S'ev. 14C. V Trstu, v petek 28. mala 1915, l/Iri vsak danr tudi ob nedeljah in praznikih, 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 4 popoldne. L :c dr i ftvo : UBca Sv. rwfi>i MftHB SL 20, L nadstr. — Vsi - : . t j-f šiijajo uredništvu lista Nefrankirana pisma se ne FprtjKnajo in rokopisi se ne vračajo. L ' in cre verni ure !nik Šici'an Godina. Lastnik konsorcij !:- i „hdinofti". — Tisk tiskarne J dip ti', vpisane zadruge z t -v. ' u om v Ti-tJ, Ulica Sv. Frančiška Asigke^a St. 20. T t c ion uredništva in t prave žtev. 11-57. Naročnina maša: Za celo '.to ....... K 24 — pol trta.................12-- za tri .................................*>•— za nedeljsko izdajo za cc'o leto ...*.» a 5*20 za pol leta.................. .. _ Lgjgjik gjL, Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 3 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi sc računajo na milimetre v Širokosti c*ic k ne Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice zalivale, poslanico, oglasi denarnih zavodov ......................rim po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 20' - vsaka nadaljna vrsta.............2* - Mali oglasi po 1 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — PoštnohranilniČni račun št. 8M.052. Artiljerijski Mi ioviio lenta. - im neti Znig$o»Ito prodiranje pred Przemysloni se nadaljuje. Pri DiMlczu in Strj/ia ruska fronta prem - Angleška ohlopnica „Majestlc" potopljena pred Dardanelnnii. Novi veliki boli ns francoski fr^ilL - Nemški letalski napad na utrdbe ob g. ■li DUNAJ, 27. (Kor.) L radno se objavlja: 27. maja. Na Tirolskem ie pričel sovražnik na posameznih točkah jugovzhodno Tridenta obstreljevati naše obmejne naprave s težko 3"tilierijo. Pri Caprile v dolini Corde-voie ie ogenj naših strojnih pušk uničil dve italijanski stotnijL Na koroški meji je brezuspešen sovražen artiljerijski ogenj. Na Primorskem so Italijani na več mestih prekoračili mejo. Sovražni oddelki, ki so prodrli notri do naših postojank, so W!i m"ženi nazaj. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hoier, fml. EfeHtfrna b!DKr.ds austrijske^ obrežja. RIM. 27. (Kor.l Italijanska vlada je od 2*». t. m. naprej proglasila efektivno blo-k?do nad avstroogrskim obrežjem in sicer od italijanske do črnogorske meje, vštevši vse otoke, pristanišča, zalive, morska o-hrežta ali zalive, kakor tudi nad obalo Albanije od črnogorske meje do vštevši rtič KephUi. Blokada albanske obaH je utesnjena s tem, da nekatera albanska pristanišča služijo a v strojarskim mornariškim oblastim za skrivno preskrbo majhni h vojnih ladij. Prihod 3i: oifl v Seriin in odiicd EolatBJi. 27. (Kor.) K neT ja dvojica je I t:»pela zjutraj semkaj. Itali janski veleposlanik Bolatti je odpotoval. C«iio< itsUcflfteifl mlniM v Makovu. MONAKOVO, JO. o napoved Italije z drznim napadom proti sovražnemu ozemlju. Demcnstr icijski obhod v Budimpešti. BUDIMPEŠTA, 26. (Kor.) Budimpeštanska prebival-1vo je priredilo zvečer proti Italiji in na čast Nemčiji in Turči.i demon-stracjski obhod z brklja do, ki se ga je udeležilo na J stotisoč oseb. Obhod ie potekel naravnost impozantno in so biii navzoči nemški oficirji in deputacija turških državljanov viharno pozdr.H\!jani. i\o je občinstvo odpelo razne patrijotične ptsmi, so zaori i navdušeni klici na čast armadam in bro-doijem zavezniškega vladarja in sultana in klici: Doli z Italijo! Demonstranti so odšli n.ito pred nemški in turški generalni konzulat, kjer so priredili obema konzularna viharne ovaci^. Ldanostni izjava zaderskega prebivalstva. ZADER. 