ELkNiO SMUČINA 1945 75 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM LETNIK 14 ŠTEVILKA 12 15. DECEMBER 1975 Ustanavljanje Informacijsko-doku-nientacijskih centrov za informiranje v delegatskem sistemu. V novembru je bilo v Ljubljani republiško posvetovanje po vprašanju ustanavljanja, organizacije in namenu informacij sko-dokumenta-cijskih centrov na vseh ravneh drutbenega livljenja kot nujni pripomoček pri sprejemanju drutbenih odločitev. Na tem posvetu so sodelovali štirje predstavniki iz radovljiške občine, med njimi tudi urednik našega glasila Naša smučina. Ti centri naj bi bili v večjih or-agnizacijah združenega dela in v organizacijskih krajevnih skupnostih, povezoval pa naj bi jih center na sedeiu občine. Kmalu za tem je bil na posvetu v ■Radovljici ustanovljen iniciativni odbor za ustanovitev INDOK centra v občini in izvoljen predsednik iniciativnega odbora tov. Role Jošt. Gospodarstvo v radovljiški občini pod drobnogledom v Elanu gre na bolje Na 14. skupni seji zbora združene, ga dela, zbora Krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, so 3. decembra 1975 obravnavali in ocenili gospodarska gibanja 9 mesecev letošnjega leta v Radovljici. Za nas so naj zanimivejši primerjalni podatki teh gibanj v Elanu z drugimi gospodarskimi organizacijami in v primerjavi s skupnim rezultatom v občini. V skrajšani obliki povzemamo le najbistvenejše. 1. GIBANJE CELOTNEGA DOHODKA IN ZAČASNA RAZDELITEV DOHODKA PO NAMENU Iz periodičnih obračunov za III. tromesečje letošnjega leta je razvidno, da je gospodarstvo občine znatno povečalo celotni dohodek, vsi nadaljnji elementi iz strukture delitve celotnega dohodka in dohodka pa kažejo na nesorazmerje v delitvi. Materialni stroški so večji za 37 %, družbeni proizvod za 20 %, dohodek za 19%, medtem ko je ostanek dohodka manjši za 18 %. Naraščajoči stroški poslovanja ter pokrivanje vseh obveznosti ter osebnih dohodkov so namreč onemogočili gospodarstvu večji ostanek dohodka. Gospodarstvo občine je v devetih mesecih letos doseglo za 31 % več celotnega dohodka, kot v istem obdobju lanskega leta. (Industrija za 34% več.) V lesni industriji je celotni dohodek celo padel za 3 %. Realizacija je bila višja za 27 % kot v istem obdobju lanskega leta. Na dinamiko celotnega dohodka so precej vplivale višje cene. V septembru 1975 napram istem obdobju lanskega leta so se proizvodne cene industrijskih izdelkov dvignile za 33,4%, cene industrijskih izdelkov na drobno za 29,1 %, cene kmetijskih izdelkov na drobno za 23,4 % in cene gostinskih storitev za 22,7 %. Znaten pa je tudi vpliv interne realizacije. Vse organizacije združenega dela niso dosegle dovolj dohodka za pokritje vseh obveznosti. Zakonske obveznosti po občinskih predpisih, republiških in po predpisih federacije kot tudi prispevki SIS s področja gospodarstva, negospodarstva skupaj so porasle za 21 %. Zmanjšal se je delež zakonskih obveznosti po občinskih pred-(Nadaljevanje na 2. strani) Prva naloga, poleg priprave na izvolitev drutbenega organa centra, bi bila pripraviti primerne prostore, kader in sredstva, to je osnovne pogoje za motnost funkcioniranja tega centra in ustanovitev občinskega glasila, ki bi te takoj na začetku lahko koristno slutil delegatom pri sprejemanju pomembnejših odločitev, saj bi poleg drugega prinašal tudi v skrajšani obliki tvarino iz gradiva delegatov, pred zasedanji zbora zdrutenega dela, zbora krajevnih skupnosti in drutbenopolitič-nega zbora skupščine občine Radovljica, itd. Urednik UREDNIŠKI ODBOR: Zajc Bojan, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko, Brajnik Vane — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk, Kranj Gospodarstvo v radovljiški občini pod drobnogledom (Nadaljevanje s 1. strani) piših, republiških in predpisih federacije. Sklad bruto osebnih dohodkov je večji za 28 %. Izplačani prispevki iz osebnih dohodkov so porasli za 27 %. Iz tega podatka so izračunani povprečno izplačani čisti osebni dohodki na zaposlenega v gospodarstvu občine porasli od 2.461 din (januar—september 1974) na 3.022 din ali za 23 %. V Sloveniji je znašal v obdobju januar—avgust povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega 3.271 din (indeks 126,4). Po stanju koncem meseca septembra je imelo gospodarstvo zaposlenih 10.252 delavcev, oziroma za 2 % več kot v istem obdobju lanskega leta. Omeniti je potrebno tudi precejšnje povečanje zalog gotovih izdelkov in trgovskega blaga. Čeprav je rast industrijske in druge proizvodnje zastajala, so se vedno bolj večale zaloge. Prodaja je usihala tako na domačem kot tudi na tujem trgu. Doma je bilo vse manj povpraševanja zaradi zmanjševanja realne kupne moči prebivalstva (po podatkih republiškega zavoda za statistiko so realni osebni dohodki v obdobju januar—avgust padli za 0,9 %), na tuje pa je gospodarstvo težko prodajalo zaradi velike konkurence in splošne recesije v svetu. 2. DELITEV DRUŽBENEGA PROIZVODA V obdobju januar—september 1975 je gospodarstvo razdelilo DP v naslednjem razmerju: — 68,8 % DP predstavljajo sredstva delovnih organizacij (amortizacijska sredstva, neto osebni dohodki in drugi osebni prejemki ter ostanek dohodka), — 31,2% DP predstavljajo sredstva, namenjena za druge udeležence v delitvi DP (pogodbene obveznosti, prometni davek, zakonske obveznosti in samoupravno dogo vorjene obveznosti, prispevki in davki iz osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov). Lani v istem obdobju pa je bilo to razmerje 72,8 '%:27,2 %, kar pomeni, da je letos del, ki pripada delovnim organizacijam nazadoval. 3. IZVOZ — UVOZ Izvoznice v radovljiški občini so v letošnjih devetih mesecih odposlale na tuje tržišče za 14,252.863 ameriških dolarjev, kar je za 23 % več kot v istem obdobju lanskega leta. V Sloveniji se je v istem obdobju povečala vrednost izvoza za 2 %. Povečanje izvoza po posameznih OZD oz. TOZD pa je naslednje: Veriga je povečala izvoz za 74 %, Plamen Kropa pa 19 %, Iskra Otoče za 34 %, Almira Radovljica za 54 %, Vezenine Bled za 4 %, Elan za 46 % ter Gozdno gospodarstvo Bled za 30%, LIP Bled je zmanjšal izvoz za 38 %, Iskra TIO Lesce in Sukno Zapuže pa nista imela izvoza. Na področju s konvertibilno valuto so izvozna podjetja usmerila 74,3 % skupnega izvoza: Celotni izvoz odpade na konvertibilno področje pri Vezeninah Bled ter z manjšimi razlikami še pri Iskri Lipnici, Iskri Otoče, LIP-u Bled ter Elanu Begunje. Poleg izvoza industrijskega blaga je bilo v devetih mesecih letošnjega leta po oceni ustvarjenih še v gostinstvu okrog 7,5 mili j. ameriških dolarjev deviznega preliva. Vsa omenjena izvozna podjetja, vključno s Kemično tovarno Podnart uvažajo za svoje potrebe surovine in reprodukcijski material. Skupni uvoz delovnih organizacij (industrija in GG Bled) znaša 12,693.995 ameriških dolarjev in je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta manjši za 6 %. Zunanje-trgovinska menjava je usklajena pri Verigi Lesce, Plamenu Kropa, Iskri Otoče, Iskri Lipnica, LIP-u Bled in pri Elanu Begunje, pri teh je vrednost izvoza večja od uvoza, in sicer: — LIP Bled — Plamen Kropa — Iskra Otoče — Elan Begunje — Iskra Lipnica — Veriga Lesce Pretežni del uvoza (84,6 %) se nanaša na uvoz iz konvertibilnega področja. Vrednost uvoza se je najbolj povečala v kovinski industriji in gozdarstvu predvsem zaradi uvoza investicijske opreme. za 664,3 % za 91,9% 54.2 % 36.3 % 19.4 % 19,1 % za za za nju realne kupne moči prebivalstva, kot tudi v zmanjšanem povpraševanju na tujem trgu zaradi recesijskih gibanj. Omeniti je potrebno tudi medsebojno zadolženost, ki je hitreje rasla kot obseg poslovanja. 5. GLAVNI KAZALCI GOSPODARSTVA Produktivnost dela se je v devetih mesecih letošnjega leta povečala za 17%. Produktivnost glede na dohodek se je povečala za 16 %. V kolikor upoštevamo visoko stopnjo inflacije, lahko trdimo, da je realna produktivnost v upadanju. Zaradi hitrejšega naraščanja porabljenih sredstev (indeks 136) kot celotnega dohodka (indeks 131) je ekonomičnost poslovanja padla za 4 %. Medtem ko je v devetih mesecih lanskega leta ustvarilo gospodarstvo občine na 100 din porabljenih sredstev 141 din celotnega dohodka, je v istem obdobju letošnjega leta doseglo le 136 din celotnega dohodka. l/anta j ^u>XsmoJo/>*< 'Vročmo/m/ /ze&AJfsi/-** $>roA/u* fkcifateja otodfa „eLAN" s&fr/nr /Hcy'čraz/yu'Jz 29. VEPUBL 29. X11975. KO6A SdAVfMO U OVOJ JueiiARNOa GODINI PO0EOE HUMANOSTI I S LOBODE NAP f4RACN(M Si LAMA KATA. iSTOVREMBNO TOVARNt n elan" fšUMO JOŠ VEČO AfimACIJU J/ RAZVOZU SfiMOVP-ffAVNiu SOCtiALiSTiČKiH ODtJOSA KAO i U POSLOVNA USP£5)MA i AKCi^AMA TRAVME VREDNOSTI. i v. Sil Našemu praznovanju Dneva republike so se pridružili z zgornjo čestitko tudi dijaki in vzgojitelji šole »29. November« iz Leskovca 4. KRATKA INFORMACIJA O LIKVIDNOSTI G OSPODARSTVA Organizacije združenega dela imajo velike težave s sprotnim poravnavanjem zapadlih obveznosti, izplačevanjem osebnih dohodkov, zagotavljanjem obratnih sredstev iz kvalitetnih virov ter prevelikimi zalogami. Rast zalog gotovih izdelkov (industrija indeks 144) opozarja na težjo prodajo gotovih izdelkov kot tudi nabavljenega trgovskega blaga. Glavni vzrok lahko iščemo v upada- Podjetniška akumulacija (ostanek dohodka in obe amortizaciji) je ostala skoraj na isti ravni (indeks 100,5). Na lanski ravni pa je ostal koeficient obračanja obratnih sredstev (1,7). II. PREGLED GOSPODARJENJA PO POSAMEZNIH PANOGAH 1. INDUSTRIJA V obravnavanem obdobju industrijska podjetja niso dosegla plana proizvodnje, in sicer je realizacija za 11% nižja od planirane. Izmed vseh industrijskih podjetij sta plan presegla le Iskra TIO Lesce za 12 % in Elan Begunje za 4 %. Industrija je dosegla v obravnavanem obdobju 1,316.892 tisoč din celotnega dohodka, kar je za 34 % več kot v istem obdobju lanskega leta (Elan 143 %). Z večjo dinamiko kot celotni dohodek so naraščala porabljena sredstva (indeks 140), kar je vplivalo, da je dohodek večji le za 21 %, vendar pa je še vedno za 2 indeksni točki nad povprečjem celotnega gospodarstva (Elan 79 %'). Največje povečanje celotnega dohodka je dosegla kovinska industrija, sledi Elan in tekstilna industrija, pri ostalih je porast manjši od povprečja celotnega gospodarstva. Lesna industrija ima za 3 % manjši celotni dohodek zaradi upadanja prodaje na domačem in tujem tržišču. Nasploh je plasiranje zalog gotovih izdelkov močno zastalo, največji porast zalog je v elektro industriji in lesni industriji. Pogodbene obveznosti in prispevki SIS skupaj so porasle v celotni industriji za 15 %, najvišji je porast v kovinski industriji, padle so v lesni za 2 % in tekstilni industriji, pri Elanu pa so ostale na lanskoletni ravni. Izplačani osebni dohodki so večji za 28 %, pri 3 % povečanju števila zaposlenih. Ostanek dohodka je v celotni industriji manjši. Znatno boljše rezultate pa je dosegel Elan, ki je v devetih mesecih leta 1974 imel izgubo, v letošnjem obravnavanem obdobju pa je dosegel 1.628 tisoč din ostanka dohodka. Produktivnost glede na dohodek je porasla za 17 odstotkov. Ko analiziramo rast družbenega proizvoda, opazimo, da so dosegle nadpovprečno rast raznovrstna industrij a(Elan) in kovinska industrija. Za 1 odstotek večjo rast od povprečja pa ima tekstilna industrija. Podjetniška akumulacija se je znatno povečala v Elanu 132 % in kovinski industriji, manj pa v tekstilni industriji. III. NEKAJ OCEN IZVAJANJA REPUBLIŠKE RESOLUCIJE IN OBČINSKIH SMERNIC O DRUŽBENOEKONOMSKEM RAZVOJU V LETU 1975 V OBDOBJU JANUAR—SEPTEMBER 1975 Resolucija za letošnje leto je težišče politike gospodarskega in družbenega razvoja Slovenije postavila na osem temeljnih nalog: — nadaljnje uveljavljanje samoupravljanja na vseh ravneh — dinamično gospodarska aktivnost — povečanje reprodukcijske sposobnosti gospodarstva — obvladovanje vseh oblik porabe v okviru razpoložljivih sredstev — obvladovanje inflacije — omejevanje rasti zaposlenih — večja in učinkovitejša vključitev našega gospodarstva v mednarodno tržišče — počasnejša rast povprečnih povprečnih osebnih dohodkov od rasti produktivnosti. Ob preteku tretjega četrtletja ugotavljamo, da smo pri uresničevanju marsikatere pomembne naloge bolj ali manj odmaknili od tistega, kar smo si zastavili z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju v letu 1975. Ena izmed pomembnih nalog je, da se mora gospodarstvo razvijati dinamično in na kvalitetnih osnovah. Hkrati pa bi morali zmanjšati nesorazmerje med prevelikim uvozom in premajhnim izvozom ter povečati reprodukcijsko sposobnost gospodarstva. Medtem ko z gibanjem izvoza ob polletju nismo mogli biti zadovoljni pa je situacija ob koncu septembra dosti bolj ugodna. Tako se je vrednost izvoza (Nadaljevanje na 3. strani) Na podlagi ustreznih določil Pravilnika o uporabi sredstev skupne porabe OZD ELAN, Pravilnika o dodeljevanju In financiranju gradnje delavcev OZD ELAN in sklepa 18. redne seje upravnega odbora OZD ELAN se objavlja Razpis za dodelitev najemniških stanovanj OZD ELAN je v letu 1975 odkupil iz sredstev stanovanjskega sklada podjetja in oročenih sredstev pri Ljubljanski banki — podružnica Radovljica med drugim tudi pet stanovanj, namenjena, da se dodelijo v najem. II. Stanovanja se nahajajo v novozgrajenih stanovanjskih blokih z oznako S 5 in S 6 v Radovljici na Gradnikovi cesti. A. V stanovanjskem bloku S 5 se nahajajo naslednja stanovanja: 1. eno trosobno stanovanje tipa »U« na I. stopnišču v II. nadstropju, oštevilčeno s tekočo številko 5. Stanovanje je v izmeri 70,27 m2. Cena stanovanja je 481.863,65 din. Stanovanje obsega naslednje prostore: — dnevno sobo s kuhinjsko nišo s površino 21,11 m2 — spalnico s površino 12,86 m2 — sobo s površino 11,71 mJ — kabinet s površino 836 m2 — sanitarije s površino 4,34 m2 — predprostor s površino 4,13 m* — hodnik s površino 3,10 m2 — loža s površino 4,66 m2 2. eno dvosobno stanovanje tipa »T« na II. stopnišču v II. nadstropju, oštevilčeno s tekočo številko 7. Stanovanje je v izmeri 47,10 m:. Cena stanovanja je 320.633,65 din. Stanovanje tipa »T« obsega naslednje prostore: — dnevno sobo s kuhinjsko nišo s površino 21,11 ms — spalnico s površino 12,86 m2 — sanitarije s površino 434 m2 — predprostor s površino 434 m! — loža s površino 4^6 m! Oba stanovanja v bloku S 5 bosta vseljiva predvidoma do 1. marca 1976. Gospodarstvo v radovljiški... (Nadaljevanje z 2. strani) industrijskih podjetij in GG Bled skupaj povečala za 23 % (predvidevanja 21 %) in izvoz tako že prekoračuje uvoz za 12 °/o. V kolikor pa upoštevamo še devizni preliv iz gostinstva ter turizma, lahko trdimo, da smo na področju zunanjetrgovinske bilance že dosegli določen uspeh. V obravnavanem obdobju je gospodarstvo občine zaposlovalo le za 2 % več delavcev in tako lahko zaključimo, da je bilo gibanje v skladu z resolucijo. V Sloveniji se je število zaposlenih v istem obdobju povečalo za 4,9 %. Izplačani osebni dohodki na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju povečali nominalno za 23 %, produktivnost glede na dohodek pa le za 16 %. Torej tudi na tem področju odstopamo od predvidenih nalog resolucije. IV. KRATKA PRIMERJAVA GIBANJA GOSPODARSTVA PETIH OBČIN GORENJSKE Gospodarstvo Gorenjske je v devetih mesecih letos doseglo izredno visok porast celotnega dohodka (indeks 150). Porast celotnega dohodka znaša za gospodarstvo Gorenjske 27 %. Po posameznih občinah je porast celotnega dohodka brez interne realizacije naslednji: gospodarstvo občine Jesenice je povečalo celotni dohodek za 51 % (Radovljica za 29 %), Škofja Loka za 26 %, Tržič Za 23 % in Kranj za 15 %. Na hitro naraščanje celotnega dohodka pa so brez dvoma vplivale tudi cene, ki so se v zadnjem tromesečju sicer nekoliko umirile, vendar kljub temu daleč presegajo predvidevanja. Gospodarstvo petih občin Gorenjske je povečalo doseženi dohodek za 23 "/o. Po posameznih občinah Gorenjske pa se je gibal doseženi dohodek zelo različno. Povprečje Go- renjske sta presegli občina Kranj (indeks 131) in Jesenice (indeks 128), v ostalih treh občinah pa doseženi dohodek zaostaja za povprečno stopnjo rasti v gorenjskem gospodarstvu. Radovljica je povečala doseženi dohodek za 19 °/o, Škofja Loka za 17 % ter Tržič za 4 %. Zaposlenost se je v gorenjskem gospodarstvu v obravnavanem obdobju povečala za 4%. V Radovljici in Tržiču je zaposlenost porasla za 2 °/o. Poprečno izplačani čisti mesečni osebni dohodki so porasli od 2.559 dinarjev na 3.232 dinarjev ali za 26 °/o. V merilu Gorenjske so poprečno izplačani čisti osebni dohodki na zaposlenega naraščali hitreje kot produktivnosti, tako tudi v posameznih občinah, razen v Kranju in na Jesenicah. Poprečno izplačani čisti mesečni osebnj dohodki so po posameznih občinah naslednji: I.—IX. 1975 indeks 1975/74 Kranj 3.303 127 Jesenice 3.428 124 Radovljica 3.038 124 Škofja Loka 3.123 128 Tržič 3.113 128 Gorenjska 3.232 126 B. V stanovanjskem bloku S 6 pa se nahajajo naslednja stanovanja: 1. eno dvoinpolsobno stanovanje tipa »R« na II. stopnišču v pritličju, oštevilčeno s tekočo številko 1. Stanovanje je v izmeri 58,42 m2. Cena stanovanja je 386.111,35 din. 2. eno dvoinpolsobno stanovanje tipa »R« na II. stopnišču v I. nadstropju, oštevilčeno s tekočo številko 3. Stanovanje je v izmeri 58.42 m2. Cena stanovanja je 409.278,00 din. 3. eno dvoinpolsobno stanovanje tipa »R« na II. stopnišču v II. nadstropju, oštevilčeno s tekočo številko 5. Stanovanje je v izmeri 58.42 m2. Cena stanovanja je 397.694,65 din. Stanovanje tipa »R« obsega naslednje prostore: — dnevno sobo s kuhinjsko nišo s površino 21,11 m? — spalnico s površino 12,86 m2 — sobo s površino 11,32 m2 — sanitarije s površino 4,34 m2 — predprostor s površino 4,13 m2 — loža s površino 4,66 m2 Stanovanja v stanovanjskem bloku S 6 bodo vseljiva predvidoma do 10.1.1976. Navedena cena posameznih stanovanj še ni dokončna, vendar se predvideva, da se bistveno ne bo spremenila. POGOJI ZA PRIDOBITEV NAJEMNIŠKEGA STANOVANJA: III. Upravičenost do dodelitve najemniškega stanovanja prosilcev bodo ugotavljali odbori za medsebojna razmerja TOZD Športni rekviziti, TOZD Inštitut in DS skupnih služb in upravni odbor OZD ELAN na podlagi kriterijev v 21. in 22. členu Pravilnika o uporabi sredstev skupne porabe OZD ELAN. IV. Prosilec, član delovne skupnosti mora biti najmanj eno leto v rednem delovnem razmerju v eni od TOZD v OZD ELAN in se mora obvezati, da bo tudi v prihodnje ostal v delovnem razmerju v OZD ELAN. V. V primeru, da je prosilčev zakonski partner zaposlen v drugi delovni organizaciji, bo ELAN reševal stanovanjski problem, oziroma dodelitev najemniškega stanovanja v enakem deležu, kakor delovna organizacija, v kateri je zaposlen zakonski partner prosilca. VI. Pogoj za pridobitev najemniškega stanovanja je, da delavec pred vselitvijo vplača lastno udeležbo v višini 10 °/o od cene stanovanja. Vplačan znesek v višini 10 % od cene stanovanja pa podjetje vrne delavcu v roku 5 let. V primeru, če delavec izprazni stanovanje pa mu podjetje vrne vplačanih 10 % cene stanovanja ob izpraznitvi stanovanja. ROK ZA SPREJEM PROŠENJ: VII. Prosilci naj pismene prošnje oddajo do vključno 22. decembra 1975 v kadrovsko splošni sektor OZD ELAN. Obvezno prilogo k prošnji mora prosilec priložiti tudi pismeno izjavo, da bo ob dodelitvi stanovanja vplačal znesek v višini 10 % od cene stanovanja. Prošnje, katere bodo prispele po 22.12.1975 se ne bo obravnavalo. Direktor kadrovsko splošnega sektorja: Andrej Prislan V devetih mesecih letos je gorenjsko gospodarstvo izvozilo za približno 79 milijonov ameriških dolarjev blaga, kar je za 2 % več kot v enakem obdobju lani, od tega je gospodarstvo občine Radovljica izvozilo za 23 °/o več. Medtem ko razmerje med uvozom in izvozom tako v okviru Slovenije kot tudi na območju Gorenjske ni zadovoljivo, je stanje v Radovljici ugodno, saj izvoz brez upoštevanja gostinstva prekoračuje uvoz za 12 %. HI 'IIP H, j,rrn:1inl Na vsem svetu je 15.802 w« w • zicmc FRANCOSKA FIRMA »POMAGALSKI« KATERE ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO JE TUDI »ELAN«, JIH JE DOBAVILA 2586 ALI 17 % V Sloveniji imamo 183 žičnic (gondolskih, sedežnic in vlečnic), in sicer 153 stalnih, ter okoli 30 prenosnih. V teh podatkih ni zajetih še kakih 30 do 40 drugačnih prenosnih vlečnic, ki jih imajo smučarski klubi, društva in drugi. Na vseh petih celinah je 9.773 vlečnic — 3351 sedežnic in 1017 žičnic, ter 201 kabina na tirnicah. Torej vseh skupaj 15.802 žičnic. Francoska firma POMAGALSKI, katere zastopnik za Jugoslavijo je tudi Elan pa jih je do konca leta 1974 dobavila 2586 ali 17 %. Na prvem mestu pri tovrstnih napravah ,ie Avstrija s 3037 žičnicami, medtem ko je Japonska z 995 sedežnicami prva v tej zvrsti. Jugoslavija je v svetu (62 držav) po številu žičnic na 10 mestu. Vse žičnice na svetu lahko prepeljejo v eni uri skoraj 9 milijonov potnikov. Leta 1970 so slovenske žičnice prepeljale 5 milijonov potnikov, leta 1973 pa že skoraj 9 milijonov potnikov, kljub pomanjkanju snega. Leta 1974 je ta številka padla na borih 6 milijonov potnikov, vsled katastrofalne mile zime. Po okoli 20 °/o potnikov prepeljejo gondolske žičnice, slabih 25 °/o sedežnice, vse ostale pa vlečnice. Od tega se je 88 % vseh potnikov peljalo samo navzgor, kar nam dokazuje, da med njimi prevladujejo smučarji. Na posnetkih vidite na novo postavljeno postajo »C« kabinske žičnice, katero je letošnjo spomlad porušil plaz. Odseka BOVEC—CELO in CELO—SKRIPI sta že usposobljena za obratovanje. Odsek SKRIPI—PODI pa bo predvidoma pričel obratovati za smučarje 20. decembra. Za zaščito postaje »C« so zgradili zaščitni nasip, ki bo v bodoče odklanjal plazove. Graditelji so delali v zelo težkih pogojih. V veliko pomoč jim je bil 45 tonski buldožer. A ■ ■______9__ organizacijam Glas št. 85, 7. 11. 1975 Radovljica — V ponedeljek se je sestal sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij radovljiške občine. Razpravljal je o vlogah oziroma prošnjah nekaterih gospodarskih organizacij iz sredstev sklada. Šlo je dejansiko za razdelitev še za letos razpoložljivih sredstev. Po pretehtani oceni in pregledu utemeljenih vlog posameznih delovnih organizacij so odobrili 1,4 milijona din tovarni Elan Begunje, 1,8 milijona dinarjev tovarni Iskra Lipnica in 50.000 dinarjev Turistprogresu Radovljica. Elan bo porabil denar za delno preusmeritev proizvodnje na kvalitetnejše smuči, tovarna Iskra Lipnica za izgradnjo objektov za proizvodnjo in Turistprogres za izravnavo terena za pridobitev novih smučišč na Kobli. Prošnje ostalih podjetij (K2K Kranj, Opekarna Dvorska vas in še nekaterih) so na seji sklada zavrnili. A. 2. Ob Dnevu republike vam Iskreno čestitamo! pionirji In pionirke osn. š. A. T. L. Radovljica 4.mednarodni kongres Od leta 1969 naprej se v Innsbrucku vsako drugo leto zbero strokovnjaki iz alpskih in ostalih turistično razvitih dežel sveta na mednarodnem kongresu za smučišča. Tema tega kongresa je programiranje, projektiranje, gradnja in obratovanje zimsko športnih naprav in smučišč. Tu si izmenjajo izkušnje in seznanijo z vsemi novostmi, ki so nastale v času med dvema kongresoma. Organizatorja kongresa sta Osterreichisches Institut fiir Schul und Sportstatenbau (OISS) in Intematlonaler Arbeitskreis Sportstattenbau (IAKS). Program kongresa je obsegal 9 strokovnih referatov, 3 ekskurzije na nova gradbišča, večer strokovnih filmov in razstava žičnic, naprav in priprav za gradnjo smučišč, vzdrževanje, označevanje, zavarovanje smučišč in reševanje ponesrečencev na smučiščih. Letošnjemu 4. mednarodnemu kongresu za smučišča je prisostvovalo 350 strokovnjakov iz 11 držav, med njimi tudi iz Amerike, Japonske, Nove Zelandije in Teherana. Iz Jugoslavije so bili zastopani: Kranjska gora, Ljubljanski investicijski zavod, Emona projekt, Urbanistični inštitut, Alpetoure, Ljubljanska banka. Pohorska vzpenjača, RTC Krvavec, Tehnični biro Jesenice, Turistprogres Radovljica, RTC Zatrnik, Občina Škofja Loka in Radovljica, Elan in Srbija. Skupaj 24 predstavnikov. Glavne teme referatov: — tržna raziskava obstoječe zim-sko-turistične ponudbe na Tirolskem, ali ta zadovoljuje množici zimskih gostov, ki jo obiskuje; — analiza zimsko-športnih naprav in smučišč z namenom, da se koristijo vse leto (steza za bob in sankanje); — snežni plazovi v pretekli zimi, ki odgovorne za varnost na smučiščih še ostreje opozarjajo na potrebne preventivne ukrepe; — športne naprave in objekti XII olimpijskih iger; — prizadevanje, kako z oživlja-nejm nordijskih disciplin in gradnjo pokritih drsališč popestriti in razširiti zimsko turistično ponudbo; — osvetlitev zdravilnih učinkov hoje in teka na smučeh na človeški organizem; — študija strukture in izkoristkov obstoječih žičnic v Avstriji. Podal bom samo kratko vsebino najpomembnejših referatov: KONKURENCA MED ZIMSKIMI SREDIŠČI — KAKO NARAVNATI TURISTIČNI KOMPAS? Uvodni referat vladnega svetnika dr. Wolfa Girardija in predsednika IAKS Innsbruck je bil povzetek obsežne tržno-raziskovalne študije obiska gostov-smučarjev v tirolskih zimsko-športnih središčih. Anketa je zajela 1112 smučarjev, ki so v letu 1975 smučali v 25 različnih zimsko-športnih centrih. Odgovoriti so morali na 20 izbranih vprašanj. Anketiranje posameznika je trajalo okoli ene ure. Študijo je po naročilu Tirolske deželne vlade izdelal Psihološki inštitut Univerze v Innsbrucku. Sodelovalo je 50 sodelavcev, stala pa je 300.000 Asch. Na zastavljeno vprašanje: »Koliko časa ste letno na dilcah?« je bil odgovor naslednje poprečne vrednosti: Avstrijec 27 dni, Zah. Nemec 19 dni, ostali inozemski gostje 16 dni v zimski sezoni. Kakšni so čakalni časi ob žičnicah? Pri nihalnih kabinskih žičnicah je bil ugotovljen poprečni čakalni čas 23,7 minute, pri sedežnicah 15 minut in pri vlečnicah 11 minut. Zanimive bi bile te številke pri nas, posebno če vemo da je Tirolska 3-krat manjša od Slovenije, da ima z 212 turističnimi kraji 270 tisoč ležišč, 600 žičnic in je v zimi 1974/75 zabeležila 11,511.859 nočitev — kar 23 nočitev na prebivalca. 2ICNICE VISOKIH ZMOGLJIVOSTI NE DOSEGAJO VEDNO ZADOVOLJIVE PORABE Profesor dipl. ing. dr. Kari Bit-tner, vodja oddelka žičnic pri zveznem ministrstvu za promet na Dunaju je podal svoje ugotovitve o razvoju žičnic in doseženih stopnjah izkoriščenosti gilede na njihovo vrsto in zmogljivost. Zadnja leta se namreč proizvajalci opreme trudijo povečati zmogljivost poedinih žičniških naprav, ki pri dvosedežnicah že dosegajo 1200 oseb na uro, pri trosedežnicah 1800 in pri štirisedežnicah 2400 oseb na uro. Vendar prav žičnice visokih zmogljivosti obratno kažejo razmeroma nizko izkoriščanje (dobro izkoriščanje dosegajo le v koničnih obremenitvah). Pri item tudi nihalke ne zaostajajo, tako bo na primer Vorarlberg — Avstrija dobil največjo, najbolj moderno nihalno kabinsko žičnico v Evropi. Kabina bo imela prostora za 220 oseb, prepeljala pa bo 2200 oseb na uro. Iz anailize dr. Bittnerja (sledi, da se za prevoz smučarjev iz doline na obsežnejša smučišča in obratno, ponovno uveljavljajo vzpenjače v vagoni, ki v Avstriji tudi dosegajo največje izkoristke (dvosezonsko obratovanje neodvisno od vremenskih prilik, udobnost in občutek večje varnosti). Iz Bittnerjeve analize dalje izhaja, da je najbolj gospodarna rešitev za polnjenje ali praznjenje obsežnejšega gorskega sveta iz doline z vzpenjačo. Začetna investicija je za-njb sicer večja, vendar je njena uporaba donosnejša. Smučarsko središče Kaprun je izdelalo primerjalno študijo s 3 različnimi dostopi v svoje smučarsko območje, se je končno odločilo za vzpenjačo v predoru. Na »zelenih smučiščih« ob vlečnicah se je pojavil nov poletni šport — vožnja z malim vozičkom, imenovanim »SLOPER« na 4 širokih gumijastih kolesih, ki ga vlečnica potegne na štartno mesto, nazaj pa voziček vozi vijugasto po smučarskih progah, (podobno kot na smučeh. Splošna Bittnerjeva ugotovitev je, da je sedanja uporaba avstrijskih žičnic prenizka in naj se zato potreba po novih žičnicah zapiše raje z malimi črkami. Opomba: Ev-roopa ima 12015 žičnic, od itega Avstrija 3037 ali 25 % in je po številu žičnic na prvem mestu na svetu. Jugoslavija je v svetu (62 držav) po številu žičnic na 10. mestu. OBRAMBA PROTI SNEŽNIM PLAZOVOM IN VARNOST LJUDI V GORSKEM SVETU Kongresni program je zaradi pretekle izredno snežno plazovite zime in XII. olimpijskih iger, ki se bodo odvijale v visokem gorskem svetu v Lizumu vključil referat dr. Otta Schimppa, vodje lavinske varnostne službe za Tirolsko. Obrazložena so bila sredstva in protiukrepi za zavarovanje nevarnih mest in prikazana sodobna metoda umetnega sproženja snežnih plazov s pomočjo posebnih žičnic (Lawinenspreng-bahnen) ter tudi zavarovanja strmih pobočij s protilavinskimi jezdeci na Birgitzkoflu v Lizumu, kjer je bilo za 5 ha nevarnih mest porabljenih 500 ton jeklenih konstrukcij in 18 milijonov šilingov. za smučišča v Innsbrucku od 7. do 10. X. 1975 DOBRO VZDRŽEVANA SMUČIŠČA SO NAJBOLJŠA PROPAGANDA ZA OBISK, HKRATI PA ZAVORA ZA NESREČE NA SMUČIŠČIH Honorč Bonnet, direktor zimskega centra Pra Loup Francija, imenovan tudi »smučarski Napoleon« in Roland Rudin, direktor žičnic v Grindelvaldu — Švica, sta obravnavala pomembnost pravočasnega in stalnega vzdrževanja smučarskih prog za dober obisk zimskih središč, podaljšanja smučarske sezone, za dobro počutje in varnost smučarjev na smučiščih. Rudin je navedel podatke švicarske zavarovalne družbe za nesreče (SUVA), iz ikaterih je mogoče ugotoviti, da so se nesreče na smučiščih v obdobju 1968—1973 znižale za 37 %, predvsem zaradi bolje vzdrževanih smučišč. Po podatkih SUVA znašajo na primer direktni stroški za 1 ponesrečenca z zlomom noge v Švici okoli 20.000 š. Fr. in indirektni 80.000 ali skupaj 100.000 š. Fr. V letu 1972 je bilo v Švici 50 do 55.000 ■nesreč na smučiščih, ikar zagotovo pomeni veliko materialno škodo. Iz tega izhaja, da lahko dobro vzdrževana smučišča znatno pripomorejo k znižanju nesreč in poškodb na smučiščih in delajo smučanje varno in prijetno. TEKMOVALNE PROGE NAJ BODO TAKE IZVEDBE, DA BODO KASNEJE LAHKO SLUŽILE CIMVECJEMU ŠTEVILU SMUČARJEV V posebnem referatu je ing. Hubert Spiess, predsednik FIS komisije za alpske tekmovalne proge v Avstriji, udeležencem predstavil tehnične elemente prog za alpske smučarske discipline, ki bodo vključene v XII. olimpijske igre v Axa-mer-Lizumu in na Patschenkoflu — Iz njegovih obrazložitev in konkretnih primerov je bilo moč povzeti, da sedanje moderne tekmovalne proge zelo radi uporabljajo dobri smučarji. Njihovo število je odvisno od športnega nivoja prebivalstva dežele ali gostov. Ker stane sodobna tekmovalna smuk proga težke denarje, bi morala ta imeti talke elemente, ki omogočajo ikasnojšo uporabo množičnih smučarjev. Samo predelava obstoječe smuk proge s Patschenkofla dolžine 3145 m, je stala 5 milijonov šilingov. Tekmovalne proge zato danes ne grade več po klasičnih elementih (strme — samo za tekmovalce), ampak so znatno bolj polož- Trenlng na Passo De Stellvio. Sovjetski tekmovalki Saharova Nadja in Perčatklnja Tatjana — olimpijska kandidatkinja ne z vmesnimi deli za »predah« in so kot take primerne za širšo uporabo. POKRITA DRSALIŠČA IN NJIHOVA VSESTRANSKA UPORABA V ŠPORTU IN AKTIVNEM TURIZMU Zaključna referata sta bila obravnavala uporabo sodobne hladilne tehnike pri športnih objektih za proizvodnjo ledu na drsališčih, bob in na sankaških progah. Dipl. ing. Wemer Deyle, IAKS Stuttgart ZRN, priznan specialist za tovrstne naprave, imenovan tudi »Eispapst«, je v referatu »Razširitev zimsko-športne ponudbe z umetnimi drsališči« kot primer današnjega hitrega razvoja umetnih drsališč za dopolnitev turistične in športne ponudbe turističnega kraja, navedel primer iz ZR Nemčije. Do leta 1968 ali v 70 letih je bilo v Nemčiji zgrajenih 30 drsališč ali vsako drugo leto po eno. V času 1968—1975. leta pa v 7 letih 60 drsališč ali 8 na leto. Drsališča so danes postala nepogrešljiva posebno v snežno revnih zimah, saj je na ledu mogoče izvajati 6 različnih Športov. Ti objekti imajo tudi svoj širok poletni program, zato je različna uporaba toplotne ali hladilne energije kar ob premišljeni energetski in stroškovni politiki lahko močno zniža eksploatacijske stroške. Še vedno pa so investicijski in obratovalni stroški previsoki in če teh ne bi itudi nosila država iz širših vidikov, ne hi mogla dsališča pokrivati stroškov. HLADILNA TEHNIKA NUDI ZIMSKEMU TURIZMU NOVE MOŽNOSTI — PRVA KOMBINIRANA, UMETNO ZALEDENELA PROGA ZA BOB IN SANKANJE, UPORABNA TUDI POLETI Zaključni referat ministrskega svetnika Roberta Maderja, vodje oddelka za šport pri Zveznem ministrstvu za šolstvo in umetnost, se je nanašal na novo zgrajeno olimpijsko bob in sankaško progo v Iglsu pod Patscherkoflom. To je prvi primer na svetu, da ista naprava, ki je iz armiranega betona, hkrati služi kot sankaška in kot bob proga. Zasnovala jo je projektantska skupina treh birojev, arhitekta dipl. ing. Buchrainer iz Inns-bruaka. Inženirskega biroja Deyle iz Stuttgarta in Konstrukcijskega biroja dipl. ing. dr. Passerja iz Innsbrucka. Proga je dolga 1370 m, ima 6000 'kv. m površine in povprečni padec 8,5 %. Predvidevajo, da bo naj- večja hitrost znašala okoli 130 km/h. Skupna hladilna zmogljivost 5 hladilnih agregatov, znaša 2,3 milijona kilokalorij na uro. Progo je mogoče zaledeniti še pri zunanji temperaturi 18° C. Razdeljena je na 43 ohlajevalnih delov, ki so različno izpostavljeni insolaciji. Zaradi tega se vsakemu od teh delov lahko moč hlajenja povečuje ali zmanjšuje in s tem zagotovi enakomerna debelina ledu po celotni dolžini proge. Krmiljenje izdatnosti hlajenja je izvedeno preko računalnika. Bob proga je široka 1.50 m in v ravnem delu visoka 55 cm. V zavojih pa zunanja stena dosega (odvisno od padca in radija krivine) tudi višino preko 5 m. Z zgornjim varovalnim robom, je preprečeno iztirjenje vozila. Bob proga je osveljena za nočno vožnjo ter ima zasilne električne agregate, ki se avtomatično vklopijo, čim izpade redno električno napajanje (varnostni ukrep proti psihološkemu šoku vozačev, ki bi se drugače znašli v temi). Celot- ODGOVORI NA VPRAŠANJA: Naša smučina, št. II 1. Vprašanje: Kdaj je bila izgotovljena nova upravna stavba? Odgovor: Nova upravna stavba je bila izgotovljena decembra 1971, otvoritev pa je bila 14. 1. 1972. 2. Vprašanje: Kdaj smo odprli novo športno trgovino v Elanu? Odgovor: Nova športna trgovina je bila odprta sredi decembra 1973. 3. Vprašanje: Kdaj smo odprli novo športno trgovino v Zagrebu? Odgovor: Nova športna trgovina v Zagrebu je bila odprta 6. 12. 1974. Pravilno je odgovorila le Damjana Vogelnik in prejme nagrado 50 din. NOVA VPRAŠANJA: 1. Koliko delavcev je zaposlenih v OZD Elan? (Vključno Inštitut) na proga je pod nadzorstvom televizijskih kamer. Skupni stroški so znašali okoli 100 milijonov šilingov, proga bo uporabna tudi v poletnem času za vozila na gumijastih kolesih in kolesarjenje. Kar zadeva udeležbe na mednarodnem kongresu za smučišča v Innsbrucku, kjer se vsake dve leti srečujejo strokovnjaki in proizvajalci opreme z vsega sveta, je vsekakor uspešna in cenena šola, ki udeležence v nekaj dneh dokaj podrobno seznani z vsemi nasveti, izsledki in napakami na tem področju. S tega vidika gledano na razvoj zimskih športnih centrov v Jugoslaviji, smatram, da je potrebno imeti široko osnovo pri programiranju zimskih športnih centrov in naprav v njih — predvsem žičnic, saj je sistem žičnic življenjskega pomena za vsak zimsko športni center. Pri tem pa ni vseeno kje, kako in s kakšno kapaciteto naj ta naprava obratuje. BALANT Jože 2. Koliko predstavništev ima Elan doma in v tujini? (število) 3. Koliko TOZD je v Elanu? (Na-štej in opiši.) Dragi bralci! S tem zaključujemo celoletno rubriko »Ob 30-letnici Elana« in upamo, da smo na ta način dosegli namen, osvežitev spomina na najbistvenejša dogajanja v 30-letni zgodovini Elana. Urednik Ob 30-letnici Elana in Makajev Vladimir ter Zavdajev Sergej — oba olimpijska kandidata IZVAJANJE SKLEPOV IN PRIPOROČILO O DRUŽBENI SAMOZASCITI V OBČINI (Nadaljevanje) Na ravni občine so bili za izvajanje samozaščite ustanovljeni naslednji organi: — komisija za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito pri občinski konferenci ZKS, —• koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski konferenci Socialistične zveze in — koordinacijski odbor za vprašanja družbene samozaščite pri skupščini občine Radovljica. Komisija za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito pri občinski konferenci ZKS: Družbenopolitične organizacije, zlasti pa zveza komunistov, so po X. kongresu ZKS usmerile družbenopolitično aktivnost tudi v smeri družbene samozaščite. Pri tem je bil sprejet osnovni koncept v tem smislu, da bo družbena samozaščita postala neogibni sestavni del redne dejavnosti družbenopolitičnih organizacij. Sprejeta je bila usmeritev, da bi celotno dejavnost v zvezi z družbeno samozaščito usmerjali bolj načrtno in pri tem koordinirali delo vseh faktorjev. Po sklepu občinske konference in po odločitvi aktiva sekretarjev osnovnih organizacij so se vrstila v letu 1975 predavanja za člane zveze komunistov o temi družbene samozaščite ter njene vloge v družbi. Osnovne organizacije so družbeno samozaščito uspešno vključevale v programe dela in v sodelovanje z odbori za SLO obravnavale stanje pripravljenosti v delovni organizaciji in krajevni skupnosti. Zveza komunistov se je posebej zavzemala za kvalitetno izvajanje ustave ter krepitev in uveljavljanje samoupravljanja in za večjo vlogo organov delavskega nadzora. Aktivi delavcev komunistov neposrednih proizvajalcev so predlagali organom za nadzor vrsto konkretnih sklepov za večjo učinkovitost dela odborov delavske kontrole. O vprašanjih krepitve bratstva med jugoslovanskimi narodi, patriotske vzgoje mladine v duhu socialističnih odnosov so veliko storile šole preko aktiva komunistov ter osnovnih organizacij ZK. prosvetnih delavcev. Odločna usme- ritev v stabilizacijo prav tako pomaga krepiti trdnost družbenoekonomskega sistema in utrjuje miselnost večje povezanosti in obrambne pripravljenosti. Osnovne organizacije ZK so preko aktiva sekretarjev sprejele obveznost, da bodo do konca leta 1975 obravnavale gradivo s 13. seje predsedstva CK ZKJ o idejnih temeljih družbene samozaščite. V ta namen bo komite organiziral posebno instruktažo za sekretarje osnovnih organizacij in poverjenike — komuniste. Koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski konferenci SZDL Radovljica: V sistemu neposredne samoupravne demokracije je socialistična zveza tista, v kateri prej omenjene organizacije vsklajuje.m svoje interese in se dogovarjajo za učinkovito družbeno akcijo in je dogovorjena ter organizirana oblika dela družbenopolitičnih organizacij, specializiranih organizacij in društev, ki delajo na področju obrambnih priprav. Naloga koordinacijskega odbora je predvsem v vsklajevanju programov, nalog in naporov vseh zainteresiranih, zlasti pa specializiranih organizacij in društev, ki s svojo dejavnostjo prispevajo k krepitvi obrambnih priprav. S svojim delom pa koordinacijski odbor ne sme jemati pobude za de- lo v pripravah za ljudsko obrambo organom skupščine in drugim nosilcem za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Koordinacijski odbor naloge le usklajuje z ostalimi nalogami. Nadalje ima koordinacijski odbor še naslednje naloge: — organizirati razprave o programih za ljudsko obrambo in o izvajanju teh programov; — preko organizacij, ki so članice koordinacijskega odbora, organizira razna posvetovanja in razgovore o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti tudi s tistimi organi, ki nimajo delegatov v koordinacijskem odboru, imajo pa določeno vlogo in naloge v ljudski obrambi; — razpravlja o samoupravnih aktih posameznih organizacij in organov in jim pomaga usklajevati; — ugotavlja, kako se izvaja usmerjanje mladih v vojaške šole, akademije in milico ter pri tem nudi čim večjo pomoč. Elan v prvih zimskih dneh (Foto Kolman) BLED - kulturna akcija Elan <— jesenski motiv (Foto Kolman) 6 NASA SMUČINA Kulturna akcija uspeva, če je zanjo volja In pripravljenost vseh dejavnikov v občini. Začeli so se območni posveti o uresničevanju kongresnih sklepov (ZK in ZSS) o kulturi ter o uresničevanju ustavnih določil na tem področju družbenega delovanja, ki sta jih sklicala sektor republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za izobraževanje, znanost in kulturo in republiški odbor sindikata delavcev kulture Slovenije. Posvet za udeležence občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Domžale in Kamnik je bil 5. novembra letos na Bledu. Prisotnih je bilo 40 predstavnikov večjih delovnih organizacij, občinskih svetov Zveze sindikatov, občinskih odborov sindikata delavcev kulture, občinskih kulturnih skupnosti, občinskih svetov ZKPO in nekaterih kulturnih ustanov. Udeleženci blejskega posveta so namenili največ pozornosti dosedanji razvitosti samoupravnih odnosov v kulturi, kadrovskim in prostorskim vprašanjem, delu kulturnih ustanov in organizacij, kulturno, umetniški ustvarjalnosti delavcev, skrbi za vključevanje delavcev iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin na ravni občine, območja in republike in pomenu povezovanja vseh dejavnikov na področju kulture v občini. V preteklem obdobju je postalo odločanje in obravnavanje kulture, načrtovanje in razdeljevanje sredstev že dokaj široko. Udeleženci posveta so ugotovili, da delovni ljudje v tistih organizacijah združenega dela, v katerih je kulturno življenje bolj razvito, mnogo bolj odgovorno presojajo načrte kulturne dejavnosti, se o njih izrekajo in zanje združujejo sredstva. O načrtih razpravljajo na zborih delavcev in na sejah delegacij interesnih skupnosti. Opozorili so, da je še vse premalo povratnih informacij o odmevnosti kulturnih dejavnosti in o porabi sredstev. Preveč pričakujejo samo od delegatskih odnosov in premalo se zavedajo, da je možno ustvariti drugačen odnos do kulture tudi s širokim kulturnim delovanjem in z ustvarjanjem žarišč kulturnega dela v delovnih organizacijah. Lep primer, kako zagotoviti množičnost v kulturi in kako še dodatno združevati sredstva za to področje družbene dejavnosti, je radovljiški družbeni dogovor o vsakoletni kulturni akciji, ki vsako leto opredeljuje program, namenjen organizacijam združenega dela občine Radovljica. Sredstva za izvedbo vsakoletne kulturne akcije prispevajo občinski svet Zveze sindikatov, kulturna skupnost in delovne organi- zacije — podpisnice tega dogovora. V letošnjem letu je k dogovoru pristopilo že kar dve tretjini zaposlenih iz te občine. S kulturno akcijo so v celoti dosegli namen, da s skupnim vlaganjem finančnih sredstev zagotovijo članom delovnih skupnosti in občanom bogatejše kulturno življenje. Posebno pa je pomembno še dejstvo, da je ob tako uspešni kulturni akciji zaživela bogata kulturno-umetniška ustvarjalnost delavcev, s čimer je delavec postal tudi aktiven dejavnik v kulturi. Udeleženci posveta so nadalje opozorili, da so potrebni celoviti, jasno opredeljeni načrti tudi za tista sredstva, ki jih namenjajo za osrednje kulturne ustanove in za pomoč manj razvitim območjem. Pri osrednjih ustanovah, za katere združujejo sredstva vse občinske kulturne skupnosti, pa so opozorili, da nekatere ustanove (kot na primer Mestno gledališče Ljubljansko) zaradi preobremenjenosti ansamblov ne morejo več zadovoljevati vseh želja širšega slovenskega prostora, medtem ko se druge kulturne ustanove še niso »odprle za široke množice«. Resna opozorila udeležencev so se nanašala tudi na slabe prostorske pogoje za razvoj kulture, tudi v ekonomsko razvitejših krajih, kjer so v zadnjih letih vse premalo vlagali. Kljub velikemu zanimanju za kulturne prireditve, le-teh marsikje ni moč izvesti, ker so prostorske zmogljivosti omejene in neustrezne. Na tem področju primanjkuje kulturnih delavcev, medtem ko v centrih nekateri ne najdejo ustrezne zaposlitve ali so nezadostno zaposleni. Posebno pa primanjkuje delavcev za širše kulturno delovanje: animatorjev, organizatorjev in vzgojiteljev. Amaterska kulturno-umetniška ustvarjalnost je v porastu. Nastajajo nove kulturno-umetniške skupine v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, ki prispevajo k temu, da je odnos do širšega kulturnega življenja boljši. Je pa bojazen, da bi bilo delo zaradi pomanjkanja ustreznih strokovnih vodij teh skupin premalo kvalitetno. Posebno skrb je treba posvetiti tudi delavcem iz drugih jugoslovan. skih republik in pokrajin, saj jih je v gorenjskih občinah kar precej. Poskrbeti je treba, da se bodo tako organizirali, da bodo tudi oni postali subjekti kulturnega življenja. In ne nazadnje — potrebno je enotno nastopanje in koordiniranje vseh prizadevanj na področju kulture. Na tem področju bo morala večjo vlogo odigrati SZDL. Elanovi šali v» • šah Na občinskem moštvenem prvenstvu za leto 1975 so Elanovi šahisti v postavi: Maks Vrečko, Vinko Jerala, Milan Dragan, Franc Resman in Zvone Potočnik osvojili odlično drugo mesto. Vrstni red: Bolnica Begunje, Elan, Veriga itd. Na občinskem posameznem sindikalnem prvenstvu za loto 1975 so sc izmed 19 udeležencev v finale plasirali trije Elanovci in zasedli sledeča mesta: 2. mesto — Maks Vrečko, 5. mesto — Franc Resman, 7. mesto — Viniko Jerala. Šahisti, pozor! Šahovska sekcija Elan je na svojem občnem zboru sklenila, da ustanovi dve igralni ligi, in sicer: I. LIGA V I. ligi je igralni čas 5 minut in v njej nastopajo vsi dosedanji Elanovi šahisti. II. LIGA Igralni čas je 10 minut in v njej igrajo vse Elanove šahlstke ter vsi novi šahisti. V letu 1976 bodo šahovski turnirji za obe ligi redno vsak mesec. Po tromesečnem procentualnem izračunu uspeha posameznikov se bo zadnje plasirani iz I. lige uvrstil v II. ligo, prvouvrščeni iz II. lige pa v I. ligo. Pravico igranja v obeh ligah imajo vsi Elanovci, ki so registrirani pri Šahovski sekciji Elan in imajo vplačano članarino. Šahovski pozdrav! V. M. Rang lista Elanovih šahistov za leto 1975 Kadri Lastnost delavca je v mesecih avgust, september in oktober pridobilo skupaj 46 delavcev, od tega: TOZD športni rekviziti 39 Del. Skup. skupnih služb 7 Od 7 delavcev delovne skupnosti skupnih služb so 3 delavci pridobili lastnost delavca za določeno dobo v času sezone v maloprodaji Elana. V mesecu novembru pa so bili sprejeti naslednji delavci: 1. Nuša Vogelnik, KV prodajalka na del. mesto skladiščnik materiala v nabavnem sektorju, 2. Viktor Hrovat, KV tapetnik na del. mestu sedlar II v sedlarskem oddelku, 3. Peter Mezek, SS delavec na del. mestu prodajalec v prodajnem sektorju. 4. Petra Stojanov, NK delavka na del. mestu priučeni roč. del. III v obratu smuči, 5. Stanimir Petrovič, NK delavec na del. mestu priučeni delavec v obratu smuči, 6. Sava Lazarevič, NK delavka na del. mestu pomožni obdelovalec površin v obratu smuči, 7. Borivoje Lazarevič, KV strugar na del. mestu delavec posebnih del pri izdelavi smuči v obratu smuči, 8. Alojzija Božič, NK delavka na del. mestu pomožni obdelovalec površin v obratu smuči, 9. Valentina Smogavec, NK delavka na del. mestu priučeni ročni del. II v obratu smuči. Prenehali so z delom naslednji delavci: 1. Franc Rebolj, NK delavec v obratu smuči, sporazumno, 2. Hilda Rajhard, NK delavka v obratu smuči, samovoljno, 3. Senija Sadič, NK delavka v obratu smuči, sporazumno. Tehnične izboljšave Komisija za izume in tehnične izboljšave je na svoji zadnji seji predlagala UO, da nagradi avtorje sledečih vlog: Vloga št. 178, avtor Marjan Mar-telj (Kompletni zglob za smetnjak Miichtig) s 500 din nagrade, Vloga št. 180, avtor Franc Peter-man (Priprava za poglobitev utorov pri lepljenju mohair trakov in Vpe-njaLni in vodilni model za rezkanje utorov pri tekaških smučeh) z nagrado 800 din. Vloga št. 183, avtor Franc Žilih (Trganje plastike pri tekaških smučeh) z nagrado 350 din. Vloga št. 189, avtorjev Karla Iskre, Borisa Kozinca, Rudija Kokalja in Alojza Antoliča (Naprava za montažo mornarskih lestev) pa prejme idejno nagrado 100 din. K. T. ZAHVALE Ob težki in boleči izgubi dragega brata ANTONA ISKRE se lepo zahvaljujem vsem za izrečeno sožalje, za obisk in spremstvo na njegovi zadnji poti, posebno pa še za podarjeni venec od sodelavcev strojne delavnice. Žalujoča sestra Mira Gurenin z družino Ob težki izgubi drage mame FRANČIŠKE RADOVICEVIČ se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in denar namesto venca na grob od sodelavcev iz polizdelka lakirnice smuči. žalujoča Anica Arih Ob smrti drage mame MARIJE ŠLIBAR se vsem tistim, ki so mi izrekli sožalje, toplo zahvaljujem. Posebno pa se zahvaljujem za venec, ki so ga poklonili sodelavci iz priprave lesa. žalujoči sin Viktor Šlibar I. LIGA uspeh 1. Maks Vrečko 90,25 % 2. Vinko Jerala 77,00 % 3. Milan Dragan 60,25 % 4. Franc Resman 58,50 % 5. Franc Legat 46,25 % 6. Zvone Potočnilk 42,50 °/o 7. Braniko Mevlja 40,67 °/o 8. Bojan Zajc 34,00 % 10. Pavel Petermam 25,33 % 10. Andrej Rosman 21,50% II. LIGA 1. Marija Prestrl 100,00% 2.—3. Marička Horvat 67,00 % 2.—3. Janez Ješe 67,00 % 4. Franc Blažič 33,00 % 5. Julka Ferk 17,00 % 6. Ivanka Brcar — Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu DRUGO MESTO ZA ELAN V Podnartu je bilo 23. 11. 1975 občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu za leto 1975. Tekmovanje je bilo posamezno po sistemu na izpadanje. Uvrstitve posameznikov pa so Štele za ekipno uvrstitev. Za Elan so nastopili: Filip Praprotnik, Jože Jesenko, Stane Kozamernik, Jože Urh in Zvone Potočnik. Skupno je nastopilo 32 tekmovalcev. Po pričakovanju je zmagal Filip Praprotnik. Na solidno četrto mesto se je uvrstil Jože Jesenko, na šesto pa Zvone Potočnik. Stane Kozamernik deli 7.—12. mesto. Največjo smolo pa je imel Jože Urh, ki se je že v prvem kolu srečal s Faganelom, ki se je pozneje uvrstil na drugo mesto, in izpadel. Ekipno smo dosegli drugo mesto za Iskro iz Otoč. Za primerjavo naj povem, da je Iskra imela 10 tekmovalcev, mi pa pet, kar je bistveno vplivalo na ekipni dosežek, saj vsaik tekmovalec ekipi prinese vsaj eno tofiko. Rezultati: Moški — posamezno: 1. Filip Praprotnik, Elan Begunje, 2. Franci Faganel, Iskra Otoče, 3. Lado Eržen, Iskra Otoče, 4. Jože Jesenko, Elan Begunje, 6. Zvone Potočnik, Elan Begunje, 7.—12. Stane Kozamernik, Elan, 24.—32. Jože Urh, Elan Begunje. Ekipno: 1. Iskra Otoče — 28 točk, 2. Elan Begunje — 23 točk, 3. Veriga Lesce — 4 točke. Telovadnica v novi begunjski šoli bo kmalu nared (tudi za nas — op. ur.) novo v sliki io besedi - novo v sliki io besedi - novo v sliki io besedi SKI RACING, 1975/6 Prednaročilo v prodaji smučarske opreme kaže, da bo morebiti ta sezona rekordna. Vstopnice za ogled posameznih tekem alpskih disciplin na Olimpi-adi v Innsbrucku bodo stale od 3,15 dolarja do 12,60 dolarja. SKI FLASH MAGAZINE, 1975/17 Objavljen je test Elanovega Im-pulsa-Racing Team. Pravijo, da je Impuls »plemiški naslov« osvojil na nogah mladega Šveda Stenmarka; prav tako pa je primeren tudi za dobre rekreativne smučarje: Ocenjujejo Impulsove vozne lastnosti na trdem snegu, v pršiču, na starem snegu, na valovitem .terenu ter ugotavljajo, da se dobro drži v vseh pogojih. Kot dobre strani naštevajo: lahko vodljivost na trdem snegu, poleg tega večstranskost — ugodno se smuča na različnih terenih in sne-govih in tudi cena je zmerna. Slabe strani pa so, da smučka ni primerna za začetnike in da ni dolžin nad 205 om. GOSPODARSKI VESTNIK, 1975/83 Ze pripravljenega projekta za gradnjo žičnic na Vršiču ne bo mogoče uresničiti, ker so člani konzorcija prispevali v sklad za žičnice na Vršiču premalo sredstev. Vloga »Gorenjke« za kredit je bila zavrnjena. V jeseniški Železarni so od osvoboditve do danes uvedli že preko 2200 zelo koristnih tehničnih inovacij. SVENSK SKIDSPORT, 1975/10 Švedski A-reprezentanci je za potovanja po tekmovanjih dala tovarna ALFA ROMEO na razpolago avtomobil. Sven Anke Lundbach bo na OI tekel s Karhu smučmi nove izdelave. Vendar pa niso iz ogljikovih vlaken kot trdijo nekateri. V zadnjem času se pojavljajo poizkusi uporabiti ogljikova vlakna za tekaške smuči. NEUE KRONEN ZEITUNG, 3. 11. 1975 Pred kratkim se je oženil avstrijski smučar Hansi Hinterseer; ob tej priliki sta se z očetom, ki je trener nemških smučarjev, pobotala. Na Markerjevem reklamnem lepaku »Ski elite« so fotografirani Križaj, Stenmark, Hinterseer, De Chi-esa, Neureuther, Fromolt in Klam-mer. V rdkah drže prozorne smuči z Mankerjevimi vezmi. SUDDEUTSCHE ZEITUNG, 3. 11. 1975 Svoj izstop iz nemškega smučarskega poola pretehtujejo še 4 firme smučarskih čevljev. LA GAZZETTA DELLO ŠPORT, 7. 11. 1975 Tudi italijanski smukači se za olimpijado temeljito pripravljajo. Trenirali so na Passo Stelviu. Tudi svojo opremo so izboljšali z raznimi dodatiki in spremembami, za katere pravijo, da jih niso 'kopirali od nobene druge reprezentance. Herberta Planka štejejo za enega izmed favoritov v smuku (Klammer, Russi, Colombin, Plank). TIROLER TAGESZEITUNG, 7. 11. 1975 Prvič v zgodovini olimpijskih iger bodo v Innsbruaku nastopili tudi Kitajci. KURIER, 13. 11. 1975 Thoni in Gross hočeta nastopiti na Olimpijadi tudi v smuku. LA GAZZETTA DELLO ŠPORT, 12. 11. 1975 Predsednik olimpijskega komiteja lord Killanin pravi, da bodo ostro pazili na plačevanje tekmovalcev. TIROLER TAGESZEITUNG, 13. 11. 1975 Reinhard Tritscher si je pri treningu smuka grdo zlomil nogo, tako da je zanj olimpijska sezona že končana, verjetno pa tudi njegova tekmovalna kariera. Thonijev letošnji cilj je osvojitev svetovnega pokala in zmaga na olimpijadi. Nato bo šel za eno sezono med profesionalce v Ameriko. ŠPORT UND MODE, 1975/10 Na dveh straneh prinaša revija poročilo o Elanu ob njegovi 30-let-nici. Navaja znane podatke o naši tovarni, ki so bili objavljeni v Biltenu ob tridesetletnici. Fritzmeier je vstopil tudi v nemški nordijski pool. V olimpijskem letu hoče uveljaviti svoje nove tekaške smuči 6000 LS. Švedska gospodarska delegacija, gost ljubljanske banke, na obisku v Elanu Nova kanalizacija, ki bo tekla iz Begunj skozi spodnji del Elana, bo razbremenila del naših težav odplak Elan obiskuje vedno več skupin, na sliki dijaki (športniki) gimnazije iz Gostje ljubljanske banke, PE — Radovljica, pri poslovnem razgovoru z člani Raven na Koroškem vodstva podjetja Elan