26
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 15. marca 1928
Letnik X
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vssitbixiai.:
75. Zakon o neposrednjih davkih.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. — Razglasi velikega župana mariborske oblasti. — Razglasi sodišč in sodnih oblastev. — Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
Zakoni in kraljevske uredbe,
75.
Mi
^Llelss£a,zic(Lex> I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo ia objavljamo vsem in vsakomur, da je sklenila narodna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v XXIX. redni seji, ki jo je imela dne 7. februarja 1928. v Beogradu, in da smo Mi potrijili in potrjujemo
Zakon
o neposrednjih davkih,*
ki se glasi:
Obče odredbe.
Člen 1.
V	kraljevini: Srbov, Hrvatov in Slovencev se uvaja neposrednji davek nastopnih oblik:
1.	) na dohodek od zemljišč (zemljarina);
2.	) na dohodek od zgradb (zgradarina);
3.	) na dohodek od podjetij, obratov in samostalnih poklicev (pridobnina);
4.	) na rente (rentnina);
5.	) na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov (družbeni davek); in
6.	) na dohodek od nesamcstalnega dela in poklica (uslužbenski davek).
Člen 2.
Davčna obveznost je obča.
Vse fizične in pravne osebe so zavezane, plačevati davek tako, kakor določa ta zakon.
Kralj in prestolonaslednik plačujeta državni davek od privatne imovine (člen 116. ustave).
Kdaj in v katerih primerih plačuje davek država, je določeno z odredbami tega zakona.
člen 3.
Oprostitev od davka nastopi samo v onih primerih in samo na oni način, kakor je določeno s tem zakonom.
Doslej priznane stvarne in osebne oprostitve od neposrednjih davkov, kolikor niso določene s tem zakonom, prestanejo veljati.
Vendar pa veljajo individualno pridobljene, časovno omejene oprostitve, dokler ne poteče njim priznani rok za ono davčno obliko, ki po tem zakonu nadomešča prestalo davčno obliko.
Začasno oproščeni davek se odmerja in vpisuje v celokupni davčni predpis za dotičnoga davčnega zavezanca in ta del davka se s pozivom na dotično oprostitev obenem odpiše davčnemu zavezancu.
V	vseh primerih, kjer se na podstavi višine davčnega predpisa (davčni cenzus) pridobe ali izgube iz-vestne pravice, se jemlje v poštev celokupni davčni predpis za dotičnega davčnega zavezanca v zmislu predhodnega odstavka.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 8. februarja 1928., št. 29/VTI.
J	Člfen 4.
j Če se kdo ne drži rokov, določenih s tem zakonom ali odrejenih po državnih organih, ki so upravičeni za odrejanje po tem zakonu, nastopijo zanj posledice, določene s tem zakonom.
V rok se ne vštevajo dnevi prevoza po pošti. Če je poslednji dan roka nedelja ali praznik, ko oblastva ne uradujejo, se podaljša rok do prvega prihodnjega delavnika.
Če se rok prekorači največ za 15 dni, nima prekoračitev zakonskih posledic, ako se obenem s predloženim predmetom opraviči s posebno tehtnimi razlogi. Vendar pa se odredbe tega in predhodnega odstavka ne smejo uporabljati na roke za vplačilo 'davka.-
Dokler teče rok, smejo zaprositi davčni zavezanci v posebno tehtnih primerih oblastvo, pristojno za reševanje predmeta, da se jim rok podaljšaj. V tem primeru se prekine rok do onega dne, ko se izroči rešitev vložene prošnje.
Podaljšati se ne smejo roki glede kaznivih predmetov po členih 138. do 142., roki za ukoriščanje pravice do trajne ali začasne oprostitve, roki za pritožbe zoper rešitve in odločbe, izdane na podstavi svobodne ocene na prošnje, ki se ne opirajo na pravico, izvirajočo iz zakonske odredbe, kakor tudi ne roki za vlaganje tožb na upravno sodišče in državni svet.
Člen 5.
Davčni zavezanec v zmislu tega zakona je oni, ki je po njem zavezan, plačevati davek.
Obveznost, plačevati davek, prenesena s pri-■ vatnopravnimi pogodbami na koga drugega, ne veže davčnih oblastev.
Člen 6.
Ko se izračunava skupni davčni predpis v vsaki davčni obliki, se ulomki dinarja do 50 par ne jemljejo v poštev, preko 50 par pa se zaokrožajo na cel prihodnji dinar.
člen 7.
Vsi neposrednji davki in pribitki na neposrednje davke, ki so se pobirali doslej po občih ali posebnih zakonih, se dne 1. januarja 1929. ukinejo; vendar pa ta zakon ne poseza v odredbe zakona o davku na poslovni promet in o vojnici po zakonu o ustroju vojske in mornarnice. Veljavni zakoni o davkih na dohodek od nesamostalnega dela pa prestanejo veljati, ko stopijo po členu 165. v veljavo odredbe tega zakona o davku na dohodek od nesamostalnega dela in poklica.
Člen 8.
Ukinjajo se vse pravice, pobirati državne neposrednje davke, ki so bile doslej odstopljene pravnim ali fizičnim osebam, namesto države, s kakršnimkoli imenom ali v kakršnikoli obliki.
A. Davčne oblike.
1.	Davek na dohodek od zemljišč.
Davčna obveznost.
Člen 9.
Davku na dohodek od zemljišč je zavezano vsako zemljišče na ozemlju kraljevine, ki se kmetijski uko-rišča ali se more kmetijski ukoriščati, najsi bi se
dejanski ne ukoriščalo ali bi se uporabljalo v drug namen; zaradi katerega ni oproščeno s tem zakonom.
Davčna obveznost nastane dne 1. januarja prihodnjega leta, ko se pridobi pogoj davčne zavezanosti.
Davčna obveznost prestane koncem davčnega leta, v katerem je davčna zavezanost prestala.
Vse činjenice, ki vplivajo na 'nastanek; davčne zavezanosti, mora davčni zavezanec prijaviti v 60 dneh od nastale izpremembe; drugače ga zadenejo kazenske posledice iz člena 138. tega zakona.
Člen 10.
Davka na dohodek od zemljišč se opraščajo:
1.	) vsa državna zemljišča, ki se gospodarsko-pri-dobitno ne ukoriščajo;
2.	) zemljišča tujih držav poleg zgradb poslaništva ali konzulata, če velja reciprociteta;
3.	) cerkvišča, dvorišča (okoliši) molilnic in javna pokopališča- priznanih veroizpovedanj;
4.	) zemljišča, ki služijo neposredno narodno-pro-svetnim, kulturnim, zdravstvenim in dobrodelnim namenom, brez namena zaslužka;
5.	) vzorne trtnice in drevesnice države, samoupravnih teles in gospodarskih družb (zadrug), napravljene zaradi pouka, brez namena zaslužka;
6.	) javne ceste in poti, ulice, trgi in javni parki države in samoupravnih teles;
7.	) kanali in vodovodne instalacije, ki služijo javnim in občekoristnim namenom;
8.	) nasipi, kanali (prekopi) in njih zatvornice, obrambni vrbovci in nasadi, jarki in vse druge naprave, potrebne za obrambo, izsuševanje ali namakanje, izvedene po predpisih ali zakonih o vodnem pravu;
9.	) potoki, reke, jezera, močvare, če ne dajo nikakršnega dohodka;
10.	) nerodovitna in kmetijski neporabna zemljišča;
11.	) zazidane površine kakor tudi dvorišča (hišni okoliši) do 500 kvadratnih metrov, če se ne oddado posebe v najem ali ne uživajo ločeno od zgradbe. V tem primeru so zavezana davku na rente.
Vse te oprostitve prestanejo, čim se taka zemljišča ne uporabljajo v namene, ki jim dajo pravico do oprostitve, odnosno čim se osposobijo za kmetijsko ukoriščanje; v tem primeru nastane davčna obveznost dne 1. januarja prihodnjega leta.
Ta oprostitev velja tudi za vse pribitke, ki se odmerjajo na podstavi neposrednjega davka.
Člen 11.
Začasno se opraščajo davka na dohodek od zemljišč:
1.	) zemljišča, ki so na dan, ko stopi ta zakon v veljajo, kmetijski neporabna, pa se narede z izrednimi stroški za pora-bna: za dobo 15 let;
2.	) vinogradi, če se napravijo: 1.) na vinogradskih tleh z domačo vinsko trto na odobreni podlogi: za štiri leta; 2.) na kamenitih ali peščenih tleh z domačo vinsko trto na odobreni podlogi: za 10 let;
3.) na svižu z domačo necepljeno ali cepljeno vinsko trto na odobreni podlogi: za 20 let;
3.	) zemljišča, na katerih se zasade Slivniki pretežno s požeško slivo (bistrica, modra, cepača, ma-džarka): za šest let, zemljišča, na katerih se napravijo nova oljičja, pa za 15 let;
4.	) zemljišča kolonistov, naseljenih po predpisih zakona o agrarni refonni: za pet let od začetka prihodnjega leta, ko se je zemljišče kolonistu izročilo, kolikor pa ga doslej niso uživali: za pet let od dne, ko stopi ta zakon v veljavo.
Doba oprostitve, priznane kolonistom po dosedanjih predpisih, se podaljšuje, kolikor ni potekla do dne, ko stopi ta zakon v veljavo, ali je potekla, a ni znašala pet let, do konca petega leta od začetka prihodnjega leta, ko se je kolonistu zemljišče izročilo, odnosno od dne, ko stopi ta zakon v veljavo.
Davek na zemljišče kolonistov za ostanek leta, v katerem se jim je zemljišče odstopilo, se odpiše na prošnjo dotičnega kolonista, če vloži prošnjo do konca tega leta;
5.	) zemljišča, ki se pogozde po navodilu in pod nadzorstvom državnih šumarjev: za 20 let. Ce pa se zasade gozdi na takih tleh, ki niso prikladna za nobeno drugo kulturo, se sme podaljšati oprostitev od davka do 40 let, kolikor je pač težkoč in stroškov za pogozdovanje. Ta oprostistev se ne nanaša na primere, kjer je gozd zasajen na zemljišču, na katerem se gozd poseka ali izkrči;
6.	) zemljišča, ki jih store izredne elementarne nezgode (zasipi s kamenjem, peskom, naplavino itd.) za dlje nego leto dni nesposobna za kmetijstvo: za dobe, ki jo določi minister za finance s svojo odločbo.
•	Člen 12.
Predpisani osnovni davek se odpiše celoma ali deloma po tem, če in kolikor prizadenejo letini škodo za več nego četrtino, in sicer:
a)	ogenj, voda, toča, poljske miši, rastlinska uš in kobilice, ne glede na površino;
b)	drugi izredni, a neodvratni dogodki, brez lastnikove krivde, če so zadeli dogodki ne samo posamezne parcele, ampak cele krajine.
Natančnejše odredbe za te odpise se predpišejo s posebno uredbo (člen 159.).
Člen 13.
Na zemljišča, ki so zavezana davku na dohodek, ter se jim, ko stopi ta zakon v veljavo, z izrednimi stroški in izrednim delom (regulacijo vodnih tokov, zaščito zoper poplavo, izsuševanjem, namakanjem, drenažo, kolmacijo, zaščito zoper hudournike in na podoben umeten način) rodovitnost izboljša, se plačuje davek na dohodek še za 15 let po zvršetku del po katastrskem čistem dohodku, ki je obstajal do amelioracije.
Na zemljišča, ki uživajo po dosedanjih zakonih te olajšave, se pobira davek na dohodek sorazmerno s povečavo katastrskega čistega dohodka po tem zakonu. (Glej člen 17.)
Davčna oprostitev po točki 1.) člena 11., odnosno davčna olajšava po prvem odstavku, tega člena, se sme podaljšati, preden prestane ali ko je prestala prejeta loletna oprostitev, odnosno olajšava, če je elementarna nezgoda umetne naprave in dela poškodovala ali pokvarila brez lastnikove krivde ali če preti nevarnost, da bi se utegnila, poškodovati ali pokvariti tako, da jih je treba, ako naj se vzdrži rodovitnost zemljišča, s posebnimi novimi stroški obnoviti, popraviti, povečati ali razširiti. Če znašajo ti stroški vsaj četrtino prvotno vloženih osnovnih stroškov, se sme podaljšati oprostitev. odnosno olajšava, še za prihodnjih pet let, če znašajo polovico do treh četrtin osnovnih stroškov, še za prihodnjih 10 let, če pa presezajo tri četrtine stroškov, še za prihodnjih 15 let.
Ob istih pogojih in v istih mejah se sme dovoliti podaljšava oprostitev, odnosno olajšav, tudi za ona zemljišča, ki so začasno iz istega povoda oproščena po dosedanjih zakonih.-
Izpremembe v vrsti obdelovanja ne vplivajo na ugotovljeni katastrski čisti dohodek v dobi, dokler traja davčna oprostitev, odnosno olajšava.
Člen 14.
Začasne oprostitve (člen 11.), odnosno olajšave (člen 13.), veljajo od dne 1. januarja prihodnjega leta po izpolnitvi pogojev, naštetih v olienih 11. in 13., prestanejo pa veljati obenem s prestankom pogojev; v tem primeru nastane davčna obveznost dne i. januarja prihodnjega leta.
Pravica do oprostitve, odnosno olajšave, se pridobi s posebno prošnjo, ki se mora vložiti pri pristojnem davčnem oblastvu do konca leta, v katerem so nastali pogoji za oprostitev, odnosno olajšavo, če se ta rok zamudi, ima to za posledico obremenitev
z davkom za ves minuli čas do konca leta, v katerem se je prošnja vložila.
Člen 15. .
Davek na dohodek od zemljišč ohremenja zemljišče. Plačuje ga oni’, ki uporablja zemljišče kot svoje (posestnik, imetnik), če pa gre za užitek ali nasledstveni zakup, uživalec, odnosno nasledstveni zakupnik.
Davčna osnova.
Člen 16.
Davek se odmerja po katastrskem čistem dohodku. izračunjenem po površini, po vrsti obdelovanja (kulturi) in kakovosti zemljišča (boniteti).
Katastrski čisti dohodek je denarna vrednost srednjega donosa zemljišča, ki ga je mogoče doseči z običajnim gospodarjenjem, po odbitku povprečnega zneska rednih gospodarskih stroškov.
Srednji donos je količina pridelkov in postranskih užitkov, ki se dosežejo v povprečnem gospodarskem letu š krajevno običajnim obdelovanjem zemljišča na enem hektaru, odnosno oralu površine.
Za redne gospodarske stroške se smatrajo: stroški za vse vrste vprežnih in ročnih gospodarskih del za pripravljanje zemljišča (sveta), za setev, žetev, pripravljanje, hranjenje in oskrbovanje gospodar-skih pridelkov, stroški za gnojenje, za seme in sadike in amortizacijski stroški glavnice, vložene za gospodarske zgradbe in inventar, in stroški za, zavarovanje, ki so potrebni, da se doseže s krajevno običajnim obdelovanjem zemljišča srednji donos v do-tičnern kraju.
Člen 17.
Izjemoma se odbijejo poleg rednih stroškov za zemljišča, omenjena v členu 11.. točki 1.), odnosno v členu 13., še posebni stroški za upravo in vzdrževanje naprav, če je vpoštevni svet tehnično odrejen tako, da je mogoče za vsako vpoštevno parcelo točno ugotoviti količnik deleža pri posebnih stroških.
Posebni stroški so: 8 % glavnice, vložene v naprave, in povprečni režijski stroški v poslednjih šestih letih.
Če se posebni stroški iz kakršnegakoli vzroka ne morejo točno ugotoviti, se ugotove z ocenitvijo strokovne komisije, ki jo odredita sporazumno minister za finance in minister za poljedelstvo in vode. Posebni stroški, ugotovljeni z ocenitvijo, se odbijejo za vse vpoštevne parcele z onim odstotkom, ki izvira iz razmerja sumarnega katastrskega čistega dohodka vseh parcel proti posebnim stroškom, ugotovljenim z ocenitvijo.
Posebni stroški ne smejo zmanjšati celokupnega katastrskega čistega dohodka za več nego za 80 %, odnosno .pri zemljiščih, ki se jim je rodovitnost izboljšala, za več nego za 80 %' presežka katastrskega čistega dohodka.
Če pri zdražbah (zadrugah),’ ustanovljenih po zakonu o vodnem pravu, vpoštevni svet ni tehnično odrejen ali če se združba (zadruga) s pravnoveljav-nim sklepom svoje skupščine odreče pravici do odbijanja posebnih stroškov, se oceni katastrski čisti dohodek ne glede na te stroške, združba (zadruga) pa ima pravico do povračila za oni del osnovnega davka, ki ustreza nevštetim posebnim stroškom. Povračilo ne sme biti večje nego 80 %' celokupnega osnovnega; davka pri zemljiščih, ki so obdelana v rodovitna, odnosno 80 % presežka osnovnega, davka pri zemljiščih, ki se jim je rodovitnost izboljšala.
Povračilo se vrši trimesečno naprej.
Znesek povračila določi minister za finance, ko jo zaslišal mnenje posebne komisije, ki ji je predsednik odposlanec ministrstva za finance, člani pa so ministrski zaupnik vodne zadruge in zastopniki vodne zadruge same.
Navodila o tem postopanju izda minister za finance sporazumno z ministrom za poljedelstvo in vode.
Kadarkoli se izvajajo nova dela. da se zavaruje dosedanji donos, se mora vselej izvesti nov obračun in določiti novo povračilo davka, če presezajo nove investicije četrtino prvotnih investicij.
Združbam (zadrugam), ki so uživale doslej pravico povračila (restitucijo davka), Se določi, ko stopi ta zakon v veljavo, iznova vsota povračila tako, da znaša po davčnem predpisu po tem zakonu isti odstotek, ki ga je znašala po onem davčnem predpisu, ko je dobila združba (zadruga) pravico povračila. Vendar pa to povračilo ne sme prestopiti mej, določenih v četrtem odstavku tega člena.
To novo povračilo (restitucijo) določi minister za finance na predlog komisije, omenjene v tem členu.
Člen 18.
Vsa zemljišča, ki se kmetijski ukoriščajo ali se morejo ukoriščati, se dele po vrsti obdelovanja:
1.	) na njive;
2.	) na vrtove in sadovnjake;
3.	) na vinograde;
4.	) na travnike;
5.	) na pašnike in planine;
6.	) na gozde; in
7.	) na trstičja, močvare, ribnjake in jezera.
Vsaka teh vrst se deli po kakovosti zemljišča
največ na osem razredov.
Mestni trgi (stavbišča) se morajo uvrstiti v naj-višji razred najboljše vrste zemljišča v dotičnem mestu (trgu).
Zemljišča, ki se ne uporabljajo za nobeno gospodarstvo ali se uporabljajo za drugo, ne pa za poljsko, se morajo uvrstiti v vrsto onega zemljišča, ki meji ob dotično zemljišče ali ga oklepa.
Člen 19.
Katastrski čisti dohodek in katastrska vrednost v zemljiških katastrih, kjer so taki že osnovani, se morajo predhodno izpremeniti v dinarsko vrednost v razmerju: 1 K =■ 1 Din. Tako izravnana vrednost zemljišča in katastrskega čistega dohodka služi za osnovo izpremembam po prvih treh odstavkih člena 20.
Planine kot posebna kultura katastra za Slovenijo in Dalmacijo se morajo spojiti s kulturo pašnikov, parifikati v istem katastru pa v dotične kulture po poslednjem odstavku člena 18.
V	krajinah, kjer ni zemljiškega katastra, se mora izdelati tak kataster v 10 letih od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, in sicer na podstavi zakona o katastru, ki ga mora predložiti minister za finance narodni skupščini najkesneje v šestih mesecih od dne, ko stopi ta zakon v veljavo.
Člen 20.
Katastrski čisti dohodek v krajinah, kjer je tak kataster že osnovan, se mora ugotoviti po skupinah srezov, ki naj se ocenijo in ki so si med seboj naj-podobnejši po vseh okolnostih, vplivajočih na velikost čistega zemljiškega dohodka. Ugotovitev čistega dohodka za vsako tako skupino se1 mora omejiti na vzorne parcele dveh tipičnih vzornih srezov, ki imata vse kulture in razrede dotične skupine. Denarna vrednost dohodka se mora ugotoviti po cenah kmetijskih pridelkov v času od dne 1. julija 1925. do dne 30. junija 1926. Za vsak vzorni srez se mora izračuniti razmerje med sedanjim in novougotovlje-nim dohodkom. Srednja vrednost dobljenih razmerij je koeficient, s katerim se pomnože sedanji čisti dohodki, vseh srezov dotične skupine.
V	krajinah, kjer obstoji katastrska vrednost zemljišč, morata služiti ta vrednost in cenitveni elaborat iz let 1883. do 1885. in elaborat iz leta 1906. za ugotovitev kosmatega dohodka, za določitev čistega katastrskega dohodka sorazmerno z izpremenjenim čistim dohodkom v krajinah, kjer je že osnovan kataster čistega dohodka. V ta namen se mora izvršiti ekonomski popis vsakega sreza, da se najdejo podobni primerljivi srezi s čistim katastrskim dohodkom. Katastrske sekcije morajo ugotoviti za vsako kulturo skupno površino in povprečno katastrsko vrednost, za gozde pa povprečni čisti dohodek. Po novem povprečnem čistem dohodku vsake kulture primerljivega sreza se mora določiti za vsako kulturo sreza ustrezni odstotek za izračun povprečnega čistega dohodka. Če se ta povprečni čisti dohodek razdeli s povprečno katastrsko vrednostjo, se dobi količnik za kulturo. Sreda iz vseh količnikov, ki se dobi, če se pomnoži količnik vsake kulture z njeno površino, da povprečni količnik za ves srez, s katerim se izpremeni katastrska vrednost v čisti katastrski dohodek.
Količniki, ki jih določijo strokovni organi, se razglase v vsaki občini na krajevno običajni način. Od dne razglasa se smejo vložiti zoper višino količnika v 15 dneh pritožbe na komisijo za ugotovitev dohodka od zemljišč (člen 21.).
V	krajinah, kjer ni zemljiškega katastra, se mora ugotoviti čisti dohodek, dokler se ne izdela kataster za vsako vrsto in vsak razred, začasno in sorazmerno s katastrskimi čistimi dohodki zemljišč iste kakovosti v ostalih krajinah, pri čemer pa je vpošte-vati tudi razliko, če bi je kaj bilo v načinu obdelovanja in ukoriščanja zemljišč kakor tudi v donosu. V ta namen morajo izvršiti Sitrokovni organi ekonomski popis vsakega sreza in vpričo predstavnika sreskega odbora in dveh izvoljenih predstavnikov dotične občine preizkusiti in popisati vse tipe rodovitnosti za vsako kulturo. Vsi tipi rodovitnosti zemljišč v vsem
srezu se uvrste po podobnosti množine pridelkov v največ osem skupin rodovitnosti za vsako kulturo. Na podstavi teh tipov se določijo in popišejo za vsako občino občinska vzorna zemljišča, ki se ujemajo z dotičnimi sreskimi tipi.
Za vsak srez Srbije in Crne gore se ugotovi katastrski čisti dohodek tako, da se uporabi novi čisti katastrski dohodek ustreznega podobnega sreza iz krajin, kjer obstoji čisti dohodek.
Ko so se izbrala vzorna zemljišča za vsako občino, izvrše popis in klasiranjo zemljišč občinske popisovalne komisije na osnovi izjave davčnega zavezanca in lastne izprevidnosti. Zoper popis in klasiranje se sme vložiti pritožba na, sresko komisijo v 15 dneh po izvršenem popisu, in sicer zoper ime, površino, kulturo in razred. Rešitev sreske komisije je polnoveljavna in izvršna.
Občinsko komisijo sestavljajo štirje člani. Enega kot predsednika postavi minister za finance, tri člane in namestnike pa izvoli občinski odbor. Sresko komisijo sestavljajo trije člani: šef davčnega oblastva prve stopnje kot predsednik, predstavnik sreskega odbora in oni državni strokovnjak, ki je izvršil ekonomski popis za dotični srez.
Člen 21.
«
Dela, omenjena v členu 20., so podrejena kontroli in odobritvi komisije za ugotovitev dohodka od zemljišč.
Ta komisija rešuje tudi dotične pritožbe, navedene v predhodnem členu.
Komisijo sestavlja 16 članov, in sicer: osem članov, ki jih izvoli na predlog ministrskega sveta iz dvakrat večjega števila narodna skupščina s prav tolikim številom namestnikov, in po dva ekonomska, gozdarska, katastrska in davčna strokovnjaka. Člani in njih namestniki, M jih izvoli narodna skupščina, morajo biti: po eden iz Slovenije; Dalmacije; Hrvatske in Slavonije; Srema, Banata, Bačke in Baranje; Bosne in Hercegovine; Severne Srbije; Južne Srbije; in Črne gore. Člane strokovnjake določijo ministri za poljedelstvo in vode, za šume in rudnike in za finance. Narodni poslanci ne smejo biti ne člani ne namestniki te komisije.
Članstvo v komisiji traja ves čas, dokler se ne izvrši regulacija davka na dohodek od zemljišč v vsej kraljevini. Na izpraznjena mesta članov, ki jih izvoli narodna skupščina, stopajo njih namestniki, na izpraznjena mesta ostalih članov pa postavljajo pristojni ministri nove.
