asuua vama uau ^rtovr, izimsi acocija in piaaniaa, car rai>a po #a*Stt prejeman aa aiaiie Pfjiaaa octci« tat lato £ k,m poi teta i K, u četrt leta 6 K 50 n, za ca mesec 2 K 30 h. Za M«»*lw> a pošiljanjem na dom za vse leta M K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mascc 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača aa vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. Za tsifa Mala toliko več, kolikor znaša poštnina. - Na naročbt vrez istodobne vpošlljatve naročnine ae na osinu — Za eraasrtla se plačuje od peter ostopnc petit-vrste po 12 h, če se oznanila tlaka enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tlaka trikrat ali večkrat Dopisi na) se izvole franko vati - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništva In nnravmlatvo fc v Knaflovih ulicah it 5. in sicer uredništvo v I. nadstr* nprivnritvo na v pritličja — Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. J. administrativne stvaiL 0r«*misrva telefon it M Številke Nila Upravnisrva telefon it 89. Komedilontstuo in sle-parstuo. Klerikalno časopisje kriči neprestano, da je med avstrijsko in ogrsko vlado sklenjena nagodba izredno ugodna za našo državno polovico, ter osobito naglasa, da so nagod-bene predloge posebno koristne kmetskemu prebivalstvu. Ker tvori kmetsko prebivalstvo pretežno večino slovenskega naroda, je treba, tako pišejo klerikalni listi, da se vsi slovenski poslanci, ki zastopajo kmetske vo-lilce, z vnemo zavzemajo za to, da nagodba postane zakon ter se s tem uveljavijo vse one določbe, ki so baje neprecenljive važnosti za kmetski stan v obče, za slovensko kmetsko prebivalstvo pa še posebe. Ne da bi hoteli izreči svojega mnenja o vrednosti nagodbe, ki stoji sedaj v ospredju političnih diskusij, konštatujemo samo, da naši klerikalci niso bili vedno tako trdno prepričani o velikih koristih, ki jih baje nudijo nagodbene predloge kmetskemu prebivalstvu, nasprotno s o g l a -šalisoz naravnost uničuj o-č o sodbo o vrednosti nagodbenih določb za agrarne sloje avstrijske državne polovice. Stalni odbor avstrijske centrale v varstvo poljedeljskih interesov je imel dne 24. oktobra t. I. na Dunaju sejo, ki so se je med drugimi udeležili tudi slovenski klerikalni poslanci Po v še, Gonstinčar, Pišek in Roška r ter štajerski napredni poslanec V i n k o J e ž o v n i k. V tej seji so razni govorniki, parlamentarci in neparlameiitarci, dokazovali, da je nagodba taka, kakor se je sklenila med avstrijsko in ogrsko vlado, v veliko š k o d o kmetskim interesom. Veterinarska konvencija je za | avstrijsko poljedeljstvo naravnost nesprejemljiva, ker ne nudi dovolj-nega varstva proti okužen j u naše živine; s sladkorno surtakso se krši carinska skupnost v enostranskem interesu Ogrske; f i-nancialna pogodba glede b 1 o e n e rente znači po priznanju ogrskega ministrskega predsednika dr. \Veker-leja darilo Ogrski v znesku 4 9 milijonov kron, razen tega pa še letni dohodek 4,283.000 K; pri razdelitvi carinskih dohodkov je Avstrija oškodovana za 3 0 m i 1 i j o-n o v kron; priznanje d a v č n e prostosti za ogrsko moko pomenja pravo katastrofo za avstrijsko mlinarstvo. Vse te slabe strani nagodbenih predlogov, ki so v prvi vrsti v škodo kmetijstvu, so posnm- LISTEK. Zofka. (Spisal Milan Pregelj. Poletje je bilo, ko je zapustila dom in je šla za kruhom v tujino. Trne ji je bilo Zofka, stara je bila šestnajst let, majhna je bila in drobna, večinoma vesela in živahna, samo včasih — kadar je bila morda sama v poznem večeru — je postala hipoma otožna. Skozi odprto okno je strmela tja nekam daleč v poletno noč, tja v bore in smreke tu in ta