E S jOUKL UTOLM1
ŠTEVILKA: 12 • LETO: XX	16- JUN1J 1980
SAVA COMMERCE VČERAJ, DANES, JUTRI
Leta 1976. , ko je bil sprejet Zakon o združenem delu, se je v skladu z novimi družbenoekonomskimi pogoji reorganiziral tudi sozd Sava. V novi organizacijski razdelitvi je novoustanovljeni delovni organizaciji Sava Commerce pripadla naloga, da kot »nadregionalna, centralistično organizirana, enovita organizacija združenih prodaj, optimalno razdeli in komercializira izdelke policentrične proizvodnje, sozda na enotnem jugoslovanskem in tujih trgih«. Nova delovna organizacija je s tremi proizvodnimi organizacijami od petih (DO Vulkan, DO IG Ruma in DO Sava Kranj) podpisala samoupravni sporazum, katerega bistvo je, da se vsa novoustvarjena vrednost po odbitku stroškov delovne organizacije Sava Commerce takoj vrne tja, kje je bila ustvarjena, to je v proizvodne tozde.
Dve leti sta minili od takrat, in ta časovna razdalja nam že daje možnost ovrednotenja, koliko je bil zastavljen idealistični cilj uresničen v neidealni gospodarski klimi zadnjih dveh let.
Po prvem zadovoljstvu, ko so se kot pisan mozaik združile prodaje z najrazličnejšimi dotedanjimi poslovnimi politikami, je sledila iztreznitev. Kmalu se je pokazalo, da so organizatorji precenili funkcioniranje centralističnega finančno-računovod-skega logističnega sistema v delovni organizaciji Sava Commerce. Vračanje saldakontov kupcev v 800 in 500 km oddaljene dele delovne organizacije pomeni namreč delno izgubo kontrole nad prometom dislociranih delov organizacije. Druga težava, ki se je pokazala v tem času je bilo optimaliziranje nagrajevanja. Kot enovita, centralistično organizirana organizacija ima delovna organizacija Sava Commerce, tako kot zahteva zakon, enoten pravilnik o nagrajevanju. Ta pravilnik vsebuje kriterije nagrajevanja, ki so odvisni tudi od količinskega in kakovostnega uspeha proizvodnih tozdov za katere posamezne skupine delavcev delovne organizacije Sava Commerce opravljajo komercialni servis. Pokazalo se je, da izdelanost in uporabnost teh podatkov v vseh proizvodnih delovnih organizacijah sozda Sava ni na enaki višini. Po silovitih sporih se je stanje po enem letu sicer izboljšalo, vendar ne v celoti. Stanje bomo izboljšali šele z uvedbo enotnega kataloga del in nalog.
Problemi so bili in še nadalje ostajajo v informiranju zaradi večjezičnosti in razpršenosti delovnih mest po celi državi, zaradi neusklajenosti republiških predpisov, posebno kar zadeva stanovanjsko in zdravstveno-zavarovalniško področje. Povsod so bili z dobro voljo doseženi kompromisi v soglasju z regionalnimi določili, posebno združevalno pa za to enovito organizirano organizacijo seveda ni.
V tem času je bila ustaljena in dopolnjena še organizacijska shema znotraj delovne organizacije Sava Commerce in zarisane prve konture enotne poslovne politike. Čeprav je preteklo dvoletno obdobje zaznamovano z inflacijo, surovinskimi podražitvami in cenovnimi zamrznitvami, vlada vendarle visoka prodajna konjunktura, ki je olajšala prve poslovne korake nove organizacije.
Skratka, prvi dve leti življenja nove delovne organizacije ocenjujemo kot prilagoditev danim razmeram, oziroma kot organizacijsko in poslovno konsolidacijo v teh razmerah.
Bolj kot kritični pogled nazaj pa je v tem trenutku pomemben pogled naprej.
Z nastopom osemdesetih let stopamo v novo srednjeročno razvojno obdobje. Republiški razvojni programi gumarski industriji, kot delovno energetsko in uvozno intenzivni panogi ne dajejo prednosti razvoja, pač pa predvidevajo usklajeno rast s proizvodnjo katere partner je gumarska panoga kot izrazito kooperantska industrija. Del partnerske industrije, na primer avtomobilska, ima pred seboj še intenzivno rast, za druge dele, na primer gradbena in rudarska ter čevljarska, pa je značilna stalnost rasti. Računati je treba torej z zmerno rastjo količinske proizvodnje in s tem tudi prometa.
Sistem ekonomskih odnosov s tujino je nedorečen in izredno ozek, za Savo kot predelovalca pretežno uvoznih surovin še posebej neugoden. Torej se bo treba nasloniti na lastne moči in pospeševati izvoz do skrajnih meja gospodarnosti, da bomo tako pridobili devizna sredstva, potrebna za nakup surovin.
Zelo visoka stroškovna inflacija vseh vrst, ob istočasnem upravnem dirigizmu cen, nas prisiljuje, da se odpovedujemo delu delovno posebno intenzivne proizvodnje, ker le-ta v sedanjih
(Nadaljevanje na 9. strani)
IZ VSEBINE
-	PERSPEKTIVE RK VRHNIKA 2. stran
-	IZ DO SAVA COMMERCE 3., 4., 5. stran
-	OB JUBILEJU NAŠIH
GASILCEV	6. stran
-	ALI SMO DOVOLJ VARČNI Z ENERGIJO?
-	STANOVANJSKA
PROBLEMATIKA V KTM	10. stran
-	KRAJEVNA SKUPNOST STRAŽIŠČE 12. str
-	BALKANSKO KOLESARSKO
PRVENSTVO V KRANJU	16. stran
2
AKTUALNA TEMA
16. junij 1980

Perspektive TOZD-a Bočna konfekcija Vrhnika
Obračun poslovanja za prvo četrtletje letos je v tozdu Ročna konfekcija Vrhnika izkazal za preko 3,0 milijonov din izgube. Tako slab rezultat je predvsem posledica nizkega obsega prodaje (3,8 milijonov din oziroma 30,7 odstotka enakomerne letne dinamike) in visokih materialnih stroškov (3,6 milijonov din oziroma 44,2 odstotka enakomerne letne dinamike).
V določeni meri je bil nizek obseg prodaje pričakovan in to predvsem na področju prodaje zračnih blazin. Drugače pa je s plasmanom klinastih jermen, cevi in predpasnikov. Najhujše posledice je povzročila nenadna odpoved naročila klinastih jermen za Bagat, kjer smo od več kot 300.000 letne planirane količine prodali le nekaj več kot 20.000 kosov.
Za 10 odstotkov je bila tudi nižja prodaja cevi in to zaradi tega, ker ne ustrezajo kakovostnim zahtevam Renaulta.
Do manjše prodaje predpasnikov za blizu 70 odstotkov je prišlo predvsem zaradi ponudbe cenejših predpasnikov iz pla-stificiranih tekstilov.
Prodaja v aprilu in maju je bistveno večja in sicer preko 6,3 milijonov din v aprilu in preko 8,0 milijonov din v maju. Tako z gotovostjo lahko pričakujemo, da bo konec prvega polletja izguba znatno manjša. Kljub temu pa za sedanji prodajni program tozda Vrhnike ne moremo pričakovati izboljšanja njegove rentabilnosti. Pretežen del proizvodnje so namreč zračne blazine, pri katerih bi morale biti cene že sedaj za okoli 30 odstotkov večje, če bi hoteli pokrivati visok porast cen tekstilov. Z upoštevanjem prometnega davka bi bila tako na primer cena tro-delne blazine, ki bi jo plačal potrošnik, preko 500 din. Tako določene cene bi bile precej večje od uvoznih madžarskih in čeških blazin, pa tudi višje od indomicilnih cen na tržiščih zahodne Evrope.
Skratka, če bi hoteli s prodajno ceno zagotoviti rentabilno proizvodnjo, na trgu ne bi bili več konkurenčni in računati bi morah na bistveno zmanjšan obseg prodaje.
Tak proizvodni program tozda Ročna konfekcija pri sedanjih pogojih poslovanja ni perspektiven. Zato smo proučevali tudi številne variante preselitev drugih proizvodnih programov, ki se sedaj izdelujejo v tozdih na kranjski lokaciji. Pri tem so nastopili številni omejitveni faktorji:
—	optimalni obseg proizvodnje,
—	enaka stopnja zaposlenosti,
—	neprimerna zgradba,
—	neprimerna infrastruktura (predvsem energetika).
Tako je selitev teh programov pogojena s precejšnimi investicijami. To pa bi povzročilo, da bi tudi tako preseljeni proizvodni programi postali nerentabilni. Zatečene prodajne cene namreč ne bi prenesle dodatnih stroškov investicijskih vlaganj.
Ukrepi za odpravo slabih poslovnih rezultatov bodo zato morali biti kratkoročni in dolgoročni.
H kratkoročnim prištevamo:
—	selekcija zatečenega programa ob upoštevanju največjih možnih prodajnih cen, stroškov proizvodnje in največjega možnega obsega prodaje,
—	proučiti možnost preselitve izdelkov iz tozda GTI in TKI, ki jih je možno izdelovati na obstoječi strojni opremi,
—	proučiti možnost izvajanja določenih operacij na izdelkih, ki se sicer izdelujejo na kranjski lokaciji.
Za dolgoročnejšo ureditev poslovanja tozda Ročna konfekcija Vrhnika pa bo potrebno poiskati proizvodni program izven gumarskega dela skupaj z drugimi OZD.
V poštev pridejo vse tiste OZD, ki imajo v svojih srednjeročnih programih razvoja take proizvodne programe, ki bi bili primerni, da se locirajo na Vrhniki.
O problemih poslovanja in nakazanih rešitvah smo obvestili tudi predstavnike skupščine občine Vrhnika, ki so tudi izrazili pripravljenost pomagati pri iskanju ustreznega proizvodnega programa.
Zbor delavcev tozda Ročna konfekcija je o nakazanih rešitvah razpravljal dne 29. maja 1980 in se z njimi strinjal s tem, da se čim hitreje najde konkreten predlog novega proizvodnega programa s pogoji za njegovo uresničitev in s predlogi za ureditev odnosov pri združevanju dela in sredstev delavcev tozda.	Iva Mohorič
Podpisan sporazum o preselitvi dela stiskanih izdelkov iz DO Save TOZD GTI v 00 Agis TOZD Gumama
Delavci Save so v mesecu maju na zborih delavcev sprejeli samoupravne sporazume o skupnem vlaganju v zvezi s prenosom dela proizvodnje iz tozda GTI DO Save v tozd Gumama DO Agis.
Dne 4. junija 1980 so odgovorni predstavniki DO Save in DO Agisa podpisali samoupravne sporazume v Agisu. Ob tej priliki so bili prisotni tudi predstavniki Ljubljanske banke in predsednik IS občine Ptuj. Po končanem podpisu smo se dogovorili za nadaljnje akcije v zvezi s preselitvijo predvsem glede montaže, de-montaže, prenosa opreme in tehnologije, uvajanjem proizvodnje in nadaljnjega plasmana stiskanih izdelkov, ki se bodo izdelovali v Agisu. Dogovorili smo se, da bo določen del plasmana teh izdelkov potekal preko področne prodaje Sava-Commerce.
Sušnik Franc
Kritično o sedanjih zagatah
Naša delovna organizacija je po sindikalni organiziranosti vključena v sindikat delavcev Kemične in nekovinske industrije Slovenije. Republiški odbor omenjenega sindikata, v katerem deluje tudi več Savčanov, je imel v zadnjih dneh maja dvodnevni seminar v Dolenjskih toplicah.
S programom je bila določena obravnava večih tem, ki so v sedanjem času še kako pomembne za Slovensko kemijo in tudi širšo skupnost.
V	prvem delu so udeleženci obravnavali mednarodna politična dogajanja, ki v zadnjem obdobju pretresajo svet. Spregovorili pa so tudi o vlogi Jugoslavije v mednarodnih odnosih in odnosih med nami in nekaterimi posameznimi državami.
V	nadaljevanju je bilo na programu planiranje. Nobena skrivnost ni, da tako v kemiji kot drugod, planiranje ni dobilo tistega mesta, ki mu gre. To se je odražalo tudi v preteklem srednjeročnem obdobju, ko se Slovenska kemija ni mogla dogovoriti za združevanje sredstev za izgradnjo bazne to je surovinske osnove, kar bi bilo nujno, ker smo odvisni od uvoženih surovin. Nekatere delovne organizacije, med njimi tudi naša, so si
sicer prizadevale za izgradnjo oziroma povečanje zmogljivosti bazne industrije, vendar to stanja ni bistveno izboljšalo. Ne nazadnje tudi zato, ker smo bili kot posamezne delovne organizacije zaradi omejenih denarnih zmožnosti nesposobni uresničiti predvidene cilje.
Zato velja sedaj, pred srednjeročnim obdobjem 1981 — 85, o našem razvoju še posebej temeljito razmisliti. Kljub pomembnosti pa lahko sedaj, v času priprav na sprejemanje planov, ugotovimo, da akcije ne potekajo po programu, da razen redkih izjem niso dovolj kvalitetne in da niso pravočasne. Poleg tega je veliko več želja, kot pa možnosti za njihovo uresničitev.