Predsednika in podpredsednika izvolijo člani komisije izmed sebe. Kadar je predsednik ali podpredsednik odsoten, ga zastopa po letih najstarejši član komisije.
Referenti komisije so člani strokovnjaki, potrebnega tajnika pa postavi minister za finance.
Predsednik sklicuje seje komisije sporazumno z ministrom za finance.
O sejah se vodi zapisnik. Komisija sklepa z navadno večino glasov. Če so glasovi enako porazdeljeni, odloči predsednikov glas. Komisija je sklepčna, če je prisotna poleg predsedujočega člana vsaj polovica članov in če so bili vsi člani komisije redno in pravočasno pozvani na sejo. Zapisnik podpišejo vsi člani, prisotni pri isti seji. Zoper sklepe komisije ni pritožbe.
Sedež komisije je v Beogradu. Za lokal in vse ostale pisarniške potrebščine na sedežu skrbi minister za finance; izven sedeža komisije pa skrbi zanje ona občina (mesto), na. katere ozemlju komisija (odnosno njeno odposlanstvo) posluje.
Po končanem delu predloži komisija ministru za finance izčipno poročilo o končanem delu s primerjalnim pregledom ugotovljenih čistih dohodkov za vse krajine ter da ves svoj arhiv braniti ministrstvu za finance.
Člen 22.
Komisija za ugotovitev dohodka od zemljišč začne poslovati takoj, ko se konstituira.
Vsa oblastva, bodisi državna, bodisi samoupravna, morajo nemudoma ustrezati vsem zahtevam te komisije v zvezi z izvajanjem njej poverjene naloge. Če se oblastvo ne odzove pravočasno zahtevi komisije ali svoji dolžnosti po tem zakonu, se izvrši posel na predlog komisije ob krivčevih stroških na podstavi razsodbe ministra za finance.
Člen 23.
Odmera davka po katastrskem čistem dohodku, kakor ga je ugotovila ta komisija, se mora izvršiti za vso državo istočasno, pričenši z dnem 1. januarja 1929.
Člen 24.
Veljavni zakonski predpisi o katastru vsake oblasti naj se uporabljajo še nadalje, kolikor niso iz-premenjeni z odredbami tega zakona.
Člen 25.
Minister za finance se pooblašča, da predpiše za uporabljanje členov 20. do 22. tega zakona soglasno z ministrskim svetom in z odobritvijo finančnega odbora narodne skupščine uredbo o področju in načinu poslovanja komisije za ugotovitev dohodka od zemljišč.
Z isto uredbo naj se predpišejo po odobritvi finančnega odbora narodne skupščine in po zaslišanju glavne zadružne zveze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev tudi odredbe za ugotovitev čistega dohodka in za izvršitev začasnega popisa zemljišč v krajinah, kjer še niso izdelani katastrski podatki (operati), s katerimi bi bilo moči dognati površino, vrsto obdelovanja in kakovost zemljišč.
Člen 26.
Stroški za ugotovitev dohodka od zemljišč obre-menjajo državni proračun.
Davčna stopnja.
Člen 27.
Kot davek za dohodek od zemljišč se plačujeta:
1.	) osnovni davek, čigar stopnja se določi naknadno po zakonodajni poti, ko se po členu 20. predhodno ugotovi čisti katastrski dohodek zemljišč za vso državo;
2.	) dopolnilni davek po vsoti skupnega katastrskega čistega dohodka vsega davku zavezanega zemljišča istega zavezanca v območju ene administrativne oblasti, zmanjšanega za ustrezni del katastrskega čistega dohodka, od katerega se je prejšnje leto odpisal davek zaradi elementarne škode (člen 12.). Dopolnilni davek znaša:
preko	1.000 dinarjev do		2.000 dinarjev		2%
	2.000	» »	3.000	»	3%
»	3.000	» »	4.000	»	4%
»	4.000	» »	5.000	»	5%
» •	5.000	» »	6.000	» •	0%
»	. 6.000	'» »	7.000	»	7%
	7.000	» »	8.000	»	8%.
»	8.000	» »	10.000	»	9 %
»	10.000	» »	12.000	»	10%
	12.000	» »	15.000	»	11 %
»	15.000	» »	20.000		12%
»■	20.000	» »	30.000		13%
»	30.000	» »	50.000	»	14%
»	50.000	» »	100.000	»	15%
»	100.000	» '»	150.000	»	46%
»	150.000	» ,			17%
Davek po višji stopnji ne			sme biti večji od davka		
po najbližji nižji stopnji, povečanega za razliko, za-					
radi katere se uporablja višja stopnja.
Na skupni katastrski dohodek, ki ne preseza 1000 dinarjev, se dopolnilni davek ne nalaga.
Na dopolnilni davek se ne smejo nalagati nobene samoupravne doklade.
Člen 28.
Dokler se prvikrat ne odmeri davek na dohodek od zemljišč po členu 23. tega zakona., se pobira začasno davek na dohodek od zemljišč v višini davčnega predpisa za leto 1928. Tako pobrani davek se mora obračuniti davčnim zavezancem pri prvem davčnem predpisu po členu 23. tega zakona.
2. Davek na dohodek od zgradb.
Davčna obveznost.
Člen 29.
Davku na dohodek od zgradb so zavezane vse zgradbe na ozemlju kraljevine, ki so namenjene za prebivanje ali drugo trajno uporabo.
Člen 30.
Za zgradbo po tem zakonu se smatra vsaka zgradba na suhem ali na vodi, ne glede na material, iz katerega je zgrajena. Semkaj spadajo tudi zgradbe, ki imajo tako konstrukcijo, da se dado prenesti z enega kraja na drugega.
Za zgradbe se ne smatrajo: mlini ob potokih, ki morejo mleti samo periodično, ladje, mlini na ladjah in drugi plovni predmeti, zakloni, šatori iz platna, vozovi, urejeni za prebivanje, prav tako pa tudi ne zgradbe, ki se postavijo za malo časa, ne dlje nego
za tri mesece, če se. oddado tukaj navedeni predmeti v najem, so njih dohodki zavezani davku na rente.
Člen 31.
Obveznost, plačevati davek na dohodek od zgradb, se začne:
1.	) z mesecem, ki nastopi po izdaji dovolila za uporabo;
2.	) če se uporabi zgradba prej (pred dovolilom), z mesecem, ki nastopi po začetku uporabe;
3.	) če je bila zgradba oproščena, z mesecem, ki nastopi takrat, ko oprostitev prestane.
Obveznost, plačevati davek, prestane koncem onega meseca, ko se zgradba izprazni, da se podere-, ko je pogorela, postala neporabna ali je oblastvo prepovedalo njeno uporabo ali je dobila oprostitev od davka, če se prijavijo take izpremembe v 30 dneh, drugače pa koncem meseca, v. katerem se je izpre-memba prijavila.
Člen 32.
Davka na dohodek od zgradb se opraščajo:
1.	) državne zgradbe, razen onih, ki služijo za prebivanje nameščencev in delavcev, odnosno za upravo onih podjetij države, ki morajo plačevati davek podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov;
2.	) zgradbe samoupravnih edinic in drugih javnopravnih korporacij in fondov, dokler in kolikor služijo neposredno javnim ali službenim namenom;
3.	) zgradbe tujih držav, v katerih so nameščena. njih poslaništva in nameščeni njih konzulati, če velja reciprociteta;
4.	) cerkve, kapele in zgradbe ali poedini deli zgradb veroizpovedanj, priznanih z zakonom, ki se uporabljajo izključno za javno božjo službo in za pisarniške namene duhovnikov dotičnih veroizpovedanj;
5.	) bolnice, dnevna zavetišča, zaklonišča in pribežališča, turistične zgradbe v planinah, kopališča in sanatoriji brez namena zaslužka;
6.	) vobče vse zgradbe, .namenjene nacionalno-pro-svetnim, poučnim, dobrodelnim ali narodno-ekonom-skim svrham, toda brez namena zaslužka (javni muzeji, javne zgradbe za razstave itd.);
7.	) tvomiške in druge industrijske zgradbe, kamor se šteje tudi rudarstvo; zgradbe za javna .skladišča; železniške zgradbe; vse te samo toliko, kolikor ne služijo za prebivanje ali za- prodajalnice (dućane) ali za druga podjetja in druge obrate;
8.	) ekonomske zgradbe (koče, lesenice in druge zgradbe za spravljanje orodja, kašče, obori in ostale ekonomske zgradbe: shramba, pod, hlev, sušilnica, klet, senik, svinjak, kokošnjak:, kolnica, čuvajnice, ropotarnice, jedilne shrambe itd.), ki niso samostalno oddane v najem ter služijo poljedelstvu ali gozdarstvu, izvzemši prostore, ki se jim vidi iz gradbenega načina, da so namenjeni za prebivanje;
9.	) zgradbe združb (zadrug), ustanovljenih po predpisih zakona o vodnem pravu, za zaščito zoper poplave, za osuševanje, namakanje zemljišč in regulacijo voda, če služijo za strojnice ali za prebivanje strojnemu osebju ali čuvajem nasipov, jezov in kanalov;
10.	) zgradbe, rekvirirane za brezplačno nastanitev vojske v času, dokler se lastniku ne vrnejo na prosto razpolaganje, kolikor je to določeno s specialnim zakonom;
11.	) zgradbe, postavljene začasno ob izredni potrebi (požar, poplava, zborovanja, taborišča, epidemije itd.), dokler traja ta izredna potreba;
12.	) mrtvaščnice in mavzoleji;
13.	) zgradbe, oproščene s posebnimi zakoni;
14.	) stanovanske zgradbe opuščenih industrijskih in obrtnih podjetij, dokler se kakorkoli ne izkoriščajo;
15.	) zgradbe, ki služijo izključno kmetovalcem iu njih kmetijskim delavcem za prebivanje po vaseh in selskih občinah, prav tako pa zgradbe, ki služijo istemu namenu, a stoje izven okoliša mest, trgov in krajev, proglašenih za javna zdravilišča. Semkaj ne spadajo letovišča, napravljena na poljskih posestvih (pristavah itd.), kakor tudi ne zgradbe veleposestnikov.
Za kmetovalca po tej točki se ne smatra, oni, ki se trajno bavi z industrijo, trgovino, obrtom in drugim pridobitnim poslovanjem in samostalnim poklicem ali ima dohodek, ki izvira iz razmerja stalne javne ali privatne službe ali zbog njega;
16.	) zgradbe države, samoupravnih teles kakor tudi obrtnih, industrijskih in rudniških podjetij, ki služijo za brezplačno prebivanje njih delavcev; in
17.	) zgradbe zadrug in zadružnih zvez, omenjenih v točkah1 7.) in 8.) člena 76., kolikor služijo neposredno namenom zadružništva.
Ta oprostitev velja tudi za vse pribitke, ki se odmerjajo na podstavi neposrednjega davka.
Oprostitve po tem členu prestanejo toliko, kolikor se odda zgradba celoma ali deloma v najem ali se več ne uporablja v namen, ki daje pravico do oprostitve.
Zaradi priznanja davčne oprostitve se predloži davčnemu oblastvu prijava v 30 dnehl odkar se je pričela zgradba ukoriščati v navedene namene. Ce se predloži prijava pozneje, se začne davčna oprostitev šele začetkom trimesečja, ki nastopi po predložitvi prijave. Te prijave se ne predlagajo za zgradbe iz točk 1.), 3.), 13.) in 15.) kakor tudi ne za cerkve in kapele.
Prestanek pogoja za davčno oprostitev po tem členu mora prijaviti davčni zavezanec pristojnemu davčnemu oblastvu v 30 dneh, odkar je nastala iz-prememba; drugače ga zadenejo kazenske posledice iz člena 137., odnosno člena 138., tega zakona.
Ölen 33.
Davek na! dohodek od zgradb obremenja hišno posestvo. Plačuje ga oni, ki uporablja zgradbo kot svojo (posestnik, imetnik), če pa gre za stalni užitek ali nasledstveni najem, uživalec, odnosno nasledstveni najemnik.
Davčna osnova.
Ölen 34.
Davčna osnova je:
1.	) pri zgradbah, faktično oddanih v najem: letna najemnina ob času, ko se razglasi poziv za predložitev davčnih prijav, prištevši tej tudi vrednost vseh obveznosti, dajatev, storitev in ugodnosti, ki jih mora najemnik iz naslova najemnine vršiti, dajati ali učinjati najemodajniku; odbijajo pa se stroški za vzdrževanje, upravo in amortizacijo zgradbe. Öe se odda zgradba v najem samo za sezonsko dobo, se mora vzeti sezonska vsota najemnine za letno najemnino. Öe davčni zavezanec v predloženi prijavi ne napove posebe najemnine in posebe ostalih dohodkov v zvezi z zgradbo, odnosno z delom zgradbe, se smatra prijavljena vsota za najemnino;
2.	) pri zgradbah, ki niso faktično oddane v najem: vrednost letne najemnine, ki se plačuje za najbližje podobno stanovanje ali najbližjo podobno obratovalnico ob času, ko se razglasi poziv za predložitev davčnih prijav, öe ni predmeta za primerjanje, ugotovi vrednost letne najemnine davčni odbor z ocenitvijo po dejanskih krajevnih razmerah;
3.	) za zgradbe, ki postanejo v davčni dobi zavezane plačevanju tega davka, se ugotovi s primerjanjem, odnosno z ocenitvijo, po dejanskih krajevnih razmerah davčna osnova, če se ni prijavila faktična letna najemnina.
Ölen 35.
Če se odda stanovanje ali zgradba v najem • skupno z vrtom, opremo, priteklinami, orodjem itd., se plačuje davek na dohodek od zgradb samo na oni del najemnine, ki je bil dogovorjen posebe za zgradbo samo. Če ni določena s pogodbo posebna najemnina za zgradbe ali če je dogovorjena ihanjša vsota, nego bi se mogla določiti po odredbah točke 2.) člena 34., ugotovi davčni odbor vrednost najemnine za stanovanje ali zgradbo z ocenitvijo po dejanskih krajevnih razmerah.
Člen 36.
Kot stroške za vzdrževanje, upravo in amortizacijo se mora odbiti od vsote kosmate najemnine:
1.	) v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Novem Sadu 20 %;
2.	) v ostalih mestih in trgih, kopališčih in letoviščih 25 %;
3.	) v vaseh 30 %.
Značaj kopališč in letovišč odrejata ministrstvo za narodno zdravje in ministrstvo za trgovino in industrijo. Če je kopališče ali letovišče v okolišu vasi, mora davčno oblastvo sporazumno s političnim oblastvom določiti okoliš kopališča ali letovišča.
Davčna stopnja.
Člen 37.
Davek se odmerja po čistem dohodku zgradbe. Čisti dohodek zgradbe je razlika med faktično, odnosno ocenjeno kosmato najemnino (člena 34. in 35.) in stroški, ki se priznajo po členu 36.
I.	Kot davek na dohodek od zgradb se' plačuje:
1.	) osnovni davek z 12 %, t. j. 12 dinarjev od 100 dinarjev letnega čistega dohodka;
2.	) dopolnilni davek po vsoti skupnega čistega dohodka vseh davku zavezanih zgradb istega za-
vezanca v okolišu enega davčnega oblastva prve stopnje, zmanjšanega za ustrezni del čistega dohodka zgradb, po katerem se je prejšnje leto odpisal davek; zaradi neporabnosti ali zaradi neporabljanja zgradb ali dela zgradb, odnosno zaradi neizterljivosti najemnine po členu 40., in sicer:
od prvih	začetih ali polnih 10.000 dinarjev		3%
» prihodnjih	» »	» 10.000 »	4%
» »	» »	» 10.000 »	6%
» »	» »	» 10.000	8%
» »	» »	» 10.000 »	10%
» »	» »	» 10.000 »	13%,
» »	» »	» 10.000 »	14%
in za vsako vsoto preko 70.000 dinarjev 10 %.
Öe nastane davčna obveznost po členu 31. tekom davčnega leta, se odmeri dopolnilni davek po isti osnovi obenem z dopolnilnim davkom za prihodnje leto sorazmerno s časom, odkar je obveznost nastala, do konca prvega leta.
Na dopolnilni davek se ne sme nalagati nobena samoupravna doklada.
H.	Vkljub temu se plačujejo namesto osnovnega in dopolnilnega davka za nove zgradbe in dele obstoječih zgradb, postavljenih z odobritvijo gradbenih oblastev, samo 3 %, t. j. trije dinarji od 100 dinarjev čistega dohodka, za spodaj označeni čas.
Ta davčna olajšava se daje za 20 let v krajih s preko 50.000 prebivalci, v ostalih pa za 10 let ža vse zgradbe, ki so:
I.	) postavljene na prej nezazidanem zemljišču (nove zgradbe);
2.) postavljene na zemljišču, na katerem je zgradba prej stala, pa je bila porušena ali popolnoma ali samo do temelja, kakor tudi zgradbe, od temelja dozidane k obstoječi zgradbi.
Samo za polovico gorenjega časa se daje olajšava za nove dele zgradb, ki so:
a)	na zidani na obstoječo zgradbo;
b)	nazidani ali dozidani namesto nadstropij, ki so bila porušena.
Ta olajšava se daje za 20 let tudi za nove hotelske zgradbe in njih pritekline, postavljene zaradi pospeševanja tujskega prometa in turizma; vendar pa se ne sme dati za one prostore, ki služijo nehotei-skim namenom.
Pripravljene zgradbe kakor tudi zgradbe začasnega namena ali dovoljene samo za omejen čas, ne smejo uživati te olajšave.
Ta davčna olajšava se začne z dnem, ko nastane davčna obveznost po členu 31., točkah 1.) in 2.), tega zakona.
Pravica do olajšave se pridobi s posebno prošnjo, ki se mora vložiti pri pristojnem davčnem oblastvu prve stopnje v 30 dneh od dne, ko se začne davčna obveznost po členu 31., točkah 1.) in 2.), tega zakona. Drugače pa se skrajša doba za olajšavo davka za toliko časa, za kolikor se je prošnja pozneje vložila..
Istemu 3%nemu davku so zavezane, dokler ne ‘poteče priznana oprostitev, tudi vse one zgradbe, ki so po dosedanjih zakonih oproščene davka na dohodek od zgradb.
Kataster zgradb.
Ölen 38.
O vseh zgradbah po členu 29., izvzemši zgradbe, trajno oproščene po členu 32., vodi davčno oblastvo za vsako občino poseben kataster zgradb.
Kako naj se vodi kataster, predpiše minister za finance s pravilnikom.
Razne odredbe.
Ölen 39.
öe sodelujejo pri prenašanju lastninske pravice državna ali občinska oblastva, morajo priobčevati vse te izpremembe tudi pristojnemu davčnemu oblastvu onega kraja, kjer zgradba stoji. Prav tako morajo oblastva, ki izdajajo dovolila za gradnjo ali uporabo novih zgradb, obveščati o izdanih dovolilih pristojna davčna oblastva.
Ölen 40.
Öe je najemnina, prijavljena za odmero davka, manjša, nego jo je zgradba takrat, ko se je razglasil poziv za predložitev davčnih prijav, dejanski do-našala (člen 34., točka 1.), zadenejo davčnega zavezanca kazenske posledice iz člena 142. tega zakona.
Osnovni davek na dohodke od-zgradb se odpiše (izknjiži) celoma ali deloma:
1.) če se predmet, zavezan davku, odnosno njegov del, ne uporablja;
2.) če postaneta zgradba ali njen del zaradi elementarne nezgode neporabna.
Prav tako se odpiše osnovni davek tudi takrat, kadar se prijavljena najemnina ne more sodno izterjati.
öe obstoji najemno razmerje med sorodniki ali svaštvom, odpis osnovnega davka zaradi neizterljivosti najemnine ni dopusten.
Prijava za odpis osnovnega davka se predloži v 14 dneh od dne, ko prestane uporaba davčnega predmeta, odnosno najkesneje v šestih mesecih po preteku davčnega leta, za katero se najemnina niti sodno ni mogla izterjati.
Öe se predloži prijava za odpis osnovnega davka zbog prestanka uporabe po 14dnevnem roku, se odpiše davek od dne, ko so davčna oblastva prejela prijavo. Öe se predloži prijava za odpis osnovnega davka zbog neizterljivosti najemnine kesneje nego v šestmesečnem roku po preteku davčnega leta, se ne vzame v poštev.
Ponovna uporaba zgradbe ali dela se mora prijaviti v 14 dneh, ponovna odmera osnovnega davka pa se izvrši na isti osnovi, na kateri se je izvršil odpis.
Ölen 41.
Najemniki, ki podado v davčni prijavi ali v svojih napovedih na vprašanja davčnih oblastev netočne izjave ali netočna potrdila ali onemogočijo z negativnim postopanjem ugotovitev pravega dejanskega stanja, se kaznujejo po odredbah člena- 138. tega zakona.
3.	Davek na dohodek od podjetij, obratov in poklicev.
Davčna obveznost.
Ölen 42.
Davku na dohodek od podjetij, obratov in poklicev je zavezano vsako pridobitno poslovanje, ki se opravlja obrtoma, kakor tudi vsak samostalni poklic, če se opravljata na ozemlju kraljevine zaradi dobička. Od tega davka se izvzemajo:
1.	) podjetja, ki plačujejo davek na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov po odredbah členov 74. do 88. tega zakona;
2.	) poslovanje v kmetijstvu in gozdarstvu v mejah člena 45. tega zakona.
Predmeti tega davka se dele, kolikor imajo pogoje iz prvega odstavka tega člena, na tri skupine:
Prva skupina:
1.	) trgovinska, industrijska, rudniška in tem podobna podjetja in istotaki obrati;
2.	) obrtna podjetja (obrti), ki prodajajo najsi le deloma nabavljeno izdelano blago;
3.	) bančni, eskontni in drugi kreditni obrati, zastavljalnice in njim podobni obrati;
4.	) lekarne, sanatoriji in vobče vsa podjetja v stroki narodnega zdravja;
5.	) hoteli, penzionati, kavarne, gostilne, kinematografi, varieteji, bari in podobna zabavna podjetja;
6.	) vozniška, spediterska, brodarska, železniška, tramvajska in ostala prometna in prevozna podjetja (kamor se štejejo tudi poštna podjetja glede prevoza potnikov in blaga);
7.	) zakupi pri zakupnikih, kamor se štejejo tudi zakupi z delno udeležbo pri dohodku v kakršnikoli obliki, razen zakupnikov zemljišč;
8.	) lov vobče in ribja lov v svobodnih javnih vodah in morju, v vodah, vzetih v zakup, kakor tudi v ostalih vodah, ki so oproščene plačevanja davka na dohodek od zemljišč;
9.	) agenture, komisijski obrati in vse vrste posredovalnic;
10.	) kupovanje in preprodajanje nepremičnin;
11.	) pitanje živine in svinj in gojenje rib, rakov in podobnega za prodajo, če prestopa meje poslovanja iz člena 45. tega zakona;
12.	) trajna izredna eksploatacija zemljišč (kamenolomi, apnenice, kopanje peska, kuhanje lesnega oglja in podobno) ob pogojih v členu 45., točki 2.);
13.	) vsakovrstni posli inozemskih delniških in podobnih družb, zadrug itd., ki niso zavezani davku na dobiček po odredbah členov 74. do 88. tega zakona:
14.	) vsakovrstna druga podjetja, obrati in poslovalnice za dosezanje dobička, ki ne spadajo v prihodnji dve skupini.
Druga skupina:
1.) poklici oseb, ki so samostalno drugim na službo za odškodnino, z izključno ali pretežno uporabo lastne duševne moči, in sicer:
a)	odvetniki, pravni zastopniki, javni beležniki (notarji), zdravniki, arhitekti, inženjerji, merilci, geodeti, občinski beležnild po dohodkih izven službenega razmerja, veterinarji, carinski posredniki, potujoči agenti, trgovinski potniki in zakotni pisarji;
b)	književniki, privatni učitelji, novinarji, umetniki, izvedenci, babice, glasbeniki, godbeniki in ostali;
2.	) obrtna podjetja (obrti), ki niso obsežena v prvi skupini, in sicer:
a)	ki delajo s stroji na pogon ali delajo z več nego štirimi kvalificiranimi pomočniki;
b)	vsi ostali obrtni obrati in podjetniki po akordu;
3.	) obrati, ki se ne vodijo v stalnem lokalu, nego s hojo od hiše do hiše in od kraja do kraja;
4.	) zakupi pri zakupnikih zemljišč v kakršnikoli obliki, če zakupljenega zemljišča ne obdelujejo sami.
Tretja skupina:
Poklici oseb, ki so samostalno drugim na službo za. odškodnino, z izključno ali pretežno uporabo lastne telesne moči.
Člen 43.
Istočasno izvrševanje raznih poklicev je zavezano davku po višji davčni stopnji.
Ce se izvršujejo poklici istočasno samostalno in nesamostalno (v službenem razmerju), spada pod ta davek dohodek od samostalnega poklica; dohodek iz službenega razmerja pa spada pod davek na dohodek od nesamostalnoga dela in poklica.
Člen 44.
Vsako podjetje in vsak obrat se smatra za poseben davčni predmet tudi takrat, kadar pripada v obliki glavnega in postranskega posla (centrala in podružnica) istemu davčnemu zavezancu.
Stroški centrale se dele na podružnice po prijavi podjetja; če pa podjetje ne dä potrebnih podatkov, se dele ti stroški na enake dele.
