115. številka. soboto 19. maja. XXI. leto. 1888. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman M avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mestre 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesen, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne p-tit-vrstu po S kr., če se osumilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvoje v Gospodskih ulicah St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari. Zaradi Binkoštnih praznikov izide prihodnji list v torek dne 22. maja 1888. Srbija. P, Veliko veseije zavladalo je lam po vsej Srbiji, ko je odstopil Garašanin in prišel Ristič na krmilo. Po mestih bile so razsvetljave in iz vseh krajev Srbije napotile so se deputacije v Beligrad, pozdravljat novega mitiisterskega predsednika in izražat veselje, da so se otresli more, ki je je tlačila nekaj let. Tedaj se je sploh mislilo, da se več ne vrnejo naprednjak] na vladno krmilo. Toda prišlo je drugar--. Danes že vlada Kristič in čez tnalo časa utegne se povrniti Garašanin, „grobokop Srbije.* Iz Belegagrada že prihajajo vesti, o nasprot-stvih v ministerstvu, ki se sicer bitro dementujejo, kakeršne pa prihajajo vselej iz srbske stolice, kadar Be pripravlja kak vladni preobrat. Ćuli smo jib, predno je odstopil Garašanin, predno je dal ostavko Histič in predno so je umaknil Grujie. Tudi tedaj so jih vselej hitro oporekovali od vladne strani, a nazadnje se je pa pokazalo, da so bile resnične. Krističa je poklical kralj le zaradi tega, da pripravi pot za Garašanina. Kakor vemo, je Kristič jako energičen mož in kralj ga je poklical le sategadel, da vzdržava mir in red, dokler vlada mej narodom nezadovoljnost, da se je kar na vrat na nos odstra nila vlada, v katero je imel zaupanje. Ko se malo duhovi pomirijo in bodo morda volitve zvršene, bode pa kralj že gledal, da odstrani Kristiea in pokliče na njegovo mesto Garašanina. On je bil itak le poslušno orodje, katero se preč vrže, ko se več ne potrebuje. „Der Mohr bat seine Schuldigkeit gethan, der Mohr kann gehen." Marsikdo se gotovo vpraša, kaj je pač uzrok, da se stvari tako neugodno razvijajo, da kralj, ki je ob odstopu Garašaninovem skoro zgubljal tla pod nogami, sedaj tako samovoljno zapoveduje v deželi in da ga vse sluša in vse uboga. Ruski listi so z odgovorom hitro pripravljeni : Avstrijski in nemški, torej tuji upliv je vse zukrivil. Nekoliko resnice utegnilo bi v tem pač biti, a glavni uzrok to ni. Glavni uzrok tiči v srbskem narodu samem, zlasti v srbski inteligenciji, v voditeljih srbskih. Znali neso porabiti razmer, dnčini je kralj položaj dobro preudaril in ga porabil v svojo korist. Ko je Ristič prišel na krmilo, je bila uapred njaška stranka tako rekoč popolnem uničena. Zgubila je bila vse zaupanje pri narodu in težko si je misliti moglo, da se bode še kednj povzdignila. Pri volitvah si ni upala postaviti kandidatov svojih dobro vede, da ne zmaga v nobenem okraji. Volitve dne 5. septembra dale so skupščino, v katerej so sedeli sami liberalci in radikalci, torej sami vladni pristaši. Nikdar še ni imela nobena viti da tako moćne opore v parlamentu, kakor bi jo bila Iiističeva, ko bi bila prav postopala. Krona bi bila morala ozirati se nanjo, dobro vede, da za njo stoji ves narod. Radikalna stranka je celo predlagala, da se obe strank liberalna in radikalna, spojita v jedno stranko, katerej bi bil vodja Ristič! Treba bi ne bilo iruzega, nego da bi bila nova narodna stranka, nekatere točke radikalne stranke vzela v svoj program. Ministerskemu predsedniku ho pa težnje radikalcev zdele se prelibe-ralne ker bi se po njih preveč omejila moč vlade. Poskusiti je hote! napraviti novo liberalno večino in to je pogubilo njega in deželo pripravilo v bedo. Da bi dosegel svoj naim—j, posluzi I se jo tevor.zma In začel laskati se kralju Ker je vlada dobro vedela, da liberalci ne-majo večine v deželi, dala je že pred volitvami oblastvom tajui ukaz, da naj delajo na vso moč za liberalce. In res se je kazal na nekaterih voliščih velik pritisk in to je bil prvi povod nasprotju mej liberalci in radikalci, iz katerega izvira vse drugo zlo. „Das ist der Fluch der bbsen That, dass sio fortzeugend Bdses musa gebaren". Ker pri volitvah liberalci neso dobili večine, je Ristič začel siliti v kralja, naj imenuje samo liberalne skupšinarje. Sedaj se je začelo pogajanje mej kraljem in Rističem. Poslednji je v vse privolil, da bi mu kralj le pomagal do zanesljive večine. Obetal mu je, da bode prijenjal v cerkvenem vprašanji, torej ne bode več zahteval, da se nazaj pokliče metropolit Mibajl. Kralj je res imenoval toliko liberalnih skupščinar jev, da so liberalci imeli večino. Kakor govore, je sprva kralj Milan sam utis- nil Rističu v glavo misel, da treba liberalne večine in tako spel jul ga na poševno pot. Da bi Ristič ne bil preveč silen, imenoval je le toliko liberalnih skupščinar jev, da so liberalci imeli le slabo večino. Sploh je pa kralj Milan vedno delal na to, da za-seje razpor mej obe stranki in da se bodeta pobijali druga drugo ia si ne bude mogla nobena opolnoči. Radikalna stranka je sedaj, na stran potisnena, začela delati proti vladi, zahtevajoč, da se odstrani minister notranjih zadev, ki je jako pristranski postopal ob volitvah, hkratu pa po zgledu liberalcev začela koledovati pri kralji. Ko so se pa pokazala nasprntstva v ministerstvu in je bilo očito, da tudi v skupščini vlada nema zanesljive večine, odstopila je vlada in prišli so radikalci na krmilo. Nova vlada je pri volitvah doiila zopet veliko večino, a njen položaj že sprva ni bil tako trden, kakor Ri-stičev. Poslednji je bil prišel na krmilo brezpogojno, radikalci so pa morali s kraljem skleniti ie uek dogovor, ki je oviral, ali pravo za pravo ouemo-gočeval vsako uspešno delovanje. Liberalci so pa tudi v skupščini pobijali vsako vladno predlogo, ne iz prepričanja, temveč iz strankarstva. Tega razpora so se uajbolj veselili naprednjak!, ki so jeli laziti okrog kralja in mu šepetali, da sedaj lahko poklice povoljnejšo mu vlado, ko so si liberalci in radikalci mej sabo v laseh. Ko se je še mej radikalno stranko pokazal črv nesloge, je kralj porabil prvo priliko, da je odslovil radikalno vlado. Nesloga, stari slovanski greh, je torej kriva, da so v Srbiji nasiirotniki slovanstva začeli zopet po konci nositi glave, a nadejamo se, da so dogodki poslednjih mesecev bili dobra šola za srbske rodoljube, da si bodo zopet podali roke iu zaceli skupen boj proti naprednjakom. Će bodo složni, že morda pri volitvah dobe večino, ali vsaj toliko poslancev, da vlada opozicije popolnem prezirati ne bode mogla. Kralj sam čuti, da nema simpatij naroda na svoji strani in se je zaradi tega skušal sporazumeti s kraljico, katero narod jako čisla, pa se mu do-sedaj ni posrečilo. Pri tacih odnosa jih se tudi na-prednjakl ne bodo mogli dolgo obdržati, zlasti je pričakovati, da ne bodo mogli preprečiti preobrata, LISTEK. Mojemu zadnjemu pozivu ni bilo pravega odziva, ali bolje, da ne lažem, — uikakega ni bilo. Domišljeval sem se vender, da ustvarim novo točko duševnemu in — telesnemu tekmovanju, sprožeč tako važno vprašanje v sredini našega razboritega občinstva, o — duhovenski bradi. O tistih, ki bi jo imeli nositi in jo gojiti, ali pa na dalje teden za tednom v bridkih solzah klanjati in majati glavo, oziroma lice pod bridko, skrhauo blitvo, — o tistih ne govorim; a drugi objektivni glasovi bi bili morali zadoneti! Saj ni dolgo temu, ko se je v glav nem mestu Nemčije kolportirala mej mladim, elegantnim ženBtvom velikanska peticija, naperjena proti nameri vojne uprave, da se suknji oficirjev vzame dvojna vrsta — gumb, in nadomesti s pojedino vrsto. Mlade dame so bile vnete za dvojno, ki sega od vsake rame do pasa, — je li čudo, da sem pričakoval tudi jaz glede svoje, gotovo važnejše ideje, nego je ona o gumbah, stvarnega in nestvarnega razmotrivanja, in vsaj v tistih krogih in vrstah ki se Že vsled naravnega zakona najbolj zanimajo za moževsko lepoto V Toda zastonj! Castellar je dejal v svojem velikem govoru za španjsko republiko: „Naš čas nema velikih mož, ker je sam velik postal," in jaz bi dejal v očigled svojemu propadu, da si nesem Castellar: „— Naš narod nema kosmatih mož, ker je sam kosmat postal !" In vender je večinoma tako gol, kakor kneza Liechtensteina obrito lice. Pa ne tako naprej ! Morda bi se še kdo izmislil, da nameravam hujskati, brezverski rovati, nejevero sejati. Nič manj, nego to! A pri nas je vsaka beseda nevarna, in če jo naperiš proti pojedincu tega ali onega stanu, takoj imaš vso zadrugo, vso „žlahto", ves stan za petami. Bog varuj, da podeliš v kakem skromnem prizoru, ali mali pov< stici učitelju smešno ulogo ; takoj se dvignejo pod-in mm i i učit cl)i in -Ijice, ter oporekajo slovesno po zborih in zborovanjih, da pod- in nadučitelj ali -iteljica nista ali niso nikdar smešni; če napravic pohlevuo opazko, da je ta ali oni advokat poslal ekspensar svojemu klijentu, ker je prijaznemu pozdravu zadnjega — isto tako dvignil klobuk in odgovoril: „Dobro jutro!" ter s tem izvršil izredno poslovanje — „ausserordentliche Miihewaltung" — takoj ti pojde vsa komora k ministru ali pa ubere krajšo, akopram ne tako sigurno pot do kazenskega sodnika; ako zineš v kaki družbi, v kateri sedi slučajno, in tebi neviden in nepoznat, notarsk kandidat, da je legalizovanje nepotrebna stvar, razvpit boš v kratkem tako, da ako si v srečnem položaji podpisati kako pobotnico, ali v uesrečnem, da moraš po Btaviti svoje ime pod dolžno pismo, — razvpit boš, pravim tako, da te bo notar le poznal in tvojo istinitost le tedaj zabeležil, ako jo potrdita dve priči, h katerima je notar v svoji mladosti krave pasel, ali vsaj „frnikolal" se Pa to niso še vsi! Ako te obide nesrečna misel o|>oniniti, da je kak kaplan včeraj ali predvčerajnjim pri ^Martinčeku" ali „Ropota" na kegljišči vseh „devet" podrl in pomagal kot prvi tenor družbi pri pesmi: »Bratci, veseli vsi", — povpraševali bodo čez tri dni, si li pač — krščen; in če boš — dasi še tako imeniten v uradui hirarhiji — dejal, da se sodniki v mestih več nauče, nego na deželi — razžaljeni bodo vsi: oni na deželi, ker si jih v istini razžalil, oni po mestih, ker ne rečeš, da naj se takoj vsi imenujejo vsaj svetovalci ! Pa stojmo! Jeden stan je vender na svetu, katerega pojedine zastopnike smeš brez usmiljenja prijemati in trpinčiti, ne da bi se vsa zadruga dvignila proti tebi; niti jeden se ti ne gaue, če tovariša če se kje na Balkanu začno kake prekueije, ki bodo uplivale na Srbijo. Njih veselje bode najbrž le kratko, kajti „svaka sila do vremena". Iz državnega zbora. Na Dunaj i, 17. maja. [Izv. dop.] —j—. Zadnji dve seji očividno dokazujeta, da je zbornica čedalje bolj utrujena. Saj tudi ni čuda, zbornica zboruje dan za dnevom po 6 do 7 ur, in najvažnejši odsek, v kojeiu je danes koncentrovano vse parlamentarno zanimauje, odsek za novi davek na žganje ima tudi vsak dan seje, trajajoče vsaj do 3. ure. Dodajte deaeturnemu posedanju v zbornici in odseku še tisti čas, kojega vesten poslanec potrebuje za svoje Študije in priprave, in ne bo-dete se čudili, da govorniki govore pred izpraz-neninii klopmi ter pred jako pičlim, zaspanim občinstvom. Splošna zaspanost jela je nadvladati tudi Vašega dopisnika, torej Vam o včerajšnji seji poroča le toliko, da se je poslanec Klaič potezal za dalmatinsko železnico, dr. Vi tezi ć govoril je — glas upijočega v puščavi — o prekoturski železnici (Tauernbahu), priporočal dalje državno podporo za Tržaško ribarsko društvo ter na razgovor spravil več vprašanj, tikujočih se naše mornarice in onih sredstev, s kojimi bi se dalo podpirati in kvišku spraviti naše kupčijsko brodovje. Zanimiv dvoboj unel se je pri naslovu „Einlosung von Privatbahnen", kjer je Herbst zahteval od vlade , naj severno železnico v zmislu dotične pogodbe primora k nižjim tarifom za premog, doČim ga je pobijal trgovinski minister Bacquehein. Kar se tiče stvari same, čisto nič se ne boderno obotavljali staremu Ilerb s t u, kateri se, odkar je poslanec postal Dunajskega mesta, v istini prizadeva, zastopati materijalne koristi svojih mandatarjev. Opravičenost teh terjatev uvideva gotovo tudi minister Baequehein, toda pritiskati na severno železnico — baš v sedanjem položaji ne more. Splošna politična situacija izdatno upliva celo na železnično in tarifno politiko. V istem trenotji, ko se od te velike prometne proge zahteva, da za napravo drugega tira po nekaterih črtah, narekovano zgolj po vojaških ozirih, žrtvuje kakih 5 milijonov, nikakor ne gre in noben trgovinski minister tega ne zmore — da bi jo prisilil k zuižanju tarifov, katero je naravno zvezano in spojeno z zmanjšanjem železničnih prihodkov. Večja polovica današnje seje izpolnila se je po debati o proračunu državnih železnic. Udeležili so se razprave govorniki S c h a u p, Seh\vab, Krofta, ""NVrabetz, Angerer in poročevalec Meznik; od vladnih zastopnikov segali so vmes predsednik železniškega urada eksc. Czedik in sekcijski načelnik. Pri glasovanji vsprejele so se vse pozicije dotičnega etata z nasvetovanimi resolucijami vred, kojim je S eha up kot poročevalec manjšiue budgetuega odseka dodal še jedno, v tem zmislu namreč, naj se v motivnem poročilu prijavijo načela, po katerih državna uprava zaračuna Bvoje lastne troške. Scbaupova resolucija obveljala je s 94 glasovi zoper 78, dokaz, da smo zopet videli mnogo desničarjev, kojih v zbornici — ni potiplješ: to je slavna Eskulapova rodbina! Le glej, kako se krog nemškega cesarja ščipljejo! Vsak ve in zna vse bolje, nego drugi, in če danes pohvališ jednega, sovražnih ti je takoj devet druzih, in če bi mogel sedaj le brzo napraviti kak dovtip, o jeduem naših — Ljubljanskih, takoj bi se devetinštirideset drugih dobrovoljno smijaio. In temu kriv je le boj za obstanek, ali kakor sa mu reče v zdravniškem jargonu — praksa ! Da, praksa, praksa! Tu so sedeli nedavno trije dobri prijatelji, bivši sošolci, sedaj vsi trije okrajni sodniki na oddaljenih mestih naše domovine, slučajno skupaj pri čaši in v živem razgovoru motrili mladostne spomine iu veselo in britko sedanjost. Vsak je vedel kaj zanimivega: življenje drugih znancev, nekdanjih sošolcev in koleg, ukazi predsednikov in višjih sodišč, „lepi slučaji", politika in zasobne razmere, številke uložuega zapisnika in izkazi o za ostankih, zemljiška knjiga iu nje uredba, povoljne in nepovoljne razmere z advokati in notarji, prijetni in neprijetni adjunkti, pijani ali trezni pisarji, vse — celo koleki in tiskovine in papir — bilo je predmet prijateljskemu veselemu razgovoru, kakor je pač običajen, ako se srečajo možje istega stanu ali opravka. „Cuj, Janez, kako pa ravnaš z bagatelami? Koliko imaš kontradiktarnih ?" vprašal je najeden-krat jeden izmej trojice. bilo. Sicer pa Schaupov resolucijski predlog nikakor ne škoduje! Na vrBto pride sedaj proračun poljedeljskega mini8terstva, naslov „Centralleitung". Opozicijo za stopal je kot prvi govornik novoljeni Pickertovec, dr Milner, kateri je o priliki svojega „deviškega" govora za jahal politične kljuse ter ga pogumno podil po prazni dvorani. Pri maloštevilnih tovariših iz „nemškega kluba" našel je še dokaj pohvale in odobravanja, Čisto naravno, saj ima levica svojo izborno urejeno „claque" ; mej najglasnejšimi „cla-quer"-ji odlikoval se je danes znani od nas dovelj opisani S\voboda, koji z obilnim ploskanjem sedaj tovarišem vračuje izkazano mu ljubav. Za njim govori naš dr. Poklukar, ki se ni spuščal v polemiko s predgovornikom, ni mu sledil v politično „stelou, pač pa je prav srečuo razpravljal budge-tarno stran poljedelskega proračuna, dokazujoč, kako ogromno uarastli so tekom zadnjega desetletja uprav kulturni troški baš pri tem ministerstvu, potem pa pričel je govoriti o željah in zaht- vah, s kojimi se dežela kranjska zaupuo obrača do poljedeljskega ministra. Tudi v tem oziru rešil je govornik nalogo svojo jako častno ter v veliko pohvalo svojih rojakov iu somišljenikov. Z dr. Poklukarjevim govorom zaključi se današnja soja, jutri, 18 maja, otvori se zopet ob 10. uri ona prisilna delavnica za nesrečne poalance, koja se sedaj imenuje — avstrijski parlament! Nemškutarija na Koroškem in Štajerskem z nemškim šulvereinom vred! tiovor poslanca dr. Oregoroa v državnem »boru dne 3. maja 188$. (Po stenogralskein zapisniku). (Daljo. Koliko takšne šole za ljudsko omiko premorejo, to je jedini sedanji slovenski poslanec koroški, g. Muri, letos dne 19. januvarja v deželnem zboru koroškem izpovedal. Besede so priproste, a tem bolje srca pretresujoče. Prosim dovoljenja, da jih prečitam s „slovenski otroci, takšne (ponemčene) šole ob-iskavajoči, naučijo se tam nemški čitati ali brati, toda malokedaj razumevajo, kaj so čitali. Naučijo se tudi nemški pisati. Vender to nema nobene vrednosti za nje, ker ne dospejo nikoli do one za-vršenosti v nemškem jeziku, da bi mogli le jeden sami sestavek pravilno nemški zapisati. O drugih predmetih, na pr. o zemljepisji, prirodopisji itd. še niti govorim ne. Kajti samo ob sebi je umevno, ila slovenskih otrok na deželi ne more toliko v nemščini takoj napredovati, da bi se ovih predmetov s pridom učil v nemškem jeziku. Jako pogosto se tudi zgodi, da pošiljajo v šole, kjer so le slovenski otroci, učiteljev nemških, ki slovenski nič ne umejo". Tako je letos govoril javno jedini deželni poslanec koroških Slovencev. Gospod deželni predsednik pleni. Sclunidt-Zabjerov mu je pa odgovoril: „poučuje se tako, kakor so postavno vprašane občine želele". „Skoro dve tretjini vseh i" „Ah, ni mogoče!" vsklikuila sta ona dva. „Zakaj ne? Jaz ne govorim mnogo; ako se stranki ne poravnata, — ne prigovarjam jima nike-dar, povprašujem, kolikor je neobhodno treba za informacijo, — potem jia kar objavljam sodbe. To je najkrajše! Sodbo spisati mi je igrača.*) — Iu ker sem že pr> — praksi, naj povem še jedno veselo o praktičnem ravnanji. Nekje na Slovenskem je trg ali mestice, - naj bo pač koder hoče, — kjer opravlja težavni posel župana mož, ki je v svojih navadnih urah imeniten krčmar. Mož ni sebičen ter opravlja županstvo zastonj ; samo jedno pravico si je izgovoril: on sme svojo krčmo odprto imeti do polunoči, ali čez polunoči, kolikor časa hoče, — vsi drugi krčmarji pa morajo svoje zapirati po letu ob jeduajsti, po zimi ob deseti uri zvečer. Tu se je nedavno pripetilo, da je sedela večja prijateljska družba pri takem nesrečnem krčmarji, ko je bila že davnej odbila zakonita ura. Ja?ni stražuik se prikaže nakrat, ter veli krčmo zapreti. „Dobro, dobro", pritrdi krčmar. „Pojdite *) Kar nadalje govorita Naudo in Tine morali smo precrtati. Zelo žal nam je za jako dovtipni pogovor sodnikov, da amo ga morali priatrici tako neusmiljeno, a boljo je da ga zadeue konfiskacija uredniška, nogo državnopravd-niSka. Uredn. Te besede so sedaj le deloma resnične, deloma pa neresnične. Resnične so tam, kjer so nem-škutarji slovenske kmete pregovorili in ociganili, da so ti narodnemu jeziku v šolah odpovedali se ter še neso izpoznali, kako je to krivo in škodljivo. Tukaj je res tako, kakor je deželni predsednik izpovedal. Neso pa več resnične njegove besede tam, kjer so slovenski kmetje svoje narodnosti zavedli se, pomoto izpoznali in sedaj poprejšnje svoje slovenske šole tirjajo nazaj. V to svrho dopošiljajo šolskim oblastim številnih prošenj, žalibože dosedaj še zmiraj — zastonj. (Čujte, čujte! na desni.), ka kor je v tej visokej zbornici že večkrat bilo povedano. Dostavljam temu le sledeče, kar osvetljuje, kako se šolske oblasti nasproti ovim prošnjam obnašajo. Prav značljivo je. Šolska občina Glineška pri Ctflovci uložila je prošnjo pri okrajnem šolskem svetu za slovensko šolo. Takoj pokliče predsednik ovega sveta zastopnike šolske občine pred sebe ter jih nagovori: poglejte me, tudi jaz sem Slovenec, le nemščini se imam zahvaliti, da sem postal takšen gospod, kakeršen Hem, namreč okrajni glavar. (Čujte, čujte! na desni.) Ove besede kar poparijo kmete ter jih toliko prepričajo, da so takoj svoje podpise na prošnji za slovensko šolo — preklicali. Podobno godilo se je prositeljem iz BilČevasi. Trem šolskim občinam v okolici Rožeškej izdelal je slovenski advokat prošnje za slovenske šole. Redno podpisane odpošljejo se. Kmalu za tem pridrvi predsednik dotičnega okrajnega šolskega sveta, okrajni glavar Praksehnajer, in obdelava prositelje tako dolgo, da naposled prošnjo prekličejo. Nekaterim pa, ki se neso hoteli udati, zakliče oblastno: „sto-rite, kar hočete, slovenske šole ne dobite nikedar ne". Iz tega sklepam tako: Kedar slovenski kmetje v svojej nevednosti nekaj zahtevajo, kar nasprotuje državnim osnovnim zakonom, kar se ne ujema s pedagogičnimi načeli, kar je tedaj nespametno, zmatrajo to šolske oblasti kot pedagogično modrost, katero treba takoj izvršiti. Kedar pa isti kmetje zapazijo, da so se zmotili, da so nekaj zahtevali, kar je protivno državnim osnovnim zakonom in pe-dagogičnim načelom, iu sedaj zahtevajo nekaj pametnega, odbijajo jim njihove prošnje ter jim pravijo : slovenske šolo ne dobite nikedar ne! Gotovo je, da takšno postopanje zoper Slovence se nikakor ne ujema s hvalisano nemško poštenostjo iu pravicoljubjem. Toda na čast pravim, poštenim in pravicoljubnim Nemcem domačim morem reči, da se ti najmanje ukvarjajo kmete slovenske bezati in loviti. Prvi so tukaj le priseljeni tujci, nameščeni uradniki, profesorji in učitelji v zvezi s slovenskimi odpadniki. Te baze ljudje imajo dovolj brezozirnosti v sebi, napuha in sovraštva do Slovanov, kar jih zmožne dela za najhujše beganje narodov. V pospeševanje ponemčevanja Slovencev zasveti se nemškutarjem nova misel. Zapazili so namreč, kako imajo Nemci povprek več denarja nego Slovani. Sklenejo torej Slovanom, zlasti Slovencem, Dalje v prilogi. pa gori v moje stanovanje — jaz Vas vabim tja, krčmo bomo zaprli; v svojem stanovanji pa smem početi, kar hočem". V veselem smehu je družba, zasela sobo v prvem nadstropji in tam je stekel liter za litrom. Okolu treh po polunoči pa se gospodje vender hote raziti, ter se priporoče. „0h, stojte prijatelji," velel je gospodar, »plačal še ni nihče!" „Čemu, dejali so drugi? ti si točil v privatnem stanovanji, kjer ne smeš točiti za denar; — ali hočeš biti kaznovan? Haha, pamet prijatelj !" „No, le čakajte, duše —!" rotil se je krčmar, ,vsaj — dac mi povrnite!" „Ne vinarja, ljubček naš!" In družba je odpela po stopnjicah. Če bi bil kdo radoveden, kje seje to zgodilo, mu ne vem druzega sveta nego, da naj porabi te binkoštne praznike in naj potuje tja: — krasen kraj je to 1 Gledal bo lepe ravnine, prijazne griče in holme, — tudi temnoobrastenih gora in srebrnope-nečih potokov mu ne bode manjkalo: in če bo lep jasen dan, žarile se mu bodo iz daljave bele gorenjske planine v „divnem bujnem" svitu. Če bo pa hotel do polunoči v krčmi sedeti, naj ne hodi drugam, nego k — županu ! drugod ga bodo po jeduajsti uri posadili na hladno, kajti odslej noben krčmar ni več tako gostoljuben, kakor je bil oni veseljak, o katerem sem prej povedal. Barbatus. Priloga „Slovenskemu Narodu4* narodnost v šoli kar odkupiti Ta misel bila je res vredna sedanjega denarnega veka, nekoliko izvirna in Času zelo primerna. Ravnokar so namreč osnovali „nemški šulverein*. Tako-zvani „fakeijozni" nemški liberalci sklenili so grofa Taaffe-ja in njegovo ministerstvo podreti, naj velja kaj velja. V to svrho posnemajo silnega Bismarcka v Berolinu, ki je neubogljivim konservativcem in liberalcem se zagrozil s socijalisti rekoč: Acberouta movebo. Da bi ministra Taaffe-ja vrgli, poženejo fakcijozni liberalci barko zoper njega mej ljudstvo. „Nemštvo v Avstriji je v nevarnosti", upijejo na glas, kličejo iz pruske Nemčije pomoči in osnujejo opirajoč se na „Allgemeine deutscben Schulverein" v Berolinu poseben avstrijski »nemški šulverein". Prične se ravs iu kavs mej avstrijskimi narodi, kakeršnega še do te dobe ni bilo. < Dalje priti) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 19. maja. Budgetna debata še danes v državnem zlioi'ii ne bode končala, morala se bode nadaljevati še po Binkoštih. Vlada želi, da se budgetna debata skoro konča, ker je le malo časa odločenega še za zborovanje. Razprava o budgetu naučnega mi-nisterstva bila je silno dolga, zato sedaj primanjkuje časa. C'eški listi so jako priporočali, da bi se Češka obilno udeležila razstave v Parizu. Nadejali so se, da jim bodo v Parizu odloČili poseben od delek, da bode svet lahko spoznal dela čeških rok in češkega uma. Kakor pa „Narodni Listy" pišejo, se ravnateljstvo razstave neče ozirati na to češko željo, in obžalujejo, da Francozi prav ne poznajo razmer. Češki list dolži avstrijski razstavin odbor, da je Francoze napačno poučil. Čehi se sedaj ne bodo tako mnogobrojno udeležili razstave, nego bi se bili sicer. Na predlog predsednika hrvatskega sabora sklenil je justični odsek, da se iz načrta zakona o nasledkih kaznij izpusti določba, da izgube deželno, zborski mandat oni, kateri so bili obsojeni zaradi političnih zločinov. Načrt se je zopet izročil vladi, da ga predela. Vnanje države. ISolgarakl knez se je vrnil v Sofijo. Sedem kilometrov šli so mu naproti višji častniki. Mestni župan, škof in duhovščina pričakovali so ga pri mestnem uhodu. Po ulicah po mestu bili so nastavljeni vojaki. Sedaj je končano potovanje, o katerem se je toliko pisalo po liberalnih listih. Tianskaspiška železnica je dosedaj dodelana do Samarkanda in se prihodnjo soboto otvori Ta železnica ima velik strategičen pomen, ker bode sedaj 15 nsi j a hitro lahko postavila veliko vojakov v Srednjo Azijo in je z vsem preskrbovala. Železnici se pa tudi vidi, da ima pred vsem strategičen namen. Stražnice so podobne majhnim vojašnicam. Za to železnico se je napravilo 1100 vagonov. Atenski list „Ephemerisu oporeka vesti, da bi bila < :f't- St. 115 ltt, maja 1888. liji se pa tudi ne ve, če bi Angliji pomagala. Če Boulanger kedaj postane diktator, moral bode začeti vojno. Ker se pa boji Nemčije, bode napal Anglijo. Njegov organ „Coeanie" že propoveduje proti angleško politiko. Da preti res nevarnost, kaže to, da Rusija in Francija gradita jako mnogo maniŠih hitrih vojnih ladij. Zakaj? Gotovo zato, da bodeta ob vojni uničevali angleško trgovino. Anglija se more meriti z Rusijo, če vse sile napne, z obema pa nikakor ne, — Danes teden pripetil se je v Boylu na Irskem čuden slučaj. Oddelek Wiltshirskega polka ostavljal je mesto. Jeden vojak je nakrat za-klical „živio Parnell!" in nato je začel ves oddelek klicati: „Živio Parnell, Živio Gladstone!" To dokazuje, da tudi mej vojaki imajo Irci simpatije in to pač ne more biti po volji vladi. Če se na vojsko ne bode mogla zanašati, ni misliti, da bi še dolgo mogla strahovati irski marod. Domače stvari. — (Slovanske besede v nemščini) Slavni jezikoslovec Karol Ilenrich Leo Meyer v Derptu (Dorpati) predaval je pred leti v nekem tamošnjem društvu o slovanskih besedah v nemščini. Naštel je lep broj besed katerim vsem je dokazal slovanski izvor. Poleg „pluga", katerega je že Grimm pripoznal Slovanom, so izrazi „Juchten, Granze, Bude, Petschaft, Platz, Platzchen, Robot, Droschke, Kalesehe, Kutsche, Kummet (ruski cho-mut), Peitsche, Dolmetsch, Pallasch, Ilaubitze, Elenn (jelen), Stieglitz, Zobel, Schbps, Gurke, Krenn, Cra-vatte i. t. d. in celo glagoli „verhunzen" iu „aus-hunzen8, slovanskega izvora. Prav umestno hi bilo ko bi kdo potrudil se in naštel še nekoliko takih besed. — (Društvo kranjskih zdravnikov) je zborovalo 15. t. rn. in se posvetovalo o najetji posebne bralne sobe. Izvolil se je posebni odsek, ki se bode bavil s tem vprašanjem. Gospa J. Ma-terne podarila je spet društvu 20 gld. za Loschner-jevo ustanovo. — (Pevski ve čer ) ima jutri (binkoštno nedeljo) pevsko društvo ,, Slavec " na Per lesovi pristavi. Resljeva cesta na vrtu. Vabijo se naj-uljudneje bratje pevci in prijatelji društva, da se obilno udeleže. — (Iz Cerknice) došla je te dni deputacija, namreč gg: župan Milavec in občinska odbornika Pogačnik in Šerko, ter je v torek dopoludne pri pravosodnjetn ministru dr. baronu Pražaku prosila, da se ustanovi v Cerknici [okrajno sodišče. Gospodje odposlanci šli so potem k poljedelskemu ministru, grofu Falkenha.vnu zahvaljeva t se za priprave in za osuševalna dela v Planinski dolini, pri Cerknici in Loži. — („Rudeči križ".) Včerajšnji občni zbor, kateremu je predsedal prvi podpredsednik „Rude-čega križa", gospod cesarski svetnik Ivan M u mik, bil je še precej obiskan. Zbor je vzel na znanje brez vsega razgovora društveno letno poročilo, kar je najlepši dokaz, da društvo deluje v zmislu in so glasji udov in ustanovnikov. Najlepše priznanje pa je došlo „Rudečemu križu" od presvetlega cesarja, ki je s posebnim zadovoljstvom vzel na znanje letno poročilo za 1880. Našemu „Domoljubnomu deželnemu pomočneinu društvu" pa je izrekel svoje pii-znanje nadvojvoda Karol Ljudevit, pohvalivši njega koristno iu uspešno delovanje. Tudi 3. vojno poveljstvo v Gradci javilo je, da je državno vojno ministerstvo izreklo društvu našemu yvoje posebno zadovoljstvo. „Rudeč' križ" deluje na razne načine. Mej drugim namen mu je ustanovi jati postaje za bolne vojake. Dve taki postaji more .,Rudeči križ" narediti v Ljubljani, seveda o sklici vojske, iu sicer jedno postajo za 200 mož v kolizejski zgradbi in jedno za 210 mož na južnem kolodvoru. Sicer pa se je društvo tudi izjavilo, da vsprejme za daljšo dobo v oskrbo tiste bolnike, ki jih radi bolezni ni mogoče prepeljati. Kranjska hranilnica se je tudi izjavila, da prepusti za vojske staro strelišče, v katerem bode društvo pripravilo prostora za 100 mož. Društvo se je zavezalo skrbeti za zdravila in druge zdravniške stvari, docira je pomoČno društvo tukajšnjih gospa obečalo poskrbeti za potrebne obeze. Zakupnik kopeli v Toplicah, gospod Avgust Kulovic, ponudil je društvu, da prevzame 00 mož v c. kr. vojaško kopališko zgradbo in 20 častnikov v civilno kopališko zgradbo v Toplicah. Vrhu tega pristopilo je društvu že dokaj zasebnikov, ki bodo tudi prevzeli bolne iu ranjene vojak.' na svoje troške. Že iz tega vidimo, kako praktično se je ustrojilo društvo. V veliko zaslugo moi amo mu tudi to zapisati, da je pridobilo 12 gospodov, kateri so velikoduftno obeča'i. da bodo ?a bolne in ranjene vojake dopisovali njih roditeljem, sorodnikom, prijateljem in znancem ter da bode to Častno službo opravljali brezplačno. Tako bodo ti gospodje oskrbovali dopisovanje v sedmih jezikih in sicer : v slovenskem, hrvaško srbskem, češkem, ne niš k en:, italijanskem, rumunskem in mažarskem (Kor.ec prih. — (Občni zbor podpornega društva za bolne in onemogle ude v Ljubljani) vršil se je v nedeljo dne 13. maja t. 1. ob 2. uri popoludne v salonu čitalniške restavracije v navzočnosti 22 udov. Društveni predsednik gospod Ivan Bonač pozdravi in konštatuje sklepčnost zborovo ter da besedo društvenemu zapisnikarju in računovodji gospodu Ivanu Grilcu, da poroča o društvenem premoženji. Gospod G rilec na to prečita računski sklep za čas od 1. maja 1887 do 30. aprila 1888, iz katerega se razvidi, da je imelo društvo v preteklem letu dohodkov 490 gld. 50 kr., stroškov pa 021 gld. 32 kr., ter je ostalo premoženja 2219 gld. 70 kr., katero je naloženo v kranjski hranilnici. Računski sklep se brez ugovora jednoglasno odobri. V imenu pregledovalcev računov poroča odbornik gospod Delakorda, da so društvene knjige, računi in sploh društveno premoženje v najlepšem redu, na kar se da odboru absolutorij. V odbor so bili po vskliku izvoljeni gospodje: Ivan Bonač predsednikom, Jakob Kovači6 podpredsednikom, Ignacij Šušteršič blagajnikom, Ivan G rilec računovodje in zapisnikarjem, Josip Ma-jar, Fran Delakorda pregledovanjema računov, nadalje Ivau HibŠer, Ivan Strajner in Josip Zgank, kateri vsi so izvolitev prevzeli in so vsi izvoljeni, razen na novo izvoljenega Ivana Straj-nerja, dosedanji odborniki. Gosp. Bonač priporoča, da naj vsak posamični ud gleda na to, da preskrbi društvu novih zdravih udov, da bode možno društveno premoženje povikšati. Društvo oskrbuje že sedem let dva onemogla uda. Po predlogu g. Bonaca se zbor za darilo kranjske hranilnice v znesku 100 gld. zahvali s tem, da ustane s sedežev. Ker ni bilo posebnih predlogov, zaključi g. Bonač zborovanje ob 3. uri popoludue. — (Izpiti na tukajšnji podkovski Šoli) se bodo vršili dne 27. in 28. junija t. 1. Dne 27. junija bodo izpiti za kovače, ki neso obiskavali podkovsko šole, drugi dan pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledavanja klavne živine in mesa. Zaradi izpita zglasiti se je do 15. dne junija pri vodstvu podkovske šole. — (Zaradi osepnic) prepovedan je letni in živinski semenj, ki bi imel biti dne 25. t. m. v M e u g š i. — ( U r a v n a v a p o to k a T r e b i n š č i c e) pri Ratečah na Gorenjskem naglo napreduje. Pri delu pomaga 34 kaznjencev z Ljubljanskega Grada. Kakor se nam poroča, bode najetih tudi nekaj delavcev iz Krope, ako se oglase. Zdaj se izkoplje nova struga za Trebinščieo, ker je sedanja vsa zasuta in se je bati, da bode prod usul se čez Rateče. Hudournik je postal tako nevaren, odkar so posekali gozdove ob strminah na obeh straneh potoka. — (Mesto Zagreb) vzame l,8O00.000 gl. na posodo in je bil mestni zbor pretekli četrtek že vsprejcl dotično ponudbo. Sedaj pa je gosp. dr. Kopač, kot pooblaščenec avstrijske „Bodencredi-anstalt" ponudil ugodnejše posojilo v znesku 1.800.000 eventualuo 2,000.500 gld., katero bi se z amortizacijo vred obrestovalo po 5.4G°/0- Posojila bi ne bilo treba uknjižiti, dalo pa bi se po kurzu 98° 0. torej 1 B° 0eeneje, nego že vsprejeto posojilo, od katerega je za 15.000 gld. ugodneje. Pričakovati smemo, da bode hrvarska vlada gledala na mestno korist in razveljavila že vsprejeto ponudbo, ter postopala tako natančno, kakor zadnjič glede ponudb za zgradbo vojašnice. — (8 6 nožeft k a podružnica 'l r u š t v a sv. Cirila in Metoda) Bklieuje redni občni zbor na 31. dan velikega travoa ob 3. uri popoludne v hišo g. Mahorčiči (čitalnično bralno sobo; v Seno tečan Dnevni red: l.Nagovor predsednikov. 2. Poročilo blagajnikovo m tajnikove. Volitev novega odbora. Posamični predlogi. Vsi častiti udje vabijo se tem potom na obilno udeležbo. — („Nauk, kako z asajati vi no u rade z ameriškimi trtami, da jih t r t n a u š no more uničiti,") je naslov knjižici, katero je spisal po naročilu deželn. odbora kranjskega g. Rihard Dolenc, vodja vmarske, sadjarske in poljedeljske šole na Grmu. V knjižici poučujejo se vin gradniki: Zakaj moramo znsa;nti vinograde z ameriškimi U- tami in katerimi? Kje dobiti ameriških trt V Kaj početi z ameriškimi trtami V Kako jih cepiti in s katerimi domačimi trtami ? Kako cepljenje ukore-ničiti in zasajati? Kako obdelovati v vinograde zasajene cepljene ameriške trte in kako jim gnojiti?" Knjižica torej obseza vse, kar je treba vedeti vinogradniku v krajih od trtne uši napadenih. Pisana je v lahko umevnem jeziku in ima v pojasnilu 14 slik. Oddajala se bode bode brezplačno revnim vinogradnikom na Dolenjskem, dobivala pa tudi pri knjigotržcih v Ljubljani, Novemmestu, Celji in Ptuj i za nizke ceno 10 kraje. Knjižica bode dobro došla tudi slovenskim vinogradaikom na Štajerskem, kjer trtna uš še huje razsaja, nego na Kranjskem. Tisk je ličen in dela vso čast „Narodni Tiskarni". Ti skanib je 5000 iztisov. Z izdavo te knjižice je deželni odbor ustregel sklepu deželnega zbora kranjskega v poslednji sesiji. Naj bi vinogradniki se ravnali po danem nauku, energično se lotili dela in no gledali fatalistično, kako jim trtna uš uničuje vinograde. — (Na Bledu) bodo letoB imeli godbo, bro-ječo 9 mož. Igrala bode od 1. julija do 15. septembra vsak dan po dvakrat, izimši četrtke. — (P o ne ver j e nj e). Na Bledu je tamošnji poštni odpravitelj J. poneveril 1300 gld. in ubežal, ne ve se kam. — (Iz Ž užemberka). Dne 27. maja t. I. popoludne pe večernicah se bode vršilo prvo zborovanje na poziv odbora za uživotvorjenje prostovoljne požarne hrambe Žužemberške v prostorih bralnega društva Žužemberskega. Ker se bode pri tej priliki volil stalni odbor se častilo občinstvo uljudno vabi na obilno udeležbo! Odbor. — (iz okraja Radovljiškega) izselilo se je pretekli torek 31 osob v Ameriko. Izseljevanje z Gorenjskega in iz Urnomcljskega okraja že skoro preveč narašča. — (Razpisano) je mesto poštnega odpra-vitelja v Smeledniku. Letna nagrada 150 gld., pavšale 190 gld. Prošnje v štirih tednih. Telegrami „Slcvenskemu Narodu": Dunaj 18. maja. V zbornici poslancev razpravlja se danes „centrale" poljedelskega ministerstva. Stadlober govoril o pritožbah kinet-skega stanu, zahtevajoč, da se zniža cena soli. Minister grof Falkenhavn spominjal se v svojem govoru tudi Štajerske in Kranjske, kjer je veliko trsnic z ameriškimi trtami. Izmej drugih govornikov omenjati je dr. Gre goreč, ki je govoril o razširjenji trtne uši na Štajerskem in o sredstvih zoper njo. Baronu Moškonu zde se naredbe proti trtni uši nezadostne. Poslanec Pf cifer predlagal resolucijo, naj se zviša kredit za uničenje trtne uši. Govorili potem še Poseli, Pscheiden in Lažanskv. Prihodnja seja v torek. Dunaj 18. maja. V p1 ,vdi o poneverjanji v carinskem uradu 7 zatožencev obsojenih v ječo od 12 do 7 mesecev. Leithner in Kirch-Btetter oproščena. Beligrad 18. maja. Vesti o nemirih v Srbiji so popolnem neosnovane. Po vsej deželi je mir in red. Beligrad 18. maja. Otvorilni vlak dospel semkaj ob 1. uri in se po kratkem, postanku odpeljal v Niš, kamor se pripelje zvečer. V Niši bode banket. Niš 19. maja. Otvorilni vlak z glavnimi zastopniki srbskih železnic. „Landerbanke", avstrijskih državnih in francoskih železnic, s francoski m poslanikom Milletom in ministarskim predsednikom Kristićem odpeljal so danes zjutraj. Ob 10. uri dojde v Vranjo, ob 1. uri v Skoplje, ob 7. tiri zvečer v Solun, kjer bode slovesen banket. Feterburg 18. maja. Avstrijski veleposlanik odpotoval na kratek dopust v inozemstvo. Dunaj 19. maja. Iifanterist Schmidt, ki je svojega tovariša umoril, bil danes zjutraj usmrćen. Berolin 19. maja. Cesar ni imel tako dobre noči. Kašelj mu je pogostoma spanje motil. Razne vesli. f(Novi „Imovinski zakonik'4 to je) državljanski zakonik za Grnogoro, kakor ga je izdelal dr. Bogišič, bil le na Cetinji Blovesno pro- glašen dne 26. aprila st. at., mej zvonenjem zvonov jn gromom kanonov. Jako lepo govori o novem zakon11 v 8V0J' »besjedi" knez Nikola, rekoč: Pred tem zakonom naj umolkne vsaka volja, naj se čuje sam0 volja njegova, volja zakona. Iž njega naj se razliva pravica na vse one, ki pravično ravnajo, a na) 8e z njegovo silo krčijo in lomijo vsi, ki krivo ravnal0- Zakon bodi močna zaščita nedolžnosti, a neizpr08en bič nasilstvu in samovolji itd. Novi zakonik D°de veljaven s 1. dnem julija t. I. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri i^rah jn stavah, pri svečanostih ia oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih. (161-6) -&-+W^---kJ S „LJUBLJANSKI ZVON" »t »tojjl (331—115) j g t za vse leto gld. 4.60; za pol leta d I gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Wi k -'i -----r*l.£»r —r^i Pr-n*fr4iF»i-r* Zahvala. Podpisanemu je prijetna dolžnost, vsem prijateljem šolsko mladine, osobito gg. uradnikom, gospem iu gospicam za prijazni sotrud in žrtve pri majinem izletu dne 16. t.m. izreči v imenu Šolske mladine srčno hvalo. Brdo 18. maja 1888. Fr»n Hlarolt, (357; »C »tel j._ rX^ ti j c i i IS. maja : IVi Slonu : Schvvab iz Kamnika. — Kicbter z Du-risija. — Uiirger a Kočevja. Pri Jlaliei: Trefley iz. Zadra. — Kreiner s Kočevja. — Lorenzetto i/. Trata. — Smole iz Sevnice. — Perelli iz Celovca. Pri južnem kolodvoru : Bolha iz Budimpešto. t'mrli so \ TJ u uljani: 18. maja: Jožef Lapajne, žclemiški sluga, 35 let, Poljske ulice fit. "iS, za jetiko. 19. maja: Pran Šiiiid, uradnikov sin, 13 dni, Gospodske ulice št. 3, za božjastjo. V d e ž c 1 n ej bolnici: 16. maja: Miha Cerne, gostač, 61 let, za jettko. — Marija Touiazio, gostija, 85 let, za oslabljenjem. 17. maja: Janez Maver, delavec, 30 let, za j etiko. 18. maja: Marija Pene, gostij«, 52 let, za jettko. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo- I krina v j mm. | ■rt •—. 3 ad 7. zjutraj 2. popol. U. zvečer 7.'i!) 2 mm. 7iJ7() mm. 737 fi mm. ; 17«° C 2<>-0" C 19-6° C brezv.! jas. si. jz. j jas. si. vzh. d. j as. 0-00 mm. i Srednja temperatura 21*1°, za 6-5° nad normalom. dne J 9 maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj gld. 78 (> ) H0-4O 10940 9320 870-— 27740 12G-80 10-O4V, 6217", 250 gld. 100 . Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta ...... h ., marčna renta .... Akcije narodne banke. . . Kreditne akcije..... London........ Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini...... Nemške marke..... 4 / državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1£<)4 Ogerska zlata renta 4°/u..... Qgerska papirna renta 5°/0 • • • D . štajerske zemljišč', udvez. oblig. . Dunavu reg. srečke 5°/0 . . 100 gld Zemlj. obč. avstr. 41/*" „ zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig Ferdinandove sev. žel uznice Kreditne srečke.....* •■ gld Budolfove srečke..... '0 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 Tiamm\vay-društ. velj. 170 gld. a V. . -T, ■ - gld. 131 ir,7 96 1-5 105 118 127 99 178 20 103 223 gld. danes 78-50 8030 109-35 93-10 871 — 278 — 126-80 10-05 5-95 62-17'/, 50 kr. 50 „ 80 ,, 35 , 50 „ M) „ 80 „ 20 " 20 „ 25 „ 75 50 Leopold Cvek naznanja tužnoga Brca v svojem, kakor v imenu svojih hčera J sipine, Ivaue in Amalijo prstužno vest, daje njihova iskreno ljubljena, m.-pozabljiva liči, oziroma sestra, gospica MARIJA CVEK, po dolge j mučne} bolezni, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, danes ob '/tU* url do-polndoe, stara 'i'.) let, mirno v Gospodu zaspala. Sprevod bode 21. maja ob 5. nri popoludne iz Vodnikovih ulic St 2 k sv. Krištofu. Sv. maie zadušnice bralo ae bodo v cerkvi sv Petra« Predraga ranjen naj bode priporočena v bbig spomini (300) V L j u b 1 j a n i, dnu 19. maj a 1888. Mlin in žaga v najem. Od 1. junija t. L naprej odda ae popolnoma novo popravljeni mlin in žaga, na nekdanjem Cinkel-novem posestvu na Grosupljem pod ugodnimi pogoji v najem. Eventuelno proda se tudi proti plačilu na štiriletne obroke. Mlin m žaga ležita tik razkrižja dveh glavnih eeat v obljudeni okolici in je za kupčijo zelo pripraven kraj. Ako bi najemnik želel tudi njiv in travnikov v najem se mu lahko ustreže. Natančneje se poizve pri Ant. Knezu, trgovci v Ljabljani, Marije Terezije cesta. (355) Kavarna „Europa" vsak dan sveži (352—1) sladoled. Kavarna in restavracija v Švieariji. Binkoštno nedeljo: Koncert priljubljene damske ^odbe. Binkoštni ponedeljek: Koncert vojaške godbe. (358) Začetek ob 4. uri popoludne. Pnakranjska mlekarska zadruga v Ljubljani usoja si p. n. občinstvu naznanjati, da se danes v podružnicah naslad ne pekar ije gospoda .Irana Schrey-a v Gradišči, Židovskih in Slonovih ulicah začne prodajati namizni sir v opekarskih kosili, ki ga priznavajo povsod, da je izvrsten, in pol Emen-talski sir. (367—1) ©•t •••• Marijaceljste kapljice za, želodec, MAR1A=ZEILF.R NUR ECHT BEI APOTHEKER TRNKOCZV LAIBACH \ STuCK 20 katerim bc ima na tiaočo ljudi j zahvaliti za zdravje, i ran j o izvrsten uspeh pri vseli boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper : pomanjkanje sliisl i pri jedi, slab želodec, linik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodci, bitje srca, zabasa-nje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tu-cat 2 gld., 5 tucatov samo H gld. 'J0F~ H v o «»l "913 Opozarjamo, da se te istinite MarijacclJHke kapljice dobivajo Bamo v lekarni Triik«)i--ii<-, orfclarshl mojster v LJubljani. Preselitev prodajalnice. Svojim cenjenim kupovalcbm naznanjam, da sem svojo žc 11 let obstoječo prodajalnico prcmenil in se preselil v hišo gospodi l hbk v Gledaliških ulicah št. 2 kjer sem danes otvoril svoje prodajalnične pro-stoi-e. Zahvaljujoč se najtopleje za dosedaj ska-zano zaupanje, uljudno prosim, da bi mi je Se nadalje ohranili in zagotavljam, da se bodem vedno prizadeval, svojim cenjenim kupovalcem v vsakem oziru reelno in ceno postreči. Priporočam se tudi hkratu p. n. občinstvu za hranjenje kožuhovine in zimske obleke zagotavljajo največjo paznost proti molom in plcsnohi. V Ljubljani, dne 5. maja 1888. (325—4) Z velespoStovanjem X. ZobutreM cZahnstecher) Restavracija Joyo Mm". dobe se po jako nizki ceni v veo bazah pri Jiiih-/u 1 'nisnilt-ii v Turjaku, pušta Velike l~.n«rt». — Zunanja naročila proti poštnemu povzetju zvrše" se točno in poštnine prosto. (348—2) Vozne karte in vozni listi .. Ameriko. Kraljevo belgijski poštni parniki ..15< vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja [g za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves, sicer: drevesna strgulja, škarje za go- }C< senice, ročna lopatica, drevesna žaga, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož ski nož in drevesna ščetka. Or lepo p o p I e s k a n i leseni ■ rejena in po prav nizki ceni. lp ož, vrtnar- [Jj, rod j a so vsa fp ni plošči r>5 Gostilniško naznanilo. | Usojam se naznaniti slav. občinstvu, da sem pred gx kratkem prevzel oskrb slavno/.nane popoluem nanovo opravljene gostilnicc ■& 99 Pri Sokolu Mestni trg št. 19. ti Stregel bodetn z naravnim bizel jMkim vinom, K.OHler|eviui pivom in z dobrimi jedili, nor- , kiinl in mrzlimi, pesebno «lomue peršut in S kruiijMke klohiiHe skoz celi dan in na večer. % Priporočujoč se za mnogobrojni obisk, zagotav- ^ ljmn točno, prijazno in pošteno postrežbo v veikem ^ oziru. Spoštovanjem "\7\ G-erčar, (361—1) gostilničar. g o £ CD o J (u in p •l—l d l m i T* 5 m 5 S Cesarska z^er^šlsia pošta. Hamburško-ameriška Post-Packetfahrt-Actien-Gesellschaft je jedina, prva, najstarSa, direktna in najhitreja nemška vožnja s poštnimi parni mej Hamburgom in Ameriko. Ima prvo direktno zvezo mej Europo in Ameriko, katero je začela voziti s svojimi največjimi in najvarnejšimi parniki in je dosedaj že nad nad milijon potnikov srečno prepeljala. Pazi naj se pri kupovanji voznih listov, da imajo naše polno ime, kajti le za take prevzamemo popolno jamstvo. Vozni listi po znatno znižani ceni ravno tako za vožnjo po morji kakor tudi po evropskih in ameriških železnicah dobivajo sc le pri našem za Kranjsko po visoki deželni vladi koncesijovanem glavnem zastopniku na Marjjjnem trgu št. 2. Tn dajejo se tudi natančneja pojasnila zastonj OV/ARII f"^ I Častit:* p. t. potujoče občinstvo posebno opozarjamo, da ko sadnji ^ V/AlAlL- \J m čas jako slepar! z našim reelnim imunom na Kranjskom in sosednjih deželah, tako se je n. pr. baš ininoli teden pri godilo, da je več potnikov iz Novomeškega okraja, ki so bili namenjeni k no"3mu glavnem \ zastopniku, nek Bicer jako znamenit gospod dobil v Novem mesu, jim zagotavljajoč, da nas zastopa. Od vsacega potn'ka vzel je 10 gld. aro in je jim zabičal, da morajo se peljati čez Zidani most. Kakor nek očividec dokazuje, zapeljani o b' ; k Albinu Socklu, katerega bo zaprli zaradi grozr'h sir-^ •<< pri posredovanji izseljevanja. Nujno priporočamo, da se vsakd » :;< ipn obrne vi< zgoraj imenovanega gla\nega sastopnika tor se prav nič ne meni z;i n< ' ' 1 konkurenco. m domaČih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov V St. Vidvi na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti jc v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice st. 12. — Stane 40 kr., po po^ti 45 kr. Zavarovanje proti toči po najnižjih stalnih premijah pri čemer se le naprej popusti polovica, oziroma t-1'otjiiiii premije, ter se pobere le v slučaji, ko bi bilo treba plačevati škodo vsprejema z&'vavo'VAlncL-cleliiidlccij d ružba ■ Franco-Hongroise. Glavno agentstvo za Kranjsko v Ljubljani na Marijnem trgu št. 2. Garancijski zaklad nad 9 milijonov. "V Do^odivše se škodo se kultiiiliio polevedo in l<»« no plačajo. S plačilom premije čaka sc na žclju. doltlfr koufii žet«»v. Prosilci za agenture obrnejo naj se do glavne agenture v Ljubljani. Instrukcije in druge tiskovino, tako da lahko vsak suni naredi zavarovalno ponudbo, razpošilja na željo zastonj in franko. (.*1C2 — 1) ,5irFazi naj se, kje se zavaruje. Podpisana usoja se p. n. občinstvu javiti, da je na Kongresnem trgu št. 3, v Getinovičevi hiši, ravnokar »tvorilo prcflajainico raznovrsmeoa suhega mesa in bode zajedno prodajala ondi sveže goveje meso. Priporočevaje so naju\judneje p. b. obfiinstvu v tmiog(»brojno nakupovanje in obilini naroobam i /. dežele, zagotavlja, da sc bodo vrstno tru-d.Ia, vedno B dobrim blagom, pošteno vago in natančno postrežbo ustre- zati vsestranskim željam in zahtevam. 1332-3) I l.llieiiini spoitO^ .uf)i m Julija Urbasova. RESTAVRACIJA CESARIC. Uaojara si velečastitemu p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da sem prevzel že (fotgO dobro znano r«'stuvr«cl)o Weber ter jo ot' orim v nedeljo dne 13. t. Za dobra okusna jedili«, pristna dolenjska vina in dobroznano Koslerjevo carNko pivo po 241 kr. liter še bodo skrbelo, ravno Tako tudi za pazim postrežbo. Zahvaljujoč se za zaupanje, ki se mi je skazovalo v Koslerjevi pivarui in v Čitalnici, prosim, da bi me podpirali tudi v mojem novem podjetji. Za mnogobrojni obisk prosi z velespc Štovanjem T- Cesaric. JOS. ARMIČ & C \r Xjj-u"tolja.xii, I^rojsišlsie ulice št. ! I. nadstropje, poleg Ljubljanice. Udauo podpisani usoja si visokočastitemu p. n. občinstvu naznanjati, da je dne 1». majat t. I. odprl nov fotografični atelier. Opirajoč so na svojo večletno delovanje v tej stroki, mi je mogoče, ozirajo se na lizikalične in kemične temeljno zakone, s pripravno pripravo fotografirati lire* steklenega Halona. Veliko prikladne]6 stanovanje daje pri pravi porabi toliko prostora in svitlobe, da se napravijo popolnem dovršene fotografije, katere glede na značaj osebe le one v steklenih salonih napravljeno lahko presegajo. Dalje si usojam visokočastito p. n. občinstvo opozarjati na trenotno fotografiranje pri elektrokemični svitloti po svoji napravi, katero se lahko vrsi pri vsakej ponočuej url doma ali zunaj doma. Mnogobrojneuni prijaznemu obisku so priporoča z odličnim spoštovanjem (840-8, JOS. ARMIČ & Comp. |j Podjeten, vesten in zstnesljiTr mlad mož (28 let star), prijetne vnaDJOBtJ in dostojnega vedenja, slovenščine in nemščine v govoru in pisavi popolnem zmožen, izurjen v trgovini z raznovrstnim blagom, išče kot ali kako drugo primerno službo (tudi v Brbo-hrvatskih deželah). Ustopi lahko takoj. Prevzame tudi trgovino na lasten račun pod jamstvom. Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu „Slovenskoga Naroda". (341—2) Za čas stavbe oriporooa ANDREJA DRUSKOVICA Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št, 10 v velikem izkorn in p«» zelo nizki ceni okov«* za okna in vrata, štorje /a štokodoranje, tirat in cveke, sainokolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (I)aeh-pappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilnu ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne crvi in železo!iti gornji stojali, kakor tudi za lesene revi ntesingaste trombe in ventile in železne okove. (224—10) mr Za poljedeljstvo: ~vi Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder tivps) za gnojenje polja. Jjj C. kr. priv. fabrika za izdelovanje ^■zarezanih strešnikov 293-4) [Tf v Zilslcl đ.olin.1 na, koroškem priporoča svoje (293— jLjl patentovane vštricne zarezane strešnike, S "[]| ki bo najbolj bili odlikovani ua keramični razstavi v 1'arizu. jfj 1 ki bo najbolj bili odlikovani na keramični ra.ZNt.avi v Parizu Slove že daleč po svetu, t so posebna lakk i. solidni, Ileni, po eenl in ker najmanj trpe od snegu in mrazu. Poroštvo sen ti*i lota. ~9Q Ž njimi krijejo že po Laškem, Švicarskem, Francoskem, Nemškem in lo po Ameriki. Fabrika je za vso avstro-ogersko državo litst uiea HonstanAkesa . j patenta za izdelovanje zarezanih strešnikov, potem vseh patentov za izdelovanje Neluuidheini jevih zarezanik strešnikov, kakor tudi ""VI l*n>sn\ant-patenta. 1 ' Proti posncmalecm in ponareja Icein se bode po smislu patentnega zakona najostreje kazenski postopalo. Fabrika izdeluje tudi najboljše vrste t \ 1 HI £y zidarsko opeko, žlebake, steklene zarezane streš-rT] nike in strešna okna. 1^ (»lavno zastopstvo in zalogo za Kranjsko, Reko, Trst, Uo-rico, kakor tudi za vso Primorsko, Istro, Goriško in Dal-fjl macijo imata ^ F. P.VIDIC & Comp., v Ljubljani, t Stavil ulicah št. 9. Preselitev prodajalnice. Svojim cenjenim naročnikom in kupovalcem uljudno naznanjam, da sem ostavil svojo dosedanjo prodajalko s čevljarskim blagom, katero sem imel več let in v katerej sem imel vedno največjo Izber ter se prešel il t Cetiuovičevo hišo ni Kongresnem trgi št. 3, kjer sem otvoril svojo novo prodajalnico. valcem v vsakem oziru najreelnejšo in kolikor moč po ceni. Z velespoštovanjem Zahvaljujoč se naj topleje za do sedaj izkazovano zaupanje, pro-Bim ujudno, da mi je še dalje okrunite, ter zagotovijam, da se bodem kakor dosedaj prizadeval, da postrežem svojim naročevulcom in kupo- JARNEJ ŽITNIK. V Ljubljani v maji 1888. (.'138—2) a^riin ■M, Najboljše sredstvo proti vsem mrčesom, upliva s čudovito silo ter prežene bitro in gotovo vse mrčose, da od njih (237—5) ne ostane niti sledu. Popolnem niiiČI »teulce iu hollie. Temeljilo jn-e/ene MiriiC in njih zalego i>- kuhinj. l'iš'/ciir t a h o j nioSe. Hitro hb;bs osvoBmmIi *itnili imali. Varuje domaČe živali iu rastline inreesov in Karatli njih nastalih hoSer.nij. l'oooieeene prežene uši ua glavi it«1. Pazi naj se dobro: Kar se v samem papirji prodaja, ni prava Zaoherlova specijaliteta. "W originalnih b te kleni eab dobiva ne pristen in po ceni v J. ZA < II Kit 1.. I>uuaj, I., lioldsckmiedgasae «. S a m o glavni zab Ljubljana: Borovnica: Miliael Kastner. Viktor ScbiiVer. dan. Luokmann. Peter Lassnik. II L, Wencel. Sohussnig & VVeber. C. Karinger. Ivan Perdan Josip Terdina. Gtastm Treo, Ubalil pl. Trnk6c»y. Aug. 8pol)arl6. J. Klauer. Fran Verbič i Vel. Lašioe: ! Krško: I Idrija: ! Kranj: Lož: Kostanjevica: Tržič: Gor. Logatec! Radovljica: Rudolfovo : Zagorje: Travnik: J. N. Justin. Pran Zesser, Fran Kos. Fran Doleuc. K. Savnik, lekar. W. Killer. Fran Kovač. Alojzij Gotseh, Friderik Raitharek. 0. Hladnik. A Boblck. Imi. R /.o.i, lekar. J. Scbink. Fran Kovača. Ostane v Ljubljani do srede junija. Zobozdravnik AVGUST SCHWE!GER, Hotel „Stadt Wien", .,pri Malici", ordinira (211—10) od 9. ure do 'J. ure dopoludne, „ 2. „ „ 5. „ popoludne. Ob nedeljah od 1 10. do I. ure popoludne. zložil JOS. CIMPERMAN. Str. 190. Cena nevezanim 1 gld. 20 kr , vezanim z zlato obrezo 2 gld., po poitl 6 kr. več. Jos. Cimpermana pesmi so jak:> ugodno preaojevali »Zvon*, „slovenski Narod". „Dom in Svet", .Edinost", , Lnibacher Zeitong" itd. In tudi popolnem zaslužijo to jako Ugodno oceno, &C čitati jo |e trebit in potrtu pri'Mo|«*vati. Jos. Cimpermana pesmi i/.rnžujo v vsem pravo in plemenito čut je v človeškem bistvu, ter se morejo, kar se tiče njih izvrstnosti, primerjati popolnem t znanimi pesnimi Gregorčiča, Jenka, Preširna in Vodnika. Jos. Cimpermana pesmi omisliti in citati mora vsak mladenič in mož, ki je naiidu-Sen in ima pravi pojem in razum za plemenite duševne proizvode domačega pesnika. (324—3) Dobivajo se v vseh knjigarnah in pri založniku J. Giontini-ji v Ljubljani. Elegantne dežaike m solaeaike v velikej izberi po čudovito nizkih cenah na Mestnem trgu ŠtrV. 15. na^:rBUL. MIKUSCH, a.zcL©lo"wa,tel3 cfLežaailcc-v in eolZSLČziUBOTr. I) firnki in soltniki se dobro in po ceni prevlačijo In popravljajo, naroćbe od zunaj na posamezne dežnike in solnčnike se točno proti povzetji izvrše. Prodajalcem nn drobno so obširni ceniki na zahtevanje mi raspolaganje. CD "D O 01 -t V O Najviša odlikovanja na prvih svjetskih izložbah od g. 1867 Neka se vazda izrično zaktleva: Družbe It ♦K Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da eni prevzel in uredil fr'jf- gostilno,, Pri raku" Jt! 1» 081-8) » i K- 31 mesni izvadak ove I.iel»iKov ekstrakt od mesa služi tomu, da se odmah može prirediti jaka i izvrstna juha, nadalje da sc njim poboljšaju i živine sve juhe, innake, variva i jela od mesa, tc pruža, ako so valjano upotrebi, kraj izvanredne udobnosti i sredstvo za veliku prišlcdiijii u kućanstvu. — Izvrstno okriepliajuće sredstvo za slabe i bolestne. samo onda, ako etiketa svakoga lončića nosi pridodani podpis u modroj boji, (,,zum Krebsen"). Stregel bodem radovoljno s prav izvrstnimi in Jfrf mnogovrstnimi vini, poštena pijača po najnižji n ceni. Vsak čas svezu pivo po £0 kr. liter. wS <.oit..i in mrzlu jedilu so vedno in izvrstno "IHl pripravljena H Za obilni obisk se priporočam. S spoštovanjem Centralno skladište Lichigove dražbe /a Austrougarsku I Dragutin Berck, c. kr. aust. dvorski dobavljat*, Bor, I., VVolIzeile 9. Dobiva se n svih većih trgovina mirodiju, delikatesa drougerijah, i ljekarnab. Najviša odlikovanja na prvih svjetskih izložbah od n. 1867. li (337-2) *I. Holy'. gostilničar, gS'faJ-----i^'-fr 1^______wz ■»'i^JL-i—-----US-irU J. Purgleitner-ja lekarna •Vi Štajerski zeljiškj sok, 1 steklenica 88 kr proti kašlju, hripa-vosti, vratnim in prsnim Boleznim in se jo v štiridesetih letih pokazal dobrega, limoni oiiMio iz podfosfornikastokislo^a apna, vpilLIll SlIUj), uhi-]Mo za bolehaj«!« na phičih in v prsili i okrepčalo kostij za slabe otroke) 1 Nteltlrnica 1 k1«1. Dr. Wuchte zeljisko mazilo, ijg* 1 mala steklenica 80 kr., proti proticu in trganju po udih. Englhofer-jeva mišična in živčna esenca, 1 steklenica 1 gld., proti bolezniuj vida, členkov $ in glave, omotici, šumenju po ušesih, bolečinah v križi, slabosti členkov, trganju i. t. d. v«i ti izdelki dobivajo se skoro v vseh lekar Dftb momrhije ali se tudi iahko naročajo pri i/.delo-vatelji proti poštnemu povzetju. (33-i—2) ij Ne sme se zamenjati z momentnim, svetlim mazilom ali ličilom za usnje, katerega se tako boje. Neobhodno za vsacega za svet len je- usnja pri konjskej opravi, vozovih, hišni opravi, čevljih itd. itd., je novoizumljena po C. kr. avstrijskem in oger- zavarovana proti )QOOOOl l& ■ skem uiinisterstvu p o n a r ej a n j u svetla tinktura za usnje (tekoče svetlo mazilo), do sedaj najboljša, ker do seduj se ni ie nobenemu izuiej množili tekočih svetlih mazil ali likov za usnje dal patent. — Cena steklenici št. I, 1 gld,. št. II. 40 kr', št, III. 20 kr.; in da ostanejo čevlji suhi pri moči in mehki in voljni pri solučuej vročini, ie je že veo kot 10 let za dobro pokazala, tudi patentovana, nepre-mooljiva hranilna mast za usnje. Da je res to usnje varovalno sredstvo tako izvrstno, dokazuje WBM 28 odlikovanj, BfiSfl na stotine prizmilnih pisem. Oba izdelka se nesta udomaćila le pri o. kr. vojaščini, ampak si utrla uhod pri Nj. Vcličastvu in o. kr. visokostih. 5. generalov, ki še služijo v c. kr. vojski, so dali najboljša spričevala. Po tovarniški ceni jo prodajajo v LJubljani Anton Krlsper i u S ehu sni g & Weber, v Kranj i g, Petan, v Škofji Loki g. Kocoli. — Dobiva se v vseh večjih krajih države pri boljših trgovcih. (288—4) (Radkersburger SnuerbruntO Štefanije studenec. N j čistejši alkalični kislec. Glavna zaloga in prodajalnica za Kranjsko izročena \v jedino le agenturni in komisijski trgovini 3Bir».©!3szst cesta, Ste^r- © v I_o\o.lolja,3n.i, ivjer se vsprejemajo vsa naročila. Jednotna cena je, ako se kupi 100 bokalskih steklenic v zabojih po 25 steklenic 16 gld. in 100 steklenic po pol bokala v zabojih po 50 steklenic 11 gld. franko zaboj v L ubijani. Manjše število steklenic se ne more naročiti, pač pa se dopoštje, ako kdo želi, kislec za poskušnjo. Q+n-fnniin c4nHonor> ;<' "n'1«'1"' Mtlhw in ugleno-kisleiia natfona najbolj bogata Olt I cl I IIJl> olUUCI ICV/ mineralna voda. .1 čisto alkuličen studenec in je valed avo« |ih izvanredno dij >-ti<-nili inzdnivilskth lastnosttj naj Iz vratne j SI killeo. Z vinom pomešan je fbsilje aitimclenoo 'ak<» prijetna, hladilna in poživljajoča pijača En Be posebno zaradi tega priporoča, ker tudi naj k i slej še vino spremeni v prijel m«, 1 j nitko in sladko okusno pijačo. Tone [zvrti po posebni Ugodili sestavi vode *si «■>i\t 11 ij«* stiidenea. po kateri se vinska kislina nevtiaii/.ira, to jo uniči. 8 sladkorjem, limonami eitrominii) ali raznim sadnim sokom zmešana je voda fc»t«3fmiij«' ailenea prav .šampanjcu, podobna. Valed velike množin« proste oglene kislin.- in dvojno oklenili kislih soli j, postimo dvojno ogleim-kislo^a ualrona je 8tefu.nl e atiideueo najboljša namizna pijaca, katera st- z vs.i pravico uvrafiuje moj najboljše kisleee cele Evrope. Č+Ck-fo n\\cx c+1 irlon^r* k,lt »dravilo najboljši uspel) pri katarih želoilea in Oldcinijfc? olUUCIlOU ,-.,.,.v< prj pomanjkanji teka, pri težkocali prebavIjauja, pri zaprtji vode \.sled piehlajenja, pri zlati žili, pri jetrnih, vi-aiiienili in zobnih boleznih, pri bledici, popustili mrzlici in pri družili živčnih afekcijah. ||r Dobi HTEFAXIJK »TiJIMSUTEC v luanlh apecerijakih pro-319—2) (lajialiiioiali v Ijjubljaui iu na «l «»;»•■ r it' •* j-- ^ j zobozdravnik A. Paichel, ! J poleg riradecko^a mostu, v Koblerjevi hisi, I. nad- * #> stropje. <* * «> Naznanilo. Vina lastnega pridelka, bizeljea, gospoda Luke Tavčarja, proda se večja množina v kakeršnih koli količinah po vedru in več, po 10, 11, 12 gld. vedro, uštevši nžitnino, v kleti na Dunajski cesti poprej „Hotel Europa". Kateri ga žele kupiti, oglase naj se pri F. M. Schmittn, trgovci v Spitalskih ulicah v Ljubljani. Tudi se toči vino na drobno po 28 kr. liter v restavraciji „Hotel Europa. (333—3) C. kr. priv. tovarna za portlandski in hidravlični cement ALOJZIJA PRASCHNIKER-ja fitanovlietia kfo 185 v Kamniku na Kranjskem. Htanovljena leta JS54. j Glavna zaloga v Ljubljani pri g. F. P. VIDIG-u & Comp., Sl03nL0-^7-e -ulice št. 3. Priporoča p n, Kg. stavbenim mojstrom, arhitektom, stavbenim podjetnikom itd. svoj (Iriivlit'-ui cement (romancement in i>oi-Llj» n I o«« v Ljubljani pri F. 1*. VIDICU" *V Oomp., Nluneve ulico Is. ». Posebna, v tej deželi razširjena bolezen je slabo prebavljen je. Naša modna kuhinja in modni način življenja sta uzroka to bolezni, ki nas nenadoma napade. Mnogi ljudje trpe včasih za bolečinami v prsih in bokih, včasih tudi v hrbtu; čutijo se zaspane in trudne, imajo slab okus v ustih, zlasti zjutraj: nek posebni slez se jim nabira na zobeh, slasti m-majo do jedij , v želodci leži jim neka teža, v želodcev! votlini čutijo včasih neko nedoločen" otrpnenje, katerega ne odpravi uživanje jedij. Oči upadejo, roke in noge so mrzle in mastne ; čez nekaj časa začne Se kašelj ; sprva suh. Čez nekaj mesecev pa s zelenkastimi izvrški. Kogar ta bolezen zadene, se čuti vedno zaspanega, spanje ga ne upokoji . potem postane nervosen, razdražljiv in ne jevoljen. hude slutnje ga napadajo, če hitro ustane, se. mu v glavi vrti, kakor bi se mu cela glava sukala; čreva se mu včasih zama.se, koža mu je včasih suha in vroča, kri postane gosta in zaostaja, belina v očeh sc porumeni, urina ima malo ter je temne barve ; in če se pusti dolgo stati, se nabere na dnu neka gošča; hrana se takemu človeku pogo-stoma vzdiguje, pri čemer čuti včasih sladek, včasih pa kisel okus; kar spremlja močno bitje srca. Vid mu pesa pege se kažejo pred očmi, ter ga napada čut teške onemoglosti in zaspanosti Ti simptomi se pogostem ponavljajo in lehko se reče, da skoro tretjina prebivalstva te deželo boleha za to boleznijo v jednej ali drugej obliki. Shiiker-jev izvleček pa spravi urenje jedij na tako pot, da bolno telo dobiva hrane, ter sc prejšnje zdravje zopet povrne. Učinek tega idravila je zares čudovit. Na milijone in milijone steklenic, je že razprodanih, in število spričeval, ki potrjujejo zdravilno moč tega zdravila je izredno veliko. Na stotine boleznij, ki imajo razna imena, je posledica slabega prebav-ljenja; in če se poslednje zlo odpravi minejo tudi druga, kajti so le simptomi prave bolezni. Zdravilo je Shakerjev izvleček. Spričevala na tisoče osob to dokazujejo brez vsake dvojbe, kajti pohvalno se izrekajo o njega zdravilnih svoj-stvih. To izvrstno zdravilo se dobiva v vseh lekarnah. Osobe, ki bolehajo za zanašanjem, naj rabijo ,Sei-gel-ove čistilne krogljice* v zvezi s Shakerjovim izvlečkom „Seii,'el-o\e čistilu*- K r zalogo iu eit!Piulini riiy;|»o .lljnlui■(». Ilorim. lekarna rpri Zlatem levu" v Krome-riži (na Moravskem) in se dobiva skoro v vseh lekarnah v Avstriji. Imajo lokamo: na Kranjskem, UoroNkem, PrluiorNkem . v ».jnli-IJaui. Veltkovd, Woll»b<*rjj;u. lTh. pl TrnkoOSV, G. Pioolb; v l'e:ovct> Peter Birnbaoher, Alt', ligger in W. 'riiiMiiAva.il ; v U t ■ •h, Mohorji. I*rcyat lis. Go« stentsohnig; na TrUISl« v ltctjokii. dr. Knmpf, Frtedr. Scliolz; v ijilotst on. Idriji, l% u omiko. 1'iiIJi, J. Cabucicbio; na li« O, Prodam; v (ilorlcK Cristofo-letti, Pontoni, A. Oironzoli: v Tiraso« Snttina A. al (Jamčio, Prsotmarer A. ai due Mori, J Serravalo, al Beden« tore 0. Zaneti, alla Šesta d'oro; l*o...i.i.- pri Btebi, v Novem pri Iteki. v ^1i«J«e - 1'OSiiiji, 0, Viviani, in Nlcoro v vseli lekur-iijiIi ost nt i li meNl «lrž»ve. t •šojam si tem potom naznanjati svojim častitim kupovalcem in w opozarjam p. n. občinstvo, da neseni opustila svoje trgovine, katero sem imela do rine 1 aprila v Oetinovieevi hiši, temveč sem se le preselila v Lassnikovo hišo, v Gledaliških ulicah št. 1. Prosim za jednako mnogobrojni obisk, kakor do sedaj. Moja največja skib hode, da svoje častite kupovalce uajsolitliiejše in najcenejše postrežem. Z veleBpoltovaujem 1350, Jp(xvrlina. "RjZzL-cL&a-r. TO^IO STAJU I] V K, ZACsrltlOK. Protokolovaua tvrdka: TOMO STARČEVIĆ Agentura za vinsko stroko. Posreduje pri kupovanji hrvatskih, slavonskih in dalmatinskih vin na debelo in drobno iz kleti najuglednej Bih veleposestnikov-vinogradnikov z jako ugodnimi pogoji. Preskrbuje vsakovrstne kletne priprave in tvarine iz najboljših domačih iti inozemskih tovarn. Prip rofta se posebno častitemu občinstvu in vinskim trgovcem a Kranjskega (3H0—i) Marije Valerije ulica št. 4. M KCA- |4 3 M M •H M 44 ■¥> ■H Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja j<* gotovo zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše žlvljonje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti ouib, ki so uam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakem o udeleževati se njegovih dobrot. Ža neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostaloj rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, iu ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjeuej starosti (n. pr. v 40., f>0. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi uteguil umreti prej Vse te načine zavarovanja upeljaue ima v%itJt»iiiiio savarovalna banka „SLAVlJi^" v l*raj»i. katere prednost je še to da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 20%i 25(\0) celo 48°/0. Konci leta 188G. bilo je pri banki „SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40 407 osob za 22,835 193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (288—16) glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani, v lastnej hiši (Gospodske ulice 12). Izdajatelj in odgovorni urednik! Dr. Josip Vošnjak. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".,.