Zadnji dan so udeleženci razpravljali o sistemu delitve osebnih odhodkov oziroma razvidu del in nalog. Priprava na sprejem oziroma izdelava teče tudi v naši delovni organizaciji že dalj časa, pri čemer se srečujemo s številnimi težavami, predvsem zaradi različnega vrednotenja nalog in opravil in neusklajenosti. Zato bo treba v usklajevalnem postopku določila in kriterije dosledno upoštevati.
Peter Bogataj
manj sredstev za reprezentanco, dnevnice, prevozne stroške, propagando, pisarniški material, kot v letu 1979. Kritično so spregovorili tudi o izkoriščenosti delovnega časa ter se zavzeli za dosledno upoštevanje gibljivega delovnega časa vseh zaposlenih.
Osnovna organizacija v sektorju priprave in domače prodaje svojih nalog v prvih mesecih letošnjega leta ni v celoti opravila. Zato so se dogovorili, da bodo uresničevanje nalog v prihodnje mesečno spremljali ter v primeru neaktivnosti tudi ukrepali. Poleg širše dogovorjenih ukrepov za boljše poslovanje so se za posamezna področja dogovorili za še dodatne akcije. Zaradi pomanjkanja deviz bodo povečevali izvoz do meje gospodarnosti tozdov, v največji možni meri bodo združevali sredstva z domačimi kupci, ter s tem zagotavljali delitev oziroma nakup deviz ter zagotavljali planiran obseg prodaje na domačem trgu. Vključevali se bodo tudi v uresničevanje akcijskih programov tozdov.
Program dogovorjenih nalog je obširen, njegova uresničitev in s tem tudi boljše poslovanje bo terjala veliko naporov. Predvideni cilji pa ne bodo doseženi, če si bodo prizadevali samo posamezniki. Zato bo boljše delo morala postati obveza slehernega sodelavca.	p. g.
Sindikalna organizacija Save Commerce
V	mesecu maju so osnovne organizacije sindikata v delovni organizaciji Sava Commerce ocenile svoje delo v preteklih petih mesecih.
Dela je bilo veliko. Z ozirom na področja dela so organizacije zelo raznolike pa tudi lokacijsko oddaljene ena od druge. Temu ustrezno so si tudi organizirale svojo aktivnost.
V	organizacijah, ki so v drugih republikah so tako kot na primer v prodajalni in skladišču v Nišu, obravnavali in zahtevali hitrejše razreševanje stanovanjskih vprašanj, oziroma večji odstotek odvajanja sredstev za stanovanja. Ponovno so obravnavali tudi vprašanje obveščenosti. Ker so lokacijsko oddaljeni, dobivajo gradivo za samoupravno odločanje dokaj Pozno, roki za obravnavo pa so kratki, tako da se ne morejo pravočasno vključiti v razpravo oziroma soodločanje. Težava je tudi v tem, da so predložena gradiva v slovenskem jeziku, ki ga samo delno razumejo. Zato se zavzemajo, da bi bila gradiva za samoupravno odločanje v srbohrvatskem jeziku.
V	skladišču, gotovih izdelkov so razpravljali predvsem o vprašanjih v zvezi z uspešnim opravljanjem delovnih nalog in opravil, kot so medsebojni odnosi, delovni pogoji, nagrajevanje Po vloženem delu in mnogih drugih. Pohvalno je, da so bili v delo osnovne organizacije vključeni vsi delavci. Večkrat so poleg rednih organizirali tudi i samoinciativne sindikalne skupine, delovne dogovore z vodstvom skladišča, drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in vodji sindikalnih skupin. S takim načinom delovanja so dosegli lepe uspehe, čeprav sami ocenjujejo, da se še vedno pojavljajo nekatere slabosti. Kljub prizadevanjem vodij skupin, nekatere so prevelike, občasno prihaja do premajhne obveščenosti, kar pomeni okrnjeno delovanje organizacije. Tudi sodelovanje med delavskim svetom in osnovno organizacijo ni zadovoljivo, čeprav je bilo danih že več pobud. Opozorili so tudi na pomanjkljivo povezovanje z vodstvom Save Commerce in zahtevali hitrejše reševanje kadrovskih vprašanj.
V	sektorju področne prodaje je bilo težišče dela na stalnem spremljanju vseh vrst stroškov. Že pri planu za 1980. leto so upoštevali ustalitvene ukrepe, ter načrtovali za več kot tretjino
S skupnimi močmi nad težave
Že od 17. aprila, ko se je zaradi večje okvare ustavil mešalnik Mi. poteka delo v naši delovni organizaciji po posebnem programu. Zaradi okvare nam izpade dnevno okoli 150 ton zmesi in predzmesi. Da bi kar najbolj omilili izpad, poteka delo na ostalih mešalnih strojih z največjo zmogljivostjo. Največje breme je že skoraj dva meseca naloženo sodelavcem v stari valjarni in sodelavcem, ki delajo na mešalnih strojih vTAP.
V teh, za vso delovno organizacijo, težkih dneh, so se resnično izkazali. Delajo brez predaha, podnevi, ponoči, tudi ob sobotah in nedeljah, da bi zagotovili zmesi za proizvodnjo, so delali tudi pred prvomajskimi prazniki, ko je ostala proizvodnja mirovala. To so resnično izjemni napori!
Tega se zavedamo vsi Savčani.
Prat zato je pobuda sodelavcev Razvojno tehnološkega inštituta, da bi tudi ostali člani kolektiva po svojih močeh pomagali sodelavcem v valjarni, naletela na velik odmev.
Javili so se prostovoljci iz vseh strokovnih služb in sektorjev. Po svojem rednem delu odhajajo v valjarno in tu pomagajo s fizičnim delom. Tako bo vse do konca junija, ko bo veliki mešalnik zopet začel delati. V. D.
4
GOSPODARJENJE
16. junij
1980
Težave v poslovanju delovne organizacije Save Commerce
Razlogi in ukrepi za odpravo motenj v poslovanju
Že nekaj zadnjih let opažamo v poslovanju trgovinske dejavnosti v naši državi nasploh, pa tudi v poslovanju savske prodajne mreže, precejšnje spremembe. Vsebinska zasnova teh sprememb je bila postavljena z zakonom o združenem delu, ki predpisuje okvire samoupravnega sporazumevanja, oz. združevanja dela in sredstev proizvodne in trgovinske sfere. Eden ob bistvenih končnih ciljev omenjenih sprememb, je gotovo smotrna in racionalna organiziranost trgovinske dejavnosti v našem druž-beno-ekonomskem sistemu, oz. drugače povedano, če gledamo perspektivno, pomeni razvoj takšne trgovinske dejavnosti, ki bo
čeprav usklajena z razvojem proizv. dejavnosti. Seveda pa takšnih. ciljev ni mogoče doseči čez noč. Prav tako je tudi jasno, da se v procesu spreminjanja trgovinske dejavnosti in medsebojnega prilagajanja proizvodne in trgovinske sfere, porajajo določeni problemi, katerim smo priča tudi v zadnjem letu. Takšne težave »povzročajo« določeni izvedbeni zakonski akti (zakon o blagovnem prometu, spremembe zakona o obdavčitvi proizvodov, odlok o zamrznitvi deleža — udeležbe trgovinskih delovnih organizacij pri delitvi celotnega prihodka ipd.), posledice omenjenih zakonskih ukrepov pa se kažejo v relativno ali pa absolutno slabših poslovnih rezultatih trgovinskih delovnih organizacijah.
V	tem procesu tudi DO SAVA COMMERCE ni izjema. Če bi na kratko preleteli zgodovino nastajanja savske trgovske mreže od prve prodajalne leta 1951 v Beogradu, preko Trgovske mreže. Zunanje organizacije prodaje (ZOP), potem Prodajne organizacije Save (POS), do sedanje organiziranosti DO SAVA COMMERCE kot enovite delovne organizacije v treh sektorjih, ki pokrivajo pripravo, oblikovanje in izvajanje prodajne funkcije DO SAVE v Kranju, bi ugotovili, da prejšnja trditev drži, in sicer tako v pogledu razvoja organiziranosti savske prodajne mreže kot tipa industrijske prodajne poti, kot v zadnjem času glede učinkovitosti poslovanja.
V	nadaljevanu članka bo govora predvsem o tem drugem vidiku, pri čemer bi želel obdelati predvsem nekaj bistvenih razlogov, ki so privedli do težav v poslovanju DO SAVA COMMERCE, ki so se delno kazale že v drugi polovici lanskega leta,izrazito pa izstopajo v prvem četrtletju leta 1980, ko je bila zabeležena tudi izguba v poslovanju DO SAVA COMMERCE, ter ukrepe, ki smo jih izvedli za odpravo omenjenih motenj v poslovanju, oz. za izbojšanje učinkovitosti našega poslovanja.
Razlogov za omenjeno izgubo je več. Če najprej odmislimo že v Informatorju št. 30 navedeno, da je izguba posledica neplačane realizacije s strani DO VULKAN v znesku 1,5 milijona din ter povečanja neplačane realizacije za 0,6 milijona din, potem ostane 1,7 milijona dinarjev tako imenovane »prave« izgube. Če bi delali tudi v naslednjih devetih mesecih letošnjega leta tako, kot v prvih treh in s predpostavko, da bi bili poslovni rezultati enaki, potem bi lahko pričakovali konec leta 1980 v DO SAVA COMMERCE približno 7 milijonov dinarjev izgube.
Prvi najpomembnejši razlog omenjene izgube je spremenjena struktura prodaje, ki je bila pogojena z reorganizacijo savske prodajne mreže v letu 1979, vendar ne po lastni želji, ampak na osnovi že prej omenjenih zakonskih določil, in sicer zakona o blagovnem prometu ter zakona o obdavčitvi proizvodov. Naj na kratko pojasnim še, kaj pomeni v tem primeru izraz »spremenjena struktura prodaje«. Savska prodajna mreža kot izraziti tip industrijskih prodajaln približno petino do četrtino letne vrednosti svojega prometa proda neposredno za gotovino, ostali del pa tako imenovanim kupcem za reprodukcijo in opremo oz. rezervne dela oziroma manjšim veletrgovskim hišam. V letu 1979 zaradi omenjene reorganizacije, praktično ni mogla prodajati blaga za reprodukcijo in opremo. Ta omejitev pri prodaji je v letu 1979, če bi jo ocenjevali na osnovi prodaje za reprodukcijo in opremo v letu 1978, pomenila za SAVO COMMERCE približno 10 milijonov din nižii celotni prihodek, kot je bil izračunan v zaključnem račun	leto 1979. Vrednostni del prodaje, kot je bil
planiran za leto 1979 je bil sicer izvršen, vendar po drugi poti preko manjših veletrgovskih hiš. kar je pomenilo seveda slabši poslovni rezultat.
Glede na sprejete spremembe Zakona o obdavčitvi proizvodov v začetku leta 1980, bi lahko sodili, da so podobne težave imeli tudi v drugih trgovinskih delovnih organizacijah, zlasti v tistih industrijskega tipa prodaje, da pa je boj različnih interesov zahteval skoraj dvoletno obdobje, da je do omenjene spremembe prišlo. V skladu s tem, je tudi savska področna prodaja 14. aprila letos, uvedla ponovno prodajo za reprodukcijo in opremo v svojih poslovnih enotah.
Drugi razlog za nastalo izgubo v delovni organizaciji Sava Commerce v prvem četrtletju letošnjega leta je relativno manjši delež dohodka, do katerega je prišlo na osnovi Odloka o maksimiranju deleža trgovine, sprejetega v decembru leta 1978 in pa Odloka o zamrznitvi marže, ki je bil sprejet avgusta lanskega leta. Omenjena dva odloka lahko ocenjujemo kot izvedbena zakonska akta, ki sta bila sprejeta tako s ciljem realizirati določbe zakona o združenem delu, kot tudi v duhu stabilizacije našega družbeno-ekonomskega sistema. To pomeni, da v bližnji bodočnosti neposrednih sprememb omenjenih dveh aktov ne moremo pričakovati, pač pa vemo, da je v pripravi zakon o sporazumevanju med proizvodnimi in trgovskimi organizacijami združenega dela, za katerega sodimo, kolikor so nam poznane njegove intervencije, da bo skušal predvsem vplivati na usklajen perspektiven razvoj proizvodne in trgovinske sfere.
Naslednji razlog za negativen finančni rezultat v delovni organizaciji Sava Commerce v prvem četrtletju letos je težak devizno-bilančni položaj, ki zahteva od vseh delovnih organizacij, pa tudi od delovne organizacije Sava, čim večji delež izvoza za zagotovitev lastnih virov za uvoz potrebnih surovin za predelavo. S tem je seveda na razpolago za domače tržišče manjša količina blaga, ki je, mimogrede povedano, tudi desorti-rana s stališča potreb kupcev, pa s tem seveda tudi povzroča določene dodatne težave pri prodaji blaga na domačem trgu. Ker je podobno stanje tudi v tisth delovnih organizacijah, ki izdelujejo tako imenovan dopolnilni asortiman savskemu in ki ga v savskih prodajalnah tudi prodajamo, je bilo v zadnje pol leta na razpolago bistveno manj tudi omenjenih izdelkov.
Končno pa tudi DO SAVA COMMERCE ni izjema pri nesorazmernem naraščanju stroškov poslovanja, ki delno izvirajo iz takoimenovane svetovne energetske krize, delno pa gotovo tudi iz neusklajenih cen na domačem tržišču.
Ko smo v DO SAVA COMMERCE začeli pripravljati ukrepe za izboljšanje nastalega položaja, smo se v izhodišču opredelili za naslednje:
Kratkoročno je treba v letu 1980 z vsemi možnimi ukrepi sanirati nastali položaj. To z drugimi besedami pomeni, da je
16. junij 1980
IZ NAŠIH DELOVNIH ORGANIZACIJ
5
končni realni cilj učinkovitosti poslovanja delovne organizacije Sava Commerce za leto 1980, tako imenovana »pozitivna ničla«. V juniju, oz. v sredini letošnjega leta bo treba temeljito pregledati vse možnosti DO SAVA COMMERCE, oziroma znotraj nje, lastne prodajne mreže, ki izvirajo tako že iz začrtanih smernic razvoja DO SAVA in DO SAVA COMMERCE v naslednjem srednjeročnem obdobju, kot tudi perspektivno. Pri tem bomo morali čim bolj podrobno upoštevati stopnjo in strukturo rasti fizičnega in vrednostnega obsega proizvodnje po posameznih skupinah izdelkov znotraj sozda SAVE, kot tudi tistih proizvajalcev, ki izdelujejo takoimenovan dopolnilni asor-timan. Pri tem je treba pretehtati, ali je savska prodajna mreža skupaj z asortimanom izdelkov sozda SAVE in s tem, da se »odpre« eventuelno tudi h konkurenčnim proizvajalcem ter z dodatnim asortimanom, v stanju optimalno izkoristiti obstoječe zmogljivosti na terenu, proučiti pa tudi še eventuelne možnosti širitve v smeri, ki je že začrtana s smernicami srednjeročnega programa 1981—1985.
Ker bo o srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih ciljih oz. temeljih srednjeročnega programa 1981 — 1985 tudi za DO SAVA COMMERCE v kratkem še precej razprav, bi želel v nadaljevanju članka na kratko opredeliti še nekaj kratkoročnih ukrepov, za katere se je že odločil Strokovni svet DO SAVA COMMERCE, o katerih so bile že seznanjene vse sindikalne skupine v DO SAVA SOMMERCE in ki jih trenutno dokončno oblikujemo in pripravljamo za Delavski svet delovne organizacije Sava Commerce, da bo o njih lahko razpravljal in sklepal na prvi naslednji seji.
1.	Cim bolj je treba povečati obseg prodaje v okviru Sektorja področne prodaje, in sicer predvsem maloprodaje, prodaje za reprodukcijo in opremo, ter prodaje blaga proizvajalcev izven sozda Save. Vrednostno gledano, to pomeni približno 75 milijonov din , ali dobro tretjino letnega plana maloprodaje preusmeriti po omenjenih prodajnih poteh. Osnovna težava pri izvedbi te naloge je seveda založenost naših poslovnih enot s tistimi izdelki, ki jih tržišče najbolj potrebuje. V savski prodajni mreži trdno upamo, da bomo zlasti v zadnjem mesecu pred kolektivnim dopustom deležni potrebnega razumevanja znotraj delovne organizacije Sava in sozda Sava, medtem ko je ena naših prednostnih nalog, da na relaciji s proizvajalci dopolnilnega asor-timana naredimo vse potrebno, da ho založenost s temi izdelki v naših poslovnih enotah čim boljša.
2.	Relativno in absolutno moramo zmanjšati del prodaje lastne prodajne mreže trgovini pri prodaji vsega blaga.
3.	Ukinili smo že regresiranje montaže avtomobilskih gum.
4.	Poskušali bomo prenesti del stroškov prevozov blaga z lastnimi tovornjaki po terenu od naših filialnih skladišč kupcem, na kupce. Zavedamo se, da je treba, k izvedbi omenjene naloge pristopiti z vso potrebno pozornostjo, da ne bi kakršnikoli nepremišljeni postopki negativno vplivali na realizacijo prodajnega plana v letošnjem letu.
5.	Na minimum je potrebno zmanjšati vse ostale poslovne stroške v delovni organizaciji Sava Commerce. V tem pogledu Sojimo določen optimizem, saj je bil indeks realiziranih stroškov v prvem četrtletju letošnjega leta v primerjavi s planiranim, 100.
Z uspešno izvedbo naštetih ukrepov predvidevamo, da bomo Pridobili okrog 5 do 6 milijonov dinarjev dodatnega dohodka. To bi za letos lahko pomenilo uresničitev zastavljenega cilja.
V razpravi o temeljih srednjeročnega programa 81-85 pa želimo, da bi zbrali in upoštevali čimveč ustreznih podatkov, da bi s predlaganimi odločitvami dolgoročno čim bolj uskladili prodajne zmogljivosti s proizvodnimi.
Andrej KOŠlC
Sestanek slovenskih medicincev dela v Savi
Ob jubileju tovarne Save, ki slavi 60-letnieo obstoja in 30-letnico samoupravljanja, slavi naša obratna ambulanta 20-letnico svojega obstoja.
Ob tej priložnosti smo organizirali v naši delovni organizaciji dne 30. maja in 31. maja 1980 redni sestanek slovenskih zdravnikov iz področja medicine dela.
Program dela je obsegal predavanja, strokovne narave. Tema so bili vzroki nastanka kroničnega bronhitisu nasploh in posebej v naši tovarni. Predavali so prof. dr. B. Fortič, prof. dr. B. Štangl in dr. J. Vadnjal. V drugem delu strokovnega programa smo obravnavali probleme, ki so nastali ob izidu novega zakona o zdravstvenem varstvu občanov. Posebno pozornost smo posvetili problemu bodočega razvoja službe medicine dela.
Obravnavali smo tudi problem, ki je nastopil z zastarelim pravilnikom o opravljanju obdobnih preventivnih pregledov. V pravilniku je nujno potrebno napraviti ustrezne spremembe, ki bodo olajšale delo na področju aktivnega zdravstvenega varstva v obratnih ambulantah in odpravile skrbi službi za varstvo pri delu.
Poleg strokovnega programa smo obiskali tudi proizvodne obrate. Predno smo šli po obratih, nam je ing. Emil Vizovišek iz Tovarne avtopnevmatike predstavil proizvodnjo v Savi, ter podrobnejšo tehnologijo proizvodnje avtomobilskih plaščev.
Zdravniki so si z velikim zanimanjem ogledali polizdelke v TAP, nato oddelek Ogrodja. Od tu smo šli na konfekcijo radialnih avtoplaščev, ogled smo nadaljevali v oddelku za vulkani-zacijo. Z velikim zanimanjem so si zdravniki ogledali oddelek za konfekcijo avtomobilskih zračnic. Tu je bilo slišati opazke na račun neergonomsko urejenih novih spajalnikov za avtomobilske zračnice.
Ogled smo zaključili v oddelku končne kontrole avtomobilskih plaščev, kjer smo zdravnikom prikazali vse faze končne kontrole.
Poleg obratov smo si ogledali tudi film o proizvodnji v Savi.
Vsi zdravniki so bili z obiskom zelo zadovoljni. Tisti, ki poznajo našo tovarno še iz obratov I in II izpred desetih let, so se zelo pohvalno izrazili o napredku v tovarni in skrbi za izboljšavo delovnih pogojev. Izrazili so tudi željo, da bi se ob 25-letnici obratne ambulante ponovno srečali v naši tovarni.
Naj zaključim svoje kratko poročilo z zahvalo delovnemu kolektivu Save, ki nam je omogočil izvedbo tega srečanja. Obenem se zahvaljujem za sodelovanje in pomoč članom službe za varstvo pri delu, ostalim članom Kadrovske službe, delavcem Izobraževalnega centra in sodelavkam v obratni ambulanti.
Jaka Vadnjal
Dvojni jubilej naših gasilcev
Letos praznuje naše gasilsko društvo petdeset let svojega delovanja. Pred petindvajsetimi leti pa je prva desetina prevzela skrb za požarno varnost v obratu II. v Savi.
Naše industrijsko gasilsko društvo je bilo ustanovljeno v prvih dneh leta 1930 v obratu I., v središču mesta Kranja.
Naši gasilci so dobili prvo motorno brizgalno leta 1939, hkrati pa so dobili tudi drugo najosnovnejšo opremo za boj proti ognju. Z poraščajočo proizvodnjo je bila nevarnost požarov vedno večja. Po osvoboditvi naše države se je gasilstvo v Savi še bolj razmahnilo.
Na sliki je skupina Savskih gasilcev, med njimi častni član in ustanovitelji društva. Anton Šmajd stoji prvi z desne. Blaž Jarc stoji tretji z desne in Martin Bajželj v civilni obleki.
Kakor sem pred kratkim videl v gasilskem domu, so naši gasilci zelo dobro opremljeni za boj z ognjem, pa tudi mnogo priznanj in pokalov so si priborili v teh letih. Mi veterani smo ponosni na njihovo delo in uspehe.
25. letnico pa praznuje letos tudi prva desetina, ki je prevzela požarno varnost v Savi v obratu II leta 1955, ko je tekstilna tovarna prepustila svoje tedanje prostore Savi. Kot gasilski orodjar v prejšnji tekstilni tovarni sem ostal tukaj v obratu II z vso gasilno opremo, ki jo je prevzela Sava. Od uprave podjetja sem dobil nalogo, da takoj pričnem organizirati ponovno požarno varnostno službo, ker so se tekstilci začeli seliti v Inteks, z njimi pa tudi naši člani gasilci.
Ostalo nas je le nekaj. Vratarji, čuvaji, kurjači in gasilski orodjarji.
Pričela so se gradbena dela, postavljali so nove stroje za predelavo gume, varilo se je že povsod po tovarni. Treba je bilo misliti na novo gasilsko četo, čeprav je bilo društvo v starem obratu v mestu. Pričel sem zbirati nove člane, ki so se zaposlili v Savi v obratu II, in kmalu sem zbral preko šestdeset članov. Tako smo pred petindvajsetimi leti ustanovili gasilsko četo v obratu II.	Ivan Petrič
Na sliki je prva desetina gasilcev, ki je prevzela skrb za požarno varnot leta 1955 v obratu II.
Tekmovanje gasilskih veteranov
Industrijsko gasilsko društva SAVA, Kranj, je ob 50-letnici obstoja društva organiziralo tekmovanje gasilskih veteranov.
Tekmovanje je bilo vključeno v praznovanje jubilejev SAVE — 60 let DO in 30 let samoupravljanja.
Tekmovanja so se lahko udeležile vse gasilske enote, vendar člani niso smeli biti mlajši od 48 let. Najstarejši udeleženec tekmovanja je bil star 77 let.
Na razpisano tekmovanje se je prijavilo 10 enot:
-	IGD TEKSTILINDUS
-	G D VOKLO
-	GD PREBAČEVO
-	GD CERKLJE
-	GD VISOKO
-	GD LUŽE
-	GD BRITOF
-	GD ŽARNICA
-	IGD SAVA I
-	IGD SAVA II.
Veterani so tekmovali v disciplini trodelnega napada in vaji raznoterosti. Tekmovalni disciplini sta opisani v knjigi »Gasilske in gasilsko športne tekmovalne discipline«.
Vajo trodelnega napada je izvajala desetina 9 gasilcev. Vaja je bila suhe izvedbe in je prikazala gašenje požara z dvema napadalnima skupinama, odvzem vode iz odprtega nahajališča z uporabo motorne brizgalne.
Druga vaja je bila iz gasilsko-športnega področja. Vaja raznoterosti je sestavljena iz dveh delov. Tekmovalec mora najprej obleči delovno obleko, opasač in šlem, nato pa na 2 m širokem in 15 m dolgem pasu opravi še gasilski del:
—	strojnik postavi hidrantni nastavek v hidrant
—	sel prenese trojak preko grede in pripne cevi na trojak
—	napadalec I s curkom vode iz brentače zbije tarčo
—	napadalec II položi kolobar C cevi
—	vodar I naveže ročnik in cev za dviganje v višja nadstropja
—	vodar II vrže vrv v začrtani krog
—	cevar I napravi enojno zanko
—	cevar II pa naveže sekirico.
Obe tekmovalni disciplini sta zelo zahtevni in zato so zelo dobri rezultati veteranov še toliko bolj razveseljivi.
Tekmovanje je bilo v nedeljo, 1. junija ob 9. uri na stadionu SAVA v Stražišču.
Tekmovanje so ocenjevali sodniki in Občinske gasilske zveze v Kranju. Ocenjevali so po istem točkovniku kot je predviden za občinsko gasilsko tekmovanje.
Prvo mesto na tem tekmovanju je doseglo društvo IGD TEKSTILINDUS s 792 točkami, drugo mesto GD VOKLO s 783 točkami in treje mesto GD PREBAČEVO s 757 točkami.
Naše društvo se je tekmovanja udeležilo z dvema desetinama, ki sta zasedli 5. mesto s 740 točkami in 8. mesto s 695 točkami.
Prve tri desetine so prejele pokal, vsaka enota pa še spominsko darilo. Spominsko darilo je prejel tudi najstarejši udeleženec tega tekmovanja tov. ZAPLOTNIK, 77-letni veteran iz GD Luže.
Pred tekmovanjem pa je zbranim enotam spregovoril nekaj besed o delovanju društva predsednik IGD SAVA. FRANC OMAN, tekmovanje pa je vodil poveljnik, tov. Ciril Tomše.
Z ozirom na zelo zahtevne vaje in visoko poprečno starost članov, je tekmovanje zelo dobro uspelo, vse enote veteranov pa so obljubile, da se bomo ponovno srečali jeseni na občinskem gasilskem tekmovanju.	Ciril Tomše
16. junij 1980
PREDSTAVLJAMO VAM
7
Obisk na delovnem mestu
Tokrat smo se napotili na najbolj obiskano delovno mesto v delovni organizaciji — na delilno mesto v jedilnici TAP. Pogovarjali smo se z Nevenko Hozjan, ki je v delavski restavraciji že dvajseto leto. Mnogi jo poznamo kot vestno in prizadevno delavko, ki nam dan za dnem deli malico. Običajno je nasmejana in dobre volje, zna odgovoriti na številna, včasih tudi zbadljiva vprašanja in nikomur ne ostane dolžna pikrega odgovora v šali.
Zmotili smo jo pri delu. Po končani malici je bilo treba jedilnico pospraviti, pomiti posodo ter opraviti še več drugega dela.
Kot pri vsakem delu se tudi vi verjetno srečujete z manjšimi ali večjimi težavami. Katere so najbolj značilne?
Včasih zmanjka ene ali druge malice, odvisno od tega, katera je za večino sodelavcev bolj okusna, in potem so pripombe in vprašanja. Točno
število hladnih in toplih malic pa je nemogoče predvidevati.
O kakovosti malice je toliko mnenj, kot je članov kolektiva. Kaj o tem menite vi?
Vsem ni mogoče ustreči. Vsak ima svoj okus. Dogaja se, da isto malico eni hvalijo, drugi pa grajajo, kar pomeni, da je kakovost srednja.
Med malico se pogosto vije dolga vrsta sodelavcev, ki čakajo pred razdelilnim mestom. Ali menite, da bi se dalo tako izgubljanje delovnega časa odpraviti?
Bi. Vendar pa to ni odvisno od nas. Ce še tako hitiš, je še vedno vrsta in slaba volja. Če hi se vsi držali dogovorjenega razporeda za malice, vrst skoraj ne bi bilo in tudi razburjanja ne. Čakati pa je treba tudi pri bifeju, ker nekateri kupujejo tudi za domov.
Koliko sodelavcev pride povprečno na malico?
Običajno okrog 800, če pa je malica boljša, okrog 900.
Ob tolikšnem številu je pomembno, kakšen je red v jedilnici. Ali je veliko sodelavcev, ki jedilnega pribora ne prinesejo nazaj oziroma v pomival-nico?
Posamezniki seveda so. Če jih vidimo, kar ob obilici dela ni vedno mogoče, jih pošljemo nazaj. In potem se počasi navadijo. V zadnjem času na mizah ne ostaja kruh, kot se je to dogajalo v preteklosti, čeprav je poraba tolikšna kot prej. Sodelavci, ki doma nimajo urejene prehrane, jemljejo običajno po dve malici.
ker je prehrana v gostinskih lokalih predraga.
Kako ste zadovoljni z delom?
Delo, ki ga opravljam že več kot dve desetletji, me veseli. Včasih je sicer naporno, ker zaradi bolniške ali dopustov kakšna sodelavka manjka in moramo vse opraviti druge. Če je odsotna ena od štirih sodelavk, kolikor nas tukaj dela, to pomeni četrtino več opravil. Vendar pa se da z dobro voljo veliko narediti, pa če je še tako naporno.
Peter Bogataj
Reklamacije
v________________L-------/
Pri glavnem vratarju za tehnično halo večkrat vidimo avtomobilske plašče ali druge izdelke. ki so jih kupci pripeljali nazaj zaradi reklamacije. Pred nedavnim smo se oglasili v oddelku konsignacij in filial-nih skladišč v Sava Commer-cu, pri Julki Zorman, da bi o tem področju kar največ zvedeli. Tov. Zormanova rešuje reklamacije sedmo leto, v naši delovni organizaciji pa je že osemnajst let. Kot sama pravi, je delo zanimivo in zahteva veliko prakse, saj se nenehno spreminjajo cene, višina davkov, predpisi in zakoni.
Poznamo dve vrsti reklamacij in sicer kakovostne in količinske. Kakovostne so tiste, ko izdelek po kakovosti odstopa od predpisanih normativov oziroma ne ustreza uporabi. To so lahko odstopanja od pravilne oblike, od barve, od vzdržljivosti in tako dalje.
Pri količinskih reklamacijah Pa gre, kot nam pove že samo ime za preveliko ali premajhno
količino izdelkov ali pa za zamenjavo. In zdaj h kakovostnim reklamacijam. Za izdelke, ki jih naši odjemalci reklamirajo, je najprej zbrana vsa dokumentacija. Le-ta je posredovana referentu za reklamacije v oddelku kontrole kakovosti. Tričlanska komisija izdelek pregleda ter sestavi reklamacijski zapisnik. Ogled izdelkov je v delovni organizaciji, če so bili vrnjeni nazaj, v nasprotnem primeru pa pri kupcu. Večkrat pa je zaradi specifičnosti ogled tudi na terenu. Na primer transportni trakovi v rudnikih.
Komisija na osnovi ugotovitev reklamacijo prizna, ali pa jo zavrne. V primeru, da je bila reklamacija upravičena, dobi kupec nov izdelek, če je na razpolago, sicer pa dobi povrnjen denar. Če je reklamacija zavrnjena pa lahko pooblaščena oseba zaradi komercialnih razlogov reklamacijo prizna.
Pri reševanju količinskih reklamacij je postopek dru-
gačen. V primeru, ko so izdelki pakirani in je ugotovljeno, da je izdelkov premalo ali preveč, se reklamacija rešuje v sodelovanju s prizadetim tozdom oziroma delovno enoto, ki mora dati soglasje k upravičenosti reklamacije. Če pa so izdelki v kosih, se reklamacija rešuje v sodelovanju s skladiščnikom ali prevoznikom.
Reklamacij tako kakovostnih kot količinskih je relativno veliko. V primerjavi s celotno proizvodnjo je bilo reklamacij v letu 1979 od 0,08 odstotkov v Velepnevmatiki do 1,15 odstotkov v Prevlekah valjev. To pa ni malo. V posameznih obdobjih se reklamacije za nekatere vrste izdelkov občutno povišajo. To še zlasti velja za sezonske izdelke, ki jih uporabljamo in prodajamo v poletnih mesecih kot so na primer blazine, veloplašči in drugi.
Vsekakor je število upravičenih reklamacij eno od meril kakovosti našega dela. V obdobju, ko dajemo kakovosti še poseben poudarek in pomeni dober izdelek, dohodek in uveljavljanje na tržišču, bomo morali na kakovost naših izdelkov bolj paziti kot doslej.
P.B.
8
IZBRALI SMO ZA VAS
16. junij
Z	N
Ali smo dovolj varčni z energijo?
<___________________________J
Pred časom je bil v Gospodarskem vestniku objavljen vprašalnik o varčevanju z energijo v delovnih organizacijah. Vprašanja so zanimiva, zato smo jih zastavili vodji temeljne organizacije Energetika, tovarišu Janezu Jerebu. Preberite in presodite, koliko smo varčni.
— Ali vam je znano, koliko izmed štirih osnovnih virov energije porabi podjetje na leto in to po količini in vrednosti?
Da, letno porabimo 15 tisoč ton mazuta, 3 tisoč ton premoga, 3,5 milijonov kub. metrov hladilne vode in približno 48 tisoč mWh. Za energijo odštejemo na leto približno 150 milijonov dinarjev.
— Ali lahko dejansko navedete, koliko goriva je podjetje nabavilo in koliko ga je porabilo?
Da, v prvem odgovoru sem navedel podatke za lansko leto.
— Ali je v vašem podjetju izvedeno takšno merjenje porabe energije, ki omogoča ugotavljanje porabe v vsakem oddelku?
Da, urejeno imamo kontrolo za paro in električno energijo. Porabo komprimiranega zraka ocenjujemo. Za pitno vodo imamo nameščene števce, pri porabi industrijske hladilne vode pa ocenjujemo razmerje.
— Ali vam je znano, v kolikšni meri je poraba goriva povezana s spremembo proizvodnje in s spremembami vremena?
Pozimi porabimo 30 odstotkov več energije kot poleti, konična obtežba v zimskih mesecih je za 40 odstotkov večja. Pozimi potrošimo za 12 do 15 odstotkov več električne energije kot v poletnih mesecih. Na porabo zraka in vode pa vremenske spremembe ne vplivajo.
— Ali veste, kakšen tip kotlovskega postrojenja imate v vašem podjetju in kakšno je njegovo trenutno stanje?
Vsekakor.
— Ali izvajate planirane inšpekcije in ali vzdržujete po planu postroje, ki rabijo gorivo?
Da.
— Ali so površine toplotnih izmenjalnikov plansko čiščene in vzdrževane?
Da.
— Ali imate primerno in-strumentacijo, ki zagotavlja optimalno delovanje kotlov in ali se kontrolni sistem regularno nadzira in vzdržuje?
Da. Menim, da je zadostna, ni pa optimalna.
— Ali so vaši kurjači dobro izšolani in ali so navodila za obratovanje vedno na voljo?
Da.
— Ali pomagate kurjačem pri uravnavanju gorilnikov?
Da.
— Ali ste prepričani, da deluje vaša kompresorska postaja z maksimalnim učinkom?
Ne. Hladilna voda ni ustrezno kemično obdelana. Remont je sicer reden, vendar so naprave stare; 40 odstotkov naprav je starejših od deset let. Izbrani so batni kompresorji, ki imajo sorazmerno visoko specifično porabo električne energije.
— Ali so cevovodi v vašem podjetju izolirani in ali jih glede tega redno vzdržujete?
Da, izolirani so, vendar nekateri pomanjkljivo. To velja zlasti za starejše cevovode. Debelina izolacije je predvsem funkcija cene goriva; čim dražje je gorivo tem debelejša je izolacija.
— Ali redno nadzirate omrežje komprimiranega zraka glede na tesnost in ali so odvečni deli omrežja tesno zaprti?
Kontroliramo ga, vendar je vzdrževanje organizirano v drugi temeljni organizaciji. Ocenjujem, da izgubimo 30 odstotkov komprimiranega zraka.
— Ali je vaš oddelek, ki porablja energijo, na splošno moderno zasnovan in učinkovit ter primerno projektiran?
Zasnovan je bil v redu, izveden pa ni primerno, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ki je narekovalo etapno izgradnjo. Posledica se kaže v neprimerni lokaciji komandnega prostora za kurjenje visokotlačnega kotla.
— Ali se vaši kurjači zavedajo pomembnosti vzdrževanja pravilne temperature v vseh ogrevanih postrojih?
Da. .
— Ali je na razpolago dovolj merilnikov in kontrol za pokazovanje in nadziranje procesnih temperatur?
Da.
— Ali izkoriščate odpadno toploto produktov oziroma procesov?
Da.
— Ali so avtomatske kontrole za oskrbo s toploto vedno in povsod pravilno naravnane?
Da.
— Ali zbirate ves parni kondenzat in ali ga vračate v kotlovnico za ponovno rabo oziroma ali ga uporabljate za pomožno ogrevanje?
Da. Oboje.
— Ali so v vaših pečeh vratca, ki ne zapirajo dovolj tesno?
Ne.
— Ali dela vaš obrat normalno s polno zmogljivostjo ali blizu le-te?
Deluje blizu polne zmogljivosti.
— Ali ste prepričani, da je oddelek izven pogona zares vedno odklopljen od dobav energije?
Da.
— Kako stroge so vaše kontrole o rabi komprimiranega zraka?
Delavci tozda Energetika stalno opozarjamo na to vprašanje, vendar ostali tozdi ne ukrepajo dovolj učinkovito.
— Ali ste prepričani, da je programirana kontrola toplih obratov kar najbolje izrabljena?
Temperaturo v prostorih stalno nadzorujemo.
— Ali je ogrevanje prostorov povsod pravilno termo-statsko kontrolirano?
Da.
— Ali ste prepričan, da je ventilacija vseh zgradb in delovnih prostorov pod temeljito kontrolo?
Ne. Ni rednega čiščenja in efektivnega izkoriščanja toplote v odpadnem zraku. Prav tako niso usklajene količine zraka, ki se vpihujejo in izpi-hujejo.
— Ali ste prepričani, da je vaš sistem razsvetljave energetsko učinkovit?
Da. Vse nepotrebne svetilke redno ugašamo.
— Ali opozarjate neprestano vaše posadke o nujnostih energetske zavzetosti?
Vsekakor.	V. D.
sova
Urcuvj
D 741M+S
sSreirr
IZ STROKOVNIH SEKTORJEV
9
16. junij
1980
Posvetovanje o prenosu industrijske lastnine v kemični industriji
V dneh 19. in 20. maja 1980 je Slovensko kemijsko društvo organiziralo v prostorih KIBK posvetovanje o prenosu industrijske lastnine v kemični industriji. Posvetovanja se je udeležilo 40 do SOpredslavmkoi kemične in farmacevtske industrije Slovenije, Univerze v Ljubljani in Mariboru in Patentne pisarne. Podanih je bilo triintrideset referatov in koreferatov, v katerih so bila obravnavana naslednja področja:
—	prenos industrijske lastnine iz tujine v Jugoslavijo: zakonske ovire, obveznosti, pomen za lasten tehnološki razvoj in izkušnje na tem področju,
—	prenos industrijske lastnine iz Jugoslavije v tujino: pravni aspekti, problematika prenosa, praktične izkušnje, vloga inženiring organizacij in samostojnih institucij pri izvedbi prenosa,
—	prenos industrijske lastnine v Jugoslaviji,
—	skupne naložbe s tujimi partnerji,
—	tržišče patentov, pomen uveljavjanja domačega znanja s patentiranjem v tujini in možnosti,
—	blagovne znamke,
—	ekonomski vidiki prenosa industrijske lastnine;
Med referenti sta bila tudi dva iz naše delovne organizacije in sicer dipl. ing. Franci Sušnik in dipl ing.Emil Vizovišek s prispevkoma Prenos znanja v okviru sozd Sava in Skupna naložba s tujimi partnerji v gumarski industriji.
Ker je obravnavana problematika zelo kompleksna je praktično ni mogoče v skrčeni obliki podati v celoti, zato bom skušal povzeti le osnovne misli in zaključke. Predavanja oziroma povzetki so zbrani v zborniku, ki je na razpolago v INDOK.
Izredno hiter razvoj sodobne tehnologije nujno terja povezovanje razvojnih in proizvodnih programov. Ne zadoščajo več le običajne tržne vezi, ampak je nujna izmenjava znanja in izkušenj tako v mednarodnem kot v nacionalnem prostoru. Tehnološko bolj razvite države ustvarjajo znaten izvoz prav s prodajo patentov, licenc, know-how-a, izkušenj pri organizaciji, raziskave tržišča in tako dalje; manj razvite države pa tehnologijo in izkušnje kupujejo zaradi skrajšanja časa osvajanja proizvodnje novih izdelkov in zmanjšanja stroškov za razvoj in vzgojo strokovnih kadrov. Prodaja tehnologije gre seveda tudi v obratni smeri a zaradi manjšega tehnološkega potenciala, žal v zelo majhnem obsegu.
Tehnološki zaostanek dežel v razvoju je relativno vedno večji. Razvoj dražjih izdelkov, ki imajo vgrajenega več znanja, je vedno bolj domena tehnološko naprednejših to še posebej velja prav za kemično industrijo. Da bi dežele v razvoju vsaj do neke mere sledile tehnološkemu razvoju v svetu, so prisiljene kupovati tehnologijo, da bi preskočile določeno fazo razvoja in ustvarile Pogoje za nadaljnje lastne tehnološke raziskave. Industrijsko lastnino razvitih držav pa dežele v razvoju prav zaradi nizke lastne tehnološke ravni zelo drago plačujejo, nemalokrat plačujejo tudi tisto, česar sploh ne potrebujejo.
Jugoslavija sodi med srednje razvite države, s precej visoko Razvito tehnologijo, katere 60 odstotkov bazira na uvoženi. Imamo zelo razdrobljen raziskovalni potencial, gospodarstvo Sele v zadnjem času vključuje v svoje raziskovalne projekte tudi znanstvene institucije. Vlaganja v razvoj tehnologije so nekoli-kokrat manjša kot v razvitih deželah, zato je jasno, da z lastnim razvojem ne moremo dohitevati svetovnega nivoja. Vključevanje v mednarodno tržišče torej nujno terja še nadalje uvoz tehno-logij, vendar tistih, ki bodo dajale proizvodnjo z opitimalno
akumulacijo. Za optimalno izbiro licenc pa je nujno potrebna lastna raziskovalna osnova, strokovni kader, ki bo znal preceniti vrednost ponudene licence, jo hitro prenesti v proizvodnjo in izkoristiti za nadaljnje lastne raziskave. Težiti je treba k skupnim vlaganjem, ker je le na ta način tuji partner v največji meri zainteresiran za uspeh projekta.
Na sedanji stopnji razvoja pa je Jugoslavija vsekakor zanimiva kot dajalec tehnologije za nerazvite dežele seveda pod pogojem, da je le-ta na določenem nivoju. Glede na zahtevnost take akcije je nujno, da je organizacija, ki tehnologiji) prenaša, močna, oziroma da se vključijo v prenos samostojne strokovne inštitucije, ki pomagajo reševati ekonomsko, pravno in organizacijsko problematiko. Na tem področju so nekatere slovenske delovne organizacije že dosegle nekaj uspehov (Donit, TKI Hrastnik), ki pa so šele skromen začetek. Nadalnja prizadevanja nikakor niso vezana le na vzhodno tržišče in dežele v razvoju.
Močan dejavnik, ki lahko pospešuje lasten razvoj in neposredno ali posredno prodajo tehnologije, je tudi uveljavljanje lastnih patentov v tujini.
Pospeševanje tehnološkega napredka je odvisno od učinkovite organizacije raziskovalne dejavnosti, razvoja inovacij in rešitve problematike difuzije znanja v jugoslovanskem prostoru. V delovnih organizacijah je nujno potrebna trdna povezava močnega razvojnega oddelka s proizvodnjo, projektivo in marketingom. Treba je razviti cehovsko zaprtost strokovnih delavcev posameznih strok, ustvariti trdno sodelovanje. Domači dosežki bi se morali obravnavati glede rizika in finančne podpore na enak način kot tuje tehnologije. Preprečiti moramo razsipanja znanja z odhajanjem strokovnih delavcev zaradi večkrat mačehovskega odnosa do razvojne dejavnosti same.
Milan Pogačnik
SAVA COMMERCE VČERAJ...
(Nadaljevanje s 1. strani)
pogojih, za katere pa ni realnih izgledov da bi se spremenila, ne zagotavlja niti minimalnega dohodka. Torej se bo paleta izdelkov, kljub temu da je predvidena z novimi investicijami uvedba dohodkovno intenzivnejših velikoserijskih novih izdelkov, v prodajnem pomenu zožila.
Prodajna organizacija stoji torej pred orientirji, ki oh upoštevanju že obstoječih prodajnih trendov nakazujejo na določene spremembe v dosedanjem usmerjanju izdelkov sozda na trg.
Upoštevajoč naravo izdelkov, ki so tipični predizdelek, ter izvozno nujo bosta naraščala tako imenovana industrijska direktna prodaja oziroma prva vgradnja in izvoz ob istočasni stagnaciji prodaje posrednikom in plasmaju preko področne prodaje, ker je ob današnjem volumnu prometa stroškovno preveč intenzivna. Sprememba ne bo zahtevala posebnih organizacijskih posegov, potrebno bo le poslovno intenzivirati že obstoječe produkte prodaje na vseh treh lokacijah, izvoz organizacijsko in poslovno dvigniti na višjo raven, področno prodajo pa stroškovno uravnotežiti s predvidenim obsegom prometa. Dolgoročnejše gledano se združena prodaja vrača postopoma v dohodkovno povezano industrijsko veleprodajo, ki bo regionalno dopolnjena z delom trgovskih potnikov in regionalnih distribucijskih središč (filijalnih skladišč), prodajalne pa bi se obdržale tam, kjer je njihova rentabilnostna in ekonomska eksistenca upravičena.
Storitvenim dejavnostim, kot so montažni servisi in podobno se v naslednjem srednjeročnem obdobju zaradi minimalnega ostanka dohodka ter izredne stroškovne intenzivnosti storitvenih dejavnosti odpovedujemo, ni pa rečeno, da se jih bomo lotili kdaj pozneje. Čaka nas torej še precej dela.	Janez Karpe
10
KTM-PROTEKTOR
16. junij
1980
Stanovanja in letovanja v KTM
Na zadnji seji odbora za informiranje smo obširneje razpravljali o stanovanjskih zadevah ter o letovanju. Beseda je nanesla tudi na delovno organizacijo Kemična tovarna Moste ter na težave, s katerimi se srečujejo na teh področjih. Obrnili smo se na tovariša JUSTINA JAKOPIČA, ki je tu referent za družbeni standard in mu zastavili naslednja vprašanja:
Stiska s stanovanji je splošen pojav skoraj vseh delovnih organizacij. Kako je s tem pri vas, koliko stanovanj imate na razpolago. Koliko je prosilcev?
Kako rešutjete najbolj akutne primere svojih delavcev (nekatere barake, v katerih stanujejo, se rušijo), zlasti tistih, ki imajo družino?
Kaj pa samski delavci?
Stanovanjska problematika zaposlenih delavcev v delovni organizaciji Kemična tovarna Moste-Protektor Ljubljana je še vedno dokaj akutna. Na podlagi lanske ankete ugotavljamo, da od približno 290 zaposlenih delavcev še nima zadovoljivo rešenega svojega stanovanjskega problema kar 32 zaposlenih, od tega je osem samskih delavcev, ostalih 24 primerov pa predstavljajo delavci z družinami. Približno šest naših delavcev stanuje s svojimi družinami v skrajno neprimernih stanovanjih VII. in VIII. kategorije, to je v barakah oziroma lesenih provi-zorijih, podstrešjih in kleteh. To so predvsem tisti delavci iz bratskih republik, ki so si poiskali delo pri nas v času, ko so bili prijavljeni kot podnajemniki — samci na različnih naslovih zasebnih lastnikov hiš oziroma stanovanj, da so sploh mogli izvršiti prijavo bivališča na matičnem uradu ter se zaposliti, dejansko pa niso dolgo bivali na teh naslovih ter so si samovoljno postavili lesene provizorije (barake) ob bregu Save v Tomačevem in drugod in pripeljali k sebi tudi svoje družine. Na ta način je nastalo že vrsto težkih stanovanjskih in socialnih problemov. Zaradi prisilnih deložacij in pa rušenj je neka štiričlanska družina tri mesece živela celo pod šotorom.
Končno nam je uspelo preko Sklada za družbeno pomoč občine za to družino dobiti neko staro, vendar ustrezno stanovanje.
Težava je namreč tudi v tem, da v Ljubljani že nekaj let ni možno kupiti na tržišču prostih stanovanj, ker se je gradnja zaradi zavlačevanj pri pridobivanju lokacijskih dokumentacij ter pridobivanja zemljišč za gradnjo precej zavlekla. Starih oziroma rablje-
nih stanovanj pa ni hilo mogoče kupiti s pomočjo bančnih kreditov, ker tega pravilniki hanke niso dovoljevali, lastnih sredstev delovne organizacije pa je bilo premalo.
Z gradnjo novih sosesk v Jaršah in Fužinah pa so se odprle možnosti nakupa stanovanj. Tako je naša delovna organizacija rezervirala v soseski Fužine za leto 1981 nakup štirih dvosobnih stanovanj s kabinetom, ki bodo vseljiva že v juniju 1981. Z nakupom teh stanovanj bomo lahko rešili še več stanovanjskih problemov (zamenjave).
V mesecu aprilu 1980 je bil v časopisih objavljen razpis
Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana za pridobitev družbeno najemnih stanovanj iz Sklada za družbeno pomoč. Ker tudi nekaj naših delavcev izpolnjuje pogoje razpisa, smo jih zato pismeno obvestili in jim pri izpolnjevanju prošenj in priporočil tudi pomagamo.
Zadnje nove stanovanjske enote smo kupili za delovno organizacijo v letu 1976 in to v Slapah (občina Moste-Polje). Tedaj smo kupili štiri dvosobna stanovanja in štiri garso-
njere za potrebe naših delavcev z nizkimi dohodki. Poleg navedenih stanovanjskih enot smo kupili v soseski Štepanj-sko naselje tudi dve samski sobi (po tri ležišča) v samskem domu Steletova 10. Ta samska stanovanja smo predali v upravljanje STANINVESTU — TOZD samski domovi. V samskem domu oziroma sobah lahko stanujejo le delavci, ki združujejo delo pri nas, s prekinitvijo delovnega razmerja pa jim preneha tudi pravica do ležišča v samskih sohah. Napotnice za ležišča izdaja KSS.
Na področju Kemične tovarne Moste — Ob železnici 14 imamo tudi nekaj samskih sob, ki smo jih pred nekaj leti
preuredili iz pisarniških prostorov. V treh od teh sob prebivajo tudi delavci z družinami, ki pa se bodo v bližnji prihodnosti izselile in bodo prostori namenjeni izključno samskim delavcem. Kadrovska služba se namreč vsakodnevno srečuje s problemom nastanitve kvalificiranih samskih delavcev, ki bi se zaposlili v naši delovni organizaciji, če bi jim nudili ležišča.
Naša delovna organizacija je lastnik kar 98 stanovanjskih enot, ki so locirane pretežno v
ohčini Moste-Polje. Vendar vsa ta stanovanja zasedajo naši bivši delavci in upokojenci. Prednost lastništva je le v tem. da lahko amortizacijo od vloženih stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti upravljamo za nakup novih stanovanjskih enot.
Stanovanjsko problematiko pa obenem razrešujemo tudi z dodeljevanjem posojil delavcem, ki grade hišo oziroma kupujejo stanovanje. V letu 1980 in 1981 bomo vsa razpoložljiva stanovanjska sredstva v glavnem vezali pri LB-Komunalno stanovanjski banki, na osnovi katerih bomo lahko dobili posojilo za nakup novih stanovanj. Izjema so delavci, ki sami namensko varčujejo za nakup stanovanj oziroma imajo pretežni del svojih sredstev za nakup stanovanja v etažni lastnini, da se jim iz vezanih sredstev pri banki odobri posojilo. Za indivudualne gradnje ter adaptacije pa v letu 1980 in 1981 ne predvidevamo kreditiranja.
f	^
Pa še o letovanjih. Sezona se bliža, v zadnji številki Save smo objavili karikaturo na to temo (povedali so nam, da pogosto prikolice ostajajo prazne). Nam lahko poveste kaj več o tem, zlasti o tem, kako ukrepate, da se to v letošnjem letu ne bi več ponavljalo.
Kakšni pa so vaši načrti za prihodnja leta?
Kakšne so počitniške zmogljivosti, kje bodo letos letovali vaši delavci?
k__________________________J
Letovanje delavcev in njihovih družin poteka predvsem organizirano po posameznih kampih. Naša delovna organizacija ima skupaj pet lastnih kamp prikolic IMV 450 Q, od katerih so tri v kampu Zelena laguna — Poreč, ena na Malem Lošinju (CIKAT) in ena v zdravilišču Čateške Toplice. V letu 1980 nismo kupili nobene kamp prikolice, pač pa smo dobavili tri nove predšotore (baldahine) z dnom, ker jih nekatere še niso imele, en pred šotor pa je bil že dotrajan.
Povpraševanje po tovrstnem letovanju je kar precejšnje, predvsem v času glavne sezone, tako da ne moremo ustreči vsem interesentom. Letos se je prijavilo kar 48 delavcev, od tega so le štirje delavci navedli željo, da bi letovali izven sezone. Nezasedene — proste kapacitete prikolic bomo ponudili našim upokojencem in svojcem naših delavcev, da bi bile prikolice polno izkoriščene. Razmišljamo pa tudi o tem, da bi v prikolice poslali na letovanje oziroma preventivno okrevanje naše delavce, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih.
PISALI SO NAM
16. junij
1980
Udarniška akcija mladih in
■ ■
Mladinci osnovne organizacije ZSM Polizdelki v TAP so pred d verni leti dobili priznanje kot najboljša osnovna organizacija mladih v kranjski občini.
To priznanje so si zaslužili z organiziranjem raznih akcij in pridnim ter vestnim delom, vendar pa jih ta laskavi naslov ni uspaval. Kljub menjavanju generacij so delali in še delajo aktivno. Njihovo pomoč in organizacijo čutimo povsod: pa naj bo to pri udarniškem delu v proizvodnji, pri pripravah volitev, pri čiščenju okolja (dvorišča, delovnega mesta, čiščenje stekel in tako dalje). Ne udejstvujejo pa se le v tovarniškem krogu, temveč tudi zunaj njega. Dve delovni akciji so imeli tudi pri obnovi taborniškega doma Albina Drolca na Joštu. Torej aktivni na vseh koncih in krajih.
Pred kratkim, točneje v soboto, 24. 5. 1980, pa so prvi organizirali skupaj z osnovno organizacijo sindikata Polizdelki »udarniško« delo v mešalnici zmesi za TAP, kjer je zaradi okvare mešalnika delo zelo otežkočeno. Ta akcija je imela res velik pomen in odmev v TAP, kajti tej akciji so sledile še druge iz posameznih strokovnih služb.
»V bodoče mislijo še pomagati in delati, kjerkoli bo potrebno,« pravi predsednik osnovne organizacije Polizdelki Ahmed Djurkovič.
Lahko mu verjamemo!	Rudi Zevnik
Zadolženi smo za celotno poslovanje, tako za prodajo, sklepanje pogodb, marketing službo in kot najvažnejši del nalog kontinuirano delo pri izterjatvi dolgov.
Za lažjo predstavitev našega dela moram povedati naslednje: na vsakem referatu na kranjski lokaciji dela en referent in ta je izključno zadolžen za svoj izdelek, denimo: referat za transportne trakove, cevi, klinasta jermena, gumeno-tehnične izdelke, plošče, velo, moped, industrijska guma, potniški in tovorni avtomobilski plašči, umetno usnje in tako dalje. Vsi ti referati se pa stekajo v nas kot eno osebo in to ne samo na lokaciji Kranja, temveč tudi na lokaciji Niš, Ruma, Ljubljana in tako dalje. To pomeni, da mora biti vsak komercialni predstavnik pri delu na terenu absolutno kompleten delavec, ker preko njega dejansko vse poteka. Vse je v redu, dokelr se ne pojavijo problemi povečanja zalog, zastoja v prodaji, v izterjatvi, tedaj pa pritisnejo na nas. vsak referat posebej, in vsi mislijo, da smo mi edini krivci, če se kje ustavi. To posebej velja pri izterjatvah. Želel bi posebej prikazati delo za marketing, ki je v letošnjem letu posebej »plodno«. Samo za štiri izdelke, in to: SAVA-LIT, GUMIRANJE VALJEV, TRANSPORTNE TRAKOVE, LEPILA IN KEMIČNE
IZDELKE, moramo obiskati in anketirati včasih z zelo neprijetnimi vprašanji, ki spadajo že med poslovno tajnost, tristo in več delovnih organizacij.
Verjetno, da je kdo pomislil, da je to, kar sem povedal vse za eno leto, vendar je tega še precej, vendar se ne želim preveč razpisati, toda, ko se začne pogovor o našem nagrajevanju, katerega si nekateri predstavljajo kot ne vem kako velikega, naj bo ta toliko korajžen in naj primerja osebni dohodek šoferja v podjetju, mi pa vozimo in poleg tega opravljamo ogromno dela. Vse kar se nam zgodi na našem vozilu je riziko, to pa, da nosimo glavo v torbi, o tem pa bolj malo vedo.
Kaj pomeni danes biti nenehno na poti in v gibanju, ne glede na vreme, nikoli ne veš dejansko kdaj si na poti, kateri dan je to, kdaj boš prenehal z delom.
Končno, vsi smo bolj ali manj tudi družinski ljudje, priznati pa morate, da oh takem delu naše družine živijo v nenehnem strahu ali se bomo vrnili živi in zdravi in z ozirom na prej opisano in navedeno smo mi doma hotelski gostje veliko bolj kot v hotelih.
Upam. da sem vam vsaj približno uspel opisati naše delo z namenom, da ga bolj spoznate.
Ratimir Lesič
Aktiv
novinarjev v Totri
Z 	\
Kaj dela naš komercialni predstavnik?
V____________________________y
Delo komercialnega predstavnika je tako raznovrstno, Ja si ga velikokrat ne moremo Prav predstavljati. Veliko je tovarišev in tovarišic, ki nam zavidajo, češ, »lahko je vam — stalno	potujete,	ni	vam	po-
trebno biti na enem delovnem mestu	kot nam«	in	podobno.
No,	ravno to	»lepoto«	bi
želel opisati.
Naš delovnik se začne ob 6- uri zjutraj, kdaj se pa konča tega nihče ne more predvideti, ^akaj?	Ko smo	na	poti,	ne
vemo ali bomo sploh prišli do
cilja, če upoštevamo prometne zagate in nesreče, ki se vsakodnevno pojavljajo. Pogosto se zgodi, da ne dobimo prenočišča, ker so hotelske zmogljivosti nemalokrat zasedene, v boljših hotelih pa je cena nočnine takšna, da z našo nočnino ne moremo pokrivati tako visokih stroškov in denar odteka iz našega žepa. Mi komercialni predstavniki nismo samo uslužbenci ampak tudi šoferji, ki med vožnjo od mesta do mesta vozimo in delamo.
Svojo 21. redno sejo je imel dne 30. maja 1980 aktiv novinarjev OZD, ki deluje pri občinskemu svetu zveze sindikatov Ljubljana Moste-Po-Ije v naši delovni organizaciji.
Na svoji seji je tov. Janez Lah, predsednik komiteja za družbene dejavnosti v občini Ljubljana Moste-Polje, spregovoril o problematiki sprejemanja družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov v OZD. Problematično je predvsem stanje pri sprejemanju samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za izgradnjo tovarne gotove in polpripravljene hrane ter samoupravnega sporazuma o uporabi presežkov vplačanih sredstev za samoupravne interesne skupnosti družbene dejavnosti v letu 1979. To bo imelo za posledico, da programa izgradnje družbeno pomembnih objektov ne bo mogoče izpeljati v čim kraj-
šem času. Investicijska vrednost pa se bo precej povečala zaradi zamud v gradnji.
Prisotni člani so poročali o poteku akcije »1000 delavcev-sodelavcev«. V nekaterih delovnih organizacijah se kažejo že uspehi te akcije, novi dopisniki časopisov se že javljajo s svojimi članki.
V Totri ta akcija še ni zaživela. V naši prvi številki Informatorja smo pozvali vse delavce, naj se oglasijo s prispevki ali vsaj predlogi, vendar pravega odziva še ni bilo. Zato prisotni iz Totre nismo mogli dati najboljšega poročila.
Člani Aktiva so si ogledali tudi proizvodnjo tozda Po-zamenterijski izdelki in tozda Izdelki iz plastičnih mas - direktor delovne organizacije, tov. dipl. ing. Miloš Rojec, pa je prisotnim predstavil delovno organizacijo Totra.
Irena Jeza
12
IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI
16. junij 1980

Pred krajevnim praznikom Stražišča
V mesecu januarju 1970. leta so krajani Stražišča na zboru volilcev sprejeli sklep, da se kot krajevni praznik praznuje 21. junij, to je obletnica množičnega izseljevanja iz Stražišča med NOV. Tako kot doslej, bodo tudi letos ob krajevnem prazniku odprli nove objekte. Letos bodo svečano otvorili spominski park in spomenik padlim v NOV.
Ker je naša delovna organizacija v krajevni skupnosti Stražišče in je v kolektivu veliko Stražišanov, smo se odločili za krajši zapis o delu in življenju v tej krajevni skupnosti v preteklih dveh desetletjih. Podrobnejša zgodovina pa bo objavljena v krajevnem glasilu »Sitar«.
Krajani Stražišča so na zboru volilcev novembra 1959. leta izvolili prvi Svet stanovanjske skupnosti, več komisij za delo na posameznih področjih, nadzorni odbor in poravnalni svet. Izvoljeni organi so že takrat uspešno razreševali problematiko v krajevni skupnosti. V njihovo delo pa so se vključevali tudi predstavniki delovnih organizacij kot na primer Tiskanine, Save. Opekarne in drugih.
Svet je imel dve glavni nalogi. Pomagal je hišnim svetom ter sodeloval pri ustanavljanju uslužnostne dejavnosti za vzdrževanje in popravila hiš v družbeni lastnini. Servis je bi! ustanovljen marca 1960. leta. Omenjena dejavnost se je v naslednjih letih močno razvila in v 1965. letu prerasla v delovno organizacijo »Usluga«. V tem obdobju je bila zgrajena tudi osnovna šola Lucijan Seljak, ki je nastala iz stare šole Lucijan Seljak in šole Ivana Cankarja. Pri delu stanovanjske skupnosti, ki se je leto poprej preimenovala v krajevno skupnost, je bilo veliko težav zaradi pomanjkanja primernih prostorov. Zato so še istega leta adaptirali pisarno Živil in dogradili prizidek
za potrebe krajevne skupnosti. Potrebna finančna sredstva je prispevala novoustanovljena krajevna skupnost, krajani pa so se izkazali z udarniškim delom. Občani so prostovoljno delali tudi pri izgradnji drugih objektov v krajevni skupnosti in urejanju okolja.
Ob koncu 1965. leta so se krajani dogovorili za prvi samoprispevek za gradnjo novega pokopališča, ki pa so ga začeli zbirati tri leta pozneje, ko je bila urejena vsa dokumentacija za gradnjo. To pa ni bila prva takšna akcija, saj so občani že prej prispevali denar za ureditev otroškega igrišča. Za to obdobje je značilno tudi uspešno delo komisij, ki so bile ustanovljene pri svetu krajevne skupnosti. Delale so vsaka na svojem področju. Tako je na primer komisija za socialno varnost preverjala potrebe socialne pomoči na terenu, potrebe po ozimnici, sodelovala z odborom Rdečega križa in drugo. V tem letu je bil odprt tudi Tekstilindusov samski dom, v katerem je tudi obrat družbene prehrane. Novi trakt pa je bil dograjen 1974. leta.
V 1970. letu so bile izvedene priprave za adaptacijo kulturnega doma Svoboda, ker v njem zaradi dotrajanosti ni bilo več mogoče organizirati kulturnih in drugih prireditev. Že več let je bilo zelo pereče vprašanje varstva otrok, zato je bil zgrajen nov otroški vrtec Makse Rozman-Tatjane, ki je bil odprt ob krajevnem prazniku 1974. leta. Leto pozneje pa so se pričeli pripravljati za gradnjo zdravstvenega doma in asfaltiranje cest v krajevni skupnosti. Tudi tokrat so se krajani izkazali. Že drugič so se odločili za 1,5 odstotni samoprispevek od osebnih dohodkov za dobo treh let. Dela so hitro napredovala, saj je bilo večino cest asfaltirano dve leti pozneje, zdravstveni dom pa je bil dograjen lani.
Otvoritev asfaltiranih cest
Tov. Vinko Hafner na otvoritvi otroškega vrtca Makse Rozman-Tatjane
O gradnjah, adaptacijah in drugih akcijah v preteklih dvajsetih letih v Stražišču bi lahko še veliko pisali. V današnjem zapisu smo omenili samo nekatere, čeprav jih je bilo v pestri zgodovini Stražišča mnogo več.
