GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Štev. 7 — Leto III.
Murska Sobota, 15. februarja 1951
Cena 3 din
Kdo zavira zimsko škropljenje
sadnega drevja v Prekmurju?
Letošnji sončni zimski meseci brez običajne zime in snega, so ne samo ugodni za poljska dela, temveč tudi za Škropljenje sadnega drevja. V murskosoboškem okraja so dobro izkoristili zadnje tedne. Skoraj v vseh predelih sadjarji pridno čistijo sadovnjake in škropijo. Zadnja jesen je končno dokazala, da bo kapar v nekaj letih popolnoma uničil sadjarstvo, če se ne bo pristopilo k načrtenmu zatiranja bolezni. Po dosedanjih podatkih so v okraja očistili 85 tisoč drevesc, nad 25 tisoč pa poškropili, kar je brez dvoma lep uspeh, če pomislimo na izredno pomanjkljivo organizacijo, ki se je pokazala v pretekli jeseni. Najbolje so pristopili k škropljenja v goričkih predelih, kjer imajo sorazmerno še najbolj ohranjene sadovnjake. Prednjačijo vasi Križevci, Mačkovci, Adrianci in še nekatere druge, kjer se škropljenje že zaključuje. Uspehi se kažejo v živahno delajočih sadjarskih odsekih splošnih kmetijskih zadrug, ki so jih v številnih zadrugah letos ponovno postavili na noge. Odseki so prevzeli celotno akcijo, organizirali škropilne ekipe, kar zagotavlja uspeh škropljenja.
Vendar je težko reči, da so povsod tako zgledno začeli z delom, kot pa v zgoraj navedenih vaseh. V poedinih vaseh, kot so G. Petrovci, Vučja Gomila itd, s škropljenjem sploh še niso pričeli, čeprav imajo škropivo pa tudi škropilnice na razpolago. Na splošno pa občutno primanjkuje  škropilnic, posebno v onih predelih, kjer se pretekle jeseni niso pravočasno pobrigali, da bi dali v popravilo pokvarjene škropilnice. Ker okrajni forumi v več primerih niso zadolžili KZ in KLO za skladiščne škropilnice, se je del motornih škropilnic   zlonamerno uničilo ali drugače pokvarilo. Tako je n. pr. nekdo v Kuzmu iz motorne škropilnice ukradel motor, ne da bi  se        krajevni      funkcionarji 	zmenili
za to. Sedal pa se sprašujejo, kdo nosi krivdo zaradi tatvine. Odgovornost zvračalo eden na drugega. Če bi škropilnice dobro vskladiščili za kar so imeli dovoli časa, bi takšne okvare odpadle, sadjarji pa bi lahko poškropili svoje sa-
dovnjake. Nepravilni odnos do motorne škropilnice so pokazali tudi v Gradišča, kjer si je neki domačin montiral motor od škropilnice na svoje dvokolo, češ da škropilnica itak stoji v skladišču. Takih in podobnih primerov bi lahko našteli še nekaj. Vse to pa kaže na skrajno malomarnost in nepravilni odnos krajevnih forumov do ljudske imovine. Tu se je treba ozreti na težave, ki jih ima-
mo pri nabavi škropilnic iz inozemstva, zato bo potrebno primere takšne malomarnosti strogo kaznovati.
Da bo mogoče v bodoče dobro vskladiščili škropivo — ker se vsled neprimernih skladišč  in     embalaže	mnogo
škropiva pokvari — bodo letos  pristopili h gradnji večjih cistern, ki bodo lahko varno vskladiščile tudi večje količine škropiva. Z dobro organizacijo rednega čiščenja in škropljenja mislijo rešiti sadjarstvo pred popolnim uničenjem,
predvsem sadjarske predele na Goričkem. Tam so sadovnjaki le delno okuženi, dočim se bo sadovnjake v ravninskih predelih, posebno okrog Mure, izsekalo. Obenem bo dana možnost, začeti z obnovo novih nasadov. V ta namen bodo v okraju po  poedinih primernih mestih začeli z vzgojo drevesnic. Trenutno imajo v okraja le dve večji drevesnici, in sicer v Rakičana in Gor-
nji Lendavi, nekaj malega pa imajo privatni drevesničarji. V načrtu imajo večjo drevesnico v goričkem predelu Gornji Petrovci, kjer so ugodni pogoji za vzgojo orehov in domačega kostanja. Torej  sadjarje  v  Prekmurju čakajo naslednja leta težke in odgovorne naloge, ki bodo uspešne le ob aktivni pomoči vsega ljudstva, predvsem pa sadjarskih odsekov pri splošnih kmetijskih zadrugah.
Dobro zimsko škropljenje sadnega drevja daje večje in lepše pridelke
Oživiti bo treba delo živinorejskih odsekov
v Prekmurju
V	pretekli vojni je močno trpela živinoreja. Tudi Prekmurju ni prizanesla. S prihodom okupatorja so se razširile živinske bolezni Ljudsko oblast je po osvoboditvi čakala težka naloga. Oživeti je bilo treba živinorejo in omogočiti zdrav razvoj našemu kmetijstvu. Vemo, da brez živinoreje ni obdelanih polj, ni pridelkov na nepognojenih njivah in travnikih. Za pospešitev živinoreje so bili izdani številni ukrepi.
Vzlic skrbi ljudske oblasti niso v murskosoboškem okraju dosegli tistih uspehov, ki bi bili za dvig živinoreje nujno potrebni. Ni krivda na odkupih, kakor govorijo nekateri naivneži. Vzroki so globlji. Naši živinorejski odseki pri KZ niso izpolnili svoje naloge. Marsikateri izmed njih je le na papirja. Nedelavnost živinorejskih odsekov je privedla do nekaterih napak, zlasti pri odkupu živine. Preskrba delavcev z mesom in mastjo je najnujnejša naloga odkupnih organov. To je razumela večina kmetovalcev, ki se trudijo za pravočasno oddajo teh proizvodov. Pri naprednih kmetovalcih kljub zadoščenim oddajam ne pada stalež živine. Špekulanti so se postavili na opredeljeno stališče, nasprotno občim koristim in skupnosti. Govoričijo o tem, da je treba zmanjšati stalež živine in se rešiti prevelikih oddaj mesa. Niso ostali samo pri govorjenju. Mnogi nimajo zadostnega števila živine v primerjavi z gospodarsko močjo svojih posestev. Večji kmetje so ponavadi močno pod planom vzreje živine.
OLO, kakor tudi nekateri KLO niso posvečali dovolj pažnje planom vzreje živine. Niso jih pravilno razbili na posamezne kmetovalce, nekateri KLO pa sploh niso izdali odločb. Pri takšnem stanju je bila onemogočena kontrola nad izvajanjem planov, še več, nekateri špekulanti so se ob nebudnosti oblasti izvili iz kazenske odgovornosti ki. bi jih po vsej pravici morala zadeti. Ni namreč lahek prestopek proti skupnosti, če špekulant zanemarja živinorejo z namenom, da bi škodoval ljudski preskrbi.
Januarski popis živine je prikazal uresničenje plana vzreje živine. Popis je podkrepil trditev, da se mali in srednji kmetje zavedajo svojih dolžnosti do države. Večinoma so izpolnili, ponekod celo presegli svojo obveznost. Ni tako pri večjih gospodarskih skupinah, kjer je plan vzreje živine precej zrahljan. Poglejmo par primerov!
V	KLO Murski Črnci imajo kmetje manjših gospodarskih skupin predvideno število živine. Kako pa večji? Zaostajajo. Matej Franc, kmet V  gospodarske skupine ima na svojem posestvu 5 glav go-
veje živine manj, kot mn določa plan vzreje. Nič boljše ni pri Granfol Tereziji, Rajner Franca in drugih kmetih. Kaj pa bo rekla Granfol Marija, posestnica druge skupine, ki redi na manjši površini 4 glave goveje živine. Kakšna fe razlika med njo in Matejem, ki bi moral vzrediti 8 repov. V Hodošu je Roman Bela, ki bi moral imeti v hlevu 6 krav, ima pa le eno. Konje Anton ima namesto 5 krav le eno. Tudi Bac Aleksander iz Strukovec ni pomislil na svoje dolžnosti. V hlevu bi mu naj ostalo 11 glav goveje živine, tako pa jih je samo sedem.
Njim lahko pogleda v obraz Šiftar Aleksander, ki jih ne posnema. Redi celo več živine, kot mn je predpisano. V hleva muka 16 glav goveje živine in kruli 33 prašičev. Po njem so vzeli vzgled Gabor Jožef iz Petanjcev, Flisar Franc 
in Veren Štefan iz Markišavec, Kočar Marija iz Skakovec, Pentek Josip iz Predanovec, Horvat Josip iz Nemčavec in še mnogo dragih. To nam odkriva bedno sliko nekaterih špekulantov, ki izrabljajo napore naprednih živinorejcev. Njim bo treba stopiti na prste. Ne gre, da bi
pošteni kmetje oddajali Živino na račun špekulantov. Prav tu je važen poseg KLO, ki naj bi kmetom pravilno določali plane vzreje živine in obenem strogo kontrolirali njihovo uresničenje, špekulante je treba s strogimi merami navaditi, da bodo drugače gledali na dolg, ki ga imajo do skupnosti. Z nizkim, podplanskim številom živine škodujejo obdelavi svojih polj, ki brez gnoja dobro ne obrodijo. Tako je prikrajšan odkup kmetijskih pridelkov iz teh posestev in zopet trpi delovno ljudstvo.
V soboškem okraju bo treba podvzeti najstrožje mere proti tistim, ki namerno znižujejo stalež živine na svojih posestvih. KZ in njihovi živinorejski odseki naj zopet zaživijo, kar bo v korist vsakemu naprednemu živinorejcu. Kakovostni in številčni dvig živinoreje je nujen ukrep v našem gospodarstvu, ker se bo s tem dvignilo tudi kmetijstvo in vse ostale panoge gospodarjenja na kmetski zemlji	-ček
Koga bodo volili Benediktčani in okoliški kmetje
Radgonski delovni ljudje dobro por znajo svojega sekretarja Partije. Že par let biva med njimi. Pri vsakem delu rad daje nasvete in pomoč. Zaradi tega je priljubljen med volivci.
Tov. Kociper Peter je rojen 1. avgusta 1911 v Stanovnem, okraj Ljutomer. Po poklica je učitelj, sedaj sekretar O K Partije v Radgoni. V Partijo je bil sprejet 1943. leta.
Otroška leta je preživel pri starših na Stanovnem. Od leta 1923 do 1927 je obiskoval meščansko šolo, pozneje pa državno učiteljišče v Mariboru. Študij na učiteljišču je končal 1932. leta. Poklican je bil na odsluženje kadrovskega roka v staro Jugoslovansko vojsko, odkoder se je vrnil 1933. leta. Junija istega leta je nastopil službo učitelja na osnovni šoli v Svetinjah (ljutomerski okraj). Leta 1941 je bil večkrat na orožnih vajah. 
Okupacija naše dežele ga je zalotila v Zagrebu, kjer so ga ujeli Nemci. Iz ujetništva se je vrnil maja 1941. Po prihodu v rojstne kraje je bil aretiran od pobesnelih gestapovcev v Ptuju. V ptujskih zaporih se je pričela njegova težka, toda Junaška pot borca. Prestopil je prag taborišča na Borlu in v Maribora. 11. junija 1941 je bil z družino izseljen na Hrvatska.
Po prihodu na Hrvatsko, tov. Kociper ni omahnil. Na Kordunu se je povezal z
NOV in ji pomagal. Leta 1942 je odšel na Kolnik, okraj Koprivnica, kjer je delal kot terenski aktivist. S svojim zadržanjem pred okupatorjem in ustaško golaznijo — si je pridobil zaupanje med hrvatskimi množicami. Izvolili so ga za člana KNO, s katerim je živel kot sin slovenskega naroda. V borbi se je utrjeval in kalil. Postal je član okrožnega N OO v B jelov aru in sekretar njegove osnovne partijske organizacije, kjer je ostal do osvoboditve.
Po osvoboditvi se je vrnil v Svetinje. Tam je spet učiteljeval. Star partijski voditelj je dobil mesto OK Partije v Ljutomeru. Leta 1946 Je bil premeščen v Radgono. Spočetka je vršil dolžnost šolskega nadzornika in člana OK, leta 1947 pa je bil izvoljen za organ, sekretarja Partije. Na partijski konferenci leta 1949 so ga izvolili za sekretarja OK Partije, kjer še danes vrši svojo dolžnost. 
Tov. Kociper je  sodeloval na številnih kongresih m konferencah. Bil je izvoljen za delegata za II. kongres KPS, oblastne partijske konference v Mariboru in za delegata I. in II. kongresa Osvobodilne fronte.
V času NOB je bil odlikovan z ordenom zaslug za narod. Prezidij Ljudske skupščine FLRJ pa ga je odlikoval z ordenom bratstva in edinstvo II. stopnje.
Pred volitvami v ljudsko skupščino LRS
V dokležovsko volilni enoti kandidira
Alojz Benko
O Alojzu Benku, ki so ga frontovci v soboškem okraju predlagali za poslanca v Ljudsko skupščino, vedo Prekmurci povedati marsikaj lepega. Že od svoje zgodnje mladosti je živel in delal na grofovskem veleposestvu v Beltincih, najprej kot pastir, pozneje kot delavec, ki se je pridružil strokovnjakom pri selekciji rastlin. Za to delo se je posebno zanimal in si s svojo pridnostjo pridobil veliko dragocenih izkušeni.
