Največji
v Zdruicnih driavak
V«lja umleto - . .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za ktocamatvo celo leto	$7.<J0
1
GLAS
f
The largest Slovenian Da3y in tihkO ^Joi^ocl ISftttftCSv
List slovenskih delavcev y AmerikL
and lesa! Holidays. 75,000
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered as Second Clasa Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of Mareh 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 81. — STEV. 81.
NEW YORK, MONDAY, APRIL 8, 1935. — PONEDELJEK, 8. APRILA 1935
VOLUME XTJTT. — LETNIK XT.TTT.
FRANCIJA POŠILJA ARMADO NA NEMŠKO MEJO
VOJAKI KOPLJEJO ZAKOPE IN PREPLETAJO MOČNE UTRDBE Z ELEKTRIČNIMI ŽICAMI
Vojaške določbe versaillske mirovne pogodbe bodo olajšane. — Francoski zunanji minister je mnenja, da je vojna nevarnost z vsakim dnem večja. — Mussolini je sestavil načrt za skupni nastop Anglije, Francije in Italije proti Nemčiji.
NANCY, Francija, 7. aprla. — Francija je oja-čila svoje postojanke v utrdbah ob francosko-nem-ški meji in je utrdbe, ki so zgrajene iz cementa in jekla, prepredla z električno žico in vojaki so izkopali zakope. Okoli 32,000 tisoč vojakov iz garni-zij v Metzu, Besanconu in Nancyju je bilo poslanih na nemško mejo.
Tornado zahteval 37 človeških žrtev
NAJNOVEJŠA GRUPACIJA SIL
Japonska se boji angle-ško-ameriške zveze. — Angleško-japonske zveze ni mogoče obnoviti.
Tokio, Japonska, 7. aprila. Japonski zunanji podtajnik Kiji Aman je rekel, »la Anglija skusa preprečiti s]>o razum mod Japonsko in Kitajsko, ker se boji, <la l>i Japonska razširila svojo trgovino po kitajskih provincah.
Amau je rekel, <la se Anglija še vedno drži svojega gesla: "Anglija je gospodarica morja*'. Rekel je. da Anglija nore samo "žvižgati", temveč tudi plesati".
Amau je rekel, da ni nika-kega govora, da bi bila obnovljena angleško-japonska zveza in da se Japonska boji, da bo v bližnji bodočnosti prišlo do zveze med Anglijo in Združenimi državami Amau pravi, da Anglija z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, deluje ua to, da ne bi prišlo do kitajsko-ja-ponskega sporazuma, ki bi ]k>-
PARIZ, Francija, 7. aprila. — Ceste, ki vodijo proti nemški meji, so polne vojaštva, ki se v popolni vojni opravi pomika proti vzhodu. Medtem ko so bili na nemško mejo poslani trije vojaški kori, je najvišji vojni svet sklenil, da še dalje obdrži pod zastavami okoli I 10,000 vojakov, katerim je v aprilu potekla vojaška obveznost. Vojaško poveljstvo hoče do 23. aprila svojo vojaški silo zvišati na 530,000 mož, ko bo vpoklican v vojaško službo novi letnik.
Zunanji minister Pierre Laval, vojni, zračni in mornariški minister so vojnemu svetu povedali, da so te vojaške odredbe potrebne, ker je vojna nevar -nost z vsakim dnem večja, navzlic temu, da se ev-v ropski državniki trudijo, da vzdrže mir.
Vojaki so pričeli odhajati na nemško mejo zgo- iPolnama odpravil protijapon-... . v i i • •	. vi .L . i -vi sko gibanje na Kitajskem,
daj zjutraj pes, z vlaki m v vojaških avtomobilih ^^ ^ ponudila? <labo
in zvečer je bila tesna modra črta vojakov od belgijske meje pa do Švice.
LONDON, Anglija, 7. aprila. — Kot se poroča, je Mussolini angleški vladi poslal iz štirh točk se-stoječi načrt za skupni nastop Anglije, Francije in Italije proti Nemčiji.
Ta načrt, ki ga bo Mussolini predložil v Stresi angleškim in francoskim diplomatom 1 1. aprila, je naslednji:
1.	Skupna politika Anglije, Francije in Italije proti samovoljni nemški kršitvi versaillske mirovne pogodbe.
2.	Skupna fronta treh velesil z ozirom na angle-ško-francoski sporazum z dne 3. februarja. K. temu sporazumu bodo povabljene tudi ostale evropske države.
3.	Razgovor o neodvisnosti Avstrije in o jam-ščini za neodvisnost.
4.	Prememba mirovne pogodbe Madžarsko in Bolgarsko.
Zunanji ministri Anglije, Francije in Italije bodo na konferenci v Stresi najbrže dovolili Avstriji, da podvoji svojo armado. O tem bo tudi razpravljal svet Lige narodov, ko prične s svojim zasedanjem 1 5. aprila.
BEOGRAD, Jugoslavija, 7. aprila. — Vladni krogi izjavljajo, da bo Jugoslavija z vso odločnostjo nasprotovala vsaki premembi st. germainskega miru, ki omejuje vojaško silo Avstrije. Jugoslaviji se bosta s tem pridružili tudi Cehoslovaška in Romunska.
RIM, Italija, 7. aprila. — Ko je le še nekaj dni do konference v Stresi, je ministrski predsednik Benito Mussolini pustil vse delo v svojem uradu ter je z aeroplanom odpotoval na svoje posestvo v Racco de la Caminate, kjer bo ostal štiri ali pet dni v popolnem miru ter bo proučaval mednarodni položaj in bo natančno izdelal načrt, katerega bo predložil konferenc iv Stresi.
Mussolini je ofc 9,15 dopoldne odletel iz Rima z • velikim trimotornim aeroplanom, katerega je vodil
NEVAREN
ROPAR POD __KLJUČEM
Šerifi so obkolili Hamil-tona na železniškem tiru. — Vdal se je brez vsakega odpora. — Umrl bo na električnem stolu.
sodelovala z vsako državo ali pa s skupino držav, ki bi hotele Kitajski finančno ali tlru-gače ^ pomagat i.
Japonska bo skušala angleško agitacijo proti Japonski za vstavit i s tem, da bo stopila ** boljše odnošaje z Združenimi državami. Poslanik Saito si v Wasliingtonu prizadeva skleniti novo japonsko-ameri-ško pogodbo, ki bo odstranila vsako tekmovanje v inozemski trgovini obeli držav.
Poslaniku Saitu se do sedaj še ni posrečilo skleniti take pogodbo z Združenimi državami, ker wasliingtonska vlada ne zaupa japonskim militaristom, ki so povzročili, da je Japonska prelomila pogodbo devetih držav, ki je jamčila teritori-jalno nedotakljivost Kitajske. Avstrijo, l Japonska se bo še dalje prizadevala, da bo ob ugodnem ča-su pričela z washingtonsko vlado pogajanja za novo trgovsko pogodbo med obema državama. Med tem pa bo Japonska storila vse, da prepreči angleško-ameriški sporazum, ki bi imel namen na Daljnem Iztoku obdržati status quo.
DOHODKI DAVKA NA PIVO
Washington, D. C., 7. aprila. Od časa, ko je bila pred dvema letoma odpravljena prohi-bicija, je v zvezno zakladnico prihajalo od davka na pivo na mesec povprečno $14,860,000.
Do 28. februarja je v 23 mesecih prejela zvezna zakladni-
Dallas, Tex., 7. aprila. — Bančni ropar in morilec Raymond Hamilton, star 22 let, ki je 22. julija 1934 pobegnil iz celice v Iluntsville, je bil zopet ujet. »Šerif Richard Allen Schmidt je s svojimi deputiji zalotil Hamiltona na železniškem tiru blizu Fort Wart h a v družbi štirih drugih mož. Preoblečen je bil kot tramp v overalls, v ponoseni suknji in z zelo obrabljenim klobukom. V rokah pa je nosil kovčeg z novo obleko. Hamilton se je s svojo premen jen o zunanjostjo skušal skrivati prod svojimi zasledovalci, toda Schmidt ga je takoj spoznal, ko je prišel s svojimi tovariši po železniškem tiru.
Ko je cela družba prišla do skritih šerifov, je Schmidt dal svojim tovarišem znamenje, da jo obkolijo. Hamilton se ni u-. piral, temveč je na Schmidto-vo povelje dvignil roke in so vdal brez vsakega odpora, navzlic temu, da se je pogosto balud, da ne bo nikdar živ prijet. Takoj je bil priklenjen k dvema <leputijema in bil odpeljan v zapor v isto kaznilnico, iz katere je preti osmimi meseci pobegnil.
Med deputiji je bil tudi Ted Hinton, ki je ustrelil roparskega poglavarja Clyde Barrovva in njegovo prijateljico Bonnie Parker. Hamilton je svoj čas pripadal Barrowovi roparski tolpi.
Schmidt je pozneje povedal, kako je zasledil Hamiltona. S svojimi tovariši je iskal nek ukraden avtomobil. Pri iskanju so prijeli nekega Nolana Alreda, ki se jim je zdel sumljiv, ko se je peljal s taksijem. Pri njem so našli pismo, katero je pisal Hamilton in ga je hotel izročiti nekemu ITamilto-novemu prijatelju. Alred je prisegel, da Hamiltona ni poznal in da tudi ni vedel za vsebino pisma. Povedal pa je. kje se nahaja mož, ki mu je pismo izročil. Schmidt je takoj s svojimi deputiji odšel na kraj, ki ga je označil Alred in je Hamiltona našel in ga aretiral.
STAVKARSKI VODITELJI
____IZPUŠČENI
Osemindvajset unijskih uradnikov je bilo izpuščenih, d a napravijo mir v severnem premogovnem okraju.
Wilkes-Barre, Pa., 7. aprila. »Sodnik \V. A. Valentine je u kazal, da se izpuste iz zaporov 28 vodilnih uradnikov United Anthracite Miners of Pennsylvania, da skončajo stavko v rovih Glen Altien Coal Company in zopet napravijo mir y severnem premogarskem okraju-
Okrajni predsednik premoga rs k e unije Thomas M. Malone je bil s svojimi sedmimi tovariši, ki so bili poslani v zapor, ker se niso uklonili u-kazu sodnika Valentine, da prekliiVjo stavko, po konferenci meti sodnikom Valentine in governerjem Karle takoj izpuščen iz zapora. Ostalih dvajset je bilo oproščenih, da se udeleže konference nove unije v Wilkes-Barre, prcdiio gredo na konferenco v Harrisburg, kamor so povabljeni tudi zastopniki prvotne unije Unrted Mint* Workers of America in zastopniki Glen Alden Coal Company.