Davčni odbor, pristojen za glavni posel (centralo), mora ugotoviti poleg njegovega čistega dohodka tudi: razmerje udeležbe pri njegovih skupnih stroških.
Člen 45.
Tega davka ne plačujejo:
I.	poslovanje, ki se vrši v okviru svojega gospodinjstva, zgolj v lastne namene;
II.	vse grane kmetijstva in gozdarstva pri kmetovalcih, ki so zakonito zavezani davku na dohodek od dotičnega zemljišča. Vendar pa je umetno in trgovsko vrtnarstvo, ki se opravlja obrtoma, vedno zavezano temu davku.
Za kmetijstvo in gozdarstvo se smatrajo tudi:
1.	) poljska in gozdna postranska gospodarstva, s, katerimi se redoma predelujejo lastni prvotni pridelki (n. pr. konserviranje sadja, pridelovanje vina, izdelovanje lanu, konoplje, volne, ličja, kolcev itd.), kolikor ni to predelovanje izrazito industrijskega značaja. Potemtakem ne spadajo semkaj: pivovarne, tvornice za sladkor, kmetijske tvornice za špirit in podobno. Prav tako ne spadajo semkaj: čebelarstvo, živinoreja, pitanje živine in svinj, prevozništvo in vobče vse vrste postranskih gran kmetijstva, če se opravljajo redno in pretežno kot samostalno obrtno podjetje;
2.	) uikoriščanje lastne zemlje, uporabljane za drugo gospodarstvo izven kmetovalstva, če ni čisti dohodek takega ukoriščanja večji nego dvakratni katastrski čisti dohodek in če se pridelki ne predelujejo in ne prodajajo v predelani obliki; in
3.	) prodajanje lastnih živalskih ali gozdnih proizvodov, če se prodajajo ti proizvodi obrtoma na drobno v stalno otvorjeni prodajalniei v dragem kraju, ne pa tam, kjer je sedež poljskega in gozdnega gospodarstva, je zavezano davku v tej obliki. Za sedež poljskega in gozdnega gospodarstva se smatra kraj, kjer leži del posestva, pa tudi stano-vališče davčnega zavezanca, kolikor neposredno iz njega' obdeluje dotično posestvo.
Člen 46.
Tega davka se opraščajo:
1.	) hišni obrt pri onih, ki ga opravljajo samo s svojimi domačini, ter ne najemajo posebnih delovnih moči, če delajo po naročilu in za račun drugega; prav tako tudi postransko gospodarstvo malih kmetovalcev, ki se opravlja zdaj pa zdaj in nima, značaja stalnega obrta;
2.	) podjetja s posebnimi zakonskimi ugodnostmi;
3.	) obrati vojnih invalidov, nesposobnih za vsak drugi zaslužek, in drugih oseb, ki bi drugače obre-
menjale državo ali samoupravne edinice, če ni povprečni dnevni dohodek po ocenitvi davčnega odbora večji od običajne dnevne mezde v dotičnem kraju;
4.	) poklici književnikov, umetnikov in novinarjev, če se izvršujejo kot postranski poklici in z zaslužkom, ki ne zadošča za njih vzdrževanje; poklici z duševnim in telesnim delom oseb izpod 16 let vobče in dijakov glede dohodka od poučevanja, kmetijski sezonski delavci, pa tudi telesni delavci nad 65 let starosti;
5.	) zakupi pri zakupnikih zemljišč v kakršnikoli obliki,, če obdelujejo zakupljeno zemljišče sami;
6.	) zavezanci tretje skupine člena 42., ki ne delajo v stalnem lokalu, kakor dninarji, žagarji, nosači itd.
Ta oprostitev velja, izvzemši točko 2.), tudi za vse pribitke, ki se odmerjajo na podstavi neposred-njega davka; za oprostitev pod točko 2.) pa sta odločilna glede pribitkov obseg in besedilo dotične ugodnosti.
Člen 47.
Ministrski svet sme na predlog ministra za finance oprostiti fizične ali pravne osebe, celoma ali deloma, začasno, plačevanja tega davka glede onih podjetij, ki so ustanovljena v javne, prosvetne, kulturne, dobrodelne in narodno-ekonomske svrhe občega pomena ter dajo samo neznaten dohodek, ki v razmerju proti drugim sorodnim podjetjem ni vpo-števen.
Člen 48.
Davčna obveznost se začne s prvim dnem prihodnjega meseca, ko se je ustanovilo podjetje, otvo-ril obrat ali začel izvrševati poklic; prestane pa koncem onega meseca, ko je davčni zavezanec podjetje ali obrat dokazano odtujil ali je podjetje, obrat, odnosno izvrševanje poklica, popolnoma in trajno prestalo.
Podjetje ali obrat se smatra za ustanovljeno (ustanovljenega), odnosno izvrševanje poklica za začeto, ko se posel faktično začne.
Na davčno obveznost ne vpliva to, da se je izvrševalo podjetje, izvrševal obrat ali poklic zoper zakonske odredbe ali brez dovolila, kjer predpisuje zakon za tako izvrševanje posebno dovolilo.
Ob smrti, če nasledniki nadaljujejo podjetje ali obrat, nista dopustna ne odpis davka ne nova odmera; ob konkurzu odgovarja vsa konkurzna masa za ves davek, neplačan do dne konkurza; od dne konkurza pa se smatra konkurzna masa za novega davčnega zavezanca.
Vsi davčni zavezanci po tej obliki se morajo naj-kesneje v 14 dneh od dne, ko se začne davčna obveznost, prijaviti pristojnemu davčnemu oblastvu. Davčna oblastva izdado o tem potrdilo. Prav tako in v istem roku morajo prijaviti tudi prestanek davčne obveznosti. Davčni zavezanci, ki ne prijavijo začetka davčne obveznosti po tem členu, se kaznujejo po odredbah člena 138. tega zakona.
Člen 49.
Ce razširi domači obrat svoje poslovanje tudi na inozemstvo, je zavezan temu davku glede vsega svojega poslovanja.
Na dohodek od podjetij, podružnic, prodajalnic, založišč, agentur (zastopništev) in drugih takih stalnih obratov, ki jih ima tukajšnje podjetje v inozemstvu, se ne plačuje davek samo takrat, kadax davčni zavezanec dokaže, da plačuje na ta obrat v inozemstvu neposrednji davek.
Podjetja s sedežem v inozemstvu, ki razširijo svoje poslovanje tudi na ozemlje kraljevine, plačujejo davek na dohodek samo od tukajšnjega svojega obrata, odnosno poslovanja.
Člen 50.
Davek na dohodek od podjetij, obratov in poklicev plačuje lastnik podjetja ali obrata, odnosno izvrševalec poklica. Ce nastane dvom, se smatra za lastnika oni, za čigar račun se podjetje, obrat vodi ali poklic izvršuje.
Člen 51.
Ce se poslovanje pri podjetju, obratu in poklicu ustavi zaradi smrti ali bolezni davčnega zavezanca, zaradi požara, poplave in drugih izrednih dogodkov, nezavisnih od volje davčnega zavezanca, najmanj za šest mesecev, se odpiše predpisani davek za Sas, dokler traja ustavitev, ob pogoju, da se je ustavitev prijavila ob času ustavitve, če se je vložila prošnja za odpis v 14 dneh od ponovnega začetega poslovanja in če se ni nadaljevalo poslovanje med davčnim letom v 14 dneh pred potekom davčnega leta.
Zmanjšava dohodka zaradi take ustavitve se ob odmeri za prihodnjo davčno dobo ne sme jemati v poštev.
Davčna osnova.
Člen 52.
Davčna osnova je enoletni čisti dohodek podjetja, obrata ali poklica v poslovnem letu, minulem pred davčnim letom.
Ce se poslovno leto ne ujema s koledarskim letom, se mora vzeti v račun ono poslovno leto, ki se je končalo pred novim davčnim letom.
Nezavisno od čistega dohodka plačujejo ta davek pred začetkom poklica zavezanci drage skupine, pod točko 3.) člena 42. kakor tudi potujoči agenti in trgovinski potniki, omenjeni v dragi skupini 1. a) člena 42.
Člen 53.
Cisti dohodek je skupni kosmati dohodek podjetja, obrata ali poklica, zmanjšan za odbitke h člena 54.
Dobiček, prenesen iz minulega poslovnega 'leta, in podpore (subvencije) države in samoupravnih teles ne spadajo h kosmatemu dohodku.
Ce predloži davčni zavezanec s prijavo (člen 105.) ali na izrečni poziv davčnega oblastva (člen 56.) po načinu knjigovodstva začetni in končni inventar, odnosno bilanco in račun izgube in dobička, se ugotovi čisti dohodek na tej podstavi, ako se prepriča davčni odbor, da so podatki in računi verodostojni in da so računi sestavljeni po zakonski predpisanih in redno vojenih trgovinskih knjigah.
Člen 54.
Od verodostojno dokazanega kosmatega dohodka se odbijajo stroški, potrebni, da se doseže, vzdrži in zavaruje kosmati dohodek, kakor:
1.	) najemnina za lokale v tuji zgradbi, odnosno najemninska vrednost v lastni zgradbi, če in kolikor je zavezana davku na dohodek od zgradb, kakor tudi najemnina, odnosno najemninska vrednost v zgradbah z davčno olajšavo po členu 37., H., kurjava, razsvetljava in podobno;
2.	) katastrski čisti dohodek zemljišč iz točke 12.), prve skupine, člena 42.;
3.	) plače in dnevne mezde pomožnega osebja in služabništva v denarju ali v naravi;
4.	) obresti dolgov, ki obremenjajo posel, kolikor so posamezno in poimenoma izkazane in dokazane;
5.	) odpisi za amortizacijo zgradb, ki niso zavezane davku na dohodek od zgradb, prav tako tudi za stroje in za ostali mrtvi inventar; vsoto takega odpisa pa oceni davčni odbor. Razen tega se od-bijajo pri rudniških podjetjih izgube na substanci rudnika, na podstavi in v mejah glavnice, dokazano vložene v rudnik, in sicer po razmerju, v katerem je količina letno izkopane rude proti strokovno ugotovljeni celokupni kapaciteti rudnika;
6.	) faktično plačani državni in samoupravni po-srednji davki, takse in carine, davek na poslovni promet; doklada za zbornice in prispevki za zavarovanje nameščencev v mejah zakonske obveznosti; premije za zavarovanje zgradbe in obrata, blaga in strojev;
7.	) prispevki za pokojninske fonde nameščencev, če jim je davčni zavezanec zavezan z zakonom ali s pravili, ki so jih odobrila pristojna državna oblastva;
8.	) pri rudniških podjetjih in obratih, razen zgoraj omenjenih odbitkov, še prispevki za bratovske skladnice kakor tudi vse posebne takse, vsi prispevki, vse odškodnine, zakupnine in posebne rudniško davščine;
9.	) dohodki iz inozemstva v primeru člena 49.
Člen 55.
Od kosmatega dohodka se ne smejo odbiti, najsi so kot faktični izdatki verodostojno dokazani:
1.	) zneski, uporabljeni za povečavo podjetja ali obrata, za povečavo osnovne glavnice ali za poravnavo dolgov;
2.	) neposrednji davek v tej obliki;
3.	) namestek delovne moči rodbinskih članov v podjetju ali obratu, če žive ti člani skupaj z davčnim zavezancem;
4.	) darila in nepogodbene nagrade nameščencem ali drugim in vsakovrstni drugi podobni neobvezni izdatki;
5.	) stroški za gospodinjstvo davčnega zavezanca v kakršnikoli obliki;
6.	) obresti od celokupne lastne ali tuje vložene glavnice, v kakršnikoli obliki;
7.	) vnos (dotacija) v rezervne fonde (zaklade), razen vsote, za katero se daje pravica odpisa po točki 5.) člena, 54.;
8.	) izgube iz minulih poslovnih let; in
9.	) povračilo podpore (subvencije).
Člen 56.
Če davčni zavezanec sam ali na poziv davčnega oblastva ne predloži verodostojnih računov (člen 53.) ali če se davčni odbor prepriča, da podatki in računi niso verodostojni ali da so računi sestavljeni iz neredno vojenih trgovinskih knjig, oceni čisti dohodek davčni odbor, in sicer prvenstveno, po možnosti, sorazmerno z onimi podjetji, obrati ali poklici, katerih čisti dohodek je ugotovljen po odredbah členov 53. do 55. tega zakona.
Po ocenitvi davčnega odbora se davčni zavezanec v ta namen ne sme več koristiti z računi iz svojih trgovinskih knjig.
Člen 57.
Ce davčni odbor ne more ugotoviti čistega dohodka tako, da ga primerja z drugim davčnim predmetom po predhodnem členu, preizkusi davčno prijavo, zapisniške izjave in vloge, ki jih je poslal davčni zavezanec njemu ali davčnemu oblastvu. Prav tako- preizkusi davčni odbor tudi predlog davčnega oblastva, pri čemer vzame v oceno vse predložene podatke. Na podstavi tako zbranega gradiva, pa tudi po knjigah, ki jih je eventualno predložil davčni zavezanec, oceni davčni -odbor po svobodnem prepričanju čisti dohodek, vpoštevajo višino vložene glavnice in opravljenega obrata kakor tudi možni dohodek po vseh konkretnih činjenicah in lokalnih in občih pogojih.
Pri rudniških podjetjih mora preizkusiti predlog za odmero davka pristojno rudarstveno oblastvo prve stopnje, Ce davčni odbor ne usvoji mnenja rudarstvenega, oblastva glede ocenitve, mora izposlovati, preden odloči dokončno, mnenje glavne rudarstveno direkcije.
Člen 58.
Od novih podjetij, obratov in poklicev plačujejo davčni zavezanci, dokler se ne ugotovi prvi letni čisti dohodek, davek začasno- hi sorazmerno s podobnimi že obremenjenimi podjetji, obrati in poklici; po ugotovljenem čistem letnem dohodku pa se izvrši končna odmera tako za prihodnjo davčno dobo kakor tudi sorazmerno s časom, minulim od začetka davčne obveznosti do konca prvega poslovnega leta.
Ce davčna obveznost prestane pred izvršeno redno odmero za davčno leto, odmeri davčno oblastvo davek po točki 1.) člena 127. tega zakona za ves čas, za katerega ni bil davek odmerjen z rednim postopanj cip.
Davčna stopnja.
Člen 59.
Kot davek plačujejo davčni zavezanci:
1.	) prve skupine....................10,%
druge skupine pod točkama 1- a)
in 2. a)........................8 %
druge skupine pod točkami 1. b),
2. b) in 4.) . .................6%,
tretje skupine . ..................4 %-
osnovnega davka od 100 dinarjev čistega dohodka in razen tega:
2.	) dopolnilni davek od skupnega čistega dohodka vseh davčnih predmetov istega zavezanca, zavezanih temu davku v okolišu enega davčnega
oblastva prve stopnje, do 10.000 dinarjev		m sicer:			2%
preko	10.000	do	20.000 dinarjev		2-5 %.
»	20.000	»	30.000	»	3 %
»	30.000	»	»	50.000	»	4%
»	50.000	»	»	70.000	»	5%
• »	70.000	»	90.000	»	6%
	90.000	»	120.000	» .	8%
»	120.000	»	150.000	»	10%
»	150.000	»	.				12%
Davek po višji stopnji ne sme biti večji od davka po najbližji nižji stopnji, povečanega za razliko, zaradi katere se uporablja- višja stopnja.
Davek zavezancev druge skupine pod točko 3.) znaša na leto 60 dinarjev in za vsakega pomočnika po 30 dinarjev.
Potujoči agenti in trgovinski potniki plačujejo na leto 1000 dinarjev davka.
Na dopolnilni davek se ne smejo nalagati nobene samoupravne doklade, prav tako pa tudi ne na davek zavezancev tretje skupine.
4.	Davek na rente.
Davčna obveznost.
Člen 60.
Davku na rente je zavezan vsak dohodek iz imovinskih predmetov in imovinskih pravic, ki ni zavezan nobenemu drugemu davku na dohodek, odnosno davku na dobiček (členi 74. do 88.), ter se no smatra za dohodek iz službenega razmerja in tudi ni oproščen plačevanja davka na dohodek, odnosno davka na dobiček (členi 74. do 88.) po tem zakonu.
Semkaj spadajo zlasti:
1.	) obresti in rente od obveznic (obligacij) države, samoupravnih edinic, fondov, denarnih zavodov itd.;
2.	) obresti od vseh drugih posojil in terjatev s kakršnimkoli nazivom ali v kakršnikoli obliki;
3.	) obresti od hranilnih vlog v kakršnikoli obliki: na vložno knjižico, tekoči račun itd.;
4.	) osebne rente in vsakovrstni drugi podobni ponavljajoči se prejemki, kolikor se ne pojavljajo kot neposrednja odškodnina za storitve v službenem razmerju ali kot povračilo škode;
5.	) obresti, rente, podobni ponavljajoči se prejemki in dividende iz inozemstva; in
6.	) najemnine in zakupnine (tudi- ob podzakupu) in vsakovrstni dohodki vseh onih imovinskih predmetov in imovinskih pravic, kar jih ni zavezanih drugemu davku na dohodek ali davku na dobiček ter jih ni -osnovanih na službenem razmerju in tudi ne: oproščenih drugega davka na dohodek. Ce gre za zakup zemljišča, plačuje zakupoclajnik, ako je zakupnina večja nego vsota katastrskega čistega dohodka, na ves presežek zakupnine tudi davek po tej obliki poleg davka na dohodek od zemljišč na vsoto katastrskega čistega dohodka.
Člen 61.
Dohodki od terjatev davčnih zavezancev, ki plačujejo davek na dohodek od podjetij, obratov in poklicev, niso zavezani temu davku, če se dokaže, da so taki dohodki del dohodka, ki je zavezan davku na dohodek od podjetij, obratov in poklicev. Ce se pravna podstava takih terjatev izpremeni, je treba plačevati davek po tej obliki.
Temu davku tudi niso zavezane one v-sote, ki jih dobivajo člani komanditnih ali drugih trgovskih družb kot obresti od svojega dela, vloženega v obrat, če je v davčni prijavi dotičnoga obrata vsa 'vložena glavnica točno prijavljena.
Ölen 62.
Temu davku niso zavezani dohodki samoupravnih teles, ki jih prejemajo na javnopravni podstavi, odstopaje proti plačilu drugim pravico, ukoriščati ceste (ulice), trge in podobno (n. pr. takse za sta-jališče fijakerjev, takse za prostore na trgu, na ulicah itd.).
Člen 63.
Tega davka se opraščajo:
1.	) država;
2.	) apanaže članov kraljevskega doma;
3.	) če velja reciprociteta, diplomatski predstavniki in konzuli tujih držav kakor tudi uslužbenci njih rodbin, ako so tuji državljani, glede dohodka, ki ga dobivajo iz inozemstva;
4.	) obresti hranilnih vlog pri poštni hranilnici in vseh zadrugah, omenjenih v členu 76., točki 7.);
5.	) podpore in vzdrževalninc, ki jih dajo starši otrokom in otroci staršem brez posebne pravne obveznosti;
6.	) obresti državnih in drugih posojil po veljavnih specialnih zakonih;
7.	) štipendije;
8.	) dohodki javnopravnega značaja samoupravnih edinic (oblasti, okrožij, srezov, občin, mest), cerkvenih občin in ostalih cerkvenih teles, samostanov, fondov in pobožnih ustanov (zadužbin) itd.;
9.	) dohodki od glavnice poedinih davčnih zavezancev, ki se obremenjajo skupno pri podjetjih, zavezanih javnemu polaganju računov, z davkom na dobiček (dividende);
10.	) lastni dohodki kumuliranih sirotinskih blagajn;
11.	) invalidske podpore po zakonu o invalidih in podpore, ki imajo značaj invalidnine in ki jih prejemajo poedine osebe iz fondov, ustanovljenih po zakonu o zaščiti in zavarovanju delavcev; in
12.	) invalidi in druge osebe, telesno nesposobne za obdelovanje zemlje, glede zemljišča, oddanega v zakup.
Ta oprostitev velja tudi za vse pribitke, ki se odmerjajo na podstavi neposrednjega davka.
Člen 64.
Verske, humanitarne, šolske, vzgojne, dobrodelne in socialne naprave, fonde in pobožne ustanove (za-dužbine) sme ministrski svet na predlog ministra za finance glede dohodkov iz Člena 60. tega zakona začasno, celoma ali deloma, oprostiti tega davka in pribitka.
Člen 65.
Davčna obveznost nastane dne 1. januarja prihodnjega leta, pred katerim so se pridobili pogoji za davčno zavezanost; prestane pa dne 31. decembra onega leta, v katerem so pogoji davčne zavezanosti prestali.
Od tega se izvzemajo primeri, če pride kdo iz inozemstva na ozemlje kraljevine, ako dotlej ni bil zavezan temu davku, potem, če se zavezanec izseli z ozemlja kraljevine ali če umre. V teh primerih nastane, odnosno prestane, davčna obveznost prvi dan prihodnjega meseca, ko so nastali, odnosno prestali, pogoji za davčno obveznost.
Te odredbe se ne nanašajo na primere iz člena 71.
Nastanek davčne obveznosti mora prijaviti davčni zavezanec davčnemu oblastvu v 30 dneh, izvzemži primere pobiranja po členu 71.; drugače ga zadenejo kazenske posledice iz člena 137.. odnosno iz členov 138. in 142. tega zakona.
Ce je glavnica izgubljena, prestane davčna, obveznost samo, ako predloži davčni zavezanec dokaz o neizterljivosti terjatve.
Člen 66.
Pri fizičnih osebah, ki imajo stanovališče na ozemlju kraljevine ali ki bivajo tukaj najmanj leto dni, in pri pravnih osebah, ki imajo tukaj svoj sedež, so zavezane temu davku vse obresti in rente, ne glede na to, odkdaj teko (izvzemši one, ki so oproščene po členu 63.).
Na obresti in rente, ki jih dobivajo te osebe iz inozemstva, se ne plačuje ta davek samo takrat, kadar davčni zavezanec dokaže, da plačuje na te obresti in rente v inozemstvu neposrednji davek.
Fizične in pravne osebe, ki stanujejo, odnosno imajo svoj sedež v inozemstvu, plačujejo davek po tej obliki na vse obresti in rente, ki jih prejemajo z ozemlja naše kraljevine.
Davčna osnova.
Člen 67.
Izvzemši primere davčnega pobiranja po členu 71., so davčna osnova vsi prejemki prejšnjega davčnega leta v obliki obresti in rent, v gotovini ali v naravi z denarno vrednostjo, in sicer:
1.	) pri posojilih v obliki vrednostnih papirjev: obresti, ki se izplačajo, zapišejo upniku v prid ali vka-pitalizirajo;
2.	) pri posojilih po specialnih pogodbah: letna vsota obresti in vrednosti vseh prejemkov in storitev, do katerih ima upnik pravico;
3.	) pri hranilnih vlogah: obresti, ki se plačujejo ali dovoljujejo vlagatelju trimesečno, p-oluletno ali letno;
4.	) pri rentah: letna vsota rente ali letna vrednost dohodka v kakršnikoli obliki, ki pripada uživalcu kot renta po pogodbi ali na drugi pravni podstavi; in
5.	) pri vseh imovinskih predmetih in pravicah, kar jih je zavezanih davku po tej obliki, letni dohodek, odnosno vrednost dohodka po stanju koncem prejšnjega davčnega leta.
Ce nastane davčna, obveznost med davčnim letom, se vzame za davčno osnovo zavezancev dohodek, ki ga utegne dobiti do konca davčnega leta.
Člen 68.
Ce ni vrednost dohodka imovinskega predmeta ali imovinske pravice določena s pogodbo ali z drago listino, jo ugotovi davčni odbor s svobodno ocenitvijo.
V dolgovnih razmerjih se jemlje dohodek v višini, določeni z listino, ne glede na to, ali ga je davčni zavezanec faktično prejel ali ne. Ce dohodek ni določen z listino in se tudi ne da ugotoviti, a je obstoj dolgovnega razmerja dokazan, se smatra za dohodek 6 % na leto od vrednosti dolgovnega razmerja.
Ce je terjatev predmet sodnega postopanja, se smeta odmera in izterjatev davka na prošnjo davčnega zavezanca ustaviti, dokler se to postopanje ne konča.
Od kosmatega dohodka se morajo odbiti, če so dokazani:
1.) pri rentah in podobnih ponavljajočih se prejemkih bremena, ki zmanjšujejo vrednost prejem-
kov. toda so z njimi v neposrednji zvezi ter se opirajo na privatnopravno podstavo;
2.) pri imovinskih predmetih in pravicah stroški za upravo in vzdrževanje predmetov, odnosno za okoriščanje pravic, če obvezno obremenjajo davčnega zavezanca.
Izdatki za ustanovne svrhe se pri ustanovah ne smejo vštevati v prednja’ bremena.
Davčna stopnja.
Člen 69.
Kot davek se plačuje:
1.) pri obrestih od hranilnih vlog (člen 60., točka 3.), pri denarnih zavodih, hranilnicah in zadrugah 8 %, t.- j. osem dinarjev, in 2.) pri ostalih obrestih in rentah 15 %, t. j. 15 dinarjev davka od vsakih 100 dinarjev davčne osnove.
Vdove in osebe pod skrbstvom, pri katerih skupni dohodek, zavezan davku na rente, ni večji od. 10.000 dinarjev, plačujejo v primeru pod 2.) 8 %, t. j. osem dinarjev od 100 dinarjev davčne osnove; vendar pa se ta odredba ne nanaša na primere, kjer se pobira davek od dolžnikov.
Razne odredbe.
Člen 70.
Davek na rente se pobira od samega davčnega zavezanca po davčnem razporedu, odnosno od dolžnika, ko se izplačujejo obresti in rente.
Ölen 71.
Ce izplačujejo obresti in rente kot dolžnik država, samoupravna edinica, javen fond, delniško družbe in ostale osebe, ki plačujejo davek na dobiček (členi 74. do 88.), in kumulirane sirotinske blagajne, pobira ta davek vedno in v vsakem primeru dotična blagajna (dolžnik) o priliki, ko izplačuje obresti in rente. Za take primere sploh ne velja oprostitev iz členov 63. in 64. tega zakona^ razen oprostitev v členu 63., točkah 4.), 6.) in 9.).
V teh primerih pobiranja se ne smejo vpoštevati odbitki po členu 68.
Davek se mora pobrati tudi takrat, kadar obresti in renta niso faktično izplačane, nego se samo pri-drže ali vkapitalizirajo kot prirastek imovine.
Na davek, ki se tako pobira, se ne sme nalagati nobena samoupravna doklada.
Ce se ugotovi z vpogledom nepravilnost v poslovanju dotične blagajne na škodo države, se mora škoda takoj poravnati z 8%nimi obrestmi za ves čas zamude; če pa gre tudi za kaznivo dejanje, se uporabijo odredbo drugega odstavka člena 142.
Ölen 72.
Če davčni zavezanec ne stanuje na tukajšnjem ozemlju, plačuje ta davek dolžnik, odbijaje odmerjeni davek od vsote dolžnih obresti, odnosno rente.
Ölen 73.
Če se izterja terjatev sodno, mora pobrati sodišče od izterjane vsote, ko jo izroči upniku, pripadajoči davek na rente. Če tako izterjana terjatev ni bila prijavljena davčnemu oblastvn, se uporabijo kazenske odredbe iz člena 137., odnosno člena 142.
5.	Davek na dobiček podleti}, zavezanih javnemu polaganju računov.
Davčna o b v e z n o s t.
Člen 74.
Davku na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, so zavezane:
1.	) delniške družbe, komanditne družbe na delnice, družbe z omejenim poroštvom, zadruge, rudniške družbe, zavarovalne družbe in hranilnice, kolikor so vse te osebe zavezane javnemu polaganju računov in imajo svoj sedež na ozemlju kraljevine;
2.	) pridobitna podjetja države in samoupravnih edinic;
3.	) inozemske pravne osebe glede svojih podjetij, odnosno posestev v kraljevini, če imajo na ozemlju kraljevine po predpisih registrirano zastopništvo (podružnico, agenturo, založišče itd.) ali če imajo nepremičnine na ozemlju kraljevine.
Ölen 75.
Za podružnice in druge ločene nesamostalne obrate (založišča, agenture, prodajalnice, tvornice itd.) se odmerja davek skupno in obenem s centralo. Podjetjem države in samoupravnih edinic se odmerja davek vsakemu posebe.
Člen 76.
Tega davka se opraščajo:
1.	) vsa državna podjetja, ki se opirajo na pravico monopola ali služijo namenom javne uprave in prometa, kakor tudi vsa ostala, če in kolikor služijo neposredno potrebam države same;
2.	) podjetja samoupravnih edinic, kolikor služijo neposredno namenom javne uprave ali neposredno lastnim potrebam samoupravnih edinic;
3.	) podjetja s posebnimi zakonskimi ugodnostmi:
4.	) inozemska podjetja, po mednarodnih pogodbah;
5.	) Državna hipotekarna, banka in poštna hranilnica;
6.	) direkcija za kmetijski kredit s krajevnimi in oblastnimi zadrugami in Zanatska banka kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca, a. d. (Obrtna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, d. d.);
7.	) vse zadruge (tudi agrarne združbe) in njih zveze, ustanovljene po zakonu o zadružništvu, in sicer tako zadruge kakor tudi zveza, če je v njej včlanjenih najmanj 20 takih zadrug, če ne razdeljujejo dobička, če ne dajo elanom upravnega in nadzorstvenega odbora tantiem in če se njih rezerve nikakor in nikoli ne smejo razdeliti med zadružnike;
8.	) nabavljalne zadruge državnih uslužbencev in njih zveza., ustanovljena po zakonu z dne 5. decembra 1920.;
9.	) združbe in zadruge, ustanovljene brez namena zaslužka po načelu vzajemnosti, kakor tudi samostalni fondi, ki jih ustanove javna telesa ali podjetniki za svoje nameščence zaradi zavarovanja: bolezenskih stroškov, odškodnin ob nezgodi, zavarovanje invalidnine, pokojnine za starost, pokojnine za vdove in sirote, za pogrebne stroške ali za podpore javnim in privatnim uradnikom in ostalim uslužbencem, najsi prejemajo prispevke in darila tudi od nečlanov;
10.	) vodne zadruge, ustanovljene po zakonih o vodnem pravu;
11.	) oblastne samoupravne hranilnice.
Oprostitev pod točkami 1.), 2.), 5.), 6.), 7.), 8.),
9.), 10.) in 11.) velja tudi za vse pribitke, ki se odmerjajo na podstavi neposrednjega davka; za oprostitev pod točkama 3.) in 4.) pa sta odločilna glede pribitkov obseg in besedilo ugodnosti, odnosno pogodbe.
Člen 77.
Davčna obveznost se začne z onim dnem, od katerega podjetje pravno obstoji, prestane pa koncem onega meseca, v katerem podjetje dokazano popolnoma ustavi poslovanje. Začetek in prestanek davčne obveznosti mora prijaviti davčni zavezanec pristojnemu davčnemu oblastvn v 14 dneh. Davčni zavezanec, ki ne ravna tako, se kaznuje po odredbah člena 138. tega zakona.
Če podjetje nadaljuje poslovanje med likvidacijo ali konkurzom, se izvrši nova odmera davka na podstavi uspeha tega poslovanja.
Imovina podjetij v likvidaciji se ne sme razdeliti, dokler se ne odmeri in ne pobere ves davek do prestanka davčne obveznosti.
Člen 78.
Če se razširi poslovanje podjetja tudi na inozemstvo, je temu davku zavezan ves dobiček podjetja.
Če ima podjetje v inozemstvu stalno zastopništvo (agenturo, založišče, podružnico, poslovno prostore za kupovanje in prodajanje itd.), mora plačevati davek tudi na ta dobiček, ako ne dokaže, da plačuje nanj v inozemstvu davek iste ali podobne oblike.
Podjetja s sedežem v inozemstvu, ki razširijo svoje poslovanje tudi na ozemlje kraljevine, plačujejo davek na dobiček od tega svojega poslovanja.
Člen 79.
Ministrski svet se pooblašča, da sme na predlog ministra za finance oprostiti plačevanja tega davka, celoma ali deloma, začasno, podjetja, ustanovljena v javne, kulturne in dobrodelne svrhe občega po-' mena, če dajo samo neznaten dobiček, ki v razmerju proti drugim sorodnim podjetjem ni vpošteven.
Davčna osnova.
Člen 80.
Davčna osnova je dobiček enega leta, izračunjen po odredbah tega zakona, po stanju, ki se izkazuje v bilanci, sestavljeni za poslovno leto. minulo pred davčnim letom.
Za prvo leto poslovanja podjetja je davčna osnova ista kakor davčna osnova drugega leta. Davek se predpiše naknadno, obenem za prvo in drugo davčno leto sorazmerno s trajanjem poslovanja.
Dokler se ne določi prva davčna osnova po prvi sestavljeni bilanci podjetja, se odmeri davek podjetju začasno v višini minimalnega davka, določenega v členu 86.
Člen 81.
Dobiček enega poslovnega leta, zavezan davku (davčna osnova), se izračuni po bilanci in računu izgube in dobička; pri tem se vpoŠtevajo odredbe členov 82. in 83. tega zakona.
Člen 82.
Ko se določa davčna osnova, se ne smejo odbiti:
1.	) neposrednji davek, plačan po tej obliki:
2.	) neposrednji davek z vsemi pribitki, ki jih je plačalo podjetje namesto svojih nameščencev;
3.	) poslovna! izguba v predhodnem poslovnem letu;
4.	) odškodnine ali koristi ustanoviteljev ali drugih članov iz dohodka, podjetja, posebe zaračunjene v bilanci; obresti ali dividende (prioritetne dividende) od celokupne lastne glavnice;
5.	) povračilo podpore (subvencije) države ali samoupravnih edinic in garantiranega (zajamčenega) prispevka države in drugih javnih teles;
6.	) pri inozemskih podjetjih vsaka obremenitev tukajšnjih podružnic po glavnem zavodu kot del režijskih stroškov;
7.	) darila in nepogodbene nagrade nameščencem ali drugim osebam in vsakovrstni drugi podobni neobvezni izdatki (razen če so v neposrednji zvezi s poslom ter se gibljejo v običajnih mejah);
8.	) tantieme, dnevnice in druge podobne nagrade članov upravnega in nadzorstvenega odbora kakor tudi nepogodbene tantieme ostalih uslužbencev podjetja;
9.	) vsakovrstni odpisi ali vnosi (dotacije) v rezervne fonde, razen onih, ki so omenjeni v členu 83. pod točkami 7.), 8.) in 9.);
10.	) dohodek rudniških podjetij od odškodnine za pomožne rove, za učinjene storitve in iz naslova rudniških služnosti (servitutov); in
11.	) vsote, uporabljene iz tekočih dohodkov za povečavo imovine v kakršnikoli obliki.
Če je čisti dobiček po bilanci zmanjšan za zgoraj naštete odbitke in se ugotovi z vpogledom ali pregledom knjig njih vknjižba v breme dobička, se morajo dodati čistemu dobičku po bilanci.
Člen 83.
Ko se določajo davčne osnove, se odbijajo:
1.	) presežek vplačila preko nominalne vrednosti novih delnic ob priliki emisije;
2.	) prenos dobička, že obdavčenega v minulem letu;
3.	) dohodek onih predmetov, ki spadajo pod kakšno drugo davčno obliko ali uživajo začasno olajšavo po členu 37., H., v vsoti, ki služi za podstavo odmeri davka po dotični davčni obliki. Semkaj spadajo tudi prejete dividende domačih delniških družb;
4.	) dohodek v obrestih, oproščenih davka na rente;
o.) podpora (subvencija) države in samoupravnih edinic kakor tudi garantirani prispevki države:
6.	) izguba neizterljivih terjatev, če jo je odobril zbor delničarjev (glavna skupščina) s tem. da je sprejel bilanco;
7.	) vsote, ki so v bilanci odpisane ali pa so vložene v posebne rezervne fonde, iz katerih naj se pokrivajo izdatki ali izgube točno označene vrste, in sicer: kot zmanjšava vrednosti predmetov (razen zgradb, ki so zavezane davku na dohodek od zgradb kakor tudi onih, ki uživajo začasno olajšavo po členu 37., II.), izgube na substanci in druge poslovne izgube, kolikor so že nastale v poslovanju ali se morejo zanesljivo vedeti že naprej kot posledica poslovnih razmer. Glede izgub na substanci rudnikov veljajo odredbe iz člena 54., točke 5.);
8.	) vnos (dotacija) v pokojninski fond nameščencev dotičnoga podjetja, če obstoje posebna pravila za upravljanje tega fonda, in vsi drugi izdatki za nameščence, izvzemši izdatek iz točke 2;) člena 82., če in kolikor je podjetje za to zavezano po zakonu ali pogodbi; pri rudniških podjetjih vnosi v bratovsko sldadnico in vsi drugi vnosi, ki jih je rudniško podjetje zavezano dajati po zakonu ah pogodbi;
9.	) pri zavarovalnih podjetjih ona vsota, ki je postavljena v premijske rezerve po poedinih granah zavarovanja, kakor tudi obresti takih rezervnih fondov, dokler se ne uporabijo te vsote v druge svrhe;
10.	) pri zavarovalnih podjetjih prijavljene in priznane, toda še neporavnane terjatve od zavarovanja; in
11.	) vsaka izguba in vsak izdatek, ki obremenja že obdavčen fond. .
Razen teli odbitkov se priznavajo kot izdatki plačani posrednji davki, takse, carine, davek na poslovni promet, samoupravne davščine, doklade za dotične zbornice, vse vrste zavarovanja zoper škodo, pasivne obresti, najemnine, zakupnine in vobče vsi režijski stroški, potrebni za dosezanje dobička, kolikor niso izvzeti v členu 82.
Vsoto odpisa po točki 7.) sme davčno oblastvo znižati, ko je zaslišalo tri izvedence, izmed katerih imenuje enega davčno oblastvo, drugeg'a davčni zavezanec, tretjega kot predsednika pa izvolita izvedenca ali, če se ne zedinita, pristojna zbornica. Rezervah fondi pod točko 7.) ne smejo biti večji od vsote, ugotovljene v bilanci kot vrednost dotičnih predmetov.
Člen 84.
Pri nabavljalnih (konsumnih), kreditnih, proizvajalnih, prodajalnih, zdravstvenih, samopodpornih in podobnih zadrugah in njih zvezah, Id razdeljujejo po svojih pravilih del presežka ali ves presežek med člane v razmerju poslovanja z zadrugo, ni zavezan davku presežek, odnosno del presežka, ki se razdeljuje na ta način.
To ugodnost uživajo zadruge, če po svojih pravilih :
1.	) razdeljujejo blago samo članom, predelujejo ali prodajajo samo svoje izdelke, odnosno pridelke članov' ali če omejujejo poslovanje izključno na člane;
2.	) vobče ne plačujejo obresti na deleže ali plačujejo samo omejene obresti, ki ne presezajo 6%;
3.	) dajo članom, ki imajo samo en delež, enako pravico do obresti kakor onim, ki imajo več deleže1/, ter tudi sicer enako postopajo z vsemi zadružniki.
Člen 85.
Vsi davčni zavezanci po tej davčni obliki morajo dovoliti na pismeno zahtevo davčnega oblastva vpogled v svoje knjige in račune; drugače se kaznujejo v denarju s 1000 do 10.000 dinarjev, davčno oblastvo pa izvrši odmero tudi na podstavi svojih podatkov.
Organi, ki vrše vpogled, morajo ob zakonski odgovornosti varovati tajnost ter ne smejo razširjati vpogleda na kaj drugega nego na ono, kar. vpliva na pravilni razpored davka dotičnih davčnih zavezancev.
Davčna stopnja.
Člen 86.
Kot davek na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, se plačuje od dobička, iz-računjenega po členih 81. do 84.:
1.) osnovni davek:
a) za zadruge iz člena 84. tega zakona * kakor tudi za regulativne hranilnice in
mestne hranilnice................................zl0%;
b)	za industrijska in rudniška podjetja kakor tudi za zadruge, ki niso omenjene v
členu 84.,...................................z 11 %;
c)	za vsa ostala	podjetja..............z 12%;
2.) dopolnilni davek, ki znaša:
2 %, če ne preseza donosnost 6 % vložene glavnice
3 %, »	»	»	»	8 %	»	»
4 %, »	»	»	»	10%	»	»
5 %, »	»	»	»	12%	»	»
6 %, »	»	»	»	14% ■	»	»
7 %, »	»	»	»	16%	»	»
8 %, »	»	»	»	18%	»	»
9 %, »	»	»	»	20%	»	»
10%, »	»	»	»	22 %	»	»
H %, »	»	»	»	24%	»	»
12%,»	»	»	»	26%	»	»
13 %, »	»	»	»	28 %	»	»
14	%, » »	»	» 15	% od donosnosti preko				30% 30%.	»	*
Vendar pa ne sme znašati osnovni davek z dopolnilnim davkom vred manj nego l-2°/oo, t. j. en dinar in dve desetini dinarja na 1000 dinarjev glavnice, vložene v podjetje, ki je zavezano davku; pri zavarovalnih družbah pa ne sme biti manjši nego l-2°/oo, t. j. en dinar in dve desetini dinarja na 1000 dinarjev od zneska letnih čistili premij (po odbitku pobranih premij — bonus).
Če se steko davčne stopnje pod točko 1. a), b) in c) istega davčnega zavezanca, se uporabi na vse samo višja davčna stopnja.
Če se uporablja višja stopnja dotičnega davka, ne sme biti davek večji od davka po najbližji nižji stopnji, povečanega za razliko dobička, zaradi katerega se uporablja višja davčna stopnja.
Donosnost se ugotavlja iz razmerja dobička, ki služi za davčno osnovo, proti vloženi glavnici dotičnega podjetja.
Za vloženo glavnico podjetja se smatrajo: osnovna glavnica, vplačana po stanju knjig prvi dan poslovnega leta, obči rezervni fond in vsi ostali pravi rezervni fondi, izkazani v bilanci, s katerimi podjetje svobodno razpolaga, potem dobiček, prenesen iz prejšnjega leta, in povečava glavnice, kolikor se je vplačala v prvi polovici dotičnega poslovnega leta.
Za osnovno glavnico pri delniških družbah in komanditnih družbah na delnice se smatrajo vplačana osnovna glavnica, pri zadrugah vsota vplačanih deležev zadružnikov, pri družbah z omejenim poroštvom kakor tudi pri rudniških družbah pa temeljna vplačila, odnosno vrednost kuksov, v obeh poslednjih primerih skupno z doplačili.
Pri podjetjih, ki nimajo vložene glavnice, se jemlje donosnost z 10
Ko se izračunavata osnovni in dopolnilni daven, se zaokroža davčna osnova na nižjo polno stotico dinarjev.
Na dopolnilni davek se ne sme nalagati nobena samoupravna doklada.
Člen 87.
Za zadruge za medsebojno podpiranje, pri katerih se zbirajo poslovni deleži z vplačili, ki ne presezajo na mesec 50 ali na teden 10 dinarjev ter je njih poslovanje omejeno na to, da dajo članom podpor, predjem ali posojilo ob nesreči, potrebi, bolezni ali smrti, se znižuje stopnja osnovnega davka na dobiček (člen 86., točka 1. a) za 5 %, če računijo članom maksimalno za 3 % večje obresti od najvišje obrestne mere, ki jo je računila Narodna banka v dotičnem letu za eskontiranje menic.
Če bi bila eskontna mera nižja od 5 %, zadruga he izgubi te ugodnosti, ako je računila članom 8%ne obresti.
Člen 88.
Če pri industrijskih ali rudniških podjetjih uprava (centrala) in podružnice (tvornica, delavnica, agentura, založišče itd.) niso v okolišu ene občine, se porazdeli skupno odmerjeni osnovni davek v kraju, kjer ima uprava sedež, kot osnova za samoupravne doklade tako, da se izloči za občino, kjer ima uprava sedež, prvenstveno 20 %, ostanek 80 % pa se porazdeli med občino, kjer ima uprava sedež, in med občine podružnic v razmerju njih doseženega kosmatega dohodka.
Če kje ni kosmatega dohodka ali če ga ni mogoče ugotoviti, se izvrši porazdelitev ostalih 80 % osnovnega davka za odmero samoupravnih doklad v dotičnih občinah po razmerju osebnih izdatkov uslužbencev in delavcev.
Pri podjetjih trgovinskega značaja, denarnih zavodih, zavarovalnih družbah in zadrugah, ki niso industrijskega značaja, se izloči za občino, kjer ima uprava sedež, prvenstveno 50 %, ostanek pa se porazdeli po odredbi predhodnega odstavim.
Pri prometnih podjetjih služi za odmero samoupravnih doklad ves osnovni davek edino v kraju, kjer ima uprava sedež.
6. Davek na dohodek od nesamostalnega dela in poklica.
(U s 1 u ž b e n s k i dave k.)
Člen 89.
Temu davku je zavezan vsak dohodek iz nesamostalnega delg in poklica, ki izvira z območja kraljevine bodisi neposredno iz službenega razmerja, bodisi iz pravice, ki je dana z zvanjem ali položajem, če dejanski ni zavezan davku na dohodek podjetij, obratov in poklicev (člen 42., člen 55., točka 4.), od nosno davku na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov (člen 82., točki 7. in 8.). ne glede na to, ali sta delo ali poklic trajnega ali prehodnega značaja. Temu davku je zavezan tudi dohodek, ki izvira iz inozemstva za nesamostalno delo, in nesamostalen poklic, ki se izvršuje na ozemlju kraljevine, kolikor se ne dokaže, da se plačuje nanj v inozemstvu neposrednji davek.
Za dohodke, zavezane temu davku, se smatrajo zlasti:
T.) plače, doklade na plače vsake vrste, honorarji, nagrade, remuneracije, gratifikacije, tantieme, sejne in dežurne dnevnice, izpitne takse, štolarine in druge podobne nagrade ali prejemki s kakršnimkoli imenom, koristi z denarno vrednostjo in odškodnine osebam, ki so zaposlene v državni, javni ali privatni službi;
2.) pokojnine, podpore, oskrbnine in vsi drugi prejemki in druge koristi z denarno vrednostjo za prejšnjo osebno službo ali službo tretje osebe.
Za take dohodke se ne smatrajo:
1.	) civilna lista in prejemki narodnih poslancev;
2.	) onerozni prejemki uslužbencev v državni ali drugi javni službi, kakor razne povprečnine za pokrivanje službenih izdatkov, dnevnice oblastnih poslancev, potne dnevnice in ostali potni stroški;
3.	) onerozni prejemki oseb, ki so zaposlene ali nameščene v privatni službi, v višini dokazanih stroškov.
Člen 90.
Tega davka se opraščajo:
1.	) po načelu reciprocitete diplomatski zastopniki tujih držav in druge osebe, ki jim pripada po mednarodnem pravu izdeželnost, s svojimi uradniki in nameščenci, kakor tudi vse osebe, ki jim pripada na podstavi državne pogodbe ali po mednarodnopravnih načelih pravica do oprostitve, kolikor so vse te osebe inozemski državljani;
2.	) dohodek kmetijskih delavcev in služabnikov pid kmetijskem delu kakor tudi delavcev pri postavljanju kmetijskih zgradb na kmetih:
3.	) plače in prejemki vojakov stalnega kadra izpod podnaredniškega čina;
4.	) dijaki glede svojega dohodka od poučevanja:
5.	) dohodek nekvalificiranih delavcev-dninarjev, na hitro roko najetih za posel ob izrednih in nujnih javnih potrebah;
6.	) dohodek od nesamostalnega dela in poklica, če ne preseza 400 dinarjev na mesec, 100 dinarjev na teden in 16 dinarjev na dan, in poleg tega za vsakega zakonskega otroka do 18 let, ki nima samostalnoga dohodka, po 100 dinarjev na mesec, 25 dinarjev na teden in 4 dinarje na dan.
Člen 91.
Vsi ponavljajoči se prejemki, zavezani davku, iz vsakega službenega razmerja ali vsakega poklica se smatrajo za en davčni predmet. Prejemki in koristi, ki se pojavljajo zdaj pa zdaj, so vsak zase poseben davčni predmet.
Člen 92.
Davek se odmerja po znesku mesečnega, tedenskega, odnosno dnevnega ponavljajočega se dohodka, zmanjšanega za znesek zakonskega odbitka po prihodnjem členu. Če ponavljajoči se dohodek ni določen na mesec, odnosno na teden, neg-o za drug čas, se izračunava davek sorazmerno z mesečnim ali tedenskim zneskom, pri čemer se računi teden s 6 dnevi, mesec s 25 dnevi in leto s 300 dnevi.
Če dohodek ni določen po času (akordna plača, plača od kosa in podobno), se določi dohodek po znesku, ki bi spadal povprečno ali spada običajno na dan, teden ali mesec.
Na dohodke in koristi, ki se pojavljajo zdaj pa zdaj, se odmerja davek po členu 96.
Člen 93.
Ko se izračunava davku zavezani dohodek od ponavljajočih se prejemkov in koristi, med katere se štejejo vsi ponavljajoči se prejemki in vse ponavljajoče se koristi, kar jih je kakorkoli ugotovljenih naprej, se odbije:
1.	) če dohodek ne preseza 4000 dinarjev na mesec (960 dinarjev na teden, 160 dinarjev na dan) — 400 dinarjev na mesec (120 dinarjev na teden in 16 dinarjev na dan) in za vsakega otroka po členu 90., točki 6.), pb 100 dinarjev na mesec (25 dinarjev na teden, 4 dinarje na dan);
2.	) če znaša dohodek preko 4000 dinarjev na mesec (preko 960 dinarjev na teden in 160 dinarjev na dan) do 6000 dinarjev na mesec (do 1440 dinarjev na teden in 240 dinarjev na dan) — polovica zneska, določenega v predhodni točki
Na dohodek preko 6000 dinarjev na mesec (1440 dinarjev na teden in 240 dinarjev na dan) se ne dovoljuje noben odbitek.
Če je kdo v več službenih razmerjih, se vpošteva odbitek samo iz onega davku zavezanega službenega razmerja, ki donaša največji dohodek.
Če imata dohodek iz nesamostalnega dela in poklica mož in žena, se prizna odbitek za otroke samo pri očetovem dohodku.
•	Člen 94.
Dohodek ali del dohodka v naravi se ocenja po denarnem namestku, ki ga določi minister za socialno politiko po členu 22. zakona o zavarovanju delavcev. Za koristi, ki tukaj niso obsežene, določa njih namestek davčno oblastvo po dejanskih krajevnih cenah, ko je zaslišalo delodajalce. Vrednost stanovanja državnega uslužbenca se ne sme oceniti više nego stanarina, ki mu pripada po zakonu.
Člen 95.
Za ponavljajoče se prejemke in ponavljajoče se koristi znaša davek:
1.) Za tedenski dohodek, zmanjšan za zakonski odbitek:
.* j 5J		Dohodek			Davek	g.		Dohodek			Davek
I	L	Diu			Din . ■	5 a?		Diu			 .. . —	Din
1.	j		d<	48	1- —	56.	od 1345 do 1368				92- —
2'	j ^	49	>	72	1-50	57.	»	1369	»	1392	94- —
3.	; >	73	>	96	2’ —	58.	»	1393	»	1416	96--
tl		97	»	120	2-50	59.	»	1417	»	1440	98--
		121	»	145	3-	60.	»	1441	»	1464	101 • —
6.1 »		146	»	168	4- —	61.	»	1465	»	1488	103 •-
7.	! »	169	»	192	4-50	62.	»	1489	»	1512	106 •-
8.		193	»	216	5-50	63.	»	1513	»	1536	108- —
9.		217	»	240	6-50	64.		1537	»	1560	111--
10. » n. »		241	»	264	7-50	65.	»	1561	»	1584	113 —
		265	»	288	8-50	66.	»	1585	»	1608	116 —
lž.		289	»	312	9-50	67.	»	1609	»	1632	118--
13.	»	313	»	336	10-50	68.	»	1633	»	1656	121 —
14.	»	337	»	360	11-50	69.	»	1657	»	1680	123--
15.	! » 16.	»		361	»	384	12-50	70.	»	1681		1704	126 -
		385	»	408	14 —	71.	»	1705	»	1728	129- —
17.1 »		409	»	432	15- —	72.	»	1729	»	1752	131-50
18.	»	433	»	456	16 —	73.		1753	»	1776	134 • —
19.		457		480	18- —	74.	y>	1777	»	1800	137 —
20.	J>	481	»	504	19- —	75.	»	1801		1824	139- —
21.	*	505	»	528	20-50	76.	»	1825	»	1848	142' —
22.	»	529	»	552	22- —	77.	»	1849	»	1872	145- —
23.	»	553	»	576	23-50	78.	»	1873	»	1896	148’ —
24.		577	»	600	25‘-	79.		1897	»	1920	151 •-
25.		601	»	624	27- —	80.	»	1921	»	1944	154- —
26.	»	625	»	648	28-50	81.	»	1945	»	1968	156- —
27.		649	»	672	30 —	82.	»	1969	»	1992	159- —
28.	»	673	j>	696	321 —	83.	»	1993	»	2016	162 ■ —
29.		697	»	720	34-50	84.	»	2017	»	2040	165- —
30.	»	721	»	744	36 —	85.	»	2041		2064	168 —
31.		745	»	768	38- —	86.	»	2065	»	2088	171 —
32.	»	769	»	792	40-—	87.		2089		2112	174- —
33.		793	»	816	42-50	88.	»	2113	»	2136	177 •-
34.	7>	817	»	840	44- —	89.	»	2137	»	2160	180’ —
35.	»	841		864	46--	90.	»	2161	»	2184	183-
36.		865	»	888	48--	91.	»	2185	»	2208	186 • —
37.		889	»	912	50-	92.		2209	»	2232	190 • —
38.	*	913	»	936	52 —	93.	»	2233	»	2256	193- —
39.	»	937	»	960	55--	94.	»	2257	»	2280	196 -
40.		961	»	984	57- —	95.	»	2281		2304	199--
41.		985	»	1008	59-	96.	»	2305	»	2328	202 • —
42.	>	1009	»	1032	62--	97.	»	2329	»	2352	205 •-
43.	»	1033	»	1056	64--	98.		2353		2376	209 •-
44.	S	1057	»	1080	66--	99.	»	2377	»	2400	212- —
45.	»	1081	»	1104	68-	100.	»	2401	»	2424	216- —
46.	»	1105	»	1128	70- —	101.	»	2425	»	2448	219 •-
47.	»	1129	»	1152	72--	102.	»	2449	»	2472	222- —
48.	1»	1153	»	1176	74- —	103.	»	2473	»	2496	224- —
49.		1177	»	1200	76- —	104.	»	2497	»	2520	226--
50.	»	1201	»	1224	78--	preko 2520				2640	10 «/„
51.	»	1225		1248	80- —	»		2640	»	2*80	n 7„
52.	»	1249	»	1272	83- —	»		2880	»	3)20	19«/„
53.	2>	1273	»	1296	85- —	»		3120	»	3600	13 0/0
54.	»	1297	»	1320	87- —	»		3600	»	4320	14 °/0
55.	»	1321		1344	89- —	»		4320		. . .	löo/o
2.) Za mesečni dohodek, zmanjšan za zakonski odbitek:
.£											
C	!	Dohodek			Davek	a		Dohodek			Davek
§*	.	Diu			Din	s		Din			Din
5	ut,					m	;					
1.	i		dc	200	4’ —	46.	od 4601 do 4700				291 ■ —
2.	od	201	»	300	6--	47.	»	4701	»	4800	300 •-
3.	»	301	»	400	9 —	48.	»	4801	»	4900	309 •-
4.		401	>}	500	Ü- —	49.	»	4901	»	5000	318- —
5.	>	501	»	600	14- —	50.	»	5001	»	5100	326--
6.	»	601	»	700	17- —	51.	»	5101	»	5200	335- —
7.	»	701	»	800	20- —	52.	»	5201	»	5300	345--
8.	»	801	»	900	23- —	53.	»	5301	»	5400	354 —
9.	»	901	»	1000	27- —	54.	»	6401	»	5500	363--
10J »		1001	»	1100	31 •-	55.	»	5501	»	5600	372--
11.		1101	»	1200	35- —	56.	»	5601	»	5700	382- —
12.	»	1201	»	1300	39- —	57.	»	5701	»	5800	392--
13.		1301	»	1400	43--	58.	»	5801		5900	401" —
14.	»	1401	»	1500	48- —	59.	»	5901	»	6000	411 • —
15.		1501	»	1600	53- —	60.	»	6001	»	6100	421 ■ —
i 16.	»	1601	»	1700	58--	61.	»	6101	»	6200	431 •-
17.	»	1701	»	1800	63‘ —	62.	»	6201	»	6300	441 ■ —
18-	»	1801	»	1900	68--	63.	»	6301	»	6400	451 •-
j 19.	»	1901	»	2000	74- —	64.	»	6401	»	6500	462 • —
20.	»	2001	»	2100	80--	65.	»	6501	»	6600	472- —
21.	»	2101	»	2200	86- —	66.		6601	»	6700	482--
22.	»	2201	»	2300	92' —	67.	»	6701	»	6800	493--
•23.	»	2301	»	2400	98- —	68.	»	6801	»	6900	503 • —
24.	»	2401	»	2500	105 •-	69.	»	6901	»	7000	514- —
25.		2501		2600	112-—	70.	»	7001	»	7100	525--
26.	»	2601	»	2700	119-—	71.	»	7101	»	7200	536 •_
27.	»	2701	»	2800	126- —	72.	»	7201	»	7300	548--
28.	»	2801	»	2900	133--	73.	»	7301	»	7400	558--
29.	»	2901	»	3000	141-	74.	»	7401	»	7500	570 •-
30.	»	3001	»	3100	149 •-	75.	»	7501	»	7600	581 •-
31.	»	3101		3200	157 —	76.	, »	7601	»	7700	593--
32.		3201	»	3300	165- —	77.	»	7701	»	7800	605 •-
33.		3301	»	3400	173- —	78.	»	7801	»	7900	616- —
34.	>	3401	»	3500	182-	79.	»	7901	»	8000	628- —
35.	»	3501	»	3600	191 • —	80.	»	8001	»	8100	640 ■-
36.	»	3601	»	3700	200- —	81.	»	8101	»	8200	652--
37.	»	3701	»	3800	209 • —	82.	»	8201	»	8300	664--
38.	»	3801	»	3900	218- —	83.	»	8301		8400	676 -
39.	»	3901	»	4000	228 • —	84.	»	8401	»	8500	689--
40.	»	4001	»	4100	238- —	85.	»	8501		8600	701 •-
41.	»	4101	»	42U0	248- —	86.	»	8601	»	8700	7I3--
42.	»	4201	»	4300	258- —	87.	»	8701	»	8800	726- —
43.	»	4301		4400	266--	88.	»	8801	»	8900	738--
44.	»	4401	»	4500	275‘-	89.	»	8901	»	9000	752- —
45.	»	4501	»	4600	283 -	90.		9001	»	9100	764- —
Stopnja	Dohodek Din			Davek Din	Stopnja	Dohodek Din	Davek Din
91.	od	9101 do	9200	778- —	101.	od 10101 do 10200	912 •—
92.	»	9201 »	9300	791 • —	102.	» 10201 » 10300	923- —
93.		9301 >	9400	1 i	103.	» 10301 » 10400	933-—
94.	»	9401 »	9500	817--	104.	» 10401 » 10500	943- —
95.		9501 »	9600	830 • —	pre	ko 10500 » 11000 10 «/o	
96.	»	9601 »	9700	844--	3	11000 » 12000 11 »/o	
97.		9701 »	9800	858- —	3	12000 » 13000 12 «/o	
98.	»	9801 »	9900	871 •-	3	13000 » 15000 13°/0	
99.	»	9901 »	10000	885--	3	15000 » 18000 14 o/.	
100.		10001 >	10100	899--	3	18000 		l&°/o
Davek po višji odstotni stopnji ne sme biti večji od davka po najbližji nižji stopnji, povečanega za razliko, zaradi katere se uporablja višja stopnja.
Vkljub temu pa se ne vračunava v d ob od ek hišnega služabništva vrednost stanovanja in hrane (člen 94.); zato pa se ne dovoljuje odbitek od dohodka v denarju po členu 93., točkah 1.) in 2.).
Člen 96.
Na dohodke in koristi, ki: se pojavljajo zdaj pa zdaj in ki niso določeni s stalno, letno, mesečno, tedensko ali dnevno vsoto (kakršni utegnejo biti: tantieme, nagrade, sejne in dežurne dnevnice, provizije in podobno), se odmeri davek vsakokrat ob izplačilu na vsak posebni znesek dohodka, odnosno na denarno vrednost koristi, brez odbitka, tako-le: od dohodka do................ 1.000 dinarjev 4 %
■»	»	preko	1.000	do	2,000	»	5 %
»	»	»	2.000	»	3.000	»	6%
»	»	»	3.000	»	4.000	»	7%
»	»	»	4.000	»	5.000	»	8%
»	»	»	5.000	»	6.000	»	9%
»	»	»	6.000	»	8.000	»	10%
»	»	» '	8.000	»	10.000	»	11%
»	»	»	10.000	»	12.000	»	12%
	»	»	12.000	»	15.000	»	13%
» '	»	»	15.000	»	18.000	»	14%
»	»	»	18.000	»	25.000	»	15%
»	»	•»	25.000		50.000	»	16%
»	»	»	50.000	»	100.000	»	17%
»‘	»	»	100.ÖÖO	dinarjev .			■ 18%
Davek po višji stopnji ne sme biti večji od davka po najbližji nižji stopnji, povečanega za razliko, zaradi katere se uporablja višja stopnja.
Člen 97.
Na davek na dohodek od nesamostalnoga dela se ne smejo nalagati nobene samoupravne doklade do 4000 dinarjev mesečnega, odnosno 960 dinarjev tedenskega zneska prejemkov, po odbitku po členu 93.
Vendar pa je davek od prejemkov preko teh zneskov, odnosno davek od tantiem in ostalih oblik prejemkov po členu 96. zavezan samoupravnim dokladam.
Državni uslužbenci niso zavezani samoupravnim dokladam glede davka na prejemke po zakonih in uredbah, ki veljajo za državne uslužbence.
Člen 98.
Vsakdo, ki ima dohodek od nesamostalnega dela in poklica, ne glede na njegovo višino, mora nabaviti pred začetkom koledarskega leta, vsekakor pa pred vstopom v službo, od svojega občinskega ob-lastva davčno knjižico, v katero vpiše občinsko oblastvo po členu 90., točki 6.), njegovo ime kakor tudi imena in leta starosti otrok.
Od te dolžnosti se izvzemajo uslužbenci države in samoupravnih teles, ki imajo plačilne knjižice.
Knjižice izdaja občinsko oblastvo za nabavno ceno brez druge odškodnine. Davčno knjižico sme izdati tudi vsako davčno oblastvo prve stopnje; vendar pa se začne uvaževati odbitek (člen 93.) za otrobe šele, ko more davčno oblastvo na podstavi predloženega predpisnega potrdila vpisati v knjižico potrebne podatke o njih.
V to knjižico vpiše delodajalec vsa izplačila in vse koristi v denarni vrednosti ob vsakem izplačilnem roku kakor tudi odtegljaj davka ter potrdi njegovo točnost s svojeročnim podpisom.
člen 99.
Vsi delodajalci, razen v primeru prihodnjega člena, kakor tudi državne in samoupravne blagajne in blagajne drugih javnih naprav, ki vrše izplačila po službenem razmerju (člen 89.), morajo odtegniti ob vsakem izplačilu davek po lestvici člena 95., odnosno člena 96.
Odtegnjeni in predpisani davek mora vplačati tekom vsakega meseca vsak delodajalec pri pristojni državni blagajni po seznamku vseli nameščenih in za-
poslenih uslužbencev in delavcev najkesneje 15. dan po preteku vsakega meseca. Generalna direkcija davkov sme dovoliti za poedine kategorije delodajalcev, da se polaga odtegnjeni davek tudi trimesečno; v tem primem mora biti plačan najkesneje v 19 dneh po preteku vsakega trimesečja. Seznamek se -mora sestaviti po enotnem uradnem obrazcu.
Če stanuje delodajalec stalno v inozemstvu, mora plačevati davek neposredno prejemnik sam.
Člen 100.
Ta davek se sme plačevati tudi v davčuih znamkah. Kdaj in kako naj se vrši plačevanje na ta način, odloči z naredbo minister za finance. V ton primem mora delodajalec ali njegov namestnik davčne znamke dobro nalepiti v davčno knjižico ter jih uničiti s svojim žigom ali svojeročnim, podpisom tako, da se znamka ne more več uporabiti. Zla tako pobrani davek ni treba, da bi delodajalci predlagali davčnemu oblastvu seznamke.
Člen 101.
Ali se uporabljata davčna lestvica in vsota davka, ki %o ga določila samoupravna telesa in druge javne naprave kakor tudi državna podjetja in privatni delodajalci, pravilno, preizkuša davčno oblastvo.
Člen 102.
Davčna oblastva kakor tudi organi finančne kontrole preizkušajo občasno s pregledovanjem dotičnih poslovnih knjig, plačilnih seznamkov in davčnih knjižic, ali delodajalci pravilno odtezajo davek, aii ga pravočasno polagajo državni blagajni, odnosno pobirajo v davčnih znamkah. V vsem času zaposlovanja mora delodajalec davčne knjižice hraniti ter jih pokazati na zahtevo kontrolnih organov.
Preizkušanje se sme vršiti pri obratih in poklicih samo med delovnim časom, v privatnih stanovanjih državljanov, pri katerih so zaposleni hišni služabniki, pa samo podnevi.
Člen 103.
Vse spore med delodajalci in njih nameščenci glede davčnih odtegljajev rešuje davčno oblastvo prve stopnje; pritožbe zoper te rešitve, ki se morajo vložiti v 15 dneh po vročitvi, pa rešuje pristojno davčno oblastvo druge stopnje.
B. Odredbe o odmeri davkov.
1. Priprave za odmero davkov.
Člen 104.
Prijava davčnega zavezanca je redno podstava, po kateri se ugotavlja davku zavezani dohodek kot davčna osnova. Način, po katerem se odmerja davek na dohodek od zemljišč, nesamostalnega dela, zavezancev z ugotovljeno postavko iz člena 59., kakor tudi onih iz člena 71. tega zakona, je določen posebe pri vsaki dotični davčni obliki.
Davčne osnove ugotavlja davčni odbor, odnosno davčno oblastvo tako, kakor je določeno z odredbami tega zakona.
Člen 105.
Davčna prijava se izroči na obči javni poziv in v roku, ki je določen v njem; ta rok ne sme biti krajši nego mesec dni.
Davčni zavezanci, ki plačujejo davek na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, predlože prijavo v petih mesecih po preteku poslovnega leta, najkesneje pa v 15 dneh po glavnem zboru, na katerem so bili končni računi odobreni.
Če nastane davčna obveznost med davčnim letom, se izroči davčna prijava v roku in na način, kakor je določeno za dotično davčno obliko v tem zakonu, v ostalih primerih pa v 15 dneh od dne, ko je nastala davčna obveznost. Davčni zavezanec mora priložiti davčni prijavi ali pa na poseben poziv davčnega oblastva naknadno predložiti tudi vse druge podatke, ki so potrebni za pravilno odmero davka.
Oblika davčne prijave, način sestave, opreme in izročitve se predpiše s pravilnikom za izvrševanje tega zakona.
Obrazci prijave se izdado na zahtevo davčnega zavezanca proti plačilu zneska, ki je označen na njih' in ki ne sme biti večji od nabavne cene. Davčna prijava ni zavezana nobeni taksi.
Minister za finance sme oprostiti poedine kategorije davčnih zavezancev predlaganja davčnih prijav; vendar pa smejo davčni odbori zahtevati v konkretnih primerih, naj predlože ’avčno prijavo tudi taki davčni zavezanci.
Ölen 106.
Davčna prijava se izroči pristojnemu občinskemu, odnosno davčnemu oblastvu, ki mora dati potrdilo o njej. Pri pravnih osebah predloži prijavo njih _ predstavnik; za osebe pod skrbstvom in za mase vobče njih skrbnik, zastopnik ali branitelj (konkurzni upravnik).
Nepismeni ali ne dovolj pismeni davčni zavezanci podado lahko, če niso zavezani, voditi trgovinske knjige, svoje prijave tudi ustno na zapisnik pri pristojnem občinskem, odnosno davčnem oblastvu; pri tem morajo navesti vse podatke, potrebne za odmero davka, dotična oblastva pa morajo dati potrdilo o prijavi.
Davčni zavezanec mora točno in določno odgovoriti na vsa vprašanja, postavljena v obrazcu za prijavo, ter prijavo podpisati z izjavo, da je navedel podatke po najboljši vednosti in vesti.
Če se dohodek ne more ugotoviti samo z ocenitvijo, zadošča, ako navede davčni zavezanec v prijavi samo dejanske ali druge podatke, ki so potrebni za ocenitev.
Znesek najemnine, prijavljen v davčni prijavi, mora dati davčni zavezanec potrditi po dbtičnem najemniku in najemnik mora to svoje potrdilo podpisati.
Davčna prijava je uradna tajnost; njena vsebina se ne sme nikomur priobčiti, razen pristojnim uradnim osebam, tudi se ne sme izdati overovljen prepis za druge namene nego zaradi davčne administracije.
Člen 107.
Če davčni zavezanec ne predloži davčne prijave v občem predpisanem roku ali v roku, podaljšanem po členu 4., ali če predloži nepopolno prijavo ali če predloži ne dovolj popolnjeno prijavo, odnosno če ne predloži niti naknadno podatkov, ki se zahtevajo od njega, ge mu odmeri davek brez njegovega sodelovanja, in sicer po podatkih, ki so davčnemu odboru ali davčnemu oblastvu na razpolago.
Davčni odbor ali davčno oblastvo sme zahtevati tudi naknadno predložitev prijave od zavezanca, ki je ni izročil pravočasno. Rok za predlaganje takih prijav ne sme biti krajši nego osem dni.
Člen 108.
Da se doseže pravilna odmera davka, morajo zbrati davčna oblastva vse potrebne podatke o davčnih zavezancih, ki niso predložili davčnih pri-■ jav, razen tega pa zbrati, dopolniti, popraviti in preizkusiti vse podatke v predloženih davčnih prijavah.
Zaradi tega morajo dati v tem pogiledu poleg davčnega zavezanca davčnim oblastvom na njih zahtevo potrebne podatke tudi še:
1.	) lastniki posestev, oddanih v zakup, glede svojih zakupnikov, odnosno zakupniki glede lastnikov in podzakupnikov;
2.	) delodajalci glede svojih nameščencev;
3.	) vsa oblastva in vsi uradi o izvršenih javnih delih in pravnih poslih, sklenjenih z davčnimi zavezanci; in
4.	) vse ostale samoupravne in državne javne naprave (občine, pošte, carinarnice, železnice itd.) glede prometa (uvoza, izvoza, pobiranja trošarine itd.), ki se opravlja pri njih.
Izvrševaje to nalogo, sme zasliševati davčno oblastvo v mejah člena 120. priče in izvedence, zahtevati pojasnila in odrejati preizkuse trgovinskih knjig.
Člen 109.
Sodna oblastva morajo vročiti ob istem času kakor strankam (prizadetim osebam) v prepisu svoje razsodbe pristojnim davčnim oblastvom o vseh iz-premembah v nepremičninah, konkurzih, prisilnih poravnavah in javnih prodajah,- v vsakem drugem primeru pa na zahtevo davčnega oblastva.
Člen 110.
Občinska oblastva (sud občine ali drug organ najmanjše administrativne edinice) morajo izvršiti vsako leto v mesecu januarju, najkesneje pa do konca meseca februarja, popis davčnih zavezancev tako, kakor to določi minister za finance s specialno naredbo o popisovanju davčnih zavezancev.
Če občinska oblastva ne izvrše popisa v določenem roku ali niti ne pristopijo k popisovanju, izvrše popis državni organi ob stroških občine.
Občinski organi so odgovorni za vsako škodo, ki bi utegnila nastati zaradi njih zlonamernega, nepravilnega popisa za državno blagajno ali za davčne zavezance.
Člen 111.
Na podstavi podatkov iz predloženih davčnih prijav kakor tudi popisanih in zbranih podatkov se-
stavi davčno oblastvo prve stopnje predloge za vse one davčne zavezance, glede katerih je davčni odbor pristojen, ugotoviti davčne osnove.
O izdelanih predlogih mora sestaviti davčno oblastvo prve stopnje seznamek ter ga vročiti davčnemu odboru.
2.	Davčni odbori.
Člen 112.
Davčne osnove po odredbah tega zakona ugotavlja davčni odbor na dohodek od podjetij, obratov in poklicev po členu 42., razen zavezancev po drugi skupini pod točko 3.), in za davek na dohodek od zgradb, če se dohodek ne more ugotoviti s primerjanjem. Davčni odbori vrše tudi ocenitve, ki se zahtevajo od njih po členih 34., točki 2.), 35., 46., točki 3.), in 68., prvem odstavku. V vseh ostalih primerih ugotavlja, odnosno preizkuša davčne osnove davčno oblastvo.
Člen 113.
Davčni odbori se postavljajo za okoliš vsakega davčnega oblastva prve stopnje. Sedež davčnega oblastva jo tudi sedež davčnega odbora.
Po potrebi sme postaviti minister za finance v okolišu enega davčnega oblastva tudi več davčnih odborov; v tem primeru določi obenem njih sedež in njih teritorialno pristojnost.
V krajih s preko 50.000 prebivalci sme odrediti minister za finance postavitev posebnih davčnih odborov za poedine kategorije zavezancev po členu 42.
Pri1 vsakem davčnem odboru postavi davčno oblastvo drage stopnje državnega zastopnika — referenta davčnega oblastva pred davčnim odborom, brez glasovalne pravice.
Davčni odbor je sestavljen iz predsednika ali njegovega namestnika in iz štirih članov in prav toliko namestnikov. Namestnik nastopi dolžnost, kadar je reden član zadržan, pa tudi kadar mu je članstvo prestalo pred potekom triletne dobe, dokler se ne popolni mesto rednega člana po redni poti.
Predsednik (predsednikov namestnik) davčnega odbora je starejšina (starejšinov namestnik) onega davčnega oblastva prve stopnje, za čigar okoliš je postavljen davčni odbor.
Kadar je predsednik davčnega odbora odsoten, prevzame vse njegove pravice in dolžnosti njegov namestnik.
Davčno oblastvo druge stopnje postavi, vsako za svoj okoliš, v davčni odbor enega člana in enega namestnika. Tri člane in njih namestnike izvoli izmed davčnih zavezancev občinski odbor onih krajev, za katere se odmerja davek. Vkljub temu volijo v krajih, kjer imajo sedež trgovske, obrtniške, industrijske zbornice, te zbornice za davčni odbor tega kraja tri člane in tri namestnike izmed davčnih zavezancev.
Ölen 114.
Člani davčnih odborov se postavljajo, odnosno volijo, za dobo treh let. Izpraznjena mesta se morajo popolniti; vendar pa velja postavitev v teh primerih samo do postavitve novega odbora.
Za člane davčnih odborov smejo biti postavljeni, odnosno izvoljeni, samo oni pismeni državljani kraljevine, ki stanujejo v dotičnem srezu (odnosno kraju) najmanj pet let, ki niso obsojeni zaradi hudodelstva ali zaradi onečaščujočih dejanj, ki tudi niso v konkurzu, in vobče, ki uživajo vse državljanske pravice.
Članstvo v davčnem odboru smejo odkloniti: narodni poslanci, osebe, ki so dovršile 60. leto življenja, osebe, ki imajo take telesne hibe, da no: morejo opravljati te dolžnosti, in oni, ki so jo stalno opravljali tudi v prejšnjem odbora.
Člen 115.
Predsednik in vsi člani davčnega odbora, tudi aktivni državni uradniki, prisežejo pred davčnim oblastvom, preden začno opravljati odbomiško dolžnost, tako-le:
«Jaz N. N. prisezam na edinega Boga in na vse, kar mi je na tem svetu najdražje, da bom opravljal poverjeni posel vestno in nepristranski, da bom dajal ne glede na osebo oceno po svoji vesti in da bom varoval kot tajnost vse, kar bom zvedel v svojem službenem opravilu o stanju poedinih davčnih zavezancev.
Kakor bom prav posloval in kakor sem prisegel, tako mi Bog pomagaj!»
Ta prisega se) mora podpisati in uradno potrditi.
Člen 116.
Davčni odbor se sestaja na seje na predsednikov poziv. Če pozvani člani ne morejo priti na
seje, morajo o tem pravočasno obvestiti predsednika, ki potem pozove dotičnega namestnika. Dan seje in dnevni red določa predsednik sporazumno z davčnim oblastvom.
Davčno oblastvo prve stopnje mora vročiti najmanj 14 dni pred dnem razprave občinskemu oblastvu seznamek davčnih zavezancev po členu 42., katerih predmeti se predlože davčnemu odboru, in označiti v njem predlagano davčno osnovo.
Ta seznamek razglasi občinsko oblastvo na krajevno običajni način ter pošlje potrdilo o tem davčnemu oblastvu najkesneje dva dni pred razpravo. Prav tako mora obvestiti davčno oblastvo občinsko oblastvo o dnevu razprave in o dnevnem redu, tako da razglasi občinsko oblastvo to davčnim zavezancem v svoji občini na krajevno običajni način.
Potrdilo o tem mora vročiti občinsko oblastvo v vsakem primeru davčnemu odboru pred dnem razprave.
Določeni dnevni red se sme izpremeniti samo v izrednih primerih, toda tako, da se postavijo razprave, ki se niso mogle vršiti na določeni dan. na dnevni red po končanem prvotnem razpravnem redu.
Seje odbora so tajne. Prisostvovati jim sme samo davčni zavezanec ali njegov zastopnik, odnosno pooblaščenec. Kot zastopnik davčnega zavezanca sme priti pred davčni odbor: mož za ženo, žena za moža, oče ali mati za otroke in otroci, starejši od 18 let. za starše, zadrugar za zadrugarja kakor tudi vsakdo, ki se ne bavi obrtoma ali za plačo s takim {»klicem, toda s pravilnim pooblastilom.
Kot pooblaščenci s pravilnim pooblastilom ali s pooblastilom pred davčnim odborom smejo prihajati za davčnega zavezanca samo odvetnikL javni beležniki (notarji) ali pooblaščeni finančnopravni zastopniki. Finančnopravni zastopniki smejo biti samo oni, ki so dovršili (diplomirali) pravno fakulteto in službovali najmanj 15 efektivnih let v davčni stroki. Dovolilo za opravljanje finančnopravnega zastopstva daje minister za finance.
Finančnopravni zastopniki smejo voditi spore po tem zakonu tudi pred upravnimi sodišči.
Za pravne osebe smejo prihajati pred davčni odbor njih predstavniki, odnosno pooblaščenci predstavnikov, za osebe pod skrbstvom in mase vobče pa njih skrbnik, zastopnik, branitelj (konkurzni upravnik).
Davčni odbor je sklepčen, kadar je prisotna poleg predsedujočega člana vsaj še polovica elanov.
0 sejah se vodi reden zapisnik, ki se overovi in podpiše prihodnji dan pred nadaljevanjem seje ter takoj pošlje davčnemu oblastvu prve stopnje v nadaljnje poslovanje.
Sejni zapisnik podpišejo predsedujoči član in člani, ki so prisostvovali razpravi.
Člen 117.
Funkcija članov davčnega odbora je častna državljanska dolžnost.
Izjemoma sme dovoliti minister za finance zmerno dnevnico kot odškodnino za izgubo rednega zaslužka ali kot odškodnino za stroške članom onih davčnih odborov, katerih poslovanje traja dlje časa. Te kraje določi minister za finance po številu dotičnih davčnih zavezancev, člani davčnega odbora, aktivni državni uslužbenci, nimajo pravice do dnevnic za opravljanje te dolžnosti.
Člen 118.
Če gre za predmet člana davčnega odbora ali njegovega delodajalca, ne sme dotični član prisostvovati seji; v tem primeru se mora pozvati katerikoli namestnik.
Predsednik davčnega odbora odstopi v takem primera predsedstvo svojemu namestniku, namestnik pa v istem primeru in kadar je predsednik odsoten, enemu izmed članov davčnega odbora.
Člen 119.
Predsednik ali njegov namestnik vodi razprave v sejah ter je odgovoren za red in pravilno uporabljanje zakona.
Davčni odbor sklepa z večino glasov prisotnih članov. Predsednik glasuje samo, kadar so glasovi enako porazdeljeni. Glasovanje je poimensko. Če se pri glasovanju ne more doseči absolutna večina glasov, se prištevajo glasovi, ki so za davčnega zavezanca najneugodnejši, naslednjim, za davčnega zavezanca ugodnejšim glasovom, dokler se ne doseže absolutna večina,.
Člen 120.
Davčni odbor mora vestno razpravljati o vsakem predmetu; kolikor ne smatra stvari za dovolj raz-
jasnjene, sme zaslišati kot pričo ali izvedenca vsa<-kcitrar. ki g-a predlaga bodisi referent davčnega ob-lastva. bodisi davčni zavezanec. Zalitevati sme od davčnega zavezanca pojasnila in sme odrediti preizkus trgovinskih knjig, če davčni zavezanec pristane' na to. Kako se preizkušajo knjige, to uredi minister za finance.
Zasliševana oseba sme odkloniti odgovor na vprašanja, po katerih bi mogla v danem odgovoru provzročiti sebi, svojemu zakonskemu drugu ali sorodniku v premi vrsti nevarnost kazenskega preganjanja.
Kot priče in izvedenci se ne smejo zasliševati osebe, ki se v tem svojstvu ne smejo zasliševati pred sodišči v civilnopravnem postopanju, in zoper svojo voljo ne oni, ki smejo po civilnopravnem postopanju odkloniti dolžnost pričanja ali oddaje izvedenskega mnenja.
Prav tako se ne smejo zasliševati niti one osebe, ki so v okolišu istega davčnega odbora z davčnim zavezancem v razmerju poslovne konkurence.
Nameščenci, ki so ali ki so bili v službi davčnega zavezanca, se smejo zaslišati z njegovo privolitvijo.
Kdaj in koliko dnevnico sme zahtevati priča ali Izvedenec, določi minister za finance s pravilnikom k temu zakonu.
öe davčni zavezanec ne ugodi pozivu, da bi dal pojasnilo, in čej ne dovoli pregleda knjig, sklepa davčni odbor po svojem prepričanju in po podatkih, ki so mu na razpolago.
Ob ocenjanju ne sme iti davčni odbor izpod uradno ugotovljenih podatkov (člen 108., točka 4.), Ivi jih je zbralo davčno oblastvo in jih predložilo davčnemu odboru, razen če se dokaže pred odborom nasprotno.
Če davčnemu odboru ni mogoče, ugotoviti materialne resnice, ugotovi v* takih primerih dohodek v razmerju proti drugim davčnim zavezancem.
Člen 121.
Če davčni odbor poverjene naloge ne dovrši v roku, ki ga določi v vsakem primeru generalna direkcija davkov, vpoštevaje obseg poslov, ki se dado obvladati v izvestnem roku, sme prenesti minister za finance po preteku določenega roka pooblastitve davčnega odbora na pristojno davčno oblastvo. Na to posledico se morajo vsi člani davčnega odbora redno v prvi seji opozoriti protokolarno.
Ta rok ne sme biti krajši od dveh mesecev.
Prav tako smo postopati minister za finance tudi takrat, kadar davčni odbor vkljub predsednikovemu opominu odkrito odreče svoje sodelovanje pri sklepanju.
Člen 122.
Po končani razpravi odloči davčni odbor o predloženem predmetu, odnosno ugotovi čisti dohodek, poda obrazložitev za svoj sklep in vpiše ugotovljene vsote v zapisnik. Člani, ki so glasovali zoper sklep, imajo pravico zahtevati, da se vpiši njih obrazložitev v zapisnik.
Sklep davčnega odbora razglasi predsednik v isti seji in tega sklepa ne smef davčni odbor več iz-preraeniti.
Davčno oblastvo obvesti davčnega zavezanca proti vročitvenemu potrdilu o sklepu davčnega odbora in o pripadajočem osnovnem davku ali nepo-srrdno ali pa po pristojnem občinskem ohlastvu.
Davčni zavezanci smejo vložiti v 30 dneh od dne vročitve pritožbo pismeno ali pa jo dati na zapisnik pri davčnem oblastmi prve stopnje.
Državni zastopnik ima prav tako pravico1 pritožbe zoper sklep davčnega odbora, samo da poteče njegov rok čez osem dni od dne, ko poteče rok davčnega zavezanca.
0 pritožbi, ki jo je vložil državni zastopnik, in o njenih razlogih se mora obvestiti davčni zavezanec, da lahko v 14 dneh predloži reklamacijskemu odboru pismeno svoje nasprotne razloge.
S pritožbo se ne zadrži plačilo davka, razen v primeru člena 152.
Člen 123.
Ko se končajo vse razprave in ko se overovi in podpiše zapisnik o seji s poslednjega dne, izroči, odnosno pošlje, davčni odbor zapisnik z vsemi akti vred davčnemu oblastmi prve stopnje v nadaljnjo poslovanje.
Člen 124.
Davčno oblastvo mora dovoliti davčnemu zavezancu na njegovo zahtevo, da vpogleda svojo prijavi) in druge vloge, ki se tičejo njegovega davka, kakor tudi da napravi izpiske iz njih.
3.	Odmera davka.
Člen 125.
Davek odmerja davčno oblastvo, uporabljaje davčne stopnje, določene s tem zakonom, na davčne osnove, ki jih je ugotovil davčni odbor, odnosno jih jo ugotovilo davčno oblastvo.
Davek odmeri davčno oblastvo vsako davčno leto v obliki razporeda.
Davčno leto se ujema s koledarskim letom.
Razpored davka se sestavlja posebe za vsako naslednjih oblik: davek na dohodek od zemljišč, davek na dohodek od zgradb, davek na dohodek podjetij, obratov in poklicev, izvzemši zavezance druge skupine pod točko 3.) člena 42., in za davek na rente, izvzemši davek, ustanovljen po členu 71.
Za ostale davčne oblike se odmerja, odnosno preizkuša davek zdaj pa zdaj po členu 127.
Člen 126.
Razporede davka sestavlja davčno oblastvo na podstavi davčnih prijav, popisa in zbranih podatkov.
V• tako pripravljene razporede odmerja davčno oblastvo po osnovah, ki jih je določilo samo, davek po naslednjih oblikah: davek na dohodek od zemljišč, davek na dohodek od zgradb in davek na rente.
V	krajinah, kjer je osnovan zemljiški kataster, sestavljajo razpored davka na zemljišče ter ga vročajo davčnemu ohlastvu katastrski organi.
Ko prejme davčno oblastvo davčne osnove, ugotovljene tudi po davčnem odboru, odmeri' davek za vse ostalo primere po dotičnih oblikah.
Člen 127.
Posebe in izven razloženega postopanja ugotavlja davčno oblastvo davčne osnove ter odmerja davek:
1.	) če je predmet prehodnega značaja;
2.	) če nastane davčna obveznost med davčnim letom;
3.	) družbam, zavezanim javnemu polaganju računov.
V	prvih dveh primerih je pristojno davčno ob-Jastvo prve stopnje, v tretjem primeru, za davek na dohodek podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, pa davčno oblastvo druge stopnje, ki pošljo odmero zaradi predpisa davčnemu oblastvu prve stopnje.
Za vse te primere se odmerja davek v obliki odloka, ki ga mora davčno oblastvo pismeno priobčiti davčnemu zavezancu.
Zoper višino davčne osnove in tako odmerjenega davka se sme pritožiti davčni zavezanec na pristojno višje davčno oblastvo v 30 dneh od dne, ko se mu je priobčil odlok.
Pritožba se poda pismeno ali pa na, zapisnik pri ohlastvu, ki je izdalo odlok, toda s podano pritožbo se ne zadrži plačilo davka, razen v primeru iz člena 152.
Glede davka, ki se pobira od davčnih zavezancev posredno (člena 71. in 99.), je dolžnost davčnega oblastva ta, da sprejema in vknjižuje pobrane vsote in kontrolira uporabljanje dotičnih odredb.
Člen 128.
Davek na dohodek od zemljišč, zgradb, podjetij in poklicev se predpisuje v davčnih knjigah kraja, kjer je predmet davka (zemljišče, zgradba, obrat), davek na rente pa se predpisuje v knjigah onega kraja, kjer ima davčni zavezanec svoje gospodinjstvo, odnosno pri pravnih osebah, kjer je sedež glavne uprave, odnosno zastopništva. Davek na dohodek od obratov, ki se vodijo, in poklicev, ki se izvršujejo brez stalnega kraja, od hiše do hiše in od kraja do kraja, se predpisuje v kraju, kjer ima davčni zavezanec svoje gospodinjstvo. Davek na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, se predpisuje pri davčnem oblastvu enega, kraja, kjer je sedež glavne uprave podjetja, odnosno njegovega zastopništva, če podjetje ni domače, če pa ni zastopništva, tam, kjer je imovina podjetja.
Gospodinjstvo obstoji tam, kjer ima davčni zavezanec redno stanovanje, v katerem živi skupno s člani gospodinjstva, če davčni zavezanec nima rednega stanovanja, se smatra za tako oni kraj, kjer obstoji največji vir dohodkov.
Člen 129.
Ce davčni zavezanec ne ugodi pozivu davčnega oblastva ter ne izroči ne davčne prijave ne zahtevanih podatkov, se mu odmerita po ocenitvi davčnega odbora na podstavi podatkov, -s katerimi davč-
no oblastvo razpolaga, davek kakor tudi kazen po členu 137.
Člen 130.
Davčna oblastva morajo obvestiti davčnega zavezanca pismeno o ugotovljeni davčni osnovi in odmerjenem osnovnem davku vselej, kadar so po tem zakonu pristojna, ugotoviti davčno osnovo. Drugače pa veljajo tudi za te primere odredbe o pritožbah po členu 127.
Člen 131.
Razpored davka, izvršen po davčnih osnovah, izvzemši primere iz člena 127., se mora razgrniti na javen vpogled pri davčnem oblastvu za osem dni.
Člen 132.
Če spada davčni zavezanec glede poedmih davčnih oblik pod pristojnost več davčnih odborov, uredi minister za finance, pred kateri odbor spada.
4.	Pritožbe.
Člen 133.
pritožbe, vložene zoper sklepe davčnih odborov, rešujejo reklamacijski odbori, pritožbe zoper odločbe in odmero davka po davčnem oblastvu pa rešuje pristojno višje davčno oblastvo.
Pritožbe več davčnih zavezancev zoper izvršeno odmero davka v skupni vlogi se ne jemljejo v pretres. Isti davčni zavezanec sme vložiti zoper več davčnih odmer eno pritožbo, če se mu je vročila tudi skupna odločba o teh odmerah.
Dokler teče pritožbeni rok ali pritožbeno postopanje ali rok za tožbo na upravno sodišče, jo dovoljen davčnemu zavezancu vpogled in prepis aktov, kolikor ne. gre za akte, v katere se ne sme dovoliti vpogled iz javnih razlogov ali zaradi čuvanja tajnosti. Strokovna mnenja, izjave prič in obvestila zaupnikov, izvzemši podpise, niso izključena iz vpo-
Reklamacijski odbor se postavlja za triletno dobo na sedežu davčnega oblastva druge stopnje za ves njegov okoliš. Minister za finance sme postaviti za obsežnejše okoliše ali za okoliše s posebno velikim številom davčnih zavezancev tudi več reklamacijskih odborov, ki jim obenem določi sedež.
Reklamacijski odbor je sestavljen iz predsednika, njegovega namestnika in osmih članov s prav tolikim številom namestnikov. Minister za finance sme število članov in njih namestnikov povečati glede na velikost in davčno moč okoliša dotičnega davčnega oblastva druge stopnje.
Pri vsakem reklamacijskem odboru postavi generalna direkcija davkov državnega zastopnika ■— referenta davčnega oblastva pred reklamacijskim odborom.
Predsednik (predsednikov namestnik) reklamacijskega odbora je starejšina (starejšinov namestnik) dotičnega davčnega oblastva druge stopnje, öe je kaj razlogov za to, sme postaviti minister za finance tudi koga drugega za predsednika, odnosno za njegovega namestnika.
Polovico članov reklamacijskega odbora in njih namestnike postavi izmed davčnih zavezancev generalna direkcija davkov na predlog davčnega oblastva druge stopnje. Drugo polovico članov in njih namestnike izvolijo izmed davčnih zavezancev pristojne zbornice sporazumno.
Član reklamacijskega odbora ne sme biti obenem član ali namestnik davčnega odbora, ki je v delovnem okolišu reklamacijskega odbora.
Drugače pa veljajo tudi za reklamacijske odbore odredbe členov 113. do 121., izvzemši odredbo člena 116. o prisostvovanju davčnih zavezancev in njih namestnikov pri sejah odborov.
Ölen 135.
Reklamacijski odbor ocenja vse pritožbe, vložene zoper sklepe davčnega odbora. Reklamacijski odbor mora dovoliti na obrazloženo zahtevo v. pritožbi, da sme podati pritožnik tudi ustno svojo obrazložitev v seji, v kateri se rešuje njegova pritožba.
ölen 136.
.Sprejete rešitve priobčuje predsednik reklamacijskega odbora pismeno davčnemu zavezancu na povratni recepis v obliki odloka, državnemu zastopniku pa z vročitvijo dotičnega akta.
Zoper sklep reklamacijskega odbora in odločbo pristojnega višjega davčnega oblastva se sme vložiti tožba po odredbah zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih. Rok za vlaganje tožbe znaša 39 dni od dne, ko se je davčnemu zavezancu vročil odlok, državnemu zastopniku pa akt reklamacijskega odbora.
Če upravno sodišče ne izpremeni sklepa reklamacijskega odbora, pritožba na državni svet ni dopustna.
5. Kazni.
Člen 137.
Če davčni zavezanec ne izroči davčne prijave v določenem roku aJi če se mu ne uvaži opravičitev prekoračenega roka, plača poleg osnovnega in dopolnilnega davka kot kazen:
1.	) 3 %, če pa ne izroči prijave v osmih dneh niti na pismeni poziv, 10 % osnovnega davka;
2.	) 15 % osnovnega davka na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov.
Kazen odmeri pristojno davčno oblastvo obenem z osnovnim m dopolnilnim davkom.
Člen 138.
Vse osebe, ki so s tem zakonom zavezane, predlagati še druge prijave, razen prijav, omenjenih v predhodnem členu, ali podatke, predpisane s tem zakonom, ali ki jih na podstavi tega zakona pismeno pozovejo davčna oblastva ali davčni in reklamacijski odbori, naj podado izjave, plačajo kot kazen 50 do 500 dinarjev, če ne zadoste obveznosti ali pozivu ali če podado neresnične izjave, odnosno podatke.
Davčni zavezanec, ki ne bi hotel opravljati od-borniške dolžnosti se kaznuje s 50 do 300 dinarjev. Z isto kaznijo se kaznuje davčni odbornik, če razodene tajnost, za katero je zvedel, opravljajo to dolžnost. Ta kazen ne izključuje ne kazenske odgovornosti ne odgovornosti za povračilo škode oškodovancu.
Kazni iz prvega odstavka tega člena izreka pristojno davčno oblastvo, kazni iz drugega odstavka pa davčno qblastvo druge stopnje.
Zoper obsodbo je dopustna pritožba na pristojno višje davčno oblastvo v 15 dneh od dne, ko se je obsodba vročila krivcu.
Kazen iz tega člena se ne uporablja na one osebe, ki so zavezane po členu 20. tega zakona, prijavljati površino zemljišča. Z njimi je treba postopati tako-le: Če so prijave glede površine netočne in se ta netočnost ugotovi z izmeritvijo, se odpiše davek, ako se ugotovi z izmeritvijo manjša površina, odnosno se pripiše davek, ako se ugotovil večja površina, za ves čas od popisa do izmerit ve. Če postane v modčasju od popisa do izmeritve davčni zavezanec kdo drugi, veljajo gorenje odredbe zanj od dne, ko je prevzel davčno obveznost.
Člen 139.
Davčni zavezanci iz točke 3.) druge skupine kakor tudi potujoči agenti in trgovinski potniki, omenjeni v isti skupini pod točko 1. a) člena 42., ki se zalotijo brez potrdila o plačanem davku, plačajo poleg rednega davka po členu 59. še enak znesek kot kazen.
Delodajalec, ki v seznam ek (člen 99., drugi odstavek) ali v davčno knjižico svojega uslužbenca ne vpiše podatkov po poslednjem odstavku člena 98. ali jih ne vpiše v faktičnem znesku, odnosno ki ne vpiše vanjo ustanovljenega davka ali ne prilepi vanjo davčnih znamk po členu 100. ali jih ne prilepi v zadostnem znesku in jih ne uniči po predpisih, se kaznuje za vsak poedini prekršek z 20 dinarji do 500 dinarjev, pri čemer pa ni oproščen dolžnosti jamstva za davek po členu 146.
Prav tako se kaznuje prejemnik dohodka, ki je v več službenih razmerjih ali čigar žena je prav tako v službenem razmerju, če ukoristi odbitek, dovoljen po členu 93., več nego za eno službeno razmerje.
Delodajalec, ki prepreči organom davčnega oblastva in finančne kontrole ogled na licu mesta ali jim ne da zahtevanih obvestil ali jim odkloni vpogled v poslovne knjige, plačilne seznamke ali davčne knjižice, se kaznuje s 1000 dinarji do 20.000 dinarjev.
Kazni po tem členu izreka pristojno davčno oblastvo prve stopnje, zoper njegovo obsodbo pa je dopustna pritožba na pristojno višje davčno oblastvo v 15 dneh od dne, ko se je sojencu vročila obsodba.
Ölen 140.
Davčni zavezanec, ki ne prijavi o pravem času (poslednji odstavek člena 40.) ponovne uporabe zgradbe ali dela zgradbe, se kaznuje z dvakratnim zneskom osnovnega davka in plača razen tega redni davek.
Kazni izreka pristojno davčno oblastvo, zoper njegovo obsodbo pa je dopustna pritožba na pristojno višje davčno oblastvo v 15 dneh od dne, ko se je sojencu vročila obsodba.
Člen 141.
Organi onih oblastev, ki so s tem zakonom zavezana, pošiljati davčnim oblastvom podatke, potrebne za odmero davka, ali jih drugače podpirati v njih poslovanju ali samo vršiti izvestne posle, odgovarjajo za- oškodbo državne blagajne tako zbog davka kakor tudi zbog provzročenih stroškov, če niso izvršila- dotična- oblastva svoje dolžnosti po njih krivdi. Razen tega se morajo ti organi tudi disciplinski, kaznovati.
Odločbo o povračilu škode in provzročitvi stroškov izda pristojno davčno oblastvo druge stopnje, zoper njegovo odločbo pa je dopustna pritožba na generalno direkcijo davkov, ki odloči o predmetu dokončno.
Člen 142. v
Za krivega davčne utajbe se smatra davčni zavezanec, ki da vedoma, z namenom, da bi se izognil plačilu zakonskega davka, v davčni prijavi ali odgovarjajo na vprašanja, ki so mu postavljena s pristojne strani, ali v vloženi pritožbi ali v prijavi za oprostitev ali zmanjšavo ali odpis davka neresnične izjave, tako da bi utegnila nastati zaradi tega popolna ali delna davčna prikrajšba.
Za krivega davčne utajbe se smatra tudi oni davčni zavezanec, ki utaji vedoma, z namenom, da bi se izognil plačilu zakonskega davka, vir dohodka ali del imovine, katere dohodek je zavezan davku po tem zakonu.
Kdor zakrivi davčno utajbo, se kaznuje, razen tega, da mora plačati redni davek, z dvakrat do štirikrat toliko vsoto, za katero je pretila državi oškodba.
Kazen po tem členu ni dopustna, če ustvari kri-ve-c zakonu ustrezno stanje, preden je uradoma obveščen, da se je učinila zoper njega vročitev, ali preden so uvede zoper njega z vročitvijo poziva kazensko postopanje.
Če se ugotovi, da vodi davčni zavezanec tudi dvojne trgovinske knjige, se kaznuje ne samo s kaznijo, določeno v tretjem odstavku tega člena, ampak tudi v denarju z 10.000 dinarji do 100.000 dinarjev. S tem se ne izključuje odgovornost po kazenskem zakonu.
Od kazni, pobranih po tem členu, pripada ovaditelju ena četrtina, če izjavi ob ovadbi, da zahteva ovadnino. Pravice do te nagrade nimajo davčni uradniki.
Če se ugotovi z uvedeno preiskavo, da; je prijava popolnoma neresnična, je uvesti kazensko postopanje.