m, ki so pošumevale z nekako čarobnim šumom, kadar se je budil rahel veter poletne noči ali kadar se je oblačilo nebo in se bližala nevihta. Nekaj mehkega se je razlilo ob takem času po njeni notranjosti, zdelo se je, kakor da se hoče nekaj izluščiti iz prsi, iztrgati se iz srca in se dvigniti in dvigati kakor ptica nekam visoko v neznano ali od sveta dosti lepšo daljo. Službovala je v krčmi zunaj velikega mesta. Meščani so prihajali tja danzadnem zlasti popoldne in proti večeru, sedali zadaj za hišo pod košatimi in senčnatimi kostanji za mize in potem pili, smejali se in bili veseli. Semtertja so prišli mladi gospo- ni govorniki dokazali z nepobitnimi argumenti in končno se je soglasno sprejela tale resolucija: »Stalni odsek avstrijske centrale v varstvo poljedeljskih interesov izjavlja v svoji seji dne 24. oktobra 1907. po stvarnem preudarku, da so parlamentu predložene nagodbene predloge z agrarnega stališča nesprejemljive, ker njih določbe ne odgovarjajo agrarnim interesom avstrijske državne polovice, niti agrarnemu volilnemu programu »centrale«, na katerem je kandidirala pretežna večina agrarnih poslancev in bila tudi izvoljena.« Kakor smo že omenili, je bila ta resolucija soglasno sprejeta, z n j o so se strinjali tudi navzoči slovenski k 1 e r i ka 1 n i poslanci, ker bi sicer gotovo nastopili proti njej in jo pobijali. Ker tega niso storili, je gotovo, da so se ž njo popolnoma soglašali ter s tem tudi priznali, da je nagodba s k m e t s k e g a stališča absolutno nesprejemljiva. Kako pa pišejo naši klerikalni listi! Vsakogar, ki ni za nagodbo, proglašajo za izdajalca kmetskih interesov, ne povedo pa, da so klerikalni poslanci Po v še, Pišek, R o -škar in Gostinčar javno priznali, da je nagodba kmetskim interesom škodljiv a. O tem pa klerikalni listi zato molče, da bi njihovi volilci ne spoznali, kako grdo jih vodijo za nos klerikalni listi in klerikalni poslanci sami, ko jim slikajo stvar kot belo, čeprav je črna docela. Tako znajo klerikalni pajaci igrati komedijo — z »narodnim blagom k. Ljudske koristi so jim deveta briga, samo za svoj žep in za svoje strankarske koristi se jim gre, ljudstvu pa natresejo peska v oči, da ne spozna, kako drzno se ti njegovi zastopniki igrajo z najvitalnejšimi interesi svojih volilcev. Volilci, vprašajte vendar svoje poslance Povšeta, Gost i nčarja, Piska in Roškarja, za kaj so bili dne 24. oktobra t. 1. drugega mnenja o nagodbi, kakor sedaj?! Odgovora na to vprašanje seveda ne boste dobili, ker je jedro klerikalne politike v tem, da se igra komedijo z interesi volilcev in se slepar i javnost, samo da imajo pri tem dobiček gotove osebe. ski in visokovzrastli fantje, sedli so tja v čisto skrajni konec, kjer je prehajal vrt že skoro v hosto, smejali so se, drug drugemu šaljivo oporekali in naposled tudi peli. In, Bože moj, kakršne so bile tiste pesmi, takih ni čula Zofka še nikoli prej doma na deželi. Silno mehko so se topili glasovi drug v drugega, melodija se je prelivala kakor zlata voda, hrepenela kvišku in padala zopet kakor v sanjah. In oh taki priliki je bila Zofka tuin-tam skoro omamljiva. Mislila je na tihem in želela, da hi kam sedla, naslonila v roke glavo, zamislila se nekam daleč in na nekaj lepega. Na dom morda, na domače livade, na domače gaje in gozde in na mater, ki je revna, a polna ljubezni. Postala je včasih za hip. a nemudoma so jo klicali in zvali od vseh miz. Tam so hoteli vina, tam piva, tam smotk, tam večerje, in Zofka je tekala na desno in levo. Ali pozno zvečer včasih, ko so odšli že zadnji gostje, je sedla izmučena in trudna za mizo, podprla glavo z rokami ID gledala v smreke in bore, ki so rastli vse daleč naokoli. In ob takih slučajih se ji je zdelo, da čuje silno mehko in silno lepo pesem. Prav tako kakor jo pojo visokozrastli mestna fantje, prav tako se zibajočo v mehkih in toplih melodijah, in gu-bečo se tako v to nemirno, s šumenjem smrek in borov in s petjem čričkov in Slepar! se naprej. I z P t n j a , 7. dec. Poročalo se je iz Ptuja, da je moral uradni predstojnik Eberhartinger zapustiti službo. »Tagesp.