NOVI TEDNIK
direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek,
^^govorni urednik NT: Branko Stamejčič. odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
g. avgust 1990 • številka 32 • leto XLIV • cena 8 dinariev
Trupli na pogorišču
v Braslovčah se je minulo soboto pripetila družinska tragedja. Čeprav uradnih izsledkov še ni, kaže da je najprej mož
umoril ženo, nato zažgal hišo in slednjič sodil še sebi. Stran 24.
Pobro obiskane prireditve
Zadnji vikend je bil na
našem območju v zna-
menju tradicionalnih
turističnih prireditev:
hmeljarskega praznika,
flosarskega bala, tekme
koscev v Gornji vasi (na
sliki). Tam so bili tudi
wši reporterji, ki poleg
oročil oz. reportaž na-
ivljajo tudi zanimiv ko-
ec tega tedna, kjer bo
Bekakor izstopal Lučki
m. i
Izlet
dobre
lolie
p"^'! tednik in Radio
5% bosta na izlet »Za
Jin dobre volje« to
fJ^oto v Logarsko do-
J° namesto enega
^^Peljala dva avtobu-
V izletnikov - izžre-
lJJ^Jv. Seznam izžre-
K^^^h in program izle-
^^jdete na 4. strani.
Ropelf violinistov v Veienju
Na velenjski glasbeni šoh se že več kot teden dni 23 mladih violinistov iz petih držav udeležuje
Mednarodne poletne violinske šole, ki jo vodi profesor Igor Ozim. Profesor Ozim je redni profesor na
akademiji v Kolnu, Bernu, občasno pa v Hong Kongu in Tokiu. O utripu v poletni violinski šoh in
o vrhunskem violinistu, profesorju Ozimu, lahko več preberete na 6. str.
Ljubensici
fiosarsici horuic
Na Ljubnem so letos
pripravili že 30. Flosar-
ski bal. Utrinke iz živ-
ljenja flosarjev in kra-
jevnih običajev si lah-
ko ogledate na strani
13.
Vroče
poletje
Osvežilni dež v začetku
tedna je za kratek čas
naredil vsaj malo razli-
ke med obmorskimi le-
tovišči in deželo, kjer so
se povsod temperature
dvignile nad 30 °C. Mor-
je ostaja mlaka, sonce
tudi beli vroče kamenje
in neti požare v naših le-
toviščih, nam pa dvigu-
jejo temperaturo neka-
teri problemi gospodar-
stva, o katerih tudi da-
nes pišemo na straneh
Novega Tednika.
Slfrer
biti
počasi
Iz strani 11 se vam da-
nes smehlja Andrej Ši-
frer, ki se je pred tedni
potepal po Ameriki in
Japonski ter mimogre-
de v Nashvillu posnel še
novo ploščo, prvo po
sedmih letih snemalne-
ga premora. Svoji glasbi
je prilil nekaj countrya,
sam pa je ostal stari, du-
hoviti Sifrer.
Kje dobiti najceneje?
CISTERNO ZA KURILNO OUE?
KLJUČAVNIČARSTVO VRBOVŠEK,
Strmca 100, Laško,
vam poleg običajnih, lahko izdela tudi
cisterno po meri.
Nudimo tudi prevoz na dom.
2. STRAN - 9. AVGUST 1990

V Glinu še ne mirujejo
»Tudi mi smo člani sindikata, torej mora sindikat
zastopati tudi naše interese, ne le interese drugih.« To
je mnenje dveh članov poslovodnega odbora, ki sta
prejšni teden dobila nezaupnico delavcev Glina. Med
zahtevami, ki jih je postavil stavkovni odbor v Glinu,
je bila tudi ta, da skupščina v podjetju od avgusta dalje
ne potrdi članov poslovodnega odbora, ki so pristojni
za kadrovske zadeve, trženje in tehnologijo.
Na petkovem sestanku, ki so ga sklicali zaradi pri-
tožb vodilnih delavcev in na katerem so bili poleg
predstavnikov iz Glina tudi družbeni pravobranilec in
sekretar občinskega sindikalnega sveta, pa so ugoto-
vili, da je pritožba neutemeljena. Sindikat je odgovo-
ren članstvu, ne pa posameznikom. Družbeni pravo-
branilec pa je tudi ugotovil, da v Glinu vlada »brezvla-
dje«, saj so člane poslovodnega odbora potrdili lani
decembra za dobo pol leta, kar pa je že junija poteklo.
Ostale zahteve Glinovih delavcev so, da je potrebno
zmanjšati režijo, razmerje med najvišjo in najnižjo
plačo mora biti 1:4, delavci pa zahtevajo, še da morajo
biti njihove plače prilagojene sindikalni listi. Stav-
kovni odbor bo v Glinu deloval tako dolgo, dokler ne
bodo uresničili vseh zahtev in sporazumov.
URŠKA KOLENC
Hmelj prinaša izgube
Za kilogram hmelja le okrog sedem mark
Letošnja hmeljska letina
bo boljša kot lani, ko je bila
katastrofalno slaba, vseeno
pa bo slabša kot so jo načr-
tovali. Vzrok je v izredno
sušnem vremenu konec juli-
ja in v začetku avgusta. Ce-
ne hmelju na svetovnem tr-
gu padajo in izgube v hme-
ljarski proizvodnji vseka-
kor bodo. To so med drugim
povedali na slavnostnem
zasedanju izvršilnega odbo-
ra Poslovne skupnosti za
hmeljarstvo Slovenije, ki je
bilo v soboto v Žalcu.
Slovenski hmeljarji bodo
letos po ocenah inštituta za
hmeljarstvo in pivovarstvo
pridelali od 3600 do 3800 ton
hmelja. Devetdeset odstot-
kov ga bodo prodali na tuja,
konvertibilna tržišča, med-
tem ko prodaja hmelja v Ju-
goslaviji zadnja leta upada,
za kar je »poskrbela« tudi zu-
nanjetrgovinska politika na-
še vlade, ki sprošča in omo-
goča uvoz raznih repromate-
rialov in hmelja po precej
nižjih cenah.
O razmerah pri prodaji
hmelja na svetovnem trgu je
govoril Andrej Natek iz
Hmezadovega Exporta-Im-
porta. Povedal je, da se cene
za kilogram hmelja gibljejo
med sedmimi in desetimi
markami, odvisno pač od ka-
kovosti. Slovenski hmeljarji
dosegajo na tujem prav takš-
ne cene kot denimo nemški,
ne glede na to, pa naši hme-
ljarji pridelujejo hmelj z iz-
gubo. Vzrokov za to je več.
Eden je v tem, da bi morali
biti pridelki večji in doseči
vsaj 1400 kilogramov na hek-
tar, da bi bila proizvodnja
rentabilna. Pri nas smo zaen-
krat od tega cilja še kar pre-
cej oddaljeni. Padec cen
hmelja na svetovnem trgu
(še pred leti je kilogram ve-
ljal okrog 13 mark), je v veli-
ki meri povzročil tudi padec
vrednosti ameriške in angle-
ške valute. Samo pri lan-
skem pridelku je ta padec
slovenske hmeljarje oškodo-
val za skoraj tri milijone
mark. Povrhu vsega pa bi
lahko govorili tudi o mače-
hovskem odnosu do proiz-
vodnje hmelja tako v Slove-
niji kot v vsej Jugoslaviji.
_&_
Hmelj ni na seznamu tako
imenovane selektive, kot sta
denimo tobak in vino. Zato
so bili hmeljarji prisiljeni na-
jeti tuji kredit, ki ga bo treba
odplačati z do sedaj še ne po-
spravljenim hmeljem. Neko-
liko več posluha je bilo
s strani slovenske vlade, kije
odobrila posojilo, da bodo
hmelj sploh lahko obraU,
kdaj bodo to posojilo vrniU,
pa nihče ne ve. Hmeljarji bo-
do vztrajah, da bi bil ta denar
priznan kot nepovratna sred-
stva.
Na sobotnem sestanku so
opozorili še na vrsto drugih
problemov. Hmelj ni v sku-
pini proizvodov, ki so se fi-
nancirali iz primarne emisi-
je. Za proizvodnjo hmelja ni
mogoče uvažati brezcarin-
skega repromateriala, hme-
ljarje pa tako kot druge iz-
voznike tepe precenjenost
dinarja. Po kalkulaciji, ki jo
je izdelal Inštitut za hmeljar-
stvo in pivovarstvo, so zna-
šali stroški pri poprečnem
pridelku 10,67 marke za kilo-
gram hmelja. Ob dejstvu, da
bodo hmelj letos dobih pla-
čan po sedem mark, je že
v tem trenutku neizbežna
negativna razlika v višini
3,67 marke pri kilogramu.
Ob vsem tem pa je jasno, da
bodo marsikaj morah storiti
tudi hmeljarji, saj je jasno,
da so še notranje rezerve. Pri
tem mislimo tako na dosega-
nje boljših pridelkov kot na
zmanjševanje tako imenova-
ne nadgradnje.
JANEZ VEDENIK
TRAČI
niče ■
Naše oči gledajo, ^
poslušajo, pisalni sttof,
ugotavljajo stanje in i
jo nasvete. Ker nek^
imajo pripra vi jenih 2;
nes. '
Prvega za prot^^
da profesor kljub stroah
uživa izjemen ugled
ljubljenost in spoštoJ
pri svojih  učencih ^
imeti vrline in način h
Igorja Ozima. Šolniki
pravite se v Mednaro,
poletno    violinsko
v Velenje, bodite opazi
ci in učite se! Violine k .
pustite doma.
Za miličnike: nič kaj
nati časi se nam ne obe(
če morate, tovariši in
spodje v plavib u/ii/bn
iz celjske postaje mj
zdaj ponoči varovati
že. Morda pa bodo svoj,
ček pristavili še v Zav,
valni skupnosti Trigls^
dopustnikom    zavaro
tudi tovrstno, cvetočo
moženie.
Za direktorje: zgled^
se pri svojem kolegu Ta
tu Turnšku iz Pivovai
Laško in iščite alternati
Če primanjkuje steklei
se pivo prileze tudi iz;
stičnega kozarca - da le
bi prišlo do sodelovar\ja
ških pivovarjev z arjevd
mi mlekarji...
Za  organizatorje o
skih poletnih kultun
prireditev: so Celjani,
počasi že dobivajo želo
ne krče ob visoki kuM
celjskega poletja, rajšil
imeli mišične krče. ki bi i
jih pridelali na kakšna
žuru do zgodnjih jutrai
ur.
Za vrtnarje: če se vam,
pove na obisk kakšen iu
park. najprej povpraši
kolege iz Mozirja, če že
do. kdo jim bo plačal po
bo vode, ki jo tovrstni ga
je porabijo. Malce razmi
te. če bodo vaše rožici
drevesa ostali celi, v
vinjskem gaju je nekaj
lomljenih, in ocenite, ai
bolje, da vaši obiskov
odhajajo s prijetnimi i
mini na lepe rože, ali
vih korakov v rož'cah
Za mozirske občinsf
može: organizatorji
stičnih in kulturnih pn^
ditev v občini vam ne bo^^.
več pošiljali prijaznih v^''^
če se vi ne boste udeleži''^
li njihovih prireditev. J",-
nekaj, na Ljubnem pr^^'^
da njihov Flosarski J
z otvoritvijo razstave o j
sariji še ni izvodenel. hl^':
pa se še ne utapJjaj^JjjL
Za vse nadrsane, flj^^
kane in nasmucane ^
zapišemo: nategnjC^fl
gre k vragu podjetje i ^
naj gre še skakalec. ^ ^
k vragu banka.
varčevalec, če gr^
država, naj gre še--
Šentjurski občinski praznik jeseni
v Šentjurju so letos že praznovali 220-letnico osnovnega
šolstva, jeseni pa je na vrsti še proslava 80-letnice ustano-
vitve kmetijske šole.
Po odločitvi poslancev šentjurske skupščine, da Šentjur
postane mesto, so se odločili, da bodo letošnji občinski
praznik, ki ga sicer praznujejo 18. avgusta, praznovali sku-
paj z visoko obletnico obnovljene kmetijske šole.
Samega občinskega praznika s tem praznovanjem ne pre-
stavljajo. Skupno praznovanje bo tako 6. oktobra, ko bodo
na slovesni seji šentjurske skupščine razglasili Šentjur za
mesto in podelili občinska priznanja. Do takrat se namera-
vajo posvetiti tudi lepšemu zunanjemu videzu kraja, za kraj
pa bodo poslej veljala zaradi razglasitve za mesto tudi višja
merila glede ureditvenih načrtov in komunale. Po avgustov-
skih dopustih se bodo sestali odbor za praznovanje občin-
skega, praznika in predstavniki kmetijske šole. Iščejo tudi
mestne simbole, izdali pa bi tudi brošuro o šentjurski prete-
klosti. V prostorih šole pripravljajo razstave učencev, arhe-
ološko razstavo o bližnjem Rifniku ter se dogovarjajo
o postavitvi samostojne razstave slikarja Josipa Ipavca,
potomca skladateljev Ipavcev. S prireditvami bodo začeli
predvidoma že konec septembra. BJ
Občina jamči za žeiezarje
Uublwnska Uanka oUoMla posojilo Železarni Šiore
v sredo, 1. avgusta do-
poldne so v Ljubljanski
banki Celje odobrili 7 mili-
jonov 800 tisoč dinarjev po-
sojila Železarni Štore, ki naj
bi ga železarji vrnili do 30.
septembra. Banka je posoji-
lo odobrila šele po zagotovi-
lu izvršnega sveta oziroma
občine Celje, da jamči za
vračilo denarja.
Štorski železarji so denar
zvečine potrebovali za izpla-
čilo regresov za letni dopust
svojim delavcem (to so jim
obljubili prejšnji torek ob
zaključku dvodnevne stav-
ke), zanj pa so bili pripravlje-
ni jamčiti z vsemi prilivi de-
narja iz izvoznih poslov.
Vendar pa v banki niso bili
zadovoljni zgolj z zagotovih
štorskih železarjev, zato so
jamstvo zahtevali še od iz-
vršnega sveta. V celjskem iz-
vršnem svetu pravijo, da je
posojilo dobro »zavarova-
no«, saj so ob jamstvu Žele-
zarne Store (z denarjem iz iz-
voznih poslov) prejeli še do-
datno garancijo interne ban-
ke skupnosti Slovenskih že-
lezarn.
Sicer pa so imeli člani celj-
skega izvršnega sveta ob gla-
sovanju, da občina jamči za
odobritev posojila Ljubljan-
ske banke, nekaj pomisle-
kov. Menili so, da se banka
v prihodnje nanje ne bi sme-
la obračati le v primeru, ko
potrebuje jamstvo za odobri-
tev posojila, ampak bi mora-
la odločitvam občinske vla-
de prisluhniti tudi takrat, ko
le-ta podpira kreditiranje
perspektivnih gospodarskih
programov.
IS
Višje cene za
družbene
dejavnosti
člani celjskega izvršnega
sveta so minuli teden potr-
dili nove, višje cene izvajal-
cem s področja socialnega
skrbstva in otroškega var-
stva.
Prav tako pa so za 8,64 od-
stotkov valorizirali doslej us-
klajene programe družbenih
dejavnosti, kar pomeni, da
ne bo potrebno spreminjti
prispevnih stopenj, saj je po-
višanje skladno z denarnimi
prilivi do konca leta.
Delavcem v vzgojno var-
stvenih organizacijah je celj-
ski izvršni svet priznal za
14,4 odstotkov višje cene,
vendar gre denar za to povi-
šanje iz občinskega proraču-
na in se prispevek_staršev ne
bo spreminjal. Še naprej
ostaja trenutno najvišji me-
sečni prispevek za starše, ki
imajo v vrtčevski oskrbi eno
do dvoletnega otroka, 1.617
dinarjev.
Na področju socialnega
skrbstva pa sprejeto poviša-
nje cen zajema prispevke sa-
moplačnikov, drugih občin
in celjski občinski proračun.
Cene oskrbnega dne so se
v Domu upokojencev Celje
(doslej so imeli v primerjavi
z ostalimi domovi v Repubh-
ki Sloveniji eno najnižjih
priznanih cen) dvignile za
12,6 odstotkov, v Centru za
varstvo in delo Golovec pa
oskrbni dan za 11,14, meseč-
no dnevno varstvo pa za 9,80
odstotkov. IS
Hočejo višje plače
Delavci v lesno predelo-
valni industriji LI Savinja
so prejšnji teden zahtevali,
da se mora spremeniti ne-
pravično razmerje med naj-
višjimi in najnižjimi plača-
mi, nasploh pa so zahtevali
tudi višje osnove najnižjih
plač. Kot skrajni rok za
uresničitev svojih zahtev so
postavili sredo, V sredo pa
je bil v Li-ju sestanek delav-
cev podjetja s predstavniki
konzorcija, kjer so delavci
še enkrat ponovil svoje zah-
teve, nasploh pa jih je zani-
malo, kakšne načrte ima
konzorcij s podjetjem.
Predstavniki konzorcija so
zagotovili, da so zainteresira-
ni za obstoj podjetja in da se
strinjajo tudi z višjimi plača-
mi, vendar pa je treba z mo-
dernizacijo podjetja in boljšo
produktivnostjo povečati
maso denarja, kije namenje-
na za plače. Glede razmerij
med osebnimi dohodki pa so
povedali, da to ni njihova
stvar, temveč stvar dogovora
v podjetju.
Končni dogovor med de-
lavci LI Savinja in konzorci-
jem je bil, da bodo v podjetju
ustanovili posebno komisijo,
v kateri bodo zastopani vsi
posamezni obrati. Naloga te
komisije bo ureditev nove si-
stematizacije firme, v kateri
bodo na novo podaU opis de-
lovnih nalog in število točk
za posamezno delovno me-
sto. Sklep iz sestanka pa je
tudi, da bo najnižja osnova
za plače določena po sindi-
kalni hsti, torej 3080 din.
Vihar ogorčenja med de-
lavci LI Savinja pa je povzro-
čil podatek, da je Bor Laško
prevzel od skupnosti za za-
poslovanje kapitalizacijo, ki
je bila prvotno namenjena za
obnovo Li-ja in za zaposlova-
nje delavcev. Predstavniki
konzorcija so povedali, da še
raziskujejo, kako je prišlo do
preliva denarja.
URŠKA KOLENC
EPieRAMI
Adolfa Pučnika
PETRU ŠIMIČU
Armada stranka
pod orožjem
rada bi postala!
*
A Jugoslavija še ni
Amerika Latinska,
da tu uspela bi
tako prozorna fmta!
IVlurphv je poznal Jugoslavijo
»če stvari prepustimo njim samim, so nag-
njene k temu. da se gibljejo od slabega na
slabše,« je z Murphyevim zakonom podkrep-
ljena ugotovitev stanja v našem turizmu. Zad-
nji teden, ko bi morala biti turistična sezona
v obmorskih letoviščih prav v samem vrhu,
namreč v dnevnem časopisju in sredstvih jav-
nega obveščanja sledimo le jadikovanju Turi-
stične zveze Jugoslavije o katastrofalno slabi
sezoni.
Gospod Murphyje torej ugotavljal, da stvari
že same po sebi drsijo iz slabega v slabše, še
huje pa je - in to znamo v Jugoslaviji presneto
dobro narediti - če jim pri tem še malce poma-
gamo. Kar spomnimo se! Nekajurno čakanje
odločili, da jim v blagajne nakaplja dovolj de-
narja že do 21. ure in ob prvem mraku skrbno
zaklenejo svoja vrata. Še hujše je v tisti resta-
vraciji nad plažo, kjer ti vrata zapro ob 17. uri,
na bencinski črpalki Yachting cluba. kjer prav
tako poznajo »evropski delovni čas« in ti čolna
po 17. uri ne odžejajo več, pa v...
Nekaj izvenpenzionskega, pa še zastonj po
vrhu, pa nam naši obmorci vendarle ponujajo,
je ugotavljal moj dopustniški sosed. Razburlji-
vo avanturo, začinjeno z obilico ognja, dima in
saj in nenehnim pričakovanjem, kdaj bo tudi
za naše naselje napovedana evakuacija. Pa še
nekaj stopinj topleje je povrhu vsega, menijo
duhoviteži - domačinov pa na splošno nikjer
ne skrbi preveč.
Da je bila lanska poletna turistična sezona
slabša od prejšnjih let, smo z malce žolča le
prebavili, da je letos po podatkih Turistične
zveze Jugoslavije v letoviščih desetina manj
domačih gostov in 17 odstotkov manj tujcev,
pa se nam zatika v grlu. A kaj. ko je bilo konec
prejšnjega tedna na Korčuli. ki ima 10 tisoč
zasebnih turističnih postelj, prijavljenih le 10
(deset) dopustnikov!
Tisti optimisti, ki bi radi za privarčevan de-
nar tudi vprihodnje poleti uživali ob morju,
pravijo: »Potrpimo še sezono, dve. morda celo
tri - pa se bodo tudi naši turistični delavci
začeli drugače obnašati.« A kaj. ko se bojim, da
seje gospod Murphv tudi drugega svojega za-
kona - »Če obstaja možnost, da lahko gre kaj
narobe, bo narobe tudi šlo« - domislil na obi-
sku v Jugoslaviji.
IVANA STAMEJČIC

tujih turistov za prestop naših meja, dolge, zati-
kajoče se kolone vozil na slabih, luknjastih in
ovinkastih cestah, pa spet čakanje na trajekt (le
kdo pa pravi, da je treba dopustovati na otoku).
Tokrat namenoma pustimo ob strani nečistočo
v sanitarijah in značilno lenobno neprijaznost
gostinskih delavcev, vsekakor pa se moramo
dotakniti izvenpenzionske ponudbe.
Kar nekaj let smo prisegali nanjo, zdaj pa.
kot da se sami sebi posmehujemo. Upam, da
povsod le ni tako, a dovolj je že. da je ponekod.
V Jelši na Hvaru so imeli denar in voljo, da so
zgradih čudovito »butično ulico«, in v teh maj-
cenih prodajalnah začeli prodajati izredno lepe
stvari (brez kičastih spominkov), zdaj pa so se

9. AVGUST 1990 - STRAN 3
tfelenjčani stanujejo po starem
^ velenjski občini se svo-
ndni sindikati in občinski
fc še vedno niso dogovorili
novih cenah komunalnih
J^^j.itev, najemnin in sta-
narin-
Izvršni svet je prejšnji me-
^ brez posveta s sindikati
"nvišal cene bivalnih stro-
W za približno 92 odstot-
Svobodni sindikati po-
Ltja Rudnika lignita Vele-
le koncema Gorenje in ob-
činski sindikalni svet pa so
poslali občinski Skupščini
zahtevo, da mora zamrzniti
sklep o povišanju cen bival-
nih stroškov. Skupščinski
poslanci so se na zasedanju
prejšni mesec odločili, da se
morajo sindikati in IS poga-
jati o novih cenah, pri tem pa
upoštevati gibanje osebnih
dohodkov v občini in na teh
osnovah sprejeti primerno
povišanje cen.
Do končnega sporazuma
med sindikati in IS pomalo
manj kot enem mesecu še ni
prišlo. Sindikalisti so svojim
članom priporočili, da vse
bivalne stroške plačajo po
cenah, ki so veljale za mesec
junij. Od velenjskega IS pa
zahtevajo, da uskladi nove
cene bivalnih stroškov
z rastjo osebnih dohodkov,
torej sindikati pristajajo na
50-60 odstotno povišanje
stanarin in komunalnih sto-
ritev.
Izvršni svet je predlagal,
da kadrovske službe v posa-
meznih podjetjih poiščejo
najbolj ogrožene socialne
primere, katerim bi potem
vsaj delno subvencionirali
plačilo bivalnih stroškov.
■Na skupnem zasedanju
Svobodnih sindikatov so
ugotovili, da socialni položaj
delavcev ne prenese visokih
podražitev, hkrati pa so
predlagali še nadaljnja poga-
janja z občinskom IS.
Ce se o novih cenah bival-
nih stroškov ne bodo spora-
zumeli prej, bodo nove cene
v Velenju ena izmed zahtev
na splošni stavki delavcev
Slovenije, ki je napovedana
naslednji mesec pod geslom
»Zame gre, za delo, plačilo in
pravičnost«.
URŠKA KOLENC
lipe kot zlato in srebro
Na fotografiji so kovanci zlatih in srebrnih lip, ki so jih
izdelali v celjskih Zlatarnah. Gre za skupaj tristo zlatnikov
oziroma srebrnikov, ki so jih skovali po pogodbi z Lipa
iingom. V Zlatarni je nastala tudi zamisel o podobi
iovancev. Kovanci s premerom 27 milimetrov tehtajo po
!1,1 grama, v njih pa je 10 g čistega srebra oziroma zlata. En
irebrnik je vreden eno lipo, en zlatnik pa petdeset lip. Kot
imo izvedeli, bo nekaj teh kovancev (vsak je opremljen
-certifikatom) na prodaj tudi v Zlatarninih trgovinah.
NK Foto: EM
Ekologija kot motiv
Poletno Celje bodo od 15. avgusta do 15. septembra
razgibali udeleženci celjskih mednarodnih slikarskih
tednov.
Letošnji bodo tretji po vrsti. Po Cresu in Logarski dolini
so se organizatorji zmenili že lani, da pride na vrsto Celje, in
da bo tema, na katero bodo slikarji in kiparji ubirali svoja
dela, ekologija. Priložnosti za izziv in motive bo v Celju
dovolj.
Celjski mednarodni slikarski tedni bodo tudi letos pod
generalnim pokroviteljstvom Kovinotehne Celje in v sode-
lovanju z galerijami iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nem-
čije, Škotske, Češke in Slovaške, od koder bodo tudi umet-
niki. Vodja zdaj samostojnega projekta je Matjaž Gruden iz
Ljubljane. Na sUkarskih tednih bodo sodelovali slikarji:
Marjan Gumilar, Gerd Trostmann, Jiri Sopko in kiparji:
Djordje Jandrič, W. W. Anger in David Cook. S svojimi deli
bodo pustili mestu neizbrisen pečat in na svoj način poskr-
beli za lepši videz mesta. Tako bo, na primer, eden izmed
umetnikov poslikal fasado nasproti Agrotehnike. ]yjp
Na Bučah bodo asfaltirali cesto
Krajani Buč v šmarski občini bodo predvidoma do
jeseni asfaltirali 2 tisoč 400 metrov dolg odsek ceste Bu-
če-G ruska.
Traso za cestišče pripravljajo že od lani, vendar pa zaradi
zahtevnih zemeljskih del in težav z lanskim neurjem dela
zaključujejo šele sedaj. Tako naj bi do jeseni cestni odsek le
asfaltiran. Na Bučah poleg cestišča urejajo tudi Dom kraja-
nov, ki bo v obnovljenem starem gasilskem domu. Z adapta-
cijo so začeli že pred tremi leti, letos pa bodo dela po večini
le končana. M.ARNŠEK
Kruha ne bodo več pekli v IVIerxu
v Mlinsko predelovalnem
Njetju Celje so 1. julija
prejeli sklep, da s 1.1.1991
Ktopijo iz poslovnega si-
stema Merxa. SOZD Merx
^ je namreč ob začetku le-
'i>šnjega leta transformiral
[Sestavljeno podjetje. Ta-
"atna Mlinsko predeloval-
industrija se je vključila
^'o in se organizirala kot
Jfužbeno podjetje. Gospo-
Jifske spremembe so nare-
'"\ale, da se moramo tudi
preoblikovati,« je po-
f^dal direktor sedanjega
MPP Edvard Stepišnik.
Vzrokov za odcepitev iz si-
stema je več. »Strokovne
službe sozda so se preveč uk-
varjale s problematičnimi
podjetji, mi pa smo le dajah
denar,« pravi Edvard Stepiš-
nik. Tako so se v MPP-ju
vedno manj posluževali stro-
kovnih služb sozda. Poleg te-
ga se je sozd, po novem SP
- Sestavljeno podjetje, zani-
mal pretežno za majhna po-
djetja, ki postajajo v zad-
njem času najbolj aktualna.
V ta rang pa MPP prav goto-
vo ne spada, saj ima zelo ši-
roko in pestro dejavnost, ki
zajema pekarstvo, slaščičar-
stvo in gostinstvo. To dejav-
nost ima tudi močno disloci-
rano, saj sega od Velenja, Za-
savja, Rogaške Slatine do
Ljubljane. Zato so se v MPP-
ju odločili za samostojno
pot. Zdaj bi se radi transfor-
mirali v podjetje na kapital-
skih osnovah, v mešano po-
djetje ali delniško družbo.
Za razvoj podjetja pa so po-
trebni tudi novi programi
z zahtevnejšo proizvodnjo in
proizvodi, ki pritegnejo zah-
tevnejšega kupca.
»Garancijo za izvedbo raz-
vojnih načrtov vidimo v kva-
litetnih kadrih,« trdi direk-
tor. Imajo že 12 živilskih teh-
nologov, razvojno dejavnost
pa so organizirali tako, da od
skupnih služb, kjer je sedež
razvojnega oddelka, prek
tehnološkega sveta v poslov-
nih enotah do projektant-
skih svetov v posamične raz-
vojne naloge segajo v nepo-
sredno proizvodnjo.
LUCIJA GROBLER
Ha Ponikvi
iistaltiraio ceste
[^0 konca tedna bodo na Po-
i*^! v žalski občini z asfal-
> prevlekli 6 cestnih odse-
v skupni dolžini približ-
""■^ kilometre. Del ceste
J^podnji Ponikvi je zaradi
^'''anjkania denarja še ved-
VPi^ašljiv.
'Me na Ponikvi že v nava-
■^ako leto asfaltirajo nekaj
'i^etrov makadamskih ce-
Tako bodo letos z asfal-
• povezali nekaj zaselkov
itiov    '^^'h. riajveč proble-
, Pa imajo z asfaltiranjem
".v Spodnji Ponikvi. Tam
kot polovica od 700 me-
. ''^stišča v sosednji šempe-
' ^rajevni skupnosti, ki pa
ii^iinanciranje nima denar-
j()..^Ko krajanom manjka še
\tit^ od 144 tisoč din, koli-
PolgJ^^orajo prispevati sami,
iipf '^0 denarja pa prispeva
%   organ za komunalo in
pri žalski občini. Vseh
stalo n^^'^''^ odsekov skupaj bo
'iin^^P'~'bližno milijon sto tisoč
-1,      od tega je denarja za
-,Jsj ° asfalta iz družbenih
ostalo pa so zbrali
ami pa so uredili
H^u "^'^go in vsa ostala ze-
^^•^a dela
^ M. ARNŠEK
Do več dela s stavko
Svobodni sindikati Slovenije napovedujeio splošno stavko
Svet Zveze svobodnih sin-
dikatov Slovenije je na seji
minulo sredo sklenil, da se na
slovenski parlament in vlado
obrne s svojimi 16 zahtevami,
strnjenimi v 7 temeljnih točk,
in v primeru, da ne dobi
ustreznih odgovorov, 10. sep-
tembra sproži enourno sploš-
no stavko.
Od vlade in parlamenta pri-
čakuje stavkovni odbor, ki se
je v Zvezi svobodnih sindika-
tov Slovenije že oblikoval, od-
govor najkasneje do 20. avgu-
sta, v teh dneh pa so sindikalni
zaupniki v podjetjih dobili pri-
poročila, kako se pripravljati
na splošno stavko. Sindikati
ob razglasitvi splošne stavke
slovenskih delavcev, napove-
dane za 10. september »Za mo-
je delo gre, plačo in pravič-
nost« opozarjajo, da ne gre za
reševanje socialnega miru, am-
pak ostaja delavcem v zdajšnih
razmerah stavka kot klasično
orožje za delo, plače in pravice.
S splošno stavko želijo prisiliti
odgovorne v državi k pospeše-
nemu reševanju nakopičenih
problemov in zagotoviti, da se
vse težave ne bodo lomile na
delavskih ramenih.
Svobodni sindikati Sloveni-
je pričakujejo, da bodo delavce
ob napovedani splošni stavki
podprla tudi vodstva podjetij,
saj se sindikati konec koncev
borijo tudi za boljši položaj go-
spodarstva, za ugodnejši polo-
žaj izvoznikov, za več dela,
boljše plače in pravičnejše de-
lovne odnose. K sodelovanju
pa Zveza svobodnih sindika-
tov Slovenije poziva tudi vse
ostale sindikate, če so le-ti za-
res delavski.
Republiška vlada in parla-
ment imata torej še 11 dni časa,
da Zvezni svobodnih sindika-
tov Slovenije odgovorita na
njenih 16 zahtev oziroma 7 te-
meljnih točk. V njih sindikati
zahtevajo uveljavitev kolektiv-
nih pogodb, brez omejitve iz-
plačil osebnih dohodkov in do-
sledno uveljavitev bruto siste-
ma obračuna osebnih dohod-
kov. Republiški izvršni svet
mora takoj pristopiti k sklepa-
nju kolektivnih pogodb za
družbene dejavnosti in nego-
spodarstvo,  izdelati  socialni
program in zanj priskrbeti po-
treben denar, sindikati pa na-
sprotujejo večanju individual-
nih prispevkov za storitve
družbenih dejavnosti ter us-
klajevanje bivalnih stroškov
z rastjo osebnih dohodkov (ne
pa preseganje te rasti).
Svobodni sindikati ponovno
zahtevajo takojšen moratorij
na stečaje ter cenejšo državo in
njen aparat, prav tako pa tudi
pravičnejšo delitev družbene-
ga proizvoda v korist gospo-
darstva in družbenih dejav-
nosti.
IVANA STAMEJCIC
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Kučan : Markovič 20:8
Inž.Ante Markovič, ustanovitelj nove stranke Zveze
reformskih sil Jugoslavije, svoje zamisli ni izvedel na
pamet. Z našim denarjem je namreč zvezni izvršni svet
naročil anketo med 4.232 državljani Jugoslavije, rezultati
pa kažejo, da je Ante Markovič še zmeraj Ounija) prvi
človek Jugoslavije. Vsak 4. anketiranec med vsemi najbolj
ceni Anteja Markoviča (za Miloševiča je bilo 16 odstotkov
anketirancev, za Franja Tudjmana 4 odstotke, po
3 odstotki za Janeza Drnovška, Milana Kučana, Borisava
Joviča in Ibrahima Rugovo, vsak 50. anketiranec pa se je
odločil za Vasila Tupurkovskega).
Ti podatki postanejo jasnejši, če jih razdelimo po posa-
meznih jugoslovanskih območjih: v BiH je bilo za Marko-
viča 42 dostotkov anketirancev (očitneje tudi, da BiH zdaj
nima voditelja velikega imena, sprejemljivega za Hrvate,
Srbe in Muslimane); na Hrvaškem je Markovič premagal
Tudjmana (v odstotkih) s 36:17, v Makedoniji je Markovič
premagala Tupurkovskega s 36:24; v Vojvodini je Miloše-
vič premagal Markoviča z 31:28; v Črni gori je Markovič
najtesneje premagal Miloševiča z 31:30; v Sloveniji je
Kučan potolkel Markoviča z 20:8; najhujši poraz je pred-
sednik ZIS doživel na Kosovu - Rugova:Markovič 31:2.
Dodati je treba, da je bilo povsod veliko število neoprede-
ljenih (od 20 odstotkov na Hrvaškem do 30 odstotkov
v Sloveniji).
Zanimivi so tudi odgovori na vprašanje: Če bi šli jutri
na volišče, za koga bi glasovali? Ob velikem številu neo-
predeljenih (Srbija in Vojvodina po 64%, Kosovo 40, Hrva-
ška 41) bi jutri zmagali: v BiH in Črni gori komunisti (s 25
odstotki), na Hrvaškem spet HDZ (26%) pred komunisti
(18%), v Makedoniji komunisti (16%) pred socialdemo-
krati (5%) in socialisti (bivšo SZDL - 4%), v Sloveniji
Demos (17%) pred prenovitelji (7), liberalci (bivšo ZSMS
- 6) in Zelenimi (3 odstotke). Na Kosovu bi Demokratična
zveza dobila 63 odstotkov glasov (Morinovi »komunisti«
3%), največ glasov v ožji Srbiji (20%) in v Vojvodini (21%)
pa bi na podlagi ankete ZIS spet dobili »komunisti« - ko je
ZIS naročil anketo, so bili v Srbiji, Vojvodini in na Kosovu
še na oblasti »komunisti«, zdaj teh ni več, ker so se prele-
vili v »socialiste«. S takšno rezervo in črnogledostjo
moramo seveda gledati na vse rezultate in napovedi »jugo-
slovanske ankete« po naročilu inž. Anteja Markoviča...
Ženske za rdeče bankovce
v Beogradu so odkrili pravo poletno temo - prostitucijo,
ki srbski metropoli - oziroma za zdaj še jugoslovanski
- nikakor ni v čast. Za odprtje te žgečkljive teme so
»zaslužne« predvsem ljubeznive tovarišice iz vzhodno-
evropskih držav, ki so začele zganjati nelojalno konku-
renco. Po ciriličnih zapisih sodeč so Bolgarke, Romunke
in Čehinje na razpolago že za »nekaj rdečih bankovcev«
(po 10 dinarjev!). To je seveda zastonj v primerjavi s sred-
njim razredom ljubiteljic noči, ki so v boljših hotelih
(Interkontinental, Metropol, Jugoslavija, (Moskva) po 100
do 200 dolarjev. Zato tudi tolikšno razburjenje med »bolj-
šimi« prostitutkami, ki sicer ne hodijo v zelje poceni žen-
skam naprodaj na železniško postajo ali v okolico tržnic,
gre pa za »ugled« v Jugoslaviji še nepriznanega poklica,
v katerem se ne sme pod ceno.
Sicer pa so po podatkih beograjske policije predlani
privedli 47 žensk, osumljenih, da se ukvarjajo s prostitu-
cijo, od teh je bila najmlajša mladoletnica, najstarejša pa je
imela 58 let.
Neuspešno posrbljanje Albancev
Medtem ko se v Beogradu ukvarjajo s popisom prosti-
tutk, v Prištini sestavljajo čisto .drugačne spiske. Začeli so
namreč vpisovati člane v SS (socialistično stranko) Srbije.
Pravijo, da je »odziv presenetljivo ugoden«. V prostorih
bivše SZDL Prištine so v »nekaj urah vpisali že 300 čla-
nov«, v stavbi nekdanjega občinskega partijskega komi-
teja Priština - in v nekaterih partijskih celicah v mestu
- pa je po enem dnevu že zmanjkalo vpisnic, čeprav so jih
imeh 700.
Seveda v Srbiji molčijo o narodnostni sestavi novih
članov. Iz očitkov o »blokadi«, pa je razbrati, da v Prištini
- tako kot na vsem Kosovu - sploh ni več »poštenih
Albancev«, ki bi bili pripravljeni politično se posrbiti.
Poročila iz Prištine namreč pravijo, da »vpisovanje v SS
Srbije dobro poteka tam, kjer je zbran srbski, črnogorski
in romski živelj«, ker pomeni, da bo tudi srbska SS na
Kosovu dejansko enonacionalna.
Preveč »demokratov«
Tudi v Srbiji pa se obeta spor okrog imen novih strank,
podobno kot se v Sloveniji prerekajo, katera Liberalna
stranka je prava - bivša ZSMS ali obrtniki. V največji
jugoslovanski republiki imajo zdaj prijavljeni kar dve
kmečki stranki in kar dve demokratski stranki. Vse kaže,
da bodo registrirali Srbsko kmečko stranko Dragana
Veselinova, medtem ko si bodo drugi kmetje morali poi-
skati novo ime; prav tako bo najverjetneje Demokratska
stranka Dragoljuba Mičunoviča dobila blagoslov republi-
škega sekretariata za pravosodje, Grolova demokratska
stranka (po bivšem predvojnem, medvojnem in še kratek
čas povojnem politiku in oblastniku) pa bo morala pravico
iskati na srbskem vrhovnem sodišču ali pa spremeniti
ime.
Od sedmih prijavljenih strank, kolikor jih je zdaj v Srbiji
(od SS do Novega komunističnega gibanja), bodo začeli
pregledovati dokumente oziroma ali lahko obstajajo.
Nekatere namreč še niso priložile 100 podpisov, kolikor jih
je treba za ustanovitev, pravosodne oblasti pa morajo tudi
še preveriti, ali so ustanovitelji »čisti«, to je, da niso bili
kaznovani za dejanja zoper državo ali da ni zoper njih
izrečena prepoved javnega nastopanja.
V takih političnih raJhierah se ni čuditi, če so obale ob
Jadranu polprazne, saj je za novopečene politike po vsej
Jugoslaviji zdaj priložnost, da se uveljavijo, pa še slanim
morskim cenam se izognejo...
4. STRAN - 9. AVGUST 1990