Člen 143.
Pri postopanju glede dejanj davčne utajbe sodelujejo davčna oblastva in posebna- finančna sodišča.
Davčna oblastva, pristojna za odmero davka, morajo glede vsakega kaznivega dejanja izvršiti poizvedbe in preiskavo ter izvesti zavarovanje. Pri tem postopanju jim morajo dajati policijski (politični) organi svojo pomoč.
Kazen zaradi dejanj davčne utajbe izreka z obsodbo finančno sodišče, Id se ustanavlja pri vsakem davčnem oblastvu druge stopnje. Finančno sodišče sestavljajo:	starejšina davčnega oblastva druge
stopnje kot predsednik, referent za neposrednje davke in en davčni zavezanec, ki ga izvoli oblastni odbor in ki ima pogoje za člana davčnega odbora.
Zoper obsodbo finančnega sodišča sme vložiti obdolženec tožbo po odredbah zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih. Rok za vlaganje tožb znaša 30 dni od dne, ko se je obdolžencu, odnosno državnemu zastopniku, vročila odločba.
Člen 144.
Kazen se izreka, v mejah, določenih s tem zakonom; pri tem je treba vpo-števati značaj storjenega kaznivega dejanja, višino utajenega davka in zlasti okolnosti, ki dejanje zlajšujejo ali obtežujejo, kakor pač katero prevladuje izmed njih.
Za okolnosti, ki dejanje obtežujejo, se smatra zlasti:
1.	) če vodi krivec vedoma netočne trgovinske knjige ali jih, če se ugotavlja davčna osnova, po trgovinskih knjigah, odstrani, da bi otežkočil kazensko preiskavo;
2.	) če se je izvršilo kaznivo dejanje s posebnim premislekom ali po posebnih pripravah;
3.	) če je s storjenim dejanjem resnično izostal davčni predpis ali se je predpisal davek z manjšim zneskom od zakonskega davka;
4.	) če je bil krivec že prej obsojen zaradi enakega ali podobnega kaznivega dejanja; in
5.) če je krivec otežkočil ugotovitev resnice z* vedoma netočnimi podatki in drugimi pomočki. ne pa samo s preprostim nepriznan jem kaznivega, dejanja.
Za okolnosti, ki dejanje zlajšujejo, se smatra-zlasti:
1.	) če krivec prizna dejanje med kazensko preiskavo;
2.	) če v davčnih stvareh še ni bil sojen;
3.	) če je ravnal pod pritiskom ali po nagovarjanju drugih;
4.	) nižja stopnja izobrazbe, nedostajanje inteligence ali duševna omejenost; in
5.	) posebne okolnosti, kakor rodbinske in imovinske razmere, ki zaslužijo, da se vpoštevajo ob določanju kazni.
Člen 145.
Stroški poizvedovanja in dokazovanja, ki ju je pokrenilo oblastvo, trpi država*
Stroške poizvedovanja in dokazovanja, ki ju je pokrenil davčni zavezanec, trpi prav tako država, kolikor se zavezanec sam ni izrekel, da jih bo trpel, ali če se uspeh poizvedb in dokazov, ki jih je predlagal zavezanec, na njegovo škodo bistveno razlikuje od njegovih trditev.
O višini stroškov odloča po obsegu in težkoči poizvedb in dokazov oblastvo, ki je izvedlo poizvedbe ali dokaze. O pritožbah odloča v tem primeru pravnoveljavno neposredno nadrejeno oblastvo.
6.	Jamstvo.
Člen 146.
Nepremičnine (zemljišče in zgradbe) jamčijo za davek na dohodek od zemljišč in zgradb, če niso ti davki starejši od treh let.
Za davek na dohodek od podjetij in obratov jamčijo lastne nepremičnine, ki služijo neposredno podjetju in obratu, če niso ti davki starejši od treh let.
Več lastniliov istega podjetja ali obrata jamči za davek od podjetij in obratov solidarno.
Za zavarovanje davka na rente ima država zakonsko zastavno pravico na vse vrste dotičnih do-hodhov. Ta pravica se sme izvesti pri dolžniku rente s prepovedjo izplačila, dokler se dospeli davčni dolg ne poravna in ne izroči državni blagajni Dolžnik, ki postopa zoper prepoved, jamči za davek osebno. Zoper izdano prepoved je dopustna pritožba na višje davčno oblastvo v 15 dneh; vendar pa se s pritožbo ne prepreči izvršitev prepovedi.
Delodajalec jamči za davek na prejemke, ki izvirajo k časa službe pri njem.
Fizične in pravne osebe kakor tudi zapuščinske mase jamčijo za posledice, ki utegnejo nastati zaradi tega, ker so zakonski ali pooblaščeni zastopniki prekršili dolžnost, zlasti pa za kazni, ki se tem izrečejo.
7.	Pobiranje davka.
Člen 147,
' Dokler se ne izvrši nova odmera, se plačuje davek po predpisu iz prejšnjega leta.
Od tega so izvzeti v meri in v mejah, kakor je to določeno s tem zakonom za vsako obliko davka posebe, oni davčni zavezanci, ki so prijavili presta-nek davčne obveznosti.
Člen 148.
Davek dospeva v plačilo v štirih enakih letnih obrokih: dne 1. januarja, dne 1. aprila, dne 1. julija in dne 1. oktobra; lahko pa se plača tudi pred dospelostjo.
Davek novih davčnih zavezancev in za nove davčne predmete dospe oni dan, ko se je zavezancu predpisno vročil plačilni nalog.
Davek, dospel v plačilo, se mora plačati najkes-neje v 15 dneh prihodnjega meseca, odnosno pri novih zavezancih v 30 dneh od dne, ko se jim je vročil plačilni nalog.
Vkljub temu dospeva davek na dohodek od zemljišč v plačilo in se mora plačevati v dveh enakih letnih obrokih: dne 15. avgusta- in dne 1. novembra.
Vsa dospela doplačila davka, ki izvirajo iz nove odmere za minule obroke, se morajo plačati v 30 dneh po predpisno izvršenem razglasu.
Davek na rente, ki se pobira ob izplačilu (člen 71.), se mora plačati po seznamku najkesneje v 15 dneh po preteku vsakega poluletja, davek na dohodek od nesamostalnoga dela pa najkesneje v roku, določenem v členu 99.
Če je poslednji dan plačilnega roka nedelja ah praznik, se sme izvršiti plačilo še prihodnji dan brez škodljivih zakonskih posledic.
Davek potujočih agentov in trgovinskih potnikov (druga skupina pod točko l.a člena 42.) kakor tudi davek zavezancev druge skupine pod točko 3.) člena 42. se položi, preden se začne izvrševati poklic, v prvi polovici leta v celotnem letnem znesku; če pa se začne izvrševati poklic, v drugi' polovici leta. se položi v polovičnem znesku.
Člen 149.
Ko poteče skrajni rok za plačilo (člen. 148., tretji, četrti, peti in šesti odstavek), se računijo od tega dne na neplačane vsote davka letne 6%ne obresti do dne plačila.
Preveč plačani davek se všteje davčnemu zave-zancu v odplačilo še nedospelega davka. Če je ves tekoči davčni dolg poravnan, se vplačani presežek na izrečeno prošnjo povrne.
Vplačane vsote se zaračunavajo najprej za kritje starejšega dolga; če pa je ta pokrit, se zaračunijo za tekoči dolg.
Člen 150.
Redno pobiranje davka vrši davčno oblastvo neposredno ali pa s pripomočjo in sodelovanjem občinskih oblastev ali s čekovnimi računi po poštni hranilnici in njenih podružnicah.
Prisilno izterjevanje iz premične imovine vrši davčno oblastvo neposredno ali po občinskih ob-' Aastvih. iz nepremične imovine pa po sodiščih.
Člen 151.
Prisilno (eksekutivno) izterjevanje davka se vrši prvenstveno iz premične, potem pa iz nepremične imovine davčnega zavezanca.
Kot odškodnina za eksekutivne stroške ob izterjevanju neposrednjih davkov in pribitkov se pobirajo:
1.	) za pismeni, faktično vročeni opomin: ena para od vsakega dinarja dolga;
2.	) za izvršitev popisa (rubežen) stvari se pobereta dve pari od vsakega dinarja dolga poleg takse iz taksnega zakona. Ti stroški se poberejo samo, če se rubežen faktično izvrši. Ti stroški ne smejo biti nikoli manjši od 10 dinarjev.
Če in kolikor vrši prisilno izterjevanje občina, pripada odškodnina za eksekutivne stroške občini.
Med vsako stopnjo izvršilnega postopanja (opomin, rubežen, prodaja) mora poteči najmanj osem dni.
Za izterjavo državnih in samoupravnih davkov se kmetovalcu ne sme zarubiti in prodati hiša s hišnim okolišem 20 arov zemljišča. Prav tako se ne smejo kmetovalcu zarubiti in prodati za izterjavo davka en par- vprežne živine, en voz in en plug, dokler ima druge premičnine in nepremičnine, iz katerih se da davek pobrati.
Člen 152.
Nihče nima pravice do odloga za plačilo davka po tem zakonu. Samo v opravičenih primerih se sme dovoliti odlog posamezno, a v izrednih primerih, zbog škode po elementarnih nezgodah, posamezno kakor tudi za poedine vasi ali občine. 0 prošnjah za odlog davka do 5000 dinarjev odloča davčno oblastvo druge stopnje, sicer pa generalna direkcija davkov.
Dovoljeni odlog ne oprašča od plačila zamudnih obresti; vendar pa sme minister za finance ali oblastvo, ki ga odredi ta minister, zamudne obresti znižati ali sploh odpustiti.
8. Zastaranje.
Člen 153.
Pravica države do odmere davka zastara v petih letih od dne 1. januarja onega leta, v katerem je davčna obveznost nastala.
Pravica države do izterjave odmerjenega davka zastara v petih letih od dne, ko se je po predpisih tega zakona priobčila izvršena odmera.
Isti odredbi veljata tudi za kazen iz člena 137. tega zakona.
Člen 154.
Pravica države do izrekanja kazni in do odškodnine iz členov 138., 139.. razen iz prvega odstavka, in fe člena 141. zastara v enem letu od dne, ko je bil pregrešek storjen, pravica do izterjave že odobrene kazni ali odškodnine pa v petih letih od dne izvršne obsodbe, odnosno odločbe.
Člen 155.
Pravica države de izrekanja kazni iz členov 139 , prvega odstavka, 140. in 142. zastara v treh letih od
dne, ko se je kaznivo dejanje storilo, pravica do izterjave pa v petih letih od dne izvršne obsodbe.
Člen 156.
Zastaranje se prekine v vseh gorenjih primerih z vsakim službenim aktom o dotičnem predmetu, ki je bil davčnemu zavezancu, odnosno plačniku, pred-pisno priobčen.
9. Končne odredbe.
Člen 157.
Zla dokaz o plačanem neposrodnjem davku služi davčna knjižica, ki jo izda davčno oblastvo in v katero vpiše predpis davka; davčno oblastvo, ki pobira davek, pa označi v njej točno, kdaj in koliko se je prejelo in na račun katerega davčnega ob-lastva. Če se vplačuje davek po poštni hranilnici, služi za dokaz tudi položnica, dokler se ne vpiše dotično vplačilo naknadno v knjižico.
Knjižice se izdajajo davčnim zavezancem za nabavno ceno brez taks.
Za dokaz o plačanem davku na dohodek od ne-samostalnega dela služijo posebne davčne knjižice, izdane po členu 98., v katere vpisujejo delodajalci podatke o odtegnjenem davku (člen 99.), odnosno nalepljajo in uničujejo davčne znamke po členu 100.
Davčnim zavezancem, ki ne vodijo svojih obratov v stalnem lokalu, nego s hojo od hiše do hiše in od kraja do kraja (člen 42., druga skupina, točka 3.), služi za dokaz o plačanem davku obrtno dovolilo, izdano po pristojnem oblastvu, na katerem je davčno oblastvo predpisno potrdilo vplačani tekoči davek.
Davčnim zavezancem, ki plačujejo davek po predposlednjem odstavku člena; 59. (potujoči agenti, trgovinski potnika), služi za dokaz o plačanem davku davčna karta, ki jo izda davčno oblastvo za nabavno ceno in v kateri cznači, kdaj m koliko se je prejelo davka po omenjenem členu.
Člen 158.
Prijave in prošnje za oprostitev od davka, predložene davčnim oblastvena pred dnem 1. januarja
1929.,	se morajo rešiti še po dosedanjih zakonskih odredbah; one, ki se predlože po tem roku, pa se morajo rešiti po predpisih tega zakona tudi, če je nastala pravna podstava za oprostitev, preden stopi v veljavo ta zakon.
Odmere, neizvršene do dne 1. januarja 1929. se morajo izvršiti po odredbah prejšnjih zakonov.
Člen 159.
Vknjiževanje neposrednjih davkov, postopanje ob izpremembah v letnem davčnem predpisu, način, po katerem se odpisuje davek zaradi neizterljivosti ali zaradi prestanka davčne obveznosti, uredi s pravilnikom minister za finance. Postopanje glede davčnih kaznivih dejanj, prisilne izterjave, način, po katerem se odpisuje davek zaradi elementarne škode, in zavarovanje davka uredi minister za finance z uredbo po odobritvi finančnega odbora narodne skupščine. Ta uredba in pravilniki se morajo izdati do dne 1. januarja 1929.
Člen 160.
Vsi dosedanji zakonski predpisi o neposrednjih davkih v kakršnikoli obliki ali s kakršnimkoli imenom, najsi so kjerkoli veljali v kraljevini, razen primera po drugem odstavku člena 158., prestanejo veljati dne 1. januarja 1929. Tukaj je obsežen tudi regalni davek rudniških podjetij. Vendar pa te odredbe ne posezajo v odredbe o davkih, omenjenih v členu 7. tega zakona.
Člen 161.
Vsa navodila za izvrševanje tega zakona predpiše minister za finance, kolikor ni določeno s tem zakonom kaj drugega.
Člen 162.
Kolikor imajo pogodbe s tujimi državami glede oseb in dohodkov, zavezanih davčni pristojnosti nekaterih držav, odredbe, ki odstopajo od odredb tega zakona, veljajo odredbe teh pogodb.
V poedinih primerih sme izdajati minister za finance vkljub odredbam tega zakona odredbe o neposrednjih davkih za vzajemno davčno izravnavanje, za preprečevanje dvakratnega obdavčevanja, za zavarovanje vzajemnosti (reciprocitete), pravno zaščito in pravno pomoč kakor tudi za izvajanje retorziv-nih ukrepov. Vendar pa se smejo izdajati obče odredbe te vrste samo z odločbo ministrskega sveta.
10. Prehodne odredbe.
Člen 163.
Dokler se ne izvrši odmera poedinega davka po tem zakonu, se pobira davek po predpisu v ustrezni davčni obliki najbližjega minulega leta.
Člen 164.
Podatki, ki jih je navedel davčni zavezanec v prijavi ali v pojasnilu prijave po tem zakonu, se ne smejo uporabljati za kaznovanje ali naknadno odmero davka po dosedanjih predpisih o neposrednjem davku, če davčni odbor in državni zastopnik usvojita te podatke.
Člen 165.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko se razglasi v «Službenih Novinah». Od tega dne se morajo izvrševati vsa opravila, potrebna za odmero; odmera sama in pobiranje davkov po tem zakonu pa se mora vršiti od dne 1. januarja 1929.
Vkljub temu se morajo uporabljati odredbe o davku na dohodek od nesamostabiega dela od dne 1. aprila 1928.
Našemu ministru za finance priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 8. februarja 1928.
Aleksander s. r.
Minister za finance:	Predsednik
dr. Bogdan Markovič sr. ministrskega sveta: Videl in pritisnil državni VeHa Vukičevič s. r.
pečat:	Podpisi ostalih ministrov,
čuvar državnega pečata, minister pravde dr. Dušan M. Subotič s. r.
L. S.
Razglasi velikega župana ljubljanske nblasti.
U. br. 3247/1/IH.
Razpust društva.
Prostovoljno gasilno društvo v Fari pri Kostelu je bilo s tukajšnjo pravnomočno odločbo z dne 21. oktobra 1927., U. br. 362/2, razpuščeno, ker ni več ustrezalo pogojem svojega pravnega obstoja.
V	Ljubljani, dne 6.. marca 1928.
Zastopnik velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Andrejka s. r.
O. br. 1046/1.	573
Razglas.
Na podstavi pooblastitve gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 8. februarja 1928., VT. št. 2880/27, odobrujem izpremembo § 53. pravil za Hipotekarno banko jugoslovanskih hranilnic, d. d. v Ljubljani, po sklepih V. rednega občnega zbora delničarjev z dne 10. marca 1927.
Izprememba pravil se nanaša na število in izvolitev, odnosno, vpoklic članov upravnega sveta.
V	Ljubljani, dne 7. marca 1928.
Zastopnik velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Andrejka s. r.
Razglasi velikega župana maribnrske oblasti.
L. št. 9/3.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 22. do dne 29. febraarja 1928.
	J3		M	£	S? j
Srez	S C/3 O	§3 2 o	Ozdu velih	E P	s-šs 6 °
Steklina. — Lyssa (rabies).
Murska Sobota . . j .	|	1	|	.	|	1	|	.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih i	Ozdra- i velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skupina tifuznih bolezni.					
Celje		4	1			5
Konjice		1	1			? f
Maribor, levi breg .	1				O	1
Murska Sobota . .	1	i			2 !
Slovenjgradec . .	1				1
Skupaj .	8	3		•	n
Skrlattuka.		— Scarlatina.			
Celje		1	1			2
Celje, mesto . . .	2				2
Čakovec 		6		i		5
Dolnja Lendava . .	9				9
Gornji grad . . .	1	6		i	6
Konjice		.	1			1
Ljutomer ....	1				1
Maribor, desni breg		i			1
Maribor, levi breg .	2	2			4
Maribor, mesto . .	1	2			3
Murska Sobota . .	2				2
Prelog		2	14		3	13
Ptuj		1	5	i	1	4
Ptuj, mesto . . .		1		.	1
Skupaj .	28	33	2	5	54
Ošpice. -		- Morbilli.			
Dolnja Lendava . .		2		1	1
Ljutomer		.	4			4
Maribor, mesto . .	1		1	.	•
Murska Sobota . .	21		21		j
Ptuj		4	34	5		33 j
Skupaj .	26	40	27	1	38
Davica.	— Diphteria et Croup.				
Celje, mesto . . .	1			1	.
Ljutomer ....	1		.		1
Maribor, desni breg	4	i	2		3
Maribor, mesto . .	3	1		i	3
Murska Sobota . .	1		i		
Prevalje		3	i	1		3 J
Ptuj			2	.	i	1
Slovenjgradec . .	.	1			\
Šmarje pri Jelšah .	2	4	i		5 j
Skupaj .	15	10	5	3	17
Šen. — Erysipelas.					
Celje		.	1	.		1
Celje, mesto . . -	1			1	
Konjice		.	i			1
Maribor, desni breg	3		1	•	2
Maribor, mesto . .		2		.	2
Ptuj, mesto . . .	i	.	i		
Skupaj .	5	4	2	i	6
Krčevita odrevenelost -			- Tetanus.		
Slovenjgradec . .	•	1	•	•	i j
V Mariboru, dne 7. marca 1928.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jnrefiko s. r.
Vet. br. 51/12.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 12. marca 1928.
Opomba: Imena sedežev sreskih poglavarjev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Svinjska kuga.
Maribor, desni breg: Račje (Račje 1 dvorec). Ptuj: Središče (Središče 5 dvorcev).
V Mariboru, dne 12. marca 1928.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar s. r.
Razglasi sodišč in sodni!) oblaste?.
Nc n 34/28—3.	3—2
Prvi edikt.
Na podstavi člena 49. zakona z dne 30. novembra 1925. o proračunskih dvanajstinah za mesece decembra 1925., januar, februar in marec 1926., «Službene Novine» z dne 1. decembra 1925., št. 276/LXXI, Uradni list z dne 23. decembra 1925., št. 380/113, in uredbe ministrstva pravde z dne 2. maja 1927., št, 5503/26, «Službene Novine» z dne 12. maja 1927., št. 126/XXVn, Uradni list z dne 21. maja 1927., št. 232/56, se določa dan
1. aprila 1928.,
ko naj se začne ravnati z osnutkom nove zemljiške knjige za davčno občino Bak-ovce v sodnem okraju Murski Soboti tako kakor z novo zemljiško knjigo; obenem se uvaja postopanje po zakonu z dne 25. julija 1871., št. 96 drž. zak., da se knjiga popravi. Od tega dne je samo z vpisom v novo zemljiško knjigo moči nove lastninske zastavne in drage zemljiškoknjižne pravice na nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo, pridobivati, utesnjevati, prenašati na druge ali razveljavljati.
Pozivajo se, naj priglase svoje zahteve najkesneje do vštetega dne 1. julija 1929.:
a)	vsi oni, ki zahtevajo na podstavi pravice, pridobljene pred začetnim dnem nove zemljiške knjige, da bi se v njej izpremenili vpisi, ki se tičejo lastninskih ali posestnih razmer, bodisi da se izvede ta iz-prememba z odpisom, pripisom ali prepisom, bodisi da se popravi oznamenilo nepremičnin ali sestava zemljiškoknjižnih teles ali kakorkoli drugače;
b)	vsi oni, ki so si pridobili že pred začetnim dnem nove zemljiške knjige do nepremičnin, v njej vpisanih, ali do njih delov zastavne služnostne ali druge pravice, sposobne za knjižni vpis, če bi bilo treba te pravice tako vpisati, kakor da spadajo k starim bremenom, in če niso bile v novo zemljiško knjigo vpisane že ob njeni napravi.
Priglasitvene dolžnosti v ničemer ne izpreminja to, da je pravica, ki jo je treba priglasiti, očitna iz javne knjige, ki se jemlje iz rabe, ali iz sodne rešitve, ali da teče pri sodišču prošnja strank, ki se tiče te pravice.
Kdor zamudi zgoraj navedeni rok, izgubi pravico, uveljavljati zahtevo, ki bi jo bilo treba priglasiti proti tistim, ki si pridobe zemljiškoknjižne pravice v dobri veri na podstavi onih vpisov, ki1 so že v novi zemljiški knjigi in se ne izpodbijajo.
Če se ediktni rok zamudi, postavitev v prejšnji stan ni dopustna, tudi se omenjeni rok posameznim strankam ne sme podaljšati. .
Priglasitve je treba podati okrajnemu sodišču v Murski Soboti; pri istem okrajnem sodišču je nova zemljiška knjiga vsakomur na vpogled.
Višje deželno sodišče v Ljubljani, oddelek II.,
dne 7. marca 1928.
S 22/26—67.	580
Odprava konkurza.
Prezadolženka:	zapuščina	po	E.	Mal-
ha p e j n.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 22/26—2 o imovini te prezadolženke, je po § 139. k. r. odpravljen, ker je bila vsa masa razdeljena.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 1. marca 1928.
S	27/25—35.	575
Odprava konkurza.
Prezadolžene«:	Anton	Osojnik,	trgovec v
Kozjem.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 27/25—12 o prezadolženčevi imovini, je po § 139. k. r. odpravljen, ker je bila vsa masa razdeljena.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 6. marca 1928.
S	4/28—2.	576
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Lile Stafan-č i č e v e, zasebnice v Hrastniku.
Konkurzni komisar: deželnosodni svetnik Franc Tiller okrožnega sodišča v Celju.
Upravnik mase: dr. Dragmtin Vrečko, odvetnik v Celju.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dne 3 1. m a r c a 1 9 2 8. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 1 5. a p r i 1 a 1 9 2 8. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 3 0. aprila 1928. ob devetih.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 10. marca 1928.
T 11/28—3.	582
Amortizacija.
Na prošnjo Feliksa Tomana, kamenoseštkega mojstra v Ljubljani, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Vložna knjižica Obrtne banke v Ljubljani št. 100 na ime: Feliks Toman in z vlogo 7722 Din 24 p.
Imetnik te vložne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne te objave v Uradnem listu, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je vložna knjižica brez moči.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek V.,
dne 10. marca 1928.
Popravek.
V Uradnem listu 24 z dne 10. marca 1928. se mora glasiti v zadnjem dražbenem oklicu na strani 155., da znaša najmanjši ponudek 23.000 (ne: 23.00) Din.
467 Vpisi v trgovinski register.
I. Vpisale so se nastopne firme:
134.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Jugo - Schulz», dražba z o. z.
Razpečavanje tehtnic.
Obratni predmet:	razpečavanje vsakovrstnih
tehtnic in uteži.
Družbena pogodba z dne 14. februarja 1928.
Dražba je ustanovljena za nedoločen čas.
Osnovna glavnica znaša 15.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodji: Julij Zupan, trgovec v Ljubljani. Sv. Petra cesta št. 35, in Karel Schulz, tvorničair na Dunaju, XIV., Sechshauserstrasse 60.
Dražbo zastopata kolektivno po dva poslovodji, ki podpisujeta za firmo tako, da pristavljata njenemu po komerkoli napisanemu, natisnjenemu ali s pečatnikom odtisnjenemu besedilu svoja podpisa; če se postavi prokurist, zastopa firmo in podpisuje zanjo vselej s pristavkom «p. p.» kolektivno z enim poslovodjo.
Ljubljana, dne 18. februarja 1928.