Po osvoboditvi je Alojz Benko neka) časa nadaljeval svoje delo na selekcijski postaji v Beltincih. Vendar pa le moral zaradi izredne sposobnosti m pa zaradi svoje priljubljenosti kmalu prevzeti druge dolžnosti. Ljudstvo ga je leta 1948 izvolilo za člana Okrajnega ljudskega odbora, kjer je najprej vršil posle poverjenika za kmetijstvo, sedaj pa je predsednik Okrajnega izvršilnega odbora.
Kaj pa pravilo o Alojzu Benku njegovi tovariši-delavci z državnega posestva v Beltincih, s katerimi je prej delal in živel? Takole ti odgovorijo: »Čeprav je tovariš Benko zdaj predsednik OLO in ima ogromno dela in skrbi, ven* dar živi še naprej z nami in mi ga smatramo še vedno za člana našega delovnega kolektiva. Tovariš Benko spremlja se naše delo in ml ga tudi sproti obveščamo o vsem. Niti preseliti se ni hotel v drugo stanovanje, ampak živi s svojo družino še vedno v naši sredi, da nam je bliže. Če nas karkoli teži, se obrnemo nanj in vedno nam da dober nasvet.«
Upravnik posestva ing. Pejnovič pa pravi: »V predsedniku Benku je našel kolektiv posestva v Beltincih človeka, ki ima polno razumevanja za napredek posestva in za izpolnjevanje njegovih planskih nalog. Na posestvu se vrši redkokateri sestanek delovnega kolektiva, da se ga tovariš Benko ne bi udeležil. Kot izkušen kmetijski delavec, ki posestvo v Beltincih do podrobnosti pozna, pa nam tovariš Benko s svojimi dragocenimi nasveti tudi ogromno pomaga pr? našem delu.«
Kot član ljudske oblasti in zadnje leto tudi kot predsednik Okrajnega izvršilnega odbora, si je Alojz Benko pridobil vse zaupanje volivcev« Saj so na mnogih zborih volivci zahtevali, na) v njihovi volilni enoti kandidira Alojz Benko. Odkar je tovariš Benko prevzel dolžnosti predsednika OLO, pa je tudi mnogo tesnejše sodelovanje med okrajnim odborom in krajevnimi ter mestnim ljudskim odborom.
Kaj pravi o tovarišu Benku tajnik MLO v Murski Soboti, tovariš Velnar: »Mestni ljudski odbor je našel v predsedniku Benku človeka, ki mu je blizu vse delo mestnega ljudskega odbora. S svojimi premišljenimi nasveti članom mestnega ljudskega odbora veliko pomaga pri njihovem dela. Udeležuje se tudi sestankov in zborov volivcev in tako ustvarja resno povezavo med volivci in ljudsko oblastjo.
V tišinski volilni enoti kandidira žena
Milika Roganova
Milika Roganova iz Sodišinec je ena izmed najbolj priljubljenih kandidatov, ki jih bo Prekmurje volilo za poslance v Ljudsko skupščino. Prekmurci poznajo Miliko še izza okupacije, ko je pomagala svojemu bratu, sekretarja OF v vasi, katerega so pozneje fašisti ubili. Takoj po osvoboditvi je stopila v prve vrste borcev — za malega kmeta. V Sodišincih, obmejni prekmurski vasi, je začela to borbo kot aktivistka Osvobodilne fronte. pozneje pa kot članica ljudske oblasti. Od osvoboditve naprej so jo vaščani vedno izbirali za svojo predstavnico: pri volitvah v krajevni ljudski odbor, pri volitvah v upravni odbor kmetijske zadruge in pri volitvah v odbor Osvobodilne fronte in Antifašistične fronte žena. Milika pa vodi tudi partijsko organizacijo v vasi.
Kako zelo je Milika med prekmurskim ljudstvom priljubljena, pa je šele pokazal okrajni zbor Fronte  v Murski Soboti, kjer so se predstavniki frontnih organizacij iz vseh vasi porazgovorlili svojih kandidatih. Na tem zboru se je oglasil tudi Benčec Geza, tajnik krajevnega ljudskega odbora iz Črnelavec, ki je dejal: »Tovariši, jaz sicer nimam ničesar proti ženskam, vendar se mi zdi, da bi bilo boljše, če bi namesto Milike Roganove predlagali za poslanca kakega moža. Gotovo ste tudi ostali mnenja, da se možje na take posle bolj razumejo?« Črnelavski tajnik je pogledal po tovariših, vendar svoje misli ni mogel do konca izpregovoriti. Po dvorani je završalo in na desetine rok se je dvignilo in prosilo za besedo.
Prvi je spregovoril tovariš Barbarič, član okrajnega izvišllnega odbora. Tako-le je povedal: »Ker je črnelsvski tajnik omenil, da bi poslanske dolžnosti verjetno kak moški bolje vršil kot Milika Roganova, bom na kratko prikazal Milikino delo, ki ga vrši kot predsednica krajevnega ljudskega odbora v Sodišincih. Pri volitvah v krajevne ljudske odbore 1947. leta se je prav tako kot danes tukaj našlo nekaj starokopitnežev v Sodišincih, ki so bili proti tema, da bi Milika Roganova kot ženska vodila krajevni ljudski odbor. »Dobro, v odboru naj bo«, so dejali, »saj se je doslej s svojim delom vedno dobro izkazala; vendar za predsednico še doslej nismo imeli žene«. Še bolj pa so ti ljudje nergali, ko so zvedeli, da so odborniki tudi za tajnico izbrali žensko. »Kako, ali bo zdaj AFŽ vodila našo vas?«, so govorili. »No, bomo videli kako bo šlo!«
Pa sodišinski kmetje niso slabo izbrali. Že po nekaj mesecih se je njihova vas uvrstila med najboljše v okraja, predsednica Milika in tajnica Trezika pa v vrsto najboljših in najbolj delovnih članov ljudske oblasti. Pri nobeni akciji še ni bilo treba hoditi okrajnim aktivistom v to vas, da bi tam ljudi o čemerkoli prepričevali. Kadar se je treba porazgovoriti o oddaji ali odmeri davkov.
skliče krajevni ljudski odbor zbor volivcev, kjer se Milika in vsi ostali odborniki z ljudmi temeljito pomenijo. Zato tudi pri oddajah v Sodišincih ni nikoli nobenih težav. Prvo leto, ko je bila Milika predsednica KLO, so  sodišinski kmetje oddali maščobe v treh dneh. Ko je krajevni ljudski odbor prejel obvestilo o višini obvezne oddaje, je poverjenik za državne nabave pri KLO odšel na en konec vasi, Milika kot predsednica pa v dragi. Pogovorila se je z vsakim gospodarjem posebej. Prihodnji dan so prvi prinesli mast na odkupno središče člani krajevnega, odbora, potem pa še vsi ostali vaščani. Prav tako je pri odmeri dohodnine, pri setvi in pri ostalih delih, kjer se Milika ter vsi ostali odborniki z ljudmi dodobra pogovorijo. Pri lanskih volitvah v krajevne ljudske odbore že v Sodišincih ni bilo več človeka, ki bi samo pomislil na to, da bi bil sploh kdo drug predsednik njihovega KLO kot Milika Roganova.«
Besede, tovariša   Barbariča, so frontovci pozdravili z dotgotrajnim ploskanjem. Za njim se je oglasil kmet iz Gederovec, iz vasi, ki meji na Sodišince., kjer Milika dala in živi. »Kmetje v naši vasi,« je dejal, »neštetokrat povedo to-le: Če bi mi imeli v vasi takega človeka kot je Milka Roganova, bi bilo še marsikaj boljše. Mislim, da je to pač nat lepše spričevalo za Milkino delo in sposobnost.«
Še   in še so se delegati oglašali. Vsak je vedel o Miliki nekaj lepega povedati Ta, da je v časa okupacije izpostavljala svoje življenje in  življenje družine v nevarnost s tem, da je delala za OF Oni, kako vzorno skrbi poleg službe še za svojo zemljo, ki jo mora obdelovati skoraj sama, saj sta po vojni ostala na posestva le za delo nesposobna  oče in mati. Predsednica Antifašistične fronte Žena v okraju pa je s ponosom povedala, kako cenijo delo Milike Roganove tudi žene izven Prekmurja, saj so 'jo izbrale celo za članico Centralnega odbora AFŽ Jugoslavije.
Črnelavski tajnik Benčec, ki je predlagal namesto Milike Roganove za poslanca v Ljudsko skupščino kakega moškega  je ob tej plohi pohval popolnoma umolknil. Mogoče je primerjal delo krajevnega ljudskega odbora v svoji vasi, kjer so člani samo maž je, z delom KLO v Sodišincih, kjer sta predsednica in tajnica ženi. Gotovo je videl ogromno razliko vsekakor Miliki Roganovi v prid
Milika pa je kot delegat frontne organizacije iz Sodišinec sedela v zadnji vrsti in poslušala besede, ki so prikazovale njeno delo. Bila je popolnoma tiho  le ob koncu si je z robcem neopazno obrisala oči Na tem zboru Osvobodilne fronte so ji bili vsi njeni napori in vse njeno požrtvovalno delo stotero poplačni.	D-ca
Med volilci tomaškega sektorja kandidira tov.
Verdev Bogo
Osvobodilna Fronta ljutomerskega okraja le predlagala med kandidate za volitve v Ljudsko skupščino LRS tov. Verdeva Boga, sekretarja  OK KPS v Ljutomeru.
Tov. Bogo je pozvan politični delavec in partijski voditelj. Rojen je 24. oktobra 1924 v Št. liju pri Velenju je sin srednjega kmeta, po poklicu pravnik. Otroška leta je preživel pri svojih star šlh. Do 17 leta je pomagal pri opravljanja kmečkega dela na posestvu svojih staršev. Za časa okupacije je pomagal NOG. Leta 1943 je vstopil v NOV, kjer je ostal vse do osvoboditve. V borbah je bil dvakrat ranjen in je napredoval v čin podporočnika. Po osvoboditvi  je bil v raznih družbenih in državnih službah, ter v pravnih in političnih šolah. Tri leta je opravljal dolžnosti javnega tožilca v številnih okrajih.
Ljudstvo in Partija sta mu zaupala mesto sekretarja v OK Partije lujutomerskega okraja. S svojim nesebičnim in požrtvovalnlm delom v blagor skupnosti delovnega ljudstva, je tov. Bogo zaslužil zaupanje, ki so mu ga dali delovni ljudje, organizirani v Fronti. Započeto delo
bo nadaljeval v bodoči Ljudski skupščini LRS, kjer bo zastopal svoje volivce.
Za njegovega namestnika je Fronta potrdila tov. Filipiča Alojza, roj. 31. maja 1920 v Radoslavcih, okraj Ljutomer. Filipič je sin delavske družine, po poklicu zidar. Za časa stare Jugoslavije si je služil boren kruh kot vajenec in zidarski pomočnik. Do leta 1942 je zidaril po ljutomerskem okraju. Po tem času se je umaknil na svoj dom, kjer je ostal do osvoboditve. Poklican je bil v Jugoslovansko Armado, kjer je odslužil svoj kadrovski rok. Na zadnjih volitvah v KLO so ga Malonedeljskl volivci izvoliti v njihov KLO, kjer danes uspešno vrši dolžnost tajnika.
Tov. Verdev in Filipič kandidirata na območju KLO tomaskega in matonedeljskega sektorja. Delovno ljudstvo teh krajev pozna njune zasluge v socialistični graditvi, zato jima bo prav sigurno oddalo svoje glasove no dan 18. marca t. l., ko bo volilo najboljše ljudi iz svoje srede v drugo Ljudsko skupščino.
Stran 2
»L J U D S K I   G L A S«
M. Sobota, 15. februarja 1951
Stročjevaški zadružniki
v republiškem medzadružnem
tekmovanju
Prejšnji ponedeljek so zborovali stročjevaški zadružniki — ljudje — ki se po pravici lahko pohvalijo z najstarejšim zadružništvom. Na zboru so ugotovili, da je zadružni upravni odbor zanemarjal posamezne naloge, težišče vodstvenega dela pa je ležalo na ramah predsednika Pihlarja. Upravni odbor je čestokrat glasoval za sklepe, ni pa se pobrigal, da bi jih v praksi uresničil. To se je škodljivo odražalo v celotnem razvoju zadruge. Zadružna zavest je še vedno na nizki stopnji. Posamezniki celo zavirajo delo v zadrugi. Odtod tudi neenakomerno vlaganje naporov za zadružno skupnost. Posamezniki so krivi, da zadruga ni bila v stanju obdelati svoja polja. Morala je najeti sezonce — privatnike iz Prekmurja.
V zadrugi redijo preveč konj, na škodo govedoreje...