Po izkušnjah iz Alp
Maratonski pohod meti Celiem in Logarsko postaia melinaroden
Maratonski pohod med
Celjem in Logarsko dolino,
ki je dolg 75 kilometrov, se
je začel leta 1985 v manjši
prijateljski družbi, na lan-
skem petem zaporednem je
bilo 193 udeležencev, letoš-
njega septembra pa napove-
dujejo organizatorji že do
700 udeležencev. Med njimi
bi jih 200 prišlo iz Nemčije,
Švice, Češke in Slovaške,
Poljske, Avstrije in Sovjet-
ske zveze. Tako bi postal že
mednarodna prireditev.
Na letošnjem vzglednem
maratonu v Bielu/Biennu
v Švici, enem največjih
v Evropi, z več kot trideset-
letnimi izkušnjami, so celj-
ski organizatorji poskrbeli za
mednarodno predstavitev
naše prireditve in si nabrali
potrebnih izkušenj. Med
udeleženci 100-kilometrske-
ga maratona v Bielu, kjer so
predstavili tudi druge po-
dobne prireditve z različnih
celin, so maratonci iz različ-
nih dežel pokazali za naš ma-
raton precej zanimanja. Me-
sto Biel v kantonu Bern in
i :l/nje območje, ki je pri-
iiRiljivo s Celjem, živahno
živi s svojo veliko medna-
rodno prireditvijo, ki je sim-
bol mesta. Maratona se ude-
ležuje staro in mlado: na pro-
gi ali ob njej.
Maratonski pohod v Lo-
garsko dolino je vselej prvo
soboto v septembru in tako
se bodo pohodniki letos
zbrah v soboto 1. septembra
ob 1. uri ponoči. Prijavi se
lahko vsakdo, pogoj za ude-
ležbo je starost nad 15 let.
Poskrbljeno bo za sprem-
stvo: pomagali bodo v zdrav-
niški ekipi, s posebnimi
okrepčevalnicami, s prevo-
zom prtljage udeležencev,
z redarji ter tudi poskrbeli za
prevoz udeležencev, ki bodo
omagali. V Rdečem križu bi
poskrbeli tudi za prvo po-
moč ožuljenim in za masi-
ranje.
V času starta (v soboto 1.
septembra ob 1. uri ponoči,
pred stavbo Muzeja revoluci-
je, na Trgu V. kongresa v Ce-
lju) bi bili odprti najbližji go-
stinski lokali. V eno najlep-
ših alpskih dolin bodo udele-
ženci krenili po Ljubljanski
cesti in nato naprej po cesti
čez Medlo^, Leveč, Petrov-
če, Žalec, Šempeter, Polzelo,
Letuš, Mozirje, Nazarje,
Ljubno, Luče in Solčavo do
cilja v Logarski dolini. V teh
krajih naj bi maratonce
spremljali in bodrili gledalci,
pripravljajo folklorne poživi-
tve, odprti pa bodo tudi go-
stinski lokali in _ posebne
okrepčevalnice v Žalcu, na
Polzeh, v Letušu, Mozirju,
Okonini, na Ljubnem, med
Ljubnim in Lučami, v Lu-
čah, pri Igli, v Solčavi, ^pri
sestrah Logar in na cilju
v planinskem domu »Izlet-
nik«. Kontrole kartončkov
bodo na Polzeli, v Mozirju,
na Ljubnem, v Solčavi in
končna v Logarski dohni.
Na cilju bodo priredili slo-
vesni sprejem, podelili me-
dalje, razglasili rezultate in
pripravili šotore za počitek
ter prhe. Spominske medalje
bodo prejeU vsi udeleženci,
ki bodo prišli na cilj v šest-
najstih urah, do 17.ure.
BRANE JERANKO
Hoteli v Rogaški Slatini so
zasedeni
v zdraviliško turističnem centru Rogaška Sla^|
biva trenutno 1300 gostov. V času ko poročila o
denosti turističnih središč ob obali niso najbolj ob*
tavna, se lahko Rogaška pohvali z izjemno dobri«!"
rezultati. ^'
Avgusta so hoteli povsem zasedeni. Nekaj prostiK
mest je le še v objektih nižje kategorije in v zasebnih
sobah. V prvih šestih mesecih se je število gosto!
v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečalo»!
dvanajst odstotkov. Najbolj seje povečalo število ita^
janskih gostov. Ta porast pripisujejo v Rogaški Slatin;
povečanju kakovosti zdravstvenih in hotelsko gosti«
skih storitev ter izredno bogati izvenpenzionsl^i
ponudbi, med katero velja omeniti novi jahalni center
dvorano za igranje tenisa s štirimi igrišči, beauty cen!
ter, casino. Rogaško glasbeno poletje in dobro organi'
ziran animacijski program.
JANEZ VEDENIK
Ko kabelska televizija ne zadošča več
CBM 64. Za strokovnjake
to pomeni računalnik, za
nestrokovnjake pa so to Ci-
ril, Blaž in Metod, ki Luča-
nom ob petkih, sobotah in
nedeljah vrtijo filme na in-
terni televiziji v Lučah.
»Ne vrtimo le filmov, sedaj
imamo tudi novo kamero,
s katero bomo posneli vse,
kar se bo v Lučah in okolici
dogajalo. Že prej smo sne-
mali z izposojeno kamero in
posnetke iz blagoslova ob-
novljene kapele na Molički
peči ter birme in obhajila vr-
timo vsak vikend vsaj en-
krat, saj nas ljudje kar naprej
kličejo za te posnetke,« pravi
trojica študentov elektro-
nike.
Za trojico mladih Lučanov
se je intenzivno delo začelo
spomladi, ko so v Lučah do-
bili kabelsko televizijo, v Go-
renju pa so predlagali, da bi
na kabelsko televizijo nave-
zali tudi interno lučko televi-
zijo. »Krepko smo si zavihali
rokave in 31. marca smo
v eter poslaU prvi film. Lju-
dje so nas lepo sprejeU, toda
prvi dnevi improvizacije in
napak so bili kar huda šola,«
se smejijo trije strokovnjaki.
»V začetku smo imeli vse iz-
posojeno, še celo televizijo,
potem pa smo začeli dobiva-
ti svoje stvari, naš najnovejši
dosežek pa je nakup kame-
re,« dodaja Blaž.
V Lučah imajo približno
130 kabelskih priključkov,
in če sodijo po številu tele-
fonskih klicev, vsi lastniki
kabelske televizije gledajo
interni lučki program.
Ciril. Blaž in Metod pravi-
jo, da so jim na pomoč pri-
skočili na Krajevni skupno-
sti, kjer je tudi centralna re-
dakcija. V sejni sobi so le mi-
za, dva računalnika, televizi-
ja, nekaj videokaset in nešte-
to priključkov. Za laika nera-
zumljivo, kako na tak način
nastane slika na televizij-
skem sprejemniku. »Vsi trije
smo   študenti  elektronike.
Čeprav to nima mnogo skup-
nega z izbiro in nabavo fil-
mov, nam zelo pomaga pri
tehničnih stvareh,« pripove-
duje Ciril.
Za vrtenje videofilmov
imajo nek ustaljen program:
ob petkih vrtijo drame, ob
sobotah kriminalke, za ne-
deljska predvajanja pa iščejo
čimveč slovenskih filmov,
med programom pa vrtijo tu-
di reklame. »Na tak način se
financiramo, saj nimamo te-
levizijske naročnine. Kasete
s filmi si izposojamo v Vele-
nju in Ljubljani, iščemo
predvsem nove in zelo dobro
posnete filme. Finančno se
nam seveda ne izplača, saj
nič ne zaslužimo, vendar pa
smo dovolj veliki ljubitelj
da v tem vztrajamo. TudipJ
čitnicam na morju smo s
odrekli na račun interne telf
vizije, saj so nas domačit
skoraj zasuli s telefonskim
klici, ko en teden nismo od
dajali,« ponosno pripovedu
je Metod.
Na Lučkem dnevu v nede
Ijo se bo na svojem štanti
predstavila tudi trojica, kiti
poskušala ljudem predsta\i
ti, kako in kaj delajo. Hkrai
pa bodo Ciril Rose, BlažVc
ler in Metod Rose poizvedt
vali pri Lučanih, kateri filn
so jim najbolj všeč, dajihb(
do lahko zavrteli na svoji ii
terni televiziji.
URŠKA KOLEN
Znova težave s pitno vodo
v šentjurski občini in del-
no tudi v šmarski imajo po-
nekod letos spet težave
v oskrbi s pitno vodo, ven-
dar manj kot lani.
Na Šentjurskem imajo te-
žave zlasti v Novi vasi, Trat-
ni, Grobelcah, Slivnici, Gro-
belnem ter na Rifniku in
v Podgradu pri Šentjurju,
v manjšem obsegu pa tudi
na Ponikvi in v Dramljah.
Pomanjkanje vode, ki seje
začelo januarja, se od maja
stopnjuje. V Šentjurju z oko-
hco so na primer maja opra-
vili 9 prevozov s cisterno, ju-
nija 3, julija 12, do 5. avgusta
pa že 5 prevozov. Občane
oskrbujejo gasilci, ki so
v vsej šentjurski občini do-
slej prepeljah 500 kubičnih
metrov vode. Rešitev vsako-
letnih težav oskrbe z vodo.
tudi v skorajšnjem prevj
mu novega šentjurskega vi
dovoda Kozarica. Dejansi
cena za prevoz cisterne s pi
no vodo za razdaljo 10 kil
metrov znaša 750 dinarja
občan pa plača le 3IK
V šmarski občini so poraba
kom, ki so priključeni najai
ni vodovod v slatinski k(
munah priporočili skr^n
varčevanje. Občanom iz kn
jev nad Lesičnim, Šmarjer
ter Šentvidom nad Grobe
nim, ki niso priključeni ij
javni vodovod, so gasilci!
pomagali s prevozi pit^
vode.
Zaradi dolgotrajne sui
ocenjujejo, da deževje iz 2
četka tedna ne bo bistven
pripomoglo k odpravi težaj
Izlet dobre volje
Včeraj smo uredili še zad-
nje organizacijske podrob-
nosti za sobotni drugi izlet
Novega tednika in Radia
Celje v poletni akciji »Za
5 DIN DOBRE VOUE«. Res
je vse že pripravljeno in
v redakciji vsi stiskamo pe-
sti za lepo vreme.
V Logarsko dolino bomo
tokrat potovali kar z dvema
avtobusoma. Vaših prijav za
prvi in drugi izlet je bilo na-
mreč toliko, da smo se odlo-
čih še dodatnim 45 srečnim
izžrebancem pripraviti lepo
avgustovsko soboto, tako da
nas bo v Logarski dohni kar
cela stotnija.
Na poti se bomo ustaviU
v Gornjem gradu, v Radmir-
ju si bomo ogledali edinstve-
no zbirko masnih oblačil,
v Logarski dolini pa bomo
skupaj zaplesali in se pove-
selili.
Prepričani smo, da ste vsi
srečni izžrebanci domov že
dobili naša pisma, s katerimi
vas obveščamo o zbirališču
in odhodu. Seveda pa danes
objavljamo tudi zadnji sez-
nam potnikov, ki smo jih iz-
žrebali v ponedeljkovi Ma-
vrici.
Oborožite se torej z dobro
voljo in nasvidenje v soboto.
V žrebanju za drugi avto-
bus dobre volje so bili izžre-
bani:
ARLIČ MILKA, Podgorje
38, 63000 Celje; ASET ANI-
CA, Goriška ul. 19, Šentjur;
BAUMKIRHER IDA, Lažiše
25, 63224 Dobje; BAUČINA
ŠTEFAN, Zg. Tinsko 38,
63223 Loka pri Žusmu;
BRECL SILVA, Laška vas
11, Štore; COKAN IVANKA,
Vrbje .43, 63310 Žalec; ČU-
JEZ MARIJA. Tratna 43/b,
63231 Grobelno; FERJANC
MARIJA, Rožni vrh 8, 63201
Šmartno v Rožni dolini;
GRAČNER ROZIKA, Krajn-
čiček 40. 63230 Šentjur;
HERCOG CILKA, Hrastje
42. 63264 Prevorje; HODNIK
ŠTEFAN. Prvomajski trg 8,
62319 Poljčane; HRVATIC
ANTONIJA, Ljubljanska 27,
63000 Celje; JELEN KRI-
STINA, Andraž 15, 63313
Polzela; JELEN ZOFKA,
Ljubljanska 62, Celje; JAM-
ŠEK VINKO, Ulica Franko-
lov. žrtev 13, 63000 Celje;
KAVČIČ PAVLA, Brdce 49,
61431 Dol pri Hrastniku;
KAMENIK SLAVKO, Ljub-
ljanska cesta 33, 63000 Celje;
KENDA TONČKA, Lahom-
šek 4, 63270 Laško; KRULC
HEDVIKA. Dobrna. Dobr-
na; KOVAČ PAVLA, Strma
2, 62317 Oplotnica; KOS ER-
NA, Uhca Frankolovskih žr-
tev 78. 63000 Celje; KRAŠO-
VEC ANGELA, Kamenče
11, 63314 Braslovče; KRU-
ŠIČ JOŽE, Pod Lipami 6,
63000 Celje; MARČIC DRA-
GICA, Ul. Frank, žrtev 27,
63000 Celje; MLAKAR SLA-
VA, Bodrež 34, 63231 Gro-
belno; NOVAK BRANKO,
Železno 3/a 63310 Žalec; PE-
KOŠAK BOJAN, Strmec 22/
a, 63203; PETEK ANA, Brez-
je Slom 19, 63232 Ponikva;
POLUTNIK DANIJEL, Tru-
barjeva 34, 63000 Celje; PO-
LANC JULKA, Cesta v De-
bro 66. Laško; PLASKAN
MIHA, Male Braslovče 16,
63314 Braslovče; PREDRAG
PETER, Maistrova 4, 63000
Celje; PUŠNIK LJUDMI-
LA, Debro 29, 63270 Laško;
REGORŠEK MARICA, Li-
poglav 38, Loče pri Polča-
nah; ROM FANIKA, Ogo-
revc 4, Štore; ROMIH MARI-
JA, Trobnidol 47, 63271
Breze pri Celju; SIVKA
EMICA, Podčetrtek 116,
63254 Podčetrtek; SVETEL-
ŠEK IDA, Luterje 13, 63232
Ponikva; ŠALEJ MARTIN,
Cesta na Ostrožno 90, 63000
Celje; VETRIH ADOLF, UL.
8. Črnogorske br. 4, 63000
Celje; ZAJC MARIJA, Velj-
ka Vlahoviča 40, Velenje;
ZAKOVŠEK JOŽE, Zagorje
17, 63261 Lesnično; ŽAGAR
SUZANA, Maistrova 4,
63000 Celje; ŽUNTER SLA-
VICA, Poljane 5, 63332 Reči-
ca ob Savinji; TAJNŠEK
ANA, Dobrna, Zavrh 22, Do-
brna.
Spet bogala dežela
YU Stip inženiring Celje
nadaljuje z aktivnostmi pri
ustanavljanju Štajerske
banke obrti in podjetništva
ter Poslovno podjetniškega
centra v Celju. Korak v du-
hu časa so se odločili izpe-
ljati pod sloganom: To deže-
lo bomo naredili spet bo-
gato.
Ustanovitev Štajerske
banke in i oslovno podjetni-
škega centra že na samem
začetku zbuja precejšnje za-
nimanje. Projekta sta na-
mreč izjemno zanimiva prav
zato, ker upoštevata interese
drobnega gospodarstva, obr-
ti, podjetništva in dejavno-
sti, ki potrebujejo specializi-
rano ponudbo. »Tudi odziv
s terena je dober«, pravi Mir-
ko Ulaga, koordinator obeh
projektov, ki ju v YU Stipu
jemljejo kot sistem. Banka
bo namreč soustanovitelj
Poslovno podjetniškega cen-
tra. Na tak način bodo zdru-
ževah finance in blagovne
tokove in storitve na območ-
ju celjske regije, dela Posav-
ja in Zasavja in tudi Dolenj-
ske. Doslej je bila na tem po-
dročju bančništva praznina,
ki so jo pri YU Stipu zaznaU
in dobili podporo tako v ob-
čini, kot pri odgovornih lju-
deh v republiki. »Končno!«
je vzkliknila predsednica
Republiškega sekretariata za
delo Jožica Puhar. »To je
vendar eden tistih novih, do-
datnih mehanizmov, ki jih
pričakujemo, propagiramo,
v okviru možnosti pa tudi
stimuliramo. Ustanavljanje
dokazuje, da se v našem go-
spodarskem, sicer še dokaj
statičnem in podjetniško
bolj z besedami kot dejanji
napolnjenem prostoru, le ne-
kaj dogaja.«
Takšne spodbude so zlasti
na začetku poti potrebne,
podprte pa so s permanent-
no akcijo za animacijo posa-
meznikov. V te namene so
pri YU Stipu izdali takoime-
novano Pismo o nameri, do
Obrtnega sejma, ki bo od 7.
do 16. septembra, bodo pri-
pravili promocijsko mapo
z vsemi podatki, za bodoče
člane pripravljajo tudi pose-
ben vprašalnik.
Namera banke je delati
v smislu ugodnejših ol-
nih mer, da bi tako de.-
imetnikov bile bolj tro^J
Pri tem pa, poudarjajo že
začetku, bodo pazili P"^
vsem na kakovosten iz^o',
pridobivanje komitenti
upravljalsko strukturo
Štajerska banka naj t"!-
čela poslovati s 1.1. 1991''J
slovno   podjetniški cen
(PPC) pa šele spomladi-
slovno podjetniški cente'^
bo imenoval Albatros /"l
bo poleg drobne prodaje
varjal z dejavnostmi ^ ^
trebe obrti. Skrbel bo
promateriale,  prehramf
artikle, za blago široke t^.
trošnje in opremo za oD' '
podjetništvo. ^
»Celje kot obrtniško rti^
potrebuje speciali^'.^!
obrtno banko in pofU
prodajni center z do
programom«, je oba pr^Lj
podprl tudi Franjo ^^^%]
predsednik Zveze sani^ ^
nih gospodarstvenikov
drug Jugoslavije pn ^%
darski zbornici Jugosia^jlf

g. AVGUST 1990-STRAN 5
sjikar. ki živi s siiomini
-^emski slikar, nekoč pedgog in
/barski vaditelj, ljubitelj plesa in
ter prijatelj narave - to in še
pf"L več je Janez Knez iz Trbovelj,
"krat sem ga srečala. Prvič na vla-
se je peljal iz Ljubljane, kjer je
''■kal sina in vnučke, drugič pa
''"^iskem Likovnem salonu, ko je
* ^Lval razstavljene umetnine,
"'fpdno nasmejan, zgovoren, prijazen
firužaben človek, le včasih se zgodi,
'za hip spremeni svojo radoživost
't sen in zaskrbljen obraz. Tudi nje-
obrazne gubice pričajo, da mu
flienje m bogve kako prizanašalo. Pa
-'^jljjub temu postal tisto, kar si je
%lienju najbolj želel - slikar.
Janez Knez, kdaj ste prvič začutili,
..imate žilico za slikarjenje?
; 1 sem šesti, najmlajši otrok v dru-
j' in zato sem moral nad Dobovcem
'.j blizu Trbovelj) pasti krave. Pona-
nisem imel dosti dela, zato sem
%\ opazovati pokrajino okoli sebe.
r^peno drevo se mi ni zdelo podobno
.'^;ffemu, vsaka hiša je bila po svoje
'rimiva. Na videz so se razlikovafle
'Malenkostih, v resnici pa kar precej.
.%^alu sem začel na pašo zahajati
icvinčnikom in listom papirja, lotil
'.^^ se risanja. Risbe so bile seveda
^proste, zato jih nisem upal pokazati
■^^omur, razen mami. Ona je bila ta-
cat moj edini, a zanesljiv ocenjevalec,
s se je na slikarstvo dobro spoznala.
• e izvirala iz slikarske družine, ki
daljna vez z znanim slikarjem
, žem Langusom, in zato je bila še
1 ponosna name in na moje sli-
. ,.:;r;fc začetke.
1 Prve vodene barvice mi je kupila
h ;ta za Miklavža, a sem jih odkril in
i. ::e!zkusil že mnogo prej. Začel sem
iiati motive iz narave, poskušal pos-
li imati slikarja Miho Maleša in Boži-
aija Jakca in, resnici na ljubo, že ta-
■ :atmi je to zelo uspelo. Tudi v osnov-
:ioli so me zelo spodbujali in priznati
;jram, da mi je kar dobro delo, če mi
iočitelj rekel: »Janez, namesto da-
lf šnjega pouka boš v likovnem kabi-
naslikal   bitko   na  Kosovem
|].«
lazredničarka meje kasneje navdu-
Ma sem se vpisal na trboveljsko
innazijo. Začela se je vojna in otroci
ioje bili kar veseli, saj nam ni bilo
Janez Knez je letos dopolnil 59 let,
živi v Trbovljah in se preživlja kot
svobodni umetnik.
treba v šolo. Med vojno sem v vasi
spoznal sHkarja - amaterja, Lojzeta
Bušiča, ki je ponavadi risal kulise za
razne gledališke igre. Lojze je bil bo-
lan, vedel je, da bo umrl, zato mi je
podaril svoje oljnate barve. Potreboval
sem le še platno, zato sem na skrivaj
vzel iz mamine omare rjuho ter začel
slikati po njej. Seveda me je mama
pošteno oštela, čeprav je hkrati jokala
od sreče, ko je opazovala moje umetni-
ne na rjuhi.
Po končani gimnaziji so mi rekli uči-
telji: »Janez, ti boš moral biti pa sli-
kar!« Vpisal sem se na šolo za obliko-
vanje, na dekorativno smer, in bil sem
tako dober, da sem lahko preskočil
pripravljalko. Četudi sem se težko pre-
življal, ker štipendije nisem imel, sem
se odločil, če sem že ravno v Ljubljani,
da nadaljujem študij na Akademiji za
likovno umetnost. Uspešno sem kon-
čal študij ter leta 1958 diplomiral pri
profesorjih Maksimu Sedeju in Riku
Debenjaku. Od takrat sem slikar.
Kakšna vsebina oziroma tehnika
slikarskega ustvarjanja vas spremlja
pri delu?
Moji začetki ustvarjanja so vezani na
risanje motivov iz narave. Tudi danes
se še vedno najraje lotim upodabljanja
narave, ker tudi veliko časa preživim
z njo in dobro poznam vse njene lepote
ter razkošje, ki ga premore. Navdih mi
daje tudi lepa ženska, najdem pa ga,
denimo, tudi v avtoportretu. V vsaki
fazi ustvarjanja ga narišem, in to ne
samo enega; včasih dva, tri ali celo
štiri na leto.
V času pedgoškega poklica sem se
posvečal fantazijskemu slikarstvu, ki
je bilo plod spominov iz otroških let.
Črno-rjavi način slikanja, ki sem ga
začel uvajati v svoje delo pred moder-
no grafiko, je bil posledica bivanja
v rudarskem okolju - takrat je nastalo
ogromno odličnih slik. Zgodi se, da
kdaj z naslikanim delom nisem zado-
voljen. V tem primeru sliko obrnem na
neposlikano stran, da je nekaj časa ne
vidim, potem mi ponavadi počasi pri-
rase k srcu. Najbolj pomembno pa je,
da imam občutek, kdaj sHko končati,
kajti z dodatnimi, nepotrebnimi pose-
gi lahko shko močno »utrudiš«.
Kaj pa vi, se kdaj utrudite?
Imel sem veliko kriznih trenutkov.
Ko mi je pred sedmimi leti umrla žena,
sem bil popolnoma na tleh. Podal sem
se v pijačo, kasneje pa me je k sreči
»opijalo« slikarstvo. Slikal sem s črno
barvo in črno vsebino, taval po naravi,
se pogovarjal z njo in se s spomini
sprehajal po stezicah, kjer sem nekoč
preživljal čudovite in nepozabne tre-
nutke s svojo soprogo. Kadar sem
utrujen od slikarskega dela, se zate-
čem na vikend na Dobovec, preživim
tam nekaj prijetnih dni z vnučki in se
potem spočit ter sproščen spet lahko
vrnem k delu.
Janez Knez, kaj počnete, kadar ne
slikate?
Pozimi rad smučam, ker sem tudi
smučarski vaditelj, poleti pa obisku-
jem prijatelje na Dobovcu, s katerimi
obujam spomine na prijetno preživete
otroške dni. Tudi k razigrani druščini
v gostilni včasih prav rad prisedem, da
nato skupaj zapojemo kakšno lepo slo-
vensko pesem. Ja, pesem in slika me
že od rojstva spremljata, mi krajšata
čas ter poganjata skrb in žalost iz mo-
jega življenja. Brez čopiča, barve in
platna ne bi mogel živeti, nikoli. In če
bi se kdaj ponovno rodil, bi zagotovo
postal to, kar sem. Slikar.
SANDRA KOJNIK
Kal radi
beremo poleti?
VCelju imamo tri knjigarne,
in sicer Mladinjsko knjigo,
Založbo Obzorja Maribor
ter Dri;avno založbo Slove-
nije. Imamo pa tudi šest od-
delkov Knjižnice Edvarda
Kardelja. Možnosti za izpo-
sojo ali nakup knjig je torej
dovolj. Toda kaj je tisto kar
v poletnih mesecih radi be-
remo?
Mnenja knjižničark in pro-
dajalk v knjigarnah so več ali
manj enotna. Zlasti ženske
v tem času rade posegajo po
ljubezenskih romanih, no-
vih, komercialnih uspešni-
cah tu in tam pa tudi po
kakšnem priročniku za ku-,
hanje, konzerviranje in vla-
ganje sadja ter zelenjave.
Moški imajo seveda drugač-
ne želje. Med njimi so najpo-
gosteje kriminalke, grozljiv-
ke, pustolovski romani ter
dela ki odkrivajo resnico
o naši polpretekli zgodovini.
Uspešne televizijske nada-
ljevanke posnete po roma-
nih znanih avtorjev, posebno
ugodne knjižne ponudbe,
vabljive časopisne reklame,
katalogi Sveta knjige pripo-
morejo k večjemu povpraše-
vanju po knjigah. Zato ni
pretresljivo, da je zlasti
v tem času veliko zanimanja
za romana po katerih sta bili
posneti nadaljevanki, ki smo
si ju lahko ogledali letos
v Poletni noči na slovenski
televiziji. To sta roman Do-
kler se ne snideva spet, avto-
rice Judith Krantz ter Kdo je
Bourne, delo Roberta Lud-
luma.
Včasih je prav težko uskladi-
ti želje bralcev ter možnosti
knjigarn oziroma knjižnic,
da nabavijo knjige takrat, ko
je po njih povpraševanje naj-
večje. Pogosto se namreč do-
gaja, da bralci, ki vidijo novo
reklamo za knjigo, že nasled-
nji dan pridrvijo v knjižnico
ali knjigarno z željo, da bi jo
imeli.
Na odelku za odrasle in mla-
dino v Knjižnici Edvarda
Kardelja v Celju so knjižne
pohce v tem času precej iz-
praznjene. Zlasti tiste, ki po-
nujajo leposlovno literaturo.
Vodja odelka Rezka Krajne
je povedala, da letos kar
uspešno sledijo željam bral-
cev pri nakupovanju novih
knjig. Kljub temu pa vsem le
ne morejo ustreči, saj pona-
vadi traja zanimanje za neko
novost kratek čas, zato si
knjižica ne more privoščiti
prevelike zaloge izvodov
iskanih knjig. Vsekakor pa
knjižne novosti v času svoje
popularnosti nimajo časa po-
čivati na knjižnih policah.
Bralci si jih podajajo kar iz
rok v roke. Marsikatera nji-
hova knjiga pa v tem času
odpotuje na morje. Rezka
Krajne je z nasmehom pojas-
nila, da to sploh ni težko
ugotoviti, saj prinesejo knji-
ge s sabo tudi kakšen spo-
minček, ki so ga pustili mor-
ski valovi ali pa celo sla-
doled.
V vseh knjižnicah in knjigar-
nah so še vedno iskane knjige,
ki so povezane z aktualnimi
političnimi dogodki. Sem so-
dijo dela: Dahavski procesi,
Goli otok. Črne bukve, Tehe-
ranske žive rane, Kavčičev
dnevnik. V Založbi Obzorja
pa gre trenutno najbolj v pro-
dajo knjiga avtorja Filipa Ra-
duloviča, Ljubezni Josipa
Broza.
V tem času je živahno tudi
na odelku Sveta knjige
v Mladinski knjigi. Čeprav
lahko člani knjižnega kluba
v tem četrtletju izberejo knji-
go, ki jo morajo kupiti, do
20. avgusta pa je očitno, da si
marsikdo želi priskrbeti bra-
nje za dopust. Prodajalka
v knjižnem klubu je poveda-
la, da so v tem času prodah
največ knjig pisateljice Vic-
torije Holt ter že omenjene
Judit Krantz. Med priročniki
so iskani zlasti ABC kuhanja
v mikrovalovni pečici, zbir-
ka Moje sobne rastline ter
Zelenjava in Biohrana iz
zbirke Paša za oči in usta.
Med otroškimi deli pa so naj-
bolj priljubljene in iskane
pustolovske knjige iz zbirke
»5 prijateljev« pisatelice
Enid Blyton. Tudi v knjižni-
ci na odelku za otroke so po-
vedali da je povprašanje po
teh knjigah največje. Vendar
pa se pozna lepo vreme, saj
je v teh dneh njihovih mla-
dih obiskovalcev manj.
Tudi na odelku za študij, ka-
mor prihajajo najzahtevnejši
bralci, v tem času ni gneče.
Vendar pa so jih letos prese-
netili mnogi študenti, ki so
še v mesecu juliju iskali štu-
dijsko literaturo. Med naj-
bolj iskane knjige pa so
knjižničarke uvrstile, doku-
mentarno delo Cirila Žebota,
Neminljiva Slovenija, roman
Viktorja Emila Frankla Psi-
holog v Taborišču smrti ter
Čarovnikov vajenec, delo
Edvarda Fliserja. Zelo iskani
so tudi najrazličnejši vodniki
po Evropi ter priročniki za
cestnoprometne predpise.
Obiskovalci, ki v tem času
prihajajo v knjižnico, radi
posegajo po domačih in tujih
revijah, med katerimi so tudi
zamejski časopisi ter revije
za urejanje stanovanja.
SERGEJA LESJAK
KOMUNALNO PODJETJE
p.o. Žalec
Komunalno podjetje Žalec
obvešča,
da bo dežurni monter za popravilo okvar na
glavnih vodih v občini Žalec:
- do 13. avgusta
VLADO ŠUPER, stanujoč Velika Pirešica 5/e
- od 13. 8. do 20. 8.
BOGDAN PANTNER, stanujoč Polzela 209
- od 20. 8. do 27. 8.
TONE JAGER, stanujoč Prebold 62/a
telefon: 723-097
OPOMBA:
Dežurni so v DO »Komunala« Žalec od 12. do 12.30
ure le v času prostih dni (sobota, nedelja, praznik).
Ob delavnikih popoldne pa so dežurni doma.
Sporočila lahko oddate v nabiralnik.     ......_______
S paleto po
Pilštainu
: Včasih kar ne gre v gla-
'0. da žive še kje, čeprav
; M tako daleč stran od
: lestnega vrveža, ideali-
; >ti, kakršni so na Pilštajnu
'a Kozjanskem. Med te
: ^'age kozjanske griče so se
' domačinom 1. avgusta
^^elili likovni pedagogi
''pri njih ostali do 10. av-
fsta na četrti likovni ko-
; '»niji.
Naravne lepote krajine,
ljudje, predvsem pa
■itrbni organizatorji kultur-
društva Lesično-Pil-
•^l^. so slikarje navdušili,
if^os so prišli: Nikola Bu-
^•iz Gevgelije, Ute in Bo-
5t>mil Karlavaris z Reke že
^J^gič, Albin Kramberger
^Maribora in Milan Loren-
Celjan, ki zdaj živi
'f^^m pri Jelšah,
^•^ot pravi eden izmed
Jf^^ organizatorjev, Mi-
' ^akošek, se je sicer ma-
Jvilna kolonija odlično
* z utripom kraja in
Judmi, pri katerih bivajo,
oj       je takšen način
sanizacije kolonije edina
Kolonija likovnih pe-
bti°^°^ je brez dvoma
lat. P"rnere. Vizija organi-
Vk"3fv pa sega še dlje.
odočnosti bi radi v kra-
•tjer k^*^'^^ majhno galerijo,
smp, . '^ila na ogled dela
Žjjjočih umetnikov,
v "j^rat pa jih postavijo
(lof|,°^^ore zdravstvenega
drug^' Pa tudi v podjetja in
skik"?^' dokler za sloven-
Drav.p^jrni praznik ne pri-
sil 2 Posebne slovesno-
Slii^ 'otvoritvijo razstave,
idsej^' ^^^J^ dela sicer od-
S&u^^"^ poklonijo
ki je na zbriko že
's^Ponosno. M. P.
\^-----
Zaljubljen v kitaro
»Roditi se z ljubeznijo do
glasbe je čudovito, čeprav
živeti z njo ni vedno tako
preprosto,« pravi 18-letni
Celjan Matjaž Breznik.
Matjaž je svoje otroštvo in
mladost poklonil glasbene-
mu ustvarjanju. Že kot pet-
letni deček je svoje igrače za-
menjal za kitaro. Sprva, ko je
bil še samouk, je igral pre-
proste skladbe, toda že ta-
krat je bilo njegovo izvajanje
obogateno z veliko mero ta-
lenta in neizmerne volje ter
veselja do glasbe. Ob vstopu
v osemletko je Matjaž začel
hoditi v glasbeno šolo, kjer
je po mnenju prijateljev za-
pravljal prosti čas. Toda Mat-
jaž ni nikoli niti pomislil, da
pomeni igranje na kitaro
zanj izgubo časa. Nasprotno.
Imel je občutek, da zmore in
želi še več. Ob takšnem raz-
mišljanju se mu je porodila
nova ideja, ki jo je začel kma-
lu uresničevati. Tako je kita-
ri sčasoma pridružil še kla-
vir. Vendar Matjaž čuti, da
mu klavir ni nikoli tako pri-
rasel k srcu kot kitara in še
danes ga ne boste slišali, da
bi o klavirju govoril s takšno
vnemo in pozornostjo kot ta-
krat, kadar teče beseda o ki-
tari.
Pri petnajstih letih se je
mladi glasbenik znašel pred
težkima odločitvama. Celj-
ski revijski tamburaški orke-
ster je potreboval dirigenta
in zaprosili so Matjaža. Ni
dolgo okleval, kajti to je bil
zanj izziv, kakršnega ni bilo
vredno prezreti. Hitro in
uspešno si je pridobil osnov-
no dirigentsko znanje in že
čez pol leta so tamburaši zai-
grali pod njegovo taktirko.
»V začetku sem imel precej
težav, predvsem z lastnim
prepričanjem, da je nesmi-
selno ,poveljevati' glasbeni-
kom, ki so bih skoraj vsi sta-
rejši kot jaz.«
Toda po treh letih skupne-
ga dela s tamburaškim orke-
strom se Matjaž poslavlja od
njih. Ne zmore več. Izdala ga
je tista druga odločitev, ko se
je po končani osnovni šoli
namenil na pot, ki ga je ved-
no bolj oddaljevala od glas-
benega življenja. Tehniška
šola res ni bila za Matjaža,
zato je šolanje na njej opustil
in si poiskal mesto na Sred-
nji glasbeni šoli v Mariboru.
Od tam bo morda že nasled-
nje leto nadaljeval glasbeno
pot na Univerzi, vsekakor pa
je njegova največja želja štu-
dirati v Gradcu.
Zaradi šole se je moral od-
povedati dirigentski palici,
ko pa je ugotovil, da mu vsak
dan vendarle ostane kakšna
ura prostega časa, se je odlo-
čil za poučevanje kitare. Če-
prav ima na pedagoškem po-
dročju kot mlad glasbeni
učitelj zelo malo izkušenj je
pri delu z učenci uspešen.
Kdo ve, morda pa bo Mat-
jaž nekoč postal celo čisto
»pravi« glasbeni učitelj.
SANDRA KOJNIK
Foto: EDO EINSPIELER
Taxi sekcija - stalna
številka uslug
Telefon: 25-800 (noč
in dan)
6. STRAN-9. AVGUST 1990
KULTURA - NAŠI KRAJI jj| ^
Šopek violinistov
Izbranci pod vodstvom Igorja Ozima v Velenju
Zadnje dni julija je v pro-
storih velenjske glasbene
šole odprla vrata Medna-
rodna poletna violinska šo-
la, ki jo vodi priznani profe-
sor Igor Ožim, sicer redni
profesor na Akademiji
v Kolnu in Bernu, ki občas-
no poučuje tudi v Hong
Kongu in Tokiu. Violinska
šola, ki jo obiskuje Z3 mla-
dih iz petih držav, bo vrata
zaprla v nedeljo, še prej pa
bodo pripravili tri zaključ-
ne koncerte. Prvi bo jutri,
v petek, v Kristalni dvorani
v Rogaški Slatini, v soboto
in nedeljo pa se bodo v dvo-
rani velenjske glasbene šole
predstavili še Velenjčanom.
Ti koncerti predstavljajo
vsako leto izjemen glasbeni
dogodek. ^
Violinska šola je letos že
sedmič zapored, ter petič
v Velenju. Novost je tudi, da
so na velenjski glasbeni šoli
letos prvič sami organizator-
ji, prej je namreč nad šolo
bdel ljubljanski Cankarjev
dom. Prizadevno vodstvo
velenjske glasbene šole seje
potrudilo in poiskalo pokro-
vitelja, ki se je obvezal šti-
pendirati vseh devet jugoslo-
vanskih udeležencev. Šolni-
na za štirinajst dni znaša na-
mreč 1200 nemških mark.
Triindvajset udeležencev
iz Avstralije, Japonske,
Zvezne republike Nemčije,
Švice, Velike Britanije in Ju-
goslavije biva na kmečkem
turizmu Pirečnik v SkorneiiL
nad Šoštanjem, kjer imajo iz-
jemne pogoje tudi za vadbo.
Velenjska glasbena šola pa
prav tako omogoča vsem
udeležencem nemoteno vad-
bo v prostorih glasbene šole,
kjer ima vsak udeleženec na
voljo lastno učilnico. Violini-
sti namreč vadijo individual-
no skoraj ves dan, osem ur
v štirinajstih dneh pa ima
vsak pouk pri profesorju
Ozimu in njegovi asistentki
Christiane Hudcap.
In kaj meni o šoh profesor
Ozim? »Raven udeležencev
je iz leta v leto višja, letos pa
je skozi nekaj osebnosti, ki
so se je udeležili, na izjemni
ravni. Med udeleženci je tudi
nekaj mojih učencev, ki se
jim zdi, da so počitnice pre-
dolge, zato jih raje preživijo
delovno. Bodisi zato, ker si
želijo razširiti repertoar, bo-
disi zato, da bi ohranili stik
s profesorjem. Nekaj je takš-
nih, ki se šole udeležijo, ker
želijo spoznati moje delo ah
pa sem jih sam povabil k so-
delovanju. Ta šola namreč
ne dela nobene reklame, ker
ne želim, da bi bilo tukaj
ogromno ljudi. V štirinajstih
dneh lahko naredim vehko
le z manjšo skupino in rezul-
tati so dejansko odUčni.«
Udeleženci so stari od 12
do 25 let, med najmlajšimi
pa je tudi dvanajstletna Ce-
Ijanka Maja Marvin. V pogo-
voru z mladimi je bilo slišati
izjemno spoštovanje viohni-
stov do profesorja, ki mnogo
pomeni v svetovnih razsež-
nostih.
Profesor Ozim poučuje
v Kolnu že 26 let, prej je to
počel na Akademiji za glas-
bo v Ljubljani. »Leta 1963
sem prejel telefonsko pova-
bilo mojega bivšega profe-
sorja Maksa Rostala, ki meje
obvestil, da bo eno delovno
mesto prosto na Akademiji
v Kolnu. Izrazil je željo, da bi
ga zasedel jaz. Odpravil sem
se v Koln in po letu dni po-
učevanja sklenil, da se bom
za stalno preselil tja. Razlika,
ki sem jo takrat močno obču-
til je bila, da smo v Ljubljani
delah po zelo strogem uč-
nem načrtu, v Kolnu pa po-
polnoma brez njega. Slednje
je lahko dobro ali slabo. Vča-
sih kar pogrešam redne izpi-
te, ki smo jih imeh v Ljublja-
ni, in ki so študente silili
k rednemu delu. V Kolnu pa
mora najprej študent opravi-
ti sprejemne izpite in nato po
Igor Ozim
petih letih diplomira. Od nje-
ga samega in od profesorja je
odvisno ali bo dovolj disci-
phniran, da bo študij uspeš-
no zaključil. V Bernu je ne-
kohko drugače. Tam imam
neke vrste podiplomski štu-
dij in solistični razred. Tam
zares študirajo ljudje, od ka-
terih lahko pričakujemo, da
bi nekoč lahko postali soli-
sti. Zato so pogoji za sprejem
izredno strogi, prav tako pa
pogoji za zaključno diplomo.
To je neke vrste elitni
razred.«
Delovni dan profesorja
Ozima ni omejen le na osem
ur, precej več jih je, tudi ka-
dar je prost, se njegovo živ-
ljenje tako ali drugače vrti
okoli viohne. Še posebej na-
porno je v Bernu, kamor se
vozi vsakih štirinajst dni in
ima predavanja od 8. do 22.
ure. Tudi počitnic si že več
let ni privoščil, zaradi česar
se huduje predvsem njegova
žena, kot pravi, in se nato
hudomušno zasmeje. Tudi
v Velenje je prispel narav-
nost iz Luxemburga, kjer je
imel podobno šolo. Iz Vele-
nja pa se nato ne bo odpravil
v Mozirje, kjer imajo Ozimo-
vi hišo, njegova žena namreč
izhaja od tam, pač pa se bo
nemudoma odpravil na med-
narodni simpozij o Bachovih
solo sonatah v Stuttgart, kjer
bo tudi poučeval.
Maja Marvin iz Celja: »Tu-
kaj je treba ves dan vaditi,
kar zame, ki sem tega vaje-
na, ni težko. Če tega nisi va-
jen, potem je bolje, da te
sploh ni tukaj. Jaz se imam
zelo lepo. Uživam v družbi
tujcev, s katerimi se lepo
razumemo. Oh, profesor
Ozim je prijeten, dobro uči,
vse takoj razumeš. Ja, svoje
življenje nameravam po-
svetiti glasbi.«
Chen Xiang iz Avstralije:
»Po rodu sem Kitajec, pred
štirimi leti pa je moja druži-
na emigrirala v Astralijo. Vi-
olino sem pričel igrati, ko
sem bil star štiri leta pri oče-
tu. Pred dvema letoma sem
prišel v Bern, v Švico, da bi
študiral pri profesorju Ozi-
mu. Osebno menim, da sem
s tem mnogo pridobil, saj je
profesor Ozim najboljši uči-
telj, kar sem jih lahko našel.
Zame je velika čast študirati
pri njem. Za šolo v Velenju
sem se odločil, ker mi je pro-
fesor Ozim povedal, da je tu
pouk zelo intenziven, saj
imamo ure skoraj vsak dan,
kar je zame zelo dobro. V Ju-
goslaviji sem letos prvič in
do sedaj mi je zelo všeč. Zve-
čer fantje igrajo nogomet, jaz
pa jih gledam. Poleg tega po-
slušamo glasbo, se pogovar-
jamo in gremo nato spat, saj
smo navadno utrujeni. Nače-
ti za prihodnost? To je pa
težko reči. Sanjam o kon-
certni solo karieri violinista.
V teh časih je to zelo težko,
vehko je potrebno delati, ker
je povsod mnogo dobrih vi-
olinistov.«
GRETA SENIČ
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDO EINSPIELER
Poletje med ploščami
Poletje je in vsakemu člove-
ku se včasih prileze nekaj tak-
tov dobre glasbe. V prodajal-
nah s kasetami in ploščami je
povpraševanje veliko, a le-
stvica najbolj prodajanih
plošč, predvsem tujih, je pov-
sod drugačna.
V Glasbenem centru se med
tujimi ploščami najbolj proda-
jajo plošče: Dave Stewart (Lily
was here), skupine Heart, Ma-
donne, Nicka Kamena in De-
peche Mode. Medtem imajo
v Melodiji povsem drugo le-
stvico. Daleč najbolje se tam
prodajajo Skid Row, Aero-
smith, Billy Idol ter Ramones
in UB 40. V Blagovnici »T« pa
je največje zanimanje za plošče
Alice Cooper, C.C.Catch,
Technotronic, Genesis, dobro
pa se prodajajo tudi plošče jazz
glasbe med njimi najbolje
Benny Goodman.
Med domačimi izvajalci se
kupci plošč odločajo za bolj ali
manj iste izvajalce. Najbolje se
prodajajo plošče skupine Hari
Mata Hari, Agropop, Vlada Ka-
lemberja, Split 90 ter Šank
Ročk. V Glasbenem centru se
dobro prodaja tudi plošča Taj-
ci, v Melodiji še Magazin in To-
mislav Ivčič ter v Blagovnici
»T« plošča Tereze Kesovije.
Plošč domačih izvjalcev imajo
bolj malo, saj je večje povpra-
ševanje po kasetah.
Če se boste odločili raje na
nakup CD-ja, so cene povsod
zelo različne. V Glasbenem
centru boste odšteli zanj od
177 do 215 dinarjev, v Melodiji
177 do 315 (dvojni CD) dinar-
jev, v blagovnici »T« od 200 do
350 din ter v Založbi Obzorja
od 110 do 220 din.
Tudi ponudba videokaset je
pestra in cene se gibljejo
v Glasbenem centru od 150 do
315 dinarjev, v Melodiji od 190
do 313 dinarjev, v Blagovnici
»T« od 147 do 315 din, v Elek-
trotehni od 207 do 267 din ter
v Založbi Obzorja, kjer imajo
predvsem kasete za otroke, od
120 do 215 din. Če so cene vi-
deo kaset za vas previsoke, pa
se raje odločite za obisk ene
izmed mnogih videotek
v Celju.
KSENIJA PETEK
Igen navdušen iz Madrida
štirinajst julijskih dni so plesalke celjske plesne skupine
Igen, ki jih vodi Igor Jelen, preživele v prestolnici Španije,
Madridu. Udeležile so se namreč mednarodnega plesno-
gledališkega festivala, ki je bil le eden izmed mnogih, ki se
v poletnih mesecih odvijajo v tem mestu.
Igen se je španskemu občinstvu predstavil z letošnjo pre-
miero Soba 3-6-6, za katero je koreografijo zasnoval Igor
Jelen, dramaturško pa jo je pripravil Darko Lukič. Festival,
ki ni bil tekmovalnega značaja, je obsegal plesno delavnico,
gledališko, Ukovno, oblikovalno delavnico, v okviru festi-
vala pa so organizatorji pripravili tudi nekaj ekskurzij za
udeležence.
Igenovci so se posebej navdušili nad gledališko delavnico,
ki so se je tudi udeležili, in ki jo je vodila skupina iz Portu-
galske. Po besedah Igorja Jelena, so v njej nekaj uporabnih
izkušenj prejeli tudi celjski plesalci. S Portugalci so navezali
stike, zato ni izključeno kakšno gostovanje v tej državi.
N. G.
Asfalt v Breze
čez teden dni bodo krajani Brez pri Laškem končajj^gjl
janjem svojih lokalnih cest. Asfaltirali bodo tisoč 6^"!^st
cestišč v posamezne zaselke, celotna dela pa jih boo
od 360 do 400 tisoč dinarjev. . ^ai
Z deli so pričeli pred tednom dni, do srede pa i.^^^^gjj
rok za dokončanje predvidenih odsekov. Večino o
imajo že zbranega, od tega je polovica sredstev iz sa
spevka, ostalo pa so zbrali krajani sami. V pnhod^ij^gcjji
ravjo zgraditi tudi večnamenski dom, za katerega    gigii
dovoljenje sedaj urejajo, odpravljajo pa tudi še P''
lanskega neurja. .oK^
MARJANA A^^^
VSPOMIN
Franjo Tilinger
Globolio nas je vse, iii
smo s Franjem Tilingerjem
delali in ga poznali, priza-
dela kruta in neizprosna
resnica, da je v sredo 25. 7.
1990 ugasnilo življenje člo-
veka, ki ga je vsa razsež-
nost kulture, predvsem pa
glasba prevzela.
Bilje človek, ki ga je pri-
tegnila lepota narave pa tu-
di urejena okolica in bival-
ni prostori so mu vzbujali
posebno zadovoljstvo.
Prav slednjemu je v svoji
dolgoletni delovni sredini
posvečal posebno pozor-
nost, saj je bila. po njego-
vem, keramika izdelek, ki
prostoru daje lepoto in do-
mačnost. Svoja občutenja
do keramičnega izdelka je
zelo uspešno izrazil, saj je
podjetje Keramična indu-
strij Liboje, pod njegovim
35-letnim vodstvom napre-
dovalo in se razvilo v sve-
tovno znano proizvajalko
gospodinjske in okrasne
keramike. Velik prispevek
pri razvoju in vzponu je dal
kot izjemen organizator de-
la, strokovnjak s področja
gospodarjenja m tehnoi^.
je, poznavalec ekonorrisi^i
zakonitosti in s posebno j
ostrenim posluhom zq J'
veka - delavca, krajan^ t
mu je bil vedno na prv^^
mstu. Skrbel je za izobr^ž
vanje domačega kadrsj'
za vključevanje mh^
strokovnjakov v tehnoj^
gijo.
Številne ekonomske, it^
mercialne in finančne spf^
membe, ki jih je prin^š^
razgibani čas, je obvlad(^
z neumorno vztrajnostj^^
smelostjo. M
Bil je zgleden družbe«
politični delavec v icr^-^l
kjer je živel, v Libojah, ob.
čini in širše, kar je možno
spoznati ob odlikovanjih,
priznanjih, plaketah, držav,
nih, republiških in najvii.
jih možnih občinskih (ef
krajevnih, ki so mu bila po.
deljena za časa življenja.
Ko poskušam osvetliti
osebnost Franja Tilingerji
kot človeka naše dobe, nt
morem mimo dejstva, daje
bil sin siromašne in števil-
ne delavske družine, Ajje
v sebi uspel izostriti čutjg
gospodarnost, skromndM
delavnost in se istočasni
razviti v velikega, napred-
nega človeka.
Stal je na strani delava
- ustvarjalca, vedno je imel
posluh zanj in je našel čas
za razgovor, pa naj je šlozi
osebne, družinske ali de-
lovne težave. .
Ohranili ga bomo vjM
pem spominu! ^|
MAJDA OBjfl
Alojz Marovt
Nekaj dni pred 81. letom
nas je zapustil prijatelj,
kmet, napreden človek, lo-
vec in lokalni politik na po-
dročju krajevne skupnosti
Braslovče in Letuša, Alojz
Marovt, po domače Kranj-
čev Lojz. Od njega smo se
poslovili dostojanstveno
15. junija na pokopališču
v Braslovčah.
Svojo mladost je preživel
v številni in ugledni kmeč-
ki družini na Obramljah
v Podvrhu 115. Osnovno
šolo je končal v Braslovčah
ter nadaljeval šolanje
v Ljubljani na zadružno-
komercialni šoli.
Bilje tajnik hranilnice in
posojilnice na Paki, m
v Braslovčah. Po očetovi
smrti se je posvetil kmetij-
stvu in bil vzoren hmelja:
in živinorejec. Po smrti ms-
tereje prevzel kmetijo injo
skupaj z ženo vodil vse do
svoje smrti.
Mnogo truda in svojegs
časa je dal za izgradnjo ce-
ste Letuš-Dobrovlje. kjer
je bil prvi iniciator, daje
treba partizanskim Do-
brovljam odpreti okno
v svet s tem, da se naprav^
cesta, kar se je uresničijo
leta 1953, deloma pa sena;
daljuje še danes. Dobrovlj-
čani so mu za to neumorno
delo vedno hvaležni, karso
izkazali tudi ob zadnjer^
slovesu.
Kot dober in napred^
kmet, je bil dober člove^
pomagal je ljudem v stisi^-
Bilje član okrajnih, občil-
skih in krajevnih organih;
cij, kjer je materialno ■
kakorkoli pomagal. B'-
tudi velik ljubitelj lo^'^'
in narave v celoti.
Za vse neutrudljivo O'^
je prejel več visokih
ških in civilnih priznani
VIKTOR MARO^
KRAJI m LJUDJE
9. AVGUST 1990 -STRAN 7
if Taboru nova pošta
rTfaboru so v soboto na-
nu predali nove prostore
^ ,g ki so jih uredili v do-
P^^Uajanov. Za ta kraj je
i"" nedvomno pomembna
dobitev, sama otvoritev
f]e izzvenela manj slav-
^ mo kot bi pričakovali
"ftakšnih priložnostih,
"čekdo. potem so Taborča-
vsaj kar se telefonije tiče,
J^elo, zelo oddaljeni od
^ope. Sami pravijo, da ima
Lalo zaslug za to tudi celj-
Spodjetje za PTT promet.
y)craju naj bi namreč dobili
|t5 novih telefonskih prik-
Lkov. Ž.^ doslej so zanje
jačali po 3 tisoč mark, 1500
Ibodo še morali, ob tem pa
Lgda tudi udarniško dela-
Predsednik skupščine
«jevne skupnosti Janko
Irča pravi, da jim ostaja le
jostno in grenko zadošče-
nje, da bodo imeli najdražje
telefonske priključke. Kot
vse kaže bo 115 novih telefo-
nov zazvonilo jeseni.
O vsem tem so govorili tu-
di na slavnostnem zasedanju
skupščine krajevne skupno-
sti, na kateri so opozorili tudi
na nekaj uspehov, ki so jih
dosegli zlasti na komunal-
nem področju v minulem le-
tu. Velika pridobiev je pre-
urejeno križišče Pihelbirt na
magistralni cesti Celje-Ljub-
Ijana. S tem se je precej po-
večala varnost v cestnem
prometu, obnoviU so nekaj
kilometrov cestnih odsekov
ter precej dela vložili v pre-
urejanje doma krajanov,
v katerem nastaja tudi lepa,
funkcionalna in večnamen-
ska dvorana. Vrednost do-
slej opravljenih del presega
milijon 600 tisoč dinarjev, ob
tem pa je treba povedati, da
so krajani delali prostovolj-
no in s svojo iznajdljivostjo
prištedih precej denarja. Ra-
čunajo, da bo dvorana odpr-
ta do konca leta.
Letošnje praznovanje
v Taboru je minilo tudi
v znamenju športa. V petek
zvečer so pripravili nočni tek
od Lok do Ojstriške vasi. Na
njem je sodelovalo devetde-
set tekačev iz Tabora in ne-
katerih drugih krajev Savinj-
ske doline. Prireditev je bila
dobro organizirana in Tabor-
čani so znova dokazali, da je
med mladimi še precej zani-
manja za tovrstne atletske
prireditve. Potrdili so sloves
kraja, kjer je bilo doma pre-
cej odličnih atletov.
JANEZ VEDENIK
Foto: TONE TAVČAR
Nova pošta v Taboru je vsekakor pomembna prireditev za Tabor. Predstavnik celjskega
PTT, Ivan Slamnik pa je krajanom obljubil, da bodo telefoni zazvonili jeseni.
Mm tisočakov za nevesto
v Savinjski dolini ne mine sobota, da fantje ne bi šrangaU. Tokratno soboto so šrango
■stavili za nevesto Martino Satler iz Prelog v KS Polzela. Za šrango so fantje pripravili vse
ptse spodobi, za nevesto pa so po obveznem »ghhanju« ženin Andrej Serdoner iz Ločice
Pnjegova priča ter svatje odšteli sedem tisočakov. T.TAVČAR
Veseli avtobus
V Laškem, Rimskih Topli-
cah in Radečah so na pova-
bilo občinskega Komiteja
za družbene dejavnosti or-
ganizirali poletno, dopol-
dansko varstvo otrok na
malo drugačen način. Pov-
prečno 40 otrok si z Veselim
avtobusom vsak dan ogleda
okoliške kraje, ob ponedelj-
kih pa jih pot vodi tudi ma-
lo dlje.
Obiskali so že živalski vrt
v Ljubljani in Zagrebu, imeli
piknik na Šmohorju, streljali
so v Rečici, sodelovali v razi-
skovalnem taboru v Rade-
čah, si ogledali matineje
v Celju. Ogledati si namera-
vajo še Zmajčkov butik
v Ljubljani, akvarij v Mari-
boru, Postojnsko jamo, Br-
nik, Bled, letahšče v Levcu,
hodili pa bodo še na kopa-
nja, pa tudi kakšna filmska
matineja se bo še uvrstila
v njihov program. In kako so
otrokom izleti všeč? Najbo-
lje, da povedo kar sami:
Matevž Lovrenc, star 10
let iz Laškega: »Večkrat se
udeležim izletov z Veselim
avtobusom in najbolj mi je
bilo všeč na bazenu v Raden-
cih. Tam smo se potapljali,
skakali v vodo, plavali. Bilo
je lepo, čeprav sem bil več
pod vodo, kot nad vodo. Tu-
di v Volčjem potoku mi je
bilo všeč, saj smo videli vse
mogoče cvetove, drevesa, na
različne načine obrezane gr-
me, ribnike... Zelo sem za-
dovoljen, seveda pa tudi mo-
ji starši, saj plačamo samo
ceno kosila, 12 dinarjev. Ma-
mica pravi, da je lepo, ker se
da tako ,prima' stvar organi-
zirati za tako malo denarja,
pa še strah je ni, kaj počnem
doma.«
Jadranka Smili, stara 10 let,
iz Laškega: »Najbolj mi je bi-
lo všeč na bazenu v Rimskih
Toplicah, seveda pa je tudi
v Volčjem potoku zelo lepo,
ker so tako lepe rožice, goz-
dovi in drevesa. Če bi bila
doma, bi gledala televizijo,
tako pa vidim veliko lepega
in novega.«
Damjan Vrbnjak, star 13
let iz Laškega: »Izletov se
večkrat udeležim in šele se-
daj se začenjam zavedati,
kakšna naravna bogastva
nam nudi na videz tako maj-
hen kos Slovenije.«
Jure Glažar, star 11 let iz
Laškega: »Najbolj mi je všeč
na avtobusu, ker se veliko
smejimo, pojemo, pa tudi
spimo. Od vseh izletov mi je
bilo najlepše v živalskem vr-
tu v Zagrebu. Naši tovariši
so vsi OK, najboljši pa je to-
variš Bogdan Trupej.
Andreja Klemenčič, stara
12 let iz Laškega: »Na izletih
z Veselim avtobusom se zelo
veliko naučimo, smo v druž-
bi, veliko se smejimo, spoz-
navamo nove prijatelje. Več
vidiš, več veš, bi lahko dt)-
dala.«
Karmen Hrovat, stara 10
let iz Radeč: »Zelo mi je
všeč, ati in mamica sta zado-
voljna. Naš tovariš Bogdan
Trupej igra kitaro, tako, da
velikokrat pojemo in zares je
lepo. Kaj tako lepega je tež-
ko opisati z besedami.«
SIMONA BRGLEZ
Veliko obnovljenih cerkva
Tudi mačehovski odnos do cerkva, tako značilen za pretekla leta, se v zadnjih letih
spreminja. Najboljši dokaz temu je vedno več obnovljenih cerkva in kapel. V zadnjih letih
so samo v žalski dekaniji obnoviU cerkev v Gahciji, Grižah, in Gotovljah^ medtem ko
v Libojah, ki spadajo pod griško župnijo, gradijo novo cerkev. Tudi v Žalcu pri teh
prizadevanjih ne stojijo ob strani, saj so v preteklih štirih letih postopoma obnovili farno
cerkev sv. Miklavža, letos pa so pričeli z obnovo cerkve sv. Kacijana na žalskem pokopa-
Ušču. Najprej bodo obnoviU streho, potem pa postopoma vso cerkev.
Na sliki: Cerkev sv. Kacijana, ki se prvič omenja v strasburški kroniki leta 1545 in je
grajena v stilu pozne gotike. Leta 1700 so jo barokizirali in ji dozidaU dve kapeli.
T.TAVČAR
•■UNINSKI KOTIČEK
Na na Klemenči
(1208 m)
^olčavski planinci so jo
mi\\ pred sedmimi leti, pr-
*Pauredili leta 1954 iz več
, ^'o let stare pastirske ko-
V^očo odlikuje izredna lega
■ogledi na Ojstrico, Planja-
. ^krešelj, Olševo in gore
J^ske doline sploh. Od Do-
planincev v Logarski doli-
^Jer je avtobusno postaja-
' Je do koče na Klemenči
''komaj uro hoda. Od koče
Mogoče na Krofičko v dveh
pol, na Strelovec v uri
Q Ojstrico v treh in na
J^^o v štirih urah in pol.
i J?' do Kocbekovega doma
^jorošici potrebujemo tri
« pol. Koča je odprta od
]o f ^^er do nedelje zvečer
^^^apirajo konec septem-
jj^'Postojanki na voljo
lil^j^^^^^Pna ležišča, pijače in
'^9Qin^ DonačkI gori
ij^l skromni planinski za-
"'ifivi     zgradili že v prvi
M, k' prejšnjega stoletja,
Jf.ze prihajali zdravili-
>2 Rogaške Slatine,
tir^*^*^ je gora, ki premore
3ozd, dobila leta 1929.
['^'iinski dom, ki so ga
ovali po domačem pri-
. 5^"^ planincu Rudiju Le-
, . zgradili pred šestimi
n'^.^ezi med planinci iz
;jj ''^ iz hrvaškega Huma'
■^štvu ef' združeni
^loga. Iz Rogatca je
do doma dve uri hoje, od tam
pa je na vrh še tričetrt ure. Da-
nes je do doma mogoče po as-
faltirani cesti iz Rogatca. Po-
stojanka je odprta od 1. maja
do 30. septembra, vsako sobo-
to in nedeljo. Ponujajo pijačo,
hrano ter prenočišča.
Goro, ki obvladuje okolico,
občudujejo z vseh strani zaradi
njenih nenavadnih oblik in je
budila domišljijo od vekomaj.
Še nekaj zanimive preteklosti:
v Ormožu je leta 1677 Urša La-
stovec priznala, da je z šestimi
grešnicami petkrat v petih le-
tih poletela na goro, saj vemo
kako. Tam je uboge grešnice,
ki naj bi na gori jedle, plesale
in še kuhale točo, častil hudob-
ni duh Janže.
Danes lahko še vedno v tiši-
ni vrha uživamo v razgledih na
Boč, Savinjske Alpe, Pohorje,
Haloze, Slovenske Gorice, Go-
ričko in včasih celo do Blatne-
ga jezera, na Bohor, Gorjance
in vrhove Hrvaškega Zagorja.
Na Macelj je po Štajersko-Za-
gorski planinski poti tri ure, na
Boč pet ur. Čarovnic tam gori
ni več.
Koča na Kopitniku
(865 m)
Iz zdraviliških Rimskih To-
plic je do postojanke uro in
pol in iz Zidanega mosta 2 uri
hoda. Planinci iz Rimskih To-
phc so dom preuredili iz kmeč-
ke domačije in ga venomer po-
sodabljajo. Dom je odprt vse
leto, od sobote zjutraj do nede-
lje zvečer. Na razpolago so
enolončnice in sobe. Na vrh
910-metrskega Kopitnika je če-
trt ure, na Mrzlico tri ure in tri
četrt, do planinskega doma
v Gorah eno uro, doma na Ka-
lu tri ure, in Gašparjeve koče
pod Velikim Kozjem tri ure.
Smohor, Malic, Pohorje, Veli-
ko Kozje, Gorjanci in Medved-
nica so vrhovi, ki jih v lepem
vremenu vidimo s Kopitnika.
Na planinsko postojanko na
Kopitniku je mogoče tudi po
lokalni asfaltirani cesti za vas
Turje, ki se odcepi od ceste
Rimske Toplice-Hrastnik pri
Marnem, nato nadaljujemo po
makadamu.
Planinski dom na
Šentjungertu (565 m)
še ne dve leti stara in malo
planinska postojanka na hri-
bu Gora na pragu Celja, v bli-
žini Šmartinskega jezera od-
pre duri vsako poletno soboto
in nedeljo. V domu je na raz-
polago hrana in pijača, preno-
čišč pa še ni. Goro odlikujejo
razgledi na Savinjske Alpe, Pa-
ski Kozjak, Uršljo goro, Pohor-
je, Oljko, Menino, Veliki Roga-
tec, Raduho, Konjiško goro,
Boč, Donačko goro in Posav-
sko hribovje. Z Lopate pri Ce-
lju je do postojanke dobro uro
hoda, iz Smartnega v Rožni do-
lini in Velike Pirešice uro.
Z avtomobilom je dostop po
asfaltirani cesti z Lopate in
Šmatnega v Rožni dolini do
Vrhovška in nato po gozdni ce-
sti. Postojanka žalskih planin-
cev v Šantjungertu je tudi iz-
hodišče za izlete na uro in pol
oddaljeno Sveto Jedrt, dve uri
in pol oddaljeno jamo Pekel
ter grad Lanšperg, kamor pri-
spemo v eni uri.
BJ
po Vodniku po planinskih
postojankah v Sloveniji
8. STRAN-9. AVGUST 1990
NAŠI KRAJI IN
Šli so na morje...
Na jadransko obalo sta se v torek zjutraj odpravili kar dve stotniji otrok iz vseh osnovnih šol in vrtcev v šentjurski občini.
Za 209 šentjurskih otrok bo v počitniškem domu Karlovec v Selcah pri Crikvenici, tja odhajajo vsako leto, skrbelo 15
vzgojiteljev in pedagoški vodja Vili Škornik. Za letovanje posameznega otroka, ki ga prireja občinska zveza prijateljev
mladine, bodo starši odšteli v povprečju 500 dinarjev, najvišja cena po socialni lestvici je 900, ekonomska pa 1200 dinarjev.
BJ Foto: EM
Obnovljena katedrala v Gornjem Gradu
v nedeljo popoldne bodo
v Gornjem Gradu blagoslo-
vili prenovljeno in obnov-
ljeno katedralo sv. Mohorja
in sv. Fortunata.
Gornji Grad, predvojno
mesto, je bilo včasih središče
Zgornje Savinjske doline.
Katedrala, ki jo je v baroč-
nem slogu dal graditi škof in
grof Ernest Athems, ter be-
nediktinski samostan, usta-
novljen leta 1140, sta v sred-
njem veku privabljala mno-
ge popotnike.
V povojnih letih sta samo-
stan in katedrala izgubila
svoj sijaj. Minirali so veUk
del baročne graščine ob
cerkvi, v ostankih te grašči-
ne so danes lokali, na neure-
jenem dvorišču pa vesehčni
prostor. Katedrala je bila do
leta 1985 prepuščena razpa-
danju, potem pa so jo počasi
začeli obnavljati. Obnovili so
kupolo, ostrešje, fasado, zi-
dove, notranjost, orgle, pre-
stavili so vodnjak in uredili
dvorišče.
Gornjegrajski župnik Ko-
ren pravi, da so pri obnovi
najbolj pomagah domačini,
dar bi bila brez njih obnova
vsaj 10-krat dražja. Denar, ki
so ga prispevali bivša Kul-
turna skupnost Slovenije,
krajevna skupnost in župni-
ja sama so porabili za materi-
al in nekatere obrtniške sto-
ritve, vse ostalo pa so opravi-
li Gornjegrajci sami.
Katedrala sv. Mohorja in
sv. Fortunata  ima  največji
notranji tloris v Sloveniji,
lahko pa se pohvah tudi
z dragocenimi umetninami.
Starodavni lesen kip sv. Ja-
neza Nepomuka in oltar
sv. Ane iz 16. stoletja krasita
vhod v katedralo, v notranjo-
sti pa so štiri velike Krem-
ser-Schmidtove slike, dela
Layerja in Mencingerja, star
krstni kamen in umetelno iz-
rezljan božji grob.
Vendar obnova še ni po-
polnoma dokončana. Jeseni
načrtujejo Gornjegrajci ob-
novo poškodovanega kamna
pri vhodu, obnavljah bodo
tudi tlak in poznobaročni
božji grob, radi bi pa, da bi
jim mariborski Pokrajinski
muzej vrnil stare Khernove
oltarje. Župnik Ivan Koren
pa razmišlja še o ureditvi
muzeja, v katerem bi razsta-
vili stare masne plašče, ka-
dilnice in obredne kelihe.
URŠKA KOLENC
Albinčina
udomačena
srnica
Pri Tovornikovih v Kalob-
ju so te dni med košnjo našli
srnico staro komaj tri dni.
Srnica se jim je zasmilila, za-
to sojo vzeli domov. Albinca
Tovornik, ki obiskuje 7 raz-
red osnovne šole, seje na sr-
nico zelo navezala in skrbi
zanjo še od vsega začetka.
S srnico je dosti dela, kol
nam je povedala Albinca, saj
jo hrani 5-krat na dan.
V enem dnevu popije srnica
pet stekleničk mleka, razred-
čenega z vodo. V zadnjem
času pa jo privajajo tudi na
travo. Srnica, ki sojo poime-
novali Mika, je po petih ted-
nih že čisto udomačena. Ra-
da se igra z mucami in psom,
v veselje pa je vsem okoli-
škim otrokom.        LG, SB
IZ StARiH FOTOGRAFSKIH ALRUMOV
Gostišče Petriček, ok. 1940
Celjani, ki so po prijetnem sprehodu ob Savinji postali lačni in žejni, so se
obvezno ustavili v Petričkovi gostilni na Gričku, ki je bila v času med obema
vojnama ena izmed najpriljubljenejših izletniških točk v neposredni bližini mesta.
O priljubljenosti Petričkove gositlne govori že dejstvo, da stari Celjani Griček še
vedno imenujejo Petriček. O vzorni urejenosti in zapolhjenosti gostilniških kapaci-
tet pa priča tudi fotografija, ki jo je Josef Martini posnel tik pred drugo svetovno
vojno. JANEZ CVIRN

9. AVGUST 1990-STRAN 9
Kmeljarji so praznovali
cinvenski   hmeljarji   so
ulo soboto in nedeljo že
indvajestič praznovali
^,ski praznik.
^ j prej so se zbrali na raz-
ni seji Poslovne skupno-
%a hmeljarstvo SRS v Žal-
cu, kjer je imel uvodni govor
predsednik izvršilnega od-
bora skupnosti Vlado Kralj,
oceno hmelj ske letine in na-
loge v času spravila je opisal
Milan Dolinar, v. d. direktor
Inštituta za hmeljarstvo SRS
v Žalcu in poudaril, da bodo
hrija Ježovnik sprejema prvo nagrado za sorto aurora iz
■oA predsednika 10 Poslovne skupnosti za hmeljarstvo
RS Vlada Kralja. jr^^^. ^ TA VČAR
Letošnje nagrade za najboljše pridelke hmelja letnik
89 so podelili na razširjeni seji Poslovne skupnosti
v soboto. Prjeli so jih za savinjski golding Viki Prislan
iz Poljč (TZO Braslovče) za pridelek 1853 kg na ha,
drugo nagrado je prejel Franc Kronovšek iz Topovelj
(TZO Braslovče) za 1694 kg in tretjo Valentin Grobler
iz Pondorja, TZO Tabor za 1675 kg hmelja na ha.
Za sorto aurora je prvo nagrado prejela Marija Ježov-
nik iz Podvina (TZO Polzela,) ki je na ha pridelala
3019 kg, drugo je prejel Julij Hrovat iz Podvina (TZO
Polzela) za 2640 kg in tretjo Ivan Zagoričnik iz Podloga
(TZO Šempeter) za 2639 kg na ha.
Med družbenimi proizvajalci pa so prvo nagrado
podelih Emoni, KK Ptuj, TOZD Haloze, Zavrč za 1549
kg na ha, drugo je prejela Emona, KK Ptuj, TOZD
Dravsko polje PE Pragersko za 1439 kg in tretjo Hme-
zad, KZ Savinjska dolina, TZO Trnava za 1383 kg na
ha. T. T.
letos slovenski hmelarji pri-
delah od 3600 do 3800 ton
hmelja, seveda pa na količi-
no in kvaliteto pridelka še
vedno lahko vplivajo vre-
menske razmere. Tako je ze-
lo neugodno zadnje sušno
obdobje, ki ga skušajo ubla-
žiti z umetnim namakanjem.
Oceno tržnih razmer in pri-
delka v svetu je podal An-
drej Natek, ki je med dru-
gim povedal, da je 90 odstot-
kov letošnje proizvodnje
prodane na tuje tržišče po
veljavni svetovni ceni.
Na razširjeni seji so imeno-
vali tudi novega starešino, to
je Jože Koletnik iz KZ Slo-
venj Gradec, za njegovo
spremljevalko pa so imeno-
vali Alenko Bec iz Šmartne-
ga pri Slovenj Gradcu. Ob
koncu so razvili še prapor
slovenskih hmeljarjev.
Zabavni del, ki ga vsako
leto pripravlja Turistično
društvo Braslovče, je bil na
prireditvenem prostoru
v Braslovčah. Letos so zgra-
dili dva paviljona, v katerih
so dobili svoj prostor gostin-
ci, ki so skrbeli za dobro po-
čutje obiskovalcev in oder,
na katerem je bil prostor za
glasbenike in postale nasto-
pajoče. Tukaj so predstavili
novega starešino in njegovo
spreljevalko. Obiskovalcev
je bilo sicer nekaj manj kot
druga leta, proti večeru, ko
se je nekoliko ohladilo pa so
prihajali še novi.
T. TAVČAR
Letošnji hmeljarski par, starešina Jože Koletnik in nje-
gova spremljevalka Alenka Bele.        Foto: T. TAVČAR
Med razvitjem prapora slovenskih hmeljarjev. Na praporu je portret očeta slovenskega
bme^rstva Hausenpicblerja iz Žalca.
Ka vrsti so LučanI
Lučani se pokažemo. Tak-
ifn je naslov tradicionalne
!»ristične prireditve, ki jo
""fnujejo tudi Lučki dan.
•"Hornjegrajskem Čebelar-
skem prazniku in Ijuben-
Flosarskem balu bodo
•"di Lučani ta konec tedna
Pffdstavili šege in navade
^^'ojega kraja.
Lučki dan se bo začel jutri
•''rikazom diapozitivov alpi-
■-štične odprave iz Himalaje
''^otvoritvijo razstave, ki so
^pripravili učenci osnovne
Luče. V soboto se bodo
^fireditve začele že od 10.
■•1. ko bo na vrsti šahovska
^'^ultanka z velemojstrom
^^nom Parmo. Popoldne
' dve nogometni tekmi.
ob 16. uri bo turnir v malem
nogometu, ob 18. uri pa bo
na Srnici tekma med suhimi
in debelimi. Ob 20. uri bo va-
sovanje, kjer bodo nastopih
moški pevski zbor in harmo-
nikarji.
Nedeljsko jutro bo razgi-
bal nastop pihalnega orke-
stra, ob 9.30 bo tradicionalni
sprehod od štanta do štanta.
Vodilo tega sprehoda je ge-
slo »Lučani se pokažemo«.
Na štantih bodo sodelovali
kovači, predice, citrarji, peri-
ce, kmetje, Žagarji, čevljarji,
lovci, mizarji, pevci, izdelo-
valci lesenih predmetov in
še mnogi drugi. Ob 10. uri bo
v Lučah procesija po vasi
v čast farnemu patronu.
Opoldne bodo alpinisti v ste-
ni pri Igli tekmovali v pro-
stem plezanju, ob 14. uri pa
bodo Lučani prikazali star
običaj šranganje na vasi. Lu-
čani pravijo, da bo odkupni-
na za nevesto zelo visoka.
URŠKA KOLENC
Odličen obisk
Na Golteh so z letošnjo se-
zono izredno zadovoljni, saj
beležijo v teh dneh podoben
obisk kot lanskega septem-
bra, ko je bilo tam rekordno
število obiskovalcev. Največ
prostih zmogljivosti so na-
mreč v tem času zasedli otro-
ci iz naših obmorskih leto-
višč, kjer so jih domačini pri-
pravili kolonijo z bogatimi
aktivnostmi. Na Golte so
med drugim pripeljali tudi
konje za ježo, otroci pa se
udeležujejo še plesnega teča-
ja, foto krožka, športnih tek-
movanj, ne manjka pa tudi
izletov po Savinjski dolini.
Pravi naval gostov priča-
kujejo ob koncu avgusta in
septembra, ko bodo pričeh
dozorevati številni gozdni
sadeži. Ne bojijo pa se niti
zelene zime, saj že imajo re-
šeno vprašanje zasneževa-
nja, trenutno pa so v dogovo-
rih z italjanskim proizvajal-
cem še za novo trosedežnico.
EDI MASNEC
Kmečka idilika s pridihom imenitnosti
V Skornem nad Šošta-
njem se bohoti prelepa Pi-
rečnikva hiša, ki je name-
njena kmečkemu turizmu.
Velika je, obita s temnim le-
som, odeta v cvetje, v notra-
njosti nudi prijeten hlad
v poletni vročini in ima na
voljo 23 ležišč. Kmečki turi-
zem Pirečnik je znan tudi
po odlični kuhinji.
Največ opravka ima z gosti
Milena Dimec, ki ji takrat,
kadar jih je veliko, na pomoč
priskoči še mož, pa kakšna
soseda. Sicer je ta kmečki tu-
rizem zaprtega značaja. To
pomeni, da sprejemejo le ti-
ste goste, ki se vnaprej naro-
čijo. Bodisi da gre za poroke
ali poslovna kosila, bodisi da
si tam zaželite letovanja.
V poletnih mesecih imajo
vse posteljne zmogljivosti
zasedene s turisti iz Splita in
Zagreba, več prostora pa je
v ostalih letnih časih. Pri Pi-
rečniku se zato ne morejo
strinjati s trditvijo, da zani-
manje za kmečki turizem
upada.
Milena Dimec je spretna
tudi v kuhinji, saj vsi njem
gostje radi pohvalijo hrano.
ki jo pripravlja. Vendar pa ta
hrana ni kmečka, temvč ho-
telska. Večina gostov, pravi
Milena, je namreč navajena
te kuhinje, zato se jim prila-
gajajo. Da bi kapacitete še
razširili ne razmišljajo, saj jih
močno zaposluje tudi kmeti-
ja, ki jo imajo, pa žaga, kjer
dela Milenin mož.
V prvih dneh avgusta je
kmečki turizem Pirečnik od-
prl vrata mladim violini-
stom, udeležencem Medna-
rodne poletne viohnske šole.
Ti so tam vadili, se zabavali
in hvalili odlične pogoje bi-
vanja in mir, ki so ga bih de-
ležni. N.G.
Foto: E.E.
10. STRAN-9. AVGUST 1990

Načelni »da« za podjetje Rokomet Celje
Sredi minulega tedna so se
celjski športni delavci, upra-
va rokometnega kluba Aero
in predstavniki zasebnega po-
djetja YU Stip sestali, da bi se
dogovorili o morebitni'usta-
novitvi podjetja Rokomet Ce-
lje, katerega dobiček naj bi
bil namenjen flnanciranju ro-
kometa v Celju. Načelno so se
vsi prisotni strinjali s predlo-
gom, da podjetje prične delo-
vati, ugotovili pa so, da bodo
morali pred registracijo po-
djetja rešiti še številne po-
drobnosti. To naj bi predvido-
ma storili do začetka septem-
bra, ko bi po skupščini roko-
metnega kluba Aero, podjetje
skušali registrirati.
Sestanka se niso udeležili
predstavniki ostalih treh po-
kroviteljev rokometnega klu-
ba, to so Aero, Pivovarna in
Zlatarna, saj so bili vsi vodilni
delavci in tisti, ki naj bi jih za-
stopali, bojda zasedeni. Zato
so se na seji dogovorili, da bo-
do predstavniki Yu Stipa z nji-
mi opravili sestanek ponovno.
Po besedah Načeta Krum-
paka, direktorja Yu Stipa, naj
bi njihovo podjetje v bodoče
zagotavljalo rokometnemu
klubu 50 odstotkov sredstev za
delovanje, kar pomeni 120 ti-
soč dinarjev mesečno. Ker bi
prevzeli generalno pokrovitelj-
stvo je Krumpak dejal, da bi
moral rokometni klub v bodo-
če nositi ime Rokometni klub
Yu Stip Celje. Tudi o tem se
bodo dokončno pogovorili na
letni skupščini kluba.
Na sestanku so sklenili, da
mešano podjetje Rokomet Ce-
lje pridobi najširšo registraci-
jo, določili so razmerja osnov-
nega financiranja kluba s stra-
ni pokroviteljev in Zveze teles-
nokulturnih organizacij Celje,
prav tako pa so predstavniki
Yu Stipa rokometnemu klubu
Aero odobrili kredit v višini
210 tisoč dinarjev za premosti-
tev trenutnih finančnih težav.
V Yu Stipu so tudi že izbrali
direktorja bodočega podjetja
Rokomet Celje. To funkcijo
naj bi opravlal Iztok Barborič,
še vedno pa ni znano, kdo naj
Na sestanku se je beseda vr-
tela tudi okoli tekmovanj
celjskih rokometašev v pri-
hodnjem prvenstvu. Zaen-
krat namreč še ni znano ali
bodo nastopali v I. ali II. zvez-
ni ligi. Za 19. avgust je napo-
vedan sestanek rokometne
zveze Jugoslavije, po katerem
naj bi postalo marsikaj bolj
jasno. Tako Hrvati grozijo, da
bodo njihovi klubi izstopili iz
I. zvezne lige, če zveza ne bo
upoštevala njihovih predlo-
gov, zahtevajo namreč dve pr-
vi zvezni ligi s po desetimi
klubi. Če bi svojo grožnjo
uresničili, bi to pomenilo ze-
leno luč za nastop Celjanov
v prvi ligi.
bi opravljal funkcijo direktorja
rokometnega kluba. Ta naj bi
namreč krojil usodo kluba po
strokovni plati. »Prizadevali si
bomo za pridobitev registraci-
je za čim širšo dejavnost, goto-
vo pa bi bilo na prvem mestu
delovanja novega podjetja po-
V rokometnem klubu Aero
še ni dokončen odhod Jašare-
viča iz Celje. V primeru, da bi
Celjani letos nastopali v I. li-
gi, je namreč ta igralec, pod
posebnimi pogoji, priprav-
ljen ostati v klubu. Tudi na-
stop šoštanjskega vratarja
Gradišnika v celjski ekipi,
v prihodnji sezoni, zadnje dni
ni več tako vprašljiv. Očitno
pa je tudi, da bodo v novo pr-
venstvo Celjani vstopili sko-
raj zagotovo pod trenersko
taktirko Zdenka Zorka, ki je
ekipo uspešno vodil že v spo-
mladanskem delu minulega
prvenstva. Pri trenerskem de-
lu mu bo pomagal Miloš
Rovšnik.
sredništvo. Namen podjetja bi
bil financirati rokometno de-
javnost, ne nameravamo pa se
lotevati strokovnih vprašanj
rokometa, je dejal Iztok Bar-
borič.
Na sestanku je bilo izrečenih
nekaj skeptičnih besed s strani
predstavnikov Telesnokultur-
ne skupnosti, ki se sicer ogre-
vajo za novo podjetje, vendar
z nekaterimi zadržki in mne-
njem, da bi bilo potrebno še
enkrat vse dobro premisliti.
»Poudaril bi, da bodo vsa sred-
stva, kijih bo prispevala Teles-
nokulturna skupnost rokome-
tu tudi v bodoče, namenjena
izključno rokometu in ne po-
djetju rokomet Celje,« je dejal
Pavle Bukovac.
NATAŠA GERKEŠ
Razpisi tekmovanj
srednješolskih
in občinskih prvenstev
Zveza telesnokulturnih organizacij Celje razpisuje
naslednja tekmovanja:
1. Tenis - drugi del ekipnega tekmovanja se prične 20.
avgusta, prijavnina za jesenski del znaša 750 dinarjev. Rok
za vplačilo je 20. avgust.
2. Mali nogomet - jesenski del tekmovanj se prične 1.
septembra. Prijavnina za jesenski del po ligah je 750 dinar-
jev za I., II., III. in V. ligo ter 700 dinarjev za IV. ligo, 550
dinarjev pa za ligo veteranov. Rok za vplačilo je 20. avgust.
3. Odbojka - drugi del tekmovanj se bo pričel konec
meseca septembra, prijavnina za ekipo je 650 dinarjev, rok
za vplačilo pa 10. september.
4. Streljanje - drugi del tekmovanj ekipno in posa-
mezno se bo pričel konec meseca septembra, prijavnina za
moške in starejše člane je 200 dinarjev, za ženske pa 160.
Rok za vplačilo je 10. september.
5. Balinanje - drugi del tekmovanj bo v drugi polovici
septembra v Štorah. Prijavnina za ekipo je 300 dinarjev,
rok za vplačilo pa 10. september.
6. Celjski kerlc - v okviru akcije Celjski kerlc 90 bo
akcija plavanja na celjskem kopališču ob Ljubljanski cesti
v soboto, 1. septembra in v nedeljo, 2. septembra, ob 19.
uri. Vstop na bazen je za vse udeležence akcije brezplačen,
zbor vseh pa bo ob 18.45 uri ob blagajni bazena. Tekmo-
valci morajo s seboj prinesti tekmovalni karton.
ŠPORT VČERAJ...
Minuli vikend so na svoj račun prišli ljubitelji nogom
Pričela so se namreč tekmovanja v I. zvezni ligi in zonet
pričakovati, da se bodo v prihodnjih tednih razvnern f
nogometne strasti. Nogometaši Ingrad Kladivarja, ki bon
nastopali v slovenski ligi, pa se bodo v nogometnem nlp
zavrteli šele 19. avgusta. Sedaj igrajo prijateljske tekme
če bi sodili pripravljenost celjske ekipe po rezultatih, 1^1;'!^
dosegajo, smemo pričakovati soliden nastop tudi v pr\i
stvu. Minuli četrtek so namreč Celjani gladko premagal"
Trboveljskega Rudarja s 3:1, k zmagi pa jim je z dvem
avtogoloma izdatno pomagal igralec gostiteljske ekipe
Sicer pa so se odlično uvrstili minuli vikend na držav
nem prvenstvu v Novem Sadu kolesarji Merxa. Ekipno,
zasedli drugo mesto. Dirko posameznikov bodo tekme?
valci morah ponoviti konec meseca v Ljubljani, saj j
strokovni svet Kolesarske zveze Jugoslavije le.tjf
v Novem Sadu, razveljavil.
Na Bolu je bila tretja regata v jadranju na deski v ra?
redu Fun, za pokal Jugoslavije. Udeležila sta se je d^'
Celjana in med 44 tekmovalci dosegla solidno uvrstitev'
Andrej Klinger je bil petnajsti. Srečko Jošt pa dvajseti. Tn
je bila zadnja regata v letošnjem tekmovanju za pokal
Jugoslavije.
... IN JUTRI
Vsi športni dogodki v prihodnjih dneh bodo verjetno
v senci Svetovnega košarkarskega prvenstva, ki se je pri.
čelo v Argentini. Celjani pa bomo nestrpno pričakovali
kako bosta opravila nastop na svetovnem mladinskem
prvenstvu v atletiki v Bolgarskem Plovdivu Celjana Miro
Kocuvan, v teku na 400 m ovire, in Straškova v metu
kopja.
Rekreativci se bodo gotovo v soboto odpravili v Bra-
slovče, kjer bo društvo Triatlet pripravilo četrti Hmeljar-
ski triatlon. Pomerili se bodo v plavnju, na jezeru Žovnek,
na 1500m, pa v kolesarjenju na 40 km ter v teku na lOkm.
Start bo ob desetih, udeleženci pa bodo najprej plavali.
_ V nedeljo pripravlja kolesarska sekcija pri TVD Partizan
Žalec 6. kolesarski maraton. Start bo izpred hotela Gol-
ding ob 8. uri, progo pa naj bi prevozili v štirih urah. Proga,
ki bo dolga 70km, bo kolesarje vodila po Savinjski, Šale-
ški in Zgornjesavinski dolini. Startnina bo 50 dinarjev.
Od včeraj pa do 22. avgusta se na pripravah za svetovno
prvenstvo, ki bo v Seulu, pripravlja na Rogli jugoslovan-
ska ženska rokometna reprezentanca, ki jo vodi Milorad
Milatovič. Po več letih je v reprezentanci zopet izjemna
igralka Svetlana Kitic, ki sicer igra rokomet v Italiji.
Nogometaši Dravinje neuspešni
v kvalifikacijski tekmi za vstop v Slovensko nogometno ligo,
so nogometaši Dravinje izgubili srečanje s Svobodo z 1:3.
Tekma je bila v Ljubljani. Povratno srečanje so na igrišču
v Slovenskih Konjicah odigrali včeraj, žal pa zaradi zaključka
redakcije, ki je v našem uredništvu že v torek, o izidu tega
srečanja, ki je odločalo kdo bo novi član SNL, ne moremo
poročati.
Nenavadne kolesarske zdrahe
Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli vest, da državno
prvenstvo v kolesarstvu za posameznike Strokovni svet KZJ
v Novem Sadu ni razveljavil, saj se tam njegovi člani niso niti
sestali. Napačno informacijo je slovenskim medijem posredoval
Zvone Zanoškar, zastopnik kolesarskega kluba Rog in direktor-
jugoslovanskih reprezentanc. To namreč trdi zvezni trener
Cvitko Bilič, ki se strinja, daje bilo na prvenstvu v Novem Sadu
veliko nepravilnosti, zaradi katerih bo tudi sam zahteval razve-
ljavitev tekmovanja, vendar pa do nadaljnjega velja, da so
naslov prvakov osvojili Papež in Štangelj iz Krke ter Studen iz
Save. medtem ko so zaenkrat nekateri kolesarji izpadli iz ekipe,
ki bo Jugoslavijo zastopala na SP na Japonskem. Med njimi je
tudi član celjskega kolesarskega kluba Merx, Bonča.
V SPOMIN
Josip Senica
Pred štirinajstimi dnevi
je preminul Josip Senica,
ki ga žalčani poznajo kot
ustanovitelja nogometne-
ga kluba Partizan Žalec,
bil je tudi dolgoletni
predsednik kluba. Za
svoje delo je dobil števil-
na športna priznanja No-
gometne zveze Slovenije.
Sicer pa je bil Josip Seni-
ca tudi prizadevni kultur-
ni delavec pri Svobodi
Žalec.
Rodil se je pred 69 leti
v družini Vilka Senice,
lastnika tovarne Juteks.
Josip se je v podjetju za-
poslil tudi sam in mu
ostal zvest še po vojni, ko
je prišlo podjetje v držav-
ne roke. Opravljal je delo
računovodje, nato je bil
komercialist in končno.
po opravljenem študiju
ekonomije na maribor-
skem VEKŠ, je leta 1965
prevzel vodstvo Juteksa.
Svojo funkcijo je oprav-
ljal osem let, nato pa seje
moral invalidsko upoko-
jiti. Josipa Senice se bo-
mo spominjali kot pošte-
nega in odkritega tova-
riša.
J GROBELNIK
Rezultati mladincev obetajo boljše čase
Mesec julij je bil naporen za
mlade celjske atlete, saj so se
udeležili številnih tekmo-
vanj, kjer so dosegali vidne
rezultate. Največ pa si obeta-
jo od druge polovice avgusta,
ko se bo v Splitu pričelo
Evropsko prvenstvo v atleti-
ki, ki se ga bo verjetno, po
dolgem času, udeležilo tudi
več Celjanov.
Svetlejšo prihodnost celjski
atletiki napovedujejo pred-
vsem mladi tekmovalci, ki so
v minuhh tednih dosegli nekaj
odličnih uvrstitev na držav-
nem prvenstvu, tam so naslove
prvakov osvojih Radmanovi-
čeva, Straškova in Kocuvan,
ter na mladinskih Balkanskih
igrah, kjer je Kocuvan osvojil
dve zlati medalji, Straškova in
Radmanovičeva pa srebrno.
Slednji sta se te dni odpravili
tudi na tekmovanje v Budim-
pešto, od koder se bosta vrnili
danes, Straškova in Kocuvan
pa se bosta nato odpravila na
Svetovno mladinsko atletsko
prvenstvo v Plovdiv v Bolga-
riji.
»V klubu najbolj nestrpno
pričakujemo Evropsko atlet-
sko prvenstvo v Splitu, kjer
bomo, kot pričakujemo, prvič
po dolgih letih sodelovali z več
atleti. Predvidevamo, da bodo
tja odpotovah Kopitar, Kolar,
Kocuvan in Straškova. Vsi
štirje norme že imajo, potrditi
morajo le še formo, ki so jo
imeh do sedaj,« meni Roman
Lešek, predsednik strokovne-
ga sveta v AD Kladivar.
Te dni potekajo na Kladivar-
ju tudi obnovitvena dela v dvo-
rani. Položiti nameravajo nov
tartan, to bo opravilo nemško
podjetje do 14. avgusta, namen
obnovitve pa je pripraviti do-
bre pogoje za vadbo atletov po-
zimi in za dijake prvega šport-
nega razreda v Celju, ki naj bi
vsako jutro, po dogovoru
z gimnazijo, ne glede na šport-
no panogo s katero se ukvarja-
jo, vadih na štadionu. Za to so
pri njih, kot pravi predsednik
kluba, dr. Rudi Čajevec, ideal-
ni pogoji, saj imajo poleg dvo-
rane na voljo tudi vse ustrezne
rekvizite ter zunanje površine
za vadbo.
V klubu se te dni pripravlja-
jo tudi na športno prireditev
Dan atletike 1990, ki bo neke
vrste nadomestek za odpove-
dani Skokov memorial. Tek-
movanje bo 3. septembra ob
17. uri, sodelovala pa bo vsa
jugoslovanska atletska elita ter
verjetno tekmovalci iz Italije,
Avstrije in Madžarske. »Če bi
želeli pripraviti prireditev Sko-
kov memorial v takšnih razsež-
nostih kot je bila lani, bi potre-
bovali 300 tisoč mark, teh pa
trenutno ne mi, ne mesto Celje
nima, in jih ne more zbrati. Po-
leg tega zahteva za prenos del
sredstev tudi slovenska televi-
zija. Zato smo se odločili za
spremenjeno obliko atletske
prireditve, ki naj bi postala tra-
dicionalna, paradne panoge pa
bodo ostale tek na 100 m za m
grado Ferda Skoka, tek n
100 m z ovirami za nagrado Ff
doija Gradišnika in ostale p<
Velenjski Gorenje Servis h
zgradil celoten kabelsko-nt
delilni sistem in vgradil opff
mo za prenos računalniški!
informacij, zemeljskih, inter
nih in satelitskih programoi
za spremljanje Evropskep
atletskega prvenstva v Spli
tu. Z deli naj bi končali d(
srede avgusta.
noge, ki so paradne za mesti
Celje: tek na 400 m ovire, mf
kopja, skok v daljavo in ob p8
lici. Sodelovanje je obljubi«
tudi ljubljanska televizija,«)'
dejal dr. Cajevec.
NATAŠA GERKE-'
REPUBLIKA SLOVENIJA
OBČINA LAŠKO
Sekretariat za upravne in
gospodarske zadeve
Oddelek za družbenoekonomski razvoj
Skladno s sklepom 89. seje Izvršnega sveta
Skupščine občine Laško o načinu opravljanja
nalog SIS ter Pravilnika o najemnih razmerjih ter
o osnovah in merilih za določitev najemnine za
poslovne prostore (Ur. list SRS, št. 2/89)
objavljamo
JAVNI RAZPIS
za oddajo poslovnega prostora v objektu Boris^
Kraigherja štev. 1, Laško, v izmeri 93,10 m^ s p'®*"*
videno obrtno storitveno dejavnostjo.
1. Razpisni pogoji: .
a) Poslovne prostore je potrebno urediti v skla^
s projektom prenove SMJ ter navodili Zavoda**
urbanistično načrtovanje.
b) Najemnik financira ureditev notranjosti
slovnega prostora v roku treh mesecev po doo^
litvi. .
c) Razpisa se lahko udeležijo vsi interesenti,
imajo pogoj za opravljanje obrtno storitvene
javnosti.
2. Ponudniki morajo dokumentirane vloge dostaviti 'j^
20. 8. 1990 na gornji naslov, z izjavo, da se strinja)
z razpisnimi pogoji ter z navedbo predvidene dejavn
sti, ki jo želijo v lokalu opravljati.
Vsa dodatna pojasnila dobijo interesenti pri go''!!'^/^
naslovu, tel. št. 731-122. SEKRETARIAT
UPRAVNE IN GOSPODARSJ^
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN
AVTOMEHANIKOV CELJE
OBJAVLJA
NOVOSTI PRI AVTO ŠOLI
Tečaj za študente in vse, ki ne morejo obiskovati
rednih tečajev, organiziramo:
petek popoldan od 15. ure dalje
sobota dopoldan od 8. ure dalje
nedelja dopoldan od 8. ure dalje
Na posebno željo strank bomo tečaje cestno prometnih
predpisov organizirali tudi v dopoldanskem času.
PREDAVANJE CPP TER PRAKTIČNA VOŽNJA
Študentje in člani, oziroma družinski člani članov ZŠAM
Celje (žena, sin, hči) imajo pri predavanju teorije (CPP) 10%
popusta, ter pri praktični vožnji 5%. Popusti za vožnjo velja-
jo do 30 ur vožnje.
V novost spada tudi program »UČENJE VOŽNJE«, ki ga
lahko dobi vsak kandidat v tajništvu ZŠAM Celje.
V avto šoli dela okoli 40 priznanih inštruktorjev.
Vozila 80 sodobna: R 5, Golf, Ril, novost je CROMA za
kandidate, ki imajo doma večja vozila.
Obročno odplačevanje lahko dobite za dve tretjini skupnih
stroškov.
To se pravi brez denarja do izpita.
AVTO ŠOLA SE PRIPOROČA Z DEJAVNOSTMI:
Avto šola, rent-a-car, vleka vozil, turistični prevozi, vzdrževa-
nje vozil in z gostinskimi uslugami na avto poligonu Ljubeč-
na pri Celju.
Za kvaliteto in točnost jamči DS avto šola ZŠAM Celje, ter se
priporoča z geslom:
»PRIDITE PREPRIČAJTE SE«

9. AVGUST 1990-STRAN 11
šifrer hiti počasi
uinuli teden je pribrzel
T radijski studio. Kdo?
v 'irti Šifrer vendar! Že se-
^ let ni izdal nobene ploš-
df" ga poslušalci vendarle
'^^foozabili. Sedaj pa je uda-
novo ploščo, ki ji je dal
H', , Hiti počasi in bo na-
"^daj v trgovinah od sep-
Cbra dalje, posnel pa jo je,
'5r drugje kot v Nashvillu.
se odločiš, da hočeš ne-
' ni in vse podrediš le temu
^f. si lahko prepričan, da ti
2^'uspelo,« odgovarja Andrej
radovednežem, ki ne
nmep od kod mu denar za
^tedensko potepanje po Ja-
■^jjjii, Havajih in Ameriki,
^Vje bil Andrej letos. Delov-
v snemalnem studiu, je
,'rtživel deset dni v Nashvillu
' je čudil profesionalizmu
>riških studijskih glasbeni-
kov prevesti jim je moral vsa-
-0besedilo svojih pesmi, da so
•lahko predstavljali, kaj želi
'(ndrej s petjem povedati in
^ako naj bi oni to podkrepili še
litrumentalno. Okužil se je
s country glasbo, ki jo je
itliko poslušal, ter z odtenki
countrya obarval tudi svojo
novo ploščo. V Nashvillu, kot
pravi, je kar devetsto studiev,
kar je več kot jih premore vsa
Evropa skupaj! Tam priprav-
ljajo pevci tudi sejem, na kate-
rem sami na stojnicah prodaja-
jo svoje plošče in kasete.
Sicer pa je Andrej najprej
okupiral Japonsko, se tam tudi
kot pravi Gorenjec smučal in
odfrčal nato na Havaje, kjer so
ga navdušile lepe domačinke,
da še danes vzklika: »Bog je
tam zares storil dobro delo.«
V Ameriki je prekrižaril Hol-
lywood, pa Disneyland, ogle-
dal si je košarkarsko tekmo
LA Lakersov, in v živo videl
njihovega zvestega privrženca
Jacka Nicholsona, spoznaval
nove ljudi in sklepal poznan-
stva ter sploh ni pomislil, da bi
mu utegnilo biti dolgčas.
In kakšna je nova Sifrerjeva
plošča? Na vsak način bo okro-
gla, glasba na njej pa bo gotovo
vžgala. Še posebej futuristič-
no-iluzionistično obarvana
skladba Ko država bo umrla,
pa nežna Šum na srcu, pa Za-
gorski zvonovi v Šifrerjevi pre-
obleki in seveda Hiti počasi, ki
je pravzaprav priredba tiste
stare, poznane. Take it easy.
Šifrer tudi na plošči Hiti po-
časi potrjuje, da je odličen pi-
sec besedil, ki namesto slad-
korja raje uporablja bogat in
lep slovenski besednjak, česar
žal večina slovenskih teksto-
piscev ne obvlada. Še posebej
sveže in bogato pa deluje in-
strumentalni del plošče, ki je
gotovo od vseh Šifreijevih že
posnetih tokrat najboljši.
Andrej, poln novih vtisov,
ostaja veseljak, ki pravi, da je
njegov Martin že pravi kore-
njak, hčerka Eva pa mala go-
spodična, njegova kranjska pi-
cerija, ki jo v glavnem vodi že-
na, pa tudi privablja nepresta-
no številne goste. Pri Produk-
ciji kaset in plošč Andrej ne
združuje več dela, s statusom
»umetnika na svobodi« pa tudi
kar dobro shaja. Čeprav je po
izobrazbi pravnik, tovrstnega
dela ne namerava opravljati,
saj v šali pravi: »Kako pa bi
izgledalo, če bi bil sodnik na
Kranjskem sodišču in bi koga
obsodil, ta pa bi znancem nato
razlagal: ,^/^eš, me je obsodil
Lulček.'«
Skratka - Andrej je še vedno
iskrivo radoživ, še vedno ima
rad ljudi, zato bo kmalu prire-
dil več koncertov sirom po
Sloveniji, da bi predstavil no-
vo ploščo, in tudi na Celjskem
ga bomo lahko kmalu videli in
poslušali. Mimogrede pa se
zna zgoditi, da bo oktobra zo-
pet za krajši čas odfrčal v Ame-
riko. NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDO EINSPIELER
Kralj ustnih harmoniki
Zadnje čase je redni gost številnih
festivalov in TV oddaj kralj ustnih
harmonik Andrej Blumauer, ki je leta
1960 odšel za kruhom v Kanado.
»V Sloveniji so zrastli številni dobri
ansambU, ki to našo čudovito Slovenijo
predstavljajo v kvalitetnem smislu
v vsem sijaju,« nam je pred kratkim po-
vedal popularni Andy.
»V Kanadi in Ameriki sem res popula-
ren, saj se TV družbe in organizatorji kar
tepejo za moje nastope. Običajno se od-
ločim za turneje septembra in trajajo do
konca decembra. V tem času prepotu-
jem do trideset tisoč kilometrov in
imam po sto in več koncertov. Igram na
več instrumentov, vsi pa so bolj ah manj
vezani na ustno harmoniko številnih
oblik in velikosti. Sam sem skonstruiral
meter dolgo ustno harmoniko.
Hohner je v New Yorku organiziral
veliko srečanje glasbenikov in takrat so
me tudi razglasili za kralja ustnih har-
monik. Z mojo pomočjo so izdelali naj-
manjšo harmoniko na svetu, samo
2,5 cm veliko in na katero se da igrati.
Nekaterim odličnim slovenskim glasbe-
nikom sem takšno harmoniko, ki je
edinstven suvenir, tudi poklonil, med
drugim Miru Klincu, ki ga zelo cenim.
Nisem samo konstruktor in izvajalec,
glasbo tudi pišem. Vsi verjetno poznate
Ribnčana, ki ga igrajo milijoni po svetu
v najrazhčnejših priredbah. Pesem je
uvrščena tudi na zlato ploščo Jamesa
Lasta, v ZRN pa se je v zadnjih letih
dvakrat uvrstila med najbolj poslušane
in izvajane pesmi. Sam niti ne vem na-
tančno, koliko mojih plošč je že izšlo.
v glavnem pa so izdane pri moji založbi
Song Magazine.«
- Vaši nastopi se zadnje čase precej
navezujejo na Slovenijo, nameravate
priti tudi na celjsko področje.
»Moram vam povedati, da imate poleg
številnih odličnih ansamblov tudi izred-
no oddajo Marjanco, s katero sem se
letos povezal in bom pri TV ljudeh vpli-
val, dajo bo videl ves svet. Nastopil bom
na ptujskem festivalu, slišal pa sem še
za veliko srečanje harmonikarjev na Lju-
bečni in se morda tam kdaj srečamo.
Ameriška turneja septembra me namreč
obvezuje in prav veliko časa za kakšne
nastope letos nimam.«
EDI MASNEC
Srednja tehnišica šola
maršala Tita Celje
izobraževanje ob delu
RAZPIS IZOBRAŽEVANJA OB DELU
/. STROJNA USMERITEV
- srednji program V. stopnja
STROJNI TEHNIK - tehnolog
Izobraževanje traja 2 leti. POGOJ: poklic kovinske
stroke in eno leto delovnih izkušenj.
//. ELEKTROTEHNIŠKA USMERITEV
- srednji program V. stopnja
ELEKTROTEHNIK ENERGETIK
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK
Izobraževanje traja 2 leti. POGOJ: poklic iz elektro
usmeritve in eno leto delovnih i/kušenj.
///. KEMIJSKA USMERITEV
- srednji program IV. stopnja
KEMIJSKI PROCESNIČAR
Izobraževanje traja 2 leti. POGOJ: dokončana osnov-
na šola.
KEMIJSKI TEHNIK
Izobraževanje traja 2 leti. POGOJ: poklic v kemijski
stroki in eno leto delovnih izkušenj.
IV. GRADBENA USMERITEV
- srednji program V. stopnja
DELOVODJA V GRADBENIŠTVU GRADBENI TEHNIK
Izobraževanje traja 2 leti. POGOJ: poklic v gradbeni
stroki.
PRIJAVE (obrazec 1,20) zbiramo do pričetka preda-
vanj na SREDNJI TEHNIŠKI ŠOLI MARŠALA TITA
CELJE, 63000 Celje, Pot na Lavo 22.
Komisija za delovna razmerja
družbenega podjetja »TOPER«
objavlja
dela in naloge
SAMOSTOJNI REFERENT ZUNANJE
TRGOVINE
Pogoji:
- višja strokovna izobrazba ekonomske smeri (VI.
stopnja) zunanje-trgovinska smer
- 3 leta delovnih izkušenj
- aktivno znanje tujega jezika
INOKORESPONDENT
Pogoji:
- VII. stopnja strokovne izobrazbe - jezikovne smeri
(germanist)
- 3 leta delovnih izkušenj
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po-
šljite v 8. dneh od dneva objave na naslov: »TOPER«
CELJE, Kadrovska služba, Teharska 4, 63000 Celje
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15. dneh po
sklepu komisije za delovna razmerja.
12. STRAN-9. AVGUST 1990
PAKISTANSKI ZAPISKI
Piše: Sreiko Šrot
Ko le dober trgovec pravilo, ne Izjema
Pakistan je revna dežela, večji del
bede pa domuje v prenatrpanem Ka-
račiju na jugu dežele. V Ravalpindiju
na severu sicer so revne četrti, toda
prosjakov, tako značilnih za ulice
Karačija, tam skorajda ne najdeš. Še
manj v glavnem mestu Islamabadu,
ki je bil zgrajen po neodvisnosti Pa-
kistana. V mestu je veliko zelenja in
parkov in kot turist kar pogrešaš ti-
sto značilno utesnjenost in navidezno
neurejenost mest na Vzhodu.
Delovna sila je v Pakistanu precej
cenejša kot pri nas in temu primerno
so nižje tudi cene. V tudi za naše raz-
mere zelo dobrem hotelu smo na pri-
mer lahko večerjah za 120 rupij (60
dinarjev) po nekakšnem sistemu ru-
skega bifeja - na razpolago je bilo pet
glavnih jedi pakistanskega okusa (ve-
činoma zelo začinjenih) in pet jedi za
turiste in najmanj deset vrst (zares do-
brih) slaščic. Ker smo prišh s hribov
precej sestradani, je bila takšna samo-
postrežba kot nalašč za nas - nekateri
z bolj vzdržljivimi želodci so si privoš-
čili tudi po tri repeteje. Sicer pa se je
mogoče v domačih gostilnah najesti
tudi za 12 rupij (6 dinarjev). Za ta de-
nar dobiš nekakšen golaž (začinjen, se-
veda) in čapati (testo je samo iz moke
in vode, oblikovano v nekakno pala-
činko in pečeno) ter se kar spodobno
naješ. Je pa res, da je v takšnih gostil-
nah čistoča bolj vprašljiva..
Nakupi
Doma zelo nerad hodim po nakupih,
v Pakistanu pa smo se zadnjih pet dni
veliko potikali v trgovinah. Ze v Kath-
manduju v Nepalu sem z veseljem na-
kupoval, v pakistanskih trgovinah pa
je to še večji užitek. Če so pri nas zares
dobri trgovci izjeme, so v Pakistanu
pravilo. Vsaj v tistih trgovinah, ki smo
jih mi obiskali. V trgovinah s tepihi,
usnjem, pohištvom in drobnimi spo-
minki (prevladujejo spominki iz onik-
sa) ni določenih cen, pač pa vse temelji
na barantanju, v katerem uživata oba
- tako kupec kot trgovec (če je kupec
seveda tisti pravi). Trgovcu ni žal časa,
ki ga nameni kupcu (tudi, če ta nazad-
nje ničesar ne kupi) in predvsem pri
večjih nakupih smo skupaj spili kak-
šen čaj ali osvežilno pijačo. Zgodilo se
je, da smo premetali celo trgovino s te-
pihi, a nismo nič kupili, pa smo se
s trgovcem vseeno prijateljsko razšli.
Nekaj trgovcev se je potrudilo v naš
hotel; s svojimi avtomobili so nas za-
peljali do svojih trgovin, zadnji pa je
prišel dan pred našim odhodom, če-
prav je bil takrat praznik, trgovine pa
zaprte. Prodajal je tepihe, vendar smo
že vsi kupili, kar smo nameravah. Vse-
eno mu je uspelo, da je tri potencialne
kupce spravil v svojo trgovino, kjer se
je Šlavc ogrel za dober tepih. Začelo se
je pogajanje za ceno, ki pa je bilo pre-
cej naporno - za trgovca. Fantje so ga
pošteno »napeli« in uprizorili nekaj
odhodov iz trgovine. Končalo se je ta-
ko, da je trgovec nazadnje prosil Slav-
ca, naj primakne še vsaj pet dolarjev,
da ne bo imel izgube, v ceno pa naj bi
bila všteta tudi steklenica viskija, ki
Takole natlačene so pakistanske trgovine. Spretni trgovci v njih so pravilo,
ne izjema.
naj bi jo kupih zanj v hotelski trgovini.
Ker pa je bila trgovina zaprta, je ostal
še brez viskija.
Na podlagi tega nakupa smo izraču-
nali, da je pri tepihih približno 60-od-
stotna trgovska marža, od spretnosti
Poleti je v Pakistanu neznosna vročina. V začetku julija, ko smo se vračali
domov, je bilo čez dan v senci od 40 do 45 stopinj Celzija, zato posel z ventila-
torji lepo cveti.
kupca pa je odvisno, koliko preplača
blago. Še najmanj pri vsem poslu za-
služijo izdelovalci tepihov.
PIA kot JAT
Iz Frankfurta smo v Pakistan in na-
zaj leteli s pakistansko letalsko družbo
PIA. V Pakistan je še kar šlo, čeprav
smo pii nekoliko zamerili, da v letalu
ne toči piva. Nazaj grede so nas malo
pred polnočjo (po pakistanskem času)
posadih v letalo, kar je bilo skoraj po
voznem redu, potem pa se je začelo
zoprno čakanje. Zaradi okvare so kar
naprej prestavljali let, da smo potniki
nazadnje zaspali. Zbudih smo se, ko je
bil že dan, bih pa smo še vedno v Ra-
valpindiju.
Vzleteli smo ob šestih in približno
pet ur kasneje pristali v Damasku. Ste-
vardese so nas zadržale kar v letalu,
češ, da bomo čimprej poleteli naprej.
Toda kmalu so mehaniki prinesli le-
stev, jo - tako kot v Ravalpindiju - po-
stavili pod levi motor, vzeU ključe v ro-
ke in začeli - popravljati.
Počasi kapljajo tudi novice o dru-
gih alpinistih na Nanga Parbatu. Od
prijateljev iz Nemčije smo izvedeli»
da Bolgari niso uspeli priti na vrh.
Južni Korejci pa menda tudi ne, ker
se je eden njihovih alpinistov pone-
srečil. Pač pa naj bi na vrh prišla
znani Avstrijec Kamerlander in en
Italijan, Kamerlander pa naj bi z vr*
ha smučal v dolino. Druga slovenska
odprava, ki je vrh naskakovala z juž-
ne, rupalske strani, naj bi prišla do
višine 6800 metrov, potem pa odne-
hala.
Tako se je vzlet zavlekel za štiri ure,
v tem času pa nam je v letalu pošteno
zakuhalo. V Frankfurt smo prileteli
pozno popoldne, potem, ko so nas
imeli več kot dvajset ur zaprte v letalu.
Seveda smo za tisti dan zamudih vse
letalske zveze do Zagreba, k sreči pa je
po voznem redu letelo še JAT-ovo leta-
lo do Ljubljane. Poleteti bi morali ob
polsedmih, vendar smo se dvignili
v zrak šele tri ure kasneje. Frankfurt-
sko letališče je menda največje v Evro-
pi, med številnimi leti tisto popoldne
oziroma zvečer pa sta imela največje
zamude PIA in - JAT. Konec
V Pakistanu ne poznajo kruha, ampak pečejo čapatije iz pšenične ali koruzne
moke. Testo naredijo iz moke in vode, ga zgnetejo v obliko palačinke in
speče jo. Naš snemalec Matjaž Fištravec se je kaj hitro priučil te spretnosti.
Foto: BOJAN BATISTIČ
LJuhenski
»Pri jedači se drži naprej,
pri pijači nazaj, pri delu pa
stopi na stran, da bodo tudi
drugi prišli na vrsto.« Tak-
šen nasvet je dobil jud,
splavar, ki je bil prvič na
vožnji, potem pa so ga flo-
sarji na Roglici blizu Za-
greba krstili.
Krst z vodo in pijačo, udi-
ranje flosa in razne flosarske
igre na vodi so si lahko ogle-
dali nedeljski obiskovalci na
Flosarskem balu na Ljub-,
nem. Vpovorki,l^i;
onalna prav tako
ski bal, so sodelo.
mladi flosarji, soh.
štarji, kovači in
miva je bila pi-J
kmečke družine pj
in prikaz pridelave^
ovce do jopice.
Organizatorji
Flosarskega bala so!
jali, da želijo popejj
reditev s prikazom
običajev. Na letošnji,
tvi so prikazali
Flosarski krščenec mora biti moker zunaj in znotraj
in sploh se ne sme pritoževati.
Najprej znoj, potem pa
osvežilno morje
v Gornji vasi pri Preboldu, pred vojno Šentlovren-
cu, so v nedeljo pripravili že 12. tekmovanje koscev,
grabljic in štangarjev. Sodelovalo je osem ekip, mno-
žične obiskovalce, bilo jih je približno tisoč, pa J*
zabaval ansambel Nika Zajca z Borisom Kopitarjem-
Prireditev je organiziralo domače gasilsko društvo
s pomočjo krajanov, glavna pokrovitelja pa sta bila
turistična agencija Dober dan iz Šempetra in Agrina iz
Žalca. Med sodelujočimi iz Latkove vasi, Kaplje vasi.
dveh ekip iz Trnovelj, Matk, mladih ŠentlovrenčanoV.
Šmihela nad Mozirjem in ekipe iz vseh vetrov se
najbolje odrezala ekipa iz Latkove vasi, ki bo v septerU'
9. AVGUST 1990 - STRAN 13

razf V 1459, ko
10 trške pravi-
d tudi pravico do
Savinji- Skupni
^ed tržane in
iel" f so se takrat
Klci Ljubnega.
eb;ifdelitvi dobili
^^Ji pa en del,
nravičnost pa sta
' dnik in žandar.
brez prepirov,
»Prerekanj, delitev
"Javadno končala
v nezadovoljstvu vseh, saj so
vsi mislili, da so dobili pre-
malo. To navado so Ljuben-
ci obudili v petek zvečer, in
to tako živo, da se je obisko-
valcem kar stožilo po starih
časih.
Novost na balu je bila tudi
razstava starih fotografij, ki
so predstavljale življenje na
Ljubnem in v okolici, na raz-
stavi so pokazali tudi flos in
stare jedi, ki so jih flosarji
najraje jedli. Brez žganja ap-
na, navade iz časov naših de-.
dov, tudi ni šlo. Apnenica, ki
so jo prižgali v bhžini Ljub-
nega, je zelo pritegnila po-
zornost obiskovalcev.
Večina ljudi je odhajala
z Ljubnega zadovoljnih, saj
so videli in izvedeli več, kot
so pričakovali. Pohvaliti ve-
lja tudi organizatorje, saj so
se resnično potrudili, da so
na čimbolj izviren način pri-
kazali življenje flosarjev in
običaje na Ljubnem.
URŠKA KOLENC
Foto: LJUBO KORBER
t\huda, toda na srečo je blizu
se ohladi pijača tudi za naj-
Flosarji so bili veseli ljudje. Po poti jih je vedno
spremljala glasba in pesem, mokri pa so tako bili
skoraj vedno.
^ ; pri Zadru, kamor jih bo
'. ,."ober dan iz Šempetra.
I ,,i'^Jipa iz Trnovelj, ki je
^ sit^^^^grine. Tretje mesto
ekipe iz Kaplje
'^Kipa vseh vetrov. Naj-
sta tako prva kot
^" arugem mestu. V grab-
"''drup^^ obema trnoveljski-
'HtTin, l^^sto. Najhitreje pa
Sva?^^^' iz Kaplje vasi, ki
? Man " ^'^^Po vseh vetrov.
H^Savi^^ Ribič, predsednik
''lva.'^Jsko, dvanajstič pa je
iz Matk.
'^RJANA ARNŠEK
v^^oto: EDI MASNEC
Tudi flosarji so vlekli vrv, samo kazen za poražence je bila bpH mnUm lUrint^k .v
-prikaza flosarskih iger na vodi, kar so letos Ljubenci prvič predsi nili
Ljubenski žandar skrbi za pravično delitev rib, jeziki pa še ne mirujejo.
Čeh s slovenskim srcem
živahen pogled z igrivimi
iskricami v očeh napeto
opazuje dogajanja v okolici.
Skoraj asketski obraz in za-
gorela postava že na prvi
pogled izdajata pravega
športnika. Prijatelji mi na-
mignejo, da ni »naš« in ko
to nepravilno razumem, mi
dobrohotno predstavijo Mi-
lana Faltusa, Čeha, ki je na-
vadno doma v Pragi.
»Pri vas v Sloveniji sem na
dopustniškem delu - name-
sto dopusta sem raje prišel
učit veslanje v kajakih in ka-
nujih. Pomagam pri Ediju
Jurjevcu, lastniku izposoje-
valnice kajakov v Ju vanju
blizu Ljubnega. Delno zaslu-
žek, bolj pa želja po novih
doživetjih so me pritegnili
v mali kraj ob Savinji,« pravi
Milan Faltus,, trikratni dr-
žavn prvak Češkoslovaške
v vožnji s kanuji.
V svoji domovini je po po-
klicu konstruktor letal, je
poročen in ima dva otroka.
»S svojo ženo že 10 let nisem
bil na pravih počitnicah, saj
se skoraj vsako leto odpra-
vim v druge države in učim
veslati. Vendar ona ve,
s kom se je poročila, da je
njen mož od glave do pete
pravi športnik. Zadnja leta
pa čedalje težje odhajam od
doma, saj je sin star 3 leta, pa
sem ga že naučil vožnje v ka-
nuju. Zelo jih pogrešam,«
pravi Milan malo otožno.
»Pa vendar brez športa in ve-
slanja ne morem. Moj delav-
nik je tak, da vsako jutro ko-
lesarim 12 kilometrov do
službe, popoldne domov, na-
to pa vsaj 3 ure dnevno preži-
vim na vodi. Poleti pa mi žili-
ca ne da miru, vedno se na-
potim po svetu in spozna-
vam tuje dežele. Na tak na-
čin sem se znašel tudi v Slo-
veniji v Šport centru
Prodnik.«
Milan je, milo rečeno, nav-
dušen nad našo deželo. Pre-
plezal je že vse hribe in gore,
si ogledal znamenitosti
Zgornjesavinjske doline,
najbolj pa je navdušen nad
naravo in okoljem. »Saj ne
morem verjeti. Toliko zele-
nja in gozdov, na Češkem pa
imamo hektare mrtvega goz-
da. Kdor še ni videl, kako
žalostno izgledajo prazne in
osamele pokrajine, ne more
razumeti, kako se odpočijejo
oči na vaših gozdovih. O re-
kah pa niti ne bi govoril. Na-
še so prazne, skoraj brez rib,
kolikor jih je, pa so neužitne.
V Sloveniji imate še čiste re-
ke, vsaj tu, kjer sem jaz. Pra-
vi užitek seje spustiti od Luč
do Mozirja in opazovati pre-
lepo naravo. Zaradi teh lepot
bi bil raje Slovenec. V naši
državi imamo nasploh teža-
ve z ekologijo, saj razvijamo
industrijo na neprimernih *•
mestih. Najhujše pa je, da je
tudi naše pivo tako gosto, da
se ne vidi skozi steklenico.«
Milan ni le športnik, zelo
rad riše tudi karikature in
nasploh je vedno pripravljen
na šalo. Pohvali se, da ima
po 20 letih življenja na vodi
revmo v kolenih, med roka-
mi pa plavalno kožico. Svojo
starost je ocenil takole: v ko-
lenih 80, v križu 60 let, če pa
bi lahko to uravnal z glavo in
srcem, bi imel točno 18 let.
»Najbolj žal mi je, da se
moja starša v letu 1968 »nista
primerno obnašala« in so ju
izključili iz komunistične
partije. Namesto da bi me na
Fakulteti za telesno kulturo
sprejeli brez sprejemnih iz-
pitov, saj sem bil državni pr-
vak, so mi vpis odklonili.
Preusmerili so me na »neko
levo tehnično fakulteto« in
od takrat dalje ne tekmujem
več. Življenje pa je vseeno
lepo, še posebej tu v Sloveni-
ji. Zagotovo se bom še vrnil,
s seboj pa bom pripeljal tudi
svojo družino. Nekako mi je
kar žal, da je dopusta konec
in da moram oditi,« se je za
konec nasmehnil Milan
Faltus.
URŠKA KOLENC
Foto: EDI MASNEC
14. STRAN - 9. AVGUST 1990

ODMEVI
Oblast le oblast
Kdor ima oblast mu pripa-
da pravica in dolžnost odlo-
čanja, vodenja, povezovanja
različnih interesov in upora-
ba prisile. Prisila je potrebna
zato, ker se osebni interesi
ljudi ne ujemajo vedno
z družbenimi in vsak zase
misli da ima prav. Oblast
ima najpomembnejšo vlogo
v družbi pa naj je dobra ali
slaba. Zaradi prisile, ki jo iz-
vaja, neuki ljudje menijo, da
je oblast za ljudi vedno sla-
ba. V resnici obstajata dobra
in slaba oblast z nešteto vari-
antami obeh. Najpomemb-
nejše merilo za to ali je
oblast dobra ah slaba je, če
določena država na lestvici
držav razporejenih po narod-
nem dohodku napreduje ali
nazaduje.
Kako je oblast pomembna
bom_pokazal na dveh prime-
rih. ČSFR je bila do okupaci-
je ena najnaprednejših držav
s hitrim razvojem. Pod dru-
gačno oblastjo po letu 1948
pa je postala sinonim za na-
zadovanje in obubožanje. Na
drugem koncu sveta je Ja-
ponska, ki je v zadnjih 45 le-
tih dosegla izjemen na-
predek.
Slovenci in Jugoslovani
smo imeh zadnjih 45 let sla-
bo oblast. Prvih 25 let smo
sicer imeh navidezni napre-
dek, vendar je že v tem času
oblast uničila in onemogoči-
la skoraj vse, ki so imeli smi-
sel za gospodarstvo. Tako so
bili že takrat ustvarjeni po-
goji za kasnejšo katastrofo.
Ko se je v začetku sedemde-
setih let končalo obdobje
ekstenzivnega razvoja, je
oblast z obilnim najemanjem
tujih kreditov še vedno vzdr-
ževala ugoden osebni stan-
dard. Toda z zadolževanjem
in političnimi ukrepi je polo-
žaj še poslabšala. Po letu
1980 nas je zajela streznitev.
Toda rešitev iz nastalega po-
ložaja je iskala skupina poh-
tikov, ki se je v prejšnjih ča-
sih po načelu negativne se-
lekcije uspela pririniti na vo-
dilne položaje. Trditev, da je
teh 45 let vladala upravna bi-
rokracija mimo partije ali ce-
lo v nasprotju z njo, je tipič-
no partijska. Partija je na-
mreč za napake vedno obso-
jala konkretne posameznike
ali skupine, sama pa je bila
nad temi slabostmi vzvišena
in čista. Toda resnica je takš-
na, da niso vladale ne zvezne
niti repubUške ah občinske
skupščine oziroma njihovi
izvršni sveti, pač pa ustrezni
partijski komiteji (CK ZKJ,
ZK ZKS). Oblastni organi so
bili samo organi, ki so tisto
kar je partija predpisala izvr-
ševali.
V tem skoraj brezizhod-
nem položaju je v Sloveniji
oblast prevzel DEMOS. Po-
ložaj, ki smo ga podedovah
bi lahko primerjali s tistim
v Nemčiji po drugi svetovni
vojni. Ko si zadevo pogleda-
mo od blizu, hitro ugotovi-
mo, da je naš položaj mnogo
težji. Nemčija je imela moč-
no poškodovan hardwear. če
se izrazim računalniško, to-
da imela je skoraj nedotak-
njen softwear. Zmagovalci
so jim pomagali odstraniti
staro, slabo oblast in preve-
val jih je občutek, da morajo
dati vse od sebe, da bodo po-
pravili posledice katastrofe.
Stavk skoraj niso poznali.
Vojna je prizadela tudi druge
države, svetovno in domače
tržišče je bilo prazno. Mi
imamo sicer ohranjen zasta-
rel hardvvear, toda skoraj po-
polnoma uničen softwear.
Večino ključnih položajev še
vedno zasedajo predstavniki
stare oblasti. V sredstvih jav-
nega obveščanja delajo
v glavnem ljudje vzgojeni po
partijski meri, ki izkoristijo
vsako priliko za napad na
novo oblast in pri tem upo-
rabljajo vsa sredstva, tudi la-
ži. Trg je nasičen z blagom,
mnogo preveč ljudi pričaku-
je rešitev od zgoraj in niso se
pripravljeni potruditi, da bi
izboljšali položaj. Bivši poli-
tiki hujskajo delavce k stav-
kam in neizpolnjevanju ob-
veznosti. Po dveh mesecih
očitajo novi vladi, da ni stori-
la nič koristnega. To je tako
kot bi novoporočenca, ki sta
se vzela iz ljubezni in ne iz
nuje že po dveh mesecih pro-
glašah za nesposobna, ker še
sadovi zakona niso vidni, če-
prav vsi normalni ljudje ve-
mo koliko traja nosečnost.
Glavna naloga nove obla-
sti je ustvariti pogoje, da bo
lahko vsakdo razvil svoje
sposobnosti. To je poleg te-
ga, da bodo ljudje na voh-
tvah lahko izrazili svoje
mnenje o oblasti tudi vse kar
je DEMOS obljubil. Družbo
moramo rešiti bremen ne-
spametne socialistično-sa-
moupravne organiziranosti,
brez izjeme od podjetja do
državne uprave. Znebiti se
moramo predsodkov do raz-
ličnih delovnih mest. Vse-
eno je ali je odvečni delavec
v tovarni za strojem ali v pi-
sarni. V vsakem primeru gre
za isto stvar. Delovno mesto
mora biti cenjeno. Pregovor,
da me ne morejo tako slabo
plačati, da ne bi še slabše de-
lal bo moral iti v pozabo.
Prihraniti bo treba vsak di-
nar, odreči se bomo morali
razvadam in nekaterim do-
brinam. Za nekaj časa bo tre-
ba marsikatero dejavnost
opravljati nepoklicno. Če-
prav smatramo v DEMOS,
politiko za izredno pomemb-
no dejavnost, mislimo, da je
v sedanjih razmerah treba
njeno financiranje postaviti
predvsem na prostovoljno
podlago. Mnenje, da bo za to,
ker bo en poklicni politik
manj, v Žalcu konec politi-
ke, je zelo neskromno in ver-
jetno tudi neresnično. Mi
v DEMOS doboro vemo, da
se da z malo denarja in moč-
no voljo veliko narediti.
Že večkrat sem poudaril,
da bo šolstvo zadnje področ-
je, kjer bom zagovarjal krče-
nje programov. Toda če bo-
do razmere tako katastrofal-
ne, da denarja ne bo, bo po-
trebno poseči tudi na to po-
dročje. Takrat bodo tudi
otroci morah hoditi peš v šo-
lo, promet pa prav gotovo ne
bo več tako gost kot sedaj.
Ker morajo biti skoraj vsi
predstavniki nove oblasti
v Žalcu gospodu Vovku za
nekaj hvaležni se mu moram
še jaz zahvaliti, ker je poka-
zal svojo barvo in me spod-
budil k pisanju. Predlog
o odpustitvi 30 zaposlenih
delavcev na občini mi je
všeč, samo imena in priimke
z obrazložitvijo mi pošljite.
Prihranek pa žal ne bo tak-
šen kot ste pisaU.
MILAN DOBNIK,
Žalec
Vojniški Jack
Razparač
Kot ste lahko že uvideh,
gospod Franc Cvetko, je naš
urednik imel dovolj pogu-
ma, da je objavil vaše pismo
(pri tem namreč sama ni-
mam besede, vi in vsi ostali
bralci pa imate po zakonu
pravico zahtevati, da vam
sredstva javnega obveščanja
v tej rubriki objavljajo raz-
mišljanja, pritožbe, pohvale,
odmeve).
Pa začniva pri koncu. Piše-
te namreč, da zahtevate naj
se vam za vse zapisano opra-
vičim. Tega gotovo ne name-
ravam, ker ne vidim razloga
zakaj naj bi vam se. Vse kar
sem zapisala je bilo podkrep-
ljeno z izjavami ljudi, ki so
povedali le to, kar vedo o vas
in o primeru Terezije Golub.
Kdo je bil Jack Razparač
vem, zato sem v naslovu svo-
je reportaže ta naziv zapisala
v navednicah, kar pomeni,
če ne veste, da tega ne gre
jemati dobesedno, temveč
v prenesenem pomenu. Za-
kaj so vas tako imenovale
nekatere ženske pa vedo le
one same in morebiti vi.
O Terezij inih preležaninah
ne bi razpravljala. Da jih je
imela sem videla, čeprav mo-
ram priznati, da ne vem kako
konkretno izgledajo. Zame
so to bile kraste, kijih človek
lahko dobi tudi pri padcu.
Če pa so bile preležanine, ni-
sem utegnila odkrivati, kje
jih je dobila, in ker se mi to
ni zdelo pri vsej stvari najpo-
membnejše, sem jih pač iz
misli namenoma izpustila.
Sprašujete, ali se bojim pi-
sati pristransko resnico
(priznati moram, da si ne
znam dobro predstavljati
kakšna naj bi le-ta bila, z raz-
mišljanjem o njej pa se še
vedno ukvarjam) oziroma
kot alternativo navajate, da
pišem pristransko in s tem
dvigam naklado Novemu
tedniku. Prav gotovo je vsa-
kemu novinarju cilj in čast,
da s svojim pisanjem dviga
naklado časopisu, seveda ne
za ceno umazanih potez. Ze-
lo samozavestno bo izzvene-
lo, pa vendarle si domišljam,
da sem dokaj objektivna, res
pa je, da nimam dlake na je-
ziku. In ravno zaradi te last-
nosti prihaja včasih do težav,
ker marsikomu resnica, zapi-
sana na papirju, ki ga prebe-
re nekaj tisoč ljudi, smrdi.
Res je, gospod Cvetko, ni-
sem vas odkrila, in tega tudi
nisem nikoli trdila. Reklam-
na sporočila pa prav tako ne
sodijo v moj opis del in na-
log, zato se z njimi ne uba-
dam. Že ko sem se lotila pri-
mera Terezije Golub pa sem
vedela, da nanj ne bom gle-
dala le z vaše perspektive,
temveč z očmi institucij in
posameznikov, ki se z vami
že več let ukvarjajo. Res, iz-
vedela sem zoprne stvari, ki
sem jih zapisala, na to name-
ro pa sem vas opozorila že
takrat, ko sva se zadnjič sre-
čala pri Tereziji.
In še tO: pravite, daje Tere-
zij ina mati hčerko enlcrat
dnevno oskrbovala s hrano,
ves ostali čas pa je Terezija
preživela sama. Bojim se, po-
navljam še enkrat to, kar
sem zapisala v zaključku re-
portaže, da tudi sedaj, ko se
je osrečila z vami, glede
osamljenosti ni bolje. Toh-
kokrat, kot ste v zadnjih
dneh hodih v dopoldanskih
urah po naši hiši in glede na
dejstvo, da Cvetke, ki ste jo
Tereziji pripeljali v pomoč ni
več, je bila namreč Terezija
sama. Razen, seveda, če ni-
mate že nove pomočnice.
In končno, odpriva vse
karte, edina, ki je pri vsej
stvari vredna pomoči in po-
milovanja, je Terezija sama.
Vaši stanovanjski problemi
me ne zanimajo, še posebej
če še vedno drži to, kar vedo
povedati na brežiški socialni
službi, da imate v Brežicah
stanovanje, ki ga oddajate
v najem družini iz Bosne. Za-
nima me človek, invahd, ki
je nemočen. In če mi nekaj
ljudi pravi eno, samo eden
pa drugo, komu naj verja-
mem? Moralnim podukom,
ki sem Vam jih, gospod
Cvetko, natrosila že na obi-
sku pri Tereziji, naj dodam
še zadnjega: Če ste Terezijin
odrešitelj uvidite, da je žen-
ska potrebna neprestane ne-
ge, ki ji jo ne vi, ne kdorkoli
drug, doma ne more dati. Za-
kaj ne bi Terezija živela v do-
mu, vi pa bi jo hodili redno
obiskovati, jo z voziA.
zih po čudovitem ?
parku, naselili pa   ^
PREJELI
SMO
Rešimo goztt^
Sečnja v gozdovih, Uj
predvidoma vrnjeni h
lastnikom, je z repuQ
zakonom začasno pj,
dana.
Zeleni Velenja smo i
Rešimo gozdove želeli
ranjem informacij odjl
kov gozdov in gozdne,
spodarstva dobiti
verodostojne podatke (
nju in domnevni pojK
sečnji v gozdovih, ^
vrnjeni bivšim lastnika
Vemo, da je največ
vražnik gozdov v Šale§
hni in širše predvsem SO,
ga izpušča TEŠ, toda M
temu dejstvu se bomo^
prej borili proti morebiti
prevelikim sečnim načrt
in sečnji v gozdovih.
Na naš poziv se je osel
javilo 25 posameznikov,!
ših lastnikov, ki so jinl
odvzeti gozdovi. V glavn
so se vsi pritoževali, da
gozdovi sedaj, ko naj bi

9. AVGUST 1990 -STRAN 15
nazaj, v precej slab-
ih niu. kot pa so bili ia-
so bili nacionalizira-
li fcvojih trditev ne mo-
' reno dokazati.
i' gradiva in evidence
>^"-h v gozdovih, ki so
•»"Analizirani, hranijo
"gospodarstva,
'i^^^s^o sestanek tudi
^tavniki GG Nazarje,
' •". Šoštanj, ki sta mu
'vovala predstavnik IS
lenje in predsednik
. ',3  Šaleško   dolino.
'■iVniki GG Nazarje so
"eštanek pripravili pis-
.jinent (arhiviran pri
% Velenja), iz katerega
K da je GG Nazarje na
4ju Šaleške doline, po
1960 gospodarilo smo-
ptovili smo, daje na eni
^še vedno precej neza-
^ s strani bodočih last-
jo GG, na drugi strani
GG Nazarje precej
•-0 do tega, kaj se bo
. ■ o v gozdovih po tem,
■;^jo ti vrnjeni. Zeleni
i^ja se bomo zato med
p trudili in po svojih
jjh prispevali, da bi med
jia stranema stekel kon-
itiven dialog.
1 prvi vrsti pa moramo ob-
v mishh GOZD, kot
ladomestljiv element na-
, jeko sistema! Zato sma-
. -0. da je treba načeto
::ematiko reševati konti-
aio, strpno in hitro,
naštetega   Zeleni
pozivamo vse zainte-
da opravljajo v goz-
idzor in vse sumljive
. javijo gozdarskemu
/itorju Jožetu Zveru ob
•:eijkih in torkih od 7.
.: ure v Mozirju (tel. 831-
- občinska skupščina),
i-edah v Žalcu (tel. 711-
io 8. ure in ob petkih
senju na tel. 856-151.
cvamo vse lastnike in
I ibnike gozdov ter vse.
ki z njimi gospodarijo, da jih
čuvajo kot neprecenljivo na-
rodno bogastvo in enega od
ključnih elementov eko si-
stema v Sloveniji. V bodoče
naj jih nihče več ne bi rabil
za reševanje ekonomskih
težav.
Pozivamo skupščino Re-
publike Slovenije, da čim-
prej sprejme zakon o vračilu
gozdov, saj se bo le tako lah-
ko nadaljevalo normalno de-
lo v gozdovih in skrb zanje.
V ta opravila mora biti vklju-
čena gozdarska stroka, ki se
ne sme podrejati ekonom-
skim potrebam države ali
posameznih skupnosti, am-
pak mora v prvi vrsti skrbeti
za gozd, kot temeljni člen
eko sistema.
Zeleni Velenja ob tej pri-
ložnosti zavračamo vse zlo-
namerne trditve, da po nepo-
trebnem politiziramo vpra-
šanja prekomerne sečnje
gozdov ter da z akcijo Reši-
mo gozdove ogrožamo de-
lovna mesta v gozdnih go-
spodarstvih in še posebej
v GG Nazarje.
Vsakomur, ki ne gleda sa-
mo od danes do jutri mora
biti jasno, da se morajo ta
vprašanja čimprej rešiti. Ze-
leni Velenja ne dajemo pred-
nosti ne gozdnim gospodar-
stvom, ne bodočim lastni-
kom; za nas je v tem primeru
primarnega pomena GOZDI
Zeleni Velenja smo zain-
teresirani, da se na eni stra-
ni čimprej uredi lastništvo
gozdov. Na drugi strani pa
morajo gozdni strokovnjaki
tudi v prihodnje opravljati
svoje delo, ki mora biti do-
bro opravljeno in pošteno
plačano. V tej smeri se bomo
s svojimi poslanci v Republi-
ški skupščini in z delegati
v Skupščini občine Velenje
zavzemah tudi v prihodnje.
Prav tako smo prepričani, da
dela ne more zmanjkati niti
za gozdne delavce (težake),
saj bo v gozdovih treba še
naprej opravljati vsa dela od
čiščenja, pomlajevanja, do
sekanja in spravila lesa.
OČUVAJMO NAŠE GOZ-
DOVE
ZELENI VELENJA
Dajmo hitro...
Pri objavi mojega pisma
sta verjetno po nerodnosti iz-
padli dve vrstici, ki prispe-
vek bistveno okrnita. Ko
sem pisal o politiki in po-
trebnosti strankarskega
opredeljevanja bi se morala
stavka pravilno zapisati ta-
kole: Politika je dosedaj pri
nas imela cilj imeti oblast in
z ljudmi manipulirati, odslej
pa i^ cilj spoštovati posa-
meznika in ustvarjati pogoje,
da ta posameznik sam ali
v okviru skupnosti uspešno
realizira svoje sposobnosti in
potrebe. Politika postaja
stvar strank, državni organi
pa sredstva preko katerih se
politika izvaja.
Ko v nadaljevanju pišem
o posledicah slabosti neo-
predeljevanja poudarjam, da
to moti strokovno in demo-
kratično delo skupščine.
Stavek se pravilno glasi: Ta
slabost pri opredelitvi ovira
delo odborniških klubov in
komisij, ter drugih organov
skupščine, ki imajo namen,
da bi bilo delo skupščine do-
volj strokovno in demokra-
tično uspešnejše.
FRANC ZABUKOŠEK,
Šentjur
Zadružni svet
KMETIJSKE ZADRUGE CELJE
razpisuje
delovno mesto s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
VODENJE SPLOŠNO KADROVSKIH
DEL
Kandidati morajo poleg splošnih in z zakonom dolo-
čenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
- visoka ali višja strokona izobrazba pravne smeri
- 3 oz.5 let delovnih izkušenj na enakem ali podob-
nem delovnem mestu
- organizacijske in vodstvene sposobnosti.
Kandidat bo imenovan za 4-letno mandatno dobo.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev
naj pošljejo kandidati v 8. dneh po objavi na naslov:
KMETIJSKA ZADRUGA CELJE, Kocbekova 5, z ozna-
ko »ZA RAZPIS«.
^ Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8. dneh po odlo-
čitvi Zadružnega sveta.
1. SAMOSTOJNI KOMERCIALIST     1
v prodaji investicijske opreme (2 delovni mesti)
Osnovni predpogoji:
- najmanj VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonom-
ske ali tehnične smeri
- 36 mesecev delovnih izkušenj
- poznavanje predpisov o izvajanju investicijskih
del
Poskusna doba 3 mesece
2. SAMOSTOJNI KOMERCIALIST
v zunanji trgovini - operativa
Osnovni predpogoji:
- najmanj VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonom-
ske ali druge ustrezne smeri
- 9 mesecev delovnih izkušenj
- znanje dveh svetovnih jezikov - enega aktivno,
drugega pasivno
- poznavanje predpisov iz zunanjetrgovinskega po-
slovanja
Poskusna doba 2 meseca
3. VODJA MARKETINŠKE
PRIPRAVE
Osnovni predpogoji:
- najmanj VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonom-
ske smeri
- 60 mesecev delovnih izkušenj
- aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
- poznavanje metod tržnih raziskav in komunicira-
nja z javnostjo.
Pri vseh objavljenih delovnih mestih zahtevamo voz-
niški izpit B kategorije in bo po potrebi opravljen
predhodni preizkus znanja.
Če Vas naša ponudba zanima, lahko dokumentirane
prijave pošljete pisno ali prinesete osebno na na-
slov:
TIM Laško, Sp. Rečica 77, 63270 Laško.
Obravnavane bodo vse ponudbe, ki bodo odposlane
ali oddane v 10. dneh od dneva objave prostih del.
O izbiri boste obveščeni najkasneje v 30. dneh od
dneva zaključka sprejemanja prijav.
4NT0N KOMAR
ZA SmMI ZIDOVI
0
je pogledal okrogsebe, nato pa počasi nadalje-
^ y Radečah sem spbznal, da nisem edini, ki se
skozi življenje z goljufijami, ampak, daje takih
stotine. Tudi pobegnil sem od tam in vtaknili so me
■ feeben oddelek, ki je v drugem nadstropju tega
^'^in kjer sem prestal vso odmerjeno kazen in odšel
"^fi z oznako »Navajen samostojnega življenja, nag-
'■'^ izsiljevanju in spolnim deliktom.'< Ko sem prišel
'^Pora, me dekle, s katero sem prej hodil ni več
J0| Nekaj večerov sem šel k njej, potem pa sem
'■'^^a zahaja tja drug fant in tako odkril vzrok ohladi-
^i^knilsem, da bom temu napravil konec in da bom
r^^obii nazaj, ker sem jo na nek način že imel rad.
■;j.šeie vem, da sem jo imel rad zato, ker mi je bilo
'J^^ju vedno dolgčas. Nikjer nisem našel dela, ki bi
^^noma prevzelo. Človek pa v življenju mora
^"pjo ali konjička, ki se mu lahko iz dneva v dan
i^ain y katerem izzivi del sebe in vidi tudi svojo
jin bodočnost. S fanti sem napravil načrt, kako
m^^^^^ dobil nazaj, če ne zlepa, pa zgrda. Fantje so
ooi; previdni, dva sta se me po zaporu pričela
gp^.fJ in sta se zaposlila, sam pa sem začel z lahkim
Ki'^^^    postopanjem. Nekoč sva se z Marjanom
let      veselico v Šempeter. Tam sem srečal tudi
^v'še dekle s fantom. Prosil sem jo za ples. Odklo-
'Jo'V' ^^^^^^ trenutku sem sklenil, da bo moja tudi
^1^0 sta s fantom odhajala z veselice, smo ju trije
.   ju zvrnili s koles in fanta zvezah. Marjan mi je
5g ■ Dekle sva odpeljala nekaj sto metrov proč.
'ifm^ še vedno upirala, grizla in vreščala, sem jo
jj,'° spravil k pameti in ji strgal obleko, jo objel in
I' 'Postala je moja.
\ pohcija že začela iskati vse tri, a kot
^^^^J samo jaz, kje sta Marjan in oni drug, pa
va 2„ "^kaj v Pjskru ju še nisem videl. Vidiš, to je
Kl^^dba, ki me je sedaj pripeljala v preiskavo,
m^^ho'^'     bom dobil najmanj štiri leta strogega in
mZ) Prestajal na Dobu. Teh let se ne veselim.«
se vrata. Paznik je prišel, da bi ju odpeljal
%rll^^i'ski sprehod.
^'ste        Obujta čevlje in v vrsto,« je zahteval.
SZ^P^i^^je vprašal Vojka, ki se je oblačil in si
JarJ;^^Wje.
Jiiče      dovoljenje za sprehod?«
I' da      S^a ni prepovedal in ker mu ga ni, naj gre na
^ k^j. ^ l^žje spal,« je dodal Milan, ki se je s pazni-
^^kam dobro poznal.
»Dobro. Jutri bom preveril, če boste tudi vi, Cerar,
imeli v bodoče sprehode. Za danes pa naj bo. Pohitite!«
Vojko je zavil z drugimi priporniki vred po stopnišču
navzdol, nato po hodniku in zopet po stopnicah in še
enem hodniku; torej je njegova celica v drugem nad-
stropju. Hodniki so bili ozki in na vsakih deset metrov
so se ustavljali, daje čelni paznik odklenil vrata, zadnji
pa jih je spet zaklenil. Očitno pa zaradi starosti ni več
videl, kako vtakniti ključ v titanovo ključavnico želez-
nih vrat in je zaradi tega tudi zaostajal. Bilje to paznik,
ki je večino službenih let preživel v temnih prostorih
jetniških hodnikov in pustih sob.
Vojka je toplo popoldansko sonce oživilo. Pred seboj
je imel veliko dvorišče, ki je poleg zgradbe zaporov
slabe štiri metre visok ometan zid, kije imel na vrhu pol
metra visoko železno ograjo z bodečo žico, očitno name-
njen za preprečevanje hitrih pobegov teh sprehajalcev.
Pot je v krogu vodila mimo dveh paznikov, ki sta si
s seboj prinesla stola. Eden je sedel pri izhodu, drugi pa
nekaj metrov proč od zida, očitno z namenom, da bi
preprečil pobeg, če bi si kdo na ta način hotel priboriti
svobodo.
Nenadoma je Vojku prišlo na pamet, da zaporniški
pazniki ne nosijo orožja. Postalo mu je jasno, da bi
obsojenci to lahko izkoristili, prijeli bi paznika in mu
odvzeli ključe. Tako bi bil njihov pobeg zelo preprost.
Nemo je hodil za drugimi in poslušal štorklanje čevljev,
ki sijih posamezniki niso zavezali. Paznik je prepovedal
medsebojne pogovore, zato je od časa do časa po imenu
poklical ljudi, ki tega opozorila niso upoštevali. Pred
njim je hodil starejši mož, kije krepko prekoračil petde-
set let in se mu je v tem času napravila na glavi velka
pleša. Roke so mu mahedrale ob telesu kot veje ob
močnem vetru in od časa do časa je poklical nekoga
pred seboj.
Po nekaj krogih je Vojko opazil, da fantje srednjih let
kar dobro izmenjujejo misli med seboj in si pripovedu-
jejo o situaciji, v kateri se trenutno nahajajo. Fant kodra-
vih las, nekako deseti pred njim, je stalno vlekel za
suknjo soseda, ki je korakal pred njim. Očitno se je
videlo, da so na skrivaj kadili in da je čik šel od ust do
ust.
»Peter, prinesite cigareto sem,« je po nekaj trenutkih
zaslišal glas paznika tik ob sebi. To ga je kar nekako
presunilo.
Fant, ki je kadil, je vtaknil cigareto v usta, močno
potegnil nato pa frajersko s kazalcem pognal čik proti-
ograji. ■
»Pojdite po ogorek in ga prinesite sem,« je ostro pose- 3
gel v dogodek drugi paznik. Danes vas opazujem, ker]
stalno motite druge, se ozirate, pogovarjate in stopate i
predhnodku na čevlje, da se vam mora izogibati, ker bil
sicer padel. Dovolj je tega in zadnjič vas opozarjam, da-
bom sicer sprehod prekinil.
Nekje spredaj je prišel nejevoljen in dolg: ha, ha, ha, \
haj, ua, ua. To je bila solidarna reakcija tovarišev, ki so)
vedeli, da s tem, ko je bil Peter ob cigareto, tudi oni ne. •
bodo več prišli na vrsto.
Človek bi mislil, daje priporniku vseeno, če je ob dim, ]
vendar marsikdo nima svojcev, ki bi mu v zapor poši- \
Ijali denar, da bi se lahko kupil priboljšek ali cigarete, \
zato je prepuščen dobri volji tovarišev in solidarnemu i
dajanju potegov. Pri cigaretah to pravilo še posebej \
velja, ker z njimi prihajajo tudi lističi s sporočili, kje kdo \
prebiva, daje lažje vzpostavljati zveze in se dogovarjati J
za skupne akcije. ;
Vrenje med sprehajaj očimi je postalo bučnejše. Ogla- '.
sil se je Milan. Njemu nikakor ni šlo v račun, da se je :
vrsta prekinila prav tedaj, ko je prišel na vrsto za ciga- \
reto, ker je stopal za Petrom. Vedel je, da ta dan ne bo \
več priložnosti za verižno kajenje, ker bosta paznika bolj
pozorna in bo tisti, pri katerem bodo dobili cigareto, ;
moral sprehod končati. [
Nekaj minut nato se je zgodil nov dogodek. Starejši ;
pripornik je mirno vzel iz žepa cigareto in jo ponudil :
sosedu, ki jo je nato prižgal, potegnil in dal nazaj. Paznik
očitno tega ni videl, ker bi sicer že posredoval, vendar se \
je zaslišal glas:
»Proseč in Mileš iz vrste in, prosim, za menoj!«
Prizadeta nista hotela nič slišati. Ko je pristopil paz- \
nik in ju prijel za rokava, sta stresla roki, češ, kaj pa ]
nama sploh hočeš. \
»Ven iz vrste!« \
»Zakaj pa ? Saj nisva nič laredila.«
»Ven iz vrste in tiho! O ostalem se bosta pogovorila
pozneje in tudi razmislila.« ]
Stopila sta iz vrste in opazovala mimoidoče, ki jim ni .
bilo mar za pogovor s paznikom. \
»Pojdita z menoj in vedita, da je za vaju sprehoda ■
konec!« I
Pripornika sta se spogledala in ubogala. ]
»Adijo, barabci,« seje zaslišal od nekod glas, kije bil ^
precej podoben Milanovemu, vendar pa Vojko ni videl, t
če prihaja iz njegovih ust. '
»Nobenih izpadov in prigovarjanj ne bom pustil in ;
prosim, da molčite,« je bilo v odgovor slišati pridušen \
paznikov glas, ki se je izgubljal med odhajajočimi ko- j
raki.
Sonce je pripekalo in senca je segla do polovice višine
ogrsde, na kateri Je bila vidna streha sosedine z gradbe.
16. STRAN-9. AVGUST 1990

Iz petih glasbil
pet novih
Uganite, katerih pet glasbil je na sliki in
besede vpišite v oštevilčena polja tako, da
boste v navpični koloni, ki je označena
s puščico, dobili ime še enega glasbila iz
družine godal. V pomoč naj vam povemo,
da'je glasbilo levo zgoraj iz Indije in da so
ga popularizirali Beatlesi.
Potem ko boste pravilno vpisali imena
vseh glasbil, s pomočjo številk prenesite
črke v spodaj oštevilčena polja. Tu boste
dobih še pet imen znanih glasbil, eno od
njih je v množinski obliki.
JOŽE PETELIN
Nagradni razpis
1. nagrada 100 din
2. nagrada 150 din
3 nagrade po 30 din
Pri žrebanju bomo upoštevali
le pravilne rešitve, ki bodo v naše
uredništvo prispele do torka, 14.
avgusta do 9. ure dopoldne. Re-
šene križanke lahko prenesete
tudi osebno, na vhodnih vratih
hiše NT-RC je poštni nabiralnik.
Na kuverto obvezno napišite
NAGRADNA KRIŽANKA, zra-
ven pa še svoj naslov.
Rešitev l(rižanl(e
Vodoravno: OSMEH, KAP-
TOL, STOLI, ILIADA, VLADI-
MIR MEMON, PLEONAZEM,
ARA. OLEIN, DLaJ^
BASRA. A.N.. KMETIJ
NI, ROBURIT, SER^i
TSUNAMI, KNE .%
ATROPIN, AAL,   '
Izid žrebanja
1. nagrado 100 din -
rija SRABOTNIK, PodVj
63000 Celje.
2. nagrado 50 din n,,:
ton SOK, 63260 Kozje *
3 nagrade po 30
Slavica KAVCIC,
32, 63000 Celje, AlenS
Sketova 4. 63000 Celici;
BERLOCNIK, CaiS
63320 Velenje. '
Nagrajencem iskren,
tamo!
Nagrade boste prejelij
Popolna zemljepisna kombinacija
v polja vpišite z leve strani proti desni nasled-
nja dva šestčrkovna zemljepisna pojma:
1. petdeseta zvezna država ZDA po vrsti, otočje
v severnem delu Tihega oceana z zelo mešanim
prebivalstvom )Japonci, Kitajci, belci, črnci, Fili-
pinci idr.) z glavnim mestom Honolulu
2. glavno mesto ene od sedanjih jugoslovanskih
republik
Ko boste vpisali obe besedi, berite črke
strani proti levi. Dobili boste še tri zem)
pojme (označujejo jih poltraki pod polji]
v osrednji Švedski (tudi ime norveškega
nišča); največji kontinent; in levi pritok
v ČSSR, na kateri je v srednjem toku $i
zajezitev za hidrocentrale.
JOŽE P
bodeči
Nerazviti-razviti
Po novem je polovica
slovenskih nerazvitih
občin na celjskem ob-
močju. To sta šentjurska
in šmarska občina.
Prav v teh dveh obči-
nah pa dobivamo letos
dve novi mesti. In pravi-
jo, da je za dosego tega
naziva potrebna primer-
na razvitost.
Brez strahu
Vse kaže, da so celjski železničarji zelo hrabri in
se sploh ne bojijo smrti.
Vsi namreč na železniški postaji prečkajo tire,
čeprav piše, da je to smrtno nevarno.
Konkurenca
Mlinsko predelovalno podjetje pred kratkim ni-
odprlo le bistroja Oaza, ampak tudi konkurenčno
restavracijo Nana.
Ta je namreč bila do odprtja Oaze ob nedeljah
zaprta.
Sodelovanje
Nace Krumpak z Yu stipom snuje rokometno
podjetje.
Jože Zupančič pa s športnim razredom zanj suro-
vino.
Težave
Nekdaj znani Elkroj je ostal brez denarja in dejan-
sko razpadel.
Mislimo seveda na nogometni klub s tem
imenom.
GOVORILI NAJ BI LE EN JEZIK,
PA SE VSEENO TAKO SLABO RAZUMEMO
Mnogi naši gozdarji so že šli s trebuhom za
kruhom v nemške gozdove.
Glede na tarnanje se jim bodo pridružili še
hmeljarji.
Obet
Vendarle se nam obeta lepša prihodnost.|
Na celjskem pokopališču smo dobili noveli
vežice! m
HOROSKOP
OVEN
Ona: Viharna odločitev te bo pripeljala na dokaj
nesigurna tla, a si boš kaj hitro opomogla. Na po-
moč ti bo priskočil dober prijatelj, ki pa bo v zame-
no zahteval manjšo uslugo. Glede poslov pa si
nikar ne delaj odvečnih skrbi.
On: Ne razmišljaj toliko o tiste, kar si zavozil. am-
pak se raje posveti prihodnosti. Nepričakovano
srečanje ti bo pustilo obilo lepih spominov, pred-
vsem pa si boš pomiril svoje prenapete živce. Po-
pazi malo na zdravlje.
• RAK
• TEHTNICA
Ona: Najprej boš deležna delnega negodovanja,]
pozneje pa se bo vse zasukalo, kot bi si lahko sama.
želela. S partnerjem se boš spustila v nenamcrava-i
no investicijo, ki pa ne bo čisto po tvojem načrtu. ^
Zaupaj mu! j
On: Čakanje ti bo prineslo veliko več, kot pa da bi
se spustil v tvegano naložbo. Šele ko se bo situacija
popolnoma zbistrila, se boš v posel vpletel tudi
sam. Takšno ravnanje ti bo prineslo precejšno zve-^
čanje ugleda. i
• KOZOROG
Ona: Stvari se bodo nepričakovano zakompliciralei
in kar naenkrat se boš znašla sredi kopice težav.^
Uspelo ti bo razočarati nekoga, ki ti želi samo
dobro. Raje se za nekaj časa potuhni in čake(j na
ugodnejši trenutek.
On: Izlet ti bo prinesel dolgo pričakovano sprosti-
tev, ki ti bo dala novih moči za doseganje ciljev.
Posebno ugodno se ti bo pisalo prav na ljubezen-
skem področju, s^ se ti obeta nekaj, česar se boš še
dolgo spominjal. i
• BIK
• LEV
• ŠKORPIJON
Ona: Uspelo ti bo nekaj, kar ti bodo zavidale mno-
ge prijateljice. Glede neke občutljive poslovne za-
deve pa rajši počakaj na ugodnejši trenutek, saj se
ti sedaj ne piše prav nič dobrega. Darilo!
On: Opravil boš dolgo odlašajoče opravilo in po-
novno boš lahko zadihal s polnimi pluči. Še vedno
pa ti ne bo uspelo urediti svoje ljubezensko življe-
nje, saj se obnašaš, kot da ne veš, k^ hočeš. Potru-
di se in ne bo ti žal.
Ona: Zaradi opravljanja te bo pošteno pekla vest.
To bo povsem upravičeno, saj dobro veš, da si si
s takšnim ravnanjem nakopala celo kopico sovraž-
nikov. Ne bi bilo slabo, če bi začela razmišljati
o opravičilu...
On: Obeta se ti vznemirljivo srečanje, večere pa
boš preživljal tako, kot si si že dolgo želel. Zavisten
prijatelj ti bo poskušal škodovati, a bo na koncu.
potegnil kratko prav on sam. Zanemaril pa boš\
poslovno plat življenja. j
Ona. Prihodnji teden se bo nek^ premaknilo, pa j
najsi to zadeva tvoje ljubezensko življenje ali pa]
tudi poslovnost. Vsekakor pa bodo spremembei
vplivale predvsem na tvoj odnos do parnerja, ki bol
nad tem nemalo presenečen. I
On: Potreboval boš izdatno mero samozavesti ini
notranjega miru, s^ se ti je v zadnjem času nabralo i
kar precej zapletenih problemov. Toda nikar se ne
predaj, saj boš iz kopice dela potegnil tudi nekaj
prav prijetnega. i
DVOJČEK
• DEVICA
Ona: Tisto kar se ti mota po glavi, bi bilo sicer
idealno, a le ob predpostavki, da bo za stvar tudi
tvoj partner. To pa bo v tem trenutku bolj težko...
Spoznala pa boš nekoga, ki bi ti v tem prav rad
ustregel.
On: Nikar se ne pusti zmesti osebi, ki ve veliko
manj kot ti. Je že res, da si sredi problemov in
težav, a je najhujše že za teboj. Nek izziv ti bo
v življenje prinesel prijetno nalogo, ki jo boš z vese-
ljem opravil.
• STRELEC
Ona: Nikar ne čakaj, da se bodo stvari uredile kar
same od sebe. Prijatelj, ki te opazuje, že dolgo čaka
na vsaj približno ugodno priložnost, da bi ti razodel
svoja čustva. Nikar se preveč ne igraj, ampak se
raje odloči.
On: Tako kot vedno ti bo tudi tokrat uspelo najti
kompromis med poslovnostjo in ljubeznijo. Ostali
se bodo sicer čudili, kako ti to sploh uspeva, ti pa si
boš mislil svoje in se še naprej prav imenitno za-
baval.
Ona: Zaupaj tistemu, čigar zaupanje bi si rada
pridobila. Tvoja napaka pa je predvsem v tem, da
vse prevečkrat reagiraš trezno in preračunljivo,
partner pa pričakuje predvsem tvoja čustva. Po-
trebno se bo prilagoditi...
On: Čeprav se ti bo od začetka dozdevalo, da si
zašel v popolnoma slepo ulico, pa se bo kmalu
pokazalo, da ni tako. Glede poslovne strategije, za
katero si se odločil, pa še ne bo kakšnih večjih
rezultatov.
Ona: Tvegana napoved ti lahko prinesel'
ri zaplet, ki pa bo bolj komične narave ' .
kaj prida prizadel. Vsi skupaj se boste F-^
zabavah. Nekaj bo prišlo z zamudo, a w
pri.šlo. ^
On: Nikar se ne zaletavaj z glavo v ^j^j
poskušaj najti kakšno primernejšo
sicer veliko in z malo dobre volje ^
uspelo. Popazi malo na zdravje, ki
boljša stran. ' U
VODNAR
Ona: Spoznala boš, da si všeč nekornU.
nudi precej več, kot pa so tvoje sedanje-^^
Prijeten konec tedna te bopopolnom^V^^
drugi strani pa bo pri nekom drugem v
val ljubosumja. jf
On: Nima smisla, da porabljaš svojo e^^^^
kjer nimaš od tega prav nobene korist- ^
se boš domenil za nekaj prav imenjt"^*^j[iil
v dobršnji meri popestrilo dolgočaseri^
RIBI
Ona: Dober glas seže v deveto vas.
zalo tudi pri tebi, saj ti bo dobra P"^!'^,.
odprla prenekatera vrata v prihodnost-
ložnost, dokler je še tu, kajti kasne}«   ,
prizadevanja popolnoma zaman.
On: Kritično obdobje je sicer za teboj.''
ti sploh ne škodilo, če bi še vedno P^-.^
besede. Na delovnem mestu se
ddhrega, zato se raje potrudi, da ti os^
kar imaš. ^
0^
VRTILJAK
9. AVGUST 1990 -STRAN 17
fgpotovanje Pomaranče Ceblianče
Piše: Josip Jesih, ilustrira: Alenka Koderman
■ -o nepričakovano vsto-
^/amica: »Pedro, prav-
' m govorila z očkom
r ^granči- Očka meni, da
'""forililadnejše, če bi po-
prodali v cirkus!«
fje počakala, nato pa do-
»Takšne stvari dobro
^jjaje novica hudo zabo-
'^elo se je že veselil, da
s prijazno in iznajdlji-
^oniarančo dehla sobo.
'-^i vendar ne bosta že
jtalcoj vzela moje prijate-
lj zameno za pomarančo
-uipila nogometno žo-
mica je prav dobro
i a si Pedro že zelo
^reno želi nogomet-
m da na noben na-
bo odklonil laskave
f^dbe.
^)(ot režiser prej, tako se
mamica sedaj ni zmoti-
Pedro je ves navdušen
^ v zamenjavo.
ffbljanča je vsa otrpla se-
jpred posteljo in napeto
jila pogovoru. Pedrov
stanek jo je močno potrl.
iakovala je marsikaj, sa-
česa takega ne.
isesem slišala,« je s po-
ao glavico stopila k Pe-
; »Nisem si mislila, da
f takšen figa mož, in da
ftako slabo branil najino
pteljstvo!« Potem je do-
pstveno sedla na tla.
Wro je molče in s pove-
Dglavo zapustil sobo. Saj
bi res rad rekel kakšno do-
bro besedo za pomarančo,
a kaj, ko je na žogo čakal že
toliko časa.
V sobico je stopila mamica
in v pleten cekar položila po-
marančo.
»Tega morda ne razumeš,«
je rekla tiho. »Vendar me
skrbi, da bi se Pedro vse dni
igral s teboj in zanemarjal šo-
lo. Prvi razred je pa resna
reč.«
Cebljanča ni odgovorila.
Vendar je trdno sklenila, da
bo ob prvi priložnosti pobeg-
nila. Takšna priložnost se je
ponudila, ko se je Pedrova
mamica ustavila, da bi si
s staro znanko izmenjala le
nekaj vsakodnevnih novic.
Spretno je skočila iz cekarja
in se zatekla v velikansko
poslopje, ki gaje obdajal raz-
košen vrt.
Sprva ni vedela, kam se je
zatekla. Na dolgem hodniku
je bilo mnogo ljudi, nekateri
so v belih haljah hiteli kot na
maratonu. Nekateri ljudje so
sedeli v vozičkih, nekateri so
ležali na posteljah.
»To je verjetno bolnišni-
ca!« je pomislila.
»Odpeljite deklico v opera-
cijsko sobo B!« je dejal
zdravnik bolniški sestri, kije
peljala posteljo z deklico po
hodniku.
»Torej se nisem zmotila,«
je zadovoljno zamrmrala
Cebljanča. »Režiser in Pe-
drova mamica se nista zmo-
tila, jaz pa prav tako ne. To-
rej sodim v krog nezmotlji-
vih. Zares sem v bolnišnici!«
Bhžnjo bolniško sestro je
pocuknila za haljo.
»Poslušajte, rada bi ostala
tukaj in otrokom pripovedo-
vala zgodbice. Saj otroci go-
tovo še niso videli govoreče
pomaranče!«
Sestra si je pomencala po
očeh, nato pa še po ušesih.
»Se ji mar sanja? Pomaran-
ča, ki govori? Noro!«
»Nič ni noro!« je resno re-
kla Cebljanča. »Kar res je!«
Sestra je tokrat prepričano
pokimala. »Bo že res, da bi
zgodbice govoreče pomaran-
če poživile dolgočasno živ-
ljenje otrok v bolnišnici!« je
dejala sama zase. »Vendar pa
moram vprašati glavno se-
stro!«
Čebljančo je nato peljala
h glavni sestri. Ideja o govo-
reči pomaranči na otroškem
oddelku se ji je zdela fanta-
stična. Le dežurnega zdrav-
nika bo, seveda, še potrebno
povprašati.
Zdravnik je rade volje pri-
volil. Saj govoreče pomaran-
če zares ne rastejo na vsa-
kem drevesu.
In tako je Cebljanča dobila
posteljico sredi največje so-
be. Vse dni je razveseljevala
bolne otroke, ki navsezadnje
kar niso hoteli domov.
Cebljanča pa je bila prav
tako neskončno zadovoljna,
saj si je že od nekdaj želela
tako imenitnih poslušalcev.
(konec)
Komu Alfove nagrade?
, Nagradna igra, v kateri nagrajuje trgovinica Alf iz
Žalca, se nadaljuje tudi med počitnicami. V sredo smo
spet razdelili dve nagradi. Dobila sta ju ROMANA
DOLAR iz Otemne 14, Šmartno v Rožni dolini in ZIGA
GRIČAR, iz Celja, Čuprijska 19.
Hej, dopisovalci!
Zdravo!
Najprej vsem skupaj lep
pozdrav. Rada bi, če bi obja-
vili moj naslov v NT v rubri-
ki Hej, dopisovalci. Moram
priznati, da sem že pisala eni
od japonsldh deklet in sedaj
čakam na odgovor. Rada pa
bi si dopisovala še z drugimi
vrstniki od 14 let naprej. Sta-
ra sem 15 let. Zbiram verze
in se zanimam za glasbo. Ra-
da tudi plešem in gledam
filme.
ROMANA JELEN
Ponikva 24/a
63310 ŽALEC
18. STRAN-9. AVGUST 1990
RADIJSKI IN TELEVIZIJSKi^^^

KUMARICE
Piše
Nada Kumer
Samozaščitno pred nagradami
žal, spet moram pisati o tem
našem nesrečnem srednjem valu.
Naj povem kar jasno in narav-
nost: možnosti, da bi kdaj še od-
dajali na njem so prav pičle.
In še enkrat moram jasno zapi-
sati, da je bilo tisto o novih radij-
skih sprejemnikih, ki naj bi jih
kupovali našim poslušalcem zgolj
šala, ki je začela krožiti po naši
redakciji. Zdelo se mi je, da sem
to dovolj jasno zapisala že zad-
njič, a sem se menda uštela. Ne-
kateri so namreč to vzeli kar za-
res. In tako je oni dan neka poslu-
šalka, ki je živela v takšni zmoti,
poklicala naš radijski studio, da
bi sporočila, kakšen sprejemnik
si želi imeti.
Sicer pa vsak dan sprejmemo
vsaj kakšen klic na račun srednje-
valovnega oddajnika, ki že lep čas
molči. Oni dan se je nad njim pri-
tožil tudi nek možakar, za katere-
ga smo po razgovoru sklepali, da
je serviser. Povedal je namreč, da
ima silne sitnosti s strankami, ki
prinašajo v popravilo stare radij-
ske aparate in pričakujejo od nje-
ga, da jih bo popravil tako, da
bodo spet ujeh Radio Celje. Seve-
da pa ni v njegovi moči, da bi
aparati sprejemah nekaj, česar ni.
Srednjega vala namreč ni in ga
najbrž ne bo. Žal.
Toliko o tem.
A minuli teden nas je na Radiu
vznemirila še neka druga štorija.
Tudi zanimiva m poučna.
Kaže, da se z našim perjem kar
naprej kitijo neki nepokhcani
osebki, ki v svojo lastno zabavo
izkoriščajo naivnost nič hudega
slutečih občanov.
Tako seje prejšnji dan neki ša-
Ijivec prav nemarno pošalil
z enim od naših poslušalcev. Po-
khcal ga je namreč po telefonu
domov in mu v imenu Radia Celje
obljubil nagrado. Nič manj in nič
več kot pravi avtomobil, ki naj bi
ga nagrajenec še istega dne dvig-
nil na Avtu Celje.
Jasno, da niti nagrade ne pada-
jo kar takole z neba - ampak je
zanje treba - če že drugega ne,
izpolniti vsaj kakšen kupon-iz No-
vega tednika ali pa zavrteti tele-
fon našega radijskega studia - ka-
dar je nagradna igra, seveda, na
sporedu. No, našemu poslušalcu
ni prišlo na misel nič takšnega,
saj je bilo presenečenje preveliko.
Seveda, nas je pokhcal, ampak
mi nismo ničesar vedeh o njemu
obljubljeni nagradi.
Do tu vse lepo in prav, če ne bi
potem razočarani tovariš ali go-
spod začel na vse pretege sitnari-
ti, da smo v naši radijski hiši po-
polnoma neresni, ko takole gnja-
vimo poštene ljudi. Komaj, komaj
smo mu dopovedah, da naše
uredništvo pač ne more odgovar-
jati za vseh pet tisoč celjskih tele-
fonskih naročnikov, od katerih ga
lahko prav vsak pokliče in se
predstavi za našega sodelavca.
Niti ne vem, če nam je povsem
verjel, kajti napovedal je še oseb-
ni obisk v našem uredništvu.
V tolažbo njemu in ostalim na-
hecanim: ni bil ne prvi, ne edini,
ki je v našem uredništvu iskal
dragoceno nagrado, kije mi, seve-
da, nismo nikomur obljubih. Ka-
že, da se nekateri nadvse radi he-
cajo na naš in na račun naših po-
slušalcev.
Zato v opozorilo in opomin: na-
grajeni ste lahko, če izžrebamo
kupon z vašim naslovom ali pa, če
sodelujete neposredno v našem
radijskem programu. O nagradah
pa vas obveščamo pisno, z urad-
nim potrdilom in žigom, nikakor
pa ne po telefonu. Ob sumljivih
klicih ravnajte torej samozaš-
čitno!
RADIO CELJE
Četrtek, 9. 8.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvesti-
la, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne
z vami, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14,30
Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - disco glas-
ba, 19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 10. 8.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvesti-
la, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Nagradna
uganka, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30
Kam danes?, 15.00 foročila, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Vroči CE, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 11. 8.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve-
stila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne
z vami, 10.00 Poročila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opol-
danska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30
Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi,
17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim klju-
čem - Lestvica zabavnih melodij - LMZ, 19.00 Zaključek
sporeda.
Nedelja, 12. 8.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve-
stila, 8.45 Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 10.30
Biseri kulturne dediščine, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.30 Iz
RADIO ŠMARJE^^«
četrtek, 9. 8.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, Iz našega
arhiva - narodnozabavna glasba, EPP, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo. Pogovor v živo (stari običaji), 17.00 Poročila,
obvestila. Lestvica šopka domačih, 18.30 Novice, obvesti-
la, 19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 10. 8.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), Nove in stare glasbene
uspešnice, 14.00 Novice, Instrumenti in glasbila, EPP, Mla-
di za mlade, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), Moč
glasbe, 17.00 Poročila, obvestila, 18.00 Nagradna uganka,
18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 11.8.: 12.00 Napoved sporeda. 12.30 EPP, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), obvestila, EPP, 15.30 Dogod-
ki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo. Nasveti za delo na vrtu in v sadovnjaku ter pri
rožah, 17.00 Poročila, obvestila, 17,30 Marjanca, 18.30
Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 12. 8.: 8.05 Napoved sporeda, vreme, obvestila,
9.00 Minute za najmlajše, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska
RADIO VELENJE
Radio Velenje oddaja na ultrakratkovalovnem območju
na frekvencah 88,9 in 97,2 MHz.
Vaše čestitke, obvestila, reklame, sprejemamo na
upravi Centra za informiranje, propagando in založni-
štvo, na Foitovi 10 v Titovem Velenju.
Informacije dobite po telefonu 855-450
Petek, 10. 8.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude
luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS);
16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00
domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice ti ^
ke in pozdravi. '   "5^
Ponedeljek, 13. 8.: 8.00 Napoved, 8.05 Po.^
Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop 9 a.
dopoldne, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska v.
13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 1330 Za
14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodk^S
vi (prenos RS), 16.00 Lov na Neptunovo maj "^"J
Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskih'Jj
- Lestvica domačih melodij, 19.00 Zaključek son ■
Torek, 14. 8.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8
la, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00
z vami, 10.00 Poročila, 10.15 Glasbene novosti,
danska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos |jB
Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Porospl
Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Lov na n
majico, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprt,
skim ključem, 19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 15. 8.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 815-
la, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 p."
vprašajte, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska ma^
Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmia,v
Kam danes?, 15.00 Poročila, 15,30 Dogodki ip' '
(prenos RS), 16.00 Lov na Neptunovo majico,
ka, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem J
gverila, 19.00 Zaključek sporeda. ""I
Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do isg.
nedeljah od 8.00 do približno 15.00, na UKVVfreJ
100,3 in 95,9 MHz - stereo in na SV frekvenci 953[]J
oddaja, 11.30 Rubrika iz zdravstva, 12.00 Naši ;
čestitajo in pozdravljajo.
Ponedeljek, 13. 8.: 12.00 Napoved sporeda, 12 ■
13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice c:'::
šport, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), ^•
poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Šport, 18.0C
vam predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila, ig.Oi;;^
ček sporeda. "
Torek, 14. 8.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPc
Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obv-
tura, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), v.
poslušalci čestitajo in pozdravljajo, turizem, kultura']]
Poročila, obvestila, turizem, kultura, 18.00 Danessei
predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaklji
sporeda.
Sreda, 15. 8.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 E^:
Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obve
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Nas _ .
ci čestitajo in pozdravljajo. Osrednja tedenska a-
oddaja, 17.00 Poročila, obvestila, 18.00 Danes se
predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaklp
sporeda.
Radio Šmarje oddaja na frekvenci 93,7 MHz, obn
Ijah pa tudi na frekvenci 1566 kHz.
Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove; 18.0
izbirate, mi vrtimo.
Nedelja 12. 8.: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od^
luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofo
med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.4^
čestitke in pozdravi. '
Ponedeljek, 13. 8.: 15.00 Začetek sporeda; 15.1S
Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 1
Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli;!
Lestvica Radia Velenje.
Sreda, 15. 8.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od H
luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdajj
kaj; 16.03 do 19.00 Poletno popoldne na Radiu Veki
SLOVENIJA!
8.35-10.50 m 15.30-0.55 TELETEKST TV SLOVENIJA;
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 RADOVEDNI TAČEK: VLAK;
9.10 ZLATA PTICA: JEŽ IN LISICA; 9.15 MOJA DRUŽI-
NA IN OSTALE ŽIVALI, angleška nadaljevanka, 6/13;
9.45 ČUDEŽNA LETA. ameriška nanizanka, 8/18; 10.10
ZGODBE IZ ŠKOLJKE. 5. oddaja; 10.40 VIDEO STRANI;
15.45 VIDEO STRANI; 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev,
PRI HUXTABLOVIH, 3/22, POLNOČNI KLICI, ameriška
nanizanka, 10/17, HOOPERMAN, ameriška nanizanka,
5/10; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.10 IZ TUJIH KUHINJ:
PAKISTAN. 2. del. ponovitev izobraževalne serije, 8 9;
18.20 SENCA OPOLDNE, izobraževalna oddaja; 18.40
CVETLIČNE ZGODBE, angleška risana serija, 11/13;
18.55 CICIBAN, DOBER DAN: TAM JE VRTEC, TAM JE
GRAD; 19.10 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 19.50 VREME; 19.54 UTRIP; 20.15 ŽREBA-
NJE 3x3; 20.30 OBOROŽEN ROP; 22.15 TV DNEVNIK
3; 22.40 POLETNA NOČ. PRI HUXTABLOVIH. ameriška
nanizanka. 4/22, POLNOČNI KLICI, ameriška nanizan-
ka, 11/17, ROŽNATA NANIZANKA, francoska nanizan-
ka, 5/8; 0.45 VIDEO STRANI ^
DINI; 20.40 Rim: POKAL NARODOV V VATERPOLU,
POLFINALE, prenos; 21.45 POROČILA; 21.50 Rim: PO-
KAL NARODOV V VATERPOLU, POLFINALE, prenos;
22.50 OKNO, zabavna oddaja HTV; 23.50 SATELITSKI
PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI
HRVAŠKA!
tovno mladinsko prvenstvo (do 16 let); 14.35 Argentina: SP
V KOŠARKI, Jugoslavija-Portorico, posnetek, 16.05 IGRE
BREZ MEJA; Francija; 18.00 DANES SKUPAJ; 18.30 SANJE
POLETNIH DNI; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 TV FELJTON;
20.40 Rim: VATERPOLO, Pokal narodov (Al : B2); 21.45
POROČILA; 21.50 Rim: VATERPOLO, Pokal narodov (A2
: BI); 22.50 KONCERT DUNJE VEJZOVIČ
SLOVENIJA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
17.30 DANES SKUPAJ, oddaja HTV; 18.00 Argentina:
SP V KOŠARKI: Jugoslavija - Portoriko, posnetek iz
Santa Feja; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 TV FELJTON:
POEZIJA OSEMDESETIH NA HRVAŠKEM IN V VOJVO-
9.20 TV KOLEDAR; 9.30 ČEBELICA MAJA, risanka; 9.55
PROGRAM PLUS. ponovitev; 12.05 LOV ZA SREČO,
angleška nanizanka, 114; 13.00 SVETNIK, angleški se-
rijski film, 6/6; 14.35 CIKLUS FILMOV PO DELIH M.
TVVAINA: Z ONE STRANI ATLANTIKA, ameriški film;
16.05 REZERVIRAN ČAS; 126.20 NARODNA GLASBA;
17.20 POROČILA; 17.25 INFORMATIVNA ODDAJA ZA
GOSTE IZ TUJINE; 17.30 ULICA STRAHOPETCEV, an-
gleška nanizanka. 2/13: 18.20 SEDMI ČUT. oddaja
o prometu; 18.30 ŽIVETI Z NARAVO, dokumentarna
oddaia; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 KA-
PETAN GROM IN VOJAKI PRIHODNOSTI, ameriška
znanstvenofantastična serija; 20.35 ČAS ZA LJUBE-
ZEN, angleški film; 22.15 TV DNEVNIK; 22.30 ŠPORT-
NA SOBOTA; 22.50 INFORMATIVNA ODDAJA ZA GO-
STE IZ TUJINE; 22.55 PROGRAM PLUS, DRAGI JOHN,
ameriška nanizanka. V 80 DNEH OKOLI SVETA, dok.
serija, 47, SANTA BARBARA, ameriška nadaljevanka;
1.15 POROČILA; 1.20 EKSTRA PROGRAM PLUS, HO-
ROSKOP, OPERNE ZGODBE
KOPER
13.45 KOŠARKA - SVETOVNO PRVENSTVO: ITALIJA
- KITAJSKA (ponovitev); 15.30 NOGOMET - NEMŠKO
PRVENSTVO BUNDESLIGA (neposredni prenos; 17.30
RAZISKOVALNA BAZA; 18.00 SVETOVNO PRVEN-
STVO: ZDA - ŠPANIJA (ponovitev); 20.00 ODPRTA
MEJA; 20.15 TVD STIČIŠČE; 20.30 COLLEGE SUPER-
STARS: 22.00 TV NOVICE; 22.10 POLETNI BOKS; 22.45
HOCKEV  NHL  STANLEV  CUP;   23.45   NOGOMET
- NEMŠKO PRVENSTVO »BUNDESLIGA« (ponovitev)
in televizijske zgodbice, ponovitev; 14.30 1OO0J
STROVIN. Edvard Munch: Štiri dekleta na mostu;<
KRALJEVSKI VALČEK (Nemški film, 1935:  =
OTROŠKI.VVURLITZER; 16.55 MINI ČAS V
NARAVA IN TEHNIKA ZA OTROKE, Luč
17.35 MUPPETS SHOW, Gost: Rudolf Nureje. "
SESTANEK; 18.24 VPRAŠANJA KRISTJANOV
varja župnik Hansjorg Eichmeyer; 18.30 NOGOt^
19.00 MILIJONSKO KOLO. vodi Peter Rapp: 19M
V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 \m
- ZAVRTELI VAM BOMO: 1. SVOJEGLAVEC (Lazi
- francoski film, 1977); 2. GAŠPERČEK (Le guij
- francosko-italijanski film. 1979); 3. KRCKOO
NJEGOV NILSKI KONJ (I sto con gli ippotami -1"
ski film, 1979); 21.50 IZDAJA (La balance -
film, 1982); 23.35'ZALJUBLJENI STATIST (The^J
ty Extra - fiongkonški film. 1980); 1.20 EX UBf«
HRVAŠKA II
12.40 TEST; 12.45 KOLEDAR; 12.55 Vinkovci: TENIS, Sve-
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovi-
tev; 9.30 SIMPTON IN STRAH, Teorije o strahu od
Freuda do danes - 1. del: Sigmund Freud; 10.20
KRALJ ARTUS, 1. del; Mit in resničnost - Z okroglo
mizo in svetim gralom je angleški bajeslovni kralj po-
stal pojem plemenitega viteštva; 11.05 LAHKO TE JE
LJUBITI (Easy to Love - ameriški film. 1953); 13.35
POROČILA; 13.45 Ml, ponovitev; 14.15 MEDIJ, radijske
SLOVENIJA I
HRVAŠKA I
KOPER
9.10 VIDEO STRANI; 9.35 ŽIV ŽAV; 10.25 PET PRIJATE-
LJEV, ponovitev angleške nanizanke, 7/13; 10.50
ZGODBE IZ MEST: ZVORNIK, zabavnoglasbena oddaja
TV Sarajevo, 8/11; 11.20 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAM-
BEL OTTAVIA BRAJKA; 12.00 KMETIJSKA ODDAJA TV
BEOGRAD, 12.55 VIDEO STRANI; 15.50 J. MAREK:
PRAŠKI PANOPTIKUM, češkoslovaška nanizanka, 5/
10; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.10 BEAU BRUMELL. an-
gleški film; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 19.50 VREME; 20.00 KAZIMIR KLARIČ:
POZITIVNA NIČLA, nadaljevanka hrvaške TV, 2/6; 20.55
ZDRAVO, 22.20 TV DNEVNIK 3; 22.40 VIDEO STRANI
SLOVENIJA II
10.50 DANES ZA JUTRI, oddaja za JLA in KO SE KORE-
NIN ZAVEMO: NAJHUJŠA PREIZKUŠNJA; 13.40 BU-
DIMPEŠTA: AVTOMOBILSKE DIRKE FORMULE 1 ZA
VELIKO NAGRADO MADŽARSKE, prenos; 16.00 SATE- HRVAŠKA II
LITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 18.05 ' "» » "v»ixf-» 11
DRUŽENJE S PESMIJO, glasbena oddaja TV Novi SAD;
19.00 AVTOMOBILSKE DIRKE FORMULE 1, posnetek
iz Budimpešte; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 RAZGLEDNI-
CE MEST, 3-zadnji del angleške dokumentarne serije;
20.43 RIM: FINALE POKALA NARODOV V VATERPO-
LU; 20.43 TEKMA ZA 1. MESTO, prenos; 21.45 TEKMA
ZA 3. MESTO, prenos; 22.50 ŠPORTNI PREGLED,
23.35 REPORTAŽA Z NOGOMETNIH TEKEM
9.30 POROČILA; 9.35 SMRKCI, ponovitev risane serije; •
10.00 NEDELJSKO DOPOLDNE ZA OTROKE, Koncerti
zbora »Kolibri«, Sejem knjig v Bologni; 11.00 KMETIJ-^
SKA ODDAJA; 12.00 RESNA GLASBA; 13.00 POSLOV-^
NA ŽENSKA, angleška nadaljevanka, 1/6; 13.50 RISAN- i
KA; 14.05 POROČILA; 14.10 NEDELJSKO POPOLDNE;}
16.10 ODKRITJA POD VODO, angleška poljudnoznan-i
stvena serija, 2/5; 17.00 INFORMATIVNA ODDAJA ZA ^
GOSTE IZ TUJINE; 17.05 CIKLUS ŠPORT NA FILMU, j
TRENER LETA. ameriški film; 18.45 SMRKCI, risana
serija; 19.10 TV SREČA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ČE
NEKOČ POTRKAŠ NA MOJA VRATA, italijanska nada-!
Ijevanka, 1/4; 21.10 IGRE BREZ MEJA: ITALIJA, zabav-i
na oddaja, 23.05 TV DNEVNIK; 23.25 INFORMATIVNA ^
ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 23.30 PROGRAM;
PLUS. GARFIELD, risana serija, ALO, ALO, angleška;
humoristična serija, RUSKA RULETA, ameriški film;
1.50 POROČILA
11.45 MOTOCIKLIZEM - VELIKA NAGRADA ŠVEDSKE
- 125 cc (neposredni prenos); 12.30 JUKE BOX; 13.15
MOTOCIKLIZEM - VELIKA NAGRADA ŠVEDSKE - 500
cc (neposredni prenos); 14.00 FISH EVE; 14.45 MOTO-
CIKLIZEM - VELIKA NAGRADA ŠVEDSKE - 250 cc
(neposredni prenos); 15.30 RAZISKOVALNA BAZA;
16.15 MOTOCIKLIZEM - VELIKA NAGRADA ŠVEDSKE
- SIDECAR   (neposredndi  prenos);   17.00  TENIS
- VVIMBLEDON '90; 20.30 MOTOCIKLIZEM - VELIKA
NAGRADA ŠVEDSKE (ponovitev); 22.15 TV NOVICE;
22.25 AVTOMOBILIZEM (POSEBNA ODDAJA) VELIKA
NAGRADA MADŽARSKE; 00.00 POLETNI NOGOMET;
00.45 ODBOJKA - SVETOVNI POKAL: ITALIJA - BRA-
ZILIJA (ponovitev)
AVSTRIJA I
8.15 TEST; 8.20 TV KOLEDAR; 8.30 PROGRAM PLUS, po-^
novitev; 10.50 DANES ZA JUTRI, 13.55 Budimpešta: Formu-l
la 1 za VN Madžarske; 16.30 ATLETIKA 90, reportaža; 16.50'
AVTOMOBILIZEM; 18.30 PROSTOZIDARJI - SKRIVNOSTI i
BRATOVŠČINE, 1/3 del dok, serije; 19.30 TV DNEVNIK; i
20.00 TV FORTUNA; 20.30 POROČILA; 20.40 Rim: VATER-'
POLO, Pokal narodov, finale; 21.45 Rim: VATERPOLO, Po-.
kal narodov, tekma za 3. mesto; 22.50 ŠPORTNI PREGLED'
9.00 POROČILA; 9.05 AVSTRIJA II, dokumentarna seri-
ja; 10.40 TEDNIK, z vremensko napovedjo za prihodnji
teden; 11.00 TISOČ IN ENA NOČ, reportaža; 12.00
HELLO AUSTRIA, HELLO VIENNA, tedenska oddaja
v Avstnji v angleškem jeziku; 12.30 ORIENTACIJA, po-
novitev; 13.00 SESTANEK, ponovitev; 13.25 RAJI ŽIVA-
LI, serija; 13.50 TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev;
14.15 POPAJ. risanka; 14.20 VEDNO TEŽAVE S PR-
FOKSI (Nemški film, 1968); 15.35 HELMI - OTROŠKI
PROMETNI KLUB; 15.40 HRČEK V SPALNI SRAJCI,
Praded pošilia lepe pozdrave, zadnji del otroške serije;
AVSTRIJA II!____^
15.45 BORZNO POROČILO; 16.00 ZDRUŽENE
NARODOV; 17.00 BOSONOGA V POSTELJI, 5.*
žinske serije; 18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE.!
18.30 SLIKA AVSTRIJE; 19.00 AVSTRIJA DANES,
ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTUR*
MARGARET BOURKE-VVHITE (Ameriški TVfilnV
21.50 ŠPORT; 22.20 ZDAJ PA NEKAJ DRUGA"
glasbena parodija VVernerja Sobotke; 22.50)
BERLIN. Glasbeni gala iz »Theater des W«
23.50 GRAND PRIX AVSTRIJSKIH PROFESlO*«
PLESALCEV; 0.55 EX LIBRIS
_____
16.25 MINI ČAS V SLIKI; 16.35 EWOKI. zadnfi^.
serije; 17.00 VELIKIH 10. TV hit lestvica; 175»'
GE, oddaje za mlade; 18.30 KNIGHT RIDEH.|J
KITT; 19.15 LOTO 6 IZ 45 Z JOKERJEM; 1?;'
V SLIKI 1; 19.48 ŠPORT; 20.15 LOČENE MiZE '
te Tables - britanski TV film); 22.20
22.20 GlUDITTA, opereta Franza Leharja;
ROČILA; 0.00 KOMORNA GLASBA ZA BASt'""
VVolfgang Amadeus Mozart; 0.50 POROČILA
AVSTRIJA
9.00 POROČILA; 9.05 KULTURNI TEDNIK;
DUŠA JE STRASTNA PLESALKA Nemški igfjljf.
mentarni film (1979); 10.30 POKRAJINE ZE^^p
kani; 11.30 STRAUSS A LA CARTE. glasbeni''' |
Szaizsze; 12.15 40 LET REKLAM V AVSI^J^k^
LITERATURA NA LADJI; 13.00 DOBER ^^f^
ŠKA, oddaja za koroške Slovence; IS-^L^f i
POPOLDNE FORMULA 1 ZA VN MADZAPJIVj
dimpešte (ob 14.00); 17.15 KLUB ZA SENIU^jjl
nek z vsemi, ki so po srcu ostali mladi. ',qO(^
OKREPČEVALNICE, Gnila jajca; 18.25 D^^rflff
STI IZ AVSTRIJE; 18.30 SLIKA AVSTRIJE: '"'53(1
JAN V ČASU; 19.00 AVSTRIJA DANES: J^n
V SLIKI 1; 19.48 ZAKLADNICA AVSTRIJA, »tj j j
Lovskem muzeju na gradu Hohenbrunn; * • p(]
II. (Jaws II. - ameriški film, 1978); 22.11'/'5^
22.15 NEŽNE SESTRIČNE (Tendres CDUsif
cosko-nemški film, 1980); 23.40 MIKE NAM'«'
novinke; 0.35 POROČILA

SPORED
9. AVGUST 1990 -STRAN 19
I LLM/I III U\ I
b3S_10.40 m 14.10-0.50 TELETEKST TV SLOVENIJA;
g50 VIDEO STRANI; 9.00 Ela Peroci: NINA IN IVO: KAJ
JE NINA NAŠLA, oddaja za otroke, 4/8: 9.15 ALICE IN
njena DRUŠČINA; GOKART DIRKA, angleška nanl-
Unka za otroke, 9/16; 9.30 UTRIP; 9.45 ZRCALO TED-
na 10.00 NACIONALNI FOLKLORNI ANSAMBEL VE-
fjEŽUELE; DANZAS MARACAIBO, 1. del; 10.30 VIDEO
STRANI; 14.25 VIDEO STRANI; 14.35 ZDRAVO, ponovi-
tev 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev, PRI HUXTABLO-
VIH4/22, POLNOČNI KLICI, ameriška nanizanka, 11/17,
ZGODBA O ROČK AND ROLLU, am. dok. nan., 3/6;
18 00 TV DNEVNIK 1; 18.10 UTRIP; 18.25 ZRCALO
tedna; 18.40 RADOVEDNI TAČEK: PUST; 18.55 CVET-
LIČNE ZGODBE, angleška risana serija, 12/13; 19.10
RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.50
VREME; 20.00 B. NuSič: GOSPA MINISTRICA, komedi-
ja tv Beograd; 22.10 TV DNEVNIK 3; 22.35 POLETNA
'moč, pri HUXTABL0VIH, ameriška NANIZANKA, 5/
22, POLNOČNI KLICI, ameriška nanizanka, 12/17, HO-
OPERMAN, ameriška nanizanka, 6/10; 0.40 VIDEO
STRANI
SLOVENIJA 11^--M
16 30 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
18.55 SENJ, izobraževalna oddaja HTV; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 ZAGREBŠKI JAZZ FAIR '89, zabavno-.
glasbena oddaja HTV; 21.00 PO SLEDEH NAPREDKA;
21.25 IGRE BREZ MEJA: FRANCIJA, zabavna oddaja
TV Beograd, 4/9; 23.20 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI
HRVAŠKA I^^^IIZ^M
9.55 TV KOLEDAR; 10.05 SKRIVNOSTNI OTOK, slova-
ška nadaljevanka za otroke, 3/13; 10.35 RADOVEDNI
TAČEK, oddaja za otroke TV Slovenija; 10.50 RISANKA;
11.05 MALČKI z DURMITORJA, oddaja za otroke; 11.05
ZVOKI MALEZIJE, glasbena oddaja; 12.00 CERKVE IN
SAMOSTANI NA SKADARSKEM JEZERU, izobraževal-
na oddaja; 12.35 SVET V ŽEPU, dokumentarna oddaja;
13.15 CVNARA, ameriški film; 14.35 SKICE IZ INDIJE:
HARIDVVAR; 15.10 GORANOVE ZGODBE, serija za
otroke, 12/14; 15.25 POROČILA; 15.30 PROGRAM
PLUS, ponovitev; 17.50 SEDMI ČUT, ODDAJA O PRO-
METU; 18.00 POROČILA; 18.05 TV KOLEDAR; 18.15
RISANKA; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 INFORMA-
TIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 18.45 MEŠTRO-
VIČ, dokumentarna oddaja; 19.15 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.05 SALOMONOV SIN, danska TV drama;
21.00 TURISTIČNE INFORMACIJE; 21.05 HORIZONTI,
zunanja politika; 21.35 TV DNEVNIK; 21.55 INFORMA-
TIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 22.00 PRO-
GRAM PLUS, CHEERS, ameriška humoristična serija,
MOŽ, KI JE ŽIVEL V RITZU, amer. nad., 1/4, SKRIVNO-
STI MORJA, dokumentarni film; 0.20 POROČILA
HRVAŠKA II
17.20 TEST; 17.40 TV KOLEDAR; 17.55 Argentina: SP V KO-
ŠARKI; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 MODRI PROGRAM: MOR-
JE; 20.30 KONCERT ŠTEFANA GRAPPELIJA; 21.30 PORO-
ČIU; 21.35 JANIS
KOPFn—
13.45 NOGOMET (PRIJATELJSKO SREČANJE) : CESE-
NA - MILAN; 15.30 NOGOMET - MEDITERANSKI PO-
KAL: TORINO - ATLETICO MADRID; 17.30 RAZISKO-
VALNA BAZA; 18.00 KOŠARKA - SVETOVNO PRVEN-
STVO ČETRTFINALE neposredni prenos; 19.45 ODPR-
TA MEJA; 20.00 TV STIČIŠČE; 20.15 NOGOMET - ME-
DITERANSKI POKAL: (neposredni prenos) GENOVA:
OLIMPtOUE - ATLETICO MADRID; 22.00 TV NOVICE;
22.10 ZLATI JUKE BOK; 23.45 MOTOCIKLIZEM - VELI-
KA NAGRADA ŠVEDSKE PONOVITEV DIRK: 125 cc,
250 cc in 500 cc
AVSTRIJA I-
9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovi-
tev; 9.30 SLIKA AVSTRIJE, ponovitev; 10.00 SREČA-
NJE Z NARAVO, oddaja o živalih v sodelovanju z WWF;
10.30 MARGARET BOURKE-VVHITE, ponovitev (Ameri-
ški tv film, 1989); 12.00 1000 MOJSTROVIN, Wolf Vo-
stell: Miss Amerika; 12.10 TELO - DUŠA - ZAVEST, 5.
del: Bolečina; 13.05 POROČILA; 13.15 ZAKLADNICA
AVSTRIJA, ponovitev; 13.35 TEDNIK, ponovitev; 13.55
ALLOTRIA (Nemški film, 1936) ČB; 15.35 FRAČJI DOL,
z lutkami Jima Hensona; 16.00 TRMOGLAVKA, Prva
ljubezen; 16.25 BAKER STREET BOYS, Duh Juliana
Midvvinterja, 1. del; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 JAZ
IN TI, počitniški program; 17.55 GULLIVERJEVA PO-
TOVANJA; 18.00 Ml; 18.30 KNIGHT RIDER, Kdor druge-
mu koplje jamo; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS
V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 ŠPORT
V PONEDELJEK; 21.15 MAGNUM, Umazana igra; 22.00
POGLEDI S STRANI; 22.10 ZANIMIVOSTI IZ SVETA
FILMA; 22.40 BLOW UP (Britanski film, 1966), 0.30
MIKE HAMMER, Smrtna moda; 1.15 POROČILA
AVSTRIJA II
17.00 VINOGRADNIKI, 10. del: Mosel - Saar - Ruwer;
17.30 LIPOVA ULICA, Bonjour Pariš; 18.00 TRI IZ
OKREPČEVALNICE, Delo na črno za Kanado; 18.30
VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS
V SLIKI 1; 20.00 KULTURA; 20.15 TEKMECI NA DIRKA-
LIŠČU, Sum; 21.00 NOVO V KINU, filmi in njihove
zvezde; 21.15 ŠILING, gospodarski magazin; 22.00
ČAS V SLIKI 2; 22.25 SKRIVNE SANJE, Rojstvo v vodi;
23.10 NOČNI STUDIO, Bož[a iskrica - Svetovno načelo
ustvarjalnosti; 0.10 POROČILA
SLOVENIJA I M
8 50 VIDEO STRANI; 9.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 6.
ODDAJA; 9.30 ŽIV ŽAV; 10.20 ALPSKI VEČER '90; 10.50
VIDEO STRANI; 15.45 VIDEO STRANI; 15.55 POLETNA
NOČ, ponovitev, PRI HUXBALOVIH. amer. nadaljevan-
ka, POLNOČNI KLICI, ameriška nanizanka, 12/17, HO-
OPERMAN, ameriška nanizanka, 6/10; 18.00 TV DNEV-
NIK 1; 18.10 ZLATA PTICA: LISICA IN KOŽICA, pravlji-
ca, 18.15 M. BUH: ČISTO PRAVI GUSAR, tv nadaljevan-
ka, 3/5; 19.05 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV,
DNEVNIK 2. 19.50 VREME; 20.00 J.C. Grumberg: MU-
SIC HALL, francoska nadaljevanka. 1/4; 20.55 JAZZ
FESTIVAL MONTREUX '89: RITMI SVETA; 22.00 TV
DNEVNIK 3; 22.20 POLETNA NOČ, PRI HUXTABLOVIH,'
ameriška nanizanka, 6/22, POLNOČNI KLICI, ameriška
nanizanka, 13/17, HOOPERMAN, ameriška nanizanka, j
7/10; 0.25 VIDO STRANI
SLOVENIJA II
19.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI,
i. MEDNARODNI FESTIVAL PEVSKIH ZBOROV, NA-
REČNEGA PETJA LJUBLJANA '90, 4. ODDAJA; 19.30
TV DNEVNI; 20.00 RITMO LOKO, zabavnoglasbena od-
daja HTV; 20.50 ŽREBANJE LOTA; 20.55 EX LIBRIS:
ZGODBE O ROŽAH, PORTRET JOVANA ŽUJOVIČA,;
IZOBRAŽEVALNA ODDAJA TV BEOGRAD; 22.15 SATE-
LITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI
HRVAŠKA I
9.55 TV KOLEDAR; 10.05 SKRIVNOSTNI OTOK, slova-
ška nadaljevanka za otroke, 4'13; 10.35 RISANKA;
11.05 MALA ŠOLA V VRANJINI, dokumentarna oddaja;
11.35 ZNANA SHOW, zabavnoglasbena oddaja; 12.05
SAMOSTAN NA PRVI, dokumentarna oddaja; 12.35
MIKSER M, zabavna oddaja; 13.25 MIKROFONIJA, an-
gleška nanizanka, 2/5; 14.20 ZDAJ PA PO SLOVEN-
SKO, izobraževalna serija TV Slovenija, 3/5; 14.50 MALI
SVET. oddaja za otroke; 15.25 POROČILA; 15.30 PRO-
GRAM PLUS, ponovitev; 18.00 POROČILA; 18.05 TV
KOLEDAR; 18.15 RISANKA; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE;
18.40 INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE;
18.45 BELA ŠTORKLJA, poljudnoznstveni film; 19.15
RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽREBANJE LOTA;
20.05 PORKIJTE JI OBRAZ, angleška nadalievanka, 2/
6; 21.05 V VELIKEM PLANU, kontaktni magazin; 22.05
TV DNEVNIK; 22.25 INFORMATIVNA ODDAJA ZA GO-
STE IZ TUJINE; 22.30 PROGRAM PLUS^ MIDVA, angle-
ška humoristična serija, MOŽ, KI JE ŽIVEL V RITZU,
amer. nad., 2/4, dokumentarna serija; 0.50 POROČILA
HRVAŠKA II
17.20 TEST; 17.40 TV KOLEDAR; 17.55 Argentina: SP V KO^
ŠARKI; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 FLUID; 20.45 POROČILA?
20.50 VIDEOBOOM; 21.20 EKRAN BREZ OKVIRJA :
KOPER^B
13.45 KOŠARKA - SVETOVNO PRVENSTVO (ponovi-
tev); 15.30 NOGOMET - MEDITERANSKI POKAL (pos-
netek); 17.30 RAZISKOVALNA BAZA; 18.00 KOŠARKA
- SVETOVNO PRENSTVO ČETRTFINALE (neposredni
prenos); 20.00 ODPRTA MEJA, 20.15 PUNTO DINCON-
TRO; 20.30 JUKE BOX; 21.00 KOŠARKA - SVETOVNO
PRVENSTVO - ČETRTFINALE (neposredni prenos);
22.45 ODBOJKA - SVETOVNI POKAL: ITALIJA - ZDA
(ponovitev)
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovi-
tev; 9.30 FOLLOW ME, 11. del,9.45 ITALIANO IN ROS-
SO E BLU, 11. del; 10.00 DRUŽINA ČLOVEK, Govorica
telesa; 10.30 SABINA IN 100 MOŽ (Nemški film, 1960)
ČB; 12.00 FRED BASSET, risanka; 12.05 ŠPORT V PO-
NEDELJEK, ponovitev, 13.00 POROČILA; 13.10 Ml, po-
novitev; 14.10 DIRKAČI (The Racers — ameriški film,
1954); 15.35 ALICE V ČUDEŽNI DEŽELI, risanka; 16.00
TRMOGLAVKA, Zaroki; 16.25 BAKER STREET BOYS,
Duh,Juliana Midvvinterja, 2. del; 16.55 MINI ČAS V SLI-
KI; 17.05 JAZ IN TI, počitniški program; 17.55 GULLI-
VERJEVA POTOVANJA; 18.00 Ml; 18.30 KNIGHT RI-
DER, Vojaški udar; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS
V SLIKI 1; 20.00 ŠPORT; 20.15 Univerzum: ČUDOVITI
PLANET, 6. del: Veliki gozdovi; 21.00 TV KOTIČEK ZA
ŽIVALI; 21.07 RAILLV, 3. del: Zdaj gre zares; 22.00
POGLEDI S STRANI; 22.10 NEVARNI TRIKOTNIK (Ex-
posed — ameriški triler, 1983); 23.50 SENCE NA OKNU
(Fingersat theVVindovv —ameriški film, 1942) ČB; 1.15
EX LIBRIS
AVSTRIJA II
16.45 MISTIKA; 17.30 ORIENTACIJA; 18.30 TRI IZ
OKREPČEVALNICE, serija; 18.30 VVURLITZER; 19.00
LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VRE-
ME; 20.00 KULTURA; 20.15 ŽIVAL X ŠTIRI, zabavno in
zanimivo iz sveta živali; 21.00 TV KOTIČEK ZA ŽIVALI;
21.07 REPORTAŽE IZ TUJINE, oddaja zunanjepolitične
redakcije; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 KAR SLEHERNE-
GA ZANIMA; 23.55 SALZBURŠKE IMPRESIJE; 0.40 EX
LIBRIS
SLOVENIJA I" M
8.35-12.35 in 15.30-1.20 TELETEKST TV SLOVENIJA;
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 CICIBAN, DOBER DAN: SOLI-
NE; 9.10 ALICE IN NJENA DRUŠČINA, angleška nani-
zanka za otroke, 10/16; 9.25 B. Nušič: GOSPA MINI-
STRICA, komedija TV Beograd; 11.35 J. C. Grumberg:
MUSIC HALL, francoska nadaljevanka, 1/4; 12.25 VI-
DEO STRANI; 15.45 VIDEO STRANI, 15.55 POLETNA
NOČ, ponovitev, PRI HUXTABLOVIH. 6/22, POLNOČNI
KLICI, ameriška nanizanka, 13/17, HOOPERMAN, ame-
riška nanizanka, 7/10; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.10 TV
MOZAIK, PO SLEDEH NAPREDKA; 18.35 MOJA DRUŽI-
NA IN OSTALE ŽIVALI, angleška nadaljevanka, 7/13;
19.10 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2;
19.50 VREME; 19.58 ZiJrich: GP V ATLETIKI, prenos,
TV DNEVNIK 3: 23.05 POLETNA NOČ, PRI HUXTABLO-
VIH, ameriška nanizanka, 7/22. POLNOČNI KLICI, ame-
riška nanizanka, 14/17, HOOPERMAN, ameriška nani-
zanka, 8/10; 1.10 VIDEO STRANI
SLOVENIJA II
17.00 ŠPORTNI PROGRAM; 19.00 PRASTARA OVIJAL-
KA, izobraževalna oddaja; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00
FILM TEDNA; SANJE PO AMERIŠKO, ameriški film;
21.45 SVET POROČA; 22.45 SATELITSKI PROGRAMI
- POSKUSNI PRENOSI.
HRVAŠKA I
9.55 TV KOLEDAR; 10.05 SKRIVNOSTNI OTOK, slova-
ška nadaljevanka za otroke, 5/13; 10.35 RISANKA;
11.05 PISANI AVTOBUS: CETINJE, oddaja za otroke;
11.35 MESTA MRTVIH, dokumentarna oddaja; 12.05
STARINSKI TOP, oddaja o kulturi; 12.40 RENESANČ-
NO SLIKARSTVO NA HRVAŠKEM, 1. del; 13.10 ELIZA-
BETIN DVOR, TV nadaljevanka, 5/6; 14.30 SKICE IZ
INDIJE: AJUB; 14.55 BENJI, SAX IN MALI PRINC, serija
za otroke; 15.20 RISANKA; 15.35 POROČILA; 15.40
PROGRAM PLUS, ponovitev; 18.00 POROČILA; 18.05
TV KOLEDAR; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 INFOR-
MATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 18.45 LEPA
NAŠA, dokumentarna oddaja; 19.15 RISANKA; 19.30
TV DNEVNIK; 20.00 FILMSKI VEČER, PROPAD RIM-
SKEGA IMPERIJA, ameriški film; 23.00 TV DNEVNIK;
23.20 INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE;
23.25 PROGRAM PLUS, CHEERS, angleška humori-
stična serija, MOŽ, KI JE ŽIVEL V RITZU, amer. nad., 3/
4, SIGMUND FREUD, angleška dok. odd., 1/2; 1.45
POROČILA
HRVAŠKA II
19.10 TEST; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 ZiJrich: ATLETSKI
MITING; 20.55 Argentina: SP V KOŠARKI; 23.00 POROČILA;
23.05 KRONIKA SPLITSKEGA POLETJA
13.45 KOŠARKA - SVETOVNO PRVENSTVO (ponovi-
tev); 15.30 ODBOJKA - SVETOVNI POKAL: ITALIJA
- ZDA (ponovitev); 17.30 RAZISKOVALNA BAZA; 18.00
KOŠARKA - SVETOVNO PRVENSTVO - ČETRTFINA-
LE (neposredni prenos); 20.00 ODPRTA MEJA^ 20.15
TVD STIČIŠČE; 20.30 JUKE BOX; 21.00 KOŠARKA
- SVETOVNO PRVENSTVO - ČETRTFINALE (nepo-
sredni prenos); 22.45 NOGOMET - MEDITERANSKI
POKAL GENOVA: GENOA - TORINO (ponovitev);
00.30 BEACH VOLLEV
AVSTRIJA I
13.10 TEKMECI NA DIRKALIŠČU, Sum, ponovitev;
13.55 TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev; 14.20 VE-
LIKI IN MALI SVET (Tha Ambasadors Daughter - ame-
riški film, 1956) ČB; 16.00 HELMI - OTROŠKI PRO-
METNI KLUB; 16.00 MORSKA DEKLICA, risanka po
pravljici Hansa Christiana Andersona; 16.30 PRINC FO-
GA, norveški film; 17.40 X-LARGE, Phil Coilins live 90;
18.30 KNIGHT RIDER, Čarovnije; 19.20 ORF DANES;
19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.50 ŠPORT, 20.15 SALZBURŠKI
CMOKI, 70 let Salzburških slavnostnih iger; 21.45 JA-
SMES GALWAY; 22.25 ŠPORT, POROČILA
AVSTRIJA llf     ----
9.00 POROČILA; 9.05 70 let Salzburškega festivala
SALZBURG, s TV kamerami za kulisami festivalnega
mesta iz leta 1956; 9.25 70 let Salzburškega festivala
SLEHERNIK, ČB,11.00 FERDINAND, parabola Munroja
Lefa; 11.30 VROČINA IN PRAH (Heat and Dust - britan-
ski film, 1982); 13.35 ANDREJ TARKOVSKI - FILMSKI
POET; 14.30 OTOKI ZA MORJEM, Film o beneški lagu-
ni; 16.10 COMPUTERANIMATION, Prix Ars Electronica
89; 16.15 MARIJA NEBEŠKA KRALJICA, pesmi o Materi
božji; 17.15 V STAREM GDANSKU, Sprehod po mestu;
18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE, Babica je največja;
18.25 DRAGOCENOSTI Z BAVARSKE, Vnebohod Egida
Ouirina Asama v samostanu Rohr; 18.30 SLIKA AV-
STRIJE; 18.55 KRISTJAN V ČASU; 19.00 AVSTRIJA
DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.50 TELO - DUŠA,
S stališča krščanstva, budizma in hinduizma; 20.15
ČASTITI ZATISNE OKO (Nemški film, 1971); 21.50
V ZADNJEM TRENUTKU (Alpha Caper - ameriški film,
1973); 23.05 SABOTAŽA (Sabotage - britanski film,
.1936) ČB; 0.20 JAZZOVSKO POLETJE, Jazz Workshop
Tulin - posneto aprila 1989; 1.25 POROČILA
SLOVENIJA l:
8.30-10.20 in 15.30-0.35 TELETEKST TV SLOVENIJA;!
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 GRIZLI ADAMS, 18. del ame-
riške nanizanke; 9.25 ZAKON V LOS ANGELESU, 11.:
del ameriške nanizanke; 10.10 VIDEO STRANI; 15.45
VIDEO STRANI; 15.55 POLETNA NOČ. ponovitev, PRI,
HUXTABLOVIH, 7/22, POLNOČNI KLICI, ameriška na-
niz 14/17, HOOPERMAN, ameriška nanizanka, 8/10;
18.00 TV DNEVNIK 1; 18.10 TV MOZAIK, DINARSKI
GOZD. izobraževalna oddaja; 18.40 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE, ČUDEŽNA LETA. ameriška nani-
zanka, 9/18; 19.10 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 19.50 VREME; 20.00 O. Osetinski-L. Ne-
horošev: MIHAJLO LOMONOSOV, sovjetska nadalje-
vanka, 2/9; 21.15 GALA KONCERT IZ MARIBORA,
OPERNE ARIJE, 2. del; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.20
POLETNA NOČ, PRI HUXTABLOVIH, ameriška nani-
zanka, 8/22, POLNOČNI KLICI, ameriška nanizanka. 15/
17, HOOPERMAN, ameriška nanizanka, 9/10; 0.25 VI-
DEO STRANI i
SLOVENIJA II
ŠPORTNI PROGRAM; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00
"OJ ZA OBSTANEK, 12.-zadnji del angleške poljudnoz-
nanstvene serije; 20.25 NAPADALNOST IN RAZDIRAL-
'^OST, KULTURA IN NASIJE - PERSPEKTIVE, 5.-zadnji
del izobraževalne oddaja TV Sarjevo; 20.55 LEPA NA-
ŠA, dokumentarna oddaja HTV; 22.20 SATELITSKI
PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI *
HRVAŠKA I
9.55 TV KOLEDAR; 10.05 SKRIVNOSTNI OTOK, slova-
ška nadaljevanka za otroke, 6/13; 10.35 HE-MAN, risan-
ka; 11.05 STARI MOSTOVI, dokumentarna oddaja;
11.40 PESMI IZ BOKE; 12.10 MISKER M, zabavna odda-
ja; 13.00 KAKO JE NASTALA ATOMSKA BOMBA, fran-
cosko-kanadska nadaljevanka, 1/3; 14.30 VELIKE MED-
NARODNE DRUŽBE, izobraževalna serija; 15.00 MAJ-
SKE IGRE, predstava za otroke TV Novi Sad, 1/6; 15.35
POROČILA; 15.40 PROGRAM PLUS, ponovitev; 18.00
POROČILA; 18.05 TV KOLEDAR; 18.15 RISANKA; 18.20
ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 INFORMATIVNA ODDAJA
ZA GOSTE IZ TUJINE; 18.45 IZ ČRNEGA DOSJEJA,
dokumentarna oddaja; 19.15 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 SPEKTER, politični magazin; 20.50
GLASBENA ODDAJA; 22.10 TV DNEVNIK; 22.30 IN-
FORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 22.35
PROGRAM PLUS, ALF. ameriška humoristična serija,
MOŽ, KI JE ŽIVEL V RITZU, amer. nad., 4/4, SIGMUND
FREUD; 0.55 POROČILA
HRVAŠKA II
19.10 TEST; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 SEDMI KONTINENT,
domači film; 21.30 POROČILA; 21.35 DP V TENISU, reporta-
ža; 21.50 JAZ SEM BLUES, glasbena oddaja
KOPER^
13.45 KOŠARKA - SVETOVNO PRVENSTVO (ponovi-
tev); 15.30 NOGOMET - MEDITERANSKI POKAL (pos-
netek) GENOVA: GENOA - OLIMPlOUE MARSEILLES;
17.30 RAZISKOVALNA BAZA; 18.00 ODBOJKA - SVE-
TOVNI POKAL NIZOZEMSKA - BRAZILIJA (ponovitev);
20.00 ODPRTA MEJA; 20.15 TVD STIČIŠČE; 20.30 JU-
KE BOX; 21.00 KOŠARKA - SVETOVNO PRVENSTVO
(ponovitev ene tekme); 22.30 TV NOVICE; 23.30 NOGO-
MET - MEDITERANSKI POKAL GENOVA: GENOA
- OLIMPlOUE MARSEILLES (ponovitev)
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovi-
tev; 9.30 ČUDOVITE SLIKE IZ ŽIVALSKEGA SVETA,
Leto dni z damjaki; 10.00 NOVA TOVARNA, 6. del:
Produktivnost in fleksibilnost; 10.30 VELIKI IN MALI
SVET, ponovitev (Ambassadors Daughter - ameriški
film, 1956); 12.10 KRAVE, risanka; 12.15 KLUB ZA SE-
NIORJE, ponovitev; 13.00 POROČILA; 13.10 BORBA
BELE SMRTI; 13.50 TO JE ELVIS (This is Elvis - ameri-
ški film, 1981); 15.35 PERRINE, Toedorjeva denarnica,
risana serija po romanu Brezdomci Hectorja Malofa;
16.00 TRMOGLAVKA, Ločitev, nadaljevanka; 16.25 BA-
KER STREET BOYS, angleška mladinska nadaljevan-
ka: 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 JAZ IN TI, počitniški
program, vmes ŠPORTNA ABECEDA, Jadranje; 17.55
GULLIVERJEVA POTOVANJA; 18.00 Ml; 18.30 KNIGHT
RIDER, Boksarsko prvenstvo: 19.22 ZNANJE DANES;
19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT;
20.15 HAROLD JUHNKE: DOBRODOŠLI V KLUB; 21.15
KULINAFHKA; 21.20 ST. POLTENSKA SPREHAJALIŠ-
ČA, glasbena oddaja; 22.05 POGLEDI S STRANI; 22.15
Videoteka: JEKLENA MREŽA; 23.30 JAZ SEM TISTI, KI
GA IŠČEŠ, film po pripovedi Gabriela Garcia Margu-
eza; 0.55 MIKE HAMMER, Mrtvi ubijalec, zadnji del;
1.40 POROČILA
AVSTRIJA II
15.30 ŠPORT; 17.15 DELTA PELIKANOV: 18.00 TRI IZ
OKREPČEVALNICE, Kdor se zadnji smeje...; 18.30
VVURLITZER: 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 CAS
V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 DO-
MAČE REPORTAŽE; 21.15 KULINARIKA; 21.20 SPEK-
TRUM 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 KLUB 2, POROČILA
SLOVENIJA I M
5-35-11.45 In 15.30-0.35 TELETEKST TV SLOVENIJA;
°-50 VIDEO STRANI; 9.00 KLJUKČEVE DOGODIVŠČI-
NE lutkovna igrica, 8/12; 9.20 DELFIN FLIPPER, ameri-
^•^a nanizanka, 5/7; 9.45 BOJ ZA OBSTANEK, 12.. zad-
^1' del angleške ■poljudnoznanstvene serije.; 10.10 NA-
[^ADALNOST IN RAZDIRALNOST, KULTURA IN NASI-
PE - PERSPEKTIVE, 5., zadnji del izobraževalne od-
°aie TV SA; 10.40 E Vaugh: VNOVIČ V BRIDESHEADU,
zadnji del angleške nadaljevanke; 11.35 VIDEO
^rnANl; 15.45 VIDEO STRANI; 15.55 POLETNA NOČ,
Ponovitev, PRI HUXTABLOVIH, 8/12, POLNOČNI KLICI,
"'"eriška nanizanka. 15/17, HOOPERMAN, ameriška,
I ^nizanka, 9/10: 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.10 TV MOZA-
KOT POTOVANJA - MESTA MOSTOVI, MOSTAR^
IfObraževalna oddaja TV Novi Sad; 18.40 PET PRIJA-
^LJEV, angleška nanizanka, 8/13; 19.10 RISANKA;]
9.20 TV OKNO: 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.50 VREME;
|;54 ZRCALO TEDNA: 20.15 V 80 DNEH OKOLI SVE-!
v, angleška dokumentarna serija, 2/7; 21.10 ZAKON-
r,,lps ANGELESU, ameriška nanizanka, 14/42; 22.00
'V DNEVNIK 3; 22.20 POLETNA NOČ, PRI HUXTABLO-
rilt ameriška nanizanka, 9/22, POLNOČNI KLICI, ame-
^•^a nanizanka, 16/17, HOOPERMAN. 10., zadnji del'
^^riške nanizanke; 0.25 VIDEO STRANI
.^LOVENIJA ll^„^=^sM
^•30 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
18.15 DOMAČI ANSAMBLI, ANSAMBEL OTTAVIA
BRAJKA, ponovitev; 18.55 BERLIN: ATLETSKI MITING,
prenos; 21.45 S. Jankovič: IZDAJALCI IN VOJNI ZLO-
ČINCI, dokumentarna oddaja TV Beograd, 4/5; 22.30
SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI
HRVAŠKA I---
9.55 TV KOLEDAR; 10.05 SKRIVNOSTNI OTOK, slova-
ška nadalievanka za otroke, 7/13; 10.35 RISANKA;
11.05 ČRNOGORSKA NARODNA NOŠA, izobraževalna
oddaja; 11.35 KATEDRALA SVETEGA TRIFUNA, doku-
mentarna oddaja; 12.05 ROČK KONCERT; 12.35 RENE-
SANČNO SLIKARSTVO NA HRVAŠKEM, 2 del; 13.05
MOJE SRCE; 14.35 ZAGREBŠKI KABARET, dokumen-
tarna oddaja: 15.35 POROČILA; 15.40 PROGRAM
PLUS, ponovitev; 18.00 POROČILA; 18.05 TV KOLE-
DAR; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 INFORMATIVNA
ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 18.45 NORO, NOREJ-
ŠE, NORIŠNICA, norveška, humor, serija za otroke, 5/
13; 19.05 RISANKA: 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 V CITY-
JU; 21.00 KLUB 10. zabavnoglasbena oddaja; 21.45 TV
DNEVNIK: 22.05 KULTURNI MAGAZIN, DUBROVNIŠKE
POLETNE PRIREDITVE; 23.05 INFORMATIVNA ODDA-
JA ZA GOSTE IZ TUJINE; 23.10 PROGRAM PLUS, AV-
TOŠTOPAR, ameriška nanizanka, SANTA BARBARA,
ameriška nadaljevanka, STRAHOVIZIJA, ameriška na-
nizanka; 1.20 POROČILA: 1.25 EKSTRA PROGRAM
PLUS, RESNO O SEKSU
HRVAŠKA II
18.50 TEST; 18.55 Berlin: ATLETSKI MITING; 21.30 PORO-
ČILA; 21.35 EN AVTOR, EN FILM; 22.00 OČE NAŠ, španski
film :>
KOPER
13.45 ODBOJKA - SVETOVNI POKAL ITALIJA - SZ
(posnetek); 15.30 ODBOJKA - SVETOVNI POKAL NI-
ZOZEMSKA - BRAZILIJA (povzetek - ponovitev);
17.30 RAZISKOVALNA BAZA; 18.00 KOŠARKA - SVE-
TOVNO PRVENSTVO (neposredni prenos); 20.00 OD-
PRTA MEJA; 20.15 TV STIČIŠČE; 20.30 JUKE BOX;
21.00 KOŠARKA SVETOVNO PRVENSTVO (neposredni
prenos), 22.45 POLETNI BOKS; 23.15 NOGOMET
- NEMŠKO PRVENSTVO »BUNDESLIGA« (posnetek)
VVERDER - BORUSSIA
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovi-
tev; 9.30 RUŠČINA: 10.10 EVROPSKE UNIVERZE, 6.
del: Univerza Padova; 10.30 ČASTITI ZATISNE OKO,
ponovitev (Nemški film, 1971); 12.05 DOMAČE REPOR-
TAŽE, ponovitev; 13.05 POROČILA; 13.15 Ml; 13.45
MUZIKANTI IZ AVSTRIJE; 13.55 ČLOVEK. KI JE PREMI-,
KAL GORE (The Man With the Pow/er - ameriški znan-
stvenofantastični film, 1977); 15.35 INŠPEKTOR GAD-
GET, Gadget v Grčiji, risanka; 16.00 TRMOGLAVKA,
Poroka, zadnji del nadaljevanke po romanu Emmy von
Rhoden; 16.25 BAKER STREET BOYS, angleška mla-
dinska serija; 16.55 MINI ČAS V SLIKI, 17.05 JAZ IN TI,
počitniški program: 17.35 MINI KVIZ; 17.55 GULLIVER-
JEVA POTOVANJA; 18.00 Ml; 18.30 KNIGHT RIDER,
Knight za rešetkami: 19.22 ZNANJE DANES: 19.30 ČAS
V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 DER-
RICK, Umor na robu gozda; 21.20 ZAKON V LOS AN-
GELESU, Moške borbe; 23.00 STRAH V HIŠI MARSTEN
(Salems Lot - 1. del ameriškega tv filma, 1979); 0.25
POROČILA; 0.30 MANNIX, Poiščite Angelo; 1.15 PO-
ROČILA
AVSTRIJA IIEz=zzr
16.25 BORZNO POROČILO: 16.40 MOSELBRUCK, Veli-
ka ljubezen: 17.30ŽIVALI MEDITERANA, Sipina-ideal-
no skrivališče žuželk, 18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE,
serija; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM;
19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME: 20.00 KULTURA;
20.15 MOČNEJŠE OD STALINA, Gruzija: Domovina na
Kavkazu: 21.00 MODA, magazin; 21.20 KOMPAS,
evropski magazin; 22.00 ČAS V SLIKI 2, 22.25 ŠPORT;
22.55 CANNEŠKI KOLUT 1990; 23.55 STOPNICE, Video
Zgignievva Rybczynskega, 0.20 ČETRTA DIMENZIJA
(The Fourth Dimension); 0.50 OKLEPNICA POTEMKIN
(Sovjetski nemi film, 1926) ČB; 1.45 POROČILA
20. STRAN - 9. AVGUST 1990
MODNI KLEPET
, Pripravlja
VLASTA CAH'ŽEROVNIK
Kaže, da je avgust spet vzpodbudil naše bralke in bralce,
da se nana pogosteje oglašajo. Vendar pa moramo, žal spet,
opozoriti vse tiste, ki pošiljajo samo nagradne kupone, da
vse kupone, ki prispejo v naše uredništvo brez modnega
vprašanja, neusmiljeno izločamo.
Samo nagradni kuponi, brez modnih vprašanj, sproti pri-
stajajo v košu za smeti, v škatko, iz katere bomo konec
meseca spet izžrebali dobitnika modnega, unikatnega,
ročno pletenega puloverja Vlaste Cah-Žerovnik, pa uvrš-
čamo tiste, ki imajo priloženo tudi vprašanje za našo sveto-
valko. In tudi teh je kar precej. Nekaj je splošnih, takšnih, ki
zahtevajo obširnejše odgovore in nanje Vlasta Cah-Žerovnik
odgovarja v Opoldanski mavrici Radia Celje vsako zadnjo
soboto v mesecu, na krajša, čisto konkretna vprašanja pa
najdete odgovore v Modnem klepetu. In, čeprav smo še
v vročem poletju, vam zdajle že obljubljamo temo Opoldan-]
ske mavrice konec avgusta - govorili bomo o smernicah j
jesenske mode. osnovnih zakonitostih, ki bodo spet za nekaj i
mesecev krojile način oblačenja. ;
UREDNIŠTVO j
Vprašanje:
Marija iz Laškega je že
pred leti dobila od tete
snežno bel blazer iz teške
svile, klasično oprijetega
kroja, brez ovratnika. Prija-
teljica ji pravi, da se takšni
blazerji zopet nosijo, ven-
dar nima idej, s čim bi ga
najbolje kombinirala.
Odgovor:
Vaša prijateljica ima prav
in tukaj imamo še en dokaz,
kako se moda spreminja,
obrača, pa vselej znova vra-
ča, zato je bila vaša odloči-
tev, da blazerja ne zavržete,
res dobra.
Narisala sem vam nekaj
predlogov, kako ga lahko no-
site. Ker ste nekoliko nižje
postave, bi vam odsvetovala
dolgo, ozko, ali (še slabše)
nabrano krilo, ker boste
s tem le še »izgubili« nekaj
dragocenih centimetrov. Tu-
di zelo širokih hlač se izogi-
bajte, klasične ali ozke pa
vam bodo prav imenitno pri-
stajale!
VLASTA
Konzerviranje
zelenjave
v času, ko je na domačem
vrtu ali njivi ali pa najbližji
tržnici dovolj zelenjave, bo
prišlo prav nekaj receptov
za vlaganje, pozimi pa bo-
mo osvežili jedilnik.
Kumare
5 kg kumaric, 11 kisa za
vlaganje. 21 vode, 10 žlic soli,
3 žličke sladkorja, poper, lo-
vor, koper, šalotka po okusu.
Kumarice operemo oz.
skrtačimo z mehko ščetko in
pustimo, da se osušijo. Vo-
do, kis, sol. sladkor in začim-
be zavremo, medtem pripra-
vimo 13 kozarcev in po-
krovčkov. Ko zavre, dodamo
kumare. Kuhamo jih toliko
časa, da spremenijo barvo,
nato še tople damo v kozarce
in zapremo.
Paprika
10 kg paprike, 21 kisa.
20 dag soU. 30 dag sladkorja,
jogurtov lonček olja.
Papriko očistimo, opere-
mo in osušimo. Kis z dodatki
zavremo, paprike prevremo
le toliko, da spremenijo bar-
vo (3 minute). Papriko nalo-
žimo v kozarce. Kis še enkrat
prevremo in ohladimo, nato
nalijemo v kozarce do vrha
in zapremo. Dobimo 10 do 12
kozarcev.
Fižolova solata
5 kg stročjega fižola, 5 veli-
kih paprik, 5 velikih čebul,
5 zelenih paradižnikov, 11 ki-
sa za vlaganje, 21 vode, Idi
olja, 12 dag soli, 12 dag slad-
korja, cel poper.
Fižol operemo, narežemo,
v vodi napol skuhamo in od-
cedimo. Nato zavremo kis in
vodo z dodatki, damo noter
fižol in ostalo zelenjavo in
kuhamo 5 minut. Še toplo
damo v kozarce in zapremo.
Solata je tako že pripravljena
za serviranje. Dobimo 10 ko-
zarcev.
Bolgarska solata
6 zelenih paradižnikov,
6 rdečih paradižnikov, 6 zele-
nih paprik, 6 rdečih paprik,
6 čebul, 2 feferona, 3 dl kisa,
1 dl olja, 1 žlica sladkorja,
2 žlici soli, cel poper.
Zelenjavo operemo, očisti-
mo in zrežemo, lahko kar na
multipraktik. Ohlajeno da-
mo v kozarce in zapremo.
Dobimo 5-6 kozarcev.
Pikantna solata
15 zelenih paprik, 15 rde-
čih paprik.
Operemo, očistimo in zre-
žemo na kocke. Zavremo:
1/41 kisa, 1/41 vode, poper,
česen, lovor, sol.
Vre naj 10 minut, nato do-
damo paprike. Skuhamo,
odcedimo in ohladimo. Zme-
šamo:
1/41 olja, 1/21 gorčice
dodamo paprike, nadeva-
mo v kozarce in zapremo.
Uporabljamo kot prilogo
k hrenovkam, kranjskim
klobasam, mrzli pečenki.
AJvar
10 kg rdeče paprike rogor,
2 kg jajčevcev - melancan,
1/21 esenca (90% kis), 31 vo-
de, 3-4 glavice česna, 11 olja,
6-7 ostrih feferonov, sol.
Papriko očistimo, melan-
cane pa olupimo in prereže-
mo na pol. Vse prevremo
v vodi in esencu in solimo po
okusu. Vre naj le 2 minuti.
Nato odcedimo in zmeljemo.
Tej masi dodamo olje, sesek-
ljan česen in sesekljane fefe-
rone. Kuhamo 2 uri - ves čas
mešamo. Nalijemo v vroče
kozarce, polne damo v malo
ogreto pečico, da se na vrhu
naredi skorja, nato pa jih za-
premo.
KOVINOTEHNA CELJE
Mednarodno trgovsko podjetje
p.o.
Delavski svet
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
1. DIREKTOR SEKTORJA ŠIROKE
POTROŠNJE
2. DIREKTOR PROGRAMA
INFORMATIKE
3. DIREKTOR PROGRAMA
ENERGETIKE
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
Pod 1.
- VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske
ali tehnične smeri
Pod 2. in 3.
- VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali
tehnične smeri
- opravljen poseben strokovni izpit
Pod 1., 2. in 3. pa še:
- 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih in na-
logah
- da so usposobljeni za vodenje, organiziranje in
razvijanje delovnega procesa
- da predložijo program dela za mandatno obdobje
Dela in naloge razpisujemo za dobo 4. let.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, naj pošljejo
ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 30.
dneh po objavi na naslov: KOVINOTEHNA Celje,
Mariborska c. 7, Kadrovska služba.
Sklep o izbiri bodo kandidati prejeli po pošti v 8.
dneh po odločitvi.
Sklad stavbnih zemljišč občine
Celje
razpisuje
na podlagi 52. in 53. člena ^akona o stavbnih
zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo
stanovanjskih hiš v zazidalni soseski
Ostrožno in Lava.
1 Zazidalni pogoji objektov so razvidni iz prostors^g
vedbenih načrtov, ki so interesentom na vpogiej
Zavodu občine Celje za planiranje in izgradnjo Ašfc
čeva 15/111, soba št. 308.
Natečaja se lahko udeleže pravne in fizične osebe
1. Pismene vloge je potrebno vložiti v roku 15 dni
objavi natečaja.
2. Ponudniki morajo vložiti pismeno vlogo na nasi
Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo, Ašl
čeva 15, Celje. V vlogi za pridobitev pravice upon
zemljišča za gradnjo stanovanjskega objekta moi
nedvoumno izjaviti, da sprejemajo vse razpisane i
goje in predložiti potrdilo o vplačani varščini, dol<a;
o stanovanjskih razmerah, številu družinskih član
skupni dohodek družine, namensko varčevanje
poslovni banki, ev. posebnih pogojih dela.
Varščina znaša 5% od skupne vrednosti stavbne (
cele, vplača pa se na žiro račun Sklada stavbnih a
Ijišč občine Celje št. 50700-654-112.
Vplačana varščina se šteje v delno plačilo cene sti
nega zemljišča oz. se ponudniku vrne, če mu par
ni dodeljena.
3. Komisija za oddajo stavbnega zemljišča bo obravna
la vse v roku prispele vloge dne 28. 8. 1990 ob 8.00uj
v sejni sobi Zavoda občine Celje za planiranje iiii|
gradnjo, Aškerčeva 15. M
4. Stavbno zemljišče bo na osnovi točkovnega sistal
oddano tistemu ponudniku, ki bo po pogojih zbri
največ točk.
Prednost ima:
- ponudnik s slabšimi stanovanjskimi pogoji
- ponudnik, ki ima večje število družinskih članoi
skupnega gospodinjstva
- ponudnik z nižjimi dohodki na družinskega član
skupnega gospodinjstva
- ponudniki oz. njihovi družinski člani skupnega go
spodinjstva, ki so invalidi ali bolniki s kronično bolK
nijo
- mlajše družine pred družinami s preskrbljei
otroci.
5. V ceni stavbne parcele je zajeta odškodnina za pral
uporabe zemljišča ter stroški priprave in oprema i
nega zemljišča s primarnimi in sekundarnimi napf
mi, vodovoda, kanalizacije, električnega omrežja
ste ter prispevki za priključitev na vodovod, kanali;
jo in elektroenergetsko soglasje za stanovanjske
jekte. Prispevek za priključitev na plinovodno omerč
je ni vkalkuliran v ceni, prav tako tudi ne plač"
sorazmernega dela izgradnje plinovodnega omre:
6. V ceni ni vsebovan prispevek za spremembo namer;
nosti kmetijskega zemljišča (Ur. I, SRS št.17/86). M
7. Nastop posesti na razpisanih stavbnih zemljišči«
primopredaja parcele bo možna po podpisu pogo^
8. Rok za sklenitev pogodbe o oddaji stavbnega zemljll
je 30 dni po zaključku natečaja. O izidu natečaja b«l
ponudniki obveščeni pisemeno.
9. Rok za plačilo stavbne parcele je 15 dni po podpis
popogodbe. Plačilo je lahko izvršeno v gotovini •
z bančnim kreditom. M
10. Investitorji so dolžni zgraditi objekte do lil. graddM
faze v roku pet let po nastopu pravice uporabeJ
preteku tega roka lahko upravljalec štabnega zeirB
ča odvzame zemljišče ob enakih pogojih, kot ga?
dodelil. Vplačana varšina se v tem primeru ne vrne
11. Stroške zemljiškoknjižnih dejanj v zvezi z vknjiz^
pridobljene pravice po tem natečaju nosi Sklad stavil
nih zemljišč občine Celje.
12. Cene za stavbno zemljišče in komunalno uredite^"
izračunane na dan 31. 7. 1990.
13. Predmet tega natečaja so naslednja zemljišča:
—
9. AVGUST 1990 - STRAN 21
mrza dela
^^^^^[fjj^acija Občina Prosta dela in naloge
'|!?<^;^r§oia Celje učitelj klarineta in vodenje orke-
6135"^ stra
nena šola Celje učitelj basovskih trobil in nauka
o glasbi
bena šola Celje učitelj klavirja in korepeticije
^ hena šola Celje učitelj kitare in tambur instrum.
P^ ter orkestra
cbena šola Celje učitelj harmonike in vodenje orke-
P stra
,pČernejeve Celje vzgoj. predšol. otrok
dom   Ra- Laško vzgojitelj
iola Ivanke Celje defektolog
f Celje vzgoja in varstvo otrok
-^nia Vrunča Hu-' Celje učitelj likovne vzgoje
^l3y Sirca Pe- Žalec učitelj tehnične vzgoje ,
' gprajc-Jur Žalec učitelj 2G-DMV
Sšprajc-Jur Žalec učitelj GG - vodja ŠK
Sšprajc-Jur Žalec učitelj AN-knjižničar
^Špfajc-Jur Žalec učitelj matem.-fizike
i^f,    Kovačič Celje učitelj anglešč.-geograf.
jjtaijon VDM Vi- S. Konj. učitelj glasbene vzgoje
U^Černejeve Celje administativna dela
,.jiehnika Celje ref. nabave in prodaje
■' e^inika Celje vodja DE
vrunča Sliv- Šentjur tajnica osnovne šole
Triglav Celje zavar. zastopnik za Celje-Zeleni-
ca-Skal. klet
^ Celje vzdrževalec - elektr.
^kojencev Celje negovalka
(;0to-Olga S. Konj. pomožna dela
iOto-Olga S. Konj. ključavničarska dela
i3lagovni center Celje manipulac. z blagom
van    Kovačič Celje snažilka
latVDVVitanje S. Konj. snažilka
UREDITVE
I Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo jutri, 10.
.;.5ta ob 20.30 uri koncert udeležencev mednarodne
nske šole pod vodstvom prof. Igorja Ozima.
\a gradu Tabor v Laškem bo jutri, 10. avgusta ob 20.30
nnastopil trio Lorenz. Trio je leta 1988 praznoval že svojo
;-letnico delovanja, sestavljajo ga p6 bratje Tomaž
:)lina). Matija (violončelo) in Primož (klavir).
lOsftovni šoli Blaža Arniča v Lučah bo jutri, 10. avgu-
iob 18. uri otvoritev razstave, ki so jo pripravili osnov-
ilci. Ob 21. uri pa bo Robi Supin prikazal diapozitive iz
"ralaje.
a Dobrni bo jutri in pojutrišnem, 10. in 11. avgusta že
■■(lonalna Noč pod kostanji. Jutri bo ob 20. uri nastop
me skupine iz Filipinov, ki se bo predstavila s fili-
-. mi in evropskimi plesi. V soboto, 11. avgusta bo ob
promenadni koncert godbe na pihala in vožnja
ami, pripravljajo pa tudi konjeniški turnir v preska-
i ovir. Ob 20. uri bo pred Zdraviliškim domom
angleške skupine s kabare programom, na pikniku
i^ral ansambel Nočna izmena.
' Učah bo v soboto 11. avgusta ob 10. uri šahovska
^lianka z Brunom Parmo, ob 16. uri bo turnir v malem
;^«ometu, ob 18. bo tekma med suhimi in debelimi in ob
; uri vasovanje z nastopom kmečkih harmonikarjev in
"■ikega pevskea zbora.
I dvorani Glasbene šole v Velenju bosta v soboto in
^s^ljo, 11. in 12. avgusta obakrat ob 20. uri zaključna
^^•certa poletne violinske šole pod vodstvom Igorja
"-'"2. Na vsakem koncertu bo nastopilo 6 učencev
"■^tne violmske šole.
' ''učah bo v nedeljo, 12. avgusta osrednja prireditev ob
dnevu. Ob 9. uri bo otvoritev Lučkega dne
•um pihalnega orkestra, ob 9.30 pa bo tradicionalni
j od štanta do štanta pod geslom »Lučani se pred-
_   . kjer se bodo predstavih kovači, predice, citrarji,
kmetje, Žagarji, čevljarji, lovci, mizarji, pevci in
^alci raznih predmetov. Ob 10. bo procesija po vasi
= 'farnemu patronu. Prireditev bodo popestrili plezalci
pri Igli ob 12. uri, dan pa bodo ob 14. uri zaključili
-anjem na vasi.
'/ornjem Gradu bo v nedeljo, 12. avgusta ob 16. uri
. _;lov prenovljene katedrale.
■^f^^talni dvorani v Rogaški Slatini bo v torek, 14.
ob 20.30 večer samospevov in opernih arij. Nasto-
j^do Olga Gracelj, sopran; Janez Lotrič, tenor; Jaka
|l^> bariton in Igor Švara pri klavirju. Izvajali bodo
^^chuberta, Wolfa, Volariča, Verdija, Rossinija in Bi-
([^^''^riji Kulturnega centra Ivana Napotnika v Vele-
do konca avgusta na ogled razstava udeležencev
^ij)^. kolonije nove generacije slovenskih slikarjev.
Ijl^^J^ižnici Mozirje razstavljata svoja dela kipar Janko
in slikar dr. Anton Dolenc. Razstava bo odprta do
r^vs^f^^Jlišču Laško je v mesecu avgustu odprta raz-
vk^>'arelov Bogdana Potnika iz Kamnika,
''^od       dvorcu je do konca avgusta odprta razstava
^  ^vini in razvoju gasilstva v Laškem v razdobju 120
V
*r,,|^^em nadstropju Knjižnice Edvarda Kardelja
Je še ves avgust razstava ovitkov različnih zvrsti
'vf^^^^fiih prostorih Muzeja revolucije v Celju je še
• h [^zstava Trgovina v Celju. Razstava bo odprta do
^s^^embra.
l^^STRANSKO POMOČ na
^^niu ostarelim,
In bližnji okolici, nudi
>C/J4 BP.
37-666.
GREMO V KINO
KINO UNION
9. 8.: MANI JAK - ameriški
film
9. 8.: DEŽEVNI ČLOVEK
- ameriški film
10. 8.: PLES V TEMI - ameri-
ški film
KINO MALI UNION
11.8.: MANIFESTO - ameri-
ški film
13. 8.: PRIČA - ameriški film
KINO UNION - mladinski
program ob 16.00 uri
10. 8. in 13. 8.: KAČA IN MA-
VRICA - ameriški film
KINO METROPOL
9.8.: ŠOLA ZA STEVARDE-
SE - ameriški film
9. 8.: ROSEMARIE - nemški
film
10. 8-13. 8.: PEKLENSKO
TABORIŠČE - ameriški film
10. 8.-13. 8.: POPER IZ MI-
AMIJ A II. del - ameriški film
14. 8.:   VROČE  USTNICE
- ameriški film
14. 8.: JEKLENE MAGNO-
LIJE - ameriški film
KINO METROPOL
- Počitniške matineje
'9. 8.: KAČA IN MAVRICA
- ameriški film
10. 8.: KOMANDO LE-
OPARD - ameriški film
11. 8.:  E.T.  VESOLJČEK
- ameriški film
13. 8.: SAMO BOG ODPUŠ-
ČA - JAZ NE - italijanski
film
14. 8.: MAŠČEVALEC - ame-
riški film
15. 8.: KOMANDO LE-
OPARD - ameriški film
KINO VOJNIK
12. 8.: SAMO BOG ODPUŠ-
ČA - JAZ NE - italijanski
film
KINO ŠMARJE
9. 8. in 11. 8.: LEGENDA
- ameriški film
10. 8. in 12. 8.: LOV NA RDE-
ČI OKTOBER - ameriški
film
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
9. 8.: ŽIVLJENJE NINDŽE
- hongkonški film
10. 8. in 12. 8.: LAMBADA
- ameriški film
11.8.: KRI NI VODA - ameri-
ški film
13. 8. in 14. 8.: ZAPOSLENO
DEKLE - ameriški film
Nočni kino
10. 8. in 11. 8.:KRATKO SRE-
ČANJE - ameriški film
KINO DOM MOZIRJE
9.8.:    UMRI   POKONČNO
- ameriški film
11. 8. in 12. 8.: COCTAIL
- ameriški film
KINO JELKA NAZARJE
8. 8.: TRIJE MOŠKI IN DE-
KLE - ameriški film
11. 8. in 12. 8.: POLICAJ OB-
SEDENEC - ameriški film
15. 8.: NOČNO ŽIVLJENJE
- francoski film
KINO LJUBNO
11. 8. in 12. 8.: MOČNA FAN-
TA - italijanski film
KINO SLOVENSKE KONJICE
9. 8.: ONA DELA TO V SVI-
LI - ameriški film
10. 8.: LAHKO NA VSAK
NAČIN - ameriški film
12. 8.: ČLOVEK NA BEGU
- ameriški film
KINO UNION ZREČE
8. 8. in 9. 8.: OKUS STRAHU
- ameriški film
8. 8.: REŠITELJI - ameriški
risani film
Nočni kino
11. 8.: VOAJER - italijanski
film
12. 8.: POLICIJSKA AKA-
DEMIJA 5. del - ameriški
film
KINO ŽALEC
9. 8.: DVA PARA SESTER
- ameriški film
10. 8. in 12. 8.: BRUCE LEE
SUPERSTAR - hongkonški
film
11. 8.:   VELIKA   GNEČA
V KITAJSKI ČETRTI - ame-
riški film
14.  8.:  BARVA  NASILJA
- ameriški film
KINO PREBOLD
9. 8. POHOTNA MARILVN
- nemški film
10. 8.:   GOLA   PIŠTOLA
- ameriški film
12. 8.: STROJ ZA UBIJANJE
- ameriški film
14. 8.:   VELIKA   GNEČA
V KITAJSKI ČETRTI - ame-
riški film
KINO TITOVO VELENJE
9. 8.: KDO MI UBIJE ŽENO
- ameriški film
10. 8.: ŠPIJONI V ZASEDI
- ameriški film
11. 8. in 12. 8.: POLICAJ IZ
LOS ANGELESA - ameriški
film
13. 8. in 14. 8.: BRUCE,
KRALJ     KUNG     FUJA
- hongkonški film
15. 8.: IZZIVALEC - ameri-
ški film
Nočni kino
9. 8., 10. 8., 12. 8.: SVILA, SA-
TEN, SEKS - ameriški film
11. 8. in 13. 8.: KATARINA
- ameriški film
KINO DOM KULTURE
9. 8.: ŠPIJONI V ZASEDI
- ameriški film
TRŽNICA
Na celjski tržnici je ponudba sadja in zelenjave kar pestra,
čeprav marelic ni več, pa tudi z borovnicami in breskvami
gre proti koncu. Zato pa je vedno več robid in grozdja. Prav
tako je dovolj tudi zelenjave za vlaganje, predvsem paprike
in kumaric. Cene pa so sledeče.
ZELENJAVA: čebula 20 do 25 din, česen 40 do 50 din, fižol
20 do 40 din, fižol v zrnju 40 din, grah 30 din, krompir 8 do 10
din, koleraba 30 din, korenček 20 do 30 din, kumare 8 do 15
din, kumare za vlaganje 16 do 25 din, por 50 din, peteršilj 30
do 50 din, paradižnik 10 do 30 din, paprika 30 do 40 din,
solate 15 do 20 din, endivija 20 do 30 din, špinača 40 do 50
din, presno zelje 15 do 20, zelena 50, kislo zelje 30 din ter
malancane 20 din.
SADJE: breskve 16 do 20 din, banane 35 do 50 din, grozdje
30 do 40 din, hruške 15 do 25 din, jabolka 10 do 20 din,
limone 30 din, orehova jedrca 60 do 80 din, slive 15 do 20 din,
nektarine 15 do 30, borovnice 100 do 150 din, košarica robid
pa stane 15 din.
MLEČNI IZDELKI: Maslo 50 din, skuta in smetana 40 din,
kajmak 200 din, srbski sir 100 din.
Jajca lahko dobite po dinar ali dva. G.S;
ŠIPAD - Komerc OOUR
Namještaj Sarajevo
prodaja
tovorno vozilo Zastava 624 M,
letnik 1980.
Zainteresirani kupci se lahko oglasijo 14. avgusta
1990 v skladišče na Kosovi v Celju, v času od 10. do
13. ure, ko poteka tudi prodaja.
Vse informacije lahko dobite na telefon (063) 24-052
ZAHVALA
Ob izgubi naše ljube
METKE BRENCE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prija-
teljem, sosedom, govorniku KS Hudinja, učencem OŠ Koz-
je in Hudinja, sošolcem 7. razreda., ZD Šmarje za takojš-
njo pomoč, gospodu župniku za poslovilne besede, AERU
Celje, Metki KOZJE, Montenegro turistu za nuden avto-
bus, ter vsem, ki so držali častno stražo.
Žalujoči mamica, ati, sestra Mojca in ostaio sorodstvo
V SPOMIN
18. avgusta bo minilo žalostno leto.
odkar nas je nenadoma zapustil naš
dragi mož, oče in dedi
NIKOLA
ČALASAN
Vsem, ki ste sočustvovali z nami, še enkrat prisrčna hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, matere,
tete in botre
JOŽICE
KRIŽNIK
roj. FRECE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija-
teljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti,
darovali vence in cvetje ter izrazili sožalje. Prisrčna hvala
pevskemu zboru Kompole, govornikoma ter župniku za
opravljen obred. Hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej,
ki ste jo spoštovoli in imeli radi.
Žalujoči:
mož Ivan, sinova Joži in Ivi z družinama, brat Tinko
z družino, sestra Štefka z družino in Miha z družino
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega očeta, moža,
brata in dedka
FRANCA
MAVCA
se iskreno zahvaljujemo sodelavcem Kovinotehne, Avto Ce-
lja in Opreme iz Babnega, moškemu pevskemu zboru Ivan
Cankar, gasilskemu društvu Gaberje, vsem sosedom, znan-
cem in prijateljem, za pomoč, izrečena sožalja. številno
spremstvo na najbolj žalostni poti in za darovano cvetje,
gospodu župniku Dragu Cvetku pa za opravljeni pogrebni
obred.
Žalujoča družina MAVC
Vsi ljudje so prah,
nekateri so Jat prah
J.N.SHEDD
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
GABRIJELA
ZUPANCA .
se iz srca zahvaljujemo vsem zdravstvenim delavcem Urolo-
škega oddelka bolnišnice Celje za vso nesebično pomoč in
oskrbo v času njegove bolezni. Posebej se zahvaljujemo
prim. dr. Milanu Žuntarju za ves njegov trud in dr. Sandiju
Petku za topel človeški odnos v trenutkih, ko smo bili le-
tega še kako potrebni. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorod-
nikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darova-
no cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi
župniku za opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru
Vrh nad Laškim, pevskemu zboru TIM Laško in govorniku
za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči žena Terezija, sin Marjan z ženo, hčerki Marija in
Jellia z možema ter vnuki Žiga, Urška, Matevž, Miha in
Špela
22. STRAN - 9. AVGUST 1990


motorna vozila
TOMOS AVTOMATIK, nov, rdeče
barve, prodam za 1500 DEM din.
protivrednosti. Informacije (063)
732-686.
ZASTAVO 128, dobri dve leti staro,
prodam. Informacije na telefon
731-321, Anica Pumer, do 13.
ure.
RENAULT 18, odlično ohranjen,
star 3 in pol leta, prodam. Tele-
fon 731-154, po 10. uri.
MZ ETZ 250, dobro ohranjen, pro-
dam. Jože Knez, Male Grahovše
7, Laško.
YUGO KORAL 55, letnik 88/novem-
ber, prodam. Telefon (063) 33-
031.
R 4 GTL, letnik 88, registriran do
julija 91, prodam. Cena 49.000
din. Telefon 701-700.
FIAT 126, letnik 79, registracija
maj 91, prodam. Ivo Kreča, Zaja-
sovnik 13, 63305 Vransko, tele-
fon (061) 733-125.
ZASTAVO 101, letnik 81, prodam.
Telefon 785-294.
AUDI 80, diesel, 9/82, garažiran,
malo vozen, prodam. Informaci-
je dopoldan telefon 713-207, po-
poldan 776-955.
YUGO 45 AX, letnik 88/2, dodatno
opremljen, prodam. Cena 6500
DEM, dinarske protivrednosti.
Telefon 37-650, po 19. uri.
TOMOS avtomatik SL, bel, ugodno
prodam. Telefon 711-437.
MERCEDES 200 D, 81 letnik, regi-
striran do julija 91, prodam. Te-
lefon 38-863.
YUGO 55 koral, letnik 89, prodam.
Informacije na telefon 36-952.
UNO 60 S, julij 87, rdeče barve,
odlično ohranjen, prodam. Tele-
fon 731-482, po 15. uri.
TOMOS AVTOMATIK z minimalno
prevoženimi kilometri, prodam.
Telefon 731-482, po 15. uri.
LADp 1300 S, december 85, 51.000
km, prodam. Tel. 29-632, do-
poldan.
J45, star 4,5 let, cena 34.000 din,
prodam. Vojko Medved, Kovi-
narska 16, Štore.
AVTOMATIK, letnik 86 ter Pony in
dirkalno kolo, prodam. Tel. 38-
596.
Najboljša pot do novega
avtomobila:
Avto Branče
Laško
Chevrolet, TAS,
Audi, VW-tudi
staro za novo
Hiter in kakovosten servis
Prodaja rezevnih delov
Vsako soboto dopoldne:
Avtomobilski sejem
telefon: 731-282
LADO Samaro prodam. Tel. (063)
748-092.
Z 101, komort, letnik 1979, reg. do
maja 91, ugodno prodam. Pod-
gorje 58, Celje.
VVARTBURG, letnik 1988 in BT50,
ugodno prodam. Tel. 742-163.
ZASTAVO 750, letnik 77, registri-
ran do julija 91, prodam. Tel.
742-228.
TORI Mary ugodno prodam. Tel.
701-942.
VISO Super E, letnik 83, cena
46.000, prodam. Tel. 29-172.
Z 615, poltovorno, vozno, neregi-
strirano, Volksvvagna letnik
1974, tip 1200, vozen, neregistri-
ran in Škodo, letnik 1975, vozno,
neregistrirano, prodam. Tel.
(0601) 82-161.
Z 101 lux, letnik 1979, registrirano
do oktobra 90, prodam. Tel.
(063) 29-098, od 15. do 17. ure.
PRIKOLICO za osebni avto, novo,
prodam. Čvan, 107/b, Polzela.
Z 101 Lux, letnik 78, prevoženih
21.000 km, dobro ohranjeno,
ugodno prodam. Tel. 751-439.
BMW 316/4, črn, temne šipe, elek-
trični dvig stekel, centralno za-
klepanje, reg. do julija 91. ter
Bmw 2002, prodam. Tel. 713-
233, do 19. ure in 713-204,
zvečer.
BT SOS, metalno plave barve, regi-
striran do aprila 91, star 1. leto,
odlično ohranjen, prevoženih
1500 km, ugodno prodam.
Bojan Cene, II. bataljona 10,
Šentjur.
P 126, letnik 84, neregistriran, pro-
dam. Telefon 741-811, int. 222,
dopoldan.
NOV MOTOR Superavtomatik in
žensko kolo, prodam. Telefon
27-597.
Z 101, letnik 79, prodam. Telefon
37-086.
126 P, letnik 89, mesec maj, pro-
dam. Telefon 783-153, ob 21. url.
ZASTAVO 101, letnik 84, žitni kom-
bajn Lanz150, Škodo 100 S, vse
tehnično izpravno, prodam.
Smole, Teharje 2.
PEUGEOT 205 GR, novi model
1988, prodam. Telefon (063) 772-
129.
ZASTAVO 850, letnik 84, prevože-
nih 72000 km, registrirano, pro-
dam. Telefon (063) 711-165.
GOLF DIESEL, letnik 87, prodam.
Telefon 741-802.
LADO SAMARO, 1988 letnik, pro-
dam. Telefon 713-182.       ___.
Z 101, letnik 11/84, dobro ohranje-
no, ugodno prodam. Zdenko
Verdinek, Botričnica 24, Šentjur.
R 4 prodam po delih. Telefon 34-
633 ali 36-909.
FIAT 126, letnik 86, dobro ohra-
njen, ugodno prodam. Tel. 26-
938.
Stroji
DVOTAKTNI bencinski motor TMZ
5.5 KW z reduktorjem, stabilni,
nov, istosmerni elektro motor
- prirobnični 40 V, 180 A, 9 KW,
stroj za brušenje teraco, dva ko-
luta 220 V, 5 KW, prodam. Infor-
macije na telefon (063) 721-492,
po 20. uri.
BULDOŽER TG 50, traktor Zetor 50
Special, Fapov diferencijal 200
KS, prodam. Telefon (062) 815-
095.
STROJ za zarezovanje (šlicanje)
RAUS 1 in dodatno napravo za
breziglično struženje na avto-
matu Traub 25, prodam. Telefon
882-756.
car
-shop
CELJE, d.o.o.
JENKOVA 26,
CELJE
TEL & FAX
063/29-979
TRAKTOR Tomo Vinkovič 418, let-
nik 80, po zelo ugodni ceni pro-
dam. Zvonko Maček, Ojstro 2,
Laško.
KOSILNICO diesel, staro 5 let, ce-
na po dogovoru, prodam. Spod-
nje Tinsko 4, Loka pri Žusmu.
SADNO stiskalnico 100 I, ročno in
kopalniško bano, litoželezno,
170 cm, novo, ugodno prodam.
Telefon 711-338.
TRAKTOR IMT 549, lux izvedbe,
skoraj nov, 320 del. ur, ugodno
prodam. Telefon (063) 784-241.
Informacije po 20. uri ali v sobo-
to in nedeljo.
SAMOHODNI obračalnik Bucher
in traktorski plug Batuje, pro-
dam. Srečko Tovornik, Loke
12a, 63225 Planina pri Sevnici.^
TRAKTOR ZETOR, tip Super 50,
starejši letnik, primeren za vsa
težja dela - prodam. Telefon
(0601) 82-161. Albin Tržan, Jelo-
vo 8, Radeče.
SILOKOMBAJN SK 80 prodam.
Branko Belak, Trnovec 30,
Dramlje.
TRAKTOR PORSCHE 40 KM, do-
bro ohranjen, prodam. Ogled
popoldan. Informacije na tele-
fon (063) 32-112, interna 507, do-
poldan, Anton Bevc, Pečovnik 5,
Celje.
WOLF I, obiralni stroj za rezervne
dele, živino ali avto, prodam.
Telefon 726-096.
DOBRO OHRANJEN molzni stroj
prodam. Telefon 745-105, od 8.
do 11. ure.
TRAKTOR STAVER, 18 KM, 5 brzin
in 4 kom elektro motorjev, eno
ali tri fazne, od 3-5 KM, prodam.
Vlado Drame, Štore, Razgledna
17.
ROVOKOPAČ JCB 3 C II, letnik 74,
prodam. Ivan Jeneš, Zadobrova
89, Škofja vas.
MLATILNICO s polnim čiščenjem
prodam. Silvo Rečnik, Jazbine
4.
HIDROFOR, eno fazni, od 18. do
19. ure, prodam. Drago Kleč,
Matke 53, Prebold.
TRAKTOR IMT 539, 50 ur, po zelo
ugodni ceni prodam. Edi, Šmid,
Vezovje 13a, Šentjur pri Celju.
KOSILNICO Lambordžini prodam
za 8.000 din. Jure Rošer, Klane
52/a, Dobrna.
posest
GRADBENO barako ugodno pro-
dam. Dimenzije 8 x 4m. Drago
Pavlovič, Griže, Pongrac 95b.
VELIKO PARCELO v bližini Celja
z lesenim vikendom, prodam.
Šifra: VIKEND.
MANJŠO stanovanjsko hišo v Go-
tovljah pri Žalcu in manjšo po-
slovno stanovanjsko hišo
v Šempetru v Savinjski dolini,
takoj vseljivi, prodamo. Telefon
(063) 711-165.
HIŠO, 10 km iz Celja, prodam. Te-
lefon 34-355, dopoldan in 21-343
popoldan.
MANJŠO parcelo nad jamo Pekel,
sončna lega, prodam. Telefon
721-217, po 15. uri.
HIŠO v Celju prodam. Tel. 32-730.
PARCELO za vikend, veliko
1250m^ na Ponikvi/Žalec, pro-
dam. Tel. 856-781.
HIŠO, kmečko in staro gospodar-
sko poslopje, z velikim vrtom, za
obrt ali gostinsko dejavnost, od-
dam v najem ali prodam. Šifra
BLIŽINA CELJA.
HIŠO, dvostanovanjsko z urejeni-
mi delavnimi prostori, prodam.
Vrbje 75/a pri Žalcu. Tel. 711-
304, po 14. uri.
PARCELO 45 arov, ob asfaltni ce-
sti, pri šoli Lažiše nad Rimskimi
Toplicami, prodam. Karolina
llinčič, Lažiše 9, Rimske To-
plice.
PARCELO, zazidljivo, 2000 m' in
3000 m^ gozda v Zabukovici pri
Žalcu, ugodno prodam. Tel. 061/
653-013.
PARCELO za vikend po zelo ugod-
ni ceni, na sončni legi, v bližini
Laškega, prodam. Šifra: ZAME-
NJAVA.
PARCELO ZA VIKEND na ugodni
legi, prodam. Alojz Ločnikar,
Stražica 14, Frankolovo.
stanovanja
STANOVANJE 40 m^ primerno za
poslovne prostore, z lastnim
stopniščem in vhodom v Zidan-
škovi ulici v Celju, ugodno pro-
dam. Informacije (063) 732-686.
gradbeni material
oprema
servis semič
šmarje pri jelšah 69
tel. 063/821-385
Hitro, strokovno
popravljam pralne stroje,
štedilnike, hladilnike,
zamrzovalnike in bojierje.
obiščite našo trgovino
z rezervnimi deli, cene
konkurenčne.
naročila sprejemamo od
7. do 21. ure.
RABLJENO KUHINJO Gorenje
s štedilnikom in hladilnikom, ce-
na 8000 din, ugodno prodam.
Telefon 25-288.
KOPALNIŠKO opremo: kad 185-li-
toželezno, umivalnik, toaletna
omarica, in barvni televizor za
1300 din, prodam. Debenjak, Trg
svobode 7.
SEDEŽNO garnituro (trosed, dva
fotelja, tabure) za 3000 din pro-
dam. Nudim tudi prevoz. Tele-
fon 24-978.
OTROŠKO posteljo, povijalno mi-
zo in kuhinjsko mizo, prodam.
Telefon 24-927.
ZAMRZOVALNO skrinjo, 350 I, ma-
lo rabljeno, ugodno prodam. Te-
lefon (0601) 42-277.
SPALNICO, starejšo, dobro ohra-
njeno, prodam. Tel. 723-533.
SEDEŽNO GARNITURO in dva fo-
telja, ugodno prodam, tudi na
obroke. Tel. 831-477.
SEDEŽNO, kotno, ugodno prodam
za 5.000 din, na dva obroka. Tel.
701-007.
SPALNICO, starejšo, za 2.000 din,
prodam. Tel. 37-803, zvečer.
SEDEŽNO kotno garnituro, lepo
ohranjeno, z mizico, ter kavč
z dvema foteljema, ugodno pro-
dam. Tel. 063/36-823, vsak dan
od 12. do 14. in od 18. do 21. ure.
Živali
KOZE in kozliče prodam. Ferme,
Ogorevc 21, Štore.
novo novo NOVol
avto odpad, ed«
cenc, zbelovska J
loče pri poljčanahs
tel. 062/815-095. ■
odpre danes trgov^
z rabljenimi rezervnih
deli v celju, kočevarm
tel. 063/24-157. J
delovni čas od 9. (■
ure W
sobota od 7. do 19
cene so konkure«
priporočam.      J
KRAVE po izbiri profl
Bezgovšek, Arclinl
vas.
BIKA, starega 8 tedncnll
ca, prodam. Telefon
MLADE črne perzijske mg
dam. Telefon 882-756
TELICO simentalko, težko
secev brejo, takoj proda
Jakop, Pristava 2, Dobri
REJCI PERUTNINE. Bele pi
za zakol ali nadaljnjo n
dajamo od 20. avgusta^
farmi Pilih. Košnica 9.ci
lefon 27-175.
PUJSKE in prašiče ugo«
dam. Strenčan, lavah
telefon 33-887.
KRAVO simentalko, breje
tim teletom, prodani. <
Pongrac 71/a, Griže. Ti
312.
TELICE, sivke, breje, pro*
ro Rotovnik, Gotovije«
711-630.
KOZO molznico prodam^
221, zvečer.
KRAVO, mlado, s teletomi
prodam ali menjam a
Pesjak, Socka 56, Stm*
KRAVO, brejo, bikca <
6 tednov in plemensj
250 kg, prodam. Teljl i
Športni rekvizit
ČOLN Maestral 6 in moM'
4,5, rabljen 10 d«'
prodam. j
Aleš Napotnik, Frankt*^
Frankolovo.
OTROŠKI GOCARD 15^
dirkalno kolo 5 presia«^
din, prodam. Telefon "■
55.
ČOLN ELANT200zmo: j
mos 4 in šotor za i'>''^\
ugodno prodam. Lati*"
obročno odplačevanj
Šolo, Valvazorjev Vi^A
telefon 732-662, od P-
Pi-ej-
SURF LAVANT prodam n
man, Teharje 59, Te"«^
BRAKO PRIKOLICO pf""*;
fon 34-416, po 16-
akustični apl
- glasbilal
TELEVIZOR, tinobe\^-y
dam. Tanšek, Bado"^ ^
HARMONIKO, klavi^s^J^^
120basno, ugodf""^
714-470. ^■
HARMONIKO, fraj«"!
prodam. Tel. 745-^''^
IVERNE PLOŠČE 275 X 102 debe-
line 18,21 komadov, prodam za
1500 din. Telefon 34-533.
OKNA, nova, 6 komadov, 80 x 140,
prodam. Tel. 776-696.
OKNA, 140 X 120, z roleto, 2 koma-
da, prodam. Ivan Sajnker, Sp.
Ponikva 24, Grobelno.
AVTO ŠOLA »MAZZONI«
hmeljarska 3, žalec in
AVTO ŠOLA »REMI« s Polzele
organizirata v ponedeljek, 27. 8.
1990 tečaj o cestno prometnih
predpisih za A in B kategorijo.
- organizirajo tudi tečaj prve pomoči
- organiziran zdravniški pregled
po končanem tečaju nudimo praktični pouk z vozili AŠ
»MAZZONI« (A- kategorija na vespi. B-kategorija z RENAULTI
19 CHAMADE m RENAULT 5) m AŠ PEMI z vozili AX CITROEN.
KONKURENČNE CENE TEČAJA IN PRAKTIČNEGA POUKA!
KANDIDATI, ki so opravili teoretični tečaj v drugih avto šolah,
lahko opravljajo praktični pouk pri nas. pričetek takoj!
^flGtASi-»NFORMACIJE
9. AVGUST 1990 -STRAN 23
HARMONIKO Welt-
\, 96 basno, prodam. Te-
Jr4l-802.
istalo_
.jE vino, cepljeno, in puj-
ivede, ugodno prodam. Te-
0,821-759.
(PAPN 4, harmoniko Melodi-
■,jva, 80 basov, ter lesen
ij polkroglice 10 cm, cca
j ugodno prodam. Informa-
ijlefon 33-618.
MGRAD prodam. Informa-
, prodajalna na trgu MIlan
jieiefon 741-719.
(in strokovna
;moč pri
jistraciji zasebnih
djetij,
(onkurenčnih cenah.
. 772-007
efaks: 33315
HO 750, letnik 85,
Ikm, cena 25.000,00 din,
m ugodno, ter francoski
■lasti čoln z motorjem Suzu-
;er jadro, nosilnost 350 kg,
1 16.000 din. Informacije
idan Franc RogI, Šešče 84,
sold.
ilTNE breskve za vlaganje
C kupite po ugodni ceni
tskovem nasadu v Pongra-
^idGrlžami.
liSKI GROB na mestnem
lipališču prodam. Telefon
518.
•EC Weizhaupt za central,
■^'anje,   prodam.   Telefon
>i89.
^CNG obleko, št. 38, ugodno
»am. Kličite na telefon (063)
'142, v popoldanskem času.'
'"^NIK nemški in krznene
'■eke za avto, ugodno pro-
' Kozel,  Partizanska  51,
"NIJAST kason za Zastavo
• 'er cerado dolžine 5.20 m,
['"O prodam. Arciin 40, Goli-
J*^0, električni štedilnik in
■ moške obleke, prodam.
Heroja Bračiča 26, Ce-
^ SKUTER 25 KM, primeren
.j^^čanje, s prikolico (5500
■.jSurfHI FLYCS 500, poce-
f° DEM) In motor za čoln
u" "ov, dolga in kratka os,
J^m) ugodno prodam. In-
^'^ije (063) 732-686.
'^''j^za gnojevko 2500 I, no-
o ceneje in motokultiva-
'° 220 Standard, z 1 KM,
Telefon     776-831,
m ' letnik 78, lahko po
i^il'" električni varilni aparat,
►»jj^^ilni stroj ter cevi z ma-
>•„ " avtogeno varjenje,
telefon 27-223.
^^^^^^f^o sobno peč - ne-
\^ 7 Sigma Tobi, oljno
•ju^^č - rabljeno oljno peč
\' "^o. kuhinjsko opremo,
■s,j .""laro, zamrzovalno
i:, prodam. Zaradi se-
i.^'^'^- UGODNO.
SjJ^5TAYER,18tPS,barvni
\ nov videorekorder,
5)   Pfodam. Telefon 821-
\JORDER Hitachi 110E,
žensko gorsko kolo ter
'0°'"^'''^' prodam. Voj-
Šmartno v Rožni

VIKEND v bližini Jurkloštra, ku-
pim. Tel. 783-267.
KLAFTRO suhih bukovih drv ku-
pim. Antonija Rančigaj, Gomil-
sko 65.
STANOVANJA
SOBO oddam moškemu, telefon
35-671.
STANOVANJE, družbeno, 57 m^
v centru, centralna, I. nadstrop-
je, balkon, zamenjam za večje
nad 90 m^, tudi v centru. Šifra:
CENTER ZA CENTER.
V CENTRU Celja zamenjam enoin-
polsobno stanovanje za večje.
Šifra: JESEN.
FANT išče opremljeno sobo s so-
uporabo kopalnice v Celju, ali
v bližnji okolici. Ponudbe na te-
lefon 27-321, Int. 04, dopoldan.
STANOVANJE najame tričlanska
družina, v Žalcu ali oklici, za ne-
kaj let. Šifra NUJNO!
SOBO, opremljeno, oddam dekle-
tu. Kozakova 3, Lava.
fEMnm
UPOKOJENCA zaposlim, 4 ure
dnevno za čiščenje in krmljenje
papig. Butique ARA, Linhartova
20, Celje, Ivo Matoša.
CIBI, salon pohištva, sprejme
v redno delavno razmerje več
deklet, ki jih veseli delo z ljudmi
in skladiščnega delavca, pogoj
C kategorija. Informacije, Parti-
zanska 5, Celje.
ŽENSKO za čiščenje stanovanja
potrebujem. Informacije v Vese-
lovl ul. 5, Celje.
NARODNO-ZABAVNI ansambel
išče kitarista in basista, po mož-
nosti oba pevca. Šifra VESE-
LJAK!
HONORARNO zaposlitev nudim
ženski za pomoč v okrepčeval-
nici v Štorah. Tel. 21-502.
ZIDARSKO SKUPINO, za adapta-
cijo, iščem. Pričetek dela takoj.
Šifra SLOVENCI!
AVTOŠOLA »ASMOBIL d.o.o«
sprejme v redno delovno raz-
merje oziroma honorano zapo-
sli Inštruktorje B kategorije In
inštruktorje za poučevanje CPP.
Šifra. ČIMPREJ.
POGODBENO šivanje na Overlo-
cku sprejmem na dom. Telefon
36-804.
UPOKOJENI trgovski ali gostinski
delavki nudim dober honorar za
občasno pomoč v bifeju. Pisno
ponudbo pošljite na bife PARK
Celje, Maistrova 2.
HONORARNO zaposlimo mlado
dekle za delo v bifeju. Informa-
cije na telefon 34-805, samo da-
nes, v četrtek, od 18. do 20 ure.
IŠČEM dobre zidarje za gradnjo
pritlične hiše v Laškem. Telefon
732-186.

ROLETE in žaluzije v več barvah
Izdelujemo In montiramo. Tele-
fon 24-296.
IŠČEM UPOKOJENKO, ki bi mi po-
magala negovati bolnega moža.
Šifra: LEPA JESEN.
AML-GRADITELJ - proizvodno in
trg. podj.. Ulica Kozjanskega
odreda Šentjur pri Celju, telefon
741-253. Cenjene stranke ob-
veščamo, da smo samostojno
zasebno podjetje, ki proizvaja-
mo vse vrste cementnih izdel-
kov po konkurenčnih cenah.
Opeka 30 = 7.30, opeka 25
= 6.30, opeka 20 = 5.30, opeka
za silose In grezne jame 9,00 za
družbeni sektor, za maloproda-
jo pa še davek 33,5% Za večja
naročila dajemo do 10% rabata.
POPRAVLJAM črpalke za gnojev-
ko. Telefon (063) 711-035, po 15.
uri.
ZELO NUJNO POTREBUJEM
70.000,00 din posojila do konca
leta. Cenjene ponudbe pod ši-
fro: NAVEDITE POGOJE.
GOSTINSKI LOKAL v Celju ali
okolici vzamem v najem. Tele-
fon 713-436.
GOSTILNO VZAMEM v najem ali
odkup. Telefon 783-267.
NAJAMEM STARO HIŠO NA LO-
KACIJI Žalec-Mozirje. Po mož-
nosti za kasnejši odkup. Drago
Brunšek, Rečica ob Paki 46 b.
ODDAM staro hišo za rušenje. Te-
lefon 741-526.
LOKAL za vinoteko oddam. Tele-
fon 33-265.
INŠTRUIRAM kemijo in matemati-
ko za srednje In osnovne šole.
Telefon 27-779.
FOTOAPARAT vam popravim hitro
In kvalitetno. Telefon 37-929.
OSAMLJENA vdova želi spoznati
poštenega, urejenega moškega
do 75 let. Šifra: PETROVČE.
ZIDARSTVO-FASADARSTVO Hol-
zlnger Žalec, Ulica Bratov Leto-
nje 4, izvajam: strojne betonske
estrihe, fasade, ostala zidarska
dela.
ZAKONCA iščeta starejšo osebo,
ki bi za skrb in nego nudila sta-
novanje. Telefon 29-075.
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko,
angleščino. Prevajam angleško
strokovno literaturo. Telefon 21-
971.
MONTAŽA toplotnih črpalk, sonč-
nih kolektorjev, centralne kurja-
ve in dobava potrebne avtoma-
tike. Telefon (063) 32-648.
SERVIS-tZOLACIJE! Vam skrinja
toči, ledeni? Garancija in kvali-
teta. Telefon (062) 28-397 Zoreč.
OPOZARJAM, da se bom proti ti-
stim sosedom in drugim, ki širijo
o meni neresnične govorice,
v prihodnje poslužila sodišča.
Marija MARINŠEK Špitalič 10.
NA POTI od avtobusne postaje do
lovskega doma proti Menini pla-
nini so se izgubila očala v rde-
čem etulju. Najditelja prosim,
naj pokliče telefon 741-082.
V NAJEM vzamem manjši prostor,
primeren za trgovino. Telefon
39-136.
GOSTILNO s sobami oddam v na-
jem. Šifra: TURIZEM.
Novi tednik je glasilo občinskih konferenc SZ občin Celje,
Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah,
in Žalec.
Direktor TOZD in v. d. glavnega urednika: JOŽE CEROVŠEK
Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič
Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik
Predsednik časopisnega in radijskega sveta: Viki Kranja
Redakcija; Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvirn, Nataša
Gerkeš, Brane Jeranko, Nada Kumer, Edo Einspieler, Edi
Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena
Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka
Stopar, Tone Vrabl, Srečko Šrot, Janez Vedenik.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi.
Tajnica redakcije: Mojca Aužner.
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana
Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Mesečna naročnina je
30 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 700 din. Številka žiro
računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo, tozd Novi tednik. Trg V.
kongresa 3 a, Celje. Telefon: 29-431
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
V
24. STRAN-9. AVGUST 1990


NOČNE
CVETKE
• Ko lojalni rojaki že po-
spijo, se najde še vedno
enih par žejnih, ki se spra-
šujejo: Je v Celju še kaj od-
prtega? Odgovor je na dla-
ni: nova prodajalna na Ma-
riborski cesti, ki nikoli ne
zapre svojih vrat pa še pija-
ča je tam poceni. Veselje
nad tem spoznanjem pa je
bilo prejšnji torek za Anto-
na K. preveliko in pred-
vsem preglasno. Zato so ga
miličniki povabili v svoje,
tudi non-stop odprte pro-
store.
• Kadar se Jugosiav T.
razjezi, je bolje pobegniti
pred njim. Natančno to je
v sredo popoldne storila
njegova žena Jasmina, ki se
je zatekla k svojemu sose-
du. Malce prepozno, kajti
prej jih je že dobila po gla-
vi. Od tega, kako je prene-
sla moževo pretepanje, je
odvisno, kako jo bo Jugo-
siav skupil pri roki pravice.
• Sonce je bilo v sredo
še visoko na nebu, ko je
stara znanka miličnikov,
Jožica L., že izpraznila več
steklenic, kot jih prenese.
Spet je morala prespati
v kleti policije.
• Jurij I., ta je pravi
kampeljc. Ko se pošteno
razgreje, je ni sile, ki bi ga
ustavila. Prvo bližnje sreča-
nje z miličniki je prejšnji
teden doživel v sredo, ko so
razgrajača zatožili sosedje.
Naslednji dan je razgrajal
v Opekarniški uhci, sreča-
nju z miličniki pa seje izog-
nil. Šele tretji dan je oma-
gal. Utrujen od razburljive-
ga tedna se je zvrnil skozi
okno v prvem nadstropju
na Kovinarsko ulico. Ker
ima zlomljeno nogo, bo
morda zdaj nekaj časa mi-
roval.
• Prejšnji ponedeljek je
novi delovni teden proslav-
ljal Ando M. Veselje se je
na večer sprevrglo v žalost,
ko je ugotovil, da so pred
njim še štirje delovni dne-
vi. Svoj bes je zlil na goste
v restavraciji Nova vas. Mi-
ličniki za njegovo notranje
doživljanje niso imeli razu-
mevanja.
• Zaradi Ljuba J. in Dra-
ga J., ki sta v soboto razgra-
jala v restavraciji Arbanas,
bo nasrkala tudi natakari-
ca. Zalotili so jo. daje pija-
nima gostoma točila alko-
hol. Vsi trije bodo povab-
ljeni k sodniku za pre-
krške.
NK
Na pogorišču sta ostali trupli
Kaj se je dogajalo v hiši zakoncev Remše, preden je zagorelo, ostala vprašanje
Ko so v soboto, približno
ob 9. uri zjutraj po strehi
Remšetove hiše v Rakov-
Ijah 36 pri Braslovčah, za-
plesali rdeči plameni, naj-
brž ni nihče slutil, da se za
ognjenimi zublji skriva pra-
va družinska tragedija.
Na pomoč je prihitelo 70
gasilcev iz devetih prosto-
voljnih gasilskih društev.
Ostrešju niso mogli več kaj
dosti pomagati, pred ognjem
pa so ubranili vsaj večji del
prizidane stavbe. Pregled
upepeljene notranjosti pa je
razkril mnogo bolj grozljivo
podobo, kot so jo sprva pri-
čakovali preiskovalci. Med
ožganimi in zgorelimi ostan-
ki tramov in ostalih, dokaj
nerazpoznavnih stvari, sta
ležali tudi zogleneli trupU.
Vse je kazalo, da sta s hišo
vred zgorela tudi njena last-
nika, zakonca Franc in Zora
Remše. Nadaljnja preiskava
pa je pokazala, da po vsej
verjetnosti ni šlo zgolj za ne-
srečno naključje, ampak za
povsem premišljeno dejanje,
za dokončni obračun na naj-
bolj grozovit način. Po dom-
nevah naj bi Franc Remše
najprej umoril ženo Zoro,
nato podtaknil požar in na
koncu sodil še sam sebi.
Kaj se je dogajalo v hiši
številka 36 v Rakovljah, pre-
den je ogenj na pomoč pri-
klical sosede in gasilce in za-
kaj se je Franc Remše odlo-
čil, da na takšen način konča
ženino in svoje življenje, bo
nemara za vedno ostalo skri-
to v sivem pepelu ostrešja, ki
je bilo zadnja, nema priča
družinske tragedije v Rakov-
ljah.
Nadaljnja preiskava bo
vendarle poskušala odkriti
motive domnevnega zločina,
ki je vznemiril vaščane, saj
takšnega dogodka ne pom-
nijo.
NADA KUMEB.
Puščici liažeta mesti, kjer so preiskovalci našli zojk
trupli zakoncev Zore in Franca Remše.
Vikend nesreč v
Savinjskih Alpali
Planinska sezona je na vr-
huncu; gorske poti so polne
planincev, stene pa alpini-
stov. Žal pa se vsi planinski
oziroma alpinistični podvi-
gi ne končajo srečno. Zadnji
konec tedna so morali gor-
ski reševalci kar trikrat na
pomoč ponesrečencem v Sa-
vinjskih Alpah, dvakrat ce-
lo s helikopterjem.
Prva nesreča se je pripetila
v petek opoldne v Kotličih
med Brano in Turško goro,
ko je skupina devetnajstih
tečajnikov Planinske zveze
Slovenije sestopala s Turške
gore. Med plezanjem seje 43-
letni Miroslav Šturm ozrl na-
zaj, pri tem pa mu je spodrs-
nilo in zdrsnil je 40 metrov
po pobočju. Obležal je hudo
ranjen. S hehkopterjem so
ga odpeljali v Logarsko doli-
no, od tam pa z reševalnim
vozilom v celjsko bolnišnico.
V soboto se je v steni Male
Rinke ponesrečil 32-letni
Darko Zvonar iz Čečovelj na
Koroškem. Približno 110
metrov pod vrhom ga je za-
delo padajoče kamenje. Trije
gorski reševalci, ki s«
v času nesreče na Oki
- Dušan Glažar, Kar«
šek in Bojan Šrot. so a
moč poklicali helik(
RSNZ. Ta je v steni oi
Geršaka, kije skupaj za
mi člani naveze poškod
nega alpinista spravil nel
ko bolj desno, da so raql
lahko dvignih v helika
Kljub temu je bilo rešj
precej naporno in nm
saj je moral helikoptJ
blizu stene, daje bila«
nekaj metrov stran odi
Reševalci so odlično
zahtevno nalogo,
nesrečenca v treh u;.^
vili do bolnišnice, izu
pa se je, da je bil upra*
tudi njihov sum o pošh
vanem vratnem vretenc«
radi česar so moral alpi>
ustrezno zavarovati, kari
otežilo reševalno akcijo.
Tretja nesreča sejepi
la naslednji dan, v nw
Planinko, ki sijepoškoO
la nogo, so prepeljali^
NADAK'^
PROMETNE NESREČE
Padel po klancu
v soboto je v celjski bolniš-
nici umrl 50-Ietni Friderik
Teržan iz Rimskih Toplic.
Teržan seje hudo ranil štiri dni
prej, ko je s kolesom vozil po
Zdraviliški cesti navzdol in ne-
nadoma padel.
Trčenje kolesarjev
v Spodnjih Grušovljah sta
prejšnji torek trčila dva mla-
doletna kolesarja. Proti Šem-
petru je vozil kolo brez luči 17-
letni D. T. Nenadoma je z dvo-
rišča na cesto pripeljal U-letni
J. Č. Slednji seje v nesreči hu-
do ranil.
Pretesno preliltevat
Na magistralni cesti
v Šmarjeti se je 31. julija po-
poldne pripetila prometna
nesreča, v kateri se je hudo
ranila kolesarka. 43-letno
Alojzijo Romih iz Celja je
z osebnim avtomobilom zbil
30-letni Boštjan Podplatan iz
Celja, ki je kolesarjco pretesno
prehiteval.
Neprevidno zavijal
v četrtek popoldne je iz Le-
sičnega vozil neregistrirano
motorno kolo 17-letni A. M. iz
Slivnice. Ko je v naselju Golo-
binjek pripeljal do križišča
z regionalno cesto, je pri zavi-
janju v levo trčil v osebni avto-
mobil, ki ga je proti Braslov-
čam vozila 30-letna Vladimira
Vidmar iz Poljčan. V nesreči se
je hudo ranil 15-letni V. H., so-
potnik na motornem kolesu.
Deklica pod avtobus
v Loki pri Žusmu je 38-letni
Feliks Mohorko na domačem
dvorišču preizkušal zavore
avtobusa. Ko je avtobus pre-
maknil nazaj, je izza hiše prite-
kla njegova dveletna hči in
padla pod zadnje kolo avtobu-
sa. Deklica se je hudo ranila.
Trčenje v ovinku
v soboto, pozno popoldne je
po lokalni cesti ,iz Virštajna
proti Loki pri Žusmu vozil
osebni avtomobil 37-letni Mi-
hael Bah. V desnem ovinku
mu je nasproti s tovornjakom
pripeljal 37-letni Mirko Kide-
rič iz Vrenske gorce. Vozili sta
trčili, pri tem pa se je hudo
ranil Bahov sopotnik Vinko
Kokolj iz Loke pri Žusmu.
Zapeljal s ceste
Iz Oplotnice proti Tepanju
je v nedeljo zvečer vozil nere-
gistrirano motorno kolo 23-
letni Boris Lampret iz Polene.
Na motorju je bil še sopotnik,
25-letni Marjan Stavbe. V ovin-
ku je motorist zapeljal s ceste.
Oba s sopotnikom sta padla in
trčila še v drog električne na-
peljave ter se hudo ranila.
Brez izpita in brez
luči
Na lokalni cesti v Zgornjih
Rojah se je v nedeljo zvečer
zgodila prometna nesreča,
v kateri sta se hudo ranili dve
osebi. Boris Podkoritnik, star
21 let. doma iz Šešč je brez iz-
pita vozil neregistrirano in ne-
osvetljeno motorno kolo. Na-
sproti mu je kolo z motorjem
pripeljal 21-letni Aleksander
Skraba iz Šempetra. V trčenju
sta se oba voznika huje ranila
Oskrunjen križ
Zaenkrat še ni sledu za
storilci, ki so oskrunili lese-
ni križ v Bukovžlaku, po-
stavljen ob nedavni kome-
moraciji teharskim žrtvam.
Neznanci so na vse štiri
krake križa s črno barvo
narisali kljukaste križe.
Nesreča pri
pleskanju
v petek se je pri pleskanju
napušča stanovanjske hiše
Slavka Koštomaja v Trnovljah
hudo ponesrečil 41-letni Jožef
Petek iz Gornje vasi pri Pre-
boldu. Padel je z lestve sedem
metrov globoko. Pri padcu se
je hudo ranil. Odpeljali so ga
v celjsko bolnišnico.
Usodno :
kopanjel
v torek, 31. julija zvečer
je na preboldskem bazenu
iskal osvežitve 30-letni
Vid Dragoljič iz Žalca. Oči-
vidci pravijo, daje kazal
znake vinjenosti. Čeprav je
bil bazen že zaprt in kljub
opozorilom kopališkega
mojstra, je skočil v vodo.
Čez nekaj časa so ga opazili
negibnega v vodi. Kopali-
ški mojster in krajevni
zdravnik sta mu nudila pr-
vo pomoč, nato so ga v kri-
tičnem stanju odpeljah
v celjsko bolnišnico.
Helikopter RSNZ le redko pristaja na Okrešlju, minuli konec tedna pa J^.^i/i^^
dvakrat. Izkušeni reševalci so se tudi tokrat izkazali z dobro pripravljenostjo  j(f
v Savinjskih Alpah posredovali že štirikrat, lani niso niti enkrat, leto poprej P
v Savinjskih Alpah kar sedem nesreč.

POROČA
Res. da celjski gasilci - hvala
bogu - ta čas nimajo toliko de-
la kot njihovi kolegi v Dalma-
ciji, a pravega počitka sivse-
eno ne morejo privoščiti. Če že
rdeči petelin počiva, se kje
pokvari dvigalo, kdo izgubi
ključ, nekatere ogroža suša,
druge pa poplave. Skratka: de-
la za gasilce nikoU ne zmanjka.
V ponedeljek so celjski gasil-
ci hiteh na Sloveniko, kjer seje
blizu izstopne postaje Dramlje
vnel avtomobil. Hrošč je imel
dotrajano elektroinstalacijo,
ko seje pokadilo iz motorja, je
bilo pa že prepozno. Gasili so
tudi na smetišču, s tem pa pre-
prečili predvsem neprijeten
vonj, ki se je od tlečih in gore-
čih odpadkov širil po okolici.
Dvanajstkrat so gasili tudi
- ne ognja ampak žejo. Toliko-
krat so namreč morali pripelja-
ti pitno vodo. V Cankarjevi uli-
ci 4 pa je je bilo celo preveč
(vode namreč) in so morali hi-
teti zapirat pipo.
Gasilci se nepogrešljivi tudi
na cesti. Enajstkrat so priskp-
čih na pomoč voznikom. Še
trojno polivanje ruševin na
Levstikovi 3, dvakratno odpi-
ranje stanovanj in eno reševa-
nje iz dvigala, pa je spisek celj-
ske poklicne gasilske brigade
za minuli teden izpolnjen.
TAKO SO SODILI NEKOČ
Iz »Krvnosodnega reda« Karla V., kazenskega pravd-
nega reda in zakona, ki je izšel leta 1532 in bil pri nas
v veljavi nad 200 let.
O zasliševanju z mučenjem
Predno se jetnika po uradni dolžnosti ali na zahtevo
tožnika začne zasliševati z mukami, ga je treba v navzoč-
nosti sodnika, dveh prisednikov in sodnega pisarja mar-
ljivo nagovarjati k izpovedbi z besedami, ki bi glede na
okoliščine v zvezi z osebo in rečmi najbolje pripomogle
nadaljnjemu razkrivanju zločina ali sumnje. Treba mu je
tudi opisati muke, katerim bo izročen in ga vprašati, ali
hoče priznati zločin ali ne. Kar prizna ali zanika, naj se
zapiše.
Opozorila pred mučenjem
Ce obtoženi zanika zločin, ga je treba vprašati, ali hoče
naznaniti, da ni kriv opisanega zločina in ga posebej opo-
zoriti, ali bi mogel dokazati, daje bil v času, ko seje zgodil,
pri ljudeh ali na kraju, ki bi izključeval možnost, daje on
krivec. To opozorilo je potrebno zato, da bi se znal zago-
varjati tudi tisti, ki bi sicer to opustil zaradi omejenosti ali
strahu, četudi bi bil nedolžen.
Če jetnik na gornji način ali z drugimi uradno veljavnimi
razlogi prijavi svojo nedolžnost, naj jih sodnik na jetni-
kove ali njegovih prijateljev stroške preveri. Ravno tako se
ne smejo zavrniti zahteve prič, ki se same prijavijo. Če niti
jetnik, niti njegovi prijatelji ne zmorejo stroškov za doka-
zovanje nedolžnosti, naj prevzame na.se stroške gosposka
ali sodišče, da bi se zaradi tega ne oviralo kaznovanje
hudodelstva ali protipostavno preganjali nedolžni. Če po
vsem tem ni ugotovljena nedolžnost okrivljenega, naj se
začne zasliševati z mučenjem v navzočnosti sodnika, naj-
manj dveh prisednikov in sodnega pisarja. Kar iztisne iz
sebe ali prizna, kakor tudi ostali uspehi poizvedovanja, naj
se zapišejo.