Prav pa je, da spregovorimo tudi o pomembnejših akcijah, ki potekajo v letošnjem letu. Kot smo zapisali že v uvodu, bodo ob krajevnem prazniku, 21. juniju, odprli spominski park in odkrili spomenik. Z deli pa so pričeli tudi pri adaptaciji kulturnega doma, ki bo predvidoma preurejen do dneva republike. V njem bodo dobile prostore družbenopolitič-
ne organizacije in krajevna samouprava. V zadnjem obdobju si v krajevni skupnosti prizadevajo tudi za ureditev telefonskega omrežja, saj krajani zelo težko dobijo telefonski priključek. Da bi stanje vsaj malo izboljšali, so pred nedavnim postavili telefonsko govorilnico, ki je na razpolago občanom.
Nedvomno bodo občani, tako kot v preteklosti, tudi te in druge naloge, ki so pred njimi, uspešno uresničili.
Za njihov praznik jim iskreno čestitamo in jim želimo še mnogo delovnih uspehov.
Uredništvo
Prejeli smo iz Rume
V Rumi je bila v petek, 30. maja, proslava tretje udarne vojvodinske brigade.
Ob tej priložnosti je obiskal delavce Industrije gume in Save Commerca v Rumi tovariš Paško Romac, narodni heroj in član sveta federacije. Tovariš Romac si je z zanimanjem ogledal tovarno traktorske pnevmatike ter skladišče Sava-Commerca.
Ob obisku je bil zlasti navdušen nad urejenostjo našega skladišča, poudaril pa je tudi velik pomen gradnje nove tovarne v tem kraju.
Dragan Čuk
Savini avtomobilski plašči na dirkalni stezi
Stojim ob robu nad dvajset metrov široke in dvanajst kilometrov dolge preizkusne steze, (ki bi sicer prav zares ustrezala vsem pogojem za dirkališče). Mimo na desni švigajo avtomobili s 150 do 200 kilometri na uro, na levi pa tovornjaki, avtobusi in kombiji.
Tu, na samem dnu italijanskega škornja, v majhnem obmorskem mestecu se je — nikakor ne slučajno — znašla skupina štirih Savčanov. »Opremljeni« so s tremi audiji 80 LS, na katerih so montirane Savine radialke 155 SR 13, M 401. Namen?
O tem je povedal dipl. ing. Dominik Poženel, ki je bil prvi vodja skupine , z njim sta bila Albin Drolc, medtem ko je Jurij Druškovič preizkušanje zaključil, naslednje:
»Z vedno večjim in močnejšim prodorom naše pnevmatike na tuja svetovna tržišča so se pokazale potrebe po še temeljitejšem oziroma po obsežnejšem preizkušanju avtomobilskih plaščev. Prav dimenzije 155 SR 13 in 145 SR 13 v izvedbi M 401 največ izvažamo, pa tudi na domačem tržišču je po njih veliko povpraševanje.
Preizkušanj, kot bodo opravljena tukaj, z našimi plašči še nismo imeli. To je preizkušanje pri izredno ostrih pogojih in vzporedno s Sem-peritovimi avtomobilskimi plašči.«
Program preizkušanja je bil takle:
Točno ob 7. uri so avtomobili zapeljali na preizkusno stezo in pričeli s hitrostnim preizkušanjem. Vožnja je trajala eno uro, vmes pa je vodja skupine ustavljal vozila in opravljal različne meritve.
Po hitrostnem ciklusu na stezi so vozila odpeljali na dveurno cestno vožnjo (cesta s številnimi ovinki).
Dnevno so vozili dva ciklusa po 340 km, torej so na dan prevozili 680 km.
Kakšne rezultate smo želeli dobiti pri tem preizkušanju?
Rezultati preizkušanj so dali odgovor na vprašanje o vzdržljivosti naših avtomobilskih plaščev, o obrabi, o tem, kako se posamezni deli plašča obnašajo pri vožnji, na primer, kako se obnaša pas, ali nastanejo kakšne poškodbe na območju noge, kako se drži kordno ogrodje. Zelo pomembno vprašanje, na katerega smo želeli odgovor, je bilo tudi, ali se bodo pri tako hudih obremenitvah odprli kakšni spoji, ali bodo nastale v kanalih razpoke itd.
Skratka, rečemo lahko, da je bil ta preizkus avtomobilskih plaščev Sava najtežji, kar jih je bilo doslej opravljenih.
Povedati je še treba, da na omenjeni stezi preizkušajo tako avtomobile kot avtomobilske plašče praktično vse evropske firme (PIRRELLI, CONTINENTAL, GOOD-YEAR,	SEMPERIT . . ..
BMW, FIAT, RENAULT, LANCIA, OM, LOTUS, POR-CHE...)
Sami smo se prepričali, da je preizkusna steza in vse kar sodi zraven — menjava gum, avtomobilski servisi — brezhibno organizirano. Vse usluge so zelo kvalitetne, možnosti in pogoji, tudi klimatski, so zelo ugodni.
Kakšni so rezultati preizkušanj?
Prve informacije, ki smo jih dobili s tem prizkušanjem, pravijo, da so plašči povsem v redu prestali enega od najtežjih testov.
Preizkušanje so prenehali pri 17.000 prevoženih kilometrih — ne zaradi kakšne okvare — pač pa zato, ker so bili plašči povsem obrabljeni. Pri tem je seveda treba povedati, da so zaradi izjemnih pogojev preizkušanja (obremenitev, velike hitrosti, cesta s številnimi zavoji) plašči pri prevoženih 17.000 km absorbirali toliko energije kot bi jo — v normalnih pogojih pri 60.000 kilometrih.
Pri ugotavljanju obrabe je bilo ugotovljeno, da ni bilo nobene razlike med plašči
Sava in primerjalnimi, to je originalnimi Semperitovimi plašči.
Preizkusni plašči so sedaj v laboratorijih. Razvezali so jih in strokovnjaki bodo opravili vse potrebne preiskave.
Od preiskav si obetajo šte-
vilne koristne ugotovitve za nadaljne višanje kakovostne ravni avtomobilskih plaščev Sava, ki se počasi, a zanesljivo vključujejo v ožji krog evropskih proizvajalcev kakovostne pnevmatike.
Jože Štular
Odmev
V zadnji številki Save Kranj, z dne 20. maja 1980, smo na petnajsti strani prebrali članek tovariša Škofiča, »Ali je problem s surovinami in devizami neizbežen?«, članek, ki je prav gotovo marsikateremu članu našega kolektiva, pa tudi drugim, dal misliti.
Namen tega odmeva je izraziti podporo mislim, kijih članek prinaša, in jih podkrepiti z ugotovitvami, ki jih pogosto zasledimo v javnosti.
Pri marksističnem centru CK ZK Slovenije so ugotavljali: (Delo, sobotna priloga str. 20, 24. maj 1980,): »Med poglavitne cilje prihodnega razvoja naše republike sodi torej postopna, vendar odločna preusmeritev proizvodnje k povečanju deleža proizvodov in storitev, ki imajo dolgoročne možnosti za ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega. Dosedanji razvoj naše republike, za katerega je značilno zelo naglo naraščanje industrijske proizvodnje, vendar tudi zamuda pri spreminjanju strukture proizvodnje, nas je pripeljal do nekaterih težavnih problemov, s katerimi se bomo morali odločno spopasti.
Strukturni problem se izraža v visokem deležu delavno intenzivne proizvodnje, v nizkih kvalifikacijskih zahtevah, nizkem ustvarjalnem družbenem proizvodu na zaposlenega in še v pomanjkanju naravnih bogastev ter virov energije.
Dalje velja omeniti tehnološki problem, ki se izraža v naši odvisnosti od razvitega sveta. Da bi ta problem uspešno rešili, ne zadostujejo le naložbe v tehnološko zahtevne proizvodnje, ampak tudi lasten razvoj tehnoloških rešitev.
Podlaga za takšen način urejanja problema pa so strokovnjaki, ki obvladujejo tehnološke procese.«
Lanskoletni Nobelov nagrajenec za fiziko dr. Abdus Salam, ki je bil pred kratkim gost slovenske akademije znanosti in umetnosti, je v pogovoru z novinarji dejal (Delo, sobotna priloga str. 25, 31. maj 1980): »Zaradi birokracije, zaradi neustrezne vloge, ki jo znanosti pripisujejo vodilni v številnih državah v razvoju in sploh zaradi omalovaževanja pomena lastnega raziskovalnega dela, so mnogi obetavni študentje za vedno izgubljeni.
Brez temeljnega znanja pa ni mogoče razvijati uporabne znanosti, ni mogoče niti kupiti tehnologije .. .«
Za zaključek naj izrazim željo in prepričanje, da bo celotni kolektiv odločno podprl sedanja in bodoča prizadevanja po še močnejšem lastnem razvojnoraziskovalnem delu, ki naj bi slonelo na inovacijsko usmerjeni organiziranosti naše delovne organizacije in na lastni razvojnoraziskovalni opremljenosti.
Pavel Munih
V počastitev dneva mladosti
V soboto, 24. maja, ob 11. uri je bila osrednja proslava ob dnevu mladosti. Na Trgu revolucije so se zbrali brigadirji, mladinci, prostovoljci člani teritorialnih enot.
Z enominutnim molkom so počastili spomin na nedavno umrlega tovariša Josipa Broza Tita. Slavnostni govornik je bil predsednik občinske konference ZSMS tov. Jure Tomašič, ki je v svojem govoru opisal prehojeno pot mladine od leta 1945 pa do danes. Predvsem je poudaril ponos Savske mladine, ki praznuje 30 let samoupravljanja, 60 let obsto-
ja Save, k temu so dodali še 35 let Savske mladine.
Proslavo so popestrili z recitalom o povojni graditvi naše domovine.
Mladinski pevski zbor je za konec zapel pesem »Druže Tito, Ljubičica bjela«, nastopila pa je tudi savska folklorna skupina s slovenskimi plesi. Po zaprisegi mladincev teritorialcev prostovoljcev je tovariš Kavčič spregovoril nekaj besed in predvsem poudaril, da gre tu za mladince prostovoljce, ki so se pripravljeni boriti za naše cilje, cilje samoupravnega socializma. Franc Križaj
Obisk v delovni organizaciji
26 sekretarjev OO ZK DO Save Kranj obiskalo naš kolektiv — po ogledu proizvodnje organiziran razgovor — obravnava nekaterih aktualnih vprašanj.
V	soboto 19. aprila je prispela v Steklarno Hrastnik skupina sekretarjev osnovnih organizacij Zveze komunistov temeljnih organizacij Save Kranj.
V	skupini, ki jih je sprejela popeljala skozi proizvodni proces ter se nato z njimi zadržala še v razgovoru, so bili sekretarji OO ZK naših TOZD in DSSS, predsednik in sekretar IO konference osnovnih or ganizacij sindikata in vodje splošne službe.
Nadalje se je skupina zadr žala v osnovni proizvodni TOZD 1 in TOZD 2, kjer so jih še posebej zanimali težki pogoji dela. Nekateri izmed njih so bili v Steklarni že precej let nazaj in je bil zanje zato še posebno občuten napredek, glede obsega proizvodnje in tehnologije, ki smo jo dosegli, kot pa za tiste, ki so po obratih hodili prvič in je vanje udarjala vročina, ropot.
Po ogledu smo z našimi gosti iz Save skupaj posedli za mizo. Kot aktivni družbeno-politični delavci, ki se pojavljajo v osrčju dogajanj in vprašanj naše samoupravne prakse, smo kaj lahko ujeli nit pogovora. Beseda je tekla o gospodarskih rezultatih minulega leta in o stabilizacijskih prizadevanjih v obeh delovnih organizacijah. Temu se pridružujejo problemi nabave surovin, stalnih podražitev energije in repro-materiala. Zadržali smo se tudi ob vprašanju ustvarjanja in razpolaganja z devizami. Predstavnike Save je zanimal tudi položaj Steklarne v steklarski industriji Slovenije in Jugoslavije in razmerje med steklarnami glede izbire asor-timana.
Pomudili smo se tudi ob socialni sliki in družbenem standardu — stanovanjskih vprašanjih, delovnih pogojih, varstvu otrok ipd. Za stanovanjsko izgradnjo izločajo v Savi znatno več sredstev, kot
nam omogočajo naše možnosti in razmere — okrog 11
4-izmensko delo povzroča številne težave, saj je naporno, poruši pa tudi običajni ritem delavca, če im le-ta družino in je žena zaposlena v normalnem ali pa v 4-izmenskem časovnem turnusu, saj ni običajnih in skupnih nedelj, praznikov takrat, ko imajo proste dni otroci.
Naše predstavnike je posebej zanimalo, kako so v Savi uredili stimulativno nagrajevanje, zato smo se precej časa zadržali tudi pri tem vprašanju.
Kot družbeno-politične delavce nas je zanimalo tudi področje delegatskih odnosov, informiranja, delovanja samoupravnih organov, čemur smo v razgovoru namenili pozornost. Za člane ZK izdajajo v Savi svoj Informator. Svojo organiziranost so nam predstavniki Save obširno razložili. Vsak nov akt, ki ga delavci obravnavajo in sprejemajo, je objavljen predhodno v informatorju ter s tem delavcem v obliki informacije osnova za njihovo razpravo in kasnejše odločanje. V sindikalnih skupinah se odvija obrazložitev teh aktov, kjer delavci postavljajo vpršanja. Pojasnili so nam, da imajo širok krog inštruktorjev, ki jih sestavljajo tudi preddelavci, vodje skupin in drugi. Le-ti vodijo razprave in razlagajo te akte. V obliki informacije po tej obravnavi znova posredujejo delavcem odgovore na vprašanja, ki so bila postavljena.
