m« gosi* odah
SU8.
Državno gospodarstvo.
Vsi vemo, cia se je od prevrata do leta 1923. vršila pri nas inflacija, to je poplava papirnatega denarja, vsled česar je vrednost dinarja stalno padala. Od leta 1923. dalje pa se je začela deflacijska politika, to je da se obtok papirnatih bankovcev čimbolj zmanjšuje. Vsled tega je dinar v teku tega časa zrastel več kot 100% na svoji kupni moči. Jasno je, da bi se zato morali primerno skrčiti tudi proračunski dohodki oziroma zmanjšati davčna bremena primerno za toliko, kolikor je vrednost dinarja zrastla.
Številke pa nam jasno kažejo, da državni proračun in s tem državna bremena leto za letom rastejo, kar je razvidno iz spodnjih številk.
1'roraC. ilob«
1919
1919/20
1920/21
1921/22
1922/23
1923/24
1924/25
1925/26
I^lni nrnr.irt roviSnilJ^ lldillliOV
7 'n ki v " »centih napram lnllu	prujSnjemn letu
1.574 milijonov
2.473 „
4.815
6.149
8.134
10.209 „
11.765
12.304
63% 94%
28% 32% 25% 15% 5%
Iz tega se torej jasno vidi, da so tudi od leta 1922./1923., ko je že nastopilo znatno izboljšanje našega dinarja, proračunski izdatki še neprestano in znatno rasti i.
Najboljša slika našega državnega gospodarstva je dejstvo, da ima naša država 18 ministrstev, torej 18 aktivnih ministrov s približno 40 državnimi podtajniki. Velika Britanija, ki ima štirikrat več prebivalstva nego naša država in ki s svojimi kolonijami vlada nad tretjino vsega sveta in velja poleg Združenih držav Severne Amerike za najbogatejšo državo na svetu, ima pa lo 12 ministrstev.
Naši državni dolgovi.
Po podatkih finančnega ministrstva so znašali naši državni dolgovi z dne 30. junija 1925 toliko:
Predvojni dolgovi 2,217,030.960	»in
Vojni dolgovi Srbije 15,312,967.707	»
Dolg naše države izza prevrata 6,054,989.870	» Dolg po dogovoru v Innsbruku
7, N. Avstrijo 1,363,291.249	»
Skupaj 24,»3«,880.286 Din
ali okroglo 25 milijard.
Za obresti in odplačila dolga bo torej na leto treba približno eno milijardo Din za dolg, ki znaša okroglo 25 milijard.
Poletne hruške.
Ko minejo češnje, komaj čakamo prvih iirušk. Žal, da jih pri nas vse premalo goje, kljub temu, da povsod izvrstno uspevajo in rade rode. Baš sedaj je čas, da mislimo na zasajenje in precepljanje. Zato hočemo opozoriti naše sadjarje posebno na dve boljši vrsti izmed velikega števila polehiih hrušek.
1.	Zelena magdalenka, ki ji pravijo ponekod tudi jakcpovka, je po naših krajih že precej razširjena, drobna, zelena hruška, malo podolgaste oblike.Na 1 kg gre 10—15 plodov. Ob dolgem peclju in ob muhi jo nekoliko rjasta, sicer pa vsa zelena brez sledu kake rdečice. Ko pozori, je rumena in prijetne vonjavo. Meso je ru-menkasto-belo, sočno, sladkokiselkastega okusa in precej raztopno. Vobče zori v drugi polovici julija, v prav toplih legah in in ugodnih letih še prej. Potrgati jo moramo nekaj dni prej, preden na drevesu porumeni in odpade. Potem počaka nekaj dni in je tudi bolj sočna in okusnejsa, nego če bi pustili, da bi se zgodila že na drevesu.
Drevo raste dovolj krepko; naredi pa bolj majhen vrh z redkimi vejami, ki se rade na gosto obrastejo s kratkim rodnim lesom. Skromna je ta hruška v vsakem oziru, pa tudi zdrava. Najbolje se sponaša na lahki, kompostni zemlji. Mokra, mrzla tla ji ne ugajajo. Cvete zelo rano, pa vendar v cvetu ni občutljiva. Zarodi prav kmalu in je sploh zelo rodovitna in hvaležna za prostor, ki ga zavzema. Primerna je samo za visokodebeino drevesno obliko cepljena na divjak. — Kako drevo zelene magda-lenke naj bi imela vsaka hiša, ker so baš rame hruške tako zažoljene. Ako bi jih bilo čez domačo potrebo, se vedno lahko in dobro prodajo.
2.	Klapovka je pa debela, krasno barvana, rana hruška, lepe hruškine oblike. Nia 1 kg gre 5—7 plodov. Gladka koža je na drevesu zelena, samo na solnčni strani zamolklo rdeča in po dolgem živordeče pa-sasta. Ves plod je gosto posut z zelenimi pikami. Godna porumeni in riže na solnčni strani bolj živo zarde. Kratek pecelj je raven in debel. Meso je belo, zelo sočno, popolnoma raztopno in jako prijetnega okusa. Zori v prvi polovici avgusta. Ako jo potrgamo preden začne na drevesu ru-meneti, ko je še trda, se drži na hladnem teden dni ali še dalje.
Drevo dobro raste in razvije izpočetka pokoncu stremeč, prav redko vejevje. Pozneje pa se veje rade pobesijo. Listje ima gladko in se sveti kaker bi bilo poslikano. Tudi mladje ima značilno rjavordečo barvo ter je posuto z belimi pikami. Cvete prav pozno, zato cvet malokdaj pozebe. Zarodi kmalu in je razmeroma rodovitna, zlasti ako ji ugaja lega in zemlja. V tem oziru pa je klapovka nekoliko izbirčna in občutljiva. Dobro uspeva le v zavetnih, toplih legah in v rodovihii, nepresuhi zemlji. Cepiti jo moramo le na divjak, ker na kutini ne raste prida. V dobrih razmerah je primerna za visokodebeino obliko. Po vrtovih bi bile pa prikladnejše pritilične drevesne oblike. Še celo ob severnih stenah raste izvrstno in rodi.
Klapovka je naša najboljša in najlepša poletna hruška, ki bi jo morali pogosteje saditi. Krasen, debel in okusen sad ima vedno dobro ceno in se prav lahko proda.
Drevje in cepiče od teh dveh poletnih hrušek imajo vse večje drevesnice,
3esensko gnojenje
Večina vinogradnikov gnoji svoje trte spomladi pri okopavanju. Vendar treba poudariti, da je jesenska kop in gnojenje mnogo ^ bolj učinkovito nego spomladno. To načelo velja ne samo pri gnojenju s hlevskim gnojem, ampak tudi pri gnojenju z umetnimi gnojili. Večina gnojil potrebuje namreč delj časa za razkrojenje in za spremembo v tako obliko, v kateri jih rastline vsrkajo z svojimi koreninami. Če torej gnojimo trte jeseni, se gnojila tekom zime razkrojijo in spomladi, ko začnejo trte poganjati, imajo že hranila pripravljena in vsled tega začnejo že bolj zgodaj in bujnejše rasti. Naravno da take trte hitreje poženejo, ce okrepijo ter postanejo odpornejše proti boleznim. Tudi cvet se prej razvije in kmalu ocvete, kar je zelo važno zaradi nastave ploda.
Posebno v letošnjem letu se je pokazalo, da so trte, ki so bile gnojene jeseni, vzlic deževnemu vremenu mnogo hitreje in bolje ocvele, nego one na slabših tleh. Iz teh razlogov je priporočati jesensko kop in jesensko gnojenje.
Vsled jesenske kopi se zemlja zrahlja in zamore vsrkati obilo zimske vlage, ki je pozneje potrebna za razvoj trt. Razen tega pa tudi zemlja lažje premrzne in se razkroji, vsled tega črpajo trte iz nje v večji množini svojo hrano. Zaradi zrahlja-nja zemlje pride vanjo obilo zraka, posebno kisika, ki je potreben za razkrajevanje vseh gnojil.
Rahljanje zemlje dosežemo jeseni deloma tudi s takozvanimi »pušlji« ali »vej-niki«, ki jih nekateri vinogradniki polagajo pri jesenski kopi v zemljo. Tega pa ni smatrati kot gnojenje, kajti trtno rož.je ne da veliko hranilnih snovi trtam, pač pa služi k prezračevanju zemlje ter pospešuje njeno razkrajanje. Toda večkrat provzro-čajo ti oušlji plesnobo na koreninah.
Najboljši gnoj je pač dobro razkrojen hlevski gnoj ali kompost. Ker pa je nošnja in dovažanje takih gnojil v strme vinograde predrago in ker pogostokrat ne razpolagamo s temi gnojili v zadostni množini, si moramo pomagati z umetnimi gnojili. Nekatera umetna gnojila je prtporoč-ljivo rabiti istodobno s hlevskim gnojem, ker z njimi nadomeščamo hranila, ki jih trta potrebuje v večji meri za svoj pravilni razvoj, medtem ko jih v hlevskem gnoju in kompostu primanjkuje.^ Posebno velja to za fosforovo kislino in deloma tudi za apno.
Pravilno gnojimo vinograde na ta način, da eno leto, bodisi jeseni ali spomladi, dobro zagnojimo trte s hlevskim gnojem ali dobrim kompostom, naslednja tri ali štiri leta pa vsako leto s primerno množino umetnih gnojil. Nato pa zopet močno s hlevskim gnojem.
Izmed umetnih gnojil trosimo jeseni ali pozimi apnov dušik, roženo moko, To,
DOBRO BLAGO f	NIZKE CENE !
»OBLAC<LNICA<<
manufaktur. trgovina na debelo in drobno
Ljubljana, Miklošičeva cesta 7
ima najlepšo in največjo izbiro raznega sukna, hlačevine, volnenega blaga za ženske obleke, barhenta, flanele in drugega perilnega blaga
po izredno nizkih cenah.
Naročniki »Domoljuba«, kupujte manu-iakturno blago le pri »OBLAČILNICI«.
masovo žlindro, kostno moko ter kalijevo sol. Spomladi pa čilski soliter in superfos-fat, pa tudi kalijevo sol. Čilski soliter trosimo šele tedaj, ko začne trta poganjati, in sicer po vrhu zemlje, ker ga dež hitro raztopi in spravi h koreninam. Z njim gnojimo celo do maja meseca, medtem ko moramo ostala gnojila že prej podkopati.
Množina umetnih gnojil na en o r a I je ta-le,- Dušičnata umetna gnojila; 100 do 150 kg čilskega solitra ali 150 do 200 kg apnovega dušika. Fosforova gnojila 200 do 300 kg Tomasove žlindre ali kostne moke, 150 do 200 kg superfosfata. Kalijeva gnojila 100 do 150 kg kalijeve soli. — Opomniti treba, da gnojenje trt z malimi množinami umetnih gnojil ne zaleže veliko in je največkrat brez uspeha. Zato se naj trtam gnoji vsaj s tu navedenimi količinami, potem šele nam bo trgatev obilo poplačala izdani strošek. — Tudi je poudariti, da umetna gnojila povečini ne učinkujejo le prvo leto gnojenja, ampak tudi še drugo in tretje leto. In večkrat se uspeh pokaže šele v drugem letu, če smo pozno gnojili.
Dušičnata gnojila pospešijo bujno rast in dosledno seveda tudi večji in lepši sad. Med ta gnojila štejemo predvsem čilski soliter, apnov dušik in tudi roženo moko. Fosforova gnojila (Tomasova žlindra, kostne moke in superfosfati) provzročajo obilnejši in lepši sad (grodje). Kalijeva gnojila (kalijeva sol in kajnit) pospešijo predelavo sladkorja v grozdju in boljšo dozoritev jagod in lesa. — S pravilno izbero umetnih gnojil moremo uravnati pravilno rast in primerno rodovitost naših trt.
Kratki nasveti.
Krmljenje živine pozimi.
Gare ven iz hlevov, ker provzročajo pri mladi živini uleknjeno hrbtišče, odstop plečet in praznoto za plečeti, sploh nepravilno in grdo telesno obliko. Razen tega se pri garah smetijo oči, nos in tudi griva pri konjih s prahom in drobom. Veliko konj je vsled gar že oslepelo.
Okisanje krme je posebno priporočljivo jeseni, ko ni mogoče pravočasno osušiti otave, otaviča, pesnega in zeljnega listja, zelene koruze in podobna krmila. Tako okisanje imenujemo »ensilažo«. Najboljše je v ta namen zgraditi jamo iz betona. Lahko se pa tudi izkoplje v neprodirni zemlji. Dno in strani se obložijo s slamo, ki vpija pozneje odvisno vlago. V jamo se 81
v plasteh vloži in dobro stlači (po možnosti zrezana) krma, kakor se to vrši pri oki-sanju zelja ali repe. Dobro je krmo tudi malo osoliti. Iznad jame se krma zvrha ter pokrije s plastjo slame; na njo pride pol metra debela plast zemlje in na to še kamenje, ki krmo tlači. Po dveh mesecih je krma okisana in pripravna za krmljenje, traja pa, če je dobro zaprta, tudi celo leto, ne da bi se pokvarila. Najboljše jo je hraniti za tisto dobo, ko nam zmanjka korenja in druge zelene krme. Okisana krma zelo pospešuje mlečnost krav.
Blatna krma, poplavljeno seno, povzroča večkrat nadušljivost in razne bolezni v želodcu in črevih. Konjem jo ne smemo pokladati. Pred porabo jo je pretresti z vilami in pri močnem oblatenju celo otepsti s cepci. Vsekakor treba pri pokladanju takega sena največje previdnosti.
