Sveti Štefan, prosi H, da b( naši konji zdravi b'li! Kot marsikje sirom naše domovine, tudi pod tihimi Gorjanci še niso povsem izginile lepe šege in navade naših po- štenih dedov. Vse pridobitve civilizaci- je niso zamogle iz našega ljudstva izko- reniniti one stare vere, ki se je rodila z narodom, z njim živela, mu lajšala obstanek m ga delala zadovoljnega. Po- membni in zanimivi so ti običaji in vredno je opozoriti nanje. Evo, kaj sem imel priliko opazovati o minulem božiču na 'belem šentjernej- skem polju! Dan po božiču, na praznik svetega Štefana okoli 10 uri dopoldne. Prostrani šentjernejski trg, ki se je po jutranji ma- ši že davno izpraznil, spet oživlja. Mo- ški, ženske, staro, mlado se gnete in postaja pred pošto in pred trgovinami. Otroci se kepajo za šalo. Od vseh stra- ni pa prihajajo strumni konjeniki, mla- Jerneju na Dolenjskem. Brigo za to vo- di tamkajšnje jahalno in dirkalno dru- štvo. Po vseh dolinskih vaseh menda ni gospodarja, ki ne bi se mogel izka- zati vsaj z eno diplomo ali medaljo za umno konjerejo. Tako je ta svetoštefan- ski pohod razumljiv. Kake skrbi in koli ki stroški, če konji niso zdravi. Zato, sveti Štefan, prosi Ti, da 'bi konji naši zdravi bili! V lepi in prostorni podružnični cer- kvi je namreč eden izmed stranskih oltarjev posvieeen temu zaščitniku na- še plemenite domače živali. Cerkev stoji zunaj na precejšnjem hribčku in obvladuje s svojim olivnim položajem vso okolico. Tik cerkve bo- ba in ves konjeniški štab •z »generalom« v sredini. Najstarejši »častnik« je med tem tam za pošto uredil svoj osedlani polk in v lahnem trabu defilirajo jezde- ci mimo svojega generala in se potem razidejo po svojih domovih. Doma jijj čaka božična pojedina, ki jo je na ta dan deležna tudi živina, in slad- ka zavest, da ima tudi plemenita naša domača žival svojega zaščitnika, vse to še dvigne božično razpoloženje in narod uživa, ko- je poleti garal. Prastar je ta svetoštefanski običaj. ki pa je tam v osemdesetih letih popol- noma zaspal. Nekako pred četrt stoletja so ga trije Fodjetn^Šentjernejčani spet obudili k življenju. FTVO leto so jahali k maši le trije možakarji, naslednje leto je bilo že nekako petnajst jezdecev, potem pa se je započeia temeljita propa- ganda šiirom cele fare in že prihodnje leto se je postavil »general« s sto jez- deci. Sedanii »-general«, debelušni in dobrodušni šentjernejski pek. šestdeset- letni Anton Lampe, pa se lahko pohvali kar s sto pari konjenikov. V džunglah demona Chao Kam Hoa deniči iz okoliških vasi, klobuk po stra- ni, na čilih konjičih, ki so danes poseb- no lepi in snažni in okinčani, kot bi šli »na ohcet«. Uzde se svetijo, sedla so kot nova; če pa teh ni, jih pokrivajo lepo zložene odeje, za uhlji miglja šo- pek, vihrajo pisani traki in kdo ve kaj še. Vsak je storil, kar se je dalo, da bosta konj in njegov jezdec najlepša. Zdaj, potem spet leto dni ne več, je pri- lika, da se izkažeš. In deklet je toliko na trgu in tako so zala in tako se mu- zajo... Na kraju vasi med kastelom in šolo se zbirajo. Nekaj minut pred' deseto se oglasijo zvonovi, nemir na trgu nara- šča, od daleč se začuje godba. Vse zre doli po trgu. Sprevod se bliža. Vedno bliže, vedno glasneje. Spredaj v četverostopih šentjernejska društve- na godba. Daljši presledek. Nato šent- jernejska konjenica. Na čelu štaba »ge- neral« v slavnostni uniformi. Elegantni škornji, ostroge, široke lampas-hlače, sinji vojaški jopič s številnimi svetlimi in pisanimi redovi neznanega porekla in v generalskem klobuku z bujno per- janico. V desnici maršalska palica — ja- halni bič. In njegov konj! Kar sveti se. tako je lep, živahen in ponosen. Za šta- bom pa se vrste v parih na ozaljšanih konjih fantje iz cele šentjernejske fare s šopki seveda. Naštel sem 74 parov, bilo jih je pa tudi že do sto parov, kot so mi pravili. Prava konjska razstava je to, najraz- ličnejše pasme, vsa mogoča starost! In jezdeci! Eni sede kot vliti na konju, drugi kot Martin Krpan na svoji kobi- lici, tretjim pa živali nagajajo; morda jih draži godba, da imajo ubogi dečki kar dosti dela, da se obdrže v sedlu. Ti tvorijo navadno konec kavalkade. da se prosto sučejo po cesti. Molče, strumno in ponosno jaha četa skozi Št. Jernej in ven na polje in dalje v pol ure oddaljeno Dolenjo Staro vas k maši. Duhovnik se je bil odpeljal tja že pred njimi. Pred vasjo čez cesto slavolok na dveh okrašenih mlajih z napisom: »Sveti Štefan, prosi Ti, da b' konji naši zdravi bli!« Sveti Štefan je namreč patron konje- nejcev in poseben priprošnjik in pomoč- nik pri konjskih boleznih. In po tej do- lini je konjereja zelo razširjena. Saj so znane vsakoletne konjske dirke v Št. sta. Poleti idealno. Spodaj žubori poto- ček in klepeče mlin, tja proti severo- vzhodu se širi prostrano šentjernejsko dalje pa krško polje, na jugozapadu tam preko vinogradov pozdravljajo po- potnika temni Gorjanci. Ob vznožju va- sica, potem Št. Jernej in malo niže doli vas Grublje, groblje starega rimskega mesteca Crucium, preko katerega je vodila cesta iz Emone (Ljubljana) v Ne- viodunum (Drnovo pri Krškem) in Si- scio (Sisak na Hrvaškem). Ves ta hrib okoli cerkve je zavzela zdaj naša konjenica. Kot vojaki, v dveh vrstah se vije konjski obroč okrog bož- jega hrama. In naroda, onih nesrečni- kov. ki niso mogli in smeli prihajati k maši. teh je toliko, da je prostrana cer- kev daleko premajhna. Ves hrib je za- seden po konjenici in pešcih tja do edi- ne hiše na tem božjem hribčku, do mež- n arije. Zvonovi pritrkavajo, mož n ar ji poka- jo in ljudstvo v pobožnosti in svetem zaupanju sklanja glave. Pri oltarju sve- tega Štefana se vrši sveto opravilo. Oglejmo si med tem cerkev, ki je v mnogih ozirih vredna pozornosti. Lepa, ponosna stavba je delo bivših gospodar- jev kartuzijanskega samostana v Ple- tenih. Leta 1745. so podrli prvotno ma- lo cerkvico in postavili to za te kraje impozantni božji hram. Zvonik ima spo- daj silne oporne zidove kot kaka trdnja- va. V njem visi še zvonček iz pleterske kartuziie z letnico 1778. Izmed štirih stranskih oltarjev vzbu- ja pozornost oni s podobo sv. Jožefa. Zelo lepa in ljubka slika velike umetni- ške vrednosti. Baje Mencingerjevo de- lo. Veljalo bi dognati resnico! Maša je minula. Ljudje vro iz cer- kve. Konjeniki odkritih glav vztrajajo na svojih mestih. Prikaže se mašnik v cerkvenem oblačilu, pomoli in blagoslo- vi konje ter pobere običajni »ofer«. Re- zek ukaz in povorka se pričenja spet urejati. Godba zapusti svoj prostor pod silnimi lipami in veselo peketaje se po- mika zbor med zvoki poskočnih korač- nic preko Stare vasi in polja in travni- kov proti Št. Jerneju. Razigrana pesem zvonov, pokanje to- pičev, godba, vriskanje, to je šentjernej- ski konjski praznik. Tudi narod je žida- ne volje. Na trgu pred Majzljevo gostilno tam pod kostanji ob kapelici se postavi gofL- Naš rojak g. inženjer Ferdo Lupša, siamski vseučiliški profe- sor iu državni svetnik, pripove- duje naslednjo