Sodnik Valentine ni hotel izpustiti, voditelja nove unije Theodore Lincavage, ker je bil zapleten v dinamituo zaroto, zaradi česar ga čaka daljša zaporna kazen.
MANCUKUANSKI CESAR V T0K10
Kang Teh se je vozil po ulicah v rdečem vozu. Na železniški postaji ga je pozdravil cesar Hiro-hito.
ca na tem davku $341,780,420, ali na leto $178,320,000, medtem ko je davčna oblast pričakovala letnih $150,000,000.
sam. Apenine je preletel v višini 20,000 čevljev ter je 75 minut zatem, ko je odletel iz Rima, pristal na letališču v Forli,. odkoder se je takoj z avtomobilom odpeljal v Racco.
Tokio, Japonska, 7. aprila. Vihar, ki je ves dan razburjal morje, po katerem je plula bojna hwlja "Hiei", se je proti večeru polegel, in mančukuan-ske cesar Kang Teh je pri svojem prihodu zagledal lepo pokrajino, odeto v cvetje črešenj pod goro Fuji s sneženim vrhom.
Natančno po načrtu je bojna ladja "Hiei" priplula v Jo-kohamo. Sprejelo jo je 150 aeroplanov. Boji ladji je plula nasproti laidja z najstarejšim bratom cesarja Hirohito princem Čičibu, admiralom Nobu-masa Suetsugu in drugimi dostojanstveniki.
Med sprejemnimi pozdravi so pili šampanjc«, nakar se je Kang Teh izkrcal in ga je v imenn Jokohame pozdravil župan. Ko je stopil v vlak, ki ga je odpeljal v Tokio, je bilo iz topa oddanih 21 strelov.
Ves železniški promet v Tokio je bil ustavljen. Pred že-
PET JUŽNIH DRŽAV JE
BILO HUDO PRIZADETIH
McCOMB, Miss., 7. aprila. — Nad državami Louisiana, Mississippi, Texas, Alabama in Florida je divjal strahovit tornado, ki je zahteval najmanj 37 človeških življenj. Več sto oseb je bilo poškodovanih. Povzročena škoda je ogromna.
Število držav je posebno v tem delu države Mississipi izredno veliko. Deset oseb je utonilo, ko je veter prevrnil ribiški čoln na Lake Providence.
Med mrtvimi je tudi Mrs. T. AV. Whitiiigton, teta kongres-nika, \Vhitingtona.
V McLean okraju v državi Kentucky je moralo nad sto družin zapustiti svoje hiše ob bregu reke Green River, ker je reka v teku par ur narasla za osem čevljev.
Tudi v Rumsey, Ky.. je šestdeset družin brez strehe. *
Mesto G1 ester v Miss., ki ima 1500 prebivalcev, je vihar ]>t>polnoma uničil. Prebivalci so še pravočasno pobegnili na varno. Povzročena škoda znaša četrt milijona dolarjev.
Rdeči križ je poslal v opu-stošene kraji* več vlakov z živili in zdravniki.
PODERŽAJ POMETA
Jugoslovanski kapitan Ivan Pt*leržaj, ki je bil obsojen zaradi bigamije na pet li*t ječe, ji* bil prideljen v jetnišnici sanitarnemu oddelku, to se pravi, da so mu dali metlo v roke.
— To ji« sicer precej poniževalno, — je izjavil — toda mene ne briga.
(V se bo pri pometanju dobro izkazal, ga bodo poslali v pisarno, ker zna več jezikov.
lezniško postajo je bilo postavljeno vojaštvo in dostop na postajo je bil dovoljen samo najvišjim državnim uradnikom, ki so se pripeljali v avtomobilih.
Petnjast minut pred prihodom vlaka se je pripeljal cesar Hirohito. Zopet so grmeli topovi, ko je prihajal vlak <na postajo. Samo najvišji uradniki so bili priča sestanka dveh mladih cesarjev vzhodne Azije.
Kang Teh se je s postaje odpeljal v rdečem vozu, v katerega so bili vpreženi štirje beli konji.
Ulice, po katerih se je peljal cesar Kang Teh, je stražilo 6 tisoč policistov in 456,000 vo-
PRIPRAVE __ZA STAVKO
Delavci pri Goodyear tovarni so prepričani, da bi njhova zmaga enkrat za vselej odpravila ' 'odprto delavnico".
Akron, Ohio, 7. aprila. — Strokovno organizirani delavci Goodyear Tire and Rubber Company so prejšnje nedeljo odglasovali za štrajk. Z vso vnemo se pripravljajo nanj ter prete, da bo vsako krvoprelit-je tisočkrat poplačano. V teku je glasovanje med delavci dveh drugih velikih tovarn, namreč B. F, Goodrich Co., in Firestone Tire and Rubber Co.
Vse kaže, da bo večina glasovala za stavko.
Coleman C. Clahertv, predsednik United Rubber Workers Council, je govoril popoldne pred 1200 uslužbenci Goodyear Company, ter jim rekel, da zavzemajo prednostno stališče v boju za boljše plače in delavske razmere in delavske pogoje. Zmaga v bodoči stavki bi pomenila konec odprte delavnice v jeklarski, avtni in drugih važnejših industrijah dežele.
Krajevni organizator John House, je zapretil, da bodo stavkokazi tisočkrat plačali za vsako prelito kapljico krvM. Priporočal bo takojšnjo ustanovitev *'letečih švadronov'' ter pozival posebno vojne veterane in bolniške strežnice, naj gredo štrakarjem na roko. Stavkarje bodo popirali vsi nezaposleni v Akron in 'Summitt okraju.
Organizator Ameriške Delavske Federacije, George Robert, je rekel, da bo Federacija moralno in financijalno podpirala stavkarje. Po njegovem zatrdilu šerif James Flower no bo nič opravil, četudi najame tisoč pomožnih šerifov.
NEMŠKA MORALA
Berlin, Nemčija, T. aprila. — Kot pravi neko poročilo iz "Weimarja, je bilo 15 oseb ob-
sojenih na dva do 24 mesecev jakov. Policija je ukazala, da zapora zaradi homoseksualno-
so po vseh hišah zagrnili ok na. Kaing Teh se je odpeljal v Akasaki palačo, cesar Hirohito pa v svojo palačo. Pozneje je Hirohito obiskal manču-kuanskega cesarja v Akasaka palači in mu je pripel na prsi najvišje japonsko odlokovanje red krizanatem. Ko pa bo Kang Teh vrnil obisk, bo cesarju Hi-rohotu izročil najvišji manču-kuanski red orhidej.
sti.
17,000 ZIDOV BO POBEGNILO IZ TUBČIJE.
Jeruzalem, Palestina, 7. apr. Kot poročajo iz Stanbnla, namerava pobegniti z Turčije 17 tisoč Židov, ker ne morejo veo prenašati skrajno slabih go-spodarsko-političnih razmer.
Pobegniti nameravajo v Palestino.


■ • —-^^
ODA
»»
MEW YORK, MONDAY, APRIL 8, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY is XJ. 8. A.
Glas Naroda"
Published by 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakwr, President
li. Boned ik, Treas.
Plaoa of SIC W. 1Mb Street.
mt tbe corporation and adc' Borouch of Manhattan.
of above officers: New York City. N. Y.
6 L A S NARODA" (Voice of the i'eeple)
Day Except Sundayx ud Holidays
Ca celo leto valj* m
liMlta Ca »trt
leta .. leta
In
. »0.00 . 93410 . 9140
Za New York an celo leto
Za pol leta .............
Za lDoaeaaatro aa celo Mo 35® pol tetft ••••••••••••••
974» 9&60 974)0 $8.00
Sobacription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
"G i as Naroda" lsbaja t m ki dan izvsemii nedelj lu praznikov.
CV»l'l»l brn podpisa in osebnosti se ne prlobčajejo. Denar naj se blagovoli poAiljatl po Money OrOer. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da M nim tudi prejtaje blvslffPe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
4OLA8 NARODA", 21« W. 18th Street, New Ysrk. N. Y. Teienbsoe: CHeb« J—ISIS
STROdKI GOSPODARSKE KRIZE
ABESMSKA GOSTIJA
KAKO JE V MONGOLU
Frane<»ski list "IVuple" je na podlagi gradiva. zbra nega po Ligi narodov, izračunal. koliko ško le je napravili gospodarska kriza.
Samo na kmetijstvu znaša šk<*la od h-Ma UMU. okrni; 2 1 milijard zlatih dolarjev. K temu je pa iii4m prišteti še nnla.se uničene sirovim*, kavo. žito, vino it<L. da bi eene ne padle. <V vzamemo za podlago eene iz leta li)2!>.. znaša vsa škoda okrog 3(1 milijard zlatih dolarjev.
Ogromno škodo je utrpela tudi industrija- Leta 1SI25)-sc je eenila svetovna proizvodnja na 5H> milijard zlatih dolarjev.
('e odštejemo sovjetsko Rusijo, ki krize v našem smislu ne pozna, ostane okrog 8i» milijard zlatih dolarjev. Po ccnali iz leta 1929. znaša škoda v industriji okrog 13f> milijard zlatih dolarjev.
Izgiiho veletrgovine in promota eeni francoski list na 50 milijard, izgubo male trgovine in svobodnih poklice* okrog ;$f> milijard.
Sik upaj bi torej znašala izguba glede na eene iz leta 5)2!)- okrog 250 milijard zlatih dolarjev.
Kaj pomeni to, nam postane jasno, ee |K>inisUmo, da so cenili.vse svetovno železniško omrežje z vozovnim parkom, z vsemi poslopji in skladišči ter elektrarnami vred pred krizo na G0 milijard zlarcili dolarjev, trgovsko mornarico vsega sveta s pristanišči, kanali in drugimi napravami pa na 25 miljard.
Svetovna vojna je stala človeštvo okrog 170 milijard zlatih dolarjev in tako vidimo, da nam je prinesla gospodarska kriza mnogo večjo škodo.
Vojna meti Italijo in Abesi-nijo je videti neizbežna in A din Abeba, prestolnica edine re-samostojne afriške dr/a ve, j.-vsa pod vtisom težkih" dogod-kov, ki se pripravljajo. Pri tem so minula komaj štiri dobra leta, od kar ni tukaj poznal nihče nobene skrbi in so tisoči in t'soei ljudi imeli pravo svato-vauje. To je bilo v »novembru 11)30., ko se je vršila v veliki, o5 m dolgi in 25 m široki kronski dvorani stare cesarske palače pojedina ob kronanju novega eesarja Hailcja Selasija Prvega.
Dvorana j«* bila razkošno o krašena in med povabljenci so bili tudi zastopniki tujih vlad.
Na nekakšnem odru, ki j«- bi! o«i ostale dvorane ločen po za-storu. j«* sedela <*esar>ka rodbin«' ma svilenih blazinah, oh-eajali so jo sami domači vojskovodje. V velikih skledah so gostimi ponujali po starem običaju pripravljene jedi. Xajprvo je prišel na vrsto mesni ragu, potem je sledilo goveje meso iu kuretiiiua, vsakovrstna zeli ujava iii druge dobrote, .ledi .»o bile vse hudo popraiie, a so ugajale tudi navzočim Kvrop-«'«•111. Vmes so gostje |• 11 i abe-sin-ko medico, ki >e imenuje tej, in žganje.
Po poje«lini prvih povabljenih gostov, >«» prikorakala v dvorano zastopstva vojske. — ( lani izbranih čet so prišli v svojih novih uniformah, ki ;ji'i je bil uvedel cesar sani, drugi pa v starodavnem belem bur-nusu, šarmi. Kakšno pojedina .»e bila to, si lahko približno predstavimo, če izvemo, da so pogostili nič manj nego 5100 vojakov in da je vsak nie«l nji-rri' dobil 12 obrokov "jedi.
Kot uvod k vsakemu obroku je snedel z maslom namazan kruli in nekaj mesnega raguja. Pri tem seveda ni manjkalo medic in žganja. Meso, ki so
Sovjetska agresivnost v severni in notranji Mongoliji gre po stopinjah carske vlade. < >ba režima sta imela v programu polastiti se tega ozemlja, ki meri 1,850,000 kvadratnih kilometrov in je pripadalo po imenu Kitajski, upravljala ga je ]»a do velike kitajske revo-
milijona in preživljajo se večinoma z živinorejo. Ruski in kitajski kolonisti se pečajo s trgovino in |M»ljedelstvom. Bi>-gata ležišča zlata, srebra, nafte, premoga, rud in soli leže še nedotaknjena.
Preko Mongoliji1 vodijo glavne |H»ti v kitajski Turkestan in
lueije leta 1911 mongolska fev- Irgo iz Ticntsina. Trgovsko
Linmnn m.....i mn n i inn ii r mnnnnniim—imgrinrTn mm, muM

Za Velikonoč
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
▼ ITALIJO
daluo-teokratična kasta, obstoječa iz hanov (knezov) in višjih hudhističnih svečenikov, laniov, v osebi glavnega ' lame liutuhtii. ki se ji- inien<»val bog-do gegena, kar pomeni Bmlhin naslednik. Po strmoglavi jen ju niandžurskc dinastije v Pekingu leta 1911 je prisilila Rusi-ja taknitnega hutulita, da je proglasil Mongolijo za samostojno državo, sebe pa za neomejenega vladarja. Cim se j«' p«i | »osreči I o generalu .luan Si-Kaji Kitajsko deloma konser-virati, je morala Rusija znova priznati oblast Kitajske nad Mongolijo, ki je dobila potem širšo avtonomijo.
Po polomu carizma je odpravila Kitajska tudi to avtonomno kolonijo in kitajska vojska j«* zasedla Irgo. Ko so se leta lf»21 <leli niske bele armmle umikali pred rde«'o vojsko v Mandžurijo in Mongolijo, je en oddelek pod poveljstvom barona 1'ngcrna pregnal kitajsko posadko iz 1'rge in prisilil Džeb Dziu Da m I ki liutuhto, da j«' Mongolijo znova proglasil za neodvisno državo. Ungern ]>a ni dolgo gospodaril. Rdeče čete so vdrle v Frgo in razpršile umikajočo se belo armada. Hu-tuhtu so pa kljub temu pustili naslov vladarja do njegove nasilne smrti 1. 192'». novembra 1924 je bila proglašena neodvisna Mongolija s sovjetskim režimom in glavno mesto Ur-ga je bilo prekrščeno v IThm Dator JToto.
Zdaj upravlja Mongolijo veliki ljudski svet in izvršni organ je svet ali sovjet ministrov. V resnici je Mongolija čisto
blago je šlo s k a ravna: ni n:i vzhod v Hajlar, zlasti pa v Kalgan, odttwl ]>a po železnici v Tientsin. Izvažalo se je krzno, kože. volna in velblodja dlaka. I'vazal se je čaj, bom-baževinasta tkanina, železni kotli, tobak, alkoholne pijače, papir in poljki pridelki. Jnžnn Mongolija se bori s K i tu js1-pravico nedotakljivosti pašni-kov. Deloma so jih zasedli Japonci, deloma so bili pa ori ključem kitajskim provincam, da hi bila separatistična smer Mongolije paralizi rana. Kitajski poljwlelci jemljejo Mongol ceni pe«l zemlje za penijo in tam, kjer so se še nedavno pa sle črede ovac, vidite zdaj kitajskega kmeta, kako obdeluje z lesenim plugom nedotakljivo ste pno zemljo. Mongolci pa odganjajo svoje črede živili«' z juga proti severu tja do puščave (tohi.
PRIZNANJA "SLOVANU"
v ogromnih kosih nosili slu- pod vplivom Rusije. Carska
Za
▼ JUGOSLAVIJO
$ 2.75 .................... Din. 100
$ 5.25 ................. »in. 200
$ 7.30 .................... Din. :t«0
fi 1.75 .................... Din. 500
$23.50 .................. Din. 1000
$47.00
Din. 2000
Za $ 9.35 .......... Lir 100
$1L25 ____________________ Ur 200
$44.40 ...................... Lir 500
$88.20 .......... Lir 1000
$176.— .......... Ur 2000
$203 ____________ Ur $000
KER 8B CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PREMEMBI GORI ALI DOLI
En IspL&AUo TečJUi metkov kot zgoraj navedeno, bodlU ▼ dinar JIH ali llrab dovoljujemo ie boljo pogoje.
žalni i ki na «lolgih kolih preko rame, s<» j<*«lli na star, zanimiv način.
Udeleženec j«> kos zagrabil z levo roko, ga prijel z zobmi m si o« 1 rezal z bodalom grižljaj z njega. Pri tem je paziti strogo na to, da gre rezilo noža tesno ob koncu nosa.
Še bolj zanimiva je bila 4'pri.' inizua godba-". Cesarski niuzi-kanti so igrali na sunili, neke vrste harmonikah z enoličnim glasom, ipri tem so jih vneto spremljali bobnarji. Posebno noto pa so ta muzikalna predavanja dobila po cesarskih pevcih, ki so vmes prepevali Davidove psalme iu pesmi. — Stari vojšaki so recitirali vmes napeto poslušaj očim gostom o svojih junaštvih.
Velika pojedina je trajala od li. do 16. iu koj>e ostankov so razdelili med reveže, ki se jih je nabralo txl vsepovsod. Udeleženci so skoraj izključno domačini, evropskim gostom pa ji cesar, zvečer ob navzočno -sti vsega svojega dvora priredil poseben banket.
IZPLAČILA V AMKBISDH DOLAKJIB
• s.-
$lt.— $15^—
ite
$44.— $50.—
$ 1.78 $10J0 •10— $21— $41«25 I81J0
Prejemnik dobi t starem kraja IsplaCllo t dolarjih. ralraiBa litilujcaia p« Cttte Latter sa
Najna aalmtBa litiiul—e pa Gub Utter sa priataJMaa $L—.
SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY -Glas Naroda"
NKW IORK, N.
vlada je skušala razširiti svoj vpliv v Aziji iz velikoflrža\*nili nagibov, sovjet i v Aziji iz vv-likodržavnih nagibov, sovjeti pa gredo k temu cilju iz nagibov rdečega patrijotizma ali imperijalizma. utirajoč si pot v vzhodno Azijo. Rusija mora imeti pred Bajkaloni veliko prostranstvo, ki bi ščitilo ta vrata v Sibirijo pred navaloir sosedov. Ta ogromna stepa, trikrat tako velika kakor Nemčija, tvori s puščavo Gobi in kitajskim Turkestanom naravno utrdbo in jez proti azijskemu prodiranju na zapad. Mongolija in kitajski Turkestan se tako zemljepisno kakor gospodarsko nagibata k Rusiji. G(»-spo«larski pomen zunanje Mongolije je z«laj neznaten. Prebivalcev šteje dežela okrog jx>1
JAPONSKI TISK
Japonsko prosvetno ministrstvo je zbralo statistične podatke o nakladi jeponskih li-stov in revij v preteklem letu. Iz teli podatkov je razvidno, da prekaša razvoj in pomen japonskega tiska celo ameriški tisk. (>."),(HM),000 prebivalcev te otoške države kaže vsega občudovanja vredno zanimanje za tisk. Na .Japonskem izhaja nad 1(H) dnevnikov, najmanj 550 tednikov in okrog fi700 ilnstri-ranili listov, ki izhajajo trikrat na mesec z novo vsebino. Število <lnevnikov se ne zdi tako veliko, pomisliti pa moramo, da so med njimi dnevniki, izhajajoči v Tokiju v angleščini, ki jih pošiljajo po vsem svetu in ki prekašajo po svoji nakladi celo ameriške liste. Tako je lecimo z listom 44The Japan Times".
Za • razvoj japonskega tisk*, in silno njegovo centralizacijo je važno, <la prevažajo liste z izvrstno prometno organizacijo tako hitro in točno, da jih imajo aiaslednjega dne v rokah čitatelji po vsej državi. V iz-ledno gosto naseljeni Osaki izhajata lista "Osaka Mainiclii" in "Osaka Asahi", ki imata na klade skoraj pol milijona, v Tokiu izhajajoča dnevnika — "Tokio Nichi Nichi" in "Tokio Asaki" sta se pa že približala nakladi 1 milijona. 750,000 či-tatcljev ima' list "Tokio Yo-miari", konservativni list "Ji-ji" pa izhaja v 500,000 izvodih.
Zoper boleče sklepe
zahtevajte sveto vnoalavni
ANCHOR PAIN -EXPELLER Pain-Expeller redno prežene bolečine

Advertise in
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v tiari kraj ali dobiti hog* od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nais dolgoletne tkuinje Vam tamoremo dati najboljša pojatnUa in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno tu hitro. Zato se naupno obrnite na nas sa vsa pojasnit*.
Mi preskrbimo vse, bodiii prošnje ea povratna dovoljenja, potne liste, vieeje tn sploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem Času, ta kar je glavno, ta najmanjša stroške.
Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, kar predno je dobi ie Washingiona povratno dovoljenji,. BE-KN-. TRT PERMIT„ trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj" ta brezplačna navodila in emaotavlja-mo Vam, da boste- poceni m udobno potopa*%.
SLOVEMC PUBLISHING TRAVEL BUREAU
216 Wm 18th Street New York, N. Y.
CO.
Hojaki so nam poslali iz rsrh odor Z<!mirnih ilriar nrstrto priznan j, tikajoči li sv '' Slova-norvf/a" petja dnr .*!. aprila na radio postaji WEAF. Vsa pismo bomtt izročili roflsfnt 1 VKAb1 postaje, naizwirilmj-ša pa trn trm mrstn objarljamo.
New York, N. Y.
"Društvu "Slovan" oziroma pevcem, moram čestitati k dobro uspelemu petju na veliki nuli o-} m »staji WKAF <Id«> aprila oh <». uri zvečer.
Društvu želim na tem polju mnogo nadaljnih us|h»Iiov, ki naj bodo društvu samemu in naselbini v čast iu (nuios. ro-j;wkom po Ameriki po bodrilo, ki ga slovenska p<*sem daje v tujini živečim Sh»vencem.
Prilagam ček za $2.tH), kar je sicer mala vsota, to«la želim, da bi našel posnemovalcev.
Z vsem spoštovanjem pozdravlja
Rev. Hijacint Podgoršek,
župnik. *
Brooklyn, N. Y.
Pevsko »Iruštvo "Slovan" nam zelo ugaja ter bi ga želeli še poslušati.
Mr. iu Mrs. Tušek. *
Brooklyn, N. Y.
Čestitamo pevskemu društvu "Slovan", ker je tako lepo pelo na radio lepe naše slovenske pesmi.
Mary Musieh.
Fan v (Sosar. *
Ridgewood, N. Y.
Želimo, da bi kmalu zo|wt slišali ''Slovana" in ne samo za 15 minut. Nikoli ne bomo prputrujeui poslušati njih prekrasno petje!
S spoštovanjem "Slovanu"!
Mrs. Ana Novosel. *
Forest City, Pa.
Težko sem pričakoval tretjega aprila oziroma "Sl«>vano-vega" radio programa, ko pa sem slišal naše lepe slovenske pesmi tako dovršeno zapeti, kot jih zna le "Slovan", sem hi I naravnost očaran. Posebno so se mi dopadle "Oj dekle, kaj s * tak * žalostno" in "Pomlad" katere sem že sam pel. Veseli me, da osebno poznam "Slova-novega" pevovodjo in nekaj pevci*v. "Slovanu" iskreno čestitam, in želim, da nas še večkrat razveseli s takim vsaj |»ol ure dolgim programom.
Pozdrav!
Mat. Kamin. *
Forest City, Pa.
Podpisani smo poslušali z užitkom "Slovana". Le škoda, ker je bilo samo 15 minut. Želeli bi, da bi bilo tako lepo jx*t-je vsaj eno uro ali dve in vsak dan.
Torej kličemo: "Živelo društvo "Slovan* in večkrat za-pojte!
Srčni pozdrav in vsa čast!
John Jakelj in družina.
Prank in Josephine Zupančič. *
Mpneasen, Pa.
Cenjeni! Slišali smo lepo slovensko pesem na radio. Vsa čast in priznanje pevcem! Želimo, da bi vsaj vsak teden enkrat zapeli.
S pozdravom!
Družina Joseph Fugger. *
Van rt lin g, Pa.
Cenjeno društvo "Slovan"! Srčna Vam hvala, da ste včeraj tako lepo zapeli na tako močni postaji kakor je VVKAF. Skoda, da je tako hHro minilo. želela bi, ko bi Vam bilo mo goee še. kdaj zapeti, pa vsaj pol ure.
Torej srečna hvala!
Mr. in Mrs. Joe Jerin.
Se dva tedna sta «lo Velike noči.
— Srečni so ti*ti, ki IhmIo imeli o Velikinoči gnjat na mi-zše srečnejši pa oni, ki jo l»o-do lahko •/. domačo kapljo zalili.
*
Časopisje poroča, da volitve, ki se hodo vršile dne 5. maja v Jugoslaviji, ne bodo svobodne.
(Svoboda je precej elastičen pojm.
Nekateri naši ljudje v domovini si jo takole predstavljajo: vsaka občina na j ima svojo republiko, v kateri naj bi vsak užival predsedniško čast; prva naloga predsednika naj bo, odpraviti žamlarje in t'imin-carje.
*
Neka velika hrvatska podporna organizacija v Ameriki je darovala par stotakov v sklad, iz katerega 1»«h1o plačani advokati, ki hodo branili ljudi, ki so bili zapleteni v zaroto proti jugoslovanskemu kralju Aleksamlru.
V zvezi s tem bi se dnhj napisati dolgo poglavje o bratstvu in bratski vzajemnosti.
*
Nekateri naši rojaki so precej trdi v svojih izrazih. Vča-si zabelijo katero, «la ni za nikamor, t«nla ne mislijo tako hudo. Kdor jih f»ozna, jim ne zameri.
— Težko je, «V je bolezen v hiši, — je modroval rojak. — Bolezni se je treba bati. Kar mojo ženo poglej. Pet let j«' bolehala reva, »ikrog vseh doh-t-arjev iu po vs»*h špitalih sem jo vlačil. No, se«.laj je ozdrave-| la, hvala Bojju. Smilila se mi j«*, in prav privoščim ji ljubo zdravje. Rečeni pa le toliko: za tisti denar, ki sem ga dal dohtarjem in za špitale, bi pa že laliko kaj lepšega in mlajšega dobil.
*
Kdor svojo ljubezen opeva.
jo je že premagal.
*
Tz navade, spoštovanja, siv en t ju ne more nastati nikoli prava ljubezen, a vsaka iznie«! teh stvari zveže lahko močneje <lva človeka nego celo najin oi'ne j ša ljubezen.
(ros pod ar je ves vznevoljen vprašal svojega novega pisarja :
—	Kje ste bili tako dolgo? Že zopet ste se dve uri zakasnili.
—	Moja žena je imela težak porod — j«k odvrnil pisar ponižno.
Gospodarju se je zasmilil.
—	Kje stanujete?
Pisar mu je povedal, in ko se je zvečer vrnil, je opazil na mizi košaro sadja, kokoš in dve steklenici vina. Poleg je bil listek — da pošilja te dobrote gospodar pisarjev i ženi.
Bil je pač dobrosrčen gospodar. Smilila se mu je uboga poro« 1 niča.
Po enem tednu se je pisar zopet zakasnil.
—	Kje ste bili? — ga je na-hrulil gospodar.
—	Oprostite — je zajecnl — moral sem kuhati in prati. Moja žena je imela hud porod.
—	Kaaaj ? — se je raesrdil in tako pogledal kot da bi sa-. me zajčke videl*.
—	Da, težak porod je imela, — je potrdil pisar skesano.
—	Pred enim tednom porod, danes zopet porod! Kaj je to? Kaj pa zdravniki pravijo? Kaj pa je pravzaprav z vašo ženo T
—	O, nič hudega., Izyezbana babica je.
"GLAS NARODA"
NEW YORK, MONDAY, APRIL 8, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY la V. 8. ML
Jz licstfviiluili purtH'il o raznih znanstvenih «*ks]jetlietijiih in tiuli o raznih vojskah jo razvidno, kitko siluo važna j«* voda. To posebno velja za kraje. ki so daleč od vsake kulture. Manj znano pa je, da so na svetu močno civilizirane (»krajine, kjer pa j<* vodo za gospodinjstvo le težko dobiti ter jo prodajajo takorekof- na borzi. To s<> dogaja na Kanarskih o-tokih, katere mnogi popotniki tako silno hvalijo. Tujec, ki zanje v te kraje, tega navadno niti ne zapazi. Ti otoki so polni lepote. Južito sadje teh oto-kkov slovi po vsem svetli. In kdo ne pozna kanarčka, ki je svoje ime prinesel iz svoje domovine — s Kanarskih otokov, samo da tam. ni rumen, ampak zelen. Stari so Kanarske otok«* imenovali * iusulae fortunatae' (srečni otoki). Toda bogastvo plemenitega južnega sadja izvira iz ugodnih učinkov morske vode. Pitne vode pa v teh krajih ni veliko. Zato jo tamkaj skoroda res na borzi prodajajo.
Kakih 10 km od glavnega mesta La Palmas leži mestec ' Arucas na otoku Gran 1'aua-ria. V tem mestu vsak dan ceno pitni vodi sproti določajo in je vsak dolžan, po tej so lavnati. Vsi po«cstniki, ki na svojem zemljišču »nimajo vode - in teh je največ —; se morajo vsak dan sproti poučit:, koliko danes voda stane, ter srečnim posestnikom studencev plačati toliko, kolikor je za tisti dan določeno, če hočejo pi ti svežo vodo. Na otoku Gran i'anuria je mnogo družin, ki žive le od tega, da prodajaj » \odo. Ce pri nas govorimo o špekulantih z zemljišči, tam lahko govore o špekulantih z vodo... Taki ljudje kupujejo zemljišča, kjer ni videti studenca. Tako zemljišče je mnogo manj vredno kakor pa drugo. Xa tem zemljišču ne mislijo zidati hiš, pa pa začno preiskovati, ali ni kje |hm! zemljo podtalna voda. < V na jde na takem zemljišču vodo, njegovo zemljišče v vrednosti silno zraste in mož ima od vode stalne do-liedke. Posestnik, ki ima na svojem zemljišču močan stude-ihk\ je nuH-no ugledtNi mož, kateri svoje hčere lahko dobro omoži.
Otočaiii imajo svojo mero, katero imenujej o" a zada", kar je najbrže mavrska lieseda. i im "uzado" vode ji» treba plačati več ali manj <lenarja, kai
VODO KUPUJEJO
pa je odvisno od tega, koliko je vode. Včasih so tiulenci bolj močili, včasih so šibkejši. To je odvisno od letnega časa in od vremena. Deževje traja tam le malo časa. Kazumc se, da v deževju cena vodi pade. Poleti pade v teli krajih le (iOmrn dežja, pozimi pa tudi 1SMI mm. Zato je treba pozimi plačati za ena "azado" vode 5 pezet (ena pezeta jo kakih 10 cwntov), poleti pa celo :UM) pezet. Zgodilo }»a se je že, da kako zimo ni bilo dovolj dežja in zato je spomladi, ] »osebno v vročem poletju vode strašno primanjkovalo. Tedaj je cena vode zra-
sla kar na HX)0 pezet.
Zanimivo je, da imajo v tem oziru tudi zakoni svojo ostrimi. Kdor bi zahteval kaj več za vodo, kakor pa je nratbio določeno, ga strogo kaznujejo. Šc bolj strogo pa je seveda seveda kaznovan tisti, kateri bi se pregrešil in vodo kradel.
Tako imajo na "srečnih o lokih" ljudje svoje vleike te-| žjive z vodo. Kaj bi danes pri nas storili siromaki, ki nimajo niti za kruh, ko bi morali na trgn kupovati vodo po takih cenah, kakor jo morajo plače, vati *'srečni otočani" na Kanarskih otokih.
OBSOJENI KRALJ MALEGA KRALJESTVA
Kokosovi otoki v Indijskem oceanu, tisoč kilometrov od Jave, so znani po usodi, ki je zadela tukaj I. 1!M4. slovito nemško križarko "Emden" v bitki z avstralsko oklopnieo "Sydney". Kolikor toliko so znani tudi kot važna strategu* na in brezžična postaja angle škega gospodstva v Indijskem oceanu. Svetu do dane> neznano pa je bilo, da predstavlja otočje mikroskopsko kraljestvo v okviru britskega imperija in d*i je kot takšno kolikor toliko neodvisno. Stvar pa je v resni ci takšna. Pred v«-č nego >t«» leti se je naselil tu Anglež John Ounies - Ros* s četico malajskih sužnjev na glavnem otoku in njegovi sinovi ter vnuki so podedovali malo kraljestvo, ki jim ga je kraljica Viktorija s patentom 11 ra < h i o priznala.
Dolga desetletja j<» miniaturna državica živela sama zase, ne da bi se brigala za svet in svet zanjo. Vse je šlo v re du. Potomci (Mutiics - Iiossa so vladali svojim suženjskim podanikom, ki so čutili kot sužnji sicer kolikor toliko srečne, čeprav je v><* težje delo na otočju pripadlo seveda njim. In "kralji" so vestno plače vali matični državi dolžni tri-but, davke na svoje dohodke. Sedanji kralj Sy«hiey, ki si je
Š|»ekulucijami z delnicami neke fosfatne družbe pridobil
rjavimi podaniki. Ciuljivo je,
• ia je ta razsodba zbudila maj lino revolucijo v državi Kokosom in da tam sedaj študirajo, kaki* bi se izmazal i iz afere. — Kralj Sydney je po brezžični postaji, ki mit jo na Smernem otočku vzorno upravljati dv.i rjava Malajca, že naročil svojemu londonskemu zastopniku, naj vloži priziv, njegova žena, edina bela ženska na otočju, "kraljica Katarina", pa stopa v akcijo, da bi z vsem svojim \plivom (in ta je na Kokoso vem otočju liajoilločilnejši) po-vedla stvar do mirne rešitve.
(Mimics . Ross in njegovi sinovi so se namreč poročili enostavno s hčerkami malajskih poglavarjev, kralj Syndey pa i<» odšel v Evropo in si izbral tam belo ženo, ki ji je na < »točke Xel»esuega praga, ua j lepšem delu državice, uredil lepo rezidenco. V ostalem pa je živ-ljenje v tej državici prilično prijetno. Hrane je na otočju dovolj, primanjkuje le pitne \ode, zato morajo loviti deževnico v velike kalite ali pa uva žati vodo z ladjami o« l daleč.
Prebivalstvo je naraslo počasi na duš, katerim gospo duje kralj Sydney kot neomejeni gos]>odar nad življenjem in smrtjo (v kolikor ga ne o u.ejuje pač vladeželjnost nje, j gove žene), kot «ua j višji smlnik,
rekli o banki, pa je tako-le: — edini bankovci, ki so v prometu uia otoku, so bankovci iz ne., ustrojenega ovčjega usnja, ki jih tiska kralj sam in podpisu je osebno s svojim elegantnim podpisom. (V bi liotel z njimi plačati zaostale davJke, je vprašanje, kako bi jih mogel zame lijati v angleške bankovce. — Drugače pa naj-deš na otočju šc polno hipermoderuLh stvari, ki izvirajo vse iz doini-die zapadno usmerjene kraljice. Tako imajo t a m jahtni klit'i, moderno morsko kopališče, ki je z mrežami zaščiteni o zoper ■nezaželjene obiske iz morskih globin, o radijski postaji smo že govorili, itd. Podaniki živijo v običajnih malajskih kočah, kraljeva "plača" je sicer tudi samo hiša iz palmovih vej, a ima lep balkon in krasen park ob prekrasni laguni s kipi, ki so izklesani iz koralnikov. Marsikdo bi bil rad Robinzon in kral j na takšnem otočju, pa čeprav bi mu pretila nevarnost, da bo nekoč — aretiral samega sebe.
JACOB RUPPERTOVA PIVOVARNA JE KUPILA' ZEMLJIŠČE.
veliko imetje, pa je v -letih • felduiaršal, admiral malega do 1'KJO. '"pozabil" od-1 brodovja, guverner svoje last-i-ačimati dohodnino za to imet- ne banke, glavni blagajnik, edi-je, pa je po >v»jem "državnem ' ni tiskar, (ntlicij^ki predsednik namestniku" v Londonu pri- ink poli<*aj v isti osetbi. To, da šel sodniji v pest in je bil ob- , je edini policaj, je sploh ena sojen, da mora plačati za ta ' izmed težav, ki so nastale po čas ll»,(MN> funtov šterlingov. izgubljenem procesu v Londo-
ln če ne plača, mora v zapor.
Kralj pa zapor! To seveda ne gre, že zaradi ugleda pred
nu. O bi moral kralj v zapor, bi moral namreč aretirati — samega sebe. Tisto, kar smo
STAVKA RAZVAZALCEV MLEKA
Te dni se je završila značil-! na kupčija v zgodovini velike-' ga Xew Yorka. Jacob Rupj>er-! tova pivovarna je kupila šest-dest lotov, ki so bili doslej last George Ehret Brewery. Zemljišče meji na Ruppertocvo ter leži med i>2„ 515$. in 94. cesto med Drugo in Tretjo Avenue.
Jacob Ruppcrt se je izrazil o tej kupčiji: — Izza onega časa. ko smo zopet začeli izdelovati dobro pivo. je zahteva po njem ve« I no v«*č ja.
—	Lani sni<» začeli večati svoje naprav«' ter srno napravili prostor za nadaljuib 1f>t) tisoč s«*lekov. Toda tudi ta prostor kmalu ne bo zadostoval.
—	Treba je bilo gledati, kako naj razširimo svoje prostore in zaloge. Lastnina nek«la-1 nje Kb ret o ve pivovarne jueji: na našo. Zat«» s«1 nam je zdelo ^ najbolj primerno, če si jo naba- • vimo. S tent nakupom se bo naše zemljišče podv«>jilo.
Jacob Ru p per t Brewery je i {ustanovil leta IHliT Jacob Kup-! |>ert ter jt> je vodil «lo svoje j smrti. Njegova" nasle«lnika sta ■ Jacob Ruppert, predsednik, in . [George K. Ruppert, , ]x>dpre«l-sednik.
Mala pivovarna s<* je večala od leta do leta ter je p«>stala po odpravi proliibicije ena največjih na svetu.
lieto prej, pretlno je bila u-stauovljena Rupj)ertova ]>iv«> varna, je ustanovil svojo v neposredni bližini George Kliret. Pivovarni sta prijateljsko tekmovali med seboj in cilj obeh je bil, proizvesti najbolje }mvo. Ruppertovo in Ehretovo pivo je k malo zašlo veh> vsepovsod. Povpraševanje po tem pivu je bilo od leta do leta večje.
V letih proliibicije je Rup-pertova pivovarna imela v službi izvežbane pivovarj«*, kajti vodstvo je vedelo, da bo na|MM*il ča+i. ko bo zo]>et dovoljeno variti dobro pivo. Izza odprave prohibieije je pa produkcija presenetljivo napredovala.
S prevzetjeni Ehretovega posestva so dane vse možnosti za povečanje in razšh-jenj«' Rup-pertove pivovarne.
Povpraševanje po tem pivu je vedno večeje. Posebno pivo v steklenicah je postalo priljubljeno. George Ruppert, podpredsednik Jacob Ruppert Brewery, vidi v tem znamenje, da postajo pivo bolj in bolj »lopa postaja pivo bolj in bolj <lo-svečena (»osebna pažnja pivu v steklenicah.
Kq so sww»tavkali razvažalci mleka v Toledo, Ohio, so izjavili, <la bodo preskrbovali z ujt&ow mmo* otroke in bolnike. Prnibo s<* najele stavkokaze, katerim so pa stavkarji 0 4 '	' prevračali vozove.
poročite m m "OLAB NAHODA"
■"IW/I pwvwn vin* x
KNJIGARNA'
216 WEST 18th STREET
NARODA"
NEW YORK, N. Y.
in
ucni
1S1
NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
^.il strani. Cena .....-..................
To ji? najpojiolnejša sanjska knjiga. sestavljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami.
1.50
.50
AHVS NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trda vez. 27!» strani. Cena ..............1.40
1 "ena knjiga za Nemee iu za one, ki so nemščine zmožni. AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Rev. J.
M. Trunk. «JOS strani. Tr»la vi-z. CViia......5.— OJAČEN BETON. 123 strani. Vezano. Cena..
Opis posameznih držav; priseljevanje Slo-	l'ena knjiga .s slikami za stavbne obrtnike,
vencev: njihova društva in ilru^e narodne	SO-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA —
ustanove, limito ilustrirano.	strani. Cena ..........................
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO« Sestavil dr.	Napisano v sjiomin možu. ki je prvi med na-
F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.— mi uspešno propagiral veliko idejo jngo-
BURSKA VOJSKA. »5 strani. Cena...........10 slovanstva.
BALKANSKO *TL'RŠKA VOJNA. 1S1 str. Cena .«0 OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 'J5S strani. Vez...* JO BONTON. 280 strani. Cena ....................1-t0 Knjiga je namenjena v prvi vrsti stavbno.
Ji0
.33
.80
Knjiga o lepem vedenju, govorjenju in olria-eenju v zasebnem življenju.
BODOČI DRŽAVLJANI naj narore knjižico — 4'How to berome a citizen of the United
States". Cena ..........................
BREZPOSELNOSTI IN PROBL£MI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena ____
BOJ NALEZLJIVIM BOLEZNIM. Spisal dr. Jos.
Tiear. 1,15 strani. Cena ..................
Opisi važnih kužnih lw»le!ani z navodili za negu bolnikov. S slikami.
CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal
M. Kabaj. Trda vv/.. 75 strani. Cetut ......
V knjitri je 21 slik iu en zemljevid. Zgc»dovi-na in pri|»oviiIke o naravnem etulu, kakršnih je le mal«» na svetu.
DENAR. Spisal dr. Kari Kn^liš.
23»> stnmi. Cena ........................
I »enarni prolileui je zel« zapleten iu težaven in «a ni mogoče storiti vsakomur jasnega. 1'isiitidj. ki je znan eeski nar«Mlno-tr<isj>*xl:ir-ski strokovnjak, je razširil svoje delo tako. tia bo služilo slehernemu kot orientaeni spis o denarju.
DOMAČI ŽIV 1NOZDRAVNIK. Spisal Fran jo Dolar. S slikami. 27N strani. Cena ..........1.25
DOMAČI VRT. Spisal M. Hiunek. 234 str. Ceua 1.20 Splošno vrtnarstvo; i»osehno vrtnarstvo: sadno drevje: kako vrt krasimo; navodila za sobne rastline. 102 sliki.
DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str.
Trda vez. Cena ......1.50	l!roš. cena 1.25
Navodila slovitega župniku, ki j»* zdravil.naj-razlienejše bolezni z navadnimi pripomočki. < »pis bolezni. Slike.
IH> ORHIDA'dO BITOL.I.\. Iia; Strani. «*ena Zanimiv iMitopis s slikami tistih krajev naše stare domovine, ki so Sluvemvm le malo znani.
GOVEDOREJA. Spisal It. Legvart. 143 strani. S slikami, t'ena _____
GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. 1'ur^-aj. S slikami. 21Xi strani. Cena ....................1.20
Knjiga se odlikuje jk> svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi ženam :n dekletom v vseli vprašanjih gospodinjstva.
GOSTILNE V STARI LJlTBLJANI
51 strani. Cena ...........................00
1'odrohen opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestolh-e.
GRŠKA MITOLOGIJA. :tll strani. Cena ......1.—
Opis božanstev, v katera so verovali stari «Jrki.
IZ TAJNOSTI PRIRODE. strani. Cena .... .51» 1'oljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-stvu.
IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Frane
Levstik. 220 strani. Cena ................ .90
Levstik. 220 strani. Ceiui broš.___!M» vez. I.ls»
JI GOSL.WIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del ol»segata 321 strani.
Cena: I. r»el.....80____II. Del
Zemljepisni pregled; natančni [Mnlatki o prebivalstvu. sorah. rekah, poljedelstvo,
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, tig strani... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. J»5 strani. Ona ........
.50 .00
.80
.75
.03
.7«
.75
umetno in strojno ključavničarstvo ter žele zoli varstvo.
ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJAK. Trije deli : lfi2. 141. 133 strani. Cena mehko vez.
Cena vezane
Poljuden in natančen oj>is odkritja novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter je sestavljen i*» najboljših virih. ■J5 PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver
107 strani. Cena ........................
\ knjigi so opisane lejmte naše slovenske domovini*. Krase jo krasne slike naših najlepših krajev. PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda vez. 251 str... Prirot-na kujižiea. ki vsebuje vse. kar je pri nakupu in prodaji fiotrebno.
PRAVIL.! ZA OLJKO. 142 strsini. Cena .T____
Nasveti in navodila, k:iko se je treba obnašati v družili. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal dr. F. Vclier. r»41 strani. Cena .... Knjigo toplo pri|Hiročanio vsakomur, ki s«' lioee .s<*zuaniti /. glavnimi črtami sodobne fib »zoflje.
PSIHIČNE MOTNJE NA Al.KOHOLSKI PODLAGI. Spisal Ivan Hohida. is:; straid. Cena Strokovnjaška razprava ]H>sIeitii'ah preobi-lega zauživanja alkohola. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj.
413 strani. Cena .......................... 1.50
V	knjiiri so opisani predboduiki in iilejni ute-meljitelji It- svojevrstne ruske struje.
RADIO. 214 strani. Cena *....................1.75
Kdor zanima z a radio aparate, ne more te knji^.- pogrešati. Si»isal jo je -trokovujak, j»r«»t'e>or Aiulree. S slikami.
RAČI NAR. 2i*>i» strnili. Vezano. Cena .........75
S pomočjo t«- knjige vam je moge-če naglo iz-ra*'iuiati obresti od pol odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri in teži.
—................130 STAN LEV V AFRIKI. 122 strani. C-na ..
Doživljaji slavnem« r.r/i.-kovab-a. ki raziskal "črni kontinent". SPOMINI, i Spisal .loži' l.avtižar. i 243 straiu.
Cena......1J5*J
V	tej knj.iri »»bilja na< znani potopi<»v župnik I.av(ixar spomine na svoja brezštevilna potovanja.
SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 7!K» in zr. strani. Trda vez. Ceua 3.— SADNO VINO IN SADJEVEC. Spi«,l M. Hitmek.
12S strani. S slikami. Cena .............. .4«
Na vod. kako izdelujemo in kako ž njim ravnamo, da dobimo okusu«* in stanovitno pl-jačo.
SLO V.-ANGLEŠKI IN ANULEŠKO-SLOVEN-
SLOVAR. lis strani. Cena ..............
SADJE V GOSPODINJSTVU. Spisal M. Hnmek
Kratek nav«id o ravnanju s sadjem, o domači sadni ugrabi iu o konzerviranju sadja in ze-lenjadi. Pojasnjeno s 15 barvnimi prilogami iu 42 slikami. M SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena Druga polovica knjige vsebuje nemSko-slo-veuski slovar in kratko slovnico slovenskega iu nemškega jezika.
SPRETNA KUHARICA. 24S strani. Vezana. Cena 1.45 • V knjigi je nad šeststo najvažuejših kultar-

.70

je prvi
.90
.40
.30
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Crhani.) Vex. 1.25
skih navodil.
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str.
KUBIČNA RAČUNICA. Tnla vez. 144 str. Cena NavfMlila za Izračuna nje okroglega, rezanega in tesane^a lesa.
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. »36 str.
Cen«......
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, ]»esnika, pisatelja in jeaikotdovca.
.50
.50 SPOL, LJUBEZEN. MATERINSTVO. Cen« .73 Knjiži«-o je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklieam v starosti štirinajstih let.
SPOLNA NEM ARNOST. Cena ................ *5
Na šestnajstih straneh je dr. Franc I>erganc .g na krat ko pojasnil nalezljive spolne bolezni. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60
Knjiga vsebuje tndi slovnico in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovni-
ni<-a in slovar. 2!)5 strani. Cena broš.......L25
^___	Vezano...... 1JW
LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhonac. 126 str. -50 UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber.
Politična študija, ki nazorno prikazuje smer-	332 strani. Cena ........................1.50
stranke11^ tak° ^^	IM4ltir'ne VELIKI SLOVENSKI SPLSOVNIK. strani.
MISTERU DUdE. Spisal dr. Frane OoestL -	VeZW,°* ^ ..........................125
275 strani. Cena ........................1.—
Razprava o blaznosti in posledicah pijančevanja.
MATERIJA in ENERGIJA. SpLsal dr. Lavo Čer-
uielj. S slikami. 190 strani. Cena ..........1JS3
Nauk o atomih, moleknlih in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne
znanosti.
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. »S slikami.
16N strani. Cena ........................1,_
Knjiga za mlekarje In ljubitelje mlekarstva sploh.
NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena L— Ta knjiga nndl nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprilikah. ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospo-dinje in je torej vest svetovalec v vsakem
•lomu.
NAROD, KI IZUMIRA, loi strani. Cerfa .... Poljuden opis najsevernejšega naroda na sveta. njegove fcge ln navade. NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena....
knjiga vsebnje veliko zbirko ljubavnlh In ženitnih pisen. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere. 00
strani. Trda vex. Cena ..................
To je nekak Slovenski abecednik, sestavljen po jporcn ameriAkih učnih knjig. S slikami. Primerno aa otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa.

.25
Zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike, tr-
»rovee iu obrtnike. VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... .50
Zbirka zanimivih iu kratk«ičasuih spretnosti ; burke in šaljivi i>oskusi; vedeževalna ta-Ix'la; pnnktiranje; zastaviee. *
VOŠČILN.\ KNJIŽICI. iKl strani. Cena ...... 50
iCbirka voščilnib listov in ]H*smie k godovom, novemu lehi in drugim prilikam.
VOJNA Z JUG t'ROTO. 32» strani. Cena...... SM
VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. —
1«»0 strani. Cena ........................
VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. —
4S strani. Cena ..........................
V prvi knjigi so ]>esmi in basni, d oči m ga nam je v drugi knjhrf predstavit Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika in f-asnikarja.
M VOON.KOVA PKATIKA za leia 1927. 128 str.
Cena.........50
Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena.
VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... Knjiga je izšla v založbi Vo<1nikove družbe ter v sel »nje življenjepise mož. ki so s sv«>jim .75 delom privedli slovenski narod iz suženjstva v s Vol »o« I o.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 7S strani. Cena.. Zanimivosti iz ru-ske zgoilovine In natančen opis vojaške repnblike zaporošklh kozakov. ——1———m^mm—mwm—m
.15
.60
i si.
"O
O D A'*
NEW YORK, MONDAY, APRIL 8, 1939
TBS LARGEST SLOVENE DAILY in U. ft. A.
SAMOSTANSKI IOVFV
U (ROMAN IZ 14. STOLETJA).Mul\J f JLi\j
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H.
69
—	Seveda! Vedno dober izgovor! Pred to vljudnost bom ]>oriiiil zapah. Toda povej mi, kaj delaš tukaj?
Frater se globoko oddahne, ko je bila enkrat ta stvar končana. Naglo pa odgovori:
—	Korenino bom.zopet izpulil.
—	Korenino? Kako pa je prišla na vrt?
—	Mislil sem, da bi mogel zasaditi grede s sne ženk am i in tako scnn lansko pomlad vzel v Rdečim nekaj korenin in sem jih tukaj posadli ter mislil, da sem napravil nekaj dobrega, Toda niti ena ni pozimi odgnala in ko sem sedaj pogledal, vidim, da so vse korenine suhe. Samo poglejte! — Vzame suho korenino, jo prelomi in pokaži* proštu suho tkanino. — Niti kapljice soka več! Sneženke pač ni mogoče presaditi. Imeti lroce skale in gorske plazove. Zrak v dolini in dobra zemlja ji ne prija. In človek more storiti, kar lioče. Sneženke ni mogoče presaditi. — Suho korenino vrže vstran. — »Škoda za ko-reninel Tam gori bi cvetele.
Gospod Henrik zamišljen gleda pred se; njegov pogled sledi po dolini, ki vodi tja proti Solnogmdu. Gospod Henrik prikima. Brez besed gre dalje.
Ko čez nekaj časa pride v svojo sobo, sliši iz oskrbniko-ve pisarne staro, grmečo nevihto. Prost gre proti pisarni in ko odpre vrata, gospod Slutman ravno poriva skozi vrata nekega najemnika med zmerjanjem in preklinjevanjem. Ko o-| skrbnik opazi prošta, je v zadregi.
—	Ali je to posledica razsodile? — vpraša gospod Henrik.
Oskrbnik Slutman se popraska za ušesi.
—	Saj mi je vendarle bilo povedano, da ste sinoči svoji ženi poslali razsodbo.
-— Seveda sem jo, reverendi.ssime! — poltiho odgovori oskrbnik.
—	In? Kaj je rekla, ko ste prišli domov?
—	Nič.
—	In danes zjutraj?
—	Tudi nič! Toda —. Gospoda Slutmana prične jieči nos. — toda z razsodim me je udarila po glavi. Kaj pravite reverend i ssime? Tako omalovaženje — postave!
Gospo*l Henrik zaduši smeh.
—	To je velik pregresek. Prinesite mi razsodbo in ji bom preskrbel učinek.
V tajnem škodoželjnem nasmehu si gospod Slutman drgne roke, ko prost zapusti sobo.
Eno uro zatem zajašc prost konja ter jaha proti jezeru. Ko pride do Eggebauerjeve ograje, zagleda Cenco pri čebelji jaku in jo pokliče k sebi.
—	Ali si ti hči kmeta?
—	Da, gospod! — pravi in ga drzno pogleda.
—	Ali je oče doma?
—	Da, gospod!
—	Pokliči mi ga, hočem ž njim govoriti.
Ceuca odide. Eggebaucr se ne prestraši malo, ko pride dekle s tem sporočilom. Ravno je sedel golorok pri mizi in je zajemal julio. V veliki naglici zvrne lonec, potisne roko v napačni rokav ter se s komolcem zadene ob kljuko pri vratih. So-peč hiti okoli hiše; čim bližje prihaja k proštu, tem počasnej sa je njegova hoja, tem bojazljivejši njegov pogled.
—	Dobro jutro, Eggebauer!
Kmet se odkrije.
—	Slišal sem, da je tvoja žena bolna. — Kako ji gre?
—	Že gre, gospod, že gre! — Kmet vzdihne in si z roko <potegne preko las. — Padar meni, da bo v osmih dneh zopet vstala.
—	Tako? To rad slišim. — Gospod Henrik potreplje konja po vratu, ko nemirno greblje s kopitom. — Da, da, Eggebauer, pri gospodu Bogu moraš biti dobro zapisan. Samo poglej: tebi pošlje veselje m zdravje v hišo, tvojemu sosedu, ubogemu šolarju, pa je poslal stisko in smrt.
Eggebauer se trese po rokah in nogah. •	.
—	In? Ali prav nič ne vprašaš, kako gre TVolfratu? Saj sem vendar slišal, da si bil njegov prijatelj. Saj si mu vendar za Veliko noč posodil za najemnino.
—	Da, gospod, da, najemnino sem mu posodil, ker — ker je tak revež! — jeclja kmet. — Seveda! — In — seveda, gospod, seveda — poteni bi že vprašal, kako gre Wolfratu?
—	Slabo, Eggebauer! Revež gre svojim zadnjim trenutkom nasproti.
Kmet se oddahne; oni, ki se nahaja pred zadnjim dihom, ne more več govoriti!
Gospod Henrik pogleda sedlo in zamišljen zmaje z glavo.
—	Kaj je vendar \\ olfrat moral storiti, da je Bog poslal nadenj tako težko kazou? Saj je bil vedno priden in pošten inož. Ako je napravil kaj slabega, — gospod dvigne oči, — — tedaj ga je kdo drugi k temu nagovoril. Ali ne misliš tudi 4 i tako, Egggbeur?
—	Seveda, gospod — vedno je bil priden — Wolfrat — vedno!
Mrzli pot stopi Eggebauerju na čelo.
—	Da, da! Samo ko bi mogel najti onega, ki ima Wolf rata na svoji vesti! Temu bi zakuril!
Konj se spenja, kajti gospod Henrik je tesno nategnil vajeti.
Prestrašen stopi kmet nazaj ter se z roko prime za čelo.
—	Kaj pa ti je, Eggebaur? — vpraša prost.
—	Soparno, gospod — soparno je. Mislim, da bo danes solnce še dobro pripekalo.
—	Takof Misliš? — Oči gospoda Henrka gledajo na sosednje dvorišče — Saj je to Wolfratova hiša, kaj ne?
Da, gospod!
—	Sedaj leži revež krvaveč v soteski, njegova bokia žena pa leži tam gori v samostanu pobožnih sester. Kdo sedaj s1trt>i za domačijo? Kdo pazi na travo in deteljo? Kdo skrbi za kokoši in za koze T
—; To morem jaz oskrbovati! — vpade kmet naglo. — Dovolj ljudi imam .v hiši. :
If*. (Dalje prihodnjič.)
Stan domovina kliče!
Obisfite tlrželo svojega rojstva!
Xaj h itrcjAa Pot v Ju*joslarijo
Bremen - Europe
Ekspresni vlak ob parnlku v Bremerhaven zajamči pripravno potovanje do Ljubljane
Ali potujte z znanimi ekspresnimi parniki :
DEUTSCHL AND HAMBURG NEW YORK ALBERT SALLIN
Izbome železniške zveze od Cher-bourga ali Hamburga
Za |M>j;umil;i v|iraž» jte lokal neg i agenta ali
MMNM-JUIEIICM LIIE RORTI GERMAN LL0YR
S7 BROADWAY	MEW TOM
SUŽNJI V NEGUŠEVEM CESARSTVU
TRAGEDIJA SESTER DU BOIS POJASNJENA
Mesec dni je tega, ko sta skočili iz letala na poti iz Pariza v London hčerki ameriškega generalnega konzula v Neapo-\jU Elizabeta in Jeana du lioi-. Njun samomor je vzbudil po svetu veliko senzacijo, saj j.*
soihiega dne na pot kmalu po 30. uri. Dekleti sta sedeli zadaj in imeli ■sta s seboj kovčeg. Dobre štiri minute po startu j;« eno dekle prosilo, naj pilot zajore vratca iz njegove kabine v potniško kabino. Sele me<i
Ko je Abcsiuija 1. 192i» prosila za sprejem v Zvezo na rail« »v, je ponekod naletela na nezaupanja, češ, tla v A be-i ni ji vlada še suženjstvo. (Via vrsta društev, zlasti angleških, je takrat nastopila proti A bes i ni ji- Vendar je Abesinija že jeleni istega leta bila sprejeta v Zvezo narodov, a se je morala zavezati, da sprejme v>e mednarodne določbe, kakor so jih sprejele druge države, i.i tla zlasti sprejme določbe proti suženjstvu.
Zastopnik Xegusa je ob sprejemu slovesno izjavil, tla se bo Abesinija ravnala po vseh določbah, posebno pil bo zatirala suženjstvo in trgovanje z Zamorci.
Ko je bilo to opravljeno, j«-bilo sproženo vprašanje, ali pa bo Abesinija sploh mogla spre jete obveznosti izpolnjevati.
Saj je znano, da je v nekaterih krajih Ahesinije, posebno ob
menda -edinstven v zgodovin; I poletom nad Rokavskim preli ^al,1wh,i Proti	in
samomorov. Tragedija mladih vom je vratca znova odprl, tla S,U'lanU' *™enjst™ ~tara so<'1 samomorilk je bila kmalu po- I i povedal dekletoma, da ima ja na 1,1 ^*l*>darska ustanova, jas njena. Preiskava je dogma-! jo oblake že za seboj iu tla bo j Poleg tega skozi A besi ni jo pre- j la, tla gre za nesrečno ljube- j zdaj lepo vreme. Toda deklet i važajo sužnje iz notranje Afri-zen. Ko porotni obravnavi v »ni bilo več v letalu.	kt- do Rdečega morja in odtod
SLOVEN1C PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU n« wkst isth nun raw iobk. n. x. piftrra nam za ckni voznih lotov, wtm-
ZKRVACUO KABIN. IN POJASNILA SA POTOVANJE
►iUlJiUlKlgTlIlil'-*?!;«!?!
jiiiwi.in:

]j.i i ruga
Londonu, ki je imela namen točno dognati vzrok tragedije, je prišel tudi oče nesrečnih deklet konzul Coert du Bois. Stopil je poča-i pred sodnika iu ves čas zasliševanja se je krčevito držal klopi.
Mlajša sestra, iJOletna Jeanne tlu Bois, se je bila nedavno seznanila v Italiji z angleškim letalskim častnikom Johnom C. Forbestun, ki se je smrtim ponesrečil blizu Messiue. Takoj po samomoru sester du Boiis je bila izražena domneva, da j«? tragična smrt tega častnika povzročila strašen samomor obeh deklet. — Moja mlajša hči, — je pripovedoval konzul du Bois, — je imela zelo rada letalskega častnika Johna Forbesa, in sicer .na način, ka-
Temeljito so med zasliša- v Arabijo. Sužnji so v Abesi lijem obravnavali vprašanje,; niji bistveni faktor pri obdelo-ali je mogoče meti poletom od.' *anju zemlje in pri domačen. J preti vratca, skozi katera se
izstopi iz letala. Pilot je izjavil, tla je to mogoče, toda potreba je veliko moč, ker je bi l<> letalo zelo visoko. Tajnik llillmanove letalske družbe, ki je lastnica tega letala, je izjavil, tla ni dovoljeno zapirati vrata od zunaj, in >ieer iz varnostnih razlogov. Treba j'-namreč upoštevati možnost, da bi letalo padlo na tla in da bi hoteli potniki v kabini, ki bi preživeli katastrofo, bežati, t V I.i bila vrata zaprta od zunaj, bi »nihče ne mogel iz letala.
Zasliševanje je tudi pokazalo, da sta dekleti najeli letalo prvotno za šest oseb, v zadnjem
kor more imeti človek rad ne- hipu sta pa izjavili, tla bosta koga, ki ga pozna deset dni. To leteli sami. Kirton je izpove-je zaupala svoji materi.	dal, tla je vozil dekleti dva dni
—	Dejali ste nam, — se je o- ! Pre«1 nesrečo v istem letalu iz glasil preiskovalni sodnik, — Pariza v London, tako da sta da sta bili vaši hčerki vedno i dobro vedeli, da je v letalu skupaj. Ali mislite, da je imela 1 ;°st mest 111 tako st* lahko 1>0-mlajša duševno premoč!	Iskrbe,i> ,la sta *>ili na usodnem
povratku sami. O nesreči au-
—	Da, — je pritrdil du Bois. Reških letalskih častnikov bli — Mlajša sestra je bila bolj
čuvstvena iu razdražljiva, tako da ji je starejša vedno popustila.
Letalo je pilotiral pilot John Kirton, mož, ki ima sploh malo sreče. Nedavno anu je padei iz letala med poletom nad severno Francijo za dobrih 40 milijonov zlata. Kirton je izpovedal, da je krenila letalo u-

zu Messine sta zvedeli v Parizu na poti v London, kjer sta hoteli nekaj časa ostati sami.
Prečitani sta bili tudi poslovilni pismi nesrečnih deklet. Eno je bilo namenjeno očetu, drugo materi. Vsaka sestra je} napisala del vsakega pisma. V | očetu namenjenem pismu je re. . eeno med drugim
gospodarstvu. Zafb v Abesimi ji suženjstva ne bo mogoče za-treti brez velikih gospodarskih p ret resi ja je v.
Angleži pa so v svojih kolonijah že izkusili, tla je težke kar čez noč odpraviti suženjstvo, ne tla bi se bilo prej gospodarstvo pripravilo na tako spremembo. Te priprave pa \ A besi niji ni.
S pogodbami se je Abesinija že 1. Sol) obvezala, da bo zatirala suženjstvo ter da ne bo trpela suženjskih karavan po svojem ozemlju. Toda še 1. 1 H'2t je Abesinija sprejela nove zakonske ukrepe proti suženjstvu ter v uvodu poudarjala, da je suženjstvo v deželi prastara ustanova, katero bo treba posopno odpraviti. V tem poročilu abesinske vlade je bilo tudi povedano, da je boj proti suženjstvu zaradi tega tako težak, ker je zaradi pomanjkanja urejenih cest zasledovanje suženjskih trgovcev tako težko. Isto velja za odpravo hišni!: sužnjev.
10. aprila: Washington v Havre
12.	apri'a:
Majestic v Cherbourg
13.	aprila:
lie de France v Havre Conte di Snvaia v Cenoa.
19.	aprila:
iterenearia v Cherbourg Bremen v Bremen
20.	aprila:
Huma v Trst Paris v llavre
24. aprila:
Manhattan v llavre
26.	aprila:
Ku rop; i v Bremen Aifuitania v Cherbourg
27.	aprila:
Larayette v Havre Rex v Genua.
MAJA:
•*t. Majostic v Cherbourg
4.	fhampiain v Havre
S. Washington v Havre
Bereiijsiria v Cherbourg
in. Brt-mon v Kremen
11.	Paris v llavre
O »n te tli Savoia v Genoa
1.1. A«|iiilatiia v ChcrlMinrg
17. Kurupa v Bremen Saturnia v Trst
IS. He »le France v llavre
-J. Majestic v rjirrbour;: Manhattan v llavre t "ha m plain v llavre Hex v Genoa
-S. Kremen v Kremen
Itercngaria v t*lierl"»tirg
.H NI.IA :
1. Lafayette v Havre
.I. Aipiitania v Cherbourg Washington v Havre
7. Normalni ie v llavre
5.	Eumpa v Kremen
<'nut" <1 i Savota v Ct-ima
12.	Majestic v Cherbourg
1-1. Kremen v Kremen 1.1. Itex v Genoa
Chntnplain v llavre
Ki. Manhattan v Havre
Berengaria v Cherbourg
22. NoruunitUe v llavre
Aqnitania v Cherbourg
21). lie tie France v llavre Majestie v Cherbourg Kiiropa v Kremen Conte d i Savioa v Genoa
JULIJA :
3. Kerejigaria v Cherbourg: Washington v I la vre
Saturnia v Trst 5. Kremen v Kremen 4'liamplaiii v Havre Rex V Genoa Normami ie v Havre Aquitauia v Cherbourg Kuropa v Kremen Conte Gramle v Genua Majestic v Cherbourg Manhattan v llavre He tie France v Havre < 't>11 te <li Savola v Genoa Kerengaria v Cherl»ourg Kremen v Kremen Champlain v Havre Washington v Havre Aquitahia v Cherliourg Normamlie v llavre
lO.
n;.
17.
•rj
'24. 2(1. 27.
ol.
LJUBEZEN IN VOHUNSTVO
DR. KKRNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovenskc Berilo
KNQLISn SLOVENE BEADBB 8TANE BAMO

Naročite ga pr% —
KNJIGARNI GLAS NARODA7
81« WEST 18th 8TBN? Hew York dtj. >
K aretaciji nemške voh mike * * Charles / Grete Oswaldove, ki so jo pri-(Forbes) je bil zaročen z dru-'jeli v Brestu, ko je hotela v go, ]>a je hotel zaroko razdre-J spremstvu nekt^a francoskega ti. V^zela bi se bila letos poleti. Nikoli več ne bom nikogar ljubila."
V pismu materi pise Jeanne du Bois:»"Draga mamica, ne dvomi o tem, da sem v mislih vedno pri tebi. Nikar ne misli, t!& sva storili s sestro kaj hu-tlej?a. Bili sva v cerkvi, kjer sva med našo molili za C'harlesa in Pata (drugi častnik, ki se je tudi smrtno ponesrečil, s katerim pa druga sestra očividno ni imela nobenega razmerja). Mislim, da veš, da sem hotela j "	svoje življenje
mornariškega častnika sesti v vlak, tla se odpelje, poročajo, da se je Oswahlova še preti kratkim udeležila velikega mornariškega plesa v pariški operi. Na tej prireditvi, ki jo je počastil s svojo navzočnostjo sam francoski državn; predsednik, je Oswahlova briljira-la s svojo zunanjostjo in tudi s svojim nastopom, kajti vo-
preživeti svoje življenje s i Charlesoin in obljubo m o ram t' držati. Dobro je tako. Današnji ', dan sva preživeli s tem, da sva! (iajali siromakom denar, da hi' pili na njegov spomin. Kar je j ostalo v banki, naj bo očetovo | ali pa naj dobe brezposelni, od- | r.osno vdove po angleških vo-i jaških letalcih. Nočeva, da bi te to pismo ranilo. To so malen- J kosti, samo sentimentalnost, ki1 povzroča take občutke.'' | Porota je izjavila, da gre za samomor v silnem razburjenju.
"GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor sa hoče naročiti za svoje sorodnike aH prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
. liunka obvlada angleški, francoski in italijanski jezik. | Značilno pa je, da je po aretaciji priznala, da se je zalju-j bila v ladijskega poročnika grofa Forcevilla do ušes. Priznala je tudi, da je bila v vohunski službi tuje države, a pripomnila je, da jo je ljubezen | popolnoma premagala ter je njej na ljul>o sklenila odpovedati se svoji nevarni službi. Prvotno je sicer prišla v Brest z namenom, da bi vohunila za Nemčijo, ko pa se je seznani-jla z grofom Force vi llom, jo je ljubezen tako prevzela, da se je sklenila omožiti in dati slovo nevarnemu vohunskemu u-j dejstvovanju. Tz ječe je posla-»la Oswaldova mlademu poroč-' niku pismo, v katerem ga ro-j ti, naj ne pozabi nje in posle-' die njune ljubezni. Forceville l |ie menda tudi voljan vzeti (Oswaldovo za ženo, kajti izjavil je, da je vsak trenutek pripravljen pustiti svojo službo na križarki "Gallissonierc" in stopiti z vohmiko v zakon.
VAŽNO ZA f NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno de kitaj imate plačano naročnina. Pri'a številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razpo. sla/i za Novo leto in ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali ja pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imen% so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj no-ših rojakov naseljenih.
iiiiH^iiHiiiyiii^ii^siiiniiiiiyitiiii^
iaročite se na "GLA8 NARODA največji slovenski dnevnik t Združenih driavak.
CAMFOllNIA:
San Francisco. Jacob Ijiwtft
COLORADO:
Pueblo, Peter Collg, A. SaftW Wa 1 sen burg. M. J. Bvok INDIANA:
Indianapolis. Loulj Banlrh ILLINOIS: Chit-ago. J. JleTflf, J. Lukanleh Cicero, J. Fabian (Chicago, Clcera in Illinois)
Jollet. Mary Bamhit-h. Joseph Hi* vat
I a Salle. J. Spelich Mascoutali, Frank August In North Chicago, Jože Zelene KANSAS: G i rani. Agnes Mofnfk Kansas City, Frank Žagar
MARYLAND:
Kitzmillcr. Fr. Vodoplvec Steyer. J. Černe (za Penna-W. Va. in Md.) MICHIGAN:
Detroit, Frank Stular
MINNESOTA: Chisholm. Frank Gonfe Ely. Jos. J. Peshel. Eveleth, Louis Gouže Gilbert. I^iuia Vessel Hibbing, JohD PovBe Virginia, Frank Hrratleb MONTANA:
Roundup. M. M. Punlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda. Karl Strnisha Little Falls, Frank Masi«
OHIO: Barlierton. Frank Troha Clereland. Anton Bobek, Chas. linger, Jacob Resnlk, Jobn Slapolk
Girartl. Anton Na^iNle
Lorain. Louis Balant, John tfum •
ie
Warren, Mrs. F. Raebar Toungstowa, Anton Klkelj OREGON: Oregon City, Ore., J. K obla r
PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakie Bronshton, Anton Ipavce Clarldge, Anton Jerlna Conemaugb, J. Bromrec Export, Louis SopsaBl Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kaartu Greensburg. 'Frank Novak Jahnstown, Jobn Polaots	s*
Krayn, Ant. TautolJ Lozerne, Frank Balloefa Manor, Frank Demshar Midway, Jobn Zut Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshar Steelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Schifrer West Newton. Joaeob Joran WISCONSIN: Milwaukee. West Allls. shebt»yjmn. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Leah
Diamond vlile, Joe RoUeh
Teak
to.
&kek
Je mM. faMb raJi BrfswaCane^	*
UPRAVA "QLA8 NARODA'*