolnoma uničen. Dva naskoka južno od Bixschoote in južno od Ypres smo odbili. Pričeli smo z ofenzivo, s katero smo zopet zavojevali nekatera oporišča, katerih se je bil nedavno polastil sovražnik. Med Lvu in Oise so se vršile manjše ope-i racije, naše in sovražne Čete so sq deloma približale. Ob Aisne in v Champagne je prišlo do brezuspešnih artiljerijskih bojev. V Argonih je sovražnik zamanj napadal St. Hubert. V Vogezah je aktivnost tamkajšnjih čet le majhna. * BOJI V BELGIJI. Berolinski listi poročajo posneto po »Timesu« iz Rotterdama: Na Flandrskem je 36 ur neprenehoma deževalo. Mnogo nevarnosti je, da se bodo morale čete umakniti iz za-kopov. Stori se vse mogoče, da se vojakom olajša položaj. Jarke podpirajo koli, izkopani so jarki za odte*. kanje vode in v jarke polagajo sla-mo in les. Vmes padajo ves čas granate in šrapneli. O bojih za Ypres pišejo angleški listi: Ne da se opisati niti verjeti, da morejo ljudje vzdržati, kar so morali pretrpeti Nemci v gozdu pri Ypresu. V bajonetnih bojih ni bilo pardona, niti ga ni kdo zahteval. Povsod okrog ni videti nobenega ranjenca, samo mrtve. Boj za Ypres je bil najljutejši v tej vojni. In zopet »Times«. Niti en teden ni pretekel brez izpremembe bojne črte. Sovražnik je neprestano nadaljeval ofenzivo; zlasti je delovala njegova artiljerija, vendar niso mogli predre- Snan 2. •SLOVCN Kl nakuu", auc 19. novembra um. 275 tev. ti obrambne črte zaveznikov. Vršili so se infanterijski naskoki, vedno brez uspeha. Brez ozira na silne izgube so pošiljali infanterijo vedno iznova proti našim pozicijam. Več kakor en mesec so obsipali naše pozicije s Šrapneli in granatami, brezuspešno. Nemci upajo, da bodo omajali in predrli naše pozicije. Glavni nemški naskok je bil naperjen na črto Dixmuiden - Ypres - Armentie-res - Bethune. Vsled izbornosti svoje artiljerije so pri Dixmuidenu in južno od Ypresa napredovali. Zahodno od Lilla so si napravili novo napadalno črto ter vzhodno od mesta postavili težke topove. Ravno tako se jim je posrečilo pri La Basseeju prodreti tako daleč proti zahodu, da so mogli topovi doseči Bethune, ni se jim pa posrečilo doseči prav uspeh. Zavezniki se niso ganili iz svojih pozicij in ponekod so strelski jarki oddaleni samo par sto metrov drug od drugega. »Dailv Telegraph« poroča iz Be-aumonta: Veliki transporti nemške infanterije v Belgijo so prenehali in potrjuje se. da odpošiljajo Nemci velike mase kavalerije iz Belgije in s Francoskega. Več sto transportnih vlakov je baje Šlo skozi Liege. Moštvo nravi, da je odpošiljajo, ker ga na bojišču ne potrebujejo več. O poplavljen ju pokrajine pri Nie-nportu poročalo: Poplavljenje je storilo konec siln-m bojem za izliv Yse-re in za najbližjo pot v Dunkerque. Pričakovati je bilo tega poplavljenja, to je bilo potrebno zaradi Nieuporta in Fumesa. Prodiranje preko Ypre-sa proti Dunkerquu pa je zahtevalo, da je ogrožanje nemškega krila s Črte Furnes - Nieuport nemogoče. S stališča Belgijcev se je smela pokrajina ponJaviti samo. če teh pokrajin sicer niso mogli več držati ali na če je bilo pričakovati, da bo poplava uničila sovražnika. Za Nemce je važno samo, da te pokrajine za boj ne pridejo več v poŠtev. O tehničnih pripravah poroča »Frank!. Ztg.«: Ysera se izliva v more pri malem kopališču Nieuport. Istoimensko mestece s 4000 prebivalci leži nekoliko ob reki navzgor. Izliv Vsere je zelo širok in višina vode se menjava s plimo in oseko. To me-njaiočo se višino vodne gladine so razen za regulacijo na obeh bregovih z velikimi nasipi zajezene Ysere, vporabili tudi za trajno plovbnost obeh kanalov, ki gresta od Nieuporta v severozadni in južnozapađni smeri. Nivo tudi teh dveh kanalov je višji, kakor okolica, ki leži pod morsko ghdmo. Morju branijo poplavljenje pokrajine velikanski nasipi, ob r* ali, nasipi ob reki in kanalih proti mi in izborne zatvcrnice. Belgijci so pri Nieuportu razbili zatvornice in predrli nasire. Ob času plime se je nato voda razlila po pokrajini. Mesto Nieuport samo je zavarovano proti poplavi. Višina vode v poplavljeni pokra'ini se menjava nekoliko s plimo in oseko, vendar je vsaka operacija za oba dela nemogoča. »Daih' Nev s« poročajo z dne 76. t. m.: Nemci so pričeli z obupnim skokom na Vpres. Operacije zaveznikov se nahajajo na tej točki v trenutku na kritični točki. Mnogo je odvisno od tega, ali bodo mogli še nekaj dni držati pozicije, ki jih drže se^rj. Nemška ofenziva se je pričela z mnccro večjo Silo, kakor kčai poprej. Izgube na obeh straneh so strašne. Saniteta ima dan in noč dosti dela, da prevaža ranjence na obalo. * BOJI V FRANCIJI. iz Ženeve poročajo: Sem so dospele vesti o novih bojih v Vogezih. Središče bojev je v Saint Dieju. V Sundgau so dospela nemška ojače-nja. Tudi severno cd Dammerkircha 90 se boji zopet pričeli. Izdajalski mir? Iz Pariza poročajo, da vzbuja odpotovanje Caiilauxa v Južno Ameriko veliko pozornost. Prebivalstvo je sila nezadovoljno in govori o komplotu za dosego izdajalskega miru. Zopet italijanski parnik od Francozov ustavljen. Iz Mi!ana poročajo: Francoske vojne ladje so v Jonskem morju ustavile italijanski parnik »San Gior-gio«, ki je vozil iz Neapolja v Benetke 500 ton premoga. Pripeljali so parnik v Bizerto. BOJI V JUŽNI AFRIKI. Kapstadt, 18. novembra. (Kor. urad.) »Reuterjev urad« poroča: Vladne čete pod poveljstvom polkovnika Ceillersa so se dne 15. novembra zapletle v boj z vstaškrmi četami pod poveljstvom Beyersa, ki štejejo baje 1500 moz. Boj še traja. Buri so izcrubili Drecei mrtvih in ranjenih. TURSKA VOJNA. Boji v Kavkazu. Komunike generalnega štaba ruske kavkaSke armade prav1:V Številnih bojih okoli Kflprikftija to dognale naše sprednje straže razpored-bo sovražne glavne sfle. Ker so dobili Turki v zadnjih dneh silna oja-čenja, so se naše predstraže umaknile na določene lim pozicije. Turški poskusi, nam odvzeti grič Khanes-vuh, ki smo ga bili zasedli, so se ponesrečili. Ostale ruske čete niso imele nikakih znatnejših bojev. Angleško - francosko bro-dovje ob maloazijski obali. »Frankfurter Zeitung« Javlja iz Aten: Angleško - francosko brodovje se nahaja ob maloazijski obali v Canderliju. Francoske in angleške kri?arke preiščejo vsako nevtralno ladjo. Nemiri na Cipru. Ogrski listi si Čz]o iz Carigrada '»oročati, da so Angleži na otoku Cipru prepovedali mohamedan. bo-gosTnfJe. Rad'tejra se je mohame-dansko prebivalstvo uprlo in angleški rczim je v nevarnosti. Angleške oblasti so poklicale vojne ladje na pomoč. Obstreljevanje Smirne MHarc. 