Zadružnika so posegli z besedo v živo. Med drugim so govorili o živinoreji, kjer zaostajajo. Zakaj je tako? Občutno nesorazmerje med konji in govejo živino ne more koristiti govedoreji. V zadrugi redijo 127 glav goved in 93 konj (razmerje 1,36:1), na ohišnicah pa 173 glav goveje živine in 4 konje.,
Ta ugotovitev je dala zadružnikom misliti. Spoznali so, da se ni za čuditi, če je skoraj zmanjkalo krme za govejo živino. Kup konjev v zadrugi je požrlo ogromne količine krme. Konji so le delno zaposleni. V lanskem letu je odpadlo na konja po 30 delovnih ur na teden. Večkrat se je zgodilo, da so vozili gradbeni in drugi material iz Ljutomera s kamionom ali traktorjem, kljub visokemu številu konj. Vse to je šlo na škodo vrednosti opravljenega trudodneva. Najemali so traktor in z njim orali polje. Traktorsko oranje je stalo lepe denarce. dočim so konji stali v hlevih, ali pa so jih posamezni zadružniki uporabljali za takozvane »privatne« vožnje.
Preprost račun pove, da so vsled nerentabilnosti v konjereji zgubili osem dinarjev na trudodan. Če hočemo še dalje, evo primer: »Če bi zadruga odprodala 34 odvišnih konj, bi narasla vrednost trudodneva za 24 din kar praktično pomeni, da bi  sprejel zadružnik z opravljenimi 369 trudodnevi namesto 38.745 dinarjev kar 47.601 dinarjev. Prepričljiv dokaz trditvi dosedanjega za 
družnega vodstva, ki je zadružnikom predlagalo, da zmanjšajo stalež konj in dvignejo govedorejo. Tako je prav! Skrajni čas je, da so se na to spomnili.
Tudi stalež živine na ohišnicah je previsok: Nekateri zadružnika redijo po več glav goveje živine. Nič kaj lepo se ne sliši, da imajo v zadrugi 46 glav goveje živine manj, kot pa zadružniki na ohišnicah. V tem nesorazmerju tiči vzrok zaostajanja zadružne govedoreje. Težko je verjeti, da so zadružniki lahko preredili tolikšno število goved s krmo, ki so jo pridelali na ohišnicah. Mar naj pošteni zadružniki verjamejo Bobnarju, da lahko zredi štiri glave živine na ohišnici, ki meri samo 1 ha zemlje? Tu se začne nit, ki se vleče skozi vse neuspehe v živinoreji.
Zadruga je lani pridobila 24 telet, število svinj pa se je povečalo za 81 komadov, kar je precejšen uspeh. Število goved bodo lahko letos močno zvišali, če bodo oddali vse odvišne konje. S porastom števila goveje živine, bo narastla tudi vrednost trudodneva, kar bo samo v korist vsem pridnim zadružnikom.
Brez vestne evidence ni doslednega planiranja...
Stročjevaški zadružniki so sprejeli lani 200 kg žita. To količino je sprejel tisti zadružnik, ki je opravil ali presegel planirano število trudodnevov, ostali pa so dobili gotove odstotke mani. Kje je preostalih 50 kg žita, ki bi ga zadružniki naj prejeli? Predlansko jesensko in lansko pomladansko setev niso docela izvršili, zato tudi niso dovolj pridelali. Vzrok vsemu je bila slaba evidenca, ki jo je vodil normirec Bobnar Franc, Preteklo jesensko setev so bolje opravili. Z oziminami so posejali 40 odstotkov orne zemlje (87 ha), kar pomeni, da so vrgli
seme v 10 ha zemlje preko  plana.  Lanski hektarski pridelki niso bili slabi, posebno še pri krompirju, belih žitaricah in pri repi.
Pregled izvršenih trudodnevov pokaže, da so v zadrugi pridni člani, pa tudi nekaj takih, ki jih štejejo med »zabušante«. Povprečno na zadružnika odpade 215 trudodnevov. Število opravljenih delovnih dni se suče med najvišjo številko 452 in najnižjo 2,10 trudodneva. Po tem prikazu se vidi, da so ravno oni zadružniki z nizkim številom trudodnevov (Kocbek Lizika, Pavličič Tina, Sršen Tončka,  Rajh Matilda itd.) povzročili, da je morala zadruga najeti za delo privatnike iz Prekmurja, ki so s svojim zaslužkom odnesli zadružnikom nadaljnjih 6 dinarjev na trudodan  čistega dohodka so v zadrugi prigospodarili 5,638.000 dinarjev. Z odbitkom za sklade in za zakupnino — ostane preko štiri milijone dinarjev za izplačilo zadružnikom. Na vsak opravljen trudodan je prišlo 100 dinarjev. Trudodneve bodo izplačevali pravično: »Kolikor je kdo dal, toliko bo dobil«. Po tem pravičnem načelu bo dobil zadružnik Klančar za opravljena 2 trudodneva samoo 2 dinarja in toliko bonov. Več si ne zasluži. Nasprotno pa bo zadružnik, ki je opravil več trudodnevov, kot mu je bilo predpisano — prejel nagrado preko ugotovljenega zneska za opravljeni trudodan. To je zdrava pobuda delovnih zadružnikov, ob kateri se bodo morali lenuhi spametovati.
Tudi skupnosti je stročjevaška zadruga dala...
Stročjevaški zadrugi so dali del svojih pridelkov tovarišem v industriji. Tako so prodali državi po vezanih in proštih cenah 18.800 kg pšenice, 2440 kg soržice, 2613 kg ajde, 50 kg ječmena, 7522 kg svinj, 7185 kg goveje živine. Od pridelanega 40.543 l vina so oddali državi po prostih cenah 32.882 1 dobre vinske kapljice. Najbolj so se odrezali pri krompirju, oddali so ga kar 14 vagonov.
Na zboru so govorili o zadružnih gradnjah. Nujno bo zgraditi  hleve za krave-mlekarice. Potem bo lažje pri oddaji mleka, ki se danes nekontrolirano porazgubi po vasi. Tudi kontrola nad
 mlečnostjo krav bo olajšana. Izboljšali bodo sadjarstvo, predvsem s čiščenjem in škropljenjem sadnega drevja, uredili pa bodo lastno drevesnico. Na zboru so obsodili početje nekaterih zadružnikov, ki na. ohišnicah nastiljajo živini z zadružno slamo, čeprav jim v zadrugi trda prede za živinsko krmo.
Pogovor se je zapletel v številna vprašanja, ki so se jih posamezni zadružniki dotaknili. Pogovorili so se o bodočih  volitvah v Ljudsko skupščino in razčistili pojme o kandidatih, kakor tudi o Fronti, ki jih je predlagala. Na splošno pa bi se bilo treba vprašati, zakaj so bili na zboru molčeči bivši brezzemljaši in viničarji. Zbor je pokazal, da bo treba poglobiti demokratičnost med zadružniki. Bilo je opaziti, da mnogi zadružniki ne poznajo zadružnih pravil, svojih pravic in dolžnosti. Mar ne bi kazalo, da skličejo brigadne sestanke in se o vsem pogovorijo? Tekmovanje, ki so ga na zboru napovedali KDZ v Komendi iz Žabnem pri Kranju — zahteva razgledanih ljudi, ki bodo znali obrniti marsikatero tekmovalno točko v svoj prid.	—r
Včeraj viničarji —
danes gospodarji ...
Nedaleč od Radgone je vas Črešnjevci. Zadružniki, ki so med letom marljivo delali, so zborovali. To je bil njihov praznik, saj so polagali obračun svojega dela. Leto dni zadružnega življenja imajo za seboj. Zato je 115 dinarjev vreden trudodan lep začetek v njihovi skupnosti.
Pot sem našel v poslopje, okrašeno z zelenjem in zastavo. Zbranih je bilo lepo število zadružnikov. Pred mene je stopil človek srednjih let. »Predsednik Marinič Franč«, se mi je ob rokovanju predstavil in me povabil k mizi.
V sobi je postalo živahno. Do zadnjega kotička so jo napolnili zadružniki. Zadovoljstvo jim je sijalo iz obrazov, ki so bili nekdaj žalostni. Leto dni zadružnega življenja je resnično združilo vse bivše viničarje.
Razpoložen in domač sem se počutil med njimi. Zapletel sem se v pogovor z brigadirko Volfovo. Kramljala sva kot stara znanca. Mlada je, pa vendar vodi osem skupin, v katerih dela 74 sposobnih zadružnikov. Pomenila sva se o normah in vsemogočih težavah, »Vsa dela smo normirali, razen trgatve. Zadružniki so se prepričali, da so norme pot do pravičnega nagrajevanja. Posamezniki   še vihajo nosove. Toda prišel bo čas, ko jih bodo nehali«, mi je preprosto povedala Volfova, Uvidel sem, da je precej sposobna ženska. Povprašal sem jo po strokovni izobrazbi. Povedala mi je, da je lani uspešno dovršila brigadirski tečaj na Kapeli. Zadružniki jo imajo radi, zato so ji za vestno delo določili nagrado. Letos bodo obnovili 1.5 ha vinogradov...
»Smo vsi?«, se je vprašujoče ozrl Ma-
rinič po svojih zadružnikih. Takoj so ugotovili, da manjka družina, ki jo bodo sprejeti v zadrugo, Čez nekaj minut je tudi ta vstopila v dvorano in začeli so.
»Pred dobrim letom smo imeli v zadrugi 85 ha zemlje, danes jo imamo 96. Na tej površini je 28 ha vinograda, 10 ha orne zemlje, 11 ha sadovnjakov«, je pričel naštevati predsednik. »Nismo verjeli špekulativnim prerokom, ki so nam govorili, da bomo zagospodariti. Danes vidimo, da so se oni pri računu ušteli. 
Kaj nam povedo samo hektarski donosi? Krompirja smo pridelali 15 ton (privatni sektor 8 ton), pšenice 1500 kg (privatni sektor 1100 kg), ovsa 2100 kg (privatni sektor 800 kg). To je naš odgovor vsem nevernežem, ki so nam želeti gospodarsko razsulo. V vinogradništvu smo nekoliko zaostali za privatniki. Ni bila najboljša zadružna disciplina, motiti pa so nas tudi izrojeni nasadi. Zato predlagam, da letos obnovimo 1.5 ha goric.«
Kavčič Viktor in Volf Terezija sta najboljša zadružnika...
Črešnjevski zadružniki pa so le prekositi privatnike. Njihova vina so mnogo bolj negovana in boljša po kakovosti. Slovijo preko naših meja, V Italijo, Avstrijo in drugam pošiljajo naše buteljke, napolnjene z renskim rizlingom in belim burgundcem. Na zadnji vinski razstavi v Mariboru so Črešnjevski zadružniki odnesti nagrade. Tudi vrednost njihovih vinskih glivic je dobro znana. Zato so tokrat na občnem zboru bili upravičeno ponosni na svoje sadove dela* Sloves svojega vinskega pridelka bodo obdržali. Sklepe so postavili na dobro mesto. V svoj plan so zapisali: »Gojili
 bomo priznane vinske trte, pravilno kletarili in gojiti pridelana vina. Na selekcijo trt ne bomo pozabiti«. Za ta sklep so vsi dvignili roke.
Lansko leto so zadružniki opraviti  preko 11.000 delovnih dni. Ko so pregledati bilančne številke, so izvedeti, da jim ostane na opravljeni trudodan 115 din. To bodo dobili kot plačilo za celotni trud. 15 delavcem so pripoznali posebne nagrade (20 tisočakov), 10 delavcem pa so izglasovati nagrado v vinu. Rade volje so priznali Kavčič Viktorju in Volf Tereziji, da sta najboljša zadružnika, čez leto sta  presegala norme za 25 odstotkov.
Zdaj pa še o skupnih sklepih za dvig proizvodnje. Tako so med drugim izglasovali, da bodo normirati vsa dela v zadrugi, dvignili delovno disciplino, boriti se bodo za uresničenje gospodarskega plana. Ker hočejo imeti napredno živinorejo, so se na občnem zboru odločiti za gradnjo modernega svinjskega hleva in preureditev nekaterih hlevov za govejo živino.   Uvedli, bodo plantažno sadjarstvo. V ta namen so že zrigolali 75 arov zemlje. Po travniku bodo skopali kanal za odtekanje odvišne vode. V vinogradih bodo sejati vmesne kulture, ki so jih za sedaj namenili za prosti trg.
S temi sklepi je stopila Črešnjevska zadruga v novo gospodarsko leto. Že prvi občni zbor je pokazal, da so njeni zadružniki na napredni poti do večjih uspehov. Pomlajeni in utrjeni v zadružni enotnosti bodo spet zavihali rokave, se podali v vinograde, ki. jim bodo ob dobrem gospodarjenju dali nove količine dišeče vinske kapljice...                        I. K.
Med knjigovodji kmetijskih delovnih zadrug
Sporedno s pripravami za občne zbore so v KDZ izdelali letne bilance. Iz 40 zadrug v ljutomerskem okraju so se zbrali knjigovodje. Čez en mesec so stanovali v dvorani dijaškega doma v Ljutomeru, kjer je imel vsak svoje mesto. Zapuščali so ga za nekaj ur po polnoči, da ga zjutraj zopet zasedejo in se zatopijo v svoje delo. Ni lahek njihov posel v zadrugah, posebno v tistih, kjer so se v teku leta dogajale nerednosti v knjigovodstvih in evidencah. Toda občni zbori so bili pred vratmi. Vodstva zadrug so morala polagati čiste račune o svojem delu. Obračun more pokazati le bilanca. Iz nje so se izluščile napake,  slabo ati dobro delo upravnih odborov in vsakega posameznega zadružnika. Zato so knjigovodje trdovratni pri svojem delu. Zadružni knjigovodski inštruktor Topličarjev Janko je imel polne - roke dela. Ni čudno, da je bil vedno neprespani in je vsak dan izgubljal na teži. Pri delu je bil neumoren, zbran in uspešen. V krogu od enega do drugega se je gibala njegova pot. Kjerkoli je delo zastalo, je znal hitro najti napako, jo rešiti in že je spremljal soseda pri njegovem delu. Tiho in mirno je bilo delo v dvorani.