27. (Kor.) Celokupni občinski Svet mesta Zader z županom Ziliottom i a ćelu se je oglasil pri namestniku, da povodom vojne z Italijo izreče neomajna Ciiv-tva cesarju zvestega in patrijotične-Ku mišljenja od njega zastopanega prebi- valstva z zagotovilom, da se bodo zader-ski meščani tudi v tem novem preobratu velike vonje dobe zastavili z vsemi silami za prevzvišenega vladarja in rodovinsko domovino. Občinski svet je izrazil željo, da bi prišla ta udanostna izjava do vznožja prestola. Namestnik se je zahvalil za patrijotično manifestacijo ter obljubil, da bo izraženi želji ustregel. Tudi iz vseh drugih večjih mest prihajajo brzojavne navdušene Iojaiitetne izjave. Kralj Viktor £mmz\ v glavnem stanu. RIM, 27. (Kor.) Kral Viktor Emanuel je prevzel vrhovno poveljstvo nad armado in mornarico in je odpotoval ponoči z vojaškim spremstvom v veliki generalski glavni stan. Na kraljevo odredbo je bil vojvoda Genovski za čas odsotnosti kralja iz glavnega mesta imenovan za njegovega generalnega namestnika. Novi vpoklici v mornarici v Italiji. RIM, 27. (Kor.) Vpoklicani so bili mornarji in podčastniki vseh kategorij razreda 18S8 in mornariško pomožno osobje razredov 188,1—1888. Danska ostane nevtralno. KOPENHAGEN, 27. (Kor.) Povodom udeležbe Italije na vojni, je danska vlada izjavila, da ostane nevtralna tudi vnaprej kljub razširjenju vojne. Norveško časopisje o italijanski vojni napovedi. K KISTIJ ANI J A, ?fj (Kor.) Vse časopisje. posebno pa prebivalstvo soglasno obsoja vojno napoved itn Sije, ki je zavrat-iio napadla dolgoletnega zaveznika v kritičnem trenotku i;i sicer brez vsakega razumljivega vzroka. Z MlisKo-iuskego čsjistd. DUNAJ, 27. (KurJ Uradno se objavlja: V pokrajini okoli Przemvsla se med srditimi boji nadaljuje prodiranje zavezniških armad. Dalje vzhodno Radymna so čete našega šestega arinadnega zbora zavzele od Rusov trdovratno branjeni kraj Nieniowica in višino Horodysko z naskokom. Pri tej priliki je bilo ujetih nad 2000 Rusov In uplenjenih 6 topov, jugovzhodno Przemysla se je zavezniškim četam * ivolici llusakovva posrečilo prodreti v sovražno glavno obrambno sesto-ja.;ko in vreči Ruse nazaj. Pri tem je biio ujetih 2.800 Rusov in uplenjenih 11 strojnih pušk. Boji se nadaljujejo. Istočasno s > čeraj naše in nemške čete armade generala IJr.singcna jugovzhodno Drohobycza in pri Stryju po težkih bojih prebMe utrjeno sovražno frontno linijo in prisilile Ruse, da so se umaknili. Napad se tudi tu nadaljuje. Ob Prutu in na Rusko - Poljskem je položaj neizpremenjen. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml. Bitka v srednji Galiciji. BERLIN. 27. (Kor.) Wolifov urad poroča iz velikega glavnega stana o operacijah zaveznikov v srednji Galiciji še sledeče: Cesar Viljem ie dne 17. maja več ur i opazoval razvoj bojev za prehod čez 1 San. Na višini pri Jaroslavovu se je cesar sestal s princem tiitel Friderikom. Od 18. maja do 20. maja so prodirali zavezniki dalje proti vzhodu, severovzhodu in severu in se utaborili na frontni širini 30 kilometrov na vzhodnem bregu Sana. Sov ražnik se je umaknil za Lubaczowko. Vsi njegovi poizkusi, da bi pridobil nazaj i/L.ubljeno ozemlje, so se izjalovili, čeprav je poslal od 13. do maja nič manj kakor sest svežih divizij v boj. Skupno so Rusi od pričetka operacij poslali sedem armad-nih zborov z drugih bojišč na fronto armad Alackensena in nadvojvode Jožefa Ferdinanda. Na skrajnem levem ruskem krilu ie bila poslana v boj cela transamur-ska obmejna straža, ki je določena samo za železniško sh.ržbo v severni Mandžuriji in na katere uporabo na bojišču v Rusiji nikAr nihče ni mislil. Angleški list o izgledih italijanskih operacij. LONDON, 27. (Kor.) Vojaški sotrudnik lista Times piše: Nemško in avstro -ogrsko prodiranje v Galiciji je napredovalo tako daleč ter obeta tako znatne uspehe, da bo prevladovala močna želja, to prodiranje po možnosti nadaljevati. V tem slučaju bi moglo jedva biti mnogo čet < dtegnjenih za italijansko bojišče. Ampak avstro - ogrska meja je močno utrjena ter se nahajajo italijanski vojaki nasproti velikim težkočarn. Ne smemo pričakovati, '1?! jjjVi bo šlo vse pri /"Iji - ._ Z nem&o-riisHgSa bojišča, BERLIN, 27. (Kor.) Veliki glavni stanj 17. maja: Vzhodno bojišče. Položaj na vzhodu je neizpremenjen. Jugovzhodno bopšče. Tako severovzhodno Przemysla kakor tudi v pokrajini Stryja napad naših čet krepko napreduje. Plena kakor tudi drugih dogodkov še ni mogoče pregledati. Vrhovno