18. novembra. ltaU;nr parnik »Bisogno*. ki je prispel v Brindisi. je prinese! poročilo, da se je pričelo obstreljevanje Smirne. Turki razruši relezHške proge ▼ Carigrad. »Leip7;ger Neueste Nacbnchten« poročajo: Turki so razrušili železnico, ki vodi iz Smirne v Kosalo in rrogo iz Dedeagača v Carigrad. V Bejrutu so dali uradi potopiti vse sovražne trgovske ladje. • • Armenske narodne legije. Berlinski listi poročajo iz Petro-grada: Vodja armenskih četašev, An-droniHos, je ustanovil v Kavkaziji armenske narodne !egi;e. ki štejejo že 75.000 mož. Pusija jim je preskrbela orožje in živila. Iz Turčije prihaja vedno večje število armenskih beguncev, ki se pridružujejo legijam. * Neuspeh proklamacije svete volne? Listi trojnega sporazuma poročajo: Zastopniki ruskih mohamedan-cev $ Krima, Kavkaza, z nekdanjega kazanjskega banstva in iz srednje Azije so sklenili protest proti proklamaciji svete vojne ter izjavili, da hf>čejo ostati verni državljani Rusije. Duhovni poglavar indijskih mohame-dancev Aga-han v Koji in predsednik indijske musl;manske lige je poslal v Carigrad izjav . v kateri pravi, da je Turčija lahkonrselno posegla po nevarnem orožju »svete vojne«. Stvar islama pa ni v nevarnosti, temveč !e stvar Turčije, katero so prerazumni carigrajski samodržci privedli na rob propada. Indijski mohamedanski poglavar proglasa zato, da smatra za sebe in /a vse mohamedance v Indiji kalifov o pro-k!amacijo za zmoto, kateri noče slediti. Samoposebi umevno je '■--veda, da ravna/o tako ru^ki kako^ tudi angleški mohsmedanci pod v: 'ivom prizadetih vlad. • • Sestanek bolgarskih ministrov s srbskim ministrskim predsednikom. Sofijski listi javljajo, da se je vršil pred par dnevi v srbsko-bolgar-skem obmejnem kraju Djuješev važen državniški sestanek, katerega so se udeležili bolgarski ministri predsednik Radoslavov. dr. Dinčev, Popov, Petkov, 2abakalov in Pašev ter srbski ministrski predsednik Pa-šič s svojimi diplomatičnimi sotrud-niki. O predmetu konference listi ne poročajo ničesar. Z oficijelne strani ni dobiti nikakega potrdila te senzacionalne, toda zelo neverjetne vesti. • * Tripleententa in Bolgarija. Iz Sofije poročajo: Sem je prispel bivši francoski minister Revel, S da agitira za priključenje Bolgarije trojnemu sporazumu. Konferiral je z voditelji bolgarskih strank. Vodja stambulovistov Genadijev mu je izjavil: »Prihajate prepozno. Trojni sporazum ie kriv cele naše nesreče. Obrnite se na Srbijo in Grško, katere ste obogatili na naše stroške.« — V Sofiji obstoječi »narodni komite« nadaljuje najživahnejšo agitacijo za okupacijo Makedonije. * Grfka in Bolgarija. »Reichspost« poroča: Petro-grajski grški poslanik je izjavil: V slučaj!i, da bi Bolgarija hotela zasesti Makedonijo, bi izbruhnila grško-bolgarska vojna. Cma gora la AftMHa. »Corrtere delit sera« poroča, da je črnogorski zunanji minister Plamenac Izjavil: Crna gora ne bo odgovorila aa izzivanje Albancev iz Severne Albanije. Crna gora se čuti vsled svojih zvez t tripelentento dosti zaščiten. Ce pa bi Tsad naša v resnici poskusil zasesti Skader, kar bi bila v sedanjem Času velika smelost, bodo črnogorske čete zasedle Taraboš, ki obvladuje mesto. Volno potojllo. Dunaj, 18 novembra. (Kor. ur.) Pri nižjeavstrijski eskomptni družbi so podpisali na vojno posojilo: avstrijska zavarovalna družba »Do-nau« 4 milijone; zavarovalna družba »Dam:bius« pol milijona na avstrijsko in pol milijona na ogrsko posojilo; član gosposke zbornice, Anton Orebcr, en milijon; delniška družba f*reviUier - Urban en milijon in dr. Riha"d baron Prasche en milijon. Dunaj, lft novembra. (Kor. ur.) Poštna hranilnica javlja, da je danes vzdl 13.000 o«eb podpisalo male zneske na vojno posojilo. Ravnateljstvo "*Wbe šo!~kih knr'g je po^p^aio en ;nii:'on. de^rh niž'eavstrijsko 7 mili-: *nov 900.roo kron. Cisd!rnpe*ta. 18. novembra. (Kor. urad.) Pri tuka:šnji filijalki avstro-ogrske banke je bilo doslej na ogrsko vojno posojilo podpisanih 10,112.000 kron. Dunaj, 18. novembra. (Kor. ur.) Zavarovalnica »Assecurazioni Generali« v Trstu Je podpisala na avstrijsko vojno posojilo 7 milijonov, na ogrsko pa 4 milijone. Pri prvi avstrijski hranilnici je bilo danes pod-P^saSh 3,600 000 kron. Cesarska akademija znanosti je podpisala 250.000 kron. Trst, 18. novembra. (Kor. urad.) Pri filijalki kreditnega zavoda je bil do danes opoldne podpisan znesek 4 miHJonov kron: pri ravodu »Bsnca Corrmerciale Triestino« pa 2 milijona, židovski občila je sklenila podpisati 100 0O0 K, »Piimione Adriatica di Sicnrta« pa podpiše 6 in po! milijona kron. • • • Vojn! davek v Rusiji. Rusija je predpisala vojni davek. Obdačeni so 1. vsi, katerih letni dohodki presegalo 1000 rubljev: 2. vsi, ki so oproščeni vojaške službe; 3. vsi oni kraji in oni ruski podaniki, kateri od vojne niso direktno prizadeti morajo rrispevati v naturalijah. V I kategoriji znaša davek od 16 rubljev pri dohodkih 1000—1100 r. do 15.000 r. pri dohodkih 190.000 do 200.000 r. Od višjih dohodkov je plačati 8% vojnega davka. Z druge kategorije le ir.vTeto Finsko in pa kozaški okraji. V 3. kategorijo spada prebivalstvo Turkestana, kirgiških tter*. mohamedanci v Kavkazu in v Zakavkaškem, tatari in kalmuki v Staropolu in Astrahanu. Celotna vsota vojnega davka se ceni na 85 milijonov rubljev. m • t Grof Tisza v nemškem glavnem stanu. Kakor se oficijozno poroča se Je podrl odrski min. predsednik snoči čer Berlin v nemški glavni stan. V opetovanih posvetovanjih našega zunanjega ministra z obema min. predsednikoma se je poudar-alo. da je treba obstoječe