Janko jim je v decembru predlagal, da tekmujejo po točkah, ki jih je sam sprejel na instruktorski   konferenci v Ljubljani. Tekmovanje so knjigovodje sprejeti po naslednjih točkah: kateri ho prvi uvedel najboljšo ažurnost v knjigovodstvu, napravil pravilno in pravočasno inventuro, izdelal bilanco pred občnim zborom in zaključno bilanco po občnem zboru, uvedel evidenco delovnih dni, temeljnih sredstev in vpisal otvoritvene postavke za leto 1951. Zadružni sklad je pripravil nagrade. 16 tisočakov je podelil med najboljše tekmovalce.
Knjigovodje so se V tekmovanju vrgli z novo silo na delo. Uspehi so se izrazito pokazali v nekaterih zadrugah, kjer so knjigovodje pripraviti vse, da je bila izdelava letne bilance olajšana. Nekaj časa se je zadrževala v dvorani visoka, mlada in živahna knjigo vodkinja Babič Zvonka iz KDZ Krapje. Veselje jo je bilo gledati pri delu. Nikoli ni iskala pomoči pri inštruktorju. Njeno delo je bilo skozi vse leto uspešno in vestno. Letna bilanca ji ni povzročala nobenih težav. Končala jo je prva 12. januarja 1951. Tudi v vseh drugih točkah tekmovalnega programa je bila prva; zato je imela vse pogoje, da dobi prvo nagrado. Poleg najboljše urejenega knjigovodstva, Zvonka
rada pomaga pri upravljanju zadruge. Je energična in vplivna ženska. Vedno zna pravilno svetovati pri zadružnih problemih. Naj bo za vzgled drugim knjigovodjem! Za njo ne zaostajajo: Gotlih iz Križevec, Vrbnjak Tilka iz Radoslavec in Pihlerjeva Frančka iz Radomerja. Delali so samostojno, skozi vse leto so vodili ažurno knjigovodstvo in izdelali mesečne surove bilance. Pri izdelavi končne bilance niso naleteli na večje težkoče. Tudi ti so kmalu zapustiti delovno sobo. Knjigovodkinji iz zadrug Vogričevci in Ljutomer sta stremeti za tem, da bi čimprej zapustili zadimljeno sobo. Površnosti in napake, ki sta jih delali preko leta, so se jima grenko maščevale.
Manj sposobni so vdano in potrpežljivo prihajati vsako jutro in odhajati pozno v noč. Nerednosti, ki se odražajo tudi v njihovih zadrugah, so jim onemogočile hitro in temeljito izdelavo letne bilance. Knjigovodja iz VDZ v Vinskih
vrhovih se je opravičeno »dušal«. Vemo, da so del pridelkov oddali iz zadruge brez njegove vednosti. Sedaj išče krivce in ljudi, ki so se okoriščali na nedovoljen način. Se nekateri knjigovodje so v istem položaju kot Mihelič Ivan.
V minutah odmora smo slišati marsikaj zanimivega. Kaj so govorili? Le redek se je pohvalil, da je v dobrih odnosih do upravnega odbora in zadružnikov. Večinoma so se pritoževali, da jih v zadrugi gledajo postrani. Mnogi odborniki in zadružniki želijo, da ne bi bilo zadružnega knjigovodstva. Zanimivo! Tako je ravno v tistih zadrugah, kjer so se dogajala največja skrivanja pridelkov in špekulacije posameznikov. Razumljivo, da je njim knjigovodstvo več kot trn v peti. Tudi nagrajevanje knjigovodij je bilo v mnogih zadrugah pomanjkljivo in nepravilno. Vse to naj se v letošnjem letu popravi v pošten odnos in zadostno nagradi. Dobro knjigovodstvo v zadrugi bo temelj poštenemu poslovanju in samo v korist delovnim zadružnikom.                                                       -e
Delavski svet je odpravil neupravičene izostanke
Delavci pri OKAP v Radgoni trdo delajo. Njihova prizadevanja se merijo po uresničenem finančnem planu lanskega leta, ki so ga presegli za 13 odstotkov. 
Res je, da niso na čistem pri prevoženih tonskih kilometrih. Niso sami krivi, če so ostali pri 90 odst. Teren, po katerem vozijo, je premalo razsežen, da  bi bili kos začrtani nalogi. Nadoknadili so z uslugami na krajših progah, ki so jim prinesle večjo vsoto dohodkov v finančnem planu.
Lani so izostali od dela štirje delavci. To ni mnogo, pa vendar so o tem razmišljali. Na zasedanju delavskega sveta sp govoriti o izostankarjih. Povedati so jim, da jih v podjetju ne bodo trpeli. Njihovemu skupnemu mišljenju je sledil sklep: »Vsak delavec, ki bo izostal od dela, bo plačal nastalo škodo«. Tak sklep je bil potreben, ker le ni mala škoda, če kamion ves dan stoji neizkoriščen. Razmišljali so, kako bi znižali število neproduktivnih ljudi v podjetju. Na dan so prišli s predlogi, da odpustijo skladiščnika in ga napotijo v produkcijo. Ključe od skladišča je prevzel član upravnega odbora, ki odgovarja za skladiščno poslovanje. Tako so prišli do pravilnejšega razmerja med produktivnimi delavci in nameščenci. Na 39 produktivnih odpade 5 nameščencev, ki so zaradi precej zamotanega knjigovodstva zaenkrat potrebni.
Ogromno težav jim povzroča večje
število praznih voženj. Prizadevajo se, da bi razvozljali tudi ta vozel. Je pa težko, ker imajo mnogo voženj do železniških vagonov. To delo zahteva ekspeditivnost. V nasprotnem slučaju se lahko zgodi, da je treba plačati stojnino za vagone. Pri teh vožnjah se ne morejo prevozna sredstva obojestransko izkoriščati.
Borijo se z nekaterimi težavami, ki jih ne bi bilo treba. Tako nimajo pri roki navadne vodne črpalke, ki bi jim dovajala vodo  iz rezervoarja. Sedaj jim pranje kamionov ne gre od rok. Za črpalko so že večkrat zaprosili, toda niso dobiti nobenega odgovora.
Kamioni bolehajo na zavorah. Skoraj vsak dan je eden v popravilu. Manjkajo jim dobre gumijce pri zavorah, da bi vzdržale vsaj par mesecev. Gumijce izdelujejo v naši državi, toda po kakovosti ne odgovarjajo popolnoma. Največ par dni vzdržijo, potem pa odpovejo. To jim povzroča nepotrebne skrbi. Že parkrat so se oglasili na merodajnem forumu in zaprosili za boljše gumijce. Vozači se jezijo, zakaj prizadeta podjetja ne skrbijo za kakovostnejše izdelke. Ob teh, na videz »nepotrebnih« gumijcah, so lani mnogo zgubili. Povprečno osem dni mesečno je stal vsak kamion. Zastoje so nekoliko ublažili s stalnimi pregledi in popraviti voznega parka.
Kolektiv se v celoti prizadeva, da bi kar najbolje uspel. V podjetju je mlajši
kader vozačev. Vsak izmed njih opravi po 12 delovnih ur na dan. V mehanični delavnici se najbolj prizadevata delovodja Žnidarič in pomočnik Mavrin, član upravnega odbora podjetja.	-r
Štefan Kuhar:
POSLEDNJA BORBA SKOJEVCA JOŽETA KRAMARJA-JUSA
(Konec)
»No, donca, fantje, kako je?« je kratko vprašal.
Potem smo se pogovarjali o rečeh, ki smo jih doživeli, odkar se nismo videli. Horthy je že prebral proglas o kapitulaciji, to je bilo za nas najvažnejše, zato Miran ni mnogo pripovedoval o tem. Povedal je le, da je bil »stani« pa tudi vodstvo generalštaba za kapitulacijo, upirali so se pa temu fašistično nastrojeni člani štaba, potem pa je z nasmeškom vzkliknil:
»Pa nas je vendarle — ta lisjak stari! (Mislil je tu Horthyja.) Namesto, da bi prebral proglas o kapitulaciji o polnoči, ga je komaj opoldne naslednji dan!«
»Tudi to ni bila tako huda reč,« smo vsi naenkrat ugotovili. Kljub temu jo je preko 300 naših ljudi pobrisalo iz madžarskih vojašnic, še preden ga je prečital! Smejali smo se na račun puconskega notarja, ki se je v svoji strahopetnosti tresel ko šiba na vodi in s sklenjenimi rokami prosil, naj mu pustijo vsaj golo življenje. Partizani so napadli 13. oktobra 1944 notariat in uničili pisarniško opremo in arhiv.
O tem je dva dni po napadu povedal Ciril tole: Šli smo najprej mimo notariata proti središču vasi. Srečali smo nekega moškega. Vprašali srno ga, če naj teh nekaj vagonov vojaškega sena sežgemo. »To bi bilo škoda,« je dejal. »Rajši pojdite pa pokažite notarju, kakšni so partizani!« Res smo
šli na notariat, od tam pa na pošto in železniško postajo, kjer smo uničili telefonske naprave.
Sedaj je Ciril, navdušeno sicer, vendar tudi kot da bi se hotel opravičevati, kratko povedal:
»Notar je imel kup otrok. Ko smo opravili svoje, sem po vrsti poljubil male Madžarčke, ki so prosili za svojega »apuko«, segel notarju v roko, potem pa smo odšli. Brko Feri Flisar, ki se nam je pridružil, je streljal — puško smo vzeli postajenačelniku — po vsej poti na Goričko, kamor smo ga
poslali Tako so nas iskali na Goričkem, mi pa smo šli v radgonski kot in smo zdaj tu, kakor vidiš.«
Potem smo se jezili na Hartnerjevega šoferja, Juš pa je začel pripovedovati o svojem ultimatu, ki ga je poslal komandantu garnizona.
»Toda ta vrag še do zdaj ni dal nikakega znaka s sireno!« je vzkliknil razburljivo Juš.
Miran je poslušal in ne da bi dolgo razmišljal, je dejal, da je pač treba hitro nekaj ukreniti; da bomo z akcijo drugače zamudili in še dobijo nas prej, kakor pa bi kaj pametnega ukrenili. Toda kaj in kako? Nekaj časa smo se pogovarjali o raznih predlogih, ki jih je ta ali oni podal, potem pa je Miran nenadoma zamahnil z roko, kot da bi hotel reči, da preveč govorimo, in dejal:
»Takole bo, tovariši: zjutraj bo komandant mesta prišel enkrat okrog osme v kavarno. Potem ga bo klical telefon. Jaz bom v mali pisarni, kjer je telefon. Pištolo bom dal na mizo, komandant bo vstopil in potem se bova »pogovarjala o predaji«! Z nacističnimi generali smo se že tako »pogovarjali«, kaj da se ne bi s tem madžarskim skezadošom!«
Predrzna se nam je zdela vsem ta misel, toda Miran je nadaljeval:
»Jurij, ti boš govoril z Jožo. Poskrbeti mora, da bo komandant ob določenem času v kavami! Peter, ti boš v kavami in boš skrbel, da bo komandant prišel k telefonu!«
Odločno so udarjale Miranove besede in mi smo vsi vedeli, da je tu škoda ugovarjati. Toda kako drzne so bile, smo lahko sklepali iz Jušovih besed:
»Sklep sprejet. Jaz ga sprejmem. Toda tako je na niti kakor naše življenje.«
Dopisujte v »LJUDSKI GLAS«!
Vsem bralcem našega tednika!'
Zaradi tehničnih zaprek pri do-
bavi časopisnega papirja, prihod-
nje številke ne bomo izdali, pač bomo zato v meseca marcu izdali obsežnejšo ozir. dvojno številko. T oliko v vednost našim bralcem.
Uredništvo in uprava »Ljudski glas«
In Juš je bil vendar tudi drzen skojevec!? Pomolčali smo za trenutek in ta molk je bil potrdilo da smo si edini v tem, da bo tako moralo biti. S tem trdnim sklepom smo se razšli.
Bila je temna jesenska noč med šestnajstim in sedemnajstim oktobrom. Ljudje po deveti uri zvečer niso smeli na ulico. Slišati je bilo le korake patrulj, ki so na gosto krožile po ulicah. Pravkar je odbila ena po polnoči. Stražam sva se morala z Jurijem neopazno izmuzniti, kajti še ponoči in zgodaj zjutraj bo treba urediti važne priprave...
Ob tem smo pričakovali jutra. Navsezgodaj naju je z Jurijem presenetila pionirka Silva s sporočilom, da po mestu gonijo vojaki z njilaškim (puščičastim) križem na rokavih Slovence v sinagogo. Cimpermanova mamica se je vznemirila. Vest naju je vrgla pokonci:
»Pa koga?«
Počasi in premišljeno je Silva naštevala. Videla sva, da so med žrtvami »prišleki« ali »slavi«, kakor so jim rekli  Madžari. Prevzela naju je skrb za Cimpermanovo mamico.
Kmalu za tem se je pred Brumnovo hišo ustavila skupina honvedov z njilaškimi križi na rokavih. Bili so to bolj priletni možje, poslednje rezerve propadajočega svetoštefanskega kraljestva. Eden med njimi se je podal na Brumnovo dvorišče. Sel je po Brumna, ker je bil tudi on eden od »slavov«.
Juš, Miran, France in Sergej, ki so gledali vojake skozi okno, seveda tega niso vedeli. Bili so prepričani, da honvedi iščejo njih in da se bo treba pač boriti. Juš je stopil k oknu ob dvoriščna strani. Videl je vojaka, kako prihaja proti hišnemu vhodu.	
Ta hip mu je šinila drzna misel Zadel je vrv, ki jo je imel pri sebi, za okenski okvir, in vzkliknil polglasno;
»Prijel ga bom. Vi pa za menoj!«
In že se je spustil po vrvi in lopnil tik pred preplašenega honveda na tla. Honvedu se najbrž ni dalo boriti se z mladim partizanom, če bi to sploh zmogel od velikega strahu. Pomahal je partizanu z roko v zrak, da naj tu počaka, se obrnil
in odšel. Vsi ostali skojevci so izrabili ta trenutek in se spustili za Jušem. Iz hiše so bili, toda sedaj se bo treba brez izgub umakniti.
»Proti Muri!«
 V vrstah honvedov, ki so stali na oglu Brumnove hiše, je nastal preplah. Alarmirali so komando. Padli so streli. V kasarnah so v naglici nalagali vojaštvo na kamione. Nekaj kamionov je bilo treba 'za to, da bodo zasledovali te štiri partizane, te štiri drzne skojevce! Začela se je hajka in streljanje kot v kaki veliki bitki. Juš, Miran, France in Sergej — Ciril in Rastko sta bila drugje — so dolgo bili kos mnogoštevilnim honvedom. Hitro so se umikali v smeri proti Bakovcem. Toda Juš je bil težko ranjen v nogo. Ostali tovariši so ga hoteli nositi, toda ni dovolil:
»Saj bom že sam... Z vami bom... vi le pojdite naprej!«
Juš se je ustavil... noga mu je klecnila. Naravnal je brzostrelko proti honvedom. Streljal je v kratkih gostih rafalih, da je kar zvabil preko dvajset honvedov proti sebi. Oddal je zadnji strel iz svoje brzostrelke. Pograbil je za pištolo. Z obžalovanjem je še vzkliknil:
»To je moja poslednja borba... toda živega me ne boste dobili... hudičevi fašisti!«
Honved pred njim se je zvrnil... In potem je Juš oddal svoj poslednji strel. Živ ni hotel priti v roke njilašem!
Miran, France in Sergej so prebili obroč proti Tišini. Zvrnnili so štiri orožnike, sedli na njihova kolesa in se umaknili na novo postojanko. To pa jim je omogočil Juš s svojo poslednjo junaško borbo, v kateri je žrtvoval svoje življenje.
M. Sobota, 15. februarja 1951
»LJUDSKI GLAS«
Stran 3
Fronta poziva na tekmovanje,
mladina odgovarja z uspehi.,.
Mladina ljutomerskega okraja tekmuje
Na Okrajnem komiteju mladine  v Ljutomeru je vsak dan živo prihajajo mladinci, vstopajo voditelji  vaške mladine. Poročajo, dajejo nove obveznosti in se z delovnimi napotki zopet vračajo med svojo mladino...
Tekmovalna komisija ima polne roke dela in skrbi. Tekmovanje je treba povezati, za razširiti med nove mladinske vrste. Večkrat stopijo na teren, v kmečke vasi, kjer se pogovorijo z mladinci. Tovariši iz »tekmovalne« so prišli do dobre zamisli. Izdajajo svoj »Bilten«. Prvo številko so že poslali na vaške aktive. V tem domačem Časopisu najdeš novice, nove vzpodbude aktivom, ki so se pomerili za častno mesto med najboljšimi. Med vrsticami spoznavaš pot mladine, ki vodi do njene lastne izobrazbe, pot do tistega mesta, ki ji kot Titovi mladini pripada. Listajmo malo po biltenu in ga od blizu poglejmo!
Cerovška mladina vsem aktivom v Sloveniji...
Mladinci iz Cerovca so si izbrali pravo pot. V tekmovanju nočejo ostati brez tekmeca. Zato so povedali vsej slovenski mladini, da jih naj posnema. Oni se bodo učili, spoznavali našo stvarnost, našo borbo za svetovni mir. Otvorili bodo o vzgoji mladih pokolenj, spoznali tisto, kar jih uči naša Partija. Pogledali bodo v mladinsko zgodovino, v zgodovino borbenega jedra mladinskega gibanja SKOJ. Že vadijo dramo »Razvaline življenja«, s katero se bodo postavili pred vaščani, obiskati hočejo tudi sosednje vasi. Na družabnih večerih se bodo spoznavali in zbliževali. Le tako bo lažje premagovati težave. Potrkali so na vrata tov. Kumer ja in ga povabili, da jim pove o obrezovanju poznane vinske trte. V krožkih se bodo zbirali, mladinci bodo spletli 4 koše, mladinke 6 parov nogavic. Dekleta gredo za kuharice. V tečaju se usposabljajo za dobre gospodinje.
Cerovčani so pridni zadružniki. Zato mnogo govorijo o bližnjem zboru zadružnikov, kjer bodo povedali vse, kar jim na srcu leži. Šli so v sadovnjake, čistili drevesa, da jih kapar ne bo hudo napadel. V svoj plan so zapisali 300 prostovoljnih delovnih ur, ki jih bodo dali na gradbišču zadruge.
Še mnogo so mladinci Cerovca obljubili. Ne bodo ostali samo pri obljubi. Njihove mlade roke so Vajene dela. Tudi tokrat so se krepko zganile. Pod njihovimi prijemi bodo nastala dejanja, ki že sedaj iz dneva v dan rastejo...
Globočkem, aktivu trije novi 
zadružniki...
V Globočki, poznani viničarski vasi, je življenji mladine postalo lepše, kot je bilo lansko leto. Mladina se je zbudila in stopila na plan. Mlad kolektiv mladine, ki pridno tekmuje. Ni dolgo  od tega, ko smo povedali, da se je Koštijeva Tončka odločila za zadružno življenje. Tončka ni ostala sama. Še dva mladinca sta dala svojo besedo in vstopila v zadrugo. Starejšem ljudem, starišem — hoče mladina pokazati pot do novega življenja. Povsod stopa naprej, na čelu svojih vaščanov ...
Sosedje iz Podgradja so se spomnili na bližnje volitve. Dobro poznajo kandidata, ki jih bo zastopal v Ljudski skupščini. Oni mu bodo dali svoje glasove. Na sestanku so se domenili: »šli bomo kurirje, ozelenili bomo volišče in dali svojo sodbo ob igranju harmonike«. Tako bodo najlepše počastili dan volitev.
Bučečovska mladina ljubi šahovske igre .Stopila je k sosedom v Staro-novo vas, kjer se je pomerila na šahovnicah. Mladina vstopa v kulturno-izobraževalna društva. Poglejmo v Strezetino, na Staro cesto, v Cerovce... v teh vaseh je Že nastopila na odru.
Na volilnih sestankih se pogovarjajo o zadružništvu...
Mladina stopa v zadruge kot zavesten soustvarjalec. Na njenih ramah je bodočnost zadružništva. Zato že danes gradi trdne temelje. Na Krapju je hotela mladina dobro vodstvo zadruge. Na svojem sestanku je predlagala tovariše, ki naj bi prišli v upravni odbor. Njene predloge so starejši zadružniki hvaležno
sprejeli. Zadrugo bodo vodili novi ljudje, ki se zavedajo odgovornih nalog. Z medsebojno pomočjo bodo Krapenčani izboljšali svojo zadrugo in jo popeljali na pot razvoja.
Mladinci iz Vinskih vrhov niso zadovoljni s sedanjim vodstvom zadruge. Ne marajo podkupovanja, ki mu nasedajo nekateri funkcionarji zadruge. Ta slaba lastnost je njim popolnoma tuja. Na sestanku so se že pomenil, koga bodo predlagali v novo zadružno vodstvo. Tudi mladince bodo kandidirali, ki se naj naučijo upravljanja.
V 60 aktivih so izvoljena nova    mladinska vodstva ...
Lepo je biti med mladinci, ko volijo svoja vodstva. V mnogih aktivih je mladina zdravo izbirala. Na svoje najboljše je  pokazala in zapisala njihova imena na volilne lističe. Tako je bilo v 60 aktivih, kjer že delajo novi sekretariati.
Marsikje snujejo nove obveznosti, s katerimi bodo prišli na bližnjo mladinsko konferenco.
Povsod ne gre lahko. Na Moti ni bilo mladine na predvolilni sestanek Pritegnili so jo s praktičnimi tečaji. Dekleta so Šla v kuharski, tečaj, fantje pa so delali v krožkih. Tako so uspeli pri volitvah, poživeli so nedelaven aktiv, ki je poprej samotaril.
V Bučečovcih so vsi mladinci dobri gasilci. Svoje sestanke radi združijo s praktičnimi vajami v gasilstvu. Njihov mladinec je celo poveljnik gasilske čete.
Tako prodirajo med kmečko mladino, ki se rada oprijemlje svoje organizacije. Povsod tam, kjer so odpadli suhoparni sestanki, je mladina aktivna. Pokazala je dobro voljo za lastno izobraževanje, saj je letos 700 mladincev obiskovalo izobraževalne tečaje, ki so se vršili v 27 vaseh. Prehojeno pot do izobraževanja bo treba nadaljevati. Zadnji mesec tekmovanja naj bi potekel v duhu povečanja naporov, ki bodo rodili nove uspehe. Zadnji zimski mesec naj dobro izkoristijo, zlasti za izobraževanje mladega rodu.
Skrb za kulturo in prosveto — prehaja v roke delovnega  ljudstva
Že prva zasedanja Sveta so pokazala, da se izvoljeni člani zanimajo za stanje šolstva v okraju. Z vso voljo prevzemajo dolžnosti, ki so jim zaupane z novimi zakoni. O tem govori diskusija in pa sklepi, ki so jih kolektivno izglasovali.
Na drugem zasedanju so se dotaknili ljudskoizobraževalnega dela v okraju. Ugotovili so, da se je izboljšalo delo z množicami v obliki izobraževalnih tečajev. Zlasti gospodarski tečaji so privabili številne obiskovalce. V Radoslavcih so končali s kuharskim tečajem. Obiskovale so ga vaške Žene in dekleta. Ljutomerske žene so se zbrale v prlkrojevalnem tečaju. Praktično delo je pomagalo ženam, da so se oklenile svoje organizacije. Tudi pri Tomažu, na Runeču, v Nunski grabi in v Stari-novi vasi so se žene znašle v kuharskih tečajih. S svojo udeležbo so tečajnice dokazale, da je na vasi mogoče organizirati množice, če se k njim pravilno pristopi. V
okraju delujejo tri kmetijsko-nadalje-valne šole.
Člani Sveta so iznesli predlog, da bi v Podgradju organizirali stalno kmetijsko-vinogradniško šolo. Njihov predlog je za pozdraviti. V tem pretežno vinogradniškem predelu je potrebna ustrezna šola, ki naj bi vzgajala vinogradnike. Osvojeni predlog so poslali Ministrstvu za prosveto, da ga odobri.
Po nekaterih vaseh spijo množične organizacije. Tako je bilo zadnji čas, ko so organizirali po šolah 22 strokovnih predavanj. Pri Miklavžu, na Kogu in na Runeču — ljudje niso bili obveščeni o času predavanja. Zato so le-ta odpadla, seveda po krivdi vaških frontnih organizacij.
Prireditve ob Novoletni jelki so bile po vsebini boljše kot pa prejšnja leta. Pionirjem bo treba več pomagati. Učitelji naj bi z nasveti pomagali neizkušenim vodstvom društva — prijateljev otrok. Doslej  so ponekod bolehali na brezbrižnosti do  pionirske organizacije.
Pogovorili so se o organizaciji šolskih svetov. Med predlogi so izbrali najboljšega: »Šolske svete je treba organizirati na sedežih šol. Na množičnih sestankih bodo izvolili delegate iz vseh KLO, kateri spadajo pod šolski okoliš. Šolski svetu bodo pomagali učiteljstvu na šolah, delovali bodo kot posvetovalni organ.«
Dalje Časa so se pomudili pri učnih uspehih v osnovnih Šolah in na novoustanovljenih gimnazijah. Ugotovili so vzroke, zakaj je padlo število pozitivnih ocen. V prvem polletju so zabeležili za 2% slabše uspehe. V osnovnih Šolah je bilo 79% pozitivnih očem v gimnazijah pa 55%.
Po gimnazijah poučuje mlajši kader, ki še nima dovolj pedagoških izkušenj. Na splošno je občutiti pomanjkanje strokovnih predavateljev. Učitelji na osnovnih šolah so večinoma preobremenjeni z delom, so pa tudi prepuščeni sami sebi.
V	Šolah z osnovnim in gimnazijskim poukom je premalo kolektivnosti, premalo medsebojne pomoči. Starejši učitelji ne nudijo dovolj strokovne pomoči mlajšemu kadru. Pri Mali Nedelji poučuje ena učna moč kar dva razreda učencev. Preobremenjenost pri pouku je delni vzrok padcu učnega uspeha. V tej šoli je 10% učencev neocenjenih. Ponekod tiči v četrtem razredu po 70 in še več otrok. Ob tolikšnem številu je onemogočeno individualno delo z učenci. Ravno v teh razredih so potrebni dobri učni uspehi, ki omogočijo učencu nemoteno nadaljevanje pouka na gimnaziji. Zato je Svet sklenil, da se zadnji razredi osnovnih šol z večjim Številom učencev razdvojijo. Poučevali bodo ločeno. Približati se hočejo  k 75% pozitivnih ocen, kar bo solidna osnova za nadaljnje šolanje na gimnazijah. Že po zadnji redovalni konferenci so se učni uspehi izboljšali za 12%.