armadno vodstvo. I zfipoM bojišča. BERLIN, 27. (Kor.) Veliki glavni stan, 27. maja: Ne meneč se za popoln neuspeh dne 25. maja, so Francozi obnovili predorne poizkuse med Vermeilesom in Lorettsko višino. Zelo močne ^ile so bile na ozkem prostoru 10 km poslane v boj, toda napadalci so bili povsod vrženi nazaj in se nahajamo v popolni posesti vseh postojank. Nenavadno veliko število francoskih padlih leži pred nemškimi jarki. Nadaljiii francoski napad ie bil pozno zvečer naperjen proti liniji Souchez - Neuville. Boj šc ni popolnoma končan. Manjši napadi pri Soissonsu in v Sve-čeniškem gozdu so bili odbiti. Izvršen je bil uspešen napad na utrdbe pri Southendu ob dolnji Temzi. Vrhovno armadno vodstvo. Novi angleški kabinet. LONDON, 27. (Kor.) Novi angleški kabinet je sestavljen sledeče: Ministrski predsednik Asquith; minister brez portfelja Landsdowns ; lordski veliki kancelar Buckmaster; lordski predsednik tajnega sveta G r e-\ve; lordski varovalec tajnih pečatov C u r z o n; finančni minister Mac Ken-na; notranji minister Simon ; zunanje zadeve Grey; državni tajnik za Indijo Camberlain ;vojni minister K i t c h e-n e r; vojno municijo Loyd George; prvi lord admiralitete Bal to ur; trgovinski minister Rune i man; kancelar vojvodine Lancaster Churchill; poljedelstvo Se I bor ne; delo in javne zgradbe Harcourt; uk in bogočastje H en d e r s o n. Tursko bojišče, Boj za Dardaneie. CARIGRAD, 27. (Kor.) Iz glavnega stana se javlja: Od križarke »Jules Michelet« odposlana, gosto z vojaštvom napolnjena ladja, je poskušala pri Bodrumu izkrcati čete. Pri tem ie bilo 16 vojakov in 1 oficir ubitih, 5 ranjenih, ladja sama zaplenjeni in potegnjena na kopno. CARIGRAD, 27. (Kor.) Po poročilih slavnega stana je bila angleška oklopnlca »Triumph< potopljena od nemškega podmorskega čolna. Pojava nemških podmorskih čolnov je povzročila med sovražnim brodovjem pred Dardanelami veliko vznemirjenje. Angleška aklepnica „Mdestr potopljena. CARKIR \1), *7. (K?r.) Angleška ok'lo-pnica » IVIaicstic« je bila pred Sedil Bahrom potopljena. _ _ Grof Apponyi je izjavil v imenu neodvisne stranke: Kakor so Tirolci branili naše Karpate, bodo Ogri in Tirolci branili Alpe. Grof A n d r a s sy je poudarjal, da bosta ogrski narod in sploh vsa monarhija skupno z mogočnim zaveznikom, postavila slehernega moža v boj proti italijanskemu izsiljevanju. Posl. R a k o v s k v (ljudska stranka) je naglašal, da bomo kljub italijanskemu prelomu zvestobe izvojevali zmago. Toda Italija ne bo mogla več rešiti svoje časti. Zbornica je bila nato med navdušenimi manifestacijami odgodena na nedoločen Čas. POZIV, PODLISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal \avier de Montčpin — T onič ne de, gospod župnik, — je j odgovorila baronica smehljaje in z lahno. ironijo. — Kaj. — je vzkliknil stari župnik, — pa menda vendar ne mislite, da bi vaš go>pod sin smatral kako navadno kmet-; sko deklico za vredno, da bi jo tudi le' pogledal ? — Vi pozabljate, gospod župnik, da je ; Karel star enoindvajset let in da v tej starosti Tce malo povprašuje po stanovskih razlikah. — Toda nravnost, gospa baronica! — \ eni prav dobro, da je Karel zelo riraven in pošten in zato ne mislim nika-! r. da bi bila mogoča kaka kazniva zve-z: ; boiim se pa, da bi bilo kako nespa-ii etno nagnjenje. — V resi;ci ni nič nevarnejšega, mi-It .liva gost'«. — Kako naj se pa prepričam, ali je moj sum utemeljen? — Ali bi ne mogla dati skrivaj opazovati svojega gospoda sinu? — Gotovo; toda vohunjenje mi je zo-perno, in poleg tega bi mi Karel kaj takega ne odpustil nikdar. — Potem bi morda mogla s spretnimi vprašanji.... — Ali mislite, da mi bo odgovarjal na taka vprašanja? — Ne vem. — In jaz ne verjamem. — Kaj pa pravite vi na to, gospod baron? — je vprašal župnik. Baron je močno položil na krožnik je-rebičjo kost, ki jo je pravkar oglodal, in ko je pmišljal par trenutkov, je odgovoril: — Strinjam se popolnoma z mnenjem svoje žene. Tedaj je ravno prinesel služabnik na mizo izborno prirejene