soglasje med nemško in avstrijsko vlado poudariti tudi z ustmenim razgovorom državnikov obeh držav, kakor postopajo roko v roki nemški in avstrijski generali, tako naj v vseh vprašanjih ravnajo sporazumno tudi merodajni državniki. Dunajski oficijozni listi pristavljajo, da bo grof Tisza brezdvomno poročal nemškim državnikom tudi o svojih najnovejših pogajanjih z Romuni. Iz Sabca. Z oblastvenim dovoljenjem Je te dni neki časnikar iz Arada posetil Šabac. O svojem posetu pripoveduje sedaj to-le: Iz Majura sem krenil z dvema Častnikoma v ponovno osvojeni Ša-bac. Prvo, kar sem opazil, je bila velika vojašnica, ki je ostala nepoškodovana. Naši so uredili v njej bolnico. Preko nepoškodovanega mostu na poteku Kamičak se vije o/kotirna železniška proga v Lješnico. Velika ulica v Sabcu, Jevremova ulica Je le malo poškodovana. Po te) ulici se pride v središče mesta v Karagjor-gjevićevo ulico. Tu se že vidijo gro zote vojnega opustošenja. Tu »e tudi nahaja razrušena cerkev, ki Je seda] podobna razdejanemu ali podrtemu viteikemu gradu. Razrušen nt samo zvonik, marveč tudi poslopje. Od mestne hiše se Je porušil del zidu. Kraj mestne hiše Je bila pošta, ki le ostala brez strehe. V tej ulici Je 84 hiš. ki so vse poškodovane. Na trgu 1 Je zelo živahno, ker so povsodi na- meičeaf naši vojaki. Mesto trenskih vozov vidimo vojne kuhinje. Pred neko razdejano hišo sede naši vojaki in kvartajo. Poief hiše trgovske tvrdke Kraljevo štrli v nebo gol zid, edini ostanek velikega poslopja, ki Je preje stalo na tem mestu. Tudi hiša tvrdke Kraljevo Je izginila s površine, a ostali so samo napisi. častniki, ki so me spremljali, so odpovedovali: V zadnjem času so Srbi streljali iz Šabca na Klenak; naša artiljerija je reagirala in posledice niso izostale. Prebivalstvo, ki se je meseca oktobra po našem odhodu vrnilo v mesto. Je zdavno znova pobegnilo iz ?abca. Srbi so bili prepričani, da bo šabac trajno ostal v njihovih rokah. Za *o so še nedavno tega priredi!' ljudske slavnosti in jeli so zidati tudi dve hiši. Kako JeMedaJ v Lvovu? Cim izstopi potnik na kolodvoru v Lvovu, začuti takoj, da se nahaia v območju vojne in njenih grozot. — Rusko vojaštvo je kolodvor doc !t okupiralo zare. S kresnega portr^i iia kohnlvorskem poslooju se še vedno bleš*i ime cesarja Franca Josipa. Dopisnik ?ngle*kega lista »Times«, ki Je posetil nedavno tega Lvov, pripoveduje, ći so ga tnkoj ob prihodu prijeli ru*ki redarji in ga jeli strogo zasliševati. Odpustili so ga šele, ko so se prepričali, da je opremljen z vsemi potrebnimi dokumenti in z najobsežnejšimi pooblastili. Jedilnica I. razreda je spremenjena v bolnišnico, kjer leže ranjenci dotlej, da jih spravijo v vlak, ali pa v kakšno drugo mestno bolnišnico. Iz čakalnice II. razreda so odstranili vse mize in stole, samo na sredi stoji velHca miza, ki jo zdravniki uporabljajo za operacije. Ob vsakih vratih in ob vsakem prehodu stoje straže z nasajenim bajonetom. V celem velikanskem poslopju je samo ena soba, ki ne služi vojaškim namenom; to je sijajna sprejemna dvorana. Ruski poveljnik železniške postaje je odprl dopisniku to dvorano. Dvorana Je sijajno opremljena, na tleh so razprostrte težke perzijske preproge. Razkošna oprava je v kričečem nasprotju z ranjenci in z bedo, ki vlada v vseh drugih prostorih obsežnega poslopja. Lvovske ulice mrgole ruskega vojaštva, zlasti je mnogo kozakov, ki dirjajo na svojih suhih konjičih semtertja.Navsak korak sreča človek transporte, vozove z ranjenci in živinske črede, ki jih gonijo kozaki. Prebivalstvo se je že navadilo na te prizore in ker Rusi ne nastopajo ravno prestrogo, skušajo prebivalci ostati ž nlimi v kolikor mogoče dobrih odnošajih. Toda simpatije za Avstrijce pa le silijo na dan, kar se zlasti ka?e pri transportih vjetnikov. Opazoval sem prizor, — pravi dopisnik —t ki je jasno pričal o simpatijah prebivalcev do Avstrijcev. Na ulici se je pojavila četa kozakov. ki je tirala kakih 300 vjetnikov. Vjetnike je ob straneh spremljala množica ljudstva. Ljudje so se gnetli k vjetnikom in stiskali modro oblečenim Avstrijcem v roke jabclka in kruh. Neka elegantna dama se je približala transportu ter razdeljevala med vjetnike fine smodke, ki jih je imela v dokaj velikem zabojeku. Gospe in gospodične so me^le iz oken kruh in druga živila, ki so jih Avstrijci pridno pobirali. Posebno je učinkoval name prizor, ko se je pojavila na ulici četa vjetih vojakov, ki so imeli na rokah znake avstrijskega »Rdečega križa«. Kretalo se popolnoma svobodno in pozdravliajo ruske Častnike ter delajo z ruskimi zdravniki v bolnišnicah. Nemara nedostaja Rusom sanitetnih vojakov? Angleški dopisnik daje ruskim vojaškim bolnišnicam dobro spričevalo. V Lvovu samem je 42 vojaških bolmšnic. Vsa Javna poslopja in več hotelov je prenapolnjenih z ranjenci. Na knjižnicah, muzejih, na mestni hiši in na drugih palačah je poleg ruske trobejnice razvita zastava »Rdečega križa«, znak, da so^vsa ta poslopja soremenjena v bomišmce. Na Dunaj Je prispela številka z i dne 12. oktobra v Lvovu izhajajočega lista »Wiek Nowy«, v kateri je čitati, da so mesta Jaslo, Rzeszo\v-Lancut in Przeworsk le malo poškodovana. Tudi mesto Czortkow ni mnogo trpelo. V Lvovu posluje od začetka meseca oktobra rusko orož-ništva V mestno aprovizacijsko komisijo so bili poklicani tudi zastopniki pravoslavne cerkve. V privatnih stanovanjih, ki so Jih »pustili posestniki, so se prigodilc razne tatvine. Grško - katoliškega nadškofa, grofa Andreja Septyckega so prepeljali v RusHo ne kot vojnega vjetnika, marveč so ga vtaknili v zapor, ker se ni hotel pokoriti naredbam ruskih oblasti. Nadškofa bodo Rusi vsled te-ga pridržali v zaporu tudi po sklepu miru. Dotična številka lista »Nowy Wiek« nosi opazko: »Dozvoleno ve-jennoj cenzuroju«. Dnevne vesti. — Odlikovanja, Zlati zaslužni križec z vojno dekoracijo je dobil asistenčni zdravnik v rezervi dr. Fr. Petek. Signum laudis z vojno dekoracijo so dobili nadporočnik Alfonz Klobušnik 3, po'ka cesarskih lovcev, nraporščak bos.