zanimivo zgodbo iz svojih bogatih doživljajev in vtisov s pohodov po notranjosti Zadnje Indije: Prekoračili smo nekaj gorskih grebe- nov in dospeli po trudapolnem pohodu v kazensko naselbino Ban Kalata, važ- no postojanko za karavanski promet iz Siama v Birmo. Odtod smo prišli v ozemlje, kjer gospoduje gorski demon Chao Kam Ho. Le počasi se je mogla pomikati naša karavana ob potoku, ki je z divjo silo drvil čez skalnata tla. Džungla je bila ob obeh straneh mesto- ma tako gosto zarastla, da nismo videli niti vode v potoku, dasi smo hodili sko- ro tik struge. Večkrat smo morali po- tok prebresti, da smo mogli naprej. Ka- dar smo bili sredi potoka, smo imeli pred seboj krasno sliko. Skozi temni oiblok rastlin se je zrcalila bistra voda, iz katere se je tu pa tam zasvetil zelen- kast odsev. Čez potok je bilo treba ska- kati od skale do skale, drugod smo bredli vodo čez kolena. Marsikatero ne- prijetnost in težavo smo morali prema- gati na tem potovanju. Naši sloni pa vsega tega niso občutili: enakomerno in mirno so se pomikali naprej, trgali spo- toma z rilcem veje na desni in levi in jih nosili v svoje žrela. Po strmem pobočju smo počasi prišli na vrh gore Dod Kam Ho. Oko se mi je ustavilo najprej na visoki razjedeni ska- li, ob kateri je bila naravna kamenita stav ba, ki se je videla od daleč, kakor bi bil nekdo posadil velikanski lonec na tri ogromne kamne, nekako tako, kakor delajo domačini, kadar kuhajo riž. Pravljica pripoveduje, da je tu og- njišče. kjer kuha demon Chao Kam Ho človeško meso. Nekaj sto korakov stran od karavanske poti je studenec, kjjer zajema vodo. Iz tega studenca ima voda svoj podzemski odtok in se spaja nek jez gorskim potokom, čigar šumenje se sliši iz prepada? Kaj čudna naravna tvorba na tem kraju! O demonu Chao'Kam Ho nam je pri- povedoval v šatorišču v Ban Kalata ob večernem ognju sivolas Karenec Ja To pravljico, ki se je ohranila med- njego- vim rodom in izvira brez dvoma iz prazgodovinske dobe. Pravljica pripoveduje, da je pred davnim časom živelo v tem go.ro v j« • ple- me črncev, ki je bivalo po brlogih in lovilo divjačino. Temu piemenu je bii poglavar Kam Ho, ki se je hranil s člo- veškim mesom. Njegovo bivališče je bi- lo v podzemski jami najvišjega vrha, vbod vanj pa sta čuvala velikanska be- la kača Ngu phi. pdsan in orjaški tiger Soa phi lok. V te kraje so se pozneje v severa priselili Karenci. Bavili so se s pridelo- vanjem riža, ki ga črnci niso poznali. Kam Ho je s svoj:mi divjimi tolpami ple- nil po naselbinah in ugrabil vse, kar mu je prišlo v roke. Marsikatera žena se mu je morala vdati in marsikateri mož je padel kot žrtev teh ljudožrcev. Kam Ho in njegova drhal sta bila strah Karencev. Nekoč je divjak ugrabil tudi hčerko karenskega poglavarja Srinaga, Naradi po imenu, in jo odvedel v svoj podzem- ski dom. Bila je znana kot najlepša de- vojka. Njen sivolasi oče si v obupu ni znal pomagati; pulil si je lase in jokal. Prišel pa je v hišo mladenič iz sosed- nega karenskega rodu, po imenu Radi. in se ponudil Srinagu, da reši devojko in ubije nasilnega ljudožrca. Bil ie kre- pak, pogum se mu je iskril v očeh, lice mu je gorelo in prsi so se mu širile, ko je stal pred nesrečnim poglavarjem. Vzel je ščit, nekaj otrovnih pšic in ostro bodalo iz bambusa, pa se je od- pravil v gore. Torbo si je napolnil z ri- žem in na solncu posušenim mesom, da se bo z njim preživljal, če ne bi našel divjega sadja in korenin. Že nekaj dni je blodil po džungli. Utrujen je sedel kraj gorskega studen- ca, iz katerega je pil hladno vodo. Ko je hotel naprej, je zapazil zlato ptičje pero. ki je ležalo na zemlji. Pobral ga je in občudoval. Takrat pa je tih za njim v vejah nekaj zašumelo. Mladenič se je ozrl in zagledal prelepo devoiko, ki je stopila iz džungle. Bila je vila The- Ing. F. Lupša Posnetek v indijski džungli va Kara ika. Iskala je zlato pero, ki ga je bila malo prej izgubila. Mladenič ji ga je rad vrnil. Vila si je iztrgala iz glave las in ga dala mladeniču, češ naj ga hrani, ker mu bo za varstvo pred straš- nim Kam Ho. Nato je izginila. Džungla, po kateri je Radi prodiral proti najvišjemu grebenu, je postajala vedno bolj gosta. Hodil je in hodil, dok- ler mi prišel na majhno goličavo. Ob nasprotnem robu je štrlela pečina, v ka- teri se je videla temna duplina. Ko je prišel bliže, je v svoje veliko začudenje zapazil, da leži v duplini velikanska bela kača. Bil je takoj uverjen, da je to kača Ngu phi pisan, o kateri je bila med Karenci razširjena govorica, da čuva podzemske rove, ki vodijo v bivališče ljudožrca. Mladenič je obstal, napel lok, pripravil zastrupljeno pšico in se oprez- no bližal duplini. Kača je dvignila gla- vo, oči so se ji zasvetile kakor najlepši biseri v solnčnih žarkih, iz žrela ji je švigal ognjen jezik. Mladenič je nameril lok in sprožil pšico, ki je obtičala globoko v napetem vratu kače, ki se je bliskovito vrgla proti njemu in udarila z repom po skali. Udarec je bil tako silen, da je od kritni! od skale gručo kamenja, ki je zasulo duplino in zaprlo mladeniču izhod. Strup pšice pa je deloval tako hitro, da je ka- ča obležala mrtva, še preden je dosegla mladeniča. Uverjen, da je na pravi poti, je plezal Radi po skalnatih ruševinah in iskal podzemeljskega rova. Pričel je odmikati kamenje, a takoj se mu je zdelo, da ga obhaja neka nadnaravna moč. ker sicer bi tako težkega kamenja ne mogel od- makniti. Ko ie odmaknil najtežji kamen, se mu je odprl vhod v notranjost gore. Brez pomisleka je stopil v temno rov. Dolgo je že hodil, ko je prišel v bajno razsvetljeno dvorano-, v katari je ležal orjaški tiger Soa phi lok. Ko je tiger zagledal mladeniča, se je pognal in div- je zarjovel, oči so mu zažarele. z re- pom je mahal sem in tja. Mladenič je o pravem času pripravil lok in pšico, ki jo je sprožil v trenutku, ko se je tiger sklonil, da bi v divjem skoku plani? nanj. Zastrupljena pšica je pogodila ti- gra v žrelo, da se je zgrudil na tla mrtev. Radi je šel naprej in prišel v veli- častno dvorano, polno dragocenosti in zemeljskih zakladov. Sredi dvorane je sedel na kožah divjih zveri Kam Ho: krog njega so bile mlade deklice, s ka- terimi se je kratkočasil. Med njimi je bila tudi Naradi. Kam Ho ie bil črne polti in skoraj nag. le okoli ledij je no- sil leopardovo kožo. Ko je uzrl mlade- niča. se je naglo dvignil in vrgel sulico proti njemu. Radi je spretno nastavil ščit. ob katerem se je sulica zlomila. Sedaj je divji Kam Ho planil proti nne- mu, da bi ga pobil na tla z grčavim ba- tom. Mladenič je mirno počakal, poteg- nil bambusovo bodalo in ga med spo- padom porinil divjaku v srce, da je pa- del mrtev po tleh. Njegova kri se je razlila po dvorani. Tako je pogumni Radi rešil karensko devojko Narado in vse druge ugrablje- ne deklice. Hudobni duh nasilneža pa še vedno ne najde miru. Od roda do roda straši kot demon Chao Kam Ho po gorovju. Tu in tam se pojavi v podobi starega ti- gra, ljudožrca, drugod zopet