kljunače. Ljubki vonj dišav in fine divjačine je tako prijetno pošegetal vonjalne živce vseh treh, da je pogovor omolknil za nekaj ininut. Ura je ravno bila devet. OgrsKo poslsnslui zbornica, BUDIMPEŠTA, 26. (Kor.) Na današnji seji poslanske zbornice je podal ministrski predsednik grof T i s za pojasnilo o znanem poteku pogajanj z Italijo in je izjavil: Računajoč in upoštevajoč sovražno razpoloženje italijanskega naroda, smo prostovoljno predlagali odstop teritorijev. \ trimesečnih pogajanjih smo podali jasne dokaze o ushr/.nosti in popustljivosti, dokler ni itahju naznanila svoje znane protizahteve. Nadaljevali smo pogajanja v imai. da nas v dvajsetem stoletju država, ki sc naziva civilizirano in je naša zaveznica, t?e bo napadla sredi vojne in to tembolj, ker smo ji pont'diii vse, kar je resno poželela. Toda sedaj nam ne preostaja ničesar drugega, kakor da gledamo dogodkom v oči. Pred desetimi meseci smo stali o-gromni premoči nasproti, ki smo jo ustavili. jo stiii in zlomili v zmagovitih bojih. Ce smatra Italija sedaj za umestno, da nas oropa sadov naših zmag, se bomo postavili ludi tej premoči nasproti. Monarhija, ki je ves svet presenetila s svojo silo. bo šele sedaj prav presenetila ves svet z akcijsko sposobnostjo, edinostjo in možato odločnostjo. Ogrski narod bo skupno z vsemi narodi monarhije prestal boj in se bojeval skupno z mogočnim zaveznikom v obojestranskem zaupanju do zadrtega vzdihljaja proti vsem zlode-jem pekla in iztrgal zmago iz rok usode. (Ponovno dolgotrajno in vsestransko vi-hurr.o ploskanje). Vsled vojne je bilo mnogo funkcionarjev javnega varstva poklicanih pod orožje. Da se bo zamoglo zato z uspehom skrbeti za vzdržanje reda fn varnosti v mestu, se ustanovi zbor meščanske s žraže ket obkrožena izvrševalci C&rg&Pt z določeno zalogo, da bo nudil potrebno podporo organom, ki so poklicani V2 drže vati javni red in varovati imovino. Kdor se v tem trenotku priglasi za zbor meščanske straže, dokazuje s tem domoljubje in pravi meščanski smisel. Pričakuje se zato z vso gotovostjo, da se bodo meščani, ki so ostali tu, daleč od bojišč, prigla-ševali v velikem številu za pristop k temu zboru, ki je poleg 2bora javne pomoči poklican, zagotoviti mestu mir. V Trstu, 27. maja 1915. Cesarski komisar za neposredno meslo Trst Ivan ds Krakich-Strassolcia. "V H — Moj bog. kako hitro mine eas, in kako dolgo se Karel ne vrne, — je rekla baronica, da bi zopet spravila v tir pogovor. — V resnici je čudno to! — je odgovoril župnik. Nato je zopet nastal nov premor. V baroničinem licu se je zaeela kazati skrb. Tedaj je nenadoma vstopil v obednico služabnik s prestrašenim obrazom. — Kaj je Jean, kaj je? — ga je vprašala baronica. — Nič____nič----nič ni, milostiva go- | spa baronica, — je odgovoril služabnik j skoraj brez sape. j Nato je stopil k župniku in mu potihoma i pošepetal par besedi na uho. Stari duhovnik se je prestrašil in je smrtno pobledel. Nato je vstal in odšel iz sobe, zajecljavši besede: — Oprostite mi, gospa baronica____in tudi vi, gospod baron----kličejo me v nujni stvari.... kmalu se zopet vrnem ... — To je čudno! — je rekla baronica in je hotela vstati, da bi spremila župnika. — Za božjo voljo, ostanite tu, ostanite tu, milostiva gospa! — je zaklical služabnik in j£ ves v strahu stopil pred baronico, .da bi jej zaprl pot. II. - ^ Nesreča. Po nekaj trenutkih je župnik Brigogne zopet prišel v sobo. Bil je še bolj bled, kot pa poprej. Huda slutnja je nehote vstala v baronični duši; čutila ie, da se jej šibe kolena, in zgrudila se ie v naslanjač. Župnik je stopil k njej in jo prijel za roko. Z izrazom bojazni je dvignila oči k njemu. — Bodite trdna, gospa baronica ... bodite trdna... — je jecljal župnik. — Kako?____zakaj? — je vzkliknila baronica. — Vaš gospod sin ... Baronica je skočila pokoncu. — Ali se mu je pripetila kaka nesreča? — je vprašala hitro. Župnik je pokimal z glavo. — Pa morda vendar ni mrtev? — je vprašala prestrašena s srce trgajočim glasom. — Hvala bogu, ne! — Toda ranjen? — Da. — Nevarno? '— Upam, da ne. — In kje je? S privolitvijo gosp. cesarskega komisarja !vana de Krekich-Strassoldo se je ustanovil podpisani lavne pomošs ki je pooblaščen sestaviti z dobrovoljnim sodelovanjem someščanov zbor lavne pomoti da bo skrbel za pomirjevanje duhov, za javni mir, za pomoč v nujnih slučajih, za redno opravljanje razdelitve živil in za varstvo javne in zasebne imovine. — Tamle, je odgovorii župnik in pokazal proti sobnim vratom. — Pojdite! — je vzkliknila baronica, hiteča vuu; — pojdite! Baron je šel molče za njo, a tudi zeio razžaloščen. V predsobi ju je pričakoval strašen prizor. Na tleh je ležala nekaka nosilnica iz pravkar odrezanih drevesnih vej in na dveh stolih je ležalo truplo mladega moža brez življenja. Roke so mu visele navzdol. razmršeni lasje so mu pokrivali čelo in del obraza in skozi obleko je udarjala kri, ki se je širila po tleh. Dva velika lovska psa sta mu. tožno cvileč, lizala roke. Ta mladi mož je bil Karel de Saint Andre. — Mrtev je!... Moj sin je mrtev' — je ječala baronica, ki je pokleknila poleg nesrečneža, čigar duša je morda že zapustila telo. Baron ie stal poleg svojega sina in debele solze so mu tekle po licu. — Zaupajmo v boga, — je dejal župnik, — morda rana ni smrtna. — Da, da! — je vzkliknila baronica —• upajmo in molimo.... (Dalje.) Stran TL »EDINOST* štev. 14«. V Trstu, dnt 28. maja 1915 T M Težavni dnevi, ki jih prestajamo, i vse čase — bodi že. da so dajali iz svo-jvorilo sc je vedno, da ima Italija poleg :-------------------»: *I Benetek tudi še v Jakinu (Ankoni) Brindi- zahtevajo od someščanov dobrovoljno sodelovanje pri nalogi, ki si jo je postavil odbor javne pomoči, da naj bi se blažila bolest in tesnoba najslabotnejših in zapuščenih. Čustvo človečnosti, ki ie globoko ukoreninjeno v vaših srcih, naj edino zmaguje v težki uri, v kateri nas vse muči ista skrb in bojazen. Ljubezen, ki jo čutite za svoj Trst, vas mora izpodbujati, da preprečite, jega, aJi da so sami sprejemali od Vzho da. najbolje prebavili in sijajno Transformirali. Kakih temeljnih stebrov privatnega in javnega prava niso L a t i n c i podali svetu za vse čase! In to še tedaj, ko so bili | še Latini, to je: mal narod, ki niti še sa-1 nial ni o ponosnem, svet obsezajočem poznejem Imperium romanum! Koliko kulturnih pridobitev je prinesel civiliziranemu svetu mali narod Portugalcev s svojimi podjetnimi iadravci j okoli sveta, se svojim živahnim smislom ! za trgovino in poleg tega še s svojo umetnostjo in znanostjo! Kako visoko stoje v kulturni zgodovi siiu in Otrantu oz. Tarentu svoja oporišča za vojno mornarico, a naše uradno poročilo omenja le. da ste se proti našemu >HeIgolandu< pred Barletto pokazali dve italijanski oklopnici tipa »Vittorio E-manucle« in ena pomožna križarka. Kje se torej nahaja italijansko voino brodovje. da ni branilo svoje obali? Resnica je. da je glavno oporišče ita-hanskega vojnega brodovja Spezia v se pravi sovražni letalec, in vse polno je bilo ljudi, ki so slišali, kako so po Rojanu pokale — bombe, ki jih je metal letalec. Takšnih neumnosti se čuje danzadnem toliko, da morajo v resnici zmešati možgane pred vsem ženskam, ki so že itak v večnem strahu, da bi se jim ne zgodilo kaj. Zato pa je tem bolj obsojanja vredno, da raznašajo take neumnosti celo drugače resni možje in tako širijo razburjenje in strah. Da pokažemo, kako nastajajo take razburljive vesti, naj navedemo V Odda se takoj meblirana soba in sobica eceaf delavcu. Ul. Commerciale 9, mezanin. <40$ Istrske §e P/?^0 K 5 50 kg. L 10. Ulic« 267 a m se takoj več izurjenih kovačev-kolosaijjev. Ulica Chiozza 8t 43. Sposobnega prevajateUo £ SS"; italijanščino se sprejme takoj. Pouudbe na vodstvo t'skarne „Edinosti". vzhodnem delu Ligurskega morja, ne da-,"a^ednji dogodek: V neko kavarno je leč od Genove, ali da bi bila vsa moč ita-i P"$el včeraj popoldne nek. gospod, ki je da se nove nesreče pridružijo ne- ni Nizozemci! V svetovni trgovini s! Ud lllJ »taivv y J 'smislom za kolonizacijo, z uzorno ured- izogibnim nesrečam vojne in aa se bc svojeka meščanstva, svojim vrtnarst-moti iavni mir, ki je sedaj bolj ko vom in poljedelstvom dajajo naravnost j . . • , • tn „„»roKon tia tP šolski izgled za to, koliko more mali na-kedaj neobhodno potreben da se rod pri£rjti sebi sainemu in človeštvu, I življenje mesta ohrani, kolikor je je nadarjen in ako zna napenjati svo mogoče, in da se vaše družine obvarujejo nevarnosti lakote. Someščani! Zbor javne pomoči, ki se sestavlja po inicijativi podpisanega odbora. se ustvarja, da vam boli v pomir-dov jenje in pomoč in da ščiti lijanskega brodovja, ko Italija napoveduje vojno Avstriji, zbrana v Ligurskem. oz. Tirenskem morju, ne pa v Jadranskem, pač ni mogoče verjeti. Torej kje ie italijansko brodovje? To je vprašanje, ki zanima danes vsakogar, kakor tudi vprašanje, Kako močno je sploh to brodovje. Na to vprašanje odgovarjajo zadnji u pripovedoval, da je pravkar čital v večernem »Piccolu«, da je mestni tramvaj povozil nekega dečka, ki je ostal na mestu mrtev. Vse je hotelo imeti večerni »Piccolo«, da čita o tej nesreči. Po dolgem času so prišli šele na to, da je vse skupaj dovtip. ko vendar ni ne»Piccola« ne tramvaja več. Tako je z drugimi taki-* mi vestmi. Ljudje vidijo v svoji razburje- j je moči smotreno in sistematično A bratje Nizozemcev na Severnem in Vzhodnem morju, mali narodi Dancev,! Norvežanov in Švedov!! Tudi lil so izvrstno obogateli kulturna imetja člo-j veštva: z dejanji in knjigo, z besedo, pismom in čopičem, dletom itd. Seveda se tičejo ti podatki malih naroki so jk) svoji legi ob morju videli! radni podatki italijanske mornarice: i"1' v?""- >.u.j« v o»uj. , Italija ima 12 modernih linijskih ladij, j O0?11 "Vsvo,e™ strahu marsikaj m razmiki imajo skupaj 1S6.000 tonelat. Najsta-lsaJ° stvan kot najresmenejso reiše so iz leta 1897. in imajo samo poi;r\'."~" 98<)0 tonelat. Najnovejše, ki so bile zgra-iH) -',m verjamejo njihove izmišljotine ter jene od leta 1911. dalje, imajo po 22.5001 nh znatno povečane m groznejse zopet tonelat. Različna je tudi oborožitev. Naj-; oddajajo drugim. 1 upatam ima stvar mor- resnico naokoli ter nahajajo vedno ljudi, Poslano*) Javna zahvala. Podpisana se tem potom najsrčneje zahvaljujem veleučenemu gospodu dr.ju Perničiču, zdravniku v Trstu, ki me je s svojo priznano spretnostjo ozdravil težke, več tednov trajajoče bolezni. TRST, 27. maja 1915. Alojzija Benevoli. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon. rp i svet pred seboj, so se mogli in morali tc-; „ , . vase mu prjnierno uravnati in so imeli s tem u- družme v kateremkoli težavnem tre- godne pogoje za ustvaritev in ohranitev i 41.. c rndunm hvn- svoje d: žavne samostojnosti. Mali narodi; noiku. Sprejmite ga s čustvom hva- v notranjeill evropskega kontinenta niso ležnosti in simpatije, dajte mu mo- imcjj ta^0 ugodnih pogojev. Ravno zato j ralno nodporo vašega soglasja in pa je relativno tem višje ceniti njihov de-, 1 \ . . le/ na obogateniu kulturne zakladnice. — i vašega sodelovanja. Češki narod n. pr. je dal človeštvu Nasproti preresnim težavam in lana Husa, husitski demokratizem jezi- , * , . t,-t kovno in šolsko ujedinjenje češkili bratov. potrebam trenutka ni mesta kot eni slavistika 1Tinoga dela urnetnosti in zna- j sami volji — vzvišeni nad vsako nosti. tehnike, gospodarstva. — Hrvat- nronriram? _ volii zdru- ski narod, to > predzidje krščanstva«, je, politično prepričanje — \oiji, zaru^ ^^ sv().Q y refieno zakladnico in - ... ,ri' s | o v e n s k i narod tudi! To so dejstva, ki se ne dajo omajati, kaj- jene starejše im^topove po 25Y4 cnuTiadaljne i da nekaj resnične podlage, toda raznasa potem po 30*5 cm. boli moderne po 3S se med ljudstvom tako pretirano, dajz-citi zadnie pa. ki so bile zgrajene leta j rmšljotina popolnoma zakriva resnično mi. in so že v službi, pa so oborožene| jedro. 1lako jedilo ;Z mmn sovražnim le-, s 13 topovi po 30'5 cm. 18 po 12 in 20 po 7'C) cm. Hitrosti imajo po 22 do 23 pomor škili milj. Potem je 8 oklopnih križark, ki imajo skupaj 70.000 tonelat. Križarke zadnjega tipa so iz leta 1908. in imajo po 11.300 ton tur hitrost 23*4 pomorskih milj, kar je zelo malo za moderne križarke. Nndalie je 7 zavarovanih križark. pre talom predvčerajšnjim, ki so ga res opazovale razne osebe, ki pa ni vrgel na Trst nobene bombe, pač pa morda, in to tudi samo »morda« — uradno potrjeno to ni — tam gori kje na Krasu. In vendar so slišali po Rojanu pokati bombe. Opazovalci, ki niso vojaki in nimajo prakse v j opazovanju vojnih dogodkov, sodijo naj-1 večkrat ravno nasprotno, kakor je v re-1 in žiti se za delo, čez vse kulturno in človekoljubno. Kličemo vas v imenu kulture človečnosti! TRST, dne 26. maja 1915. Ocltor lavne pomoči s doit. Alionso Valerio, predsednik. Ing. Con s! a li i no Doria, Valen.tino Pittoni, dr. Edvard Slavfk, podpredsedniki. B r. Riccarc'o ue Albori, dott. Igino Brocchi Ezio Cttiussi, Anton Miklavec, dott. Ed-mondo Puccher, arch. Enrico Nordio, dr. Josip Wilfan. ti zgodovinska dejstva se morejo pač tu i ra tam potajevati, ali s sveta se ne more-; jo odpraviti. Pa je sc drugih momentov, ki dokumentiraj ) posebno kulturno vrednost malih narodov napram številno in teritorijalno velikim. Prednosti teli poslednjih so v j velikem številu prebivalstva in dalcko«-sežni posesti dežel in voda. Torej v svobodi gibanja, materijalnega in duševnega, j ki izhaja ravno iz njihove številnosti in j posesti. V širokih horizontih! Ali ti >širo-; ki horizonti imajo poleg svetlih tudi svo-j je senčnate strani, ki jih je lahko pogodi-j ti, četudi se tičejo notranjosti in ne vna- j njosti. ------——-; Pri malem narodu je n. pr. razdalja med AMK^^n^^ftn književnim fezikom Jn onim. ki ga deli na-UvTSIlIE1' 0MS'SSCSuiEv« I rodu v resnici govore, tako minimalna, da je vpliv literature na ljudske mase veliko Vsi dosedaj aktivne službe opro- • večji, izdatneji nego v velikih narodih. Ščeni nameščenci uradov, šol, indu- Specijalna ljudska liter«ura pri malem ti-ijskih, irgovskih in drugih podjetij, narodu je tudi smotreneje urejena, nego katera so morala radi vojnih pn velikih. cvoiP Hplnvanie v tem ni nikako protislovje. Pn malem dogodkov svoje delovanje ^^ mora narQdu zyesta inteligenca v ustaviti, se morajo, v ogib ka-; prcležnj vet\n\ pogledov pristopati veliko ženskih nasledkov, takoj predstaviti bližje k ljudski masi, nego pri velikem. — svojemu dopolnilnemu krdelu, do- Posamična oseba ima pri malem narodu polnilnemu poveijništvu, oziroma čr- ravno radi njegovega malega števila ve-^ .. K J liko večjo judsko vrednost. Inteligenca novojniskemu poveljnistvu. ! „mra takorekcK: vse pripadnike nanula držati v evidenci in zbirati. 1 u treba vsako izgubo beležiti in jo čim prej nadomeščati. Tudi treba zistematično gledati na to. da je vsak soplemenjak vedno in kolikor Ie možno oborožen za boj za obstanek. Šolska, strokovna in javna vzgoja so i/« fačeva iie pokoinin c. kr. drža\n?m zato pri malem narodu, ako je nadarjen in per :: ni^tom — (pokoi'iinske pristojbine, se hoče primerno uvehavljati v družim ir .. .. . c lr u**'už- narodov, daleko bolja, in to ne le relatnr-bencev pokojnine - i»i*siiot. prispev-! no, ampak tudi absolutno. Na Češkem ni ki "za vzgojo, provizije tobačne to>arne,jn. pr. analfabetov v pisanju in čitanju. Mi c. kr. finančnih slfhif, miloMne pod-, Slovenci zaoMajamo seveda za LehiAen-pore, pris:./bii.e za prehranitev - aiiaien- dar pa je ponekod, n. pr. na našem Krasu. ta-Iiel - ^e bo vršilo v škofijskem ordl- vsaj približno tako. Nasa inteligenca si nar,tatu (N.Ca.ana 16.1 Dne l'. junija iegc i prizadeva, da ne bo v narodu analfabetov v duševnem smislu. Malo število pripadnikov povzroča pri malih narodih samo po sebi, da je smisel skupnosti razvit, da inteligenca dviga ljudsko maso k sebi ter da ves narod prevevajo načela plemenite demokracije. Tudi javna morala mora biti pri malem narodu - ... . , oonn 4- 1 snici, in odtod potem take govorice, tako cej manjših, ki imajo po 1.300 do dSUU te- razbUrjenje in tak