-herc. polka št. 2. Franc Dvornik in fregatni poročnik Emil Domanjko. Zlato hrabrostno svetinjo sta dobila dr. jur. Rudolf Terstcnjak, praporščak peŠpolka št. 16 in rač. podčastnik I. razreda A. Vidmaršič pešpolka št. 16. Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda sta dobila častniški sluga Friderik Premrl pri 68. pešpolku in četovodja Rudolf Sever pri brigadnem brzojavnem oddelku št. 8. Vojaški zaslužni kri/ec z vojno dekoracijo so dobili nadporočnik Leon Rupnik pešpolka št. 16, dodeljen generalnemu štabu in stotnik Ludovik Kuralt peš-nolka št. 22. Signum laudis z vojno dekoracijo so dobili nadporočnik Konrad Breznik pešpolka št. 78, stotnik Anton Kos pešpolka Št. 87 in nadporočnik Valentin Čop poljskega topničarskega polka št. 8. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste sta dobila pomorščak Franc Dolenc in četovodja Gustl Dolinšek iz Hrastnika. — Imenovanja v armadi. Za praporščake v rezervi so imenovani rezervni kadetje Otomar Ježišek pri domobr. polku št. 3.; Štefan Podkraj-šek, Jošt Pnnčič, Ivan 2gur, Emil Glančnik in Alojzij Merlin pri dom. polku št. 4.; Ivan Vidic pri domobr. polku št. 27.; Rudolf Čopič pri dombr. polku št 3.; Adolf Jaklič in I. Puš-nik pri domobr. polku št. 4.; Fran Lučovnik, Štefan Radoha in Fran Kogeinik pri domobr. polku št. 4. Za domobranske okrajne narednike so imenovani: Adolf Milavec za Ljubljano, Ivan Dolenc za Celovec, Lorenc Vrečko za Ljubljano in Lo-renc Vodušek za Celovec. — Vojaška vest. G. Janko Po-g a č a r , rez. nad. podčastnik, je imenovan s 1. novembrom za nad-ognjicarja pol. top. p. št. 7. — Srebrni zaslužni križec je dobil stražmojstrov namestnik Josip Krošelj v Trstu. — »Zlato dam za železo«. Darovali so: g. Kriegl 1 brošo, 1 uhan; g. R. 1 zapestnico; neimenovana 1 par uhanov; g. Franke 3 zapestnice; zbirka iz Podgrada 21 prstanov, 1 brošo, 9 parov uhanov, 1 obesek, 1 denar; g. Malniger v Mekinah 1 prstan; g. Jankovič iz Št. Vida 1 verižico; g. Kavčič 1 prstan, 1 uhan; g. Babnik 1 prstan; g. vit. Gutmanns-thal 1 prstan, 1 »brošo, 1 odlomek, 1 gumb, 1 iglo; g. Schonemann 1 prstan, 3 obročke; g. Ahčin 1 medaljon, 3 uhane; neimenovana 1 par uhanov; neimenovana 1 zaponko, 1 par uhanov; g. Ehrlich 4 prstane; g. Tomec 1 prstan; g. Meško 3 prstane; g. Harrauer 1 prstan; g. Petrovič 1 prstan; g. Mahr 1 iglo; g. Steb-lovnik 1 prstan; g. Necka 1 par uhanov, 1 tolar; g. Smerke 1 prstan; g. dr. Pfeifer 1 par uhanov, odlomke; neimenovana 1 verižico; g. Pleste-njak 1 prstan, 1 verižico, 1 par uhanov; g. Pecher 1 prstan; g. Herrisch 1 prstan, 1 obesek; g. Lehrer 1 poročni prstan, 1 obesek; neimenovana 1 prstan, 2 para uhanov, 1 par man-šetnih gumbov; g. Puppo v Kranju 5 prstanov, 3 gumbe; g. Vilfan 1 prstan; g. Bergant 2 prstana; g. Ivan-čič 1 prstan, 1 verižico, 1 par uhanov; g. Sever 1 prstan; g. Tauzher 1 prstan: g. Sternad 1 par uhanov; neimenovana 1 zapestnico, 1 verižico, 1 par uhanov; g. Nadrach 1 prstan; neimenovana 1 poročni prstan, 1 brošo; g. Maric 3 uhane; g. Lončar 1 prstan, 1 zapestnico; g. Czerny 1 prstan; g. Prešern 1 par uhanov; g. Drobnič 1 zapestnico, 1 brošo, 1_ verižico, 1 obesek; g. Mitteisen 5 K; g. Zolgar 1 brošo, 1 uhan; g. Barbič 2 prstana, 2 obeska; g. Zwo!insky 1 prstan; Mici in Lujiza 1 par uhanov, 1 obesek; g. Tekavčič 1 verižico; pa-trijotični tarok 13 K; g. Podkrajšek 3 prstane; g. Spetzler 1 par uhanov; neimenovana 1 prstan; g. Reiner 1 verižico, 1 uro; g. Persche 3 prstane, 2 zapestnici, 2 zaponki; g. Lad-statter iz Domžal 1 prstan; neimenovana 1 prstan, 1 verižico, 1 obesek, 6 obročkov; g. Klinar 1 prstan, 1 obesek, 1 obroček; g. —.— 4 bro-še, 2 gumba, 1 iglo; g. dr. Valentin-čič 2 prstana; g. N. N. 1 verižico, 1 srček; neimenovana iz Trboj 1 prstan, 1 zapestnico; neimenovana 1 prstan; neimenovana 1 prstan; g. Hopf 2 prstana, 1 verižico, 1 zapestnico; g. Dolenc 2 uri; neimenovana 2 prstana, 1 par uhanov. — Ranjenci v LlublanU V deželni bolnici so bili nastanjeni do dne 18. t, m. na novo ti-le ranjenci in j bolni vojaki iz naših krajev: Na me-1 dicinskem oddelku; Bele lvao Novo 275. štev „M-OvcrvMvi istKKvu , Qnc i» novcmDra isi*. ------------------------- - ----------------——~^^—-—■ ,^_^_____^_^^____^__ stran «$« mesto, p. p. 17./10, strel v L roko, Blasig Ivan pri Tržiču p. p. 97. st. 8. strel v 1. nogo, korp. Bratuš Ivan Dole pri Logatcu p. p. 97. st. 7. rev-matizem; Debevc Josip Št Rupert Krško p. p. 17., st. 15. bolan; rez. top. Dolinšek Fran pri Celju top. p. 7. nadom, st. absces na nogi; Miris Ernst pri Kočevju p. p. 17., st. 15. strel v nogo; Hčnigmann Josip iz Metlike p. p. 17., st. 10. strel v d. roko; enoletni prostovoljec tit. korp. Ilc Alojzij Dolenja vas pri Ribnici, p. p. 47.. st. 7. stre! v L nogo; Kovačic Josip, Smi-hel Štopiče, dom. p. 27., st. 3, tifuz; Lakner Filip, Remšnik pri Slov. Gradcu, lov. bat. 20., nadom. st. 4. revmatizem; Lebar Fran Trojane, črnovoj. odd. Podbrdo, bolan; Nosan Ivan, Dolenja vas, dem. p. 27. st. 11. tifus; Orehek Ivan Moravče p. p. 17. m. k. 3. strel v 1. roko; Pretnar Simon. Gorje Radovljica, dom. p. 27. st. 10. strel v L roko, bolan; Stebel Hektor, Gorica p. p. 17., st. 1. ranjen v obrazu, vzgriznil ga je konj; Svelc Ivan, Vodice dom. p. 27. nadom, st. 2.; 2entelin ?tefan, Gradež, dom. p. 27 st. 4. bolan. — Poveljnik 87. (celjskega) peš-polka polkovnik Dioniz Rabatsch je 17. t. m. na potu skozi Meran umrl. — Kot mrtvega izkazuje sezna-mek izgub št. 59 nadporočnika pri 36. pehotrem polku Julija Deirance- S CD 11 S — Š severnega bojišča sta se vrnila v Gradec rezervna kadeta Fr. R e m i c in Ivan Zore. oba težko obolela za revmatizmom. Kadet Zore je bil navzoč, ko je bil kadet R u ž i č k a na smrt zadet. __ Prošnja za poročilo. Kdor bi kal vedel o Franu Petanu, 26. domobranskega pešpolka, 1. stotnije, ki je bil izkazan kot ranjen, naj to sporoči Franu Petanu, Stara vas 35t Videm - Krško. — Pogreša se od 24. avgusta t L naprej Ljubljančan narednik Viktor Kolesa od 7. lovskega bataljona, 3. stotnija. Odšel je na severno bojišče. Kdor o njem kaj ve, naj to sporoči njegovemu očetu gosp. Antonu Kolesi. Hrenova ulica 16, v Ljubljani. Gosp. Kolesa le 73 let star in ima šest sinov v vojni. — Iz ruskega vjetništva je pisal rezervni poročnik pri 25. pešpolku !!vgen Tujec. Zadnje poročilo od ~!iega s severnega bojišča je došlo dne 3. septembra. V pismu, ki ga je prejela danes njegova soproga in ki je datirano z 24. oktobrom, omenja, da je bil dne 9. oktobra v vojaški bolnišnici v Kijevu operiran na nogi. Nahaja se sedaj v vojaški bolnišnici v Kostromi severno vzhodno od Moskve, kjer najbrž tudi ostane ves čas svojega vjetništva. Godi se mu dobro in bo — kakor poroča — popolnoma okreval. — Iz ruskega vjetništva je pisal cand. med. enoletni prostovoljec pri 27. domobranskem pehotnem polku Drago Vidmar, Splošno se je že domnevalo, da je padel na bojišču, ker ni bilo od njega že od konca meseca avgusta nobene vesti. — Načelnik ljubljanskega gasiN nega in reševalnega društva je dobil povabilo k avdijenci pri Nj. c. in kr. Visokosti nadvojvodu Franu Saiva-torju. Povabilo se glasi: Nj. c. in kr. Visokost nadvojvoda Fran Salvator kot namestnik protektorja avstrijske družbe »Rdečega križa . želi, da se mu predstavijo člani reševalnega odseka avstrijske državne zveze onih gasilskih deželnih zvez, ki se bavijo z lokalnim transportom bolnih v službi »Rdečega križa*. Po najvišjem naročilu je Vaše blagorodje v to svrho povabljeno, da se zgladite v soboto, dne 21. novembra ob 7. zvečer v sprejemni dvorani dvora. Gospodje s-; zbero pred 3/47. v podružnični pisarni »Rdečega križa«. — Ob pol 8. se vrši potem predstava pri predsedstvu »Rdečega križa«. — Pričujoče povabilo ie nov dokaz, kako vedo na merodainem mestu ceniti človekoljubno in požrtvovalno delovanje gasilnih društev, med katerimi zavzema ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo odlično mesto. Načelnik tega društva in predsednik »Slovenske deželne zveze prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem«, deželni poslanec gospod T u r k se je odpeljal v avdijenco na Dunaj. — Vojno posojilo. Pri ljubljanski podružnici c. kr. kreditnega zavoda je podpisal lastnik logarskega in upravnega urada Šneberk, princ Herman pl. Schonburg - Walden-burg 12.900 K avstr. vojnega posojila, tako da je skupno z že objavljeno subskripcijo logarskega in upravnega urada v Šneberku po 8600 K od istega podpisatelja prijavljenih 21.500 kron na vojno posojilo. — Upravni odbor »Mestne hranilnice ljubljanske« je v svoji seji dne 18. novembra sklenil, subskribi-rati pol milijona kron 5 in pol % vojnega posojila. — Odbor kreditnega oruštva imenovane hranilnice pa je v seii dne 16. novembra na oredlor so-. spoda predsednika Fran Ksaverja Stareta sklenil, iz tekočih društvenih dohodkov izplačati 100 K deželnemu in gospejnemu pomožnemu drnStvu »Rdečega križa« za Kranjsko; 100 K pa podpore potrebnim obrtniškim rodbinam, katerih očetje so bili poklicani pod zastave. — Hranilne vloge in volno posolilo. Po § 5., odstavek 3. cesarske naredbe z dne 27. septembra 1914^ drž. zak. St. 261. ozir. po § 5., odst. 3, ministrske naredbe z dne 13. oktobra 1914., drž. zak. St. 279., morajo hranilnice iz vlog na vložne knjižice zneske brez razločka, tedaj do vsake visine izplačati, ako vložniki take zneske zahtevajo v svrho subskrip-cije vojnega posojila. Tako izplačevanje vrši se potom odkazanja ali izročitve denarja blagajni, ki je prevzela subskripcijo in so hranilnice tudi upravičene same to preskrbeti. — Ljubljanska kreditna banka sprejema kot član avstr. bančnega konzorcija za državne kreditne operacije, prijave za subskripcijo S1/:*^ davka prostega avstr. vojnega posojila iz leta 1914., po originalnih pogojih. Prospekti in obrazci za prijave so subskribentom na razpolago pri blaga;nah Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani in njenih podružnic. Istotam se daieio vsakomur rade volje vsa tozadevna pojasnila. Sub-skripcija se konča z dnem 24. novembra t. 1. dopoldne. — Poveljnik III. graškega ar-madnega zbora, general infanterije Emil Colerus pl. Geldern, je odlikovan z redom železne krone 1. razreda z vojno dekoracijo. Povodom najvišjega priznanja hrabrosti in uspešnosti, s katero vodi general Colerus izročene mu čete, je graško vojaško poveljstvo odredilo, da razobesijo vse vo aške oblasti v graškem vojaškem teritoriju zastave. — Gradec se pripravlja, da proslavi padec Belgrada. Vladni komisar pl. Underrain, ki vodi graške občinske posle, je odredil, da se padec Belgrada naznani prebivalstvu z 21 streli in z zvonenjem velikega zvona na gradu. Gradec hoče proslaviti padec Belgrada z splošnim okičenjem in razsvetliavo mesta. — Proglašenle Karel PoUakovita usnjarn v Ljubljani in Kranju za »državno varovana obrata«. C. kr. ministrstvo za notranje zadeve je z odlokom z dne 11. novembra 1914., št 15.504'M. L. na podlagi določil § 1. cesarske naredbe z dne 25. julija 1914., drž. zak. št. 155., Kari Polla-kovi usnjarni v Ljubljani in Kranju do preklica in najdalje za čas vojne proglasilo za »državno varovana obrata . — Iz zaporov dežeinobrambov-skega sodišča v Ljub!'ani je bil izpuščen zadnji petek Albin Grčar. vpo-kojeni orožniŠki stražmojster in gostilničar v Zagorju. Bil je v preiskavi od 30. septembra na podlagi nekega anonimnega pisma. Sedaj se je izkazala njegova nedolžnost. — Popravek. V včeraj priobee-nem XIII. zaznamku daril za »Rdeči križ« naj se glasi zadnji stavek: Raz-ventega je gosood Anton Ho^-ievsr, poročnik v rezervi in račursi svetnik c. kr. deželne vlade s pe "bnim namenom za preostale, podpr rc potrebnih rodbin po sovražniki] parJ!"h vojakov (sorrogov in oče >v) iz Ljubljane naklonil znesek 3on K. — Strožje odredbe gtede v Avstriji se naha?a?očili Angležev. Vlada je odredila, da angleški državl'ani, ki se nahajajo v Avstriji, brez razlike starosti in spola od 8. ure zvečer do 6. ure zjutraj ne smejo zapustiti svojih stanovanj in da ne smejo obiskovati javnih lokalov. Ta odredba je potrebna represalija za slabo ravnanje