Na Runču so otroci izpostavljeni vplivu alkohola, ki jim ga posredujejo starši.
V	mnogih krajih silijo stariši otroke k težjemu delu, s čemer škodujejo otrokovemu razvoju. Nekatere zadruge zaposlujejo otroke pri takšnem delu, ki ni zanje primeren. Vse to je napotilo Svet do potrebnega sklepa. Na terenu bodo proučili socialne razmere v posameznih šolskih okoliših in pospešili delo inšpekcije na slabših šolah.
Dosedanji upravniki otroških vrtcev nimajo potrebnega pedagoškega znanja in obzorja. Zato je Šepalo delo po teh ustanovah. Svet je zavzel določeno stališče. Vrtce naj vodijo vzgojitelji, ki bodo pedagoško usmerjali delo. Dosedanje upravnike, ki ne odgovarjajo potrebam, bodo namestili kot ekonome.
V Svetu so si razdeli naloge. Izvolili so komisijo za splošno šolsko problematiko, za izvenšolsko vzgojo, za predšolsko vzgojo, za strokovno šolstvo in komisijo  za obnovo in materialno oskrbo Šol.
Komisijam predsedujejo člani Sveta. Komisija za materialno oskrbo že dela. Pregledala je šolske kuhinje in pomagala odpraviti ugotovljene napake. V Ljutomeru je ugotovila, da ostaja kuhana hrana. Vodstvu kuhinje je svetovala, da pripravlja popolno kosilo.
Na drugem zasedanju Sveta so sprejeli letošnji proračun, ki določa nad 13 milijonov dinarjev za pospeševanje šolstva in kulturno-prosvetnega dela v okraju.	
V Okoslavcih so dobri
radioamaterji
V zakotno vas Okoslavci, blizu Kapele, je prodrla misel na tehniko. Našli so se kmetski fantje, ki so začeli razmišljati, kako bi koristili napredku svoje vasi.
Pobudo je dela mladinska organizacija. Iz vrst mladincev se je pred dvema mesecema prijavilo več interesentov za radioamaterstvo. Kar 29 se jih je združilo in ustanovilo svoj klub.
Kratek čas jih loči od te združitve. Združile so se tudi skupne misli in ustvarile začetne uspehe. Z detektorji so začeli. Vsak izmed 16 mladih radioamaterjev je napravil po enega. Njihove neizkušene roke so ustvarile enocevni radijski sprejemnik. Ko so ga dogotovili, je padel sklep: »Do konca meseca hočemo sestaviti dvocevnik«. Že delajo na tem.
Odkod jim material? Sami so ga poiskali v vaši. Stopili so v hiše, na podstrešja, in našli so nekaj za pod roke.
Ne mislijo ostati samo pri radiu. Elektriko bodo privabili v vas, da jim ho radio bolje uspeval. Spravili so se na delo. Kopljejo jame za droge, 29 drogov so že postavili. Spet je odločala iznajdljivost pri nabavi žice in potrebnega instalacijskega materiala. Odšli so v Ptuj, kjer so ga kupili za denar, ki so
ga zbrali pri okoslavskih vaščanih. Na pomoč bodo poklicali delavce iz obrata DES v Radgoni. Sami jim bodo pomagali in privabili mladino, ki se zanima za elektriko. V tovariškem delu bo nastal zarodek elektrotehnične grupe, ki jo bodo sigurno ustanovili.
Pomagajo si do lastnih društvenih dohodkov. Kako? Vadijo in nastopajo na samostojnih kulturnih prireditvah, ki jim donašajo potrebne denarce. Pred tedni so nastopili na Kapeli in doma v vasi. Tako se združujeta prosveta   in tehnika v okoslavški vasi, zbližujeta se v zavesti njenih ljudi.
Duša okoslavške mladine je Jurkovičev Ciril, ki vodi njihov klub. Ob njegovih nasvetih se bistrijo mladi ljudje, željni znanja in izobrazbe. Kolaričev očka marljivo pomaga. Večkrat povabi iz Ljubljane svojega sina, ki jim razodene vse skrivnosti  iz širokega področja tehničnih pridobitev. Tako delajo v tovariškem pomenku, ki jih medsebojno zbližuje in kolektivizira.
Mladince iz Okoslavec je moči posnemati. Njihovi zgledi so mikavni in vabljivi. So pa tudi odgovor vsem tistim, ki mislijo, da naša mladina ni zmožna prodreti v skrivnosti napredka tehnike in njenih občečlovečanskih pridobitev. Tem redkim malovernežem odgovarjajo okoslavski mladinci.
IZUD DOLNJELENDAVSKEGA OKRAJA TEKMUJEJO
V 13 živahno delujočih IZUD se je zadnje čase v dolnjelendavskem okraju močno razmahnilo kulturno življenje na vaseh. Društva imajo zelo dobro razvite igralske skupine, ki vse pridno študirajo igre, s katerimi nastopajo na domačih in sosednjih odrih. Društva tekmujejo na čast 10. obletnici Osvobodilne fronte s kvalitetnimi igrami, folkloro, predavanji, v knjižnicah itd. Okrajna tekmovalna komisija prosvetarjev obiskuje prireditve in daje ocene. Dokončno oceno pa bo pokazal okrajni nastop vseh društev, ki bo prirejen pred kongresom OF, Najboljša društva, med katerimi je tudi SKUD Miško Kranjec, bodo nastopila s kvalitetnimi programi v republiškem merilu. Tako pripravlja folklorna skupina Miško Kranjec tri madžarske narodne plese. Skupino tvorijo namreč člani madžarske manjšine. Največ izgledov imajo igralske skupine v Bistrici, Polani in v Bogojini. Skupina v Bogojini je pripravila za nastop celo tri igre, ker hoče na vsak način odnesti prvo mesto. V obmejnih vaseh živahno delujejo društva tudi z madžarsko manjšino, posebno v Motvarjevcih, Dolini in še v nekaterih drugih vaseh. Tekmujejo tudi izobraževalni tečaji, ki jih imajo letos v okraju v 17 vaseh. Najboljši tečaj imajo v obmejni vasi Dobrovnik (madžarska manjšina), kjer so za predavanja organizirali domače predavatelje. Na tečajih imajo največ uspeha gospodarska predavanja, ki jih podajajo tudi okrajni kmetijski strokovnjaki.
SPREJEMAMO male oglase, oglase in osmrtnice vsak dan od 8. do 12. ure.
Nekaj o apnenju v Prekmurju
Izboljšanju prekmurske zemlje, ki ji primanjkuje mnogo apna in je vsled tega izredno kisla, ni v dvajsetih letih stare Jugoslavije nihče posvečal nobene pažnje. Nekateri premožnejši kmetje so sicer poskušali izboljšati svojo zemljo z apnenim prahom, vendar se k sistematičnemu delu za izboljšanje zemlje ni pristopilo. Šele po osvoboditvi, 1948 leta je Ministrstvo za kmetijstvo izvedlo v Prekmurju široko akcijo za kalcifikacijo zemlje. Takrat so lahko kmetje preko svojih zadrug naročali večje količine kninskega apnenca, ki jim ga je podjetje v Kninu nudilo popolnoma brezplačno. Plačali so le stroške za nakladanje in prevoz, ki pa so bili malenkostni. Že prvo leto je dobil mursko-soboški okraj 53 vagonov tega apnenca, ki so ga naročili predvsem naprednejši kmetje iz Murske Sobote in najbližje okolice. Tako so kmetje iz Murske Sobote naročili že prvo leto deset vagonov, iz Beltinec štiri, iz Puconec štiri in iz Šalamenec Šest vagonov. Večje količine so ga naročila tudi državna posestva v Rakičanu in Beltincih. Ogromna večina prekmurskih kmetov pa je na to akcijo še gledala z velikim nezaupanjem.
Že naslednje leto so se pokazali v Prekmurju prvi, sicer še majhni uspehi kalcifikacije, posebno, na državnih posestvih in pa v Markišavcih, kjer so kmetje posvetili apnenju zemlje res vso skrb. Trava na travnikih in lucerna, kjer so zemljo poapnili, se je bogato razrasla. Prve uspehe pa je apnenje pokazalo že tudi pri žitaricah in krompirju.
Spomladi  1949. leta je ljudska oblast svetovala  prekmurskim   kmetom, da izboljšajo svojo zemljo s saturacijskim muljem, ki ostaja kot odpadek pri izdelavi sladkorja. Kmetje in državna posestva so to leto res naročili preko sto vagonov saturacijskega mulja in ga razvozili po svojih njivah. Konec leta je nato kmetijsko poverjeništvo v Murski Soboti izvršilo po vaseh, kjer so kmetje uporabljali saturacijski mulj, pregled nad rezultati tega apnenja. Pregled je pokazal že lep uspeh. Josip Bergles iz Šalamencev štev. 73 je na sedmih arih travnika posipal preko dva tisoč kilogramov saturacijskega mulja in je imel še isto leto za 45% boljši pridelek, kot na ostalih travnikih. Štefan Flisar iz Šalamenec je poapnil travnike in njive, ki jih je zasejal s prosom in je imel za 30% večji pridelek. Tudi Štefan Vlaj, Franc Godina in ostali kmetje iz Šalamenec so pridelali na njivah in travnikih, ki so jih posipali s saturacijskim muljem za 20 do 30% več, kot na ostalih parcelah. Prav tako povečan pridelek so imeli Bela Branko, Štefan Škrilec, Janez Flisar, Franc Žganjar in ostali kmetje v vasi Markišavci.
še vidnejši uspeh pa so dosegli z apnenjem na državnih posestvih v Rakičanu in Beltincih, kjer so že leta 1947 pričeli z načrtnim apnenjem celotne obdelovalne površine. Takrat so navozili na svoje njive prvih 55 vagonov apnenca, naslednje leto pa Že 224. In tako vsako leto naprej. Posledice tako izboljšane zemlje so se kmalu pokazale. Pšenica, ki je dala 1947. leta osem metrskih stotov pridelka na hektar, je imela 1948. leta že blizu 15 stotov, naslednjega leta pa že 221 Pridelek rži je narastel od 12 stotov v letu 1947 na
18 stotov v letu 1950. Najlepši napredek pa kaže ječmen, ki so ga prvič začeli pridelovati na posestvu 1948. leta, ko je dal  še samo 16 in pol stotov, naslednje leto pa, ko so zemljo pred setvijo poapnili, 26 stotov in 1950. leta že preko 30 stotov na hektar. Pri prekmurskih kmetih še namreč vedno velja naziranje, da ječmen v prekmurski zemlji ne uspeva. Zato ga kmetje pridelujejo tudi le v manjših količinah. Da pa to naziranje ne drži, kaže tudi primer ekonomije okrajnega ljudskega odbora v Prosenjakovcih, kjer so na enem hektarju in petih arih zemlje pridelali prav s pomočjo temeljitega apnenja preko 30 metrskih stotov ječmena.
Apnenje zemlje pa ni pokazalo presenetljivih uspehov samo pri ječmenu, ampak tudi pri povrtninah — posebno pri zelju — in pa pri krmskih rastlinah.
Tudi za zelje velja pri prekmurskih kmetih mnenje, da v njihovi zemlji ne uspeva. Leta 1947 in 1948 so ga poskušali saditi tudi na državnem posestvu v Beltincih, toda brez uspeha. Pridelek je bil tako neznaten, da so morali njive preorati. Vendar strokovnjaki na posestvu niso popustili, in so poskusili tudi pri zelju z direktnim apnenjem pred saditvijo, kar se je Jako odlično obneslo pri ječmenu. In res so z apnenjem Že 1949. leta dosegli rekorden pridelek: štiri vagone zelja na en hektar! Preteklo leto so poskus ponovili in se je pokazal še uspšnejši, kajti kljub izredni suši ki je pridelku močno škodila, lanski pridelek ni bil slabši od pridelka v 1949.   letu.  (Nadaljevanje  na 4. strani).
(Nadaljevanje e 3. strani.)
Tudi za dvig živinoreje v Prekmurju je apnenje zemlje neprecenljive  vred-
nosti. Doslej je namreč v Prekmurju občutno pomanjkanje krme prav zaradi tega, ker v kisli zemlji brez apna ne uspevata niti detelja, niti lucerna. Na beltinškem posestvu so že pred leti naredili zanimiv poizkus: poapnili so vse njive, na katerih, kot trdijo najstarejši delavci na posestvu, ni nikoli zrastla niti detelja, niti lucerna. Tudi tu se je apnenje sijajno obneslo. Preteklo leto so imeli v Beltincih kljub suši na 40 hektarjih zelo lepo deteljo in lucerno, ki jim letos v veliki meri pomaga pri premagovanju težav pri prehrani živine.
Kljub tem vidnim uspehom kalcifikacije v Prekmurju pa so v preteklem letu tako Okrajni ljudski odbor, kot ostali kmetje apnenje popolnoma zanemarili. V nekaterih vaseh so zadružniki pni svojih zadrugah sicer naročali manjše količine kninskega apnenca, toda niti poslovodje kmetijskih zadrug, niti upravni odbori se za izpolnitev teh naročil nišo posebno zavzeli. Na nedavni konferenci predsednikov krajevnih ljudskih odborov in kmetijskih zadrug pa so odborniki sprejeli za izboljšanje kmetijstva v Prekmurju izredno važen sklep: da bodo ustanovili nove poljedelske in živinorejske odseke pri splošnih kmetijskih zadrugah in delo že obstoječih odsekov znova poživeli.
Najvažnejša bodoča naloga poljedelskih odsekov Kmetijskih zadrug bo prav skrb za sistematično apnenje zemlje. Kmečke delovne zadruge in ekonomije so doslej že naročile na desetine vagonov kninskega apnenca, ki ga vlaki dovažajo v Prekmurje. Kmetijske zadruge pa sprejemajo še vedno nova naročila. Železnica nudi kmetom pri tej akciji vso pomoč. V Markišavcih, Beltincih in  ostalih krajih   ustavijo vlaki kar na poljih sredi proge, da je kmetom s tem olajšan prevoz na njive. Nujno pa bo misliti tudi na pomoč onim kmetom, ki imajo do dvajset in več kilometrov do železniškega tira in jim je prevoz apnenca s kravjimi vpregami onemogočen. V zimskem času, ko ni odkupov, bi bilo nujno nuditi kmetom prevoz apna s kamioni, seveda po zmerni ceni, da bi apnenje ne prišlo kmetu dražje, kot pa je vredna povečana kmetijska proizvodnja.
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
M. Sobota, 15. februarja  1951
Katere vasi se lahko merijo s Cankovo?
KLO Cankova obsega tri vasi: Cankova, Korovce in Gornje Črnce. Cankova je center KLO, pa tudi središče sektorja. Pa poglejmo malo njeno kulturno sliko. Pozornost vzbuja lepa zgradba: nižja gimnazija. Ta je nastala lani iz bivše sedemletke. Dala je že prve male maturante. Dijaki te gimnazije imajo že tudi svoj dijaški dom, prvi v okraju Murske Sobote. Letos ima 12 dijakov, prihodnje šolsko leto bo zmogljivost že večja. Poleg šolskih otrok pa prihajajo v šolsko poslopje tudi mali cicibančki, kjer dobe svoje razvedrilo v igrah in v primernem pouku. V otroškem vrtcu imajo tudi svojo vzgojiteljico. Vsako jutro jih pride do 20, včasih tudi več. Pridejo celo iz Gornjih Črncev. Starši, ki so zaposleni na polju in pri raznih drugih opravkih, vedo, da imajo njihovi otroci skrbno vzgojo v otroškem vrtcu. Dobro bi bilo, če bi tudi najbližji sosedje in nekateri nameščenci poslali svoje otroke v otroški vrtec. Vse delo na osnovni šoli, nižji gimnaziji in dijaškem domu vrši šest učiteljev in ena vzgojiteljica. Večina učiteljstva res žrtvuje skoraj ves svoj prosti čas za vzgojo mladine.
Kaj pa izobraževalno-umetniško društvo?
Na Cankovi deluje tudi izobraževalno-umetniško društvo »Oton Župančič«. Šteje 30 rednih članov. Izmed sekcij je najboljša dramska in knjižnica. Knjižnica je ena izmed največjih okoliških knjižnic, pa tudi ena izmed najbolj urejenih. Vodi jo vzorno učitelj tov. Gorjup. Zato ji pa tudi bralcev ne manjka. Okrog 70 rednih bralcev dnevno obiskuje to knjižnico.
Dramatska skupina je v tej zimski sezoni igrala že dve igri. To nedeljo bo pa nastopila s »Sumljivo osebo«. Skupino igralcev dobro vodi tov. Prašnikar, upravnik mlekarne na Cankovi. Končno pa imajo tudi dobre igralce, ki so že pred leti nastopali. Slabo je samo to, da igralci ne prepričujejo svojih žen, da se lahko edino v gostilnah pokvarijo in ne na vajah za igre.
Upamo, da bo tov. Prasl v kratkem tudi  z godbeno sekcijo dosegel uspehe.
Nujno pa bi bilo, da bi člani IZUD, pa tudi ostale množične organizacije, začele resno misliti na izobraževalni tečaj« ki je lani sicer deloval, vendar ne v zadovoljivem obsegu. Pričakujemo, da se bo na pobudo društva zganila tudi vaška Fronta, mladina, gasilci in žene in se vključili v izobraževalni tečaj. Imamo učiteljstvo, babico, dobre člane KZ, vodstvo mlekarne, kuharice, pa če bi bilo potrebno, bi nam še kdo iz Sobote priskočil na pomoč.
Pa še o našem zadružnem domu
Oradi se, to je res, toda počasi, skoraj prepočasi. Tesarji so  pred kratkim pridno pričeli z notranjimi deli in upamo, da jih bomo spet kmalu videli, člani IZUD so se obvezali, da bodo letos napeli vse sile za dograditev dvorane. Ne oporekamo, da ne bi bil skrajni čas, da se ta dogradi. Računamo pa na to, da bo tudi Fronta dala svoj delež in da bo
tudi upravni odbor zadruge pljunil v roke, ker ni dovolj samo čakati, kdaj bodo zadružni prostori gotovi in se bo zadruga vselila. Prav isto je s KLO! Mislimo, da je tudi njegova dolžnost, celo prva dolžnost, posvetiti temu vso pažnjo. Nekateri člani odbora za gradnjo doma večkrat pogledajo, koliko je že narejeno in kritiku jejo, da bi lahko bilo več — sami pa nič ne pokrenejo Samo Naci in Ivo res ne bosta zmogla voditi gradnje doma do zmagovitega konca. Nekateri, ki smo jih zelo redko ali pa jih celo nikoli nismo videli pri gradnji. pa vedo, kje so skrite deške, letve in podobno ter prihajajo večkrat pogledat, če je še kaj. Računamo na to, da bo Cankova v tem letu dokončno dogradila svoj zadružni dom, ki bo koristil vsem vaščanom, čim več bo kdo prispeval s svojim delom, tem boli bo občutil da je dom njegov.
Tudi Korovčarji so začeli s kulturnim delom. Že dvakrat so igrali igro, saj imajo tudi vse pogoje za dobro godbo, brez dvoma bi tudi izobraževalni tečaj uspel. Tamkajšnje gasilsko društvo je zelo agilno. Računajo, da se bo šele v februarju ali marcu kaj ukrenilo za dobra predavanja v izobraževalnem tečaju.
V Gornjih črncih pa je bistra mladina. Naučili so se »Razvalino življenja«, katero so pokazali tudi Cankovčanom. Ta mladina je zmožna, čeprav v mali vasi, pokazati mnogo lepega svojim vaščanom.   —ik
USPELO PREDAVANJE V LJUTOMERU
Pretekli petek nas je obiskal tov. Regent, minister za prosveto pri Vladi LRS. V dvorani mestnega kina je imel daljše predavanje, v katerem je nanizal številne politične dogodke. Govoril je o na-šl zunanji politiki.
Poslušalci so napolniti dvorano. Z zanimanjem so poslušali govornika, ki  jim je s preprostimi besedami mnogo povedal. Poslušalce je znal pridobiti. Po predavanja so zadovoljno odhajali, z željo, da bi jih še večkrat obiskal. Številna udeležba na predavanju dokazuje da si ljudje želijo predavanj in pa takšnih predavateljev, ki znajo s preprostimi besedami objasniti trenutno najvažnejša vprašanja.	-r.
LJUTOMERČANI OB SPOMINU NA PREŠERNA
8. t. m. so se Ljutomerčani poklonili spominu velikega pesnika in misleca Franceta Prešerna. O življenju in delu pesnika je govoril tov. Bauhert Jan, ravnatelj ljutomerske gimnazije.
V kulturnem delu sporeda so nastopili: ženski, moški in mešani pevski' zbor SKUD »Janeza Kavčiča«, ter novoustanovljeni recitacijski krožek, ki se je prvič pokazal pred publiko. S številno udeležbo na akademiji so Ljutomerčani dostojno polastili velik kulturni praznik slovenskega naroda.	-r
SMRTNA NESREČA V LJUTOMERU
Pretekli petek se je v Ljutomeru smrtno ponesrečil tov. Flegerič Ivan,
normirec iz KDZ na Kogu.
Ponesrečenec je posečal normirskl tečaj v poslopju ljutomerskega dijaškega doma. Kritičnega dne ob 4. uri zjutraj se je namenil iz poslopja po opravkih. Iz drugega nadstropja je odšel v prvo nadstropje. Pot ga je zanesla skozi dvoriščni izhod na balkon, ki je bil nezavarovan. Misleč, da je v pritličju — je hotel po stopnicah na dvorišče. Ker balkonskih stopnic ni, je padel v prazno na beton pritličnega balkona. Z glavo je priletel ob betonska tla in se pri priči ubil. Mrtv ega, so našli ob jutranjem svitu.
Ogledna komisija je bila mnenja, da gre za ponesrečenčevo pomoto, ki je bila usodna. To je že druga smrtna nesreča, ki se je dogodila v tem poslopju.
Flegerič je bil član množičnih organizacij in eden izmed najboljših normircev v okraju. Bil je desna roka kogovškim zadružnikom in upravnemu odboru pri upravljanja zadružnega gospodarstva.
-r
PRAZNIK CICIBANOV IN PIONIRJEV NA RUNČU
11. t m. je gostovala na osnovni šoli Runeč igralska lutkarska skupina SKUD »Angel Besednjake iz Maribora. Pred nastopom lutkarjev sta spregovorila tov. Levec, predsednik društva in njegov sekretar tov. Veras. V svojem nagovoru sta objasnila gledalcem vlogo društva, kot enega najboljših v mariborski oblasti. Sporočila sta jim odločitev posameznih sekcij, ki se bodo odslej večkrat pokazale na podeželju. To bo največji delež društva pri prevzgajanju kmečkega prebivalstva.
Lutkarji so gostovali s priljubljeno otroško igrico »Janko in Metka«. Runečki malčki so budno zasledovali usodo neposlušnih otrok. Pogumno so odgovarjali Gašperčku in mu v tihih Željah klicati na zopetno svidenje.
Številna udeležba malčkov in odraslih ljudi na prireditvi dokazuje, da tudi naše ljudstvo ceni kulturno-umetniško delo lutkarjev in njihova uspela gostovanja. Nastopajoči lutkarji so dalj interesentom lepih pobud, kako razvijati lutkarsko umetnost, ki je še danes v razvoju.     -ta
Člani kolesarske sekcije »Poleta« iz Maribora in člani kolesarskega kluba »Prekmurje« iz Beltinec, se bodo dne 18. februarja 1951 ob 14. uri pomerili v tekmovanju na- valjih.
Dirka se bo izvedla v kino dvorani »Štefana Kovača«. — Kolesarski klub Prekmurja, Beltinci.
O murskosoboških šahistih
V letih po osvoboditvi se je šah v Murski Soboti lepo razvijal. Lansko leto je delo šahistov skoraj zaspalo. Tej, v ljudstvu močno zakoreninjeni igri — ni bila dana pot Širšega razmaha. Kdo je kriv? Znano nam je, da v Murski Soboti ne manjka ljubiteljev šaha. Mnogo pristašev ima šah med našo mladino, ki rada poseda po kavarnah in gostilnah, ter igra. Nešteto je takih igralcev, čeprav niso izurjeni, vendar imajo veselje do igre. Te je treba usmeriti, jih povezati v šahovski klub.
»Soboški klub je zaspal,« tako ugotavljajo nekateri igralci, ki so se namenili v sosedne, delavne klube. Kako  to zajeziti? Potrebno je dobro klubsko vodstvo, ki bo znalo dvigati šah na višjo, zaželeno stopnjo.
Na nedeljski šahovski konferenci je bilo govora o neaktivnosti nekaterih funkcionarjev kluba. Ni resnična trditev lanskega tehničnega vodje, češ, da smo člani priganjali vodstvo k delu. Ta trditev bi lahko odpadla, če bi se bil stari odbor zivedal, da je treba pomagati čla-
nom. Zato so imeli ti prav. Če so ga včasih malo podregali.
Prva leta po osvoboditvi je vodil klub dr. Nemec. Ob njegovem vztrajnem delu je klub napredoval in se širil. Visoko so cenili takrat murskosoboške šahiste. Tov. Mišura iz Maribora, ki je v nedeljo odigral v Soboti simultanko — je po pravici povedal: Soboški mladinci so bili vedno strah Mariborčanom. Tako naprej, mladinci šahisti! Treba Vam vodstva, kot ste ga imeti spočetka in vi bi se z Vašo igro lahko kosali z marsikaterim šahovskim klubom v Mariborski oblasti.« To so vzpodbudne besede, ki nam naj vlijejo novo voljo za strokovno usposabljanje v šahovski igri.