strah. Zato se obrača-nclat in so oborožene s topovi po 1- m i-j mo z vso reSnostjo na naše občinstvo, naj centimetrov. j nc verjame takim abotnim vestem in naj Nato so rusilci torpedovk, visokomor- celo tudi ne zaupa svojim lastnim, neizve-ske torpedovke in torpedovke^ drugega. žbanim očem in ušesom, kajti razburjenje i razreda. Rušilcev ima Italija 33, ki imajo \n strah napravljajo le premnogokrat iz po 300 do 700 tonelat. Grade se pa druge; muhe slona. Naj zaupa uradnim poroči-j ,, --------- i. --- -----— Spl0h----«-» ladje te TRST, CORSO ST. ojnlškemu povcljnist\ Trst, 27. majnika 1915. Dr. FABRiZI 1. r. Razglas. vrste, ki so mnogo večje in imajo jonit so sedaj edina. Ki spion morejo po 1500 tonelat in po 30 do 32 pomorskih j prihajati v Trst. ker je vendar ves poštni, milj hitrosti. Visokomorskih torpedov* je brzojavni, telefonski in celo tudi osebni i in imajo 136 do 205 tonelat ter hitro- promet Trsta z zunanjim svetom popol- i Ip««UaH«l xa KdZNE in SPOLNE BOLNIM sti 23 do 27 milj. Torpedovk drugega noma pretrgan. Kako naj vendar kdo pri- i ŠISKOS? in NERVOZNOST razreda, ki so znatno manjše. po 80 tone- naša vesti s Krasa, ko ne sme nihče iz i za bolezni u NOGAH in sklepi«. lat in 10 milj hitrosti, je pa 15. j Trsta gori in prav tako nihče s Krasa doli? s^rcianea od ti - 1 pop. »n 4 - 6 zvaier Italija ima tudi 20 podvodnikov, ki se. Ljudem pa, ki trosijo take neresnične raz- 0b r.ecisiish od 10- i. dele v visokomorske podvodnike iti o- ( burljive vesti, pa svetujemo prav resno.; ^ brežne podvodnike. Veliko je starih ladij. naj molče. Ce so že sami taki strahopetci, t&d&'i: potem šolskih ladij, specijalnih ladij, po- \ ja vidijo za vsakim vogalom strah, naj iagalcev min. delavniških ladij, premo-! Vsaj ne plašijo drugih. In vprašujemo iih; govnih ladij, dočnih ladij za podvodnike :n popolnoma resno: če se vam sedai takoj prevoznih ladij za kurilno olje. zelo tresejo hlače, zakaj, vraga, pa niste Vse te ladje so zgrajene v velikih ita- izginili iz Trsta, ko je bil čas zato? Se-j lijanskih ladjedelnicah, kakor je tudi ves i danji položaj v Trstu zahteva mož, ne pa materijal s topovi in oklopi vred domače-j strahopetnih bab; zato ostanite s svojim £a proizvoda. . neumnim biebetanje^n doma za pečjo in Vse v zadnjih časih zgrajene ladje se j ne delajte zgage tistim, ki hočejo vzdrža-kurijo s kurilnem oljem, posebno križarke j ti ljudstvo mirno in samozavestno. Bati in rušilci orpedovk. Na linijskih ladjah je I se ni treba nikomur ničesar. Za to je po-kurjava mešana. Samo premog se upo-1 skrbljeno z vso resnostjo. rablja le na starih križarkah in na manj-'---—--— šili torpedovkah. Moštva šteje vse italijansko brodovje 38.000 mož. Tužnim srcem nazcaujanio vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naS nefozabljeni sin, brat, soprog in oče gosp. IvitB! MJiaita leta od črke A do E (in vse milostne podpore i: dne 2. »Lilija tega leta od črke F do f: dne 3. junija tega leta od črke K do H; dne 4. junija tega leta od Črke N do R: dne 5. junija tega leta od črke S do T: dne 6. junija tega leta od črke V do Z. in sicer od fe ure do 1212 in od 3 ure do 6 pop. Za Izplačevanje pofccjrin (kakor so zgo- veliko občutljivejša nego pri velikem. \ ra? n~-te*cA se'mora prijeti « seboj l. j malem narodu so vse potence veliko \ id-L-botnic » ».Ve? kolek-, podpisano od do- neje in vse dejanje in nehanje je podreje-tične »a župuega urada in od hišnega go- no veliko bližji kontroli, nego drugod — Jarja. oziroma od upravlja: 2. de-; ^ar-kaj. kar Pn velikem narodu ostaja kre' pokojnine ali kako drugo listino - do- neopaženo, ah pa živi le od danes do jutri, kumeni s katerim se more dokazati da tvori često pri malem narodu atero m na- hiia pravico do pokojnine. _j staja čistilna nevihta. -! l^ri takem malem narodu, kakršen je Kulturna urednost molih narodov.j Ravno sili i mi a^ sedanje svetovne voj- lastnost, da bo v vseh skupnih stvareh, v Vr: za razmotrivanje o kul , vseh narodnih potrebah načeloma nasto- vredru