Postopek torej, ki zahteva čas, dobro organizacijo in zainteresiranost vseh ter večje število razlagalcev. Je pa to tudi način, ki vodi k večjemu zadovoljstvu med delavci in občutku, da so lahko resnično sodelovali pri oblikovanju aktov in da je bil čas dobiti odgovor na nejasnosti, pripombe itd. Za vse to je pogoj: dobro izobraževanje, dovolj močna strokovna služba, ki pa ni edina, ki se pojavlja kot »poročevalec« ali »razlagalec« v sindikalnih skupinah in zborih delavcev, ampak se lahko s
to nalogo spoprimejo tudi izmenski vodje, obratovodje, vodje delavnic ipd.
Zaključke takih razgovorov ponavadi namenimo še ostalim dogodkom, kot razno. Tokrat je bil to šport — tradicionalni peteroboj, vendar pomembnost tega področja, kljub temu, da smo ga odložili za konec, ni nič manjša. Le svoj pečat so mu pridala letošnja stabilizacijska prizadevanja in usmeritve. V usmeritvah je namreč zapisano, da odpadejo športna tekmovanja izven občinskih meja. To pomeni, ne izvesti tudi že dolga leta tradicionalni Peteroboj gumarjev, železarjev, kemikov, kovinarjev in steklarjev, na katerem so se zbirali in pomerili svoje moči v športnih panogah, ter stkali prijateljske vezi športniki Save Kranj. Donita Medvode, Feralita Žalec, Železarne Jesenice in Steklarne Hrastnik.
Organizator letošnjega Peteroboja je Sava Kranj, ki bo to prireditev združila s svojimi
delovnimi jubileji:	60-letnico
obstoja in 30-letnico ustanovitve 1. delavskega sveta.
Pravijo, da je črka resolucije zapisana, da jo je treba upoštevati. V Steklarni smo se odločili, da se letošnjih steklarskih iger Jugoslavije ne udeležimo. Pogovori za pripravo Peteroboja v Kranju pa so pokazali, da gre pri teh igrah pravzaprav za simbolične stroške tekmovanja in udeležbe posameznih ekip — tekmovanje je na dela prost dan in traja samo en dan, torej brez nočnin, ni reklame. Na drugi strani pa so se že kljub sprejeti resoluciji zvrstile razne -jade in igre na snegu in v zimsko-športnih središčih Slovenije, ki jih že laik lahko oceni, kolikšni so bili stroški. Za veliko Peterobojev skupaj. Nasprotja, ni kaj.
Tem v razgovoru je bilo še mnogo in izkušenj, ki smo jih lahko izmenjali, prav tako.
Jasna Kosm
Steklar, št. 15; 14. 5. 1980
Tako so o obisku zapisali v hrastniškem Steklarju. Obisk torej ni ostal brez odmeva. V torek, 3. junija, nas je obiskala skupina iz te delovne organizacije. Želeli so se natančneje seznaniti z delom na posameznih strokovnih področjih. Zanimalo jih je zlasti kako imamo urejeno socialno službo, varstvo pri delu, informiranje kako je z delom samoupravnih organov.
Ob koncu razgovora so izrazili željo, da bi stike med delovnima organizacijama, ki se srečujeta s številnimi podobnimi problemi, v prihodnje še razširili in okrepili.	y j)
Razmišljanje o našem glasilu
v uredništvo je te dni prispelo pismo, ki smo ga bili zares veseli. Pa ne le zato, ker je v njem laskava pohvala namenjena delavcem uredništva in članom odbora za informiranje. Pisma smo bili veseli predvsem zato, ker je v njem zapisano kritično razmišljanje o številnih prispevkih. Pismo objavljamo z namenom, da bi se na obravnavano tematiko oglasil še kdo, prispeval svoja razmišljanja. Prav to je namreč eno izmed osnovnih namenov našega glasila — postati javna tribuna vseh delavcev Save.
Avtorica v pismu obravnava 10. številko Save. Meni, da ta številka sodi po vsebini in obliki med bojše. V nadaljevanju obravnava posamezne prispevke. Med drugim piše:
Poslovanje sozda Sava in osnovne značilnosti gospodarskega načrta, so strnjene na tako minimalen obseg, ističasno pa obsegajo najzanimivejše osnovne podatke, če teh ne bo vsak Savčan prebral, ni pričakovati, da ga bo kaj drugega zanimalo.
Članek »Ali je problem s surovinami in devizami neizbežen?«, kliče po odgovoru merodajnih. Ugotovitev, da je potrebno ne samo razmišljati ampak tudi ukrepati v zvezi s spremembo smeri razvoja naše delovne organizacije, je resnična in ne nova.
Z zanimanjem sem prebrala sestavek o konfekcionerkah, vendar nehote se mi vsiljuje vtis, da je to delo pretežko. Pogrešala sem na primer mnenje zdravnika. Starost med 18 in 30 letom je čas, ko se ženska odloči za materinstvo. Osebno sem mnenja, da potreba po delavcih na eni strani in potreba po denarju na drugi strani ne smeta biti razlog »za vsako ceno imeti tudi konfekcionerke.«
Prispevke z zdravstvenega področja sem vedno pozorno prebrala, kajti vedno so bili zanimivi, pa o čemerkoli je tekla beseda. Ugotovitev v tem članku seveda ni vzpodbudna. Kako narediti preokret?
In ne nazadnje pozdravljam »Akcijo« s katero se bo razširil krog dopisnikov Save. Mnogokrat je bila neopravičeno izrečena kritika oddelku in odboru za informiranje, češ da naše glasilo ni pestro, ni zabavno, ni zanimivo. Pomoči pa od nikoder! M. N.
15

16. junij 1980
NAŠIH ŠTIRINAJST DNI
Obiskali so nas
V petek, 30 maja, je našo delovno organizacijo obiskala večja skupina sodnikov temeljnih sodišč združenega dela, ki so bili tokrat v Kranju na vsakoletnem srečanju. V krajšem razgovoru so se seznanili z osnovnimi značilnostmi naše delovne organizacije. Poleg pogojev gospodarjenja jih je zanimala predvsem pravna ureditev posameznih področij. Sodniki so si ogledali tudi našo proizvodnjo'.	v. D.
Iskrica
Končno smo dohili pravo klimo.
V soboto, 7. junija, so nas obiskali člani Avstrijsko-jugo-slovanskega društva iz Celovca, s katerim Kulturno umetniško društvo Sava že več let uspešno sodeluje. Gostje so si ogledali del proizvodnje v Tovarni avtopnevmatike, potem pa so se zadržali na krajšem razgovoru s predstavniki naše delovne organizacije in kulturnega društva. Popoldne pa je bilo organizirano tovariško srečanje z našim oktetom in člani folklorne skupine v Črnem grobu pri Žabnici.
Gobice, gobice...!
ZAHVALE
Ob smrti moje žene se vsem sodelavcem iz stare Valjarne iskreno zahvaljujem za podarjeni venec in denarno pomoč.
Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
mož Filip Rozman
Ob smrti mojega dragega očeta se zahvaljujem vsem sodelavcem za izraženo sožalje in podarjeni venec. Še
posebno se zahvaljujem sodelavcem, ki so se od njega poslovili ob mrtvaškem odru.
Zofka Drinovec
Vsem sodelavcem in vodstvu Velopnevmatike se iskreno zahvaljujem za poročno darilo in vsem želim veliko sreče.
vaša sodelavka Nedeljka Petreš
S takole uspešno bero se je 6. junija postavil naš sodelavec Janko Bajt. Pravi, da je jurjevke opazil že prejšnji dan, a se je moral doma v strokovni literaturi prepričati, če so prave. Bile so! V petek zjutraj se je že ob štirih zjutraj odpravil od doma, in v službo je že navsezgodaj prinesel polno košaro gob. Bera, ki mu jo je zavidal prenekateri navdušen gobar!	V. D.
$
SfloavzvUraiM
Sava, glasilo delavcev delovne organizacije industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj. Glasilo izdaja odbor za informiranje, izhaja štirinajstdnevno, glavna in odgovorna urednica Vera Drašak, tehnični urednik Peter Bogataj, foto-
grafije Ivan Draškič. Naslov uredništva:	Kranj,
Škofjeloška 6, telefon 25-461, interno 482 ali 282. Tisk TK Gorenjski tisk Kranj
Glasilo je oproščeno temeljnega davka napodlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturoSRS(št.421-1 72) z dne 27. marca 1973.
(%
3^13. balkansko kolesarsko prvenstvo kranj ’80
Organizacijo 13. balkanskega prvenstva v kolesarstvu je prevzel Kranj. Tu bodo od 13. do 15. junija tekmovali najboljši mladinci in člani iz petih balkanskih držav:	Bolgarije,
Romunije, Grčije, Turčije in Jugoslavije.
Balkansko prvenstvo je vsako leto v eni od držav udeleženk. Jugoslavija bi morala prevzeti organizacijo že lansko leto, ker pa so bile pri nas mediteranske igre in povrhu tega še jubilejna dirka »PO JUGOSLAVIJI«, so prevzeli organizacijo Grki.
Prvo balkansko prvenstvo je bilo že leta 1948 v Sofiji, nakar je po treh zaporednih letih prišlo do daljše prekinitve in se je ponovno začelo 1971. Na prvih treh prvenstvih so kolesarji vozili le v posamezni konkurenci in zmagovali so vedno Jugoslovani. Na obnovljenem prvenstvu pa so vključili v tekmovalni program še ekipno vožnjo. Tudi v tej disciplini so bili prvi dve leti najboljši naši reprezentanti. Pred dvemi leti so na balkanskem prvenstvu začeli tekmovati mladinci in v posamezni vožnji so naši obakrat osvojili prvo mesto.
Letošnje	balkansko
prvenstvo bo še posebej zanimivo, predvsem zato, ker je to olimpijsko leto in imajo nekatere države za svoje tekmovalce izborno normo za odhod v Moskvo. Na cestah, ki so jih Kranjčani pripravili za tekmovanje, pa se bodo izkazali res lahko najboljši.
V petek, 13. junija, je na sporedu ekipna vožnja za mladince in člane. Prvi kolesarji bodo startali ob 8.30 uri pred gimnazijo, kjer bo tudi cilj. Peljali bodo po Koroški cesti, nato po Cesti JLA, na Cesto Staneta Žagarja, preko Prim-skovega in Brnika do Most, kjer se bodo obrnili in se vračali po isti progi nazaj do Primskovega, kjer se bodo še dvakrat obrnili in
vozili nazaj proti Mostam. Tretjič pa vozijo skozi Primskovo in nadaljujejo v cilj, ki bo na kraju starta. Ekipe starta j o v petminutnih presledkih. Vožnja
do zadnje bencinske črpalke, proti pokopališču, mimo toplarne po čirčiškem klancu navzdol, mimo Standarda ter po Jelenovem klancu v cilj. Od naših ima
bo trajala približno do 12. ure. '
V	ekipni konkurenci so pri članih največji konkurenti lanskoletni zmagovalci Bolgari. V sam vrh pa lahko posežejo še Jugoslovani in Romuni. Ni treba pa zanemarjati Grkov, ki so v zadnjih letih že večkrat segli po kolajnah.
Med mladinci so največji favoriti naši tekmovalci. Toda tudi tu ne gre prezreti ostalih.
V	soboto, 14. junija, od 16. do 19. ure je na sporedu cestna dirka za mladince. Potegovali se bodo za naslove med posamezniki. Proga je zelo razgibana in težka, dolga 100 km ali 20 krogov. Vodila bo po ulicah Kranja in sicer s startom in ciljem pred gimnazijo, nato po Gregorčičevi, Cesti Staneta Žagarja na Primskovo
največ možnosti odličen ljubjanski tekmovalec Čerin, ki obenem v tej disciplini brani naslov balkanskega prvaka. V zelo dobri formi pa so tudi ostali: Planin, Povirk, Udovič, Pavlič in Cubrič. Prav nobeno presenečenje ne bo, če se bo povzpel na zmagovalni oder kdo od njih.
Najbolj zanimiva dirka bo vsekakor v nedeljo, 15. junija, ko se bodo za naslov najboljšega na Balkanu potegovali člani. S startom ob 8. uri zjutraj se bo za laskav naslov potegovalo 50 kolesarjev. Proga bo enaka kot pri mladincih, le da bo daljša. Na 150 km vožnje bodo morali 30 krat prevoziti 800 m dolgi in strmi Jelenov klanec, na katerem bo verjetno prišlo do odločitve o zmagovalcu. V tej disciplini štejejo med favorite razen Bolgarov in Romunov tudi Jugoslovani. Bomo po dolgem času spet dobili balkanskega prvaka? Bo to Polončič, ki je letos v izredni formi, ali mogoče kdo drug od olimpijskih kandidatov:	Udovič, Ro-
pret, Zanoškar, Bulič, Borovi čanin? Zna mogoče izkušeni veteran in kapetan naših, Drago Frelih, nad-modriti vso ekipo, kar je v zadnjem času že večkrat dokazal? Kaj pa Rakuš, prekaljen »Balkanec« z dvema bronastima medaljama. Kakor koli že, na strani naših je naš teren in naša publika, a proti njim odlični Bolgari in Romuni.
Drugi nevozni vikend bomo vsekakor imeli dovolj možnosti za sprostitev in užitek ob ogledu zanimive športne manifestacije v Kranju. Uživanje pa nam bodo popestrili tudi savski kolesarji, ki bodo vozili za našo reprezentanco.
Jože Valenčič