v podobi divjega lovca. Večkrat se sliši po džung- li njegovo vpitje, ki je podobno stoka- nju, rožljanju, smejanju in tuljenju vi- harja. Ta pravljica, ki gre med Karenci od ust do ust in od roda do roda. nam jas- no priča, kdo so bili prazgodovinski prebivalci teh krajev. Moja domneva, da je živelo v prazgodovinski dobi po zemlji Zadnje Indije raztreseno pleme Negritov, čigar ostanki so se našli tudi na Malajskem polotoku (Sakai in Se- mang), na ozemlju Shan-ov in drugje, dobiva v tej pravljici nekako zgodovin- sko potrdilo. Pravljica omenja sama, da so bili ti divjaki še ljudožrci, s katerimi so se priseljenci Karenci morali boriti za obstoj. Karenci so bili inteligentnejši in so sčasoma popolnoma izpodrinili manj inteligentne Negrite. * G. inženjer Ferdo Lupša izda letos v založbi Vodnikove družbe eksotično knjigo »V džunglah belega slona*, kjer popisuje svoje čudovite dogodivščine v deželah Laotov. Shanov in Karencev, ki jih je proučeval nad 15 let. Knjiga bo opremljena s krasnimi slikama. Poleg te knjige izda Vidnikova družba še tri knjige, med njimi Vodnikovo ipratiko, in to za članarino 20 Din. B. Rr.: Skažen lovski dan Povabili so me na lov v revir, kjer C na vsaik korak skoči izpred nog dol- gouhec, kjer ti vsak trenutek preseka pot zvitorepka in kjer je treba veliko premagovanja, da ohraniš smrtonosno kroglo za plemenitejšo rogato divjačino in le malo fantazije, da zaeuješ v gošči kruJjenje ljutega n en esc a. Po lovskem TaTascbnu gre o tem lovišču glas, da ti divjačina kar sama nastavlja lopatico, da vanjo pošlješ svinčeno smrt. Še lov- ca so mi dali s seboj, moža. ki pozna vse steze in stečine. šege in navade re- pate, kljunate in rogate živadi. .Mahnila sva jo o prvem svitu, da prideva še dosti zgodaj s ceste v zeleno dobravo. Preden zavije cesta v klanec, prere- že njive lepa bližnjica, ki se po nekaj minutah hoda zopet strne s cesto. Na tej poti naju je zasačila usoda in nama že v kali obrezuspešila lov. Po klancu nama je namreč prineslo naproti žen- sko, ki je spravila mojega spremljeval- ca Janeza popolnoma iz sebe. »Tristo vragov, gospod,« je zaklel Janez. »Glejte jo, žensko na klancu, iz- maličite nama bo lov. Kreniva po cesti, ona pojde gotovo po bližnjica.« Ženska je imela isto misel kakor midva; morda je poznala lovsko vero, pa se nama je hotela izogniti. Tako smo zadeli skupaj na cesti. Lovec Janez jo je bil že prej spoznal in je ob srečanju izpustil kopo silnih kletvic, na naslov drugega spola sploh in na to nesrečno žensko posebej. Ženska pa se je samo nekam potuljeno in zvito smehljala, rekla pa ni ne bele ne črne, da sem se čudil, kako možko prenaša Janezove srdite izbruhe. »Prazno pot hodiva, gospod,« pravi lovec, ko se je ženska nekoliko oddalji- la, »ta čarovnica nama je urekla ves lov. Najbolje bi storila, da se kaT vr- neva.« »Kaj pa še, Janez,« sem zaprotestiral »menda vendar ne mislite, da toliko dam na vraže. Ce srečam žensko, ki gre po svojih poslih, zato še ne bom vrgel puške v koruzo.« »Po hudičevih poslih hodi, vam re- čem. Čarovnica je.« »No, no, Janez, pred dvesto leti so zadnjo zažgali na grmadi v naši pobož- ni deželi. Kasneje ni bilo nobene več. Ne verjemite vendar takih neumnosti in čenč!« »Dobro, boste že videli. Jaz odslej ni- sem več porok za uspeh lova. Ima že sam hudič parklje vmes.« Vse moje pametne besede so bile bob ob steno. Lovske vraže so silnejše od vsake vere. Janez je obmolknil in se potopil v nemo jezo. Zdaj pa zdaj je za- klel in krepko pljunil. Nd ga spravilo v boljšo voljo niti par zajčkov, ki sva jih vzdignila in jima v nadi na izdatnejši plen poklonila življenje. Najino veLiko- dušje pa je bilo nespametno, kar se ie kasneje pokazalo. Kolovratila sva cele ure po lovišču, pa je bilo, kakor bi se bila vsa divjačina v zemljo vdrla. Tako sva zaključila lov in se pozno popol- dne precej obupana zatekla v Francko- vo krčmo na Zaplazu. Janez je bil videti ves čas v skrbeh, češ kaj bo rekel njegov gospodar, ko prideva domov praznih rok, pa sem ga potolažil, da vzamem nase vse oprav-ič- be in pojasnila. Ko sva pa sedela pri vinu, ki ga je Janez v svojem obupu krepko vlival vase. sem pa le vprašal: »Ali se vam oesto pripeti, da gost niti ne vidi živali v tem lovišču, ki je na glasu kot zelo bogato?« »Nikoli, gospod! Take sramote fe ni- sem doživel. Vsega je kriva ona čarov- nica, le meni verjemite, ki jo poznam. Urekla je naju dva in živali, saj je bil dan ko nalašč za 'lov.« Seveda nisem verjel Janezu in s tem sem ga podžgal, da je le še boli' gonil svojo o čarovnici in njenih urokih. — Ne vem, katera časa je bila na vrsti. 1 ko se je moj lovec otajal, se primaknil bliže in mi zauipal tajnost najinega ne- uspeha. »Veste, gospod, tista ženska je Šta- larjeva Marička.« »Vii ste pa Liščev Janez,« sem odvrnil s ponarejeno nejevoljo. »"Sem Liščev Janez, nimam opravka z nečistimi močmi, kakor Štalarica. »Nečiste moči, bežite s temi čenča- mi,« sem mahnil z roko. »Seveda, gospoda naših kmečkih stvari ne verjame, resnične so pa le. Vidite, ta Marička je bila nekdaj moje dekle.« »Pa vas je pustila in Janez je še se- daj jezen nanjo in jo obrekuje. Ni lepo to početje za poštenjaka, ni lepo.« »Bog ve, da je ne obrekuiem. še ni- komur nisem povedal, da je Marička čarovnica, vendar vsa vas ve, ker mar- sikdo trpi od njene moči. Orna je mora! Kdor se ji kaj zameri, pa ga ponoči tla- či. Moja pokojna mati so jo poznali in niso dovolili, da bi se ž njo pečal. Vsako noč jim je sedala za vrat in jih dušik. Jaz nisem verjel, dokler se nisem sam prepričal, da imaio mati prav; seveda sem potlej ljubezen razdrl.« »Kako ste se neki prepričali?« vpra- šam z razločnim dvomom. »Nikomur še nisem povedal, vam pa bom, ki ste priljuden gospod. Našo ldpo poznate, je-lite? V senci sem čakal in na Maričkino kajžico sem gledal. Ona ni vedela, da sem doma. Ko tako gle- dam, vidim mahoma, da se vežna vrata pri Štalarjevih odpro in Marička pride iz hiše. Kakor metljava se opoteka po poti proti Miikšajevim. Mesec je svetil, da sem jo videl kakor na dlani in po pr- stih sem šel za Novakovim plotom tiho za njo. Bil sem že blizu Mikšajeviih in razločno sem slišal, kako so v sobi hropli in smrčali. Bil je čas košnje in ljudje so spali ko ubiti. Pod okni je* ma- lo temačno, ker oreh in slive delajo senco, in tu je Maričke nenadoma zmanjkalo. Oknice so bile zaprte, ko sem prišel do stene. Kar naenkrat je stari Mikšaj začel vzdihovati in stokati na peči, da mi je bilo neprijetno. Čez nekaj časa si je stari oddahnil in si>a! mirno naprej, zato pa sta po vrsti za- čela stokati mlada dva. Gledal sem v sobo, pa nisem mogel nič razločiti. Ko .ie pa stokanje nehalo, je bila Marička, kakor bi iz tal zrastla poleg mene. Pri- jel sem io za roko in jo potegnil izpod oreha. Kakor da je mesečna in da se je ravnokar zbudila, me je pogledala. »Tak taka si.« sem rekel, »dobro da vem, da si vešča, ki jemlje poštenim ljudem počitek in spanec.« Ona pa me