Nekaj nam je pripomoglo k nazadovanju šaha — pomanjkanje prostorov. Tudi te bi našli, če bi se pobrigal klubski odbor. Upajmo, da bo letos drugače. V nedeljo izvoljeno vodstvo naj ne zavzame meglene poti, marveč se naj iskreno potrudi s članstvom vred — da bo murskosoboški šah s časom na. dostojni višini.	-ce-
Požrtvovalna zglednost
posvetnega delavca
Roškar Janko, upravitelj osnovne šole — je domač človek. Nasvetuje Jim in pomaga. Radi ga poslušajo, še bolj pa ubogajo. Najprej ga bomo našli kot moža v IZUD, katero po njegovi zaslugi uspešno deluje. Dramska sekcija
je zavetišče 10 cvenskih frontovcev. V tekmovanju je pridno vadila. Trikrat se je pokazala na odru, če hočete z »Nevihto«,
 »Vrnitvijo« in »Jurijem Terčkom«. Februarja bo stopila z »Vrnitvijo« 
pred ocenjevalno komisijo, ki jim bo zapisala tekmovalne točke.
V decembra so imeli Roškarjevi ljudje, obilo skrbi. Vsi so se zavzeli za kmetijsko nadaljevalno šolo. Roškar je povabil odbornike Fronte. Šli so med mladino. Nekaj mladincev se je takoj odločilo. Bilo pa je tudi trmoglavih, ki so se obotavljali. Stopili so na domove staršev. Največ mladincev se je priglasilo na Cvenu. Predavatelje so poiskali med domačimi ljudmi. Peterka, predsednik KDZ iz Mote, pripoveduje 45 tečajnikom o zadružništvu. Tršavčeva o gospodinjstvu, Horvat o živinoreji, pomaga še učiteljstvo, posebno organizator tečaja tov. Roškar. S šolo so združili razna strokovna predavanja, ki jih radi obiskujejo starejši ljudje. Preko 140 učnih ur imajo predavatelji in tečajniki za seboj.
Z našo mrežo smo ujeli
vse resnične, a vesele
ČUDNA SO POTA  AMERIŠKIH POŠILJK
Pošiljke, ki jih   dobivajo v Bodonce, imajo zelo čudno lastnost. One kopnijo kakor sneg. Zato je treba na nje izredno paziti. Mogoče se najde še kakšen neverni Tomaž, ki bo dejal, da to ni  mogoče.
Prvič se je to čudo zgodilo s pšenico. Dobili so 1040 kg pšenice za najpotrebnejše člane verske občine. Hodoščak Ludvik, mimogrede omenjeno, član V. skupine iz Zenkovec je kot dober kristjan prevzel nalogo, da jo razdeli. Zapregel je kobile in pšenico odpeljal v mlin. 104 kg je skopnelo pri merični oddaji. Prav! Toda sedaj se šele začne čudo. Iz 936 kg ameriških pšeničnih zrn so namleli samo 640 kg enotne moke. Ostala količina je skopnela ali pa se je pretvo-
rila v otrobe. Toda teh tudi ni. Kako še je  to zgodilo, bi bilo treba povprašati čudodelnika Hodoščak Ludvika,
Da ne bi kdo rekel, da je to le slučaj, navajamo še en primer. Po tej pšenici so prišli na vrsto paketi z manufakturo. Da kopnijo pošiljke iz Amerike, to dobro vedo funkcionarji verske občane. Zlasti boljše blago, kot je n. pr. kamgarn, ki ga nosijo na svoj dom, zavijajo v debel papir. Reči, ki ne kopnijo, a to so reči; ki se jim pravi: čunje, dobe res najpotrebnejši.
Člani evangeličanske verske občine, ki živijo v Zenkovcih skupaj z Hodoščakom in njemu enakimi, ki delijo blago, vprašajo uredništvo Ljudskega glasa: »Na kateri strani svetega pisma je zapisana takšna krščanska delitev?«
Ljudski glas jim pa odgovarja, da nej to vprašanje sprožijo na zboru volivcev.
• • •
ČLANI SINDIKATA ZBORUJEJO
V murko-soboškem okraju se vršijo občni zbori sindikalnih podružnic. Člani sindikatov so razumeli pomen občnih zborov in pridno posegajo v diskusijo. Ponekod so se na občnih zborih tudi pojavile napake, ki so lahko usodne za nadaljnje delo sindikalnih organizacij.
Predvsem bolehajo na površnih poročilih, ki jih dajejo voditelji podružnic. To se jim bo po vsej verjetnosti maščevalo, saj brez temeljitega obračuna ni daljnega perspektivnega dela. Diskusija se večinoma razvija v smeri izboljšanja preskrbe, dočim se o izboljšanju organizacije dela v podjetjih — le malo govori. Kaj pa vzgoja delavcev? Tudi o tem naj bi padlo več tehtnih in vspodbudnih besed. To je najvažnejša naloga sindikata v sedanjem obdobju socialistične graditve.
Večina sindikalnih podružnic je sprejela tekmovanje v čast 10. obletnice OF. Največje število članov se je obvezalo, da bo pomagalo pri tlakovanju cest v Soboti in pri graditvi kinodvorane. Upati je, da bodo član; sindikata spremenili obveznosti v stvarnost.
Na občnem zboru podružnice OZKZ si je vsak član zadal obveznost, da bo opravil pri tlakovanju cest po 20 udarniških ur. Delavci DES so jih posekali. Oni bodo prispevali po 70 prostovoljnih ur na člana. Slične obveznosti so sprejeli člani sindikata pošte, potrošniške zadruge, podružnice zdravstvenih delavcev, odkupnega in komunalnega podjetja.
-č
ŽENE IZ BRATONEC SO ORGA-NIZRIALE KUHARSKI TEČAJ
Kako smo se razveselile pri OO AFŽ, ko smo prejele poročilo od krajevnega
odbora AFŽ iz Bratonec, v katerem nam žene sporočalo, da so pričele s kuharskim tečajem. Res, veselo presenečenje, da so se žene v Bratoncih zganile in pričele z aktivnejšim delom.
Organizirale so kuharski tečaj, ki ga je obiskovalo 22 žena in deklet. Tečaj se je vršil 2 krat tedensko in je bil v začetku februarja z uspehom zaključen. Strokovno je žene in dekleta usposobila tov. Srež Uršula, pri organizaciji tečaja pa imajo brez dvoma največ zaslug tov. Horvat Ana in Kolar Terezija, ki je bila tudi tako prijazna in je dala na razpolago svojo kuhinjo.
Bratonske žene so kuharski tečaj zaključile, nadaljevale pa bodo s tečajem za šivanje copat in bodo pri tem imele tudi praktična, gosp. in politična predavanja. Želimo jim tudi prt tem lep uspeh.
Za zgled pa si jih naj vzamejo vse one, ki trdijo, da kuharski tečaj ni mogoč!
Po svetu
Vojna na Koreji. Ameriška enota od prejšno soboto zavzela glavno mesto Seul. Tako je to mesto v kratkem časti že četrtič menjalo svojega   gospodarja« V osrednji Koreji je pa postal odpor Kitajcev in Severnokorejcev močnejši. Tudi protinapadi Kitajcev so številnejši in močnejši. Mac Arthurjeve enote so v 15 dneh ofenzive napredovale približno za 35 km proti severnokorejski meji. Kitajci in Severnokorejci so v tem času imeli nad 50.000 mrtvih in ranjenih. Ameriško poročilo pravi, da imajo Kitajci in Severnokorejci od začetka vojne 525 tisoč mrtvih, ranjenih ali ujetih. Severnokorejske izgube cenijo na 390.000 mož.
Anglija bo imela letos 1. aprila 800.000 mož pod orožjem, je v angleškem parlamentu izjavil predsednik vlade Attlee. Vojaški proračuni v prihodnjih treh letih bodo znašali skoro pet milijard funtov šterlingov, po našem blizu 1000 milijard dinarjev.
Med Jugoslavijo in Izraelom je bil podpisan trgovski sporazum. Jugoslavija bo dobavila Izraelu les, cement, stroje in usnje v vrednosti 2 in pol milijona dolarjev. Izrael pa bo dobavil Jugoslaviji orodje, predivo in južno sadje v vrednosti 1 in pol milijona dolarjev.
Perzijski šah — vladar  — se ženi. Zaradi tega so naročili v Holandiji nič manj kot 1000 kg raznih cvetlic, ki to jih z aeroplanom prepeljati v Perzijo.
PREKMURSKI SMUČARJI NA POHORJU
Smučarski klub »Mura« iz Murske Sobote je letos priredil od 16. do 26. januarja smučarski tečaj na Pohorju (Mariborska koča). Tečaja se je udeležilo 30 smučarjev, večinoma mladincev in mladink. Nekaj naših smučarjev pa se je udeležilo smučarskega tečaja učiteljišča v Murski Soboti, ki se je vršil v Bohinjski Bistrici v istih dneh. Nadarjeni prekmurski smučarji so znatno napredovali in ob koncu tečaja pokazali svoje sposobnosti v teku in skokih.
V	teku so bili doseženi sledeči uspehi:
I. Pionirji (1 km); 1. Brunec Jože
8,10.
II. Mlajši mladinci (5 km): 1. Mozer Ivan 26,23, 2. Prešeren Emil 33,30.
IH Starejši mladinci (5 km): 1. Horvat Ivan 24,46, 2. Rogi Igor 29,22, 3. Jožar Ludvik 29,46, 4. Hari Tiberij 33,32.
IV.	Mlajše in starejše mladinke (1 km): 1. Cimerman Hilda 8,32, 2. Horvat Mira 8,43, 3. Repič Darinka 9,43.
V.	Člani (10 km): 1. Svatina Slavko 49.38.
VL Starejši člani (5 km): 1. dr. Pezdirc Joško 33,01.
V	skokih na 30-metrski skakalnici je dosegel najdaljši skok Horvat Ivan.
POPRAVEK UREDNIŠTVA
V	peti številki se je v naslov vrinila neljuba napaka. Namesto »755 din na trudodan, bi moralo biti: »175 dinarjev na trudodan«.
V	isti številki na drugi strani smo pisali o lutverških zadružnikih. V odstavku, kjer je govora o obveznih oddajah, je pomotoma navedeno, da je zadruga oddala 98 prašičev. Pravilno se glasi: »zadružniki so uresničili 98 odstotkov plana obvezne oddaje prašičev.
Na drugi strani pod naslovom »V radgonskem okraju so zborovali borci NOB« bi se naj naslov takole glasil: »Lahko Jim je bilo poročati na II. kongresu ZB.
V	zadnji številki na tretji strani, kjer je objavljen članek o tekmovanju kultur no-umetniških društev, se naslov pravilno glasi: Kulturno umetniška društva pred velikim tekmovanjem«.
Na prvi strani iste številke pod objavljeno sliko: »o razgovoru Štefana Samb-ta z zadružnikom.« Tov. Sambt je »desni« na sliki, ne pa levi, kot smo mi prvotno objavili.
MESTNI KINO v Murski Soboti predvaja od 16. do 19. februarja angleški film: »Noro srce«, in od 20. do 22. februarja nemški film: »Zakon v senci«« ALI ŽE VESTE...? da je ekonomija »Nafta« ustanovila umetno valilnico za vodno in zemsko perutnino in da bo že s 1. marcem sprejemala kokošja in račja jajca v valenje. Če že to veste, potem vam povemo na uho, da prodala ekonomija enodnevne piščance po maksimalni ceni. Informacije vam daje uprava ekonomije »Nafta« — Dolnja Lendava.
TEGA PA SIGURNO NE VESTE...! da se pozivajo vsi upniki in dolžniki. da najkasneje do 1. marca prijavijo svoje terjatve in obveznosti likvidacijskemu odboru Obrtno-prodajne zadruge z o. j. Murska Sobota« Po tem roku dospele terjatve se ne bodo upoštevale, a dolgovi bodo sodnijsko izterjani. — Likvidacijski odbor.
RAVNO TAKO se pozivajo vsi upniki in dolžniki Obrtno-prodajne zadruge z o. f. Ljutomer, ki je že s 1. januarjem v likvidaciji, da prijavijo svoje terjatve, a dolžniki naj najpozneje do 15. marca urede svoje obveznosti. — Likvidacijski odbor,
IZGUBILA SE JE sindikalna knjižica s štev. 2,507.025, na ime Kroflič Rozalija, Murska Sobota, katere veljavnost se razveljavlja.
POZIV
Nepoboljšljivega tata se naproša, da vrne ukradeno žensko kolo Horvat Francu, M. Sobota, Ciril Metodova 28, ki je bilo na nepošten način prisvojeno dne 25. januarja izpred restavracije hotela Centrala. V nasprotnem slučaju se bo tatvina prijavila Narodni milici. Številka okvirja je 635.961, a evidenčna štev. S-23-459.681.
NAROČNIKOM V VEDNOST
Našim cenjenim naročnikom sporočamo, da še nismo sprejeli čekovnih položnic, da bi jih lahko priložili našemu listu. Zato naprošamo vse naročnike, da poravnajo zaostalo naročnino potom položnic, ki jih dobijo pri pristojnih poštah. Prosimo vse naročnike, da poravnajo naročnino vsaj za pol leta naprej. Letna naročnina znaša 180 dinarjev, polletna pa 65 din. Naročnike, stanujoče v Murski Soboti in v okolici — naprošamo, da poravnajo naročnino osebno pri upravi »Ljudskega glasu« v Murski Soboti, Trg Zmage (Stanovanjski blok).
Čim prejmemo čekovne položnice iz tiskarne, jih bomo priložili v številko.
Ureja in odgovarja uredniški odbor — Naslov uredništva in uprave »Ljudski glas« Murska Sobota, Trg Zmage. — čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota štev. 641-903-121
Naročn*na: Celoletna 130 din, polletna 65 din — Tiska Mariborska tiskarna