z avstrijskimi podaniki v Angliji. — Slovensko gledališče. Ostali slovenski igralci prirede v kratkem par predstav, na kar se že sedal opozarja slavno občinstvo. — V časten spomin umrlega stotnika Emila Margreiter. sta darovala gdč. Milka in g. Ivan Man-k o č iz Trsta družbi sv. Cirila in Metoda 100 K. — Zdravniški sestanek. V petek 20. t m. ob pol 8. zvečer v Plzenski restavraciji pri »Roži«. — Mehikanec. Pomotoma smo trdili, da je g. Perko zadnji še živeči Ljubljančan, ki je služil v Mehiki. V Ljubljani živi še g. c. kr. nadoficijal P o k o r n Avgust, ki je tudi še služil v Mehiki. Upajmo, da živi med nami še več krepkih mož iz onih Časov. — Več luči! Pred glavnim vhodom ljubljanske realke je zvečer ob šestih, ko profesorji in učenci odhajajo od pouka, tema, da bi ne bilo čuda, ko bi kdo na stopnicah iz veže na cesto izdrsnil in se poškodoval. Ob deževnem ali ledenem vremena bi si kdo tam prav lahko izvinil ali celo zlomil nogo. Zato Je nnjno potrebno, da da slavni mestni magistrat šolskemu sluti v realki pravico mi- žiganja in ugašanja tistih dveh svetilk, ki sta pred ioiskim vhodom nameščeni. — Pogrešani begunci iz Galicije In Bukovino. Mnogo družin, ki so vsled vojaških operacij pobegnili iz Galicije m Bukovine, je bilo ob priliki odpotovanja ali pa tudi med vožnjo ločenih in razpršenih, ker so po* samezni člani rodbin deloma v Galiciji in Bukovini, ali na prestopnih postajah ostali, deloma pa z drugimi transporti na druge postaje dospeli. Vsakdo, kdor iz GalicHe ali Bukovine pobegle svojce pogreša, zamore to pri vsakem c. kr. okrainem glavarstvu, kakor tudi pri mestnem magistratu ter pri c. kr. policijskem ravnateljstvu v Ljubljani prijaviti. Za prijavo pogrešanih svojcev predpisane tiskovine so pri vseh zgoraj navedenih uradih na razpolago. Na podlagi teh prijav se potem uvede poizvedovanje po pogrešanem. — Kolera. Dne 18. t. m. se je zgodilo na Dunaju 7 novih slučajev azijatske kolere, v Kremsu 4, na Koroškem 1, na Čtškem 4, na Morav-skem 3, v Šleziji 14, v Galiciji pa 5 slučajev. — Import preko Italije. Kranjske firme, ki imajo interes na dobivanju blaga iz Italije, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice pojasnilo. — Promet s poštnimi paketi čez Italijo na Špansko in Portugalsko je ustavljen. Skesan tat. Posestniku g. Francu Kržicu v Rakitni je bila pred več dnevi iz odprte omare ukradenih 40 kron, neki ženi. stanujoči v isti hiši pa denarnica s 30 K. V Kržičevi omari je bilo dosti več denarja, a tat je bil skromen in se je zadovoljil s 40 K. Čez nekaj dni pa je tat prinesel denarnico s 30 K nazaj in jo neopazen nustil v hiši. V Zalogu pri §kofelfci je neznan tat posestniku Jožefu Skubicu odnesel 300 kg koruze. Zabaven večer damskega odbora v Postojni. Damski vojnopomožni odbor v Postojni, ki z gospo glavari-co dr. Pilshoferjevo in gospo županjo Lavrenčicevo na čelu, že dalje časa neumorno in požrtvovalno deluje, je priredil pretečem nedeljo, dne 15. novembra v vojnopomožne svrbe lep in dobro obiskan zabaven večer. Zabava se je vršila v salonu »Narodnega hotela«, čegar prostore je lastnik gospod Paternost z ozirom na Človekoljubni namen radevolje brezplačno prepustil komiteju. Na sporedu veselice ie bila gledališka igra in godbe-ne točke in sicer več pevskih točk, dalje igranje na klavir in gosli. Zabavni večer je vsestransko dobro uspel. Imeli smo priložnost občudovati lepi zlas in dovršeno proizvajanje go?nice Hrovatin, ki je požrtvovalno nalašč prišla sodelovat iz Ljubljane: občudovali smo veliko izurjenost na klavirju gospe B3ccar-cich in gospice Miči Lavrenčič. Gospića Bole in nje brat gospod Bole ml. pokazala sta veliko nadarjenost na klavirju in na goslih. Brez dvoma smemo pričakovati, da bodemo v njih imeli še mojstre na klavirju in ros'i. Po koncertu proizvajala se je (:? crlova drama »Sin«. Irralci stavi^ ^o si s to ,rrm pr>c te~';o raloeo, ~. priznati moramo, do so *o kar naj-bo! c izvršili. ' Icaz fe~ u je, đa *e je ičrnicem do konca stedfki z največjo napetostjo \r 0° se rm ie n--'r.va-no in burno p!*-»si ^T^ Oloboko premišljena in skor- mojstrska ie bila i^ra gospoda farmacevta Remsa. Vlogo glavnega junaka izvedel je na način, ki daleko presega diletantizam. Zelo simpatična je bila igra go-ftpioc LavrenčiČeve kot matere glavnega junaka, medtem ko je gospod učitelj Kopač, v čegar soretnih rokah je bilo vodstvo igre, vstvaril tip starega Slemenca. A tudi druge dame h gospodje so s svojim spretnim igranjem pripomogli, da se more proizvajanje igre le hvaliti. Tako smo ime'i v Postoini v zadnjem času dvoje godbenih večerov. Pred 8 dnevi se je improviziral koncert na gosli. Igral je širnoznani umetnik na gosli gospod tovarničar Simonich iz Reke. Oba gmotno nepričakovano dobro uspela večera pokazala sta veliko požrtvovalnost za dobrodelne namene. Gališki begunci v Brežicah. 15. t. m. je prispelo v Brežice 370 beguncev iz Tarnowa, Krakova in Pr-zemvsla, večinoma uradniki in učitelji s svojimi rodbinami. Nastanili so jih v stari tovarni za palice pri kolodvoru. Nekaj rodbin je dobilo stanovanja v mestu. Sv. Anton ▼ Slov. goricah. Tukajšnji vodja c kr. orožniške postaje, gospod stražmojster Franc Maj-henšek je podaril namesto venca na grob na severnem bojišču padlega junaka Jožefa ligo iz Fala 20 K za »Rdeči križ«, oziroma izročil šolskemu voditeliu za naknp volne. Parnlk se le petonM. Mali par-nik družbe Avstro - Anstrikirm »Jo-sefine« se !e 17 trn. u—ntrtm vogeft oglje v Trst blizu Pulja potopil. Na parniku je bilo 12 mož. Izmed teh se jih je šest rešilo, enega so našli mrtvega, druge pogrešajo. Vzrok nesreči doslej ni znan. Parnik »Josefi-ne«, ki se je prej imenoval »Sultan« in je bil last »Uovda«. ima vsebine 500 ton in le bil zgrajen L 1864. v Steilinu. Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan velike družabne drame »Kadar mora molčati srce«, ki je imela pretekle dni najlepši uspeh. V petek specijalni večer s krasno veseloigro »Kako se je Moric zaljubil«. En odstotek kosmatega dohodka tega dneva odpade uradu za vojno preskrbo. Konia In voz poneverll. Minuli teden je v Sadinji vasi mlad, neznan Človek nakupoval poljske pridelke. Ko jih je dovolj nakupil, je prosil posestnika Jožefa Piškurja, da bi mu posodil konja in voz, s katerim bi nakupljeno blago odpeljal na določeni kraj Piškur je neznančevi prošnji ustregel ter mu oboje posodil, a mu ta dosedaj ni še vrnil niti voza niti konja in tudi ni upanja, da to stori pozneje. Mraz pritiska vedno bolj. Danes ponoči je temperatura tako padla, da je v Ljubljani in okolici voda po plitvih kotanjah premrzrrila. Otroka popustila. Te dni je Jožefa Štibernikova prinesla svojega novorojenčka v otroško bolnišnico, kjer ga je popustila in odšla. Na včerajšnji semen] so prignali 537 glav in sicer 158 konj, 348 volov, 99 krav in 32 telet. Brzojavna poročita. Grozovitosti v Bukovini. Dunaj, 18. novembra. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Tudi najnovejša, iz Bukovine dospela uradna poročila poročajo o barbarskih nasilnostih Rusov zlasti proti romunskemu prebivalstvu. Kozaki ropajo, požigajo in more besti-ialično in brezsmiselno. V Sadigori so na cesti brez vzroka umorili 4 moške in eno žensko. Romunskega župnika Mitrofanovicza v Topo-rouczu -so pretepli in mu vzeli uro, zlata očala in ves denar. URADNA POROČILA S TURŠKIH BOJIŠČ. V Egiptu in Kavkazu. Carigrad, 18. novembra. (Kor. u.) Komunike glavnega stana se glasi: Na vseh bojiščih nadaljujemo borbe z uspehom. Naše čete, ki operirajo na egiptski meji, so osvojile kraj Kalat ul Nahl, 120 kilometrov oddaljen od meje in so tam razobesile turško zastavo. Čete, ki so pri Lazistanu stopile na rusko ozemlje, so z Alahovo pomočjo po srditem boju porazile Ruse in zadale sovražniku velike izgube. Vieli smo 100 Rusov in volenili 2 gorrka topa. Carigrad, 18. novembra. (Kor. urad.) Turški glavni stan poroča: V boju pri Koprikoi'U so vzele turške Čete poraženim Rusom tudi 5 strojnih pušk. V Črnem morju. Carigrad, 18. novembra, ob S. ■Večer. (Kor. urad.) Glavni stan pri-občnie ta - le komunike: Naše bro-dovje, ki je bilo odplulo, da poišče ru^ko bedovje v Črnem morju, je zadelo na višini Sebastopola na dve oklopnici in 5 križark ter jih zapledlo v boj. Sovražno broxlov1e se ie umaknilo v smeri na Sebastopol, zasledovano od naših vojnih ladij. Izid boja se bo rozneje naznanil. Carigrad, 18. novembra. (Kor. u.) »Agence Ottomane« priobčuje to - le sporočilo glavnega stana: Cesarsko otomansko brodovje je napadlo rusko brodovje, ki se je bilo osmelilo, obstreljevati Trapezunt, pred Seba- stopolom. V boju, ki se le razvil, }e bila neka ruska oklopnica resno poškodovana. Ostalo rusko brodovje le v gosti megli zbežalo v smeri na Sebastopol. Naše brodovje zasleduje rusko brodovje. Vojni davek ud Angleške«. London, 18. novembra. (Kot, u.) V včerajšnji seji angleškega parlamenta je razpravljal finančni mini* ster Lloyd Oeorge obširno o finančnem položaju ter izjavil, da se bo do 31. marca 1915. porabilo še 535 milijonov funtov šterlingov od tega 339V2 milijonov funtov samo za vojne izdatke. Finančni minister je predlagal zvišanje dohodarine, ki naj nese I2V2 milijonov, zvišanje davka na pivo, uvedbo davka na čaj, ter najetje 350 milijonskega 3V2% rent-nega posojila po kurzu 95%, vračljivega 1. 1918 ali pari. Minister je poudarjal, da st) se razne osebe in zavodi že sedaj ponudili, da prevzamejo nad 100 milijonov funtov bodočega posojila. Francoske in angleške šole v Carigradu zaprte. Carigrad, 18. novembra. (Kor, urad.) Tu so zaprli vse francoske !n angleške šole. itaitstnit list obsena 4 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik; Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«« se ubranite najbolje ako zavžijete dvakrat na dan po I/5o 1 pristnega rastlinskega likerja „FL0RlAN-«a in si perete usta in roke z rastlinskim žganjem (fluidom) „VIVA" primešanim k vodi. Oba izdelka, postavno varovana, se dobita pristno od Rastlinske destilacije „FLORJAN* v Ljubljani, Prešernova ulica. Meteorolosično poroHto. Vitlia ta« ■*]*■ 3«f2 Sretati uicu tlak 7M am • I c» SI Ž*"1 I --------------------------------------- 18. 2. pop. 733 4 67 | s!. jjv2h. pol. oblač „ 9.zv. 735 6 20,si. svzh. 19. 7. xj. 7361 ; —11 si. jjzah. jasno Srednja včerajšna temperatura 3'6'f norm. 3 0* Padavina v 24 urah mm O0J Zasebna vest, da je naš rodbinski član JENIK RUŽIČKA padal pri vestnem Izpolnjevanju vojaških dolžnosti, je trezd?omot potrjeae. Dne 20. oktobra 1914 pri Gornjem BloŠevu od nasprotne krogle v glavo smrtno zadet, je bil ravnotam pokopan. Lahka bodi vrlem« slovenskemu fantu daljna poljska ,Cmlil r ■ i lin ■ftlUia leleam V LJUBLJANI; dne 19. novembra 1914. i Stran 4. .JLOVPOKI NAROD«, dne 19, novembra 1914. 275. Štev. ------------ __-------------------, -------------------------------------------------------------------------------^ rabata* stav. to. Talili ■ sns«, to, 129 Stavbnio) paoliert »ioitvo f p i Mi rit Ji mm arhitekturo in stavbno- ennsnsn> a ^^^k^^ eaesvonnn a **** — «_■_*■&. ^e^^^^^^onsv^^ asnnnani kT^ # T" •' " ■ " , vi^ ■• ■ ■• • taaaliOia 4*1« | tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom I/MM f V 4 ftHIInlBfb^ llrnVh^ D IhI|*JM m »laskaa in fiaa dolni opekarne s strojnim obratom v iVraniSKd SlaVPllSKa lllZia i LIIIIIUI ^^r:! --m ^r^.^-^ Spominjajte se „Hdecega križa". Prodajalka ee encolnoe tekel kot samostojna moč za podružnico v Ljubljani. Oglasijo naj se le v špecerijski stroki dobro tzvežbane in zanesljive. Ponudbe pod gJNeentenui STM** na upravnistvo »Slov. Naroda«. 3793 Tool* mmmHtšmmm trto tštm T Kranj* sprsjase takoj vajenca s popolno ljudsko Solo. — Kje, pove upravnistvo »Slov. Naroda«. 3749 Kontorist ■M 3797 konfor istinja vešča slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika, samostojna sila 00 tn-koj Sprejme« Znanje italijanščine prednost. — Ponudbe na T« 0% A. ■ATA, Zlim, MraTrnka. Zahvala. Za vse izraze iskrenega sožalja povodom bridke izgube našega ljubljenega očeta, starega očeta m tasta, gospoda Ivana Podkrajška osobito pa za častno spremstvo c. in kr. vojaški oblasti, c. in kr majorju g. O. Teishu, gs. c. in kr častnikom in moštvu, darovalcem lepih vencev ter vsem drugim udeležencem pogreba, izrekamo tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 19. nov. 1914. 3798 Žaln| oči ostali. ISAN^TORIUM-EMONA/i \ ZA NOTRANJE^IlVj^li^lClSE -BOLEZNI. £i J LtJUBLJANA KOMENSKEGA ULICA 4 ti f 5EF»znww PRtiAraJ-D^FR DERGANC y KMaa' rata riajem in sicer 3722 s 15. decembrom t L Vprašanja naj se pošiljajo na nnrav. »Slov. Naroda« pod „mesnica 3722*. ¥ trgovino aannfaktarao«*, telesnega Inipeeorifskega klana na dsiell IV •• sprejme ~Vu] učenec zmožen slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe z zadnjim šolskim spričevalon ali prepisom tega na upravnistvo »Slov. Naroda«, pod „UCOnOC 3795M Odvetniška pisarna v glavnom mestu z obsežno, dobro klientelo in dobrim zaslužkom se za primerno ceno oddaš Ponudbe na 3789 |. BI Kamcasefc, Sraz. 6riesplatz. Sotrudnik boljša moč, vojaščine prost, mešane stroke in kontoristinja ali kontorist zmožna obeh dež. jezikov, samostojna moč, vešča dvostročnega knjigovod. izveZbana v pisamiško-trgov poslih ter praktikantlnl a, ■SV M saro|mo]e takoj. ~V1 Ponudbe z zahtevo plačila in prepisi spričeval v dosedanjem službovanju pod , Son-tor 37S0M na upravnistvo »Slov. Naroda«. Kavarna J. Zalaznik prinrata na Ijillintaioi Ia fistom z delete najbolje! zajtrk kakor priznano dobro 3596 belo kavo, čokolado, kakao, čaj, fine likerje in najfinejše pecivo. HA IZninn pošilja tudi na deželo: Krasne 3523 HI ■■ P| S* plašče, jopica« II I II I L »rila, kostume, H /l -*?-»?** IILULm Koiuhovlna. Zelo solidna tvrdkp M. Krištofič - Bučar LteMieaa, Stari trg S. Lastna hlss. Neprekosljiva v otroških oblekcah 11 ia krstni opravi. ■• Mraz postaja . . « Kdor ima svoje Ifndf v volni rad in jih hoče ohraniti zdrave, naj nam pošlje takoj E 9*75 za eden vojaški telovnik s ifvotnim pasom (obi. var.) podviečeno s flaneto, iz enega kosa narejeno, toplo in nepremocljlvo in primerno za vsako postavo. Ta telovnik pa ni primeren samo za vojake na vojni, nego za vsakega, ki ima opravka na prostem, n pr. posestnike, lovce, inšpektorje, kmetovalce, gozdarje, voznike, avtomo-biliste, športnike itd — Razpošiljanje po povzetju ali denar naprej, tudi v znamkah, na željo direktno na bojišče. 3799 W. HARMS a HOLZEH Dunaj L vraben IS (vrakennef). Jamčimo, da vzamemo nazaj, ako ne ugaja. Preprodajalci primeren popust JOSIP POGAČNIK : krojaški mojster v Radovljici : se priporoča cenjenemu p. n. občinstva za izdelovanje raznovrstnih oblek za zimsko sezijo po najno-^^^= vejšem kroju. - Zmerne cene! 3796 Točna postrežba! HMb MM a pjB strojev prti BrdDđ & LflĐllIlCr Brao Ia Potna dobavlja lokomobile, parne stroje, kompresorje in zračne črpalnike, kotle vseh sistemov, cevovode, transmisije, ledne in hladilne stroje, izpiral-ne naprave pat Freygang itd. Uredbe sladkornih tvTornic, pivovarnic in sladarnic, itd. — Zastopnik za Koroško Kranjsko in južno Štajersko: inženir I. BHkula Ljubljana, Cloaleteva allea 1. Št 18S40. ________ 3792 V iotrtok, dna 28. novembra 1914 ob t. url dopoldne so ko potom Javno dražbe na 12 parcel razdeljeni travnik pod ntekovnikom dajal v najem v svrbo obdelovanja. IbiraHičo ponudnikov na dotičoem travniku onkraj ftolosnlčne progo. Mestni magistrat ljubljanski, dne 6 novembra 1914. Priporoča se J j fmltKm solidna tvrdka 11100211 5^'^*» damskih in otroških klobukov v najnovejših oblikah, vseh vrst in raznih športnih čepic. Trganja Gjotzl Židovski ulica štev. 8. Zilii klolaki iidni v zalogi. - Puraiila st sprejemalo Id toflio imSejeio. ZoBtBia narofila se razpošiljajo z obratio poŠto. Uradniki, podpisujte vojao posojilo! Uradniško hranilno društvo v gradcu r. z. z o. z. sprejema od vseh uradnikov, profesorjev, učiteljev, vpokojencev itd. prijave za podpis ia nabavo vrednostnic 5V!o davka prostega vojnega posojila po K 200-— in višjih, brex gotovega plačila in brsx neplačila proti visokim mesečnim obrokom ob takojšni pravici do kuponov. Ta ugodna uredba omogoča slehrnemn uradnika, da opravi svojo patriotlčno doltaost In podpise vojno posojilo. 3763 Vač v razvidih I Prijave celo nujne I Prijave sprejema in daje pojasnila: Josip Kosem v LJubljani, Krakovski nasip 22. Svetovna vojna. Kljub sedanjim razmeram prodajam raznovrstno blago za dame, gospode in ofroke radi ogromne zaloge po naj-nižjih cenah. Novosti v konfekciji za dame in deHice. Najnovejši kroji in vzorci športnih in drugih oblek, ra-glanov, zimskih sulcenj, kakor tudi različnih kožuhov ter modernih zimskih hlač. 3791 Ogromna izbira različnih oblek za dečke in otroke. Ljubljansko prej ang/oko skladišče oblek O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg štev. 5—6. Prešernove slike predaje io ptfilja no Petini nuizitji Iv. Bonač v Ljubljani. Cena sliki 5 kron. 372 Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po naj raznovrstne jSIh kombinacijah pod tako obodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje In smrt s manjsajoCkni se 12 vplačili. „SlvAVIJA" .a. • ••• tzaiemnt zavarovalna banka v Pragi« ■oim sni tono« S S0,TSe-7tt-lS - Isplsesns odškodnine In kspltsllls B «•,§• 5.304*15 Pe velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države g vseskozi slovaasko-aaredno sprave. m————^— Vm pe|s>«OsHa Sajai " ssr fiotns mm 1 ijsjjri sslcsltu i tonu m m. \i -ee Zavaruje poslopja In premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje tako) in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje, Ponori Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte! Ljubljanska kreditna banka v LJubljani m p.muk. ,i.«i.. gjijjjjj fcr—. j 3S3° Stritarjeva ulooa stav. 2. «>,^i«—a *■»—■> i,—.o«o *~». Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v SnJjotu, Celovcu, Trski, Sarajevu. Gorici In Celju. SprelemsvlogeiialmlMBceieoMi^ Sarejema prijave za S.7. SvStr. vs|ns sese|Ue MM VlaneMovan^^ |2 |0 po orig. ojogtjsi ia daje raeevelic vse tozadevae iafernac^e.