135.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Kocjančič & Co.
Obratni predmet: nakupovanje in prodajanje tehničnih potrebščin, sirovin in strojev za tvornice celuloze, papirja in kartona.
Družbena oblika: javna trgovska diražba izza dne 1. decembra 1927.
Družbenika: Franc Kocjančič, trgovec v Domžalah, in Valter Schade, trgovec v Ljubljani.
Za zastopanje je upravičen vsak družbenik samostojno.
Podpis firme: Družbenika svojeročno podpisujeta besedilo firme, in sicer vsak samostojno.
Ljubljana, dne 20. februarja 1928.
136.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Mercina in drug, trgovina s papirjem na veliko.
Obratni predmet: trgovina' s papirjem na debelo.
Družbena oblika: javna trgovska dražba izza dne
15.	februarja 1928.
Dražbenika: Janko Jovan, zasebnik v Ljubljani. Kapiteljska ulica št. 3, in Franc Mercina, prokurist v Ljubljani, Zarnikova ulica št. 19.
Za zastopanje je upravičen vsak družbenik samostojno.
Podpis firme: Firma se podpisuje tako, da postavlja eden izmed družbenikov pod njeno besedile svoj podpis.
Ljubljana, dne 18. februarja 1928.
137.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Peko», družba z o. z. Fabriku-cija in prodaja čevljev.
Obratni predmet: Družba
a)	izdeluje čevlje vseh vrst in prodaja te izdelke pod znamko «Peko», kupuje vse sirovine in polfabri-kate, potrebne za fabrikacijo, kupuje in prodaja fabrikate;
b)	kupuje, najema ali jemlje v zakup nepremičnine in potrebni inventar-;
c)	ustanavlja podružnice v vsej kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev z istim področjem.
Družbena pogodba z dne 6. februarja 1928.
Dražba, je ustanovljena, za nedoločen čas.
Osnovna glavnica znaša 240.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodje: dr. Ivan Slokar, ravnatelj Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani, Karlo Fabiani, upravitelj Jugoslovanske banke, d. d., podražnice v Ljubljani, in Aleksander Knez, član načelništva Kmetske posojilnice ljubljanske okolice, r. z. z n. z. v Ljubljani.
Za zastopanje sta upravičena kolektivno po dva poslovodji ali pa en poslovodja in prokurist.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva poslovodji ali en poslovodja in en prokurist tako, da postavljata pod njeno po komerkoli napisano, natisnjeno ali s pečatnikom odtisnjeno besedilo svoja podpisa, prokurist zi dodatkom «p. p.».
L j u b 1 j an a, dne 8. februarja 1928.
138.	Sedež: Logatec:
Besedilo firme: «Trolist», droge, kemikalije in destilacija, družba z o. z. v Logatcu.
Obratni predmet: izvrševanje koncesloniranega obrta po točki 14.) § 15. o. r., izvzemši izdelovanje strupov; s tem obrtom je združena pravica, izdelovati snovi in izdelke (preparate), namenjene za zdravilno uporabo, kakor tudi trgovina z obojimi, kolikor ni to pridržano izključno lekarnarjem, in naposled pravica, izdelovati in prodajati umetne rudninske vode.
Družbena pogodba z dne 31. marca 1927. in dodatek z dne 11. februarja 1928.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Osnovna glavnica znaša 60.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodji: Maks Hammerlitz, industrijec na Cev-cah št. 33, in Oton Karel Rihter, industrijec na Brodu št. 17 (občina Dolenji Logatec).
Družba ima enega ali več poslovodij, ki jih imenujejo družbeniki. Pogodbeno se določa, da bodita poslovodji družbe Maks Hammerlitz in Oton Karel Rihter, dokler sta družbenika. Družbo zastopata sodno in izvensodno: oba poslovodji kolektivno in podpisujeta njeno firmo in družbene izjave kolektivno ali posamezno z enim prokuristom tako, da postavljajo podpisniki pod besedilo firme, ki je lahko po komerkoli napisano ali natisnjeno (štampiljirano), svoje podpise, in sicer prokurist z dostavkom, ki označuje prokuro. Če je izvoljen en sam poslovodja, podpisuje družbeno firmo sam ter daje obvezne izjave zanjo.
L j u b 1 j a n a, dno 20. februarja 1928.
H. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
139.	Sedež: Dolnja Lendava.
Besedilo firme: Dolnje Lendavska hranilnica, d. d. v Dolnji Lendavi:
Izpremenil se jo po sklepu občnega zbora z dne 27. marca 1926. in po sklepu ravnateljstva z dne 11. oktobra 1927. § 2. družbenih pravil, odobren po velikem županu mariborske oblasti z odlokom z dne 16. januarja 1928., O. br. 157/2, na podstavi pooblastila ministrstva za trgovino in industrijo z dne 8. februarja 1927., VI. br. 4428/26.
Po tem sie je delniška glavnica zvišala in znaša sedaj 500.000 Din, razdeljena na 2500 delnic v nominalni vrednosti po 200 Din, ki so popolnoma vplačane in se glase na ime.
Maribor, dne 16. februarja 1928.
140.	Sedež: Domžale.
Besedilo firme: «Bistra», kemična tovarna olja, lakov in barv, družba z omejeno zavezo v Domžalah:
Xa izrednem občnem zboru z dne 10. decembra 1927. se je izpremenila družbena pogodba v točkah 4.. 6., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 18. in 21.
Družbo zastopata po dva poslovodji ali en poslovodja in en prokurist kolektivno.
Firma se podpisuje tako, da postavljata pod njeno odtisnjeno, natisnjeno ali po komerkoli napisano besedilo kolektivno ali po dva poslovodji ali en poslovodja in en prokurist svoja podpisa, prokurist s pristavkom, ki označuje prokuro.
Družba ima dva ali več poslovodij, ki jih izvoli občni zbor za leto dni.
Osnovna glavnica v znesku 150.000 K ali 37.500 Din se je zvišala z doplačilom na 240.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana in poslovodjam na razpolago.
Vpisal se je novoizvoljeni poslovodja Fran Medic, tvorničar v Ljubljani.
L j u b 1 j a n a, dne 20. februarja 1928.
141.	Sedež: Janežovci pri Ptuju.
Besedilo firme: «Opekarna», družba z omejeno zavezo v Janežovcih:
Po sklepu občnega zbora z dne 4. februarja 1928. se je družba razdražila ter je prešla v likvidacijo.
Besedilo likvidacijske firme: «Opekarna», družba z omejeno zavezo v Janežovcih v likvidaciji.
Likvidator:	Ferdinand Jamnik, gospodarski
upravnik v Budini pri Ptuju.
Podpis firme: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo tako, da pristavlja njenemu po komerkoli napisanemu, natisnjenemu ali odtisnjenemu besedilu svoje ime in svoj priimek.
Izbrisal se je dosedanji poslovodja dr. Rajmund Sadnik.
Maribor, dne 23. februarja 1928.
142.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Gospodarski procvit», trgovska družba, obče-prometna, informacijska, propagandna in potovalna pisarna, dražba z o. z.:
Na podstavi notarskega zapisa z dne 18. januarja 1928., posl. št. 6436, prist. zap. št 172, sie je dodalo' obratnemu predmetu, in sicer besedilu pod točko «Drugič» družbene pogodbe, lit. u), to-le 'besedilo: «Ta točka obratnega predmeta obseza edino le izvedenska mnenja, izvide in izjave, izključuje pa vsako sodelovanje pri sestavljanju listin ali vlog na sodišče ali oblastva in vsako sodelovanje, ki bi bilo v nasprotju z odvetniškim ali notarskim redom ali s predpisi, ki omejujejo in prepovedujejo zakotno pi-saštvo»,
L j u b 1 j a n a, dne 6. februarja 1928.
143.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Jugoslovanska banka, d. d., poprej Hrvaška deželna banka, d. d., podružnica Ljubljana:
Izbrisali so se pooblaščenci Stjepan Gausz, Ignacij Stupar in dr. Vladimir Ravnihar in član upravnega sveta Mirko Hermann.
Ljubljana, dne 7. februarja 1928.
144.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Križevska industrijska d. d.:
Iz upravnega sveta je izstopil Franc Ramovš; na novo pa sta, bila izvoljena, v upravni svet Ferdo Hartner, industrijec, in Bela Berger, trgovec — oba v Murski Soboti.
L j u b 1 j a n a, dne 11. februarja 1928.
145.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Ljubljanska gradbena družba
z o. z.:
S sklepom občnega zbora družbenikov z dne 11. februarja, 1928. se je zvišala osnovna glavnica od 450.000 Din na 500.000 Din, ki je v gotovini popolnoma vplačana, in so se izpremeniJe točke 6.), 7.), zadnji odstavek, 8.), 9.), 13.), 14.), 15.), 18.) in 19.) družbene pogodbe z dne 17. februarjai 19,23., h kateri je bil sklenjen nov odstavek 21.).
Vpisal se je poslovodja Franc Kregar, posestnik in gostilničar v Stepanji vasi št. 39.
L j u b 1 j a n a, dne 20. februarja 1908.

146.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme:	«Naša Edinost», gospodarska
družba z o. z.:
Na občnih zborih z dne 13. januarja 1928. in z dne 8. februarja 1928. se je izpremenila točka «iPrivič» družbene pogodbe.
Besedilo firme odslej: «Naša Sloga», prodaja cerkvenih potrebščin, družba z o. z. v Ljubljani.
L j u b 1 j a n a, dne 16. februarja 1928.
147.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Filip Rubel, dražba z o. z.:
Izbrisala se je poslovodkinja Jožica Bonač.
L j u b 1 j a n a, dne 20. februarja 1928.
148.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Slovenska banka:
Po sklepu občnega zbora delničarjev z dne 24. julija 1924., posl. št. 3240, prist. reg. št. 896, in po odloku ministrstva za trgovino' in industrijo z dne 10. oktobra 1904., VI. št. 4947, intim, z dne 11. novembra 1924., št, 7128/24, so se izpremenila družbena pravila tako, da se je besedilo §§ 14., 15., 16-, 17. in 23. popolnoma izpustilo; izpremenili pa so se §§ 21., 27.. 28.. 34., 36.. 37., 43. in 44.
Zaradi teh izprememb je najmanjše število upravnih svetnikov skrčeno na šest, največ na dvanajst.
Družbene odpravke podpisujeta po dva upravna svetnika ali en upravni svetnik in en ravnatelj ali po dva ravnatelja.
Ljubljana, dne 20. februarja 1928.
149.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «TextiHa», trgovska in industrijska delniška družba:
Iz upravnega sveta so izstopili Franc Vokač, Leopold Klement in Angelo Verani; v upravni svet
pa so vstopili Karel Polc, stavbnik, Rudolf Dmfovka, trgovec, in Franc Ramovš, upravni svetnik Slovenske banke -— vsi v Ljubljani.
Ljubljana, dne 6. februarja 1928.
150.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme:	Trboveljska premogokopna
družba:
Po sklepih občnih zborov z dne 30. decembra 1924. in z dne 28. decembra 1926., posvedočenih v notarskili zapisnikih z istega dne, posl. št. 3636 in 5307, odobrenih z odlokoma ministrstva za trgovino in industrijo z dne 4. junija 1927., VI, št. 2593, in z dne 3. junija 1927., VI. št. 497/25, intim, z dne 28. novembra 1927., C. br. 1732/1, se je izpremenil § 6. družbenih pravil tako, da se je dodal za petim odstavkom tega paragrafa nov šesti odstavek, ki navaja, da se je po sklepu izrednega občnega zbora z dne 28. decembra 1926. na podstavi zakona o valorizaciji bilančne vrednosti investicij z dne 7. avgusta 1926., «Službene Novine» št. 205 z dne 11. septembra 1926., LIV/26. zvišala glavnica za 100,000.000 Din; s tem se je zvišala delniška glavnica! od
50.000.	000 Din na 150,000.000 Din, tako da je nominalna vrednost vsake delnice določena na 150 Din: po izvršitvi tega sklepa znaša delniška glavnica
150.000.	000 Din, razdeljena na 1,000.000' delnic, v nominalni vrednosti po 150 Din.
Razen tega se je zvišala po sklepu izrednega občnega zbora z dne 30. decembra 1924. delniška glavnica za nadaljnjih 50.000.000 Din tako, da so je vzel delni znesek 50,000.000 Din iz obstoječe glavnične rezerve in prenesel na račun delniške glavnice; s tem se je zvišala delniška glavnica od 150,000.000 Din na 200,000.000 Din, tako da je nominalna vrednost vsake delnice določena na 200 Din; delniška glavnica znaša torej 200,000.000 Din ter je razdeljena na 1,000.000 delnic v nominalni vrednosti im 200 Din.
Za tem prideta kot osmi, odnosno deveti odstavek dosedanji šesti in sedmi odstavek § 6. dražbe-nih pravil, kakor sta bila doslej v veljavi Po sedanjem osmem odstavku se mora vsaka- nova zvišba društvene glavnice prijaviti deželnemu kot trgovinskemu sodišču v Ljubljani, po sedanjem devetem odstavku pa določa upravni svet, koliko imajo ob izdaji novih delnic posestniki prejšnjih emisij opcijsko pravico.
Izbrisal se je upravni svetnik Maksimilijan Krauss, ker je izstopil; vpisal pa se je upravni svetnik Raymond Del tel v Beogradu.
L j u b 1 j a n a, dne 4. februarja 1928.
151.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme; Združene opekarne, d. d.:
Izbrisal se je prokurist ing. Tomo Knez.
Prokura je podeljena Zdenku Knezu, ravnatelju v Ljubljani.
L j ubij an a. dne 6. februarja 1928.
152.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Jugotratfa, barvarna in apretura,
družba z o. z.:
Družbena pogodba z dne 11. septembra 1926., posl. št. 2739, se je izpremenila z notarskim pismom z dne 16. decembra 1927., posl. št. 4318, v točkah «Sedmič», «Devetič» in «Devetnajstič».
Za zastopanje sta upravičena po dva poslovodji skupaj; če pa je imenovan samo en poslovodja, zastopa ta poslovodja dražbo samostojno.
Firma se podpisuje tako, da pristavljata njenemu natisnjenemu, napisanemu ali s štampilijo odtisnjenemu besedilu po dva poslovodji kolektivno svoji imeni; če pa je imenovan samo en poslovodja, podpisuje ta samostojno. Ce se namestijo prokuristi, podpisujejo ti firmo na označeni način skupno z enim poslovodjo in s pristavkom «p. p.», ki označuje prokuro.
Izbrisal se je poslovodja Kurt Sanner.
Maribor, dne 16. februarja 1928.
153.	Sedež: Mirna.
Besedilo firme: Strojno mizarstvo Fran Peček,
družba z o. z.:
Vpisal se je poslovodja Primus Dolar, major v p. in posestnik v Kotu-Trsteniku št, 27; izbrisala pa se je poslovodkinja Marija Peček.
Novo mesto, dne 14. februarja 1928.
154.	Sedež: Njivice pri Radečah.
Besedilo firme: nemški: Gebrüder Piatnik, slovenski: Bratje Piatnik:
Posamična prokura se je podelila Viktorju Piat-niku, bivajočemu v Njivicah pri Radečah.
Prokurist podpisuje firmo tako, da pristavlja njenemu štampiljiranemu, natisnjenemu ali napisanemu besedilu svojeročno svoj podpis s pristavkom
«p. p.».
Novo mesto, dne 14. februarja 1928.
III.	I z b r i s al a se je nastopna firma:
155.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: «Danica», družba z o. z. za razpečavanje mineralnooljnih in kemikalnih izdelkov v likvidaciji:
Ker je likvidacija končana.
Maribor, dne 3. februarja 1928.
Bazglasi raznih uradov in oblastev.
Št. 278/m—28.	579 3—1
Razglas.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani odda na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izpre-memb in dopolnitev odvoz, smeti, blata i. dr. kakor tudi dovoz kamenja, pohištva i. dr. pri progovni sekciji' v Ljubljani, glavna proga, za dobo od dne 20. aprila 1928. do dne 31. marca 1929.
Ponudbe naj se podado, vpoštevaje splošne pogoje, ki so interesentom na razpolago pri gradbenem oddelku podpisane direkcije v odseku za vzdrževanje proge, za dvovprežni voz z voznikom za dan ob osemurnem delavniku do dne 15. aprila 1 9 2 8. do 10. ure.
Ponudba mora biti opremljena s kolkom za 5 Din ter se mora vročiti v zapečatenem ovitku z napisom: «Ponudba za oddajo voženj ponudnika N. N.» ekspeditu direkcije državnih železnic v Ljubljani.
Ponudba mora navajati vse pogoje, ki jih zahteva železniška uprava, in klavzulo, s katero se podjetnik izrečno odpoveduje pravici, zahtevati med delom povišek ponujene enotne cene, in pristaja na to, da se mu odtegnejo od vsote zaslužka vse zakonite pristojbine in takse. Pogoji so na razpolago pri odseku in/2-a direkcije za 10 Din.
Ponudnik, ki se mu odda prevoz materiala, mora položiti predpisano kavcijo v znesku 5000 Din v gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih pri blagajni direkcije državnih železnic v Ljubljani.
' Natančnejši podatki se dobivajo pri gradbenem oddelku podpisane direkcije v odseku za vzdrževanje proge.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani,
dne 8. marca 1928.
K št. 1092/28.	578 3—1
Razpis.
Agrarna direkcija v Ljubljani razpisuje zase kakor tudi za okrožni agrarni urad v Ljubljani pismeno ofertno licitacijo potrebnih uradnih prostorov.
Pogoji: Oba urada potrebujeta skupno najmanj 10 prostorov v povprečni izmeri po 20 m2.
Prostori so lahko ločeni in ni treba, da bi bili v isti stavbi; vendar pa mora biti 6 sob, odnosno morajo biti 4 sobe skupaj.
Prostori morajo biti suhi, zračni, svetli in oskrbljeni s pečmi in električno razsvetljavo.
Višina najemnine naj se navede v pismeni ponudbi; odpovedni rok je trimesečen.
Pravilno kolkovane in zaprto ponudbe naj se vlože do dne 18. aprila 1928. ob enajstih pri agrarni direkciji v Ljubljani, Gosposka ulica št. 15, kjer se bodo takoj nato odprle.
Agrarna direkcija v Ljubljani,
dne 12. marca- 1928.
Št. 2101/11.	568 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 80 m3 smrekovih plohov.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 2 8 e g a marca 1928. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 9. marca 1928.
Št, 2103/11.	569 2—2
Razpis dobave.
- Razpisuje se dobava elektromotorja.
Več pri podpisani direkciji
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne
3.	aprila 1928. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 9. marca 1928.
Št. 3276.	565 3—2
Razglas.
Na podstavi § 2.. kranjskega vodopravnega zar-kona z dne 15. maja 1872., dež. zak. št. 16, prepovedujem vsako nadaljnjo pridobivanje milke, peska in gramoza ob mostovnih kompleksih na Savi od Tacna do Sv. Jakoba, in sicer pri tacenskem mostu na kompleksu do konca Tacna, pri črnuških mostovih od izliva Gameljščice do 300 m pod železniškim mostom in pri Sv. Jakobu do 1200 m nad mostom, t. j. vštric do sredine Obrij. Na ostali savski progi med Tacnom in Sv. Jakobom je do preklica dovoljeno, pridobivati milko, pesek in gramoz.
Prepovedani okoliši so označeni s tablicami na vidnem mestu.
Prestopke te prepovedi bom kaznoval kar najstrože po § 11. cesarske naredbe z dne 20. aprila
1854.,	drž. zak. št. 96, z globo do 1000 Din ali z zaporom do 14 dni.
V Ljubljani, dne 2. marca 1928.
Sreski poglavar za Ljubljansko okolico: dr. Ferjančič s. r.
Razne objave.
583 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 8. marca 1928.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga.................... 400,461.056-34
Posojila . . i..................... 1.611,316.540-90
Račun za odkup kronskih novčanic 1.072.664.873-70
Račun začasne zamene................. 299,342.082-96
Dolg države........................ 2.966,355.034-—
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic . . 2.138,377.163— Saldo raznih računov................. 707,726.881-66
Pasiva.
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu; od te vplačano ....	30,000.000—
Rezervni fond......................  10,931.045-57
Novčanice v obteku................ 5.470,636.450-—
Državni račun začasne zamene . .	299,342.082-96
Terjatve države po raznih računih	306,891.621-31
Razne obveznosti................... 857,009.3o9-72
Terjatve države za zastavljene domene ...............•............. 2.138,377.163—
Nadavek za kupovanje zlata za
glavnico in fonde............ 83,055.870-—
9.196,243.632-56
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
Št. 48/28.	572 3—2
Razglas o licitaciji.
Po odloku gospoda velikega župana mariborske oblasti z dne 5. marca 1928., H. br. 260/2, razpisuje Vodna zadruga v Dolnji Lendavi na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izprememb in dopolnitev v «Službenih Novinah» št. 148 z dne 7. julija 1922., kakor tudi pravilnika z dne 18. novembra 1921. in njegovih izprememb in dopolnitev z dne 22. maja 1922. javno ustno ofertno licitacijo s skrajšanim rokom po členu 89. navedenega zakona:
a)	za izkop Črnega potoka od km 5-560 do km 7-100 in za napravo obojestranskih nasipov ondi v občini Mali Polani, ob nastopnih bistvenih pogojih: izkop bo znašal okoli 5000 m3 zemlje in gramoza in stroški so proračunjeni največ na 50.000 Din;
b)	za napravo enostranskega nasipa in treh betonskih propustov ob Muri na Benici v občini Pete-
šovcih od km 0 do km 0-990 ob nastopnih bistvenih pogojih: izkop bo znašal okoli 3170 m3 zemlje in gramoza in stroški z napravo propustov vred so proračunjeni največ na 30.000 Din.
Licitacija se bo vršila dne 2 5. marca 192 8. ob 9. uri v zadružnih prostorih v Dolnji Lendavi h. št. 51.
Licitacije se sme udeležiti kot ponudnik vsak naš državljan, ki položi najkesneje do pol devetih na dan licitacije pri blagajniku Vodne zadruge (Dolnje Lendavska hranilnica) začasno kavcijo, in sicer: ad a) 2500 Din, ad b) 1500 Din, odnosno ad a) in ad b) 4000 Din v gotovini, državnih vrednostnih ali drugačnih papirjih s papilarno varnostjo ali vložni knjižici katerekoli jugoslovanske hranilnice, ter se o tem izkaže komisiji pred začetkom dražbe.
Nadalje se morajo dražitelji izkazati s potrdilom davčnega urada, da so plačali vse davke, in dati pismeno izjavo, da so jim licitacijski pogoji znani in da pristajajo, dražiti po njih.
Ponudniki morajo ostati v besedi, dokler ponudbe enega izmed njih dokončno ne sprejme kompetentno oblastvo.
Komur ostanejo dela, mora zgoraj navedeno jamčevino takoj po obvestilu o sprejeti ponudbi zvišati na 10 % izlicitirane vsote.
Potrebna pojasnila in pogoje dobivajo interesenti v prostorih Vodne zadruge v dneh 19., 22. in 24. marca 1928. med dopoldanskimi uradnimi urami kakor tudi na dan dražbe pred njenim začetkom.
Vodna zadruga v Dolnji Lendavi,
dne 9. marca 1928.
Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imel
«Bajtar»,
stavbena in kreditna zadruga uslužbencev drž. žel., r. z. z o. z. v Ljubljani,
v nedeljo dne 2 5. marca 1928. ob 9. uri (dopoldne) v steklenem salonu restavracije na ljubljanskem glavnem kolodvoru.
Dnevni red:
1.	) Poročilo načelništva.
2.	) Poročilo nadzorništva.	584
3.	) Odobritev letnega računa.
4.	) Volitev novega načelništva in nadzorništva.
5.	) Slučajnosti.
# * *
Opomba: Zadružne knjižice služijo za legitimacije. Članom, izstopivšim v letu 1926., se vplačani delež povrne.
V Ljubljani, dne 10. marca 1928.
Načelništvo.
574	Vabilo na občni zbor,
ki ga bo imela
Nakupovalna zadruga,
r. z. z o. z. v likvidaciji v Ljubljani,
v petek dne 3 0. marca 192 8. ob pol devetnajstih v prostorih Zadružnega doma v Ljubljani, VIL, Žibertova ulica št. 27.
Dnevni red:
1.	) Poročilo likvidatorjev.
2.	) Predložitev bilance za leto 1927.
Likvidatorja:
Šime Jurčič s. r. Karla Novak s. r.
541 3—3	Objava.
Ponoči dne 21. februarja 1928. sta mi bili ukradeni dve izpričevali državne meščanske šole v Dolnji Lendavi v madžarskem jeziku in slovenskem prevodu na ime: Benkovič Štefan, rojen dne 24. decembra 1899. v Strehovcih, srez Dolnja Lendava, in sicer: izpričevalo II. razreda za solsko lesto 1912./ /1913. in III. razreda za šolsko leto 1913./1914.
Ukradene so bile tudi štiri obveznice loterijske S/Z^/ne (jržavne rente za vojno škodo iz leta 1923., in sicer: serija 2305, št. 979; serija 855, št. 1000; serija 2786, št. 572, in serija 4125, št. 345.
Te izpričevali in te obveznice proglašam za neveljavne.
Štefan Benkovič s. r., poštar v Prosenjakovcih.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani, i- Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d.d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.