« sedaj laže da se je odpovedal službi vsled slabega zdravja! Spet dokaz, kako zna »ptujska banda« slepariti, da je nepoboljšljiva! Dolgoletni, škandalozni konkubinat bi sicer lahko E. želodec in živce pokvaril, pa prostovoljno bi se ne bil nikoli službi odpovedal! Saj se mu ni godila slaba! On je vedel za vse tajnosti urada in mestnih očetov, vsi so trepetali pred njim! Mož še vedno lahko govori, če hoče! Pa spet nov škandal. Makso Straschill, svak župana Orniga, je dozdaj imel žganjetoč v mestu in koncesijo bivšega mesarja Blažiča. Prišla sta s tem navskriž; Straschill mora imeti svojo koncesijo, sicer mora beznico zapreti. Tega pa mož ne mara, ker mu je do teh dohodkov! Tudi je nalašč kupil Kaiserjevo hišo v Ptuju, da v to prenese branje-rijo. Gre se tedaj za novo koncesijo Straschillu. Celo leto že »mečkajo« pri mestnem uradu, v mestnem za-stopu, posebno pa še pri c. kr. namestili j i v Gradcu! Ne sme se pozabiti, da se tu gre za »priviligirano osebo«, za osebo iz »ringa priviligiranih rodbin«. — Ta mora koncesijo za »$nops» dobiti, če tudi ni nobene potrebe več v Ptuju za novo Straschillovo butiko, če tudi ima baš ta Straschill že drugod v ptujskem političnem okraju take koncesije pri gostilnah, eno posebno pa še v Mariboru. Straschillu pa c. kr. namestnija v Gradcu še iz tega posebnega vzroka ne bi smela dati nove koncesije, ker je bil še le kaznovan zaradi ponarejanja živil — zaradi ponarejenega vina, ki se je točilo v Leskovcu v Halozah! — Ali dobi sedaj za plačilo, kot »flaster« novo koncesijo, da ima novo priliko »ponarejati še žganje«, namesto tla se mu odvzamejo stare koncesije! Ce je mestna občina ravnala tako brezvestno, da je podelila Stra--ehillu novo koncesijo, vendar mora e. kr. namestnija zakon čuvati, in ne sme nikjer protežirati ponarejevalcev živil! To bi bil škandal prve vrste! Znižanje sladkornega davka. D u n a j , 8. decembra. Proračunski odsek je razpravljal včeraj o predlogi glede znižanja sladkornega davka. Seji sta prisostvovala tudi miško vi kan jem sov pomešano poletno noč. In ob taki pozni uri nekoč, ko so se ji od trudnosti že zapirale same od sebe oči, se ji je zdelo, da sede resnično prav ob tistem času fantje na vrtu, rujno vino pijo in baš o njej pojo v svojih lepih in blagoglasnih pesmih. Njene črne lase hvalijo njihove pesmi, njene oči, njene vroče ustne in njena mlada in rdeča lica. V enem samem hipu je živela v čisto drugem svetu. Mestna gospodična je bila. na glavi je nosila mehek bel slamnik s širokimi in z rdečimi rožami posutimi krajci, na sebi je imela belo svileno obleko, na mladih grudih rumeno, težko in opojno dehtečo rožo, a okrog vratu zlato drobno verižico in na njej zlato srce z belim in iskrečim biserom. Mehke, gladke, bele in lepe so bile njene roke, na klavir je igrala z njimi, na violino včasih, samo rože je trgala z njimi ali božala morda svoje skrbne matere veli obraz. Pesmi tistih visokih mestnih fantov so jo čestokrat globoko omamljale. Nekoč, nekega dne v tednu je bilo, vreme je bilo skoro deževno, gostov je bilo malo, fantje so prišli in niso peli, je stopila k njim in jih prosila, naj za poj o. Kar hočejo, naj zapojo. ker