Ameriška Domovi m ‘:;t_, - _ ^ : 11^7 '' ■ * HO/W1F £M€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY SLOVGNIAN MORNING NGWSPAPiER CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, OCTOBER 26, 1953 LETO Lm — VOL. Lin NOVI GROBOVI Marija Bradač Po dolgi bolezni je umrla v petek zvečer v Doctors bolnišnici Marija Bradač,roj ena Nose, v starosti 69 let. Rojena je bila v fari Zagradec, vas Veliko Globoko na Dolenjskem, odkoder ]e prišla sem pred 55 leti. Bila je članica društva Warrensville, št 31 SDZ. Tukaj zapušča žalujočega soproga Antona, hčer Angeline Croop iz Ravenna, Ohio, Julijo Firem, Ane Kimler, Pauline Bell, Frances Dvorak, Vero Starkey, Evelyn Marshy ter si na Antena, 18 vnukov in 4 pravnuke ter sestro: Bergino Gliha. V starem kraju živi brat Anton. Pogreb pokojne bo iz hiše žalosti na 4830 Green Rd. Warrensville Hts. v ponedeljek ob 9 uri zjutraj v cerkev sv. Jude na Richmnod Rd. ob 9:30 in potem na Kalvarija pokopališče pod vodstvom Louis Ferfolia pogreb, zavoda. Julia Kotorac Po kratki in mučni bolezni je preminula v Euclid Glenville bolnišnici Julia Kctorac, rojena Pecanič, stara 60 let, stanujoča na 20551 Goller Ave., Euclid O. Tukaj zapušča soproga Nicholas, doma iz Slavonije sinova Ivan in Peter, vnukinjo, sestro Anna Santek in več sorodnikov. Rojena je bila v Badlovini, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bivala 30 let in je bila članica društva Sloboda št. 235 HBZ. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8:15 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. v cerkev sv. Kristine ob 9:00 Uri in nato na Calvarija pokopališče. Joseph Zupančič V vojaški bolnišnici v Battle Creek, Mich, je preminul Joseph Zupančič, star 42 let, stanujoč na 444 E. 158. St. Tukaj zapušča 2 otroka, Mary-Ann in Francine, starše Frank in Mary, rojena Galič, oba doma iz Višnje gore. Ro- da na 458 E. 152. St. in nato na Highland Park pokopališče. Ludwig Misley Pogreb mladeniča Ludwig Misley ml.-, se je vršil v soboto zjutraj z Jos. žele in Snovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. v navzočnosti samo staršev zaradi hude nalezljive bolezni, na Calvarija pokopališče. Johanna Stearns Umrla je na svojem domu na 15404 Lake Shore Blvd. Johanna Stearns, rojena Thellman, stara 73 let. Bila je vdova. Soprog Alex je umrl leta 1927. Tukaj zapušča sinova Paul, čigar soproga Frances je hči poznane Per-metove družine, in Leo, 6 vnukov, brata Dana in več sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo popoldne ob 1:30 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebni zavod na 458 E. 152. St. in nato na Lakeview pokopališče. Edwin S. Powali V nedeljo zjutraj je bil ubit v avtomobilski nesreči na Clover-leaf, Eddy Rd. Edwin S. Powali. Bil je star 43 let in rojen v Frederick Town, Pa. ter je živel na 684 ,E. 113. St. kjer je njihova družinska rezidenca. Bil je načelnik “Die Storage” departmenta v Lincoln Electric Co., kjer je bil zaposlen zadnjih deset let. Bil član društva Eagles. Tukaj zapušča ženo Johanno, roj. Suhadolnik, in otroke Edwina Sei-fried, Dorothy, Clifford E. Claude, starše Johna in Louise Povabi, brata Johna in Williamsa, sestre Edith Kropf, Edna Hart, Alice Eppich in Mary Bosco. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 dopoldne iz Zakrajškovega po-grbenega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in od tam na Calvary pokopališče. Karolina Požar Po dolgo trajajoči bolezni je preminula Karolina Požar, roj. Maslič, stanujoča na 10510 Way Ave., v starosti 63 let. Bila je do- im je bil v Pueblo, Colo. V dru- “a Vf‘ Pr1 D™, na gl svetovni vojni je podeljen k!P™orslf“i; 10'k°»»« - Sil? Clair Ave. UEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Z^d. države $10.00 ua leto; za pol leta $6.00; za četrt leta S4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. vnim komunizmom in protikomunističnim svetom? Mrzla vojna že obstoja, na nekaterih frontah ogromne bojne črte je vroča že tudi nastala, pa se je komunizem pravočasno umaknil, ker je videl, da še ni dovolj močan za splošni napad. Vprašanje je, ali bo zmogla Amerika vzdržati tako stanje še dolgo let, ali dela čas za komunizem ali za protikomunistične sile? Kaki nenadni dogodki v takih razmerah lahko povzroče svetovni spopad, na katerega mora biti naša država vsak čas pripravljena. M. BESEDA IZ NARODA Po svobodi in demokraciji hrepenijo tudi mnogi drugi narodi, ki so vladani po naših zaveznikih kot Angležih in Francozih na črnem kontinentu in v Aziji. V svojem hrepenenju po svobodi se dvigajo Egipčani, Moročani in drugi v Afriki. V Aziji Indo-Pl$l'po tistih, ki se borijo- proti tiran- No. 211 Mon., Oct 26, 1953 Vojna ali mir? Načelnik ameriške civilne obrambe Val Peterson se je dne 6. oktobra letos pred narodnim žejiskim komitejem za civilno obrambo izjavil, da je atomska vojna neizogibna. Po časopisnih vesteh je rekel, da zelo dvomi, da bi postalo človeštvo kmalu dovolj pametno, da bi se rešilo pred to nesrečo, da kažeta slaba človeška narava in pa človeška skušnja našemu upanju nasprotno pot. Dne 8. oktobra pa je ob priliki slavnostne večerje na spominski slavnosti v čast Alojziju Smithu v New Yorku izjavil vrhovni poveljnik združenih vojnih sil severo-atlantske zveze, general Alfred M. Gruenther sledeče: “Naše oborožene sile bodo učinkovite samo v toliko, kolikor jih bodo narodi podpirali, da bodo ostale duševno močne, aktivne v umskem prizadevanju in ekonomsko zdrave. Naloga držav severoatlantske zveze je torej sedaj to, da pripravijo temelj, ki bo ustvaril ravnovesje med vojaškimi, gospodarskimi in socialnimi činitelji, kar nas bo po pameti sodeč napravilo varne tako pred navalom napadalca od zunaj kakor pred razpadanjem, ki sledi iz revščine- in malodušnosti.” Skoro istočasno pa se je naš predsednik Eisenhower že ponovno izjavil, da v bližnji bodočnosti ni nobene vojne nevarnosti. Kdo ima prav: Ali Pe,terson ali Eisenhower? Kakšen je dejanski položaj glede vojne nevarnosti? Kdor je zasledoval dogodke pred prvo in drugo svetovno vojno, bo vedel, da so razni državniki še tik pred izbruhom vojne dajali izjave, da ni nobene vojne nevarnosti. Čeprav je vojna že visela v zraku, smo vedno čuli od oficielnih strani vseh držav zatrjevanja, da vojne ne bo. Vsi odgovorni državniki smatrajo namreč za potrebno, da med državljani preprečujejo nervozo, strah in vojno psihozo, ki bi mogla napraviti mnogo škode v gospodarstvu. Če bi ljudje bili prepričani, da stojimo tik pred izbruhom vojne, bi to zelo kvarno vplivalo na vse življenje v državi. Kakšen je torej danes dejanski položaj? Mislimo, da z lahkoto trdimo, da danes nihče ne ve, ali smo tik pred izbruhom tretje svetovne vojne ali pa nas čaka še več ali manj dolga doba takega miru, kot je sedaj, miru, ki ni mir. Gotovo pa je, da obstoja resna vojna nevarnost. Čemu se je namreč Sovjetska Rusija z vso paro pripravljala na vojno ves čas po drugi svetovni vojni? Čemu drži pod orožjem milijonske armade? Fašizem in nacizem sta bila premagana, zaveznikov se vendar Sovjetom ni bilo treba bati, saj so se vse zapadne sile vsled nespametnega zaupanja v Rusijo popolnoma razorožile. Kmalu po končani drugi svetovni vojni, je svetovni komunizem povzročil državljansko vojno v Grčiji, nasilno prevzel oblast v Čeho-slovaški, prešel v napad na Kitajskem in osvojil vso to ogromno državo ter končno izvršil napad in vojno v Koreji. Po drugi svetovni vojni so begunci izza železne zavese pravili Angloamerikancem, da se svetovni komunizem pripravlja za napad proti zapadnim demokratičnim državam, toda ti so bili slepi in gluhi za vsa svarila, šele napad v Koreji je vsaj Amerikancem odprl oči, dočim se zdi da Angleži še sedaj verujejo v mirovne sovjetske akcije. Svetovni komunizem niti ni skrival, da ima pred očmi vedno svoj zadnji cilj: osvojiti ves svet in v vseh državah uvesti komunistično diktaturo. Da bi dosegel svoj namen, je organiziral ogromno propagando po vsem svetu, ki jo vodi centrala v Moskvi. Ta propaganda skuša predvsem razkrojiti vse družabno življenje v nekomunističnih deželah podpirati gospodarski razkroj in na njegovih razvalinah gojiti v narodu nezadovoljnost z dosedanjim družabnim redom in množicam dokazovati, da je rešitev vsemu socialnemu zlu le v komunizmu. Kadar je v kaki državi družba že primerno obdelana v komunističnem smislu, takrat gre komunizem naprej in pripravlja nasilno revolucijo. To delo vrši komunizem po vseh državah s pomočjo milijonov svojih tajnih agentov. Poleg silne propagande, ki naj pripravlja pot svetovni revoluciji, pa se svetovni komunizem brez dvoma pripravlja, da doseže svojo končno zmago potom vojne. Lenin je napisal, da se mora komunizem pripravljati na to, da izvojuje končno zmago z vojno. Vse mirovne akcije komunizma imajo namen pripravljati tudi za končno veliko vojaško odločitev na bojišču. Toda dokler voditelji svetovnega komunizma ne bodo prepričani, da je prišel ugoden čas za zmago njih orožja, toliko časa nove svetovne vojne ne bo. Proti komunističnemu navalu skuša Amerika, ki danes vodi ves svetovni odpor, predvsem onemogočiti komunistično propagando s tem, da ji jemlje tla za uspešno delo na ta način, da pomaga po vsem svetu dvigniti življenjsko raven in da organizira svetovno propagando proti komunizmu. Jasno pa se zaveda tako sedanja kot se je prejšna ameriška administracija, da more preprečiti oborožen napad svetovnega komunizma le močna oborožena sila protikomunističnih držav. Tako je nujno moralo priti do oboroževanja in organizacije severnoatlantske zveze, ki ima le namen preprečiti sovjetski napad na zapadno Evropo. Koliko časa bo sedaj trajalo to tekmovanje med sveto- I Pismo Vrhenškega Waukegan, 111. — V North Chicago, katero deli od nas le deseta cesta imajo zadnje mesece precej prerekanj radi priključitve nadaljne okolice k mestu. Eni so za priključitev (annexation), drugi nekateri pa so pno-ti. Oboji imajo svoje razloge, ki jih utemljujejo po svoje. Vsaka glava misli po svoje in vsak izraža svoje misli. Priključitev bo res prinesla seboj tudi nove je po vsej -okolici sijajen razgled. Več let je bil tam slovenski karmelit Rev. P. Prah za priorja, zdaj pa je prestavljen nekam drugam in letos ga nismo našli tam. — Odkar sem moj zadnji dopis -objavil, se je po svetu zopet dogodilo marsikaj. Zadnji mesec so se zbrali v Chicago voditelji demokratov, čas za svoj sestanek so si izbrali ob povratku Adlai Stevensona, ki je po -svojem porazu zadnjo jesen napravil potovanje okrog sveta v sv-rho nekega proučevanja političnih razmer po svetu. Adlai Stevenson, bivši gover-ner države Illinois, je bister opazovalec in dokaj sposoben politik. Je globoko izobražen mož in kot tak umeva marsikaj, kar . x . (drugi bolj težko razumejo, neodgovornosti -in obveznosti to Je ^. nočejo razumeti radl res, toda prinesla bi pa tudi no- poltižn.h razlik y i5anju. ve možnosti za nadaj,m razvoj:^ je svoj govCr y Chicagi meSta’„iaS.tl . septembra sem ga poslušal in opazoval na televižnu. Mož ni samo nadarjen govornik, ampak ima izvrsten upogled v socialne rzmerp po svetu. Dandanes ni dovolj, da si samo naobražen, da znaš sukati jezik in vrteti lajno kot govornik na odru, ampak je potrebno, da veš, da razumeš, kaj javnosti razlagaš, ne pa da -samo proizvajaš, kakor nekaka ve prostore za širjenje stano vanjskih distrikto-v. Kakor po vseh drugih mestih tako- tudi v North Chicago ljudje silijo bolj ven iz gosto -natrpanih hiš, na zrak, kjer naj bi imeli več prostora za vrtove okrog svojih hiš, itd. Je pač tako, vse se razvija naprej, nazaj se ne sme. Nekoč, ko so naši prvi pijoni-rji prihajali v te kraje so pripovedovali, v.va gramofonska plošča kake kako so -se vsi stiskali dob nal igane goVOr^ Stevensan je Market cesti in tam okrog. Tam obrazložil; kako zlasti azi;iski na_ so zdaj ljudje druge barve, ve- čina že zamorci, mi pa smo se pomaknili bolj gori na deseto in tja- gori proti žapadu in severo-zapadu. Mladi pa silijo še bolj ven, kajti vse na okrog rastejo nove hiše, nove naselbine. Tako je tudi z North Chicago. Na južni strani so tovarne, potem .rodi, ki živijo daleč za nami v socialnem oziru, gledajo na nas. in kaj je potrebnio-, da storimo mi Amerikanci, da jih pridobimo, da bodo nam zaupali in sledili. Ameriki je usoda položila v ro-jke vodstvo sveta. To je neka j pravica in častna vloga, ampak njo vred je usoda položila v ,z njo vred je usoda položila v mornariške vojašnice m drugo. 1.^ rolke tudi silno veliko -Clb. Edin prostor je torej proti zapa-1in dolžnost Kako bomo du in severozapadu, tja preko “naše waukeganske” Jugoslavi- je, preko proge. Polagoma se bo vse uredilo, če tudi je pri stvari malo nesporazuma. vodili, kako bomo ravnali, to je pa odvisno od nas. Mi v Ameriki povdarjamo, da se borimo za svobodo in demokracijo. To tudi se. Mi v Ameriki to razumemo. Kako to ra-Tekom zadnjih dveh mese-jzumej0 azijski narodi? To je cev je obiskalo našo naselbino J drug0 vprašanje, več rojakov iz drugih držav in i Mi v Ameriki vemo, da ima-m-est. Na par tedenskem oddi-jmo večj0 in boljšo svobodo in hu in na počitnicah sta bila pri | demokracijo, kakor jo imajo pa nas v Waukeganu znana zlato- kjerkoli drugje na svetu. To je po-ročenca iz Clevelanda, Ohio, tudi resnica. Mr. in Mrs. John Tutin, ki sta tu Mi v Ameriki vemo tudi, ka-obiskala svoje sorodnike. Mrs.|ko ]aznjiv in kako zavajalen Je Tutin je sestra od Mrs. Paui|n. pr. mednarodni komunizem. Bartol, katere soprog je bil ne- nezi, drugje zopet drugi. Angleži in Francozi jih krotijo in tlačijo. Mi pa jim dajemo podpore in puške pri tem. To se pravi, pomagamo Angležem in Francozom zatreti vsako- dviganje za dosego svobode in boljšega socialnega življenja med takimi narodi. Med takimi imajo komunisti najbolj rodovitnio- polje za sejanje proti-ameriškega duha, češ, glejte, te čudne demokratične Amerikance, pripovedujejo nam da so> za svobodo in demokracijo, pa pomagajo vašim mokracije. Udariti je treba po-tistih, ki komunizem širijo in izvajajo. In glavna nosilka komunizma je Sovjetska Zveza. Udar po njeni buč^jpi nekaj zalegel, kerbj, padel na pravo mesta m iJapravi kraj. Mahati pa stvu, kakih imperialističnih evropskih velesil, je pa le odbijanje tistih sil, ki silijo iz pod raznih jarmov na svetlo k svobodi in demokraciji. Tako je moje mnenje. Je vse zastonj, kadar je krčma polna pijanih norcev in kričačev, takrat sosedje okrog krčme nimajo miru, niti spati ne morejo v miru. Tako tudi svet ne bo imel miru, dokler bodo v Moskvi razgrajali komunistični kričači in skozi razne tajne luknje in kanale vodili podpihavanja v sovražnikom, da bodo vas pot la- druge države in dele sveta. Tre-čili vkovali v še nadaljno suž-|ba je zamisliti nove načine, ki nost. Ni čudno, da potem gledajo na Amerikance sovražno. Kdor jasno gleda na sedanje razmere v svetu, si ne more pomagati, da pride do zaključka: Voda in ogenj ne moreta skupaj. Eden ali drugi prevladuje in gospoduje. Tako tudi ni prostora ne zraka za svobodo in demokracijo, kjer gospodari komunizem. To stoji. Kaj potem? Drugega izhoda ni kot borba proti komunizmu, ki je neizprosen sovražnik in nasprotnik prave svobode in de- bodo kaj zalegli! Ko sva o tem govorila z mojim prijateljem, ki je doma tam, ki znajo junce popravljat, je dejal: “Tine! Proti komunistom ne znajo nastopit. Komunizem je postal močan bik. In bika je treba prijet in stisnit za mošnjo, pa ■ti zamuče kot tele in se poda. . Ni napačen nasvet. Upam, da se radi teh vrstic ne bo nikomu kolcalo in v tej nadi, pozdravljam vse čitatelje Ameriške Domovine! Vrhenšk Tine. Zlaioporočenca sem vozil na sveio goro Z gričkov sončnega zahoda odi jezeru?” koč glavni predsednik Jugoslo-; sovo politično filozofijo, ta | Kdor razume in je preučil Mark-sovo politično filozofijo, ta ve, vanske katoliške jedmote. Bar- da je že Marks točno in jasno tolova družina biva na 225 N, . p,:,vedal, da kadar bo prišla poli-Lewis Ave., kjer sta imela zlato-Lična oblast v roke proletariata poročenca svoj stan, 'tekem svo-|(t0 je povedal Marks pod zava-jega bivanja tukaj. Oba sta še jalnlik “Pri dobremu “Cookie-ju” Franku Gospodariču sem na jer-pergah.” “Tako. Ali je Cookie tu gori?” “Koncem tedna bo prišel enkrat.” Potem začnem gospoda izpraševati, če pozna nekatere naše odlične rojake v Jclletu bot Mr. Zalarja, Mr. Železnikarja, Mr. Živetza” in nekatere druge. “Seveda, pa kako dobro.” — Potem se nagne k meni in vpraša: “Are you Slovenian?” “Yes.” “Odkod pa?” “Od tam in od tam. In Vi?” “Jaz sem pa asistent pri sv. Jožefu, Father Dopak.” Zdaj je vsa tajnost skočila iz Žaklja. Gospod je bil vesel, da je našel poleg dobrosrčnega Irca še Kranjca v teh krajih in prav vesel večer smo' imeli. Čez par dni pa je slučaj nanesel, da je dobil Mr. Gospodarič večje število gostov in č. gospod Dopak je vprašal, če bi se dobi lo kako stanovanje zanj kje na naših gričkih. To pa se je dobilo pri znani Slovenki Mrs. Kušar in tako je č. g. Dopak preži' vel letošnje počitnice na naših gričih. Ko sem se pa na Delavski praznik vrnil domov, me je doma pa čakalo pismo iz Waukegana od Mr. in Mrs. John Tutin, ki sta nekaj dni preje praznovala zlato poroko ali petdeset-letnico zakonskega življenja v Clevelandu, Ohio, pri sv. Vidu. Oba sem pa še lani vabil, da naj me gotovo (Obiščeta poleti tam pri jezeru Lake Geneva in da bomo naredili izlet na sv. Goro (Holy Hill), ki se nahaja, kakih 18 do, 20 milj severno-zahodno od Milwaukee. Tako, da bom imel vsaj malo prilike povrniti veliko uljudnost, in postrežljivost, ki mi jo vedno izkazujeta, kadar pridem v Belo Ljubljano — Cleveland. Zdaj je bilo nekaj te pri- . , . . v• j ~ ' " — —*“j —-j. un j. — —e tu. Čez dva dni sem jo že vaju Kaj napisal. Hog vaju zi- goČe zavajalne plašče se moya Barr je hotel povedati, kakor bi j mahnil nazaj in to skazi Wau- mi po slvoensko povedali: “Sre-jkegan, kjer sem pri Mr. in Mrs. čni fantje ste, zdaj haste imeli Paul Bartolu (Mrs. Bartol je*se- vsak razumen svoboden človek — V zakonski stan sta odja- tudi boriti, če noče pasti v suž-drala vsa srečna in vesela ženin nost komunizma. Amerika se Edward Kirn, sin znane družine prot temu tudi dc'sledno bori, Mr. in Mrs. Ignac Kirn na 318 samo to je oporekljivo, da se 10. St. in nevesta Miss Arlene mnogokrat beri. na napačnih Kutzler, hčerka znane družine frontah in z napačnimi načini. denarja kakor solate!” Father Dopak se mu je hudo- stra od Mrs. Tutin, pobral zlato-peročenea Mr. in Mrs. Johna in mušno smejal takrat še tudi jaz Jennie Tutin in smo se odtam nisem vedel, da poleg mene sedi skupaj odpeljali na naše gričke, duhovnik. Ko je pa dobrosrčni,k jezeru Lake Geneva. Tam smo Mr. in Mrs. John Kutzler s 1035 Mi se borimo proti komunizmu, Pat le naprej razlagal o dobrem! pa še isti večer naredili načrt, Sheridan Road. Naj ju sreča m kjerkoli ga srečujemo. Na eni j Miller pivu, je pa č. g. Dopak da drugi dan v petek gremo na Bog spremljata vse življenje! i strani je to na mestu, pa drugi j omenil da on ni iz Milwaukee, sv. G aro. V mojem vozu bi bilo Več naših rojakov se je pa večkrat tvegamo in dvomlji- ampak iz Jolieta. Ko to začujem, malo tesnet za vse. Father Dopa- udeležilo na Delavski praznik ro-, vo glede končnega uspeha. V manj a na Sveto Goro (Holy naši družbi so še drugi narodi, Hill), ki se nahaja blizu Milwau- kot Angleži, Francozi Italijani, kee v Wisconsinu. Omenjena itd. Mi Amerikanci radi pridi-romarska točka je na lepem kra-1 gamo o svobodi in demokraciji, ju na visokem hribu, s katerega ker jo sami imanio in uživamo. takrat pa jaz zapičim pogled v zraven mene sedečega živahne- ga gospoda. “Iz Jolieta ste?” “Da.” “Kje pa stanujete tukaj kov “Stejšen vajgen,” pa sprejme če treba do nsem ljudi in Father je ponudil svoj voz in sam šel z nami pod pogojem, da jaz bom pa za “kučarja.” Pa zapri kaj ne? Kočerati pa jaz znam, !sem dejal. V starem kraju sem znal celo s konji in voli voziti, ki so včasih zbezljali, da se je vse kadilo, pa bi ne “kočiral” takega le vozila? Kajpada, pa rad bom in dogovor je bil sklenjen. Drugo jutro smo šli na veselo pot. Furali smo skozi Springfield malo mestece kake 4 milje od Lake Geneva in se ustavili pri Mr. Zupanu, ki je preje obleke delal kakih 40 let v Veliki Chicagi, zdaj pa sodeluje z dobrim Stvarnikom na 16 a’krov obsegajoči farmi. Mr. Zupan je nam na hitro roko povedal par zabavnih dogodbic, pa bi jih še več, saj se jei vedno praskal po glavi in kadar on to dela, takrat spomine vleče iz glave o zabavnih dogodkih, a nam se je mudilo na božjo pot. Pognali smo po “G” cesti in vozili smo’ se kakor Elija v nebesa preko lepih polj, gričkov in dolin, dokler nismo gori blizu Hartforda zagledali veličastno dvostolno cerkev na visokem griču. Kmalu smo bili na griču in ogleda-vali divno okolico. Božjopot-no postojanko, katero obišče vsako leto na stotisoče ljudi iz vseh raznih krajev, vodijo kar-meliti. Šli smo v cerkev in tam malo pomolili. Nato smo si o-gledali cerkev in tudi v visoki zvonik smo šli. Mrs. Tutin je štela stopnjice, če se ne motim jih je naštelo 176 gori v zvonik. Prav tisti dan je bil zelo soparen in vroč. Ni čuda, da sva vsaj midva s č. g. Dopakom postala žejna. Mahnili smo jo v kafeterijo, tam prodajajo prigrizke in tudi kosila servirajo. Drugi so pili kavo in nekaj pri-grizovali. Midva sva pa mahnila po sirovih založkih, ob katerih Miller pivo tako lepo teče fn človefka tako pokrepča rda kaj. Posneli smo več slik, nabavili si nekaj spominkov, še malo ogledali okolico, nakar smo jo; mahnili proti Milwaukee. O-krog ene popoldne smo prišli k dobri in vedno postrežljivi Mrs. Staut, ki “rona” restavracijo na 6. ulici blizu Mineral ceste. Ta je nam postregla s pohanimi ribama, brhki natakarici smo pa dali razumeti, da hi poleg okusnih rib prijal tudi izborni “Miller High Life.” Ta je naše želje hitro razumela in že je prinesla od Kopušarjevih par steklenic “Millerja.” Ko smo takole pri Stautovih svoje “duše privezali,” smo jo pa seveda mahnili zopet nazaj po slavni Oklahomi cesti proti sončnemu zahodu. Salabolska pozabljiva buča! Preje bi moral že povedati, da pomen in značaj svatbe zlatopo^-ročencev sta rešilni nevesta in pa starešinka. Mrs. Tutin je pela tako lepe slovenske pesmi, da takih še nisem čul. Zraven ji je pomagala Mrs. Kušar in slovenske popevke so odmevale celo pot tja gori po 83 cesti proti sv. Gori in potem nazaj. Moški smo se pa slabo odrezali kot pevci. Jaz nisem pevec, rodil sem se pp zimi, ko je mrzlo in pevci tako ne pojejo menda, sem se izgovarjal. Mr. Tutin je tudi štrajkal in ni pel. Father Dopak je pa dejal, jaz pa dovolj v cerkvi pojem kaj bi pel še tukaj. In tako ni bilo nobenega basista zraven, da bi pevke spremljal in dajal močnejši ton petju. Pa vse eno, petje je pa le bilo in to je dovolj. Naj pa v tem slučaju čast in priznanje odneseta nevesta in starešinka. Ko smo zvečer privozili domov, smo bili kar zadovoljni. Vse je bilo lepo in dopadlo se je nam. In smo rekli, kadar bo prilika bomo še šli. Tako vidite sem vsaj enkrat v mojem življenju svate vozil. Za “kučarja” sem bil. In ne samo navadne svate, ampak svate zlate poroke. Naj zlatoporo-čenca Bog blagoslavlja in jima da še mnogo zdravih in veselih dni, da bi se vsaj še za demant-no poroko zopet peljali na sv. Goro! Bog živi vse dobre in vesele ljudi! Regerčan. “SLOVENIJA” IZHAJA DVAKRAT NA MESEC KOT PRILOGA AMERIŠKE DOMOVINE Leto IV. Številka 18 GLASILO SLOVENSKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE DOPISI ZA “SLOVENIJO” NAJ SE POŠILJAJO NA NASLOV: “SLOVENIJA” 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio !; I: Pritlikava politika velikih sil Dve vojski z istim orožjem si stojita nasproti od Karavank do Jadrana. Naj bo to slika evropske “skupnosti”, za katero se Zahod zavzema? Predsednik zunanjepolitične- godbo dobili mandat za začasno ga odbora senata Združenih dr-j upravo področja A Svobodnega žav, Chipperfield, je po svojem tržaškega ozemlja, ki ga uprav- potovanju po Evropi dejal: “Zunanjepolitični ugled Združenih držav in zaupanje vanje nista bila v Evropi nikdar tako nizka kakor sedaj.” To so težke besede, težke za države, ki jo je usoda poklicala, da vodi svobodni svet. Videti je namreč, da Združenim državam manjka ljudi, ki bi bili izvežba ni v zunanji politiki ter bi znali pravilno oceniti ne samo materialno, temveč tudi moralno in s tem idejno ter' psihološko plat raznih svojih ukrepov in odloči tev. Tak je vsaj vtis, do katerega prihajajo danes Tržačani, posebno še tržaški Slovenci, jugoslovanski narodi, večina Evrope, a tudi dober del ostalega sveta. Kar se je zgodilo s Trstom, ni malenkost. Združene države in demokratični svet imajo proti sebi komunistični blok, ki se zvesto drži svoje nove religije. ■ Kjer gazi načela, ki so nam sveta, jih gazi zaradi tega, ker njemu pač nič ne pomenijo. V zasledovanju svojih koristi in u-resničevanju svojih načrtov pa je dosleden. Množice katere se pridobiva samo z zaupanjem v iskrenost začel, ki naj jim ust' varijo boljšo bodočnost, bo torej svobodni svet lahko pridobil samo, če jim bo dokazal, da jim prinaša res nekaj, kar je plemenitejše, bolj človekoljubno in bolj moralno, kakor pa tisto, kar mu nudi komunizem. Zato pa ni dovolj poznavanje svetega pisma in prisostvovanje cerkvenim obredom, kar je vse tako drago nekaterim sedanjim sivolasim državnikom zahodnega sveta, temveč je predvsem potrebno ravnanje po načelih, ki izgovorjena sicer lepo zvene, a se izpremene v žalostno farso, če vidimo, da služijo samo za propagando. Taka politika ni ne modra, ne koristna, temveč škodljiva in po svojih posledicah skrajno nevarna. To je osnova. Poglejmo zdaj naš tržaški primer. Vse od Roosevelta so posebno Združene države vso svojo politiko naslonile na Združene narode. S tem so močno razširile območje svojega vpli-v ater povečale svoj ugled. Bile so dosledne ter so celo vkljub koristim svojih velikih zaveznikov n. pr. zagovarjale osvoboditev raznih kolonialnih narodov, ne glede na to, da so nato včasih nastopile posledice, ki so bile vse prej kakor ugodne, tako za prizadete narode, kakor za ostali svet. A svetovni javnosti je prav to ugajalo, saj so videle, da gredo Združenle države za načeli, ne oziraje se na razne sebične koristi. Verjetno tudi na Koreji Združene države ne bi imele toliko zaveznikov in ne bi uživale enodušne podpore skoro vsega sveta če ne bi odšle tja kot opolnomočenec Združenih narodov. Ali je vse to pozabljeno? Nastopanje Združenih držav in Velike Britanije v tržaškem vprašanju popolnoma opravičuje takšno vprašanje. Obe državi sta s še vedno veljavno Mirovno po- lj ata pod nadzorstvom Varnostnega sveta. Kar na lepem pa se svoji nalogi odrečeta in poklonita upravo svojega dela Svobodnega tržaškega ozemlja eni izmed držav, ki se za posest tega predela prepirata. Vse to mimo Varnostnega sveta in kakor da Mirovne pogodbe sploh ne bi bilo. Pri tem pa še zahtevata od prizadetih, da morajo verjeti v pravičnost njunega koraka! Kdo naj vendar potem še veruje takim partnerjem? Na osnovi česa naj zahtevata, da 3ima posebno majhni narodi zaupajo? Francija se že danes boji, da bodo nekega dne napravili nekaj podobnega s Posarjem. Čehi in Poljaki, pa si tudi na tržaškem primeru ogledajo, kaj se bo zgodilo z njihovimi ozemlji, za katera se prepirajo z Nemčijo. Je to politika pridobivanja in vnašanja reda v nered? Z njo se namreč dosega prav nasprotno. Toda naj lepše je šele to, da skušajo to nezakonitost in kršitev mednarodnih obveznosti prikazati kot zakonito. Britanska agencija “Reuter” je namreč napisala, da bi italijanske čete prišle na področje A kot mandatarke sil Atlantskega pakta in zato bi bil vsak napad nanje napad proti Atlantski skuo-nosti! Toda majhni ljudje, ne a-meriški ali britanski ministri, se vprašujejo: ali ni bil Atlantski pakt sklenjen prav zato, da brani zakonitost in svobodo? Kakšen naj bo njegov ugled, ko ga skušajo postavljati v obrambo nezakonitosti? Ali ne dajejo z vsem tem najboljšo in popolnoma dokazljivo snov moskovski propagandi? Ne pozabimo namreč, da. ministri odhajajo in jih je malo, majhnih ljudi pa je veliko in ostanejo. Veliko govorijo o evropski skupnosti in neprestano priporočajo svetu, da je treba posamezna vprašanja rešiti na širo-ri evropski osnovi. Tudi glede tega je tržaški primer poučen. Namesto da bi to vprašanje rešili na omenjeni način, se “veli ki,” ki bi morali biti majhnim za vzgled, enostavno naveličajo in vržejo pač kos mesa tistemu, ki je najbolj vztrajno kričal. Namesto da z ustanovitvijo Svobodnega tržaškega ozemlja postavijo stalen jez med dva nacionalizma, ki se na tem delu Evrope neprestano tareta, so najzahtevnejšemu izmed njih popustili. Ali ni to vabljiv vzgled, ne samo za italijanske, temveč tudi za nemške desničarje? Kdo naj potem še veruje v takšno evropsko “skupnost,” v kateri bodo močnejši, z blagoslovom tistih, ki si žele na tuj račun kupit njihovo prijateljstvo, enostavno trgali slabotnejše? Tudi to je voda na moskovski mlin. Od Karavank do Jadrana si danes stojita nasproti dve armadi, oboroženi z istim orožjem in postavljeni na noge, vsaj v precejšnji meri, z istim denarjem. Naj bo to prva slika tiste Evrope, kakršno ustvarja sedanja pritlikava politika “veli- kih” sil? Vsi, ki so za resnični mir in svobodo, si žele, da bi to bil le zadnji opomin in primer kako se ne sme delati. V nasprotnem primeru bodo Velika Britanija in Združene države ---------------------------------o zapravile velik del tistega moralnega kapitala, na katerega sta do danes še lahko računati kajti pri reševanju tržaškega vprašanja ne gre danes samo za usodo tega košščka zemlje, temveč za veliko več! . . . (Ponatis iz “Demokracije” Gospodarski kriminal Precej dobro sliko o komunističnem gospodarstvu v Sloveniji daje tudi poglavje o “gospodarskem kriminalu.” V tem poj mo so po razlagi ljubljanskih komunistov zapopadene vse lumparije, ki jih delajo v gospodarstvu komunisti in njihovi prijatelji. Teh lumparij je bilo zadnje čase več kot preveč ravno v Ljubljani, kjer so se končno zgostile v veliko afero “Štefan—Avšič.’ O tej aferi so v Ljubljani pripovedovali že dolge mesece in kar očitno govorili o takih goljufijah, pone-verlbah, krajah, da so bili komunisti prisiljeni, da vsaj deloma odkrijejo, kaj se je vse godilo: na magistratu. Pognali so “župana” Avšiča in tajnika Krese-ta z njihovih mest, načelnika gospodarskega oddelka na magistratu Štefana in Avšičevega brata so pa zaprli in te dni tudi sodili. Štefan je odnesel tri leta, Avšič pa šest, dasiravno sta znala tako izborno poslovati, da je izginilo iz mestnega premoženja na stotisoče lir, na milijone dinarjev in na stotine kil srebra. Da malo zabrišejo porazni vtis, ki ga je naredila ta afera na Ljubljano, so se na široko razpisali o “gospodarskem kriminalu”; njihova zdihovanja pa dajo kar čedno sliko o tem, kako gospodarijo rdeči kapitalisti za svoj žep. Tako izvemo na primer da je bilo med 1948 in 1953 v Ljubljani kar 4,000 kriminalnih slučajev. Število kriminalnih junakov pa je veliko večje, kajti v vsak slučaj je navadno zapletenih -po več komunističnih gospodarstvenikov. Škode so pa naredili po; 150 milijonov letno, kar nanese v petih letih kar lepo svoto od tri četrt miljarde dinarjev. Kar pa je še bolj pomembno: po priznanja komunističnih vrhov v Ljubljani kriminal ne pada. Komunistični fkrin^inalci se najrajše udejstvujejo na takih področjih, kjer se lahko hitro in veliko goljufa in krade; za njihov posel se jim zdi najbolj pripravna trgovina, potem industrija in končno zadružne prodajalne. Tam so se najbolj razbohotili. Kriminalci se rekrutirajo med pol proletarci, delavci, uslužbenci; med uslužbence pa spada vse, kar ne dela z roko; na vsakih deset delavcev pride povprečno en uslužbencev; v ta stan se je nateplo največ komunistične sodrge; spadala bi sicer med delavce, in gotovo ne najboljše, pa se je znala po svojih partijskih zvezah in zaslugah zriniti za pisalne mize po pisarnih, kjer sedaj z večjim ali manjšim uspehom deluje za svoj lastni blagor. Zato je po izjavah vodilnih komunistov samih med kriminalci 25-30% nameščencev z drugimi besedami se to pravi, da pripada sedaj v komunističnem gospodarstvu vsak tretji ali vsaj četrti kriminalni tip na-meščenski skupini. Bolj porazno komunisti niso mogli obsodi ti samih sebe. Kriminalci pa niso tako osam Ijeni pri svojih podvigih kot bi človek mislil. Predvsem lahko-najdejo zmeraj kakega “družab nika,” ki jim pomaga pri njihovih umazanih poslih, seveda ne zastonj. To pa še ni vse. Delav ski 'kolektivi in celo “organi ob lasti,” kot trdijo komunisti sami uganjajo razne mahinacije, ki niso ravno v skladu z zakonom in iščejo pri tem sodelovanja in podpore od strani kriminalcev. Ako je treba utajiti davke, za-mečkati obračune, ustvarjati “črne fonde,” ki o njih smejo vedeti samo izvoljeni tovariši ponarejati obračune, falzificira-ti dokmuente, kupovati in prodajati pod roko po prepoveda nih cenah, zatajiti blago, manipulirati z zalogami, takoj ponudi svojo pomoč ka'k kriminalec in izpelje take mahinacije v zadovoljstvo kolektiva ali organa oblasti, pri čemur seveda na sebe ne pozalbi. Ako je za “javni blagor” na ta način pri gospodaril kak milijon, zakaj ne bi še zase rezerviral nekaj tisočakov. Na strani kriminalcev je pogosto tudi javno mnenje, ki ga znajo prijatelji kriminalcev spretno preparirati. Ako pride 'kaka zadeva na dan, takoj se o-glasijo ljudje s trditvijo, da je kriminalec revež, da težko živi, da se žrtvuje za skupnost, da rad pomaga, posreduje in intervenira, da je svoje dejanje storil v trenutni zmedenosti in da ga radi tega ni treba trdo prijemati. Takemu govorjenju pritrjujejo celo oškodovane ustanove same, organi oblasti in mu podležejo celo sodnije, kajti izrečene kazni so primeroma zelo mile. Afera Štefan to naj lepše potrjuje. Sodno je bilo u-gotovljeno, da je bil glavni krivec Krese; on bi bil moral držati Štefana in Avšiča na pravi poti; tega pa ni storil, še celo kril je njihove gospodarske nerodnosti. Ker pa spada med naj-višjo komunistično gospodo v Ljubljani, ga niso posadili niti na zatožno klop. V zelo dobrih odnošajih s kriminalci so posebno delavski sveti. V njihovih vrstah se najdejo zmeraj odborniki, ki branijo kriminalce, prikrivajo njihova nepoštena dejanja, jih zagovarjajo in celo podpirajo. Ako pa pride kaka zadeva na dan, takat pa intervenirajo za obtožence in napenjajo vse sile, da bi afero kar na tihem spravili z dnevnega reda. Ako pa kriminalca doleti vendar le kaka kazen, potem gledajo, da jo hitro prestane in da dobi čim preje novo donosno zaposlitev. Zgodilo se je celo to, da je “komerci-jalist,” ki je povzročil 3 milijone dinarjev škode in bil radi tega suspendiran od službe, dobil kar šest ponud za novo službo. Ako bi bili hudobni, bi si upali trditi, da je sedaj v Ljubljani bivanje v zaporu najbolj učinkovita kvalifikacija za hitro napredovanje v gospodarskih podjetih. Komunsti navajajo kot vzroke za kriminal: preslabo kontrolo pri podjetjih, prepovršne revizije, pomanjkanje strokov nega osoibja, zanikrne preiskave, nizke kazni, nesposobnost vodilnih kadrov itd. Nad vsemi temi vzroki pa plava oportunizem: nihče se noče nikomur zameriti, vsak se izmika kočljivim nalogam, vsak se brani ri-zika. Skratka: propadlo je tisto malo “socijalistične zavesti,” ki so komunistični voditelji mislili o njej da je. Komunisti poiskušajo, da orgnaizirajo proti kriminalu javno mnenje, pa so doživeli polom. Privatno lju dje še zabavljajo med štirimi o-čmi, v javnosti pa nastopajo zelo redki. Vsak si misli, počemu naj bi hodil po kostanj v ogenj Kriminalcem se torej godi kar dobro; menda so prepričani, da jim “dohodkov” ne bo zmanjkalo. Zato zapravljajo denar kar tje v en dan. Komaj 37% jih je, ki denejo od “zaslužkov” -kaj na stran. 63% pa denar zalumpa po javnih in zasebnih barih, veselicah in podobnih zabavah. Te zabave so pa tudi pri komunistih zelo drage, ker zabavam primerno žensko spremstvo ne dela pri izmozgavanju gostiteljev nobene razlike med kapitalisti in komunisti tudi v komunističnem družabnem redu. Gospodarski kriminal se je že tako razpasel, da je postal prava nadloga za komunistični režim. Ljudje zmajujejo z glavami in se sprašujejo, kam bo vse to prišlo. Nezadovoljnost raste v njih,'ker vidijo, kako dobro se godi zločincem, dočim sami komaj životarijo. Raste tudi nezaupanje do javne uprave, kajti človek nikoli ne ve, ali ima opravka s poštenim ali nepoštenim uradnikom, ako je že prisiljen, da se pokaže v kakem uradu. V takem vzdušju cvete seveda podkupovanje na drobno, ki ga skoraj nikoli ne kaznujejo, ker imajo že tako preveč skrbi z velikimi lumpi. Kriminalne afere dalje širijo demo-ralizacijo, povzročajo apatijo in ubijajo dobro voljo celo pri pri Staših komunističnega režima, ki ne vedo, kaj in kako naj bi pobijali razne zbadljive pripombe in hudobna namigava-vanja. Umevno je, da “sovražniki ljudstva” vse to izrabljajo v svoje namene, kar je komunistom toliko neprijetnejše, ker med kriminalci kakih reakcijo-narjev odkriti ne morejo. Tako se je torej razbohotil gospodarski kriminal med 1948 in 1953. Je to zelo značilna petletka, ki se je Obnesla neprimerno Doljše kot gospodarska. Pa ne samo to. Dočim je gospodarska petletka propadla in bila pokopana brez vsakih pogrebntih svečanosti, kriminalna petletka prehaja v novo dobo, ki bo v njej lahko razvila vse sposobnosti, ki si jih je dosedaj nabrala. Da teh ni malo dokazuje afera VPRAŠANJE KONKORDATA Sklenitev konkordata med katoliško Španijo in Vatikanom je zbudila zanimanje za to vprašanje med Slovenci, razpršenimi po vseh delih sveta. Vsi nosimo; v sebi upanje, da pride čas, ko bo naša domovina ne samo osvobojena komunistične tiranije, marveč tudi nadvlade vsakega drugega naroda kot samobitna državna enota, ki bo mogla samostojno kdaj urejevati razmerje med Cerkvijo in državo s konkordatom. Jasno je, da se vsi zavedamo, da bo mala Slovenija živela v neki višji državni zvezi; večina slovenskega naroda upa, da bo to zveza jugoslovanskih narodov, toda naj se razvfja svetovna politika tako ali tako, Slovenci hočemo tako Slovenijo, ki bo toliko suverena, da bo sama kot samostojno državno telo sklepala pogodbo z Vatikanom. Iz stare Jugoslavije imamo žalostno skušnjo, da bi bilo težko pričakovati, da bi kaka Jugoslavija mogla skleniti koristen konkordat s sveto stolico. Kričeči in sramotni dogodki iz leta 1935 v Beogradu so nam morali dati dovolj pouka. V nekdanji cesarski in kasneje v republikanski Nemčiji imamo primer, ko je sklenila celotna Nemčija konkordat s sveto stolico, a je poleg tega imela še n. pr. Bavarska svoj lastni konkordat. Če pride torej do kake bodoče zvezne Jugoslavije, si mora slovenski narod ohraniti vsaj toliko suverenosti, da bo mogel sam sklepati z Vatikanom konkordat tak, ki je primeren za katoliški slovenski narod. Morda bo koristno, če se nekoliko razgovorimo, kakšne smernice bi morale voditi slovensko narodno zastopstvo v bodočnosti pri sklepanju takega konkordata. “Slovenski konkordat” bi imel za slovenski narod velik političen pomen, ker bi se z njim na mednarodnem polju priznala njegova državna samobitnost. V interesu države, naroda in Cerkve je, da vlada med njima zakonito razmerje, ker nepotrebna borba obema zelo škoduje. Cerkev nima nobene želje, da 3i se vtikala v strogo državne posle, država, ki jo vodijo pametni ljudje, pa zopet upošteva cerkveni delokrog, na katerem prepušča Cerkvi, popolno svo-Dodo. V takem razmerju nastane to, kar imenujemo: svobodna Cerkev v svobodni državi. Vzgoja naroda po katoliški cer-rvi je važna zadeva za vsako državo, ker vzgaja državljane med drugim tudi v državljanskih čednosti, kar daje državi moralno, socialno in zakonito stalnost. Oni, ki bodo morda kdaj imeli srečno priliko, da bodo sklepali konkordat med slovensko državo in sv. stolico, pa bodo morali predvsem upoštevati sledeče: Slovenci smo katoliški narod, 'tot tak smo po svoji vesti dolžni zahtevati od svoje države, da to dejstvo upošteva v svoji zakonodaji, da nam zakonito jamči svobodo vesti in življenja po svojih načelih. Iz tega dej- mogočuje in garantira za mladino katoliških staršev katoliške šole in katoliško vzgojo. V nekdanji “katoliški” državi Avstriji je liberalna vlada kar enostransko odpovedala konkordat s Cerkvijo, držala se je pa kljub temu še onih določb konkordata, ki so bile v korist države in njenemu vplivu nad Cerkvijo. V državnih šolah, zlasti na gimnazijah in univerzah se je pa pod krinko svobode in svobodnega nauka svobodno smešila katoliška vera in se je katoliška mladina zastrupljala s s protikatoliškimi nazori. Slovenci imamo torej dolžnost in pravico, da zahtevamo, da se vrši v bodočih državnih šolah ves pouk in vsa vzgoja tako, da bo v skladu s katoliškim naukom. Protestantovska, pravoslavna in muslimanska mladina naj se vzgaja po njih verskih načelih, katoliška pa po katoliških. Katoličani moramo zahtevati pravico, da smemo v potrebi ustanavljati tudi svoje privatne verske šole, država pa ima pravico, da od teh zahteva, da se vrši pouk v svetnih vedah v skladu z državnimi šolami. Štefan. Komunisti pa žanje- stva nujno sledi, da država o-jo, kar so sejali: ubili so pošte- nost, na njeno mesto se je pa vrinila proti volji komunistov nepoštenost, ki je ne bodo pre- gnali z nobeno “socialistično zavestjo.” Sejali so veter, želi bodo burjo. I. A. Da more Cerkev vršiti svoje poslanstvo, je nujno potrebno, da država prizna cerkvenim oblastem in organizacijam značaj pravne osebe, .ki more imeti svojo lastno imovino. Zelo važna zadeva pri vsakem konkordatu je zakon. Zakonska zveza je po katoliškem nauku zakrament. Kako naj se zakramenti dele, pa ima pravico odločati le Cerkev. Katoličani morajo zahtevati, da je državna zakonodaja glede zakona katoličanov v skladu s katoliškim cerkvenim pravom in s katoliško vestjo. Glede zakona ima pa tudi država svoje interese in dolžnosti, zlasti glede ureditve premoženjskih zadev zakona, dedovanja, priimka žene in otrok, pravnega zastopstva mladoletnih otrok itd. Radi tega je za vsako urejeno državo potrebno, da se s Cerkvijo dogovori glede zakonskih zadev, da ne pride do nasprotstva med obema oblastema in državljani ne zaidejo radi tega v težave. Država lahko tudi sama vodi registre zakonov, nima pa pravice, da od katoličanov zahteva civilni zakon. Tozadevne matične registre lahko vodi tudi državna oblast, more pa tudi za državno stran pooblastiti cerkvene matičarje, da ti vodijo matice tudi za njo, kot je bilo v Avstriji in bivši Jugoslaviji. Škofe, župnike in druge cerkvene predstojnike nastavlja e-dino le Cerkev, država pa ima velik interes, da so ti vedno lojalni napram obstoječi oblasti in njenim zakonom, radi tega Cerkev v konkordatu more prepustiti državni oblasti možnost delnega vpliva pri nastavljanju teh oseb. Predvsem je razumljiva želja vsake države, da se na vodilna mesta v cerkveni hierarhiji nastavljajo njeni lastni državljani. Premoženjske razmere Cerkve so v temelju že urejene s tem, če se Cerkvi in njenim organizacijam priznava pravni položaj, da sme torej imeti lastno premoženje, zbirati od vernikov prispevke za vzdrževanje cerkvenega osebja in ustanov. Vsaka ureditev glede cerkvene-, kordatu. V bivši Avstriji je dr- ga premoženja od strani same državne oblasti je neveljavna. Samolastno in krivično podržavi j enj e cerkvene imovine pod nacistično okupacijo in komu- žavna oblast pod cesarjem Jožefom odvzela cerkvam in samostanom dosti cerkvenega imetja. Iz tega pa je ustanovila ta kozvani cerkveni fond, iz kate- nističnim režimom je krivica, ki rega je plačevala prispevke ško- ne more postati nikdar zakonita brez pristanka Cerkve. Jasno je, da bo Cerkev nujno morala zahtevati, da se ji vrnejo vsa fijam in župnikom. Ta cerkveni fond je bil last katoliške cerkve, kar je priznala tudi oblast kraljeve Jugosla cerkvena in ustanovna poslopja, | vije. zemljišča in gozdovi. Če bi država smatrala za potrebno morda iz splošno socialnih razmzer, da ostanejo Cerkvi odvzeta zemljišča v privatni lasti, bi pač morala za vse to dati primerno odškodnino morda v obliki prispevkov za vzdrževanje duhovništva in njenih ustanov, kot se O vseh teh vprašanjih bo torej treba najti primerno rešitev, ki bo odgovarjala tako cerkvenim kakor tudi državnim interesom. Prav bi bilo, če bi cerkveni kanonisti in svetni pravniki že sedaj študirali vsa ta vprašanja in da je tudi slovenska javnost o tem pravilno ob- je to zgodilo v italijanskem kon- veščena. M. g. Federacija ali konfederacija! r-. I Na sestankih in tečajih, ki jih sklicuje SLS, in tudi sicer se med pristaši SLS mnogo govori in razpravlja o naši bodočnosti, zlasti o politični, gospodarski in socialni ureditvi naše slovenske domovine. To živahno razpravljanje o naši bodočnosti dokazuje dvoje: prvič, da živi v naših ljudeh trdna vera v boljšo bodočnost in globok čut odgovornosti za to bodočnost; drugič pa, da vlada v SLS naj večja svoboda in demokracija. Poznamo celo vrsto političnih skupin, kjer člani — podobno kot je to pri komunistih —, mislijo, govorijo in pišejo tako, kot jim je naročeno od njihovih “voditeljev” ali, od njihove “vodilne plasti.” Zato se dogaja, da so člani takih skupin neprestano v zadregi, če jih kaj vprašaš, in da šele čez nekaj dni (ko so dobili pri “voditelju” odgovor), odgovore na stavljeno vprašanje. Pri SLS vlada svoboda v mišljenju in govorjenju. Pri SLS :majo člani lahko tudi različne misli in različne poglede in lahko te misli tudi svobodno izražajo. Eno pa je vsem članom SLS skupno, da je namreč cilj vsega našega dela: sreča in blaginja slovenskega naroda. Zato je dobro samo tisto, kar temu cilju služi. Slabo je pa, kar služi drugim ciljem .bodisi osebnim bodisi skupinskim. Pod tem vidikom se vodijo med člani SLS debate o slovenski bodočnosti. Ni važno ali bo prišla na površje ta ali druga o-seba, ali bo vladal tak ali drugačen političen sistem, važno je, da bo slovenski narod zadovoljen in srečen. V čem pa narodova sreča in zadovoljnost obstoja? Politično in kulturno zrel narod hoče, da bi vsi njegovi udje živeli skupaj “pod streho hiše ene,” da bi uživali polno svobodo in varnost in da bi vsi imeli primeren in zadosten kos kruha. V zgodovini slovenskega naroda opažamo vse te težnje. Že v letu 1848 so postavili Slovenci zahtevo po združitvi vseh Slovencev v eno samo enoto — Združeno Slovenijo. Ta želja se je ponavljala v tej ali drugačni obliki vse do majniške deklaracije, v kateri je dosegla svoj najvišji izraz. Že se je zdelo, da bi leta 1918 ta slovenska zahteva dosegla tudi svoje uresničenje. Toda svet nas je tedaj opeharil — ne prvič. Res se je večina Slovencev, preje porazdeljenih po raznih avstrijskih kro-novinah, združila v Sloveniji, toda veliki deli našega narodnega telesa so ostali v tujih državah, ki so mačehovsko ravnale a našimi ljudmi. Zahteva po združitvi vseh Slovencev je živela v narodu naprej. Mogočen izraz je dobila v Koroščevih punktacijah, v katerih se zahteva združitev vseh Slovencev v eno celoto. Isto so v slovenski obliki zahtevali slovenski narodni zastopniki dne 3. maja 1945 na Taboru v Ljubljani. Zahteva po združitvi vseh Slovencev se ponavlja pri Slovencih in pri slovenskih političnih zastopnikih vse do danes in se bo ponavljala vse dotlej, dokler ne bo uresničena. Drug pogoj narodove sreče je svoboda, t. j. pravica in možnost, da narod o sebi popolnoma samostojno in svobodno odloča. Najvišja oblika te svobode in samostojnosti je v lastni narodni državi. Politično zrel narod zahteva svojo državo, hoče postaviti državen narod. Slovenski narod je imel svojo lastno državo že pred tisoč leti: Karantanijo in Panonijo. Žal, da ti dve državi nista zajeli tedaj vsega slovenskega ozemljia in. vseh Slovencev. Tuja premoč jih je uničila; ni pa mogla uničiti naroda samega in ne njegovega hrepenenja po svobodi, niti ne hrepenenja po samostojnosti, ki se je v zgodovini izražalo v raznih oblikah in se danes izraža skrivaj doma, javno in glasno pa po vsem svobodnem svetu, kjer je kaj Slovencev. Tretji pogoj narodove sreče pa je primerna ureditev njegovega gospodarskega in socialnega življenja, kar je zopet pogoj za razvijanje bogate narodne kulture. Takšno gospodarsko, socialno in kulturno življenje pa se more nemoteno^ razvijati samo tam, kjer ne vladata ne krivični zasebni in ne državni kapitalizem, ampak kjer vlada krščanska pravičnost in ljubezen, vzajemno sodelovanje dela in kapitala in kjer vlada spoštovanje človekovega dostojanstva. Srn. R. (Dalje prihodnjič) —-----o------- VERSKI ZAKON JE ŽE ODVEČ Komaj je bil izglasovan zakon o verskih skupnostih, že se čuje-jo poročila o sporih glede njegove razlage. Oblasti obdolžujejo cerkve, da si s silo jemljejo več pravic, kot jih zakon dopušča. Tako je n. pr. na seji predsedstva glavnega odbora Socialistične zveze za Bosno in Hercegovino poročal Uglješa Danilovič, da so se cerkvene proslave pomnožile in da cerkve izkoriščajo v politične namene, ker njeni funkcionarji včasih odkrito napadajo družbeni red in delajo iz cerkve politično tribuno. Muslimanski verski funkcionarji hočejo na vsak način doseči ustanovitev verskih šol, sklicujoč se na tisti člen zakona, ki pravi, da se verski pouk lahko vrši tudi izven cerkvenih hramov. Toda zakon jasno pravi, da je cerkev ločena od države in da je šola stvar države ne pa cerkve in verskih organizacij. Dalje se pohujšuje isti mož nad dejstvom, češ da so bili celo primeri, ko so predstavniki cerkve silili ljudi k verskim obredom, kar pomeni napad na svobodo vesti. ------o------ —Virginija je dala Združenim državam osem predsednikov. Ti so: Washington, Jefferson, Monroe, Harrison, Tyler, Taylor in Wilson. I. B.: Stavbe v zraku Vsa komunistična podvzema-nja in podjetja so neke stavbe v zraku. Nič ni realnega, nič ne drži, ampak vse se pokaže brez temeljev in se žačne pogrezati in nevarno nagibati kakor s fanfarami začete stavbe “novega Beograda,” ki so pokazale in dokazale vsemu svetu, neresnost, zaletelost komunističnega gospodarskega podvzema-nja. Včasih smo rekli takim ljudem, ki so imeli velike plane in jih niso nikoli znali izpeljati do konca, “luftinženerji.” Res so vsi komunisti s svojim gospodarstvom pravi “luftinženerji.” Zato so jugoslovansko gospodarstvo že tako daleč zavozili, da je ljudstvo v vedno večji bedi in da gospodarska mašina ne bi več. delovala, če ne bi leto za letom Zapadnte države prispevale stotine milijonov dolarjev za sanacijo. To pomoč Zapada jugoslovanski komunisti imenujejo “prispevek za uravnoveše-nje plačilne bilance.” Naj navedemo v sledečem le dve komunistični polomiji, za katere so se pripisovale vse zasluge “modremu vodstvu partije,” ko se je stvar z velikim pompom začenjala; potem pa ni bila kriva partija, 'ko je stvar šla v polom, temveč so krivce iskali na strani ljudstva. Nabavne zadruge in I. zakon zadrugah Prvi tak vzgled je zadružništvo. Vse staro zadružništvo je bilo kapitalistično in zato so z njim hitro pometli. Težišče zadružnega delovanja je postala trgovina. Zadruge za nabavo vseh vrst potrebščin so bile u-stanovljene v vsaki občini, v nekaterih tudi po več. Trgovce so izločili in distribucijo so prevzela državna podjetja in zadruge. Kmalu so objavili tudi nov zakon o zadrugah (I), ki predvideva različne vrste zadrug tako za kmete kot tudi za obrtnike. To je bilo 1. 1947. Kmet. delovne zadruge in II. zakon o zadrugah Toda ni trajalo dolgo in komunisti so napravili drug načrt. L. 1949 so namreč začeli veliko kampanjo za kmetijske delovne zadruge (kolhoze). Strašna ploha propagande in nasilja se je tedaj zlivala na kmete, da so morali vstopati v zadruge. In kmetijske delovne zadruge so rasle kakor gobe po dežju—vse “po zaslugi in pod modrim vodstvom kom. partije.” Seveda je oilo treba sedaj tudi zakon spremeniti. Tako je 1. 1949 izšel drugi zadružni zakon: osnovni zakon o kmetijskih zadrugah, ki pozna za kmeta samo dve vrsti zadrug: splošno kmetijsko zadrugo in Kmet. delovno zadrugo. _ Prva naj bo nekak omnibus za vse vrste delavnosti: trgovsko, obrtno, predelovalno. Pod to kapo so spravili vaško o-brt, pod to kapo mline, mlekarne, gostilne, kovačnice, opekarne, apnenice, gradbeništvo itd. Važnejša jima je bila kmetijska delovna zadruga — sredstvo za socializacijo kmetijstva. Bilo pa je v zakonu natančno predpisano, kako mora kmet pri vstopu vse oddati zadrugi in enako predpisano, kako mora kmet. delovna zadruga gospodariti, kako deliti prebitek poslovanja. Trajalo je komaj dve leti in pokazalo se je, da je bil poizkus s kmetijskimi delovnimi zadrugami v večini republik velikanska polomija. Sklenjena je bila reorganizacija kmet. delovnih zadrug že na plenemu centralnega komiteja partije v novembru 1. 1951, potem pa še na kongresu partije v Zagrebu v začetku novembra 1. 1952. Reorganizacija KDZ in III. zak. o zadrugah Letos je izšla potem uredba (30. III. 1953), ki je temeljito spremenila osnovni zakon o kmetijskih zadrugah iz 1. 1949. Ta uredba postavi samo eno zahtevo za obdelovalno zadrugo: skupno 'obdelovanje. Poudarja pa, da kmetje ugotavljajo premoženjske razmere v delovni zadrugi samostojno. Tako je stvarno ta uredba že tretji zakon o zadrugah pod komunizmom. Najvažnejša določba v tej uredbi je bila, da “kmetje svobodno vstopajo v delovno zadrugo in svobodno iz nje izstopajo v rokih, določenih s to u-redbo (čl. 5 uredbe), jedro u-redbe pa določa glede izstopa, da “član obstoječe delovne zadruge more v 1. 1953 izstopiti iz zadruge neglede na to, ali mu je potekel triletni rok, predviden v čl. 30. osnovnega zakona (čl. 48 uredbe). Na podlagi te uredbe je bila ponovno dana pravica izstopa iz zadruge, ki jo oblast doslej ni priznavala kljub jasnemu besedilu o tej pravici članov v samem zakonu. Tako se je po tej uredbi veliko število delovnih zadrug razšlo, stopilo v likvidacijo. Osnutek IV. zakona o zadrugah Toda tega ni še dosti. Sedaj so že sestavili osnutek četrtega zadružnega zakona, ki hoče zadruge spraviti v sklad s socialističnimi podjetji. Za ta podjetja so namreč sestavili sedaj celo vrsto zakonov glede delitve proizvoda, glede kreditiranja in glede obdavčevanja. Ti zakoni, kadar bodo stopili v veljavo, bodo veljali tudi za kmetijske zadruge. Zato je treba zadruge u-rediti približno tako, kakor so urejene “gospodarske organizacije neposrednih proizvodite-Ijev” to se tovarne, trgovine, rudniki in vsa druga socialistič-,na podjetja. Že opredelitev, kaj je kmetijska zadruga, je zelo zanimiva. Pravi, da je kmetijska zadruga “gospodarska organizacija kmečkih proizvajalcev, v katero se oni združujejo svobodno in demokratsko.” Med vojno smo se veliko smejali nad “nezaivisno državo hrvatsko,” ker smo vsi videli, da je vse prej kot nezavi-sna. Tako se moremo smejati tudi nad tem “svobodnim in demokratskim združevanjem,” ker vemo, da pod komunizmom ne more biti “svobodnega in demokratskega združevanja.” Zakon o gospodarskih zadrugah — pred vojno Po prvi svetovni vojni so si zadruge in mjih zveze v Jugoslaviji ustanovile takoj svojo Glavno zadruž. zvezo že 1. 1920. Ena važnih nalog Glavne zadružne zVeze je bila tudi ta, da podvzema vse potrebno za izenačenje zadružne zakonodaje v novi državi. Kljub stalnim naporom Glavne zadružne zveze je dobila Jugoslavija šele v septembru 1. 1937 torej po 17 letih enotni zadružni zakon. Zato je bil pa ta zakon tudi natančno pretehtan in po tolikih razpravah in predelavah res moderen zadružen zakon, ki je bil osnova za svobodno zadružno organizacijo. Komunsitični režim bo pa imel v komaj devetih letih štiri zadružne zakone, vsakega na drugi osnovi. Delovno zadrugo so komunisti sami kritizirali, da je bila le preveč posnetek sovjetskega kolhoza. Dviganje življenjske ravni Drug tak predmet komunističnih obljub in planov je povišanje življenjske ravni. Koli- ko so o tem komunisti že govorili, koliko že planirali! In rezultat? Tako slabo še ni bilo ljudstvu, kot mu je danes, ko (Komunisti že deveto leto dvigajo njegovo življenjsko raven. Na vpogled mi je bilo stotine pisem kmetov iz Slovenije. Ni me še kmalu kaka stvar tako potrla, kot branje teh pisem. LLjudje so bolni, so lačni, so v strahu pred zimo, ker nimajo ne tople obleke, ne perila, ne o-butve, ne posteljnine. To je tako siromaštvo, da bi Amerikan-ci takoj podvzeli veliko karitativno akcijo za pomoč, če bi jih o tej strašni bedi informiral človek, ki bi imel avtoriteto in zaupanje, ki bi bil v položaju, da bi bil poprej sam videl to bedo na kmetih in v mestih in če bi komunisti delo dovolili. Kardelj se še vedno bori proti kapitalistom na vasi Pa poslušajte komunistične voditelje, kako govorijo. Kardelj je govoril na kongresu Zveze socialističnega ljudstva Slovenije. Bistvo njegovega govora je bilo pozivanje na borbo proti kapitalističnim tendencam na vasi in za socializacijo vasi. Ostro se je obračal proti tako-imenovanim tehnokratom, ki vidijo napredek poljedelstva v do-brostoječi kmetiji. On čisto jasno pove, da pod komunisti ne bo drugega napredka kot samo napredek socialističnih odnosov. Pove tudi odkrito, da iz političnih razlogov ni mogoče zamisliti napredka individualnega kmetijskega gospodarstva. Kako to? Odločilen bo vedno vpliv “delovnega ljudstva” in zaradi tega “bodo eksploatacij ske tendence kmetskih bogatašev stalno omejevane, dokler ne bodo iztrebljene.” Jasno je, da v takih razmerah vaški bogataš ne more iti naprej, ne more priti do ma-šin, do kredita itd. Torej ne gre za to, kako bi se več pridelalo, kako bi bi se moglo dati več kruha, več masti, več mesa, ampak gre za to, da gre socializacija naprej za vsako ceno, tudi za ceno gladu. Za kmeta ne bo ne kredita, ne bo poljedelskih strojev, ne bo umetnih gnojil, ne bo semen sploh nobene pomoči v kakršnikoli obliki. Svobodni kmet mora pasti, postati tlačan komunističnih oblastnikov. Tako je jasno po tem Kardeljevem govoru, da bo šla borba proti kmetu naprej na celi črti, samo v drugi obliki: za zadruge bo vse na razpolago, za kmeta nič. Še bomo slišali o suši, še bomo slišali, da Jugoslavija uvaža žito in mast. Zakaj? Ker bo prva naloga borba proti kapitalističnim tendencam vaškega bogataša. Dobro vemo, da že davno ni več nobenega vaškega bogataša. Kardelj namenoma še laže o vaških bogataših. Zakaj? Ker pod tem misli vse kmete, ki se upirajo komunizmu, in ker hoče zavist in jezo “delovnega ljudstva” obrniti pnoti kmetom, ki se še vedno niso podali komunističnemu pritisku za kolhozacijo. Strašno tožijo ljudje na kmetih, da ne morejo kupiti obleke, pomanjkanje na kmetih in v mestu obutve in perila, ker je predrago, ker jim pobere vso gotovino davek. Gospa, ki je bila letošnje poletje na obisku v “starem kraju,” mi je povedala, da so res otroci na kmetih skoro goli, da matere nimajo, s čem bi jim pokrile zadnjico. Med tem so pa skladišča tekstilnih tovaren natrpana z blagom. Kako je to mogoče? To je mogoče po Kardeljevi politiki, ki tepe “vaške bogataše” in jim pobere ves denar za davke, da si ne njorejo kupiti niti najpotrebnejše obleke. To gre po Kardeljevi politiki, ki ne da kmetu nobene pomoči, pač pa ceno kmetijskih pridelkov za kmete tako pritiska, da se kmetijstvo več ne izplača, kako boš gradil palačo iz okrog- Ka stane ena srajca 1,000 din je lih kamnov! Ravno tako tudi še- pa cena pšenici bila od nakupnih ustanov potisnjena na 20 din za kg, tako da je treba za eno srajco dati 50 kg pšenice. Pri tem pa pšenice že tako malo pridelajo, da so jo v preteklem letu (ekonomskem) uvozili 1,050,000 ton in povrh še 180,000 ton koruze. človek bi mislil, da si Jugoslavija pripravlja vojne zaloge pri takem uvozu. V resnici pa je s trmasto, brezobzirno borbo za socializacijo že tako oslabila kmetijo, da ta kmetija ne more več proizvajati, danes daje le še nekako polovico tega, kar je mogla dajati pred vojno. Komunisti za vsako ceno hočejo zgraditi socializem. Toda -----------------------------------o- bični, brezobzirni materialisti ne bodo ustvarili blagostanja množic. Komunistični vrhovi so se oskrbeli z vsem luksuzom in ne pokažejo niti najmanjše pripravljenosti, da bi z ljudstvom kaj trpeli, si kaj pritrgali. Po vzgledu Tita, Kardelja in drugih veljakov delajo vsi po vrsti doli do krajevnega ljudskega odbora. Vse miora narod dati iz sebe da se le njim dobro godi. Ko je vojskovodja Cezar delal s svojo armado znameniti pohod preko Alp je delil z njimi vse pomanjkanje in težave. Komunisti kaj takega ne poznajo. Njim je lastna oseba vse — ljudstvo pa je samo na jeziku. Kdo je ubijal Pred menoj na mizi ležijo Uradni listi Federativne ljudske republike Jugoslavije, slovenska izdaja za leto 1953. To so številke ena do dvaintrideset. Manjkajo številke 5, 13 in 15. Prva številka nosi datum: Beograd, 7. januarja 1953, zadnja, dvain trideseta pa: Beograd, 19. avgusta 1953. Vse naštete številke razen prve, druge, tretje, četrte in štirinajste imajo prilogo Oglasni del, ki je določen za sodne in druge uradne objave. Med sodnimi objavami nas zanimajo samo predlogi, da se uvede postopek za dokaz smrti iz-vestne osebe. Zanimajo nas samo objave, ki se nanašajo na Slovenijo, to je, objave, ki so jih izdala slovenska sodišča in se tičejo ljudi, ki so bili med vojno ali po vojni pobiti ali so izginili na način, ki ne dopušča nobenega dvoma o tem, kdo; je zločin izvršil. Ibpustili bomo objave, ki kažejo, da je bila zadevna oseba ubita od Italijanov, Nemcev, Madžarov ali Ustašev, da je umrla v italijanskem, nemškem, madžarskem ali ustaškem taborišču, da je padla na bojišču ali izginila v ujetništvu. Navedli bomo samo tiste objave, ki kažejo krivca neposredno in le tiste, kjer so krivci komunisti, njihova vojska (NOV) ali policija. Za primerjavo bomo navedli tudi vse tiste objave, ki kažejo, da so bili krivci domobranci ali njihovi predhodniki vaške straže. Oboje storimo iz razlogov, ki jih bomo kasneje popisali. žrtve komunističnega nasilja Št. U. list Objava: 1 6-53 Mohar Oskar, roj. 15. 11. 1907 v Ljubljani, bivši aktivni podoficir, na zad. bivajoč Ljubljani, Stoženska 19, se od konca maja 1945 pogreša. 2 7-53 Vekar Matija, roj. 24. 2. 1878 v Goričah, kmet, stan. v Dilcah št. 17, je bil 7. 3. 1944 odpeljan po edinicah NOV in ustreljen. 3 7-53 Vekar Antonija, roj. 22. 5. 1902 v Goričah, kmečka delavka, stan. v Dilcah št. 17, je bila 7. 3. 1944 odpeljana po edinicah NOV ter pri vasi Landol ustreljena. 4 7-53 Vekar Marija, roj. 26. 3. 1881 v Lipljah, poročena, stan. v Dilcah št. 17, je bila 7. 3. 1944 odpeljana po edinicah NOV ter ustrelj ena. 5 7-53 Serdinišek Jakob, rojen 26.4.1893, zidar, stan. v Župečji vasi 49, je bil koncem leta. 1944 ali začetkom leta 1945 likvidiran kot narodni izdajalec od strani borcev NOV v okolici Sv. Bolfenka v Halozah. 6 7-53 Kotnik Franc, roj. 1. 7.1907, delavec, oženjen, Zreče, se pogreša od konca junija leta 1945. 7 7-53 Štros Jože, roj. 31.1. 1883 v Stari Fužini, kmet, stan. Stara Fužina 84, je bil 12.2 1943 odveden po narodnih oblasteh in po vsej verjetnosti kot narodni izdajalec likvidiran. 8 7-53 Perko Jože, roj. 13. 11.1898 v Kamen vrhu št. 17, okraj Novo mesto, poročen, mali kmet, je zbežal po osvo- boditvi na Koroško, nakar se je že maja 1945 vrnil v Jugoslavijo in se od takrat pogreša. 9 7-53 Lesar Rudolf, roj. 30.11.1901 v Kočevski Reki, bivši orožniški narednih, stan. v Slov. Bistrici, je bil maja 1945 aretiran ter se od septembra 1945 pogreša. 10. 7-53 Purger Karl, roj. 16.3.1927 v Gabrovici, kmečki sin, samski, stan. v Gabrovici št. 2, se od maja 1945 pogreša. 11. 7-53 Drekonja Ivan, rojen 26.11.1928 na Kneži, tam stan., je bil kot partizan koncem leta 1944 od domobrancev prisilno mobiliziran, koncem aprila 1945 pa ujet in od partizanov ustreljen. 12. 7-53 Škulj Anton, roj. 3. 12.1915 na Brodu, Sv. Križ, stan. v Mršeči vasi 11, delavec, poročen, je bil v domobrancih od leta 1943 v Ljubljani in se od 8.5.1945 pogreša. 13. 7-53 Bartol Anton, roj. 11.6.1921 v šegovi vasi, Loški potok, samski, delavec, stan. šegova vas 18, je leta 1942 stopil v NOV, nato bil ujet od Nemcev in dodeljen domobrancem. Nazadnje je bil v Celju. Od osvoboditve ni nobenega glasu več o njem. 14. 7-53 Knaus, Franc, roj. 25.3.1910 v Ljubljani, delavec, stan. Goriča vas 85, Ribnica, je po osvoboditvi pobegnil na Koroško. Iz Koroške se je vrnil v Ljubljano in se od tedaj pogreša. 15. 7-53 Andoljšek Janez, roj. 15.12-1901 v Hrvači, Ribnica, poročen, knjigovodja, stan. v Ljubljani, Tolstojeva ul. 6 je 6.5.1945 iz Ljubljane pobegnil z domobranci na Koroško. Od tam se je vrnil v Št. Vid nad Ljubljano in je od junija 1945 pogrešan. 16. 7-53 Jenič Anton, roj. 11.5.1923 v Pristavi, Novo mesto, je odšel leta 1942 v domobrance. Po osvoboditvi je bil zaprt v št. Vidu nad Ljubljano in je od takrat pogrešan. 17. 7-53 Tanko Franc, roj. 10.11.1909 v Ortneku št. 24, delavec, stan. Ortnek št. 29 je po kapitulaciji Italije vstopil v NOV, nato pa k domobrancem. Po osvoboditvi je odšel na Koroško, od koder se je vrnil nazaj. Po vrnitvi pa je za njim izginila vsaka sled. 18. 7-53 Ostronič Jože, roj. 10.1.1908 na Vinici, mizar, je pred koncem vojne šel k domobrancem, z njimi zbežal na Koroško, od tam pa je bil vrnjen v Jugoslavijo in bil zaprt v taborišču Teharje pri Celju. Od tam se ni več oglasil. 19. 7-53 Mehle Ivan, rj. 17. 1.1917 v Ljubljani, poštni u-radnik, stan. Črnomelj št. 197 je pred koncem vojne vstopil k domobrancem. Po osvoboditvi je bil zaprt v št. Vidu nad Ljubljano, od tam pa odpeljan proti Kočevju ter se od tedaj pogreša. 20 7-53 Petrič Stanislav, so-boslikarski pomočnik, roj. 12. 7.1922 v Sodražici, stan. Sodražica 62, je vstopil marca 1944 k be-ga (domobranci). Od konca maja 1945, ko je bil v Kočevju, ni nobenega glasu več o njem. (Pride še) Or, Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda 13. Boji v Sfrvaiski krajini. Beški pri Budačkih in pri Sisku Toda Turjaški in Erdedi nista rola ,naj dovoli, da Herbart o- verovala ponudbi in sta sklenila nadaljevati obleganje. Hkrati se je culo, da pride gradu v pomoč z ene strani požeški sandžak Usrainbeg s 5000 konj iki, z druge strani pa hlivanj-ski Holibeg z 800 janičarji in enakim, številom kongikov, ki je imel povesti sultanu pred Si-get. Ko je na to požeški sandžak prebrodil Savo in se združil s hlivanjskim Holibegom, je napočil za slovensko-hrvatsko vojsko odločilni trenotek. Bail Erdedi in Herbart Turjaški se nista pomišljala začeti boj. In tako je Turke v dolini Une nedaleč od Novega grada zadel hud poraz; njihova vojska je bila razbita in razkropljena Sam požeški sandžak Usraim-beg je bil ujet in poslan v Ljubljano, kjer so ga imeli več mesecov zaprtega, dokler se ni odkupil za 30,000 cekinov. Večji del turške vojske je obležal na bojnem polju, z njim tudi drugi glavni poveljnik Holibeg. Krščanski vojaki so zasegli obilen plen, mnogo topov, zastav, bojne opreme in prtljage. — Po tej zmagi sta Ei^edi in Herbart "'urjaški udarila proti Požegi, požgala sta mesto, kjer je sandžak navadno stoloval, oplenila sta ves okraj, nalovila mnogo ljudi in živine. Vrnila ste se domov šele tedaj, ko jima je do-Šla vest, da je Siget vzlic junaški bramlbi Nikolaja Zrinjskega padel Turkom v roke. Herbart Turjaški in Turn sta dobila za svoja vojna podjetja Pohvalna pisma, Herbart sam Pa je bil še posebno odlikovan, ker ga je nadvojvoda Karol po smrti Jakoba Lamberga imeno-V£d za deželnega glavarja 'kranjskega 1556. Kmalu potem je bilo izpraznjeno važno mesto. vrhovnega poveljnika hvatske in slavonske Krajine. Stari junak Ivan Lenkovič se Ze zadnjih bojev ni več osebno ndeleževal, ker sta ga mučili bolezen in starost. Bival je navadno na svojem gradu Otočec Pri Novem mestu, kjer je umrl dne 22. junija 1569. Ob njego-vi smrti so bili stanovi soglasno tega mnenja, da bi mu bil ttajpripravnejši, najsposobnejši naslednik Herbart Turjaški. Zato so prosili nadvojvoda Ka- NIK trpeti ■ . 1 • ■ ■ . V S LE D: X. Glavobola 2. Nervoznosti 8. Želodčne nerednošti 4. Neprebavnosti 6. Vzdiganja 6. Zgube spanca 7. Slabega apetita ker te sitnosti so povzročene vsled zaprtnice 2« od leta 18137 j« tisoče in tisoče budi uspešno uživalo Trinerjevo Lrenko Vino, efektivno znanstveno httrnulirano zmes raznih posebno koranih naravnih korenin, zelišč In vnetja. Trinerjevo deluje prijazno, Kotovo in gladko pri odpravi zaraa-ostankov iz črevesja. Nabavite si steklenico Trinerjevega Gren-Vina danes in preizkusite nje-Kovo čudovito preizkušeno dobroto *ami zase! TRINERJEVO GRENKO VINO JJOŠLJITE KUPON ŠE DANES! Jo»®Ph Trlner Coip. i j <05s W. FUlmor* . Chicago M, SU. j . prosim, požlple isu_is o*, slck’.cnlc Vrlnerjovoga Grenkega Vina, za kar Polagam Sl.30 s« vsako sieklenlcd, *-° Urina všlela, Naslov ...-............... &msTo m država.___________ pravi ja dve službi, kranjeskega deželnega glavarja in vrhovnega obmejnega poveljnika. Imel je res v posesti obe službi do-svoje smrti. Kot vrhovni poveljnik Krajine je imel Herbart težko in odgovorno službo. Nadzirati je moral vse- nebrojne trdnjave od Reke in Senja do štajer-sko-ogrske meje, ohraniti jih v dobrem stanu, preskrbljeva-ti z vojaki, živežem in strel j i-vom. Vrhu tega jei moral še vedno paziti, da je. bil s svojimi četami pri roki, kadar je grozil kak turški naval. Težave so bile tem večje, ker je vzdrževanje Krajine nalagalo Kranjski, Koroški in štajerski velika denarna bremena, ki jih stanovi zaradi verskih razprtij niso hoteli radovoljno prevzem mati in je bilo treba na deželnih zborih žrtve za obmejno brambo jim redno poplačati z verskimi svoboščinami. Seveda je pri tem trpela varnost dežele, trdnjave so propadale., posadke niso dobivale izplačane svoje mezde. Mnogo obmejnih utrdb je bilo le na papirju. Herbart se je v zadevah Krajine večkrat mudil v Gradcu in na Dunaju, da opozori nadvojvodo in cesarja na grozečo nevarnost, ki ob meji nikdar ne preneha. Zadeva obmejne brambe je imela biti predmet obravnavam splošnega deželnega zbora v Brucku, ki ga je sklical nadvojvoda Karol meseca av gusta 1. 1575. Hkrati so njegovi komisarji prepotovali vso Krajino, da se osebno prepričajo o stanju obmejnih trdil j av in vojaštva. Poročila, ki so jih morali poslušati deželni poslanci v Brucku o razmerah v Krajini, niso bila posebno vesela. Vojakom se zadržuje plača, trgovci z živili in blagom izkoriščajo .njih položaj in si dajo preplačati, kar jim prodajo, poveljniki trdnjav so vnemami v svojem poslu, u-trdbe so deloma slabe, deloma zapuščene, tako da bi ne. bilo čudno, če bi si sovražnik osvojil obmejne kraje in tudi sosednje dežele. Ni manjkalo glasov, ki so grajali Herbarta, češ da ne izpolnjuje svojih dolžnosti kot vrhovni poveljnik. Herbart je prostodušno priznal žalosten položaj obmejnih krajev. Hr-vatska krvavi vsak dan vsled izdajalskih napadov turških divjakov, ki imajo na jeziku vedno mir, v resnici pa jim je mar le vojska in rop. Z vsakim dnem raste nevarnost, med tem ko je odpor vedno težavnejši. Sam gotovo ni nič zanemaril, ampak se vedno ravnal po ukazih in Krajino skrbno nadziral, kolikor mu je to bilo mogoče zaradi velike oddaljenosti. Kar je izgubljeno, se ne da več rešiti. Hoče pa vse storiti, če treba tudi s smrtno nevarnostjo, kar zahteva od njega ljubezen do domovine in vojaška čast. Med tem ko so tako obrav-' navali v Brucku o hrambi deželne meje, so brzi seli prinesli novico, da se pet bosenskih poveljnikov pripravlja za na-! pad na hrvatske gradove. Zbor! je nato sklenil, naj se Herbart1 precej poda v Krajino, ker lej njegova prisotnost bode brani-i teljem užgala pogum in za-l jamčila uspeh v bodočih bojih. Krajiški general je šel, kamor ga je klicala potreba domovine, dasiravno je vedel, da s svojimi maloštevilnimi četami ne vzmore ničesar proti turški premoči in da se podaje v gotovo smrtno nevarnost. (Dalje prihodnjič) 1953 OCT. 1953 Sa □ M lili Fr S* naj MtejTVlWs'lTlj EstaSffi®! Mil® M! 22 23 24 fills foil KOI EDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV tih v raznih časih. Deteljni cvet j ga naraščaja. Navadno živi taka ljeno toploto in potem naglo stori to samo en določen del dne- j matica 3 do 5 let, vendar pa va, drugi cveti pa tekom celega imajo v Švici neko vrsto matic, dneva, nekateri cveti se zapira- ki doseže tudi 8 let v svoji rodi- jo že kmalu popoldan, pa se morajo čebele ravnati po cvetovih, teljski delavnosti. Ker je povprečna doba poletja 40 dni, mo- kakor so pač odprti in imajo are matica položiti več milijonov hladi. OKTOBER 30. — Demokratski klub 23. var- de priredi v SND na St. Clair Ave. svoj običajni letni ples. Igrata Pecon in Trebar. 31. — Društvo sv. Štefana št. 224 KSKJ priredi zvečer v Hrvatskem domu na 6314 St. Clair Ave. svoj letni ples. I-gra Triangle Trio. NOVEMBER 1.—Glasbena Matica nastopi z operama “Cavaleria Rustica-na” in “Pagliacci” v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 14. — Klub 13 pripravlja večerjo s klobasami in kislim zeljem od 7. do 10. ure zvečer v SND na St. Clair Ave. Godba! 14. —Podružnica št. 3 Slov. moške zveze priredi v Slov. domu na Holmes Ave. veselico s plesom. 15. — Cerkveni pevski zbor Ilirija pri Mariji Vneibovzeti vabi ob šestih zvečer na KOLINE v šolsko dvorano. 22. — Pevski zbor Adrija priredi jesenski koncert v AJC na Recher Ave. svoje “uradne ure” za obiskovalce, čebele, ki se hranijo z njimi. Ista težkoča obstoja pri tem, da 25. — Carlton Club priredi šesti'nekateri cveti zorijo bolj poča-ples na večer pred Zahvalnim sb bar se tiče sladkosti nektarja, dnem v SND na St. Clair Ave.!?3 ie v tem mnogo več dela za Igra Peconov orkester. |čebele, da si poiščejo prav dozo- 25. — Društvo sv. Jožefa št. 169 rele cvete> kakor ie to mog°če z KSKJ priredi večerjo z zabavo in plesom v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igra Eddy Habat orkester. 28. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi v SND na St. Clair Ave. plesno veselico. Igrajo Kenny Bass in njegovi Polka Poppers. DECEMBER 6. — Pevski zbor “Slovan” ima koncert v AJC na Recher Ave. 6. — Sv. Pavel št. 10 Hrvatske kat. zajednice priredi letni obed v cerkveni dvorani sv. Pavla ob eni popoldne. Po enim samim obiskom na enem cvetu. Vsakemu čebelarju je znano, da čebelna paša ni enaka pri istih rastlinah oziroma cvetovih, zato prevažajo panje iz kraja v kraj, da nudijo čebelam bolj sladke cvetove in dobijo seveda več medu od njih. Tudi čebele same izbirajo boljšo pašo in so na potu celo 8 milj daleč od čebelnjaka, da dobijo sladke cvetove. Vendar take velike daljave niso primerne, ker je breme, ki ga čebela more nositi, pretežko za njo, pa more napraviti samo nekaj 'poletov. Čebela izbira cvete in jih ne obedu zanimiva filmska pred- .obiskuje kar samo slučajno. Ko stava. iz nektarja, ki ga posesa v cve- tu, predela med, stori to tako, da je ta med ene vrste, kakor ga je FEBRUAR 6.—Dr. France Prešeren št. 17 . . v • j izbrati mogoče iz posameznih e ni rož, na primer, hojev, lipov, de- SDZ priredi za svojo co ples v SND na St. Clair Ave. Igra Pecon in Trebar or. kester. Iz znanstva in prirode Med in dele čebel teljni itd. čebela, ki nabira nektar, ne pobere semenskega prahu rože, to delo je odmerjeno drugi čebeli, ali pa pride popoldan in nabere prah na svoje kosmate nožiče. Kako so opazovalci čebel iskali sledi za čebelami, bo marsikdo« vprašal? To ni enostavno dek>, če pomislimio, da se čebela izgu- Slovenci smol poznani v Evro- ki sta jih dobila iz vseh krajev hi iz vida prav hitro, in ni več pi in Ameriki kot dobri, čebelar- 'sveta. Mnogo rojev čebel sta na- sledu za njo. Okrog 4,000 jih gre ji. Mnogi so pošiljali matice —jmestila v udobnih čebelnjakih, rna 'en funt, kje jih bos iskal, čebele po celem svetu! in dobiva-katere sta opremila z raznimi ko s'Cl enkrat v zraku? li v mirnem času precej denarja kontrolnimi pripravami, da sta Zaznamovali so jih z ži-zanje. Tudi med. našimi ljudmi j mogla točno opazovati vse delo j vimi barvami, kar ni bilo lahko je. precej čebelarjev, še več pa.čebel. Razdelila sta delovni dan!'delo, in tudi ne mirno, ker so takih, ki radi uživajo izdelek če- čebel tako, kakor bi te delale pod majhni prostori, kamor ao. mo- bel za posladkan j e in za zdravje.; delovnimi pogoji unij in nabira-Med je tvarina, ki se v tisoč le-!le med tekom 8 ur dnevno. To tih ni pokvarila!' Ko'so poskusili med, ki so ga našli v egipčanskih piramidah po več kot 3,000 gli dati kaj žive barve. Vendar so na tisoče delavnih čebel tako zaznamovali,-da so jim mogli slediti njih polete, ženske roke so sta bila čebelarja Frank Pellet in njegov sim Melvin, ki sta svoja j opazovanja redno zapisovala. Iz Ee izkazale kot prav pripravne za letih, je bil prav tako- užiten, ka-1njunih opazovanj je razvidno, f° delo, in razni znanstveniki so kor bi bil dan pred kratkimi leti j da je ena čebela obiskala 20 cve- rabili razne barve, da so mogli za pcpotnico mrtvim kraljem-! tov tekom ene minute, tako, da zasledovati čebele pri njihovem faraonom. O medu samem bi je v 20 minutah obiskala 400 cve- delu. Nekaterih čebel ni bita bilo napisati daljši članek, po- tov. treba zaznamovati, kot na pr. sebno o njegovih dobrih učinkih J Drug čebelar postavlja manj- matice, ki se jo pozna na prvi za razne bolezni, pa bomo enkrat šo številko za delavnost čebel in pogled od celega njenega roja. kasneje o tem več povedali. Za i pravi, da čebela obišče samo 10 Takš roj. obstoja iz kakih 12,000 enkrat napišemo nekaj zanlmi- do 20 cvetov na minuto, in da delavk — čebel, in ene matice, vosti o delu čebel, ki je težko in!napravi samo 10 zletov na dan. brez samcev. Taka kolonija na-požrtvovalno, ljuba živalica ga'če bi ena sama čebela mogla raste tekom ene nabiralne dobe opravlja za svoj zarod, človek ji zbrati za en funt cvetnega nek- na 60 do 75 tisoč, morda celo na pa vzame, kar je pripravila za tarja — tako se imenuje vsebi- 100,000 delavk, nekaj sto sam-sebe in svoje. Da se pa izravna na cvetov, ki tvori glavni del v cev in eno matiao. Da se more ta krivica, ji človek v hladnih medu —, bi morala letati 365 tako ogromno1 družino spraviti letih daje hrano, seveda zato, da jo ohrani pri življenju in za delo, sicer zopet ne bo dobil iod njih medu. Sladkor, ki ga dobi od človeka v časih, ko čebelam ni mogoče medu nabrati, le-te povrnejo stotero v dobrih letih, ko ga lahko dosti naberejo na cvetih. V kraju Atlantic, Iowa, sta dva čebelarja gojila tekom 40 let na velikih pašnikih cvetne rastline, din na leto in zbirati nektar ce- pokonci, je veliko delo. Največ-lih 8 let. Seveda so to povprečne je, če to motrimo s stališča bo-številke, ki se spreminjajo po dočega rodu, opravi matica, ki raznih deželah. stalno bega po čebeljnaku in po- Neki opazovalec čebel je v laga jajčeca, včasih en sam dan Medina, O. videl čebele na delu večje množino, kot je cela nje-kcmcem junija še ob pol desetih na teža. zvečer, zjutraj pa že pred son- Iz imena matica, je razvidno čnim vzhodom. Videti je, da če- stališče te čebele do celega roja, bele nabirajo med takrat, ko t. j. ona je mati roja. Hrani jio cveti izcejajo nektar v cvetne cela vrsta služabnic, ker je nje-čaše, kar se godi pri raznih cve- no dele samo proizvajanje nove- jajčec. Mlade delavke opravljajo svoje delo prvo tretjino življenja v čebelnjaku. Predelujejo naktar v med, delajo vosek, pečatijo ozir. zapiraj o^celice z medi: m, in sploh gojijo mladi naraščaj, oziroma stražijio- dom. Nekateri čebelarji raziskovalci sodijo, da dela v notranjost čebelnjaka ravno toliko delavk, kakor zunaj na polju pri zbiranju nektarja in cvetnega praška. Splošno se- ceni, da mora biti 20 tisoč čebelnih poletov, da se nabere 1 funt nektarja, ki sestoji iz mešanice vode, sladkorja in drugih primesi. Za en funt medu je treba 4 funte nektarja, kar pomeni, da je treba dela 80 tisoč čebel, da spravijo skupaj en funt medu, in nadaljnih 80 tisoč, da ga predelajo in shranijo. Čebelarji opazovalci cenijo, da 200 čebel zapusti čebeljnak na minuto, oziroma se jih vrne z nektarjem, če naj bo letina medu dobra. Koliko se pridela medu na dan, se vidi na čebaljna-kih, ki so postavljeni na tehtnicah, ki kažejo- težo čebeljnaka. To težo dnevno beležijo, še več v gotovih slučajih celo od ure do ure. Na kanadski poiskusni farmi v Brandon, Manitoba, so beležili porast teže čebeljnaka tekom ene ure za 3 in % funta, tekom 24 ur pa za 26 funtov. Celo 40 funtov so beležili, to so pa rekordi, ki so jih dosegle čebele v Pretoriji v Južni Afriki. Iz enega samega panja na tej farmi so tekem enega leta vzeli od 20. marca 1948. do 19. marca 1949. celih 2,112 funtov. Ta panj je imel 16 nadstropij, tako, da je bilo treba imeti lestvo in celo napravo, da so mogli jemati med iz panjev. Letni rekord ameriških panjev je komaj polovica tega pridelka. V Zed. državah ameriških se pridela letno nad 200 milijonov funtov medu. če kdo poskusi to številko spraviti v sklad z množico čebel, ki so bile potrebne, da sco znesle 4 krat toliko nektarja skupaj bo dobil številke, da se mu bo zvrtelo v glavi, ker bodo šle ne samo v milijarde, ampak v trilijone. Slovenci časti me čebele, ker se zavedamo njih velikega pomena v našem življenju, in pravimo, če je kaj dobro in sladko, da je sladko kot med, da je človek priden kot čebela, in ko čebela pogine, ji pravimo, da umrje, kot da je človek umrl. Hranilnice in zadruge, ki se bavijo z zbiranjem denarja, so si izbrale za svoj znak panj, dom pridnih čebel. .......... ...... ...... ....................... .„ .............. ................ .................... ................................ JEZERO JE IZGINILO — Vročina in suša sta vzeli vodovje Horton jezera v Kansasu. Nekdaj so močili valovi jezera pomol, na katerem stoji mali Billie Harvey, ko ogleduje žalostno pokrajino. PASTERIZIRANJE VINA Pasterizacija se tako imenuje po francoskem učenjaku Pas-teur-ju, ki je dokazal, da se iz mrtvega ne more razviti nič živega. Pasteur se je prvi globlje pečal z bakterijami in glivicami ter dokazal, da jih s primerno toploto lahko zamorimo. Ta njegov nauk, oziroma to njegovo odkritje, ki je danes znano pod imenom pasterizacija, je mnogo koristilo ' zdravniški vedi, z njim pa se je v izdatni meri okoristila tudi industrija za konserviranje hrane. Najbolj znana ge pasterizacija mleka, ki napravi mleko bolj trpežno, da se ne pokvari tako kmalu in da ohrani kljub temu vsa svoja odlična svojstva. Pasterizacija pa je bila vpeljana tudi v kletarstvu. V velikih kleteh pasterizirajo sploh vsa vina, ki so podvržena kakšni bolezni, n. pr zavrelica ali kisanje. Izkazalo se'je, da s pasterizacijo zamorimo bakterije, ocetne kisline, da pa nič na škodujemo ostalim lastnostim vina, predvsem ne njegovemu okusu. Pasterizirana vina so bolj stanovitna. Za pasteriziranje je potrebna posebna priprava, poseben stroj, ki naglo segreje tekočino na že- Samo odgovor Učitelj: “No, Janez, ali je bilo moje vprašanje težko?” — Janez: “Ne, gospod učitelj, samo odgovor.” ------o------ Ženske dobijo delo Ženska za delni čas Išče se ženska, ki govori angleško, da bi skrbela za mata-ga otroka od 5 do 8 zvečer. Kličite EN 1-7043. (211) KNIIGOVODKINJA Nekaj tipkanja in drugo splošno delo Dobra plača Opoldne do 9 zvečer 5 dni v tednu NORTHEAST APPLIANCE & FURNITURE 22530 Lake Shore Blvd. (213) Moški dobijo delo IZKUŠENI Moški za gradbo tovornih vozov (truck) izkušeni v električnem varanju, tudi pomočniki. Stalno delo. Plača od ure. THE OHIO TRUCK EQUIPMENT CO. 3319 Regent Rd. Priložno do E. 79 St., Union, Broadway 'in E. 55 busov. (211) HALI OGLASI Iščejo stanovanje Zakonski par srednje starosti, oba zaposlena, iščeta 4 ali 5 sob v St. Clairski okolici. Kličite po 5. uri UT 1-8490. ________________________(212) Naprodaj Proda se hiša za 2 družini, 7. sob, prenovljena, na E. 160 St., blizu Waterloo Rd. Kličite lastnika RE 1-5401 po 6. uri. (211) Hiša naprodaj Naprodaj je prostorna hiša 9 sob za veliko družino. Vse v izvrstnem stanju. Prodaja lastnik po zmerni ceni. Pokličite ENdicott 1-0517 ali se zglasite na 900 E. 73 St. (x) Iščejo stanovanje Moramo se seliti, ker je hiša prodana. Nujno potrebujemo 6 ali 7 sob. Vsi odrasli razen enega. Kličite EX 1-7798. (212) Iščejo stanovanje Trije odrasli mirni ljudje iščejo 5 do 6 sob. Kličite EX-1-0785. — (213) Stanovanje Samska ženska dobi brezplačno stanovanje, kjer si more sama kuhati. Oglasiti se je treba na 1046 E. 69 St. Naprodaj Farma 43 akrov, 15 akrov javornih dreves, 1100 čevljev pročelja,. 6 sob, kopalnica in pralnica, klet pod celo hišo, furnez na premog, hlev, kokošnjak, itd., sadna drevesa, hladilnik in električna peč sta vključena. Zelo zmerna cena. Je 8 milj vzhodno od Chardon na Rt. 6, prva hiša zahodno od Rt. 86, na severni strani. Aikins (213) PnjatefS' Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. *8 St. ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas JQS. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 JOHAN BO JER: EZSELJENC9 ROMAN Ali kaj pomaga tarnanje! S solnčnimi pegami pokriti obraz pod rdečimi lasmi je zmeraj žarel od zaposlenosti. Tam sta bila hlev in kuhinja, hiša in ot-troci. Treba je bilo presti in tkati in delati na polju. Le redkokdaj so se zbrale ženske h kavi im' božji besedi. Zmeraj je bilo kaj težkega. Ali kadar je hitela preko dvorišča, je pogosto za trenotek obstala in se o-zrla na hribe, na pokrajino spodaj, na veliki fjord, ki se je raztezal pod dolgimi, sinjimi gorami na zahodu. Tam so prihajali in odhajali parniki in bele jadrnice. Nekateri so bili namenjeni daleč, tako zelo daleč Drugi so se vračati iz daljnih in čudovitih, pravljičnih dežel. Iz vsega tega pa je zajemala mir in tolažbo. In tja preko je tudi Morten odpotoval na velikem parniku. Bilo je, kakor da bi mu njen pogled skušal slediti tako daleč, kolikor se je dalo. Ampak vse je izginjalo v svetli megli. Bila je spet pravljica. Sicer je- imela še- Simena, ki je bil že dvajset let star, in Petra, ki je bil nekaj let mlajši, in Randi, ki jih je imela petnajst. In potem mala dva, Knuta in Meto. Vsi so ji bik v pomoč. Ali Mortena le ni bilo, ki bi vodil vse v redu. Marsikako nedeljo zvečer je šla s svojimi otroki navzgor ob njivah in gledala na breg na drugi strani reke. Tam je bil še zmeraj sam jelšev gozd in grmovje in kamenje. Ampak le počakajte, da se vrne Morten! Takrat bodo nastale tam njive in travniki. In poglejte stara poslopja in pomislite, kako bo vse to videti takrat, ko pride on! Berit je videla vse pred seboj in popisovala otrokom. Mogočno, belo prepleskano glavno poslopje, dolgo rdeče gospodarsko poslopje z dvema kriloma. Ne bo dolgo trajalo in vselila se bo tja in hodila kot mogočna hišna gospodinja po velikem posestvu. In otroci so poslušali Randi, najstarejša deklica, je bila pač najbolj podobna materi. Plavolasa in lepa je bila in videla je pred seboj polno slik. Kadar se je smejala, se je moral z njo smejati ves svet. Ko bo nekoč hčerka na velikem posestvu — da, da, potem bodo snubci že prišli! Ali banka je zahtevala obresti, lensman davek, trgovec obroke in razen tega je bilo še kaj drugega. Berit je vzdihovala in iskala izhoda. Ampak, saj v nekaj letih pride Morten domov. Misel nanj je zmeraj pomagala. Tam daleč v daljavi se je izpreminjal v rešitev iz vseh stisk. Ko je v mraku sedela pri oknu in gledala v nebo na zahodu, si je pogosto izbrala eno samo najlepšo zvezdo. In ko je tako strmela vanjo, je tem silneje mislila na svojega sina. Včasih se je dogodilo, da je pogledalo skozi kuhinjska vrata neko dekle s svetlimi lasmi in velikimi pričakuj očimil očmi. Prihajala je zmeraj po gozdni stez in nikoli ni hotela stopiti v sobo. Bila je Helena. Torej zdaj ji je bil Kvidal dovolj dober? Ali si je morebiti zato predstavljala Mortena lahko prav takega, kakršnega je najrajši imela, skoraj kot kakega princa, ker je bil tako zelo daleč? In kdaj pa kdaj je gotovo napravil dolgo pot na smučeh ali predaval, ali pa pel lepše kakor kdorkoli na svetu. In s kom naj bi bila o vsem tem govorila, razen z njegovo materjo? “Ali ste dobili kako pismo?” Berit se je nasmehnila: “Da, seveda. In ti tudi?” — “Da, ampak kaj piše vam?” In potem je nastal šepet med obema ženska; ma. Nato je prišla dolga zima brez pisem. Vedeli sta, da je Morten odšel v prerijo, ne pa, da je bilo tako daleč do, pošte, berit sami je bilo težko, ali najhuje je bilo mlademu dekletu. O božiču je prišla Helena na smučeh. “Ali ste kaj slišali?” “Moj Bog, nič.” — “Kaj pa, če . . . če se mu je kaj pripetilo? Če . . . če več ne živi?” — “Ne Teci kaj takega. Helena. Saj si vendar lahko misliš, da živi.” To pot pa je Helena obsedela na kuhinjski klopi in tiho jokala. Izvilo se ji je, da ni bila '.aka z njim, kakršna ibi morala biti. Zdaj se ji zdi, da ne bo i-mela nobenega veselega dneva več. Če bi ji poslal vozni listek, bi se odpeljala k njemu, pa čeprav bi morala pobegniti z do ma kakor tat. Berit gleda zamišljeno predse. Če bo dekle res odpotovale k njemu — čemu naj bi Morten potem še prišel domov? Težko? Biti mati je zmeraj težko, mora se sprijazniti s tem, da je potisnjena v kot. Ampak Kvidal? Kaj, če so ... če so vse to samo sanje? Morten, Morte saj nas vendar ne boš zapustil! Noč je prebdela ob tkanju lepega prta v rdečih, modrih in ihelih barvah. To naj tbi bilo pogrinjalo za njegovo posteljo, ko se vrne domov in se poroči. Nekega dne se ji je posrečilo zvabiti Heleno v sobo, ko nikogar ni bilo notri. “Kaj misliš, bo iz tega?” Deklica je zardela. ‘Ne vem.” Mati se je nasmehnila. “Ah, jaz tudi ne.” Ali na pomlad je Helena nehala prihajati. Nekega dne jo je Berit srečala na deželni cesti in le s težavo se ji je posrečilo, da je ujela njen pogled. “Ali si dobila kako pismo?’” — Da.” — “In mogoče vozni listek?” Glas se ji je tresel. Ne.” — “Ali si se spet drugače odločila?” — “Tako . . . tako težavno je vse.” Sredi poletja sta bila ona in lensmanov sin oklicana. Berit je sedela v cerkvi, a ni omedlela. Le tega si ni upala, da bi o tem pisala Mortenu. Saj bi ga morebiti tako prestrašilo, da bi ‘povratek še bolj odlagal. Veno- Hotel je Mortenu pokazati, da je prav tako dobro znal urejati vse kakor on. Ali čas je potekal in pričel se je čuditi, zakaj ni A-merikanec poslal toliko denarja domov, da bi kaj zaleglo. Kdaj pa kdaj po pet ali šest dolarjev se je sicer materi zde- mer je gledala sliko na omari, l la že velika vsota. Ali pa je za- pogovarjala se z njo, kadar jeidostovalo za banko, za trgovca bila sama, in tudi pogrinjalo je tkala dalje. Simen je hodil nekaj časa o-krog, debel in plavolas in kakor nabit z Mortenovimi načrti. Z mlajšimi brati in sestrami ni bil nič kaj milosten, odkar je bil najstarejši. “Pojdi in nacepi drv!” je rekel Petru. “In vaju prosim, da gresta z menoj sadit in davke in še celo, da bi najeli delavce in pričeli na veliko? Kaj neki je Morten mislil? Zdaj je bil Simen tisti, ki je moral hoditi na delo, pozimi na ribolov, spomladi in jeseni na dnino. Zaslužek pa ni bil nič boljši kakor takrat, 'ko je bil Morten še doma. Bil naj bi z doma in bil naj bi na posestvu. Slu- krompir!” je ukazal sestrama, žil naj bi denar in dvignil Kvi- NEMŠKO - AMERIŠKE STRELSKE TEKME — Sgt. Cadish iz New Orleans in neki Bavarec pregledujeta tarčo na prvih nemško - ameriških strelskih tekmah po vojni v Garmischu. BARAGOVA PRATIKA ZA LETO 1954 ima pestro in zanimivo vsebino. Vsak jo bo vesel. Naročite si jo dokler je v zalogi. Slane $I.25 s poštnino, kar je poslati v Money ordru, čeku ali gotovini na: BARAGOVA PRATIKA 6519 W. 34th St. P. S.: Znamk, prosimo, ne pošiljajte Berwyn, 111. ? KgirržTcsjiL* txxY-.jrx'yyyrTgx' ■mm Reprinted courtesy The Cleveland Newt FOE A HARD-WORKING, COURAGEOUS MAYOR, ELECT WILLIAM L McDEUMOTT, cstlwn« , A———------- dal po bratovih načrtih. Kaj neki je mislil Morten? Prihajalh so nova naročila od njega: “Lotite se tega in tega! Pričnite kepati jarke severno od barja!” Prav, ampak sem z denarjem! Saj bo kmalu obogatel, ko je i-mel vendar tam preko že posestvo, ki je merilo šest sto maa-lov. Simen nikoli ni pozabil tiste prve zime, ko se je mati nekega dne vrnila domov in vsa žarela. Končno vendar pismo. In denar. Tako? Koliko sto? “Tri dolarje.” Mati je bila bogata, ko je mahala s tistimi tremi tujimi bankovci. Simen je skril porog- tem, da je zastavil svojo žepno uro, da je lahko spravil skupaj Ijiv nasmeh. Ko bi bila mati dobila teh par vinarjev od kakega sina z Lofotov, bi bila samo vzdihovala, zakaj ni več. Zdaj pa, ko so prišli od njega, ki je bil v Ameriki, od domačega, boga, je bilo skoraj kakor cel milijon. Morten ni nič pisal o! tolikšno vsoto. O samem sebi sploh ni veliko poročal. Zato pa je dajal nova naročila: Storite to in to do pomladi. Pišite mi novice iz domačega kraja. Ali je Gunnar Ramšoeva še župan? Ali jih veliko obiskuje okrožno šolo? Ampak veliki Kvidal je strašil tudi v glavah mlajših bratov in sester. In nekega dne je Simen pes pričel krčiti svet v bregu onkraj reke. Sekati brinje in grmičje še nekako gre, ali ko je treba kopati ledino, je težje. Same korenine' ih kamenje, korenine in kamenje. Sreča, da ima pri sebi Petra, prav zares oba čutita križ in ramena. Peter je tako zelo podoben očetu, trša-tega vratu je in nagle jeze. če česa ne more napraviti, takoj kolne in sredi dela se- naenkrat ZDAJ JE ČAS ZA PRIJAVO POTOVANJA V STARI KRAJ! Jugoslavija je zaradi svojih posebnih političnih in gospodarskih razmer postala središče vsesplošnega /zanimanja. Amerikanci, Angleži, Francozi in razni drugi narodi iz vsega sveta hodijo tja. Kako ne bi šli tja mi, ki smo sami ali pa naši starši preživeli tam svojo mladost! Naj nam je tamkajšnja vlada všeč ali ne, lepote dežele bodo budile v nas prijetne spomine in ponos, ugodno podnebje bo okrepilo naše zdravje. Zaradi velikega navala potnikov je sedaj najboljši čas za prijavo. ZDAJ SE LAHKO DOBI MESTA ZA KATERIKOLI MESEC, KASNEJE BO TREBA VZETI, KAR BO OSTALO. Ne odlašajte torej, ampak pohitite! Obrnite se na znano potniško pisarno August Kollandar, ki Vam bo v najkrajšem času oskrbela vse potrebno. Letos pravijo poročila, da je bila v Jugoslaviji dobra letina in da kruha ne bo manjkalo. Morda, morda tudi ne, vsekakor pa je še vedno zelo trda za blago kot je kava, kakao, poper, riž, olje in drugo, kar mora Jugoslavija uvažati. Sorodniki in prijatelji bodo veseli, če se jih boste spomnili. Tvrdka A. Kollander POŠILJA PAKETE po naročilu, odpošilja pa tudi tiste, ki ste jih sestavili sami, če jih prinesete v pisarno. Zaslužek v Jugoslaviji je v primeri z našim majhen, blago pa še vedno precej drago, zato ljudem primanjkuje denarja, če je to že pri onih, ki so zaposleni, kako je šele s starčki, ženami in nedoraslimi otroci? Država skrbi za nje, kolikor more, toda to pokrije komaj najnujnejše. Kašo vam bodo domači, prijatelji in znanci hvaležni za vsak dolar, ki ga jim boste poslali. Tvrdka A. Kollander pošilja denar v vse kraje Slovenije in Jugoslavije PO NAJBOLJŠEM MENJALNEM TEČAJU. AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. HEnderson 1-4148 Cleveland 3, Ohio wmmmmm vsega naveliča in zbeži čez drn in strn. Vsaka drobtina zemlje mora biti z lopato obrnjena. Za vsako ped se je treba potiti, če so Kvidal na ta način krčili, je umljivo, da posestvo ni večje. In nekega dne sta brata pričela razmišljati o Mortenu, ki je živel tamkaj v preriji ,s šest sto maali najboljše zemlje. (Dalje prihodnjič) Želiš v osamljenosti zvestega prijatelja? Ga privoščiš svojim dragim? Naroči čim prej e slovenski sploš- no misijonski mesečnik KATOLIŠKI MISIJONI1 V mesečnih obiskih te bodo razveseljevali ob tridesetletnem jubileju svojega obstoja skozi leto 1953 na 680 straneh. Urejevani od slovenskih lazaristov in tiskani v Buenos Airesu, ti bodo prinašali ob sodelovanju številnih slovenskih misijonskih pionirjev zanimiva poročila iz vseh delov sveta. Ob številnih lepih slikah boš lažje razumel aktualne članke, strahovito borbo človeštva za zmago dobrega nad zlim. Prijetno razvedrilo, široka razglednost, sočutje z duhovno bedo bližnjega, globoko cenjenje tvoje vere bodo bogati sadoyi tega branja. V zahvalo se potrudi, da bodo KATOLIŠKI MISIJONI brani v sleherni pošteni slovenski hiši v izseljenstvu, od vseh, ki jim ni vseeno, kam svet drvi. Naročite Katoliške misijone takoj ali zahtevajte prve številke na ogled: Lenček Ladislav, Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argentina. Za U.S.A. in KANADO samo $2 letno, s pestro pri-ločo “MISIJONSKA NEDELJA” na 178 straneh pa ?1 več. Pišite na naslov: REV. CHARLES WOLBANG, C.M. 500 East Chelten Ave., Philadelphia 44, Pa. U.S.A. F blag spomin PETINTRIDESETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA JOHN {MODICI ki je v Bogu zaspal večno spanje dne 26. oktobra 1918 Petintrideset let je že minilo, odkar zapustil si naš dom, ko od nas Te je ločila na božji klic nemila smrt. Dragi soprog in ljubljeni oče, na Tvoj grob danes spomini hite, večni Bog Ti deli plačilo, spavaj v grobu zdaj sladko. Žalujoči ostali: KAROLINA MODIC, soproga HČERE in SINOVI Cleveland, Ohio, 26. oktobra 1953. 'rmm V blag spomin ČETRTE OBLETNICE SMRTI DRAGEGA SOPROGA IN SKRBNEGA OČETA FRANCE GORŠE AKADEMSKI KIPAR Izvršuje vsa dela cerkvene in liturgične umetnosti po lastnih izvirnih načrtih, tudi postaje križevega pota v bakru, mavcu ali v žgani glini. Izvršuje tudi načrte za slikana okna, paramente, prapore, kelihe in monštrance. 6519 St. Clair Ave. Tel. HE 2-1290 Cleveland 3, Ohio Joseph PikŠ ki je zaspal v Gospodu dne 25. oktobra 1949 V miru božjem zdaj počivaj, zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer sonce več ne otemni, kjer sreča mir, ne mine več. Prosi ljubega Boga za nas in ko.pdde pa poslednji čas, da vsi enkrat spet se snidemo, ter vso večnost veselje vživamo. Tvoji žalujoči: LOUISE PIKŠ, soproga MARY, hči TONY, sin Cleveland, Ohio, 26. oktobra 1953. j ir 1 v v v ir a b 2 IV n b P V S k b P v c: ‘0 2: h S( d Sl P ir g č v r