Plesnivo seno sploh ni priporočljivo za krmo, ker povzroča večkrat nevarne bolezni v želodcu in črevih. Dobro je kvečjemu za steljo, še najprikladnejše je pa za gnoj ali kompost, ki ga je oblivati z gnojnico.
Plesniva detelja, posušena, je često vzrok močnemu slinjenju pri govedi. To slinjenje je posledica delovanja neke vrste glivic, ki povzročajo vnetje žlez v gobcu. Žival žre tako napadeno posušeno deteljo le tedaj, če je močno lačna. Na to neprestano prežvekuje, se slini ter napravi ob jaslih cele kupe slin. Če jo dalje časa krmimo s tako klajo, začne hujšati in končno pogine. Če opazite slinjenje pri govedi, prenehajte takoj s pokladanjem take klaje.
Poplavljeno seno je slaba krma, ki zaleže komaj toliko kot slama. Znatno se pa da zboljšati njena krmilna vrednost z dodatkom živinske soli in klajnega apna. Razen tega pokladajmo živini še nekaj močnih krmil: oljnatih tropin, otrobi ali koruzne moke.
Žitne pleve so bolj tečne nego slama, vendar jih ne sinemo pokladati suhih. Najuspešneje jih pokrmimo goveji živini kot primes k rezanci, toda moramo jih najprej namakati ali še bolje popariti.
Koruzna slama ni bogve kako dobro dobro krmilo in sama na sebi ne pospešuje mlečnosti. Vzlic temu zaleže precej, če jo zrežemo, poparimo, osolimo in ji primešamo nekaj otrobov ali drugih tečnih krmil.
Koruza za opitanje prašičev zaleže največ, če jo za prašiče, ki so od mladega uživali kuhano pičo, kuhamo ali namakamo; prašičem, ki so navajeni surove klaje, torej čijih želodec in čreva lažje prebavijo tudi tršo klajo, jo pokladamo zmleto v zdrob. Pri krmljenju cele koruze jo gre mnogo v zgubo.
Fitol je zelo redilno krmilo, ki vsebuje mnogo beljakovin, zato se še najbolj izplača pri živini za opitanje. Dober je tudi za vole in molzne krave ter nadomešča lahko oves pri mladi živini; za konje pa je manj priporočljiv. Poklada se kuhan ali zmlet, vendar nikdar ne v prevelikih množinah.
Živinska sol je potreben dodatek k vsaki, predvsem pa slabi krmi; napravi jo bolj okusno in užitno ter lažje prebavno. Potrositi jo je vsak dan v manjših količinah po vsej hrani. Razne vrste krmil, ki iih hočemo okisati, posolimo, da postanejo bolj
okusne in da se dlje ohranijo nepokvarjene Slabo, izluženo seno nujno potrebuje soli' da postane bolj prebavno.	'
Klajno apno posebno dobro služi mladi živini pri razvojni kosti. Pomanjkanje fos-forokislega apna v poplavljeni krmi pov. zroča kostolomnico, bolne, šibke noge in razne druge bolezni. Živina, ki dobiva tako krmo, hujša, liže zidovje, grize jasli, žre cunje in vse kar dobi, končno tako oslabi da ne more niti stati. Mnogo takih živali pogine. Letošnja krma je revna na rudnin-skih snoveh, zato je dodatek klajnega apna zelo priporočljiv.
Denar.
g Vrednost denarja 19. t. m. Edina sprememba na mednarodnem denarnem trgu v zadnjem tednu je pri italijanski liri, ki je izredno poskočila. Vendar ta dvig ni tako upravičen, da bi bil trajen, in borzni krogi pričakujejo zopetno nazadovanje, ker nima prave podlage v gosposkem stanju države. Za našo državo je ta nenaden dvig zaraditega važen, ker je zelo pospešil izvoz naše živine in lesa. Na italijanskih borzah so pa devize, vrednostni papirji in akcije zelo padle in povzročile precej zgub. — Naš dinar je še vedno stabilen in je notiral v Curihu 9.145 centimov. Na domačih borzah v Zagrebu in Belgradu so se za tuje valute plačevale sledeče cene: 1 funt šterling 274.80 Din, 1 dolar 56.56 Din, 1 nem. marka 13.50 Din, 1 švicarski frank 10.94 Din, 1 avstr. šiling 7.99 Din, 1 francoski frank 1.65 Din, 1 ital. lira 2.30 Din, 1 češka krona 1.68 Din, 1 grška drahma 0.73 Din, 1 bolgarski lev 0.40 Din, 1 ru-munski lej 0.30 Din, 10.000 mažarskih kron 7.92 Din. '
g Cene srebra padajo. Koncem 1.1925. je pričela cena srebra naglo padati. Vzroki ležijo deloma v naraščanju pridobivanja, največ pa v predstoječi valutni reformi v Indiji. Dosedaj je bilo namreč srebro podlaga indijske vajute, sedaj se pa namerava indijsko rupijo poplaviti na zlato podlago. Indija je bila dosedaj glavni kupec srebra na svetovnem tržišču. Čim se pa uvede zlata valuta, bo potreba Indije znatno padla. Od januarja do septembra je padla cona srebra za unčo (31 gramov) v Londonu od 31a/4 dol. na 27°/,, dol., torej za več kot 13 odstotkov. In to padanje se nadaljuje. Da se popravi cena srebra, nameravajo rudniki znatno zmanjšati njegovo produkcijo.
Cerse.
g Ljubljanska blagovna borza. Promet na ljubljanski blagovni borzi je bil glede poljskih pridelkov srednji. Blago se je kup-čevalo v celih vagonih postavljeno v vagon na nakladalni postaji, kjer ni drugače označeno. Cene so veljale za 100 kg in so noti-rale: pšenica bačka, 75—76 kg težka, 275 dinarjev; pšenica nova, 73—74 kg težka, 267.50 Din; koruza stara 168 Din; koruza umetno sušena za oktober, november, december 152.50 Din; koruza nova v storžih 80 Din; rž domača 215 Din; oves novi 150 dinarjev; ječmen za krmo, 62—63 kg težak, 160 Din; ječmen boljši, 65—66 kg, 180 Din;
Jiahor je delala ie 0asq *$tara mati, joti	bilo je pravilno.
Kuhala ie svoio kavo samo
Pravim Franckorankavnim prMattei
Ta ie danes še vedno tako fin kakor izvrsten Dridatek k zrnati in žitni Kavi Ver bo to rudi imeraj ostal.
otrobi drobni 115 Din; fižol beli novi na slovenski postaji 155 Din; krompir rani na slov. postaji 110 Din; laneno seme v Ljubljani 380 Din; laneno seme iz Podravine v Ljubljani 370 Din. Seno sladko stisnjeno na slovenski postaji 100 Din.
g Ljubljanski lesni trg. Položaj na lesnem tržišču je postal v zadnji dobi vsled dviga lire bolj ugoden za nas in tudi izvoz živahnejši. V Italijo se izvažajo velike količine mehkega lesa, največ iz Bosne in Slovenije, v Nizozemsko pa predvsem slavonski hrast. Cene so ostale iste. Živahnejši izvoz je povzročil dvig italijanske lire in rumunskega leja. Italija je začela v večji meri nakupovati pri nas in Rumunija nam ne more več konkurirati. Glavni odjemalec za mehki les je postala pač Italija.
g Žitni trg. Žitna kupčija je še vedno bolj mrtva in naravnost malenkostna. Kakor drugod se kupci tudi pri nas držijo še vedno nazaj. Tudi izvoz v Italijo se ne more oživeti, ker nam tam konkurira Ogrska z nižjimi cenami in deloma boljšo kakovostjo. Tudi izvoz v Avstrijo se ne more oživeti, ker nam iam konkurirata Češkoslovaška in Ogrska. Pričakuje se, da se bo naš izvoz žita in moke oživel v novembru.
g Hmcljsko tržišče. Vojvodinsko hmeljarsko društvo poroča, da so tamošnji pro-ducenti dosedaj prodali 70 odstotkov letošnjega pridelka. Povprašuje se po prvi in srednji kvaliteti, ki se pačuje po 70 do 105 Din za kilogram, medtem ko se za slabejše blago more dobiti le 55—65 Din.
g Tržišče jajc. Tri nas se jajca stalno podražujejo. Pa tudi na drugih tržiščih ni boljše. Tako se prodajajo na drobno v Ljubljani komad po Din 1.25—1.50, v Mariboru po 1.50—1.75 Din. Na Dunaju so cene neznatno poskočile; nakupuje se mnogo. Ruskega blaga se obeta o prihodnjem tednu obilno. Novega rumunskega blaga ni, ker je izvoz rumunskih jajc skoro onemogočen zaradi uvedbe visoke izvozne carine v znesku 3 leje za komad. V trgovini na debelo notirajo: prvovrstno jugoslovansko in ma-žarsko blago 18.5—18.75 grošev za komad, ru»ko prvovrstno 17.25—17.75, poljsko prvovrstno 17—17.5, drugovrstno blago 16 do 16.5, rumunsko blago (ostanki) 18—18.5 grošev za komad.
klobase 8.25—4.50 Din, mlada živina 6—8 dinarjev. Prodanih je bilo 350 komadov, od tega 66 za izvoz v Avstrijo. Mesne cene: govedina 10—18 Din, teletina 12.50—19 dinarjev, svinjska 20—27 Din kg. Kupčija je bila živahna.
g Svinjski sejem v Mariboru 22. t. m. Prignanih je bilo 633 prašičev. Povprečne cene: Prašiči 5—6 tednov stari 62—100 dinarjev, 7—9 tednov stari 125—150 Din, 3—4 mesece 250—300 Din, 5—7 mesecev 420—450 Din, 8—10 mesecev 525—550 Din, 1 leto stari 1000—1200 Din komad. 1 kg žive teže 9.50—10 Din, mrtve teže 15—17 dinarjev. Prodanih je bilo 210 prašičev. Kupčija živahna.
g Izvoz živine se je v zadnjem času znatno dvignil. Na zadnjem dunajskem živinskem trgu je bilo prodanih 1505 glav naše govedi (iz Avstrije in inozemstva je bilo skupno prignanih 3835 glav) in 5244 prašičev. Tako velikega števila do sedaj na dunajskem sejmu še nismo dosegli.
g Živinski sejem v Mariboru 12. t. m. "ogon: 8 konj, 11 bikov, 219 volov, 290 «rav in 4 teleta, skupno 532 komadov. Poprečne cene za kg žive teže so bile: debeli voli 7-8.50 Din, poldebeli 6-6.50 Din, Prožni voli 5—6 Din, biki za klanje 5 do '•25 Dir., debele krave 6—7 Din, pleme.v-!kc> molzne in breje 5--6 Din, krave za
g Zmanjšanje poštnih pristojbin za pakete. Poštni minister bo s 1. novembrom znižal poštne pristojbine za pakete. To znižanje bo znašalo povprečno 10 odstotkov. Z ozirom na ustaljenost dinarja se zmanjša tudi razmerje med zlatim dinarjem in papirnim dinarjem. Za takso na pakete, ki se izvažajo v inozemstvo, se bo odslej računalo 12 dinarjev za zlati dinar, mesto dosedanjih 15 dinarjev.
g Začasno zvišanje poštnih pristojbin. Kot pomoč popljavljencem, oškodovanim tekom poletja po poplavah Donave in Save, je poštni minister sklenil, da se za mesec november povišajo poštne pristojbine in sicer na ta način, da se zviša cena znamk. Prvotno je bilo to povišanje zamišljeno za dobo 3 mesecev. Ker se je veljavnost te odredbe določila na 1 mesec. — Od tega povišanja pričakuje poštni minister dohodek borih 8 milijonov dinarjev. Ali se izplača taka odredba?! In vrhu tega pojde ves ta denar samo za Vojvodince, medtem ko se v Sloveniji vsled poplav tako hudo prizadeti kraji sploh ne bodo vpoštevali pri dodelitvi podpor.
g Pomanjkanje vagonov v Sloveniji občutno ovira izvoz. Zaradi visokega stanja lire, cene našega lesa ugajajo italijanskim trgovcem, ki močno povprašujejo po lesu vseh vrst in mer ter celo po tramih, za katere je bilo navadno le malo zanimanja. Blaga je pri nas dovolj in bi bili mogoči veliki kupčijski zaključki, ko bi ne bilo pomanjkanja vagonov, ki onemogoča našim izvoznikom' držati se dobavnih rokov. Potrebovali bi se<laj najmanj še enkrat toliko
vagonov, kolikor jih imamo na razpolago. Ta pomanjkljivost pomeni za Slovenijo ob-< čutno gospodarsko škodo.
g Zadružna šola v Ljubljani. V zimskem semestru tekočega šolskega leta se bo na državni dvorazredni trgovski šoli v, Ljubljani zopet otvorila zadružna šola. Vpisovanje bo 3. novembra t. 1. od 10 do 12. ure dopoldne. Sprejemajo se le moški, ki so najmanj 16 let stari in so dovršili ljud--sko šolo. K vpisovanju je treba prinesti rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo in 15 Din vpisnine. Šolnine ni. Učnih knjig ni treba kupovati, ker so sestavljena za vse predmete skripta, ki jih dobi vsak udelež-nik za ceno 200 Din, ki jih vplača pri vpisovanju. Redni pouk se bo začel 3. novembra ob tričetrt na 2 popoldne in se bo vršil vsak delavnik od tričetrt na 2 do pol 7 zvečer. V primeru prevelikega števila pri-glašencev imajo prednost kmečki posestniki in njihovi sinovi, ki ostanejo doma in nameravajo sodelovati pri domačih zadrugah.
Meh za smeh.
Sodnik: »In kaj je bilo potem, ko vam je obtoženec dal prvo zaušnico?« Priča: /-Dal mi je še tretjo.« — Sodnik: »Kako to, tretjo, drugo vendar, ne?« — Priča: »Ne, drugo sem mu primazal jaz.«
Učitelj: »Jaz ti dam dva zajca in potem še enkrat dva zajca, koliko jih boš imel?« — Tonček: »Pet.« — Učitelj: »Ali ne veš, koliko je dva in dva?« — Tonček: »Seveda vem, ali jaz imam doma že enega zajca.«
»A.: »Včeraj sem videl človeka, ki je tehtal tisoč kilogramov.« — B.: »Beži, beži, kje pa more človek tehtati tisoč kil?« — A.: »Na Jesenicah sem ga videl, ko je tehtal železne plate.«
Slovenec in Nemec. Gospod je videl kmeta, ki je peljal h konjaču konja, kateri mu je poginil, ter ga vpraša nemško: »Bo-hin?« (Kam?) — Kmet: »Je že hin, že.« — Gospod: »Bos?« (Kaj?) — Kmet: »O ni bil bos ne, na vse štiri je bil podkovan. —< Gospod: »Du bist ajn ezel.« (Ti si osel.) — Kmet: »O nič nisem bil jezen, žalosten pa.«
Star zamorec je požigal suho travo na travniku, ko je prišel mimo tujec. »Ti si neumen,« mu reče, »to ne delaš prav, trava bo postala tako črna kot si ti.« — »Nič vas naj to ne skrbi,« odvrne zamorec, »tu bo rastla trava in bo zelena, kot ste vi.«
»Vi, dandanes je to vse drugače. Danes smo vsi enaki, nihče ni več kot drugi. Vj ste tudi samo to, kar sem jaz, zapomnite si to, vi osel k
Kupujte samo prvovrsten pridatek h kav! in takšen je
zr:za »Violinska cikorija"
ki daje kavi dober okus, izdatnost in lepo barvo!
(llinarn letošnjega pridelka, hijacinte, tolpe, dfJUluLU narcize in krokuse smo pravkar prejeli. - SEVER & KOMP. — Ljubljana. 6631
AVGUST JEGLIČ
RADEČE pri ZIDANEM MOSTU
nudi vsakovrstno USNJE, Jerlje lastnega izdelka, gamaie in čevljarske potrebščine po najnižjih cenah. — Prepričajte sel
GOZDNA SEMENA
vseh vrst kupuje »FRUCTUS«, LJUBLJANA, KREKOV TRG 10.	Zahtevajte narodi!«.
l/A IPMPP za sodarsko obrt se sprej-• AutllCv me pri prosti hrani, stanovanju in perilu. — Ponudbe je poslati na FRAN REPIC, sodar, Ljubljana (Trnovo).	7158
MIZARSKI POMOČNIK iKe ilaibe. Ponudbe na Jož. Penca, Aržiič« < P. Kos tanje vica. 7056
Išče se majer
z malo družino, za srednje posettvo na Gorenjskem. Biti mora poštenjak in razumen za vsa kmetska dela. Plača in drujo po dogovoru. Naslov: POLLAK STANISLAV. Tržič, Gorenjsko. 7137
IIQE U Lajboljših «J K C svetovnih tvornic kupite edino v veletrgovini
R.S.ermecki, Celje št. 19
katera nabavlja v velikanskih množinah in radi tena prodaja po celi Jugoslaviji po iudovito znižanih cenah: lina anker-remontoir Din 125"—, kra*na ura „Koskopf 140"—, elegantna in zelo dobra »Vi-gilant" 19<>'—. z dvojnim pokrovom 200"—, fiaa srebrna ura 2S5"—, damska naro5na -. moška 155'—. krasna budilka 75"—, dva zvonca H5"—. nadalje verižice, prstane ter uhane. Pišite takoj po itmtrovani cenik z več tisoč predmeti. Železniška vožnja se nakupu primerno povrne. Trgo.ci engro cene.
135'-
Kjepati fi
Stol, Micka! kupuje«,
g "da imaš vedno tako lepe obleke?
b Pri llinliii Siiill-i i EaMjiti

Tam je lepa izbera modernega blaga za	__
ieuske in moške obleke, pliša za plašče,	S3
suknje, kakor raznih čevlje* in drugih	K| ■ modnih predmetov. Potrudi se in nikar
g»f ne »«m ud i ugodne prilike pri nakupu	Si
sgu zimskih obleki — Velika izbera	g
g potrebščin za gg. šivilje in krojače.	g
S VKLIK PROMET I MALI DOBIČEK! gj
^^mu m mmMM mm&fom
Išče se za dobro ffpblp ki zna šivati, kot HIŠ-hišo v Ljubljani UCl\IC NA, in močna priprosU najraje začetnice. - Ponudbe na upravo Domoljuba pod: »Stalna služba« it 245.
in prepričuje, da kupite najboljše
dekla
Ljudstvo dokazuje
BLAGO po najnižjih cenah edino le pri
J. MENART, trgovec, Domžale.
Velika zaloga zimskega blaga; priporočam moške in ženske štofe, double, hlačevino, krasne volnene blagove za bluze, lepe flanelc in parhende, trikotažo, rokavice, nogavice itd. — Krasna izbira v svilenih rutah. Velika zaloga prima dežnih plašJov po najnižji ccni. — Pridite in prepričali sc boslcl
2IIPOnf"J sprejmem iz poštene hiše k ULClIUl usnjarski obrti. — FR. PENCA,
Mokronoj na Dolenjskem.	7204
Najboljše dušično gnojilo za vse zemlje in vse
rastline je
Njegova raba je priprosta, učinek hiter in izdaten. Vsebuje neobhodno potrebno rastlinsko hranilo DUtIK v lahko raztopni obliki. — Vsa pojasnila in tiskana navodila o pravilni rabi čilskega solitra in drugih umetnih gnojil, o pravilnem obdelovanju zemlje in gojitvi raznih rastlin podaja brezplačno
PODDELEGACIJA PROIZVAJALCEV ČILSKEGA SOLITRA V LJUBLJANI, Gruberjevo nabrežje 161.
fttoifo l/oinn I Naznanjam slav. občin-blltijlc, VtilliU. stvu, da je došla ogromna množina jesenskega in zimskega blaga, katerega prodajam radi prevelike zaloge pod ceno. Pridite in prepričali se boste! Se priporočam spoštovanjem
ANTON SAVNIK, Skoija Loka.
Predno kaj kupite,
krasne ANGLEŠKE ŠTOFE in VELURJE za plašče in kostume v novem lokalu trgovine MARIJE ROGELJ — Ljubljana, Sr. Petra cesta štev. 26.
7lstmlfO kupuje in dobro plača F. ČUDEN, LldUHAC Ljabljaaa, Prešernova ulica it«T. 1.
POZOR I Ženini in neveste 1 POZOR!
MODROCE, PERESNICE,
posteljne mreže, otomane, divane in tapetniško blago — Vam nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN, tapetnik, Ljubljana,
Krekov trg St. 7 (poleg Mestnega doma), ŽIMA IN MORSKA TRAVA VEDNO V ZALOGI!
Na;popclnej§i
ST0EWER
šivalni stroji
ta < i v. lic, kroiait ia i«Viar« tw ta
v»ak dom. Pr«deo n n«barit» •troj, oglejte ti t« iz/edoost pri tvrdld
L. Baraga,
Liubijana Selenbura u!. 6.1 Brezplačen pouk. 15 1«! bo j t m it to.
Kdor hoče
biti postrežen z dobrim blagom
naj pride aii pi -e
i po sukno ali kamgarn za moške in ženske obleke, p irhet, tlanele. kambrik, rute. odeje itd. v znano in zanesljivo trgovino
R. Miklauc „Pri Škofu'
Ljubljana, Lingarjera ulica
(v lastnih prostorih) Obstoj tvrdke blizu <30 let
Pozor, gg. duhovniki in deželani!
Staroznana, priljubljena
restavracija in hotel L!oyd
sta sedaj popolnoma prenovljena v vseh prostorih.
Lepe hotelske sobe, pristna domača in tuj« vina, priznano izvrstna kuhinja po zmernih cenah. Kuhinjske učenke se sprejmejo. K prijaznemu obisku uljudno vabi
,.restavracija in hotel Lloyd" R. Miiller.
NOVE OSTANKE
z* obleke in psrllj prodaj* vsako sredo In soboto zs skero polovično ccno
TEKST1LBAZA3
Ljubljana, Krekov trg 10
» prwn nadstropju. Plills po «nikl
2 krepka in močna VAJENCA poStenih slar'e sprejme Jernej Sitar, mizar, Smihel, Novo oesU