ona tako silno rada posluša njihove pesmi. In niso zapeli, ampak smejali so se. Eden jo je prijel za desno roko, eden za levo, eden jo je pri- nistrski predsednik baron B e c k in finančni n>;r;> r vitez Ki; i* y t o w -ski. Po I. dr. P 1 o j je predlagal, naj se davek na sladkor zniža takoj za 8 kron, po nadaljnih treh letih pa dvakrat po 4 K, tedaj do leta 1814. skupno za 16 K. Le na ta način, ako se namreč zniža davek takoj za 8 K, je pričakovati, da bodo konzumenti imeli od znižanja res kaj koristi. — Finančni minister je pojasnil stališče vlade v tej stvari. Odločno se je izrekel proti predlogu soc. demokratov, da bi se sladkorni davek znižal za 16 kron, ker bi državi na ta način odpadlo letnih 58 milijonov K. Minister je opozarjal, kako velike zahteve se ravno sedaj stavijo na državo; saniranje deželnih financ, znižanje hišnorazrednega in hišnonajemnin-skega davka, zvišanje plač častnikom in mezde vojakom itd. Nadalje je izjavil, da mu je še najbolj simpatičen predlog, naj se sladkorni davek zniža takoj za 8 K, n a -daljno znižanje pa odpade. — Seja se bo nadaljevala v torek ter se brezdvomno sprejme predlog, da se sladkorni davek zniša takoj za 8 K, potem pa ne več. Hrvaško - madžarski konflikt. Budimpešta, 8. decembra. Danes se zgodi prvič v parlamentarnem življenju, da ima poslanska zbornica v nedeljo javno sejo. Tako se je sklenilo včeraj na predlog poslanca H o i t s v j a. Predlog je bil seveda naročen in dogovorjen. Vlada namreč upa, da so se hrvaški poslanci večinoma odpeljali domov ter bo mogoče naglo dognati in sprejeti pooblastilni zakon. Najbrže se ta načrt izjalovi, ker pridejo v današnji seji do besede tisti desidenti, ki dosedaj še niso govorili. Tudi včerajšnja seja je bila burna. Hrvaški poslanci so vložili pet interpelacij, in sicer zaradi samomad-žarskih certifikatov" za skupne deželne uradnike, zaradi enakopravnosti izpitov pri zagrebškem obratnem ravnateljstvu z izpiti pri ravnateljstvu ogrskih državnih železnic, zaradi neprestane kršitve § 59. nagodbe itd. Potem se je nadaljevala razprava o pooblastilnem zakonu. Prvemu govorniku P r i b i č e v i č u je predsednik kmalu vzel besedo, ker je ostro napadal ministra Kossutha. Narodni socijalist M e z o f y je predlagal, naj se pogodba z Avstrijo dopolni tako, da sme Ogrska samostojno odpovedati trgovinske pogodbe. Potem so govorili Romun P o p in Hrvatje P o p o -v i e , Z a g o r a c , S u p i 1 o in N o - jel krog pasa in jo privi] k sebi, eden je stisnil nerodno in sirovo njena lica in se smejal odurno in skoro ostudno. Komaj se je odtrgala od njihovih rok in od tistikrat ni mislila nanje nikoli več. Nikdar več ji niso hodile na pamet njihove pesmi, in kadar jih je čula, so se ji zdele tuje, neumljive in ne lepe. A ob poznih večerih je še sedela sama na vrtu in strmela v noč. Bore je poslušala in smreke, ki so se menile med seboj v skrivnostnem šumu. In dozdevalo se ji je včasih, da pripovedujejo o domu, o domačih dragah in tratah, o koči, ki stoji samotna kraj vasi in sanja kakor zapuščena starka. In nekega poznega večera, ko je že pol sanjala, se ji je zdelo, da so to tiste domače smreke, tisti domači bori da so, ki rasto v bližini samotne rodne koče. Ko je odšla od doma, se jim je stožilo po njej in na kresno noč, ko se gode čuda, so se dvignila iz tal orjaška in visoka debla, splavala visoko v zrak in za njo, postavila se zopet v zemljo okoli in okoli nje in zdaj stoje zopet tam v njeni bližini kot stari in dobri znanci. Na kresno noč je bilo vse to. Kresovi so goreli po hribih in gorah, po gričih in hol-mih, in ko je bila ura polnoči, so se zamajale tam v daljnem domačem kraju smreke in bori, na široko so se v o s e 1, katerih pa nobeden ni končal govora, ker je predsednik N a -vay vsakemu kmalu odtegnil besedo P o )> o v i e a in S u p i l'a je izročil imunitetnemu odseku. Vsled takega sistematičnega nasilstva je nastal tak vihar, da se je morala seja suspendirati. Predsednik J u s t h je brzojavil dr. Medakovieu, da nikakor ne more priti v Budapešto pred torkom. Italijanske finance. Rim, 8. decembra. Finančni minister Carcano je včeraj naznanil v zbornici, da se je upravno leto 1906. zaključilo s prebitkom 87 milijonov lir, ker so bili dohodki za 72 milijonov večji, kakor bo bili pro-računjeni. Upravno leto 1907. bo po dosedanjih računih izkazalo 51 milijonov, leta 1908. pa 42 milijonov lir prebitka. Nadalje je povedal minister, da ima država fond 478 milijonov, in sicer 322 milijonov v zlatu in 56 milijonov v srebru. Zaradi tega namerava vlada polagoma zniževati davke na ljudske konzumne predmete. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 8. decembra. Moški samostan Krvpote pri Pleškavu je napadlo kakih 20 oboroženih roparjev, ki so umorili šest menihov, tri pa ranili. Roparje je zasledovala cela stotnija vojakov. Ko so roparji uvideli, da ne morejo ubežati, zabarikadirali so se v neki hiši ter začeli streljati na vojake. Vojaki so hišo obkolili ter jo užgali. Štirje roparji so zgoreli, trije pa so bili ustreljeni. Odesa, 8. decembra. Zaradi prepovedanih shodov je bilo na vseučilišču v Kijevu do konca prihodnjega leta izključenih 719 dijakov. Varšava, 8. decembra. Zaradi zadnjega vojaškega punta v trdnjavi in na vojnih ladjah v Vladivo-stoku je obsodilo vojno sodišče 21 mornarjev na smrt, 30 pa v prisilno delo. Dva poročnika sta bila obsojena na degradacijo in se uvrstila na tri leta v kazenski oddelek kot prostaka. Ustavno gibanje na Turškem. Carigrad, 8. decembra. Oblasti so prišle na sled velikemu gibanju, ki razpošilja po evropski in azijski Turčiji proklamacije na narod,naj zahteva od sultana ustavo; ako bi sultan ne hotel dati ustave zlepa, naj se ta izsili z vsemi sredstvi. Sedež agitacije je v Erzerumu, odkoder so tudi izišle proklamacije. zamajali, od leve na desno, od desne na levo, zašumeli in zabučali in ?e dvignili od silnega tajnega hrepenenja visoko v zrak. In plavali so nad dolinami in holmi kakor ogromne ribe, v kačastih črtah so vili svoje šumeče vrhove, dosegli daljo in Zofko in se spustili krog njenega bivališča v zemljo. Zdaj rasto tam, zdaj jo čuvajo tam in ob poznih večernih urah ji šume spomine o domu. O livadi, ki je zdaj vsa v cvetju, o koči, ki jo je zdaj že vso prerastla divja trta in stoji zdaj tam ob robu vasi ne kot starka, ampak kot mlada in zala nevesta. In počasi so se ji resnično priljubili tisti bori in tiste smreke. Vsi ljudje krog nje so ji bili tuji, a gozd okrog je bil domač, uspaval je s svojim poltihim šumenjem, vabil je s svojimi hladnimi sencami, tako resen je bil in nekako prisrčen obenem. Ptice so letale po njem od jutra do mraka, oglašale so se vsevprek, iskale živeža, sedale po mahovitih tleli in se skrivale po visokih in košatih vrhovih. In tuintam se je čulo, kakor bi jo klicale: Zofka, Zofka, Zofka-... Zdaj tam, tam visoko kje, drugič nižje nekje v gošči, tretjič čisto blizu, da človek skoro stegne roko in se nasmeje. In rože so cvetele med nizkimi, še mladimi smrekami, ob mahovitih mejah in med obrobnim grmičevjem. Ciklamni so rastli tuintam, Dopisi. Iz Postojne. Postojnski dekan je dokazal, da ljubi puščavo. Odkar je dal posekati orehe pred cerkvijo, prodavši jih za najmanj 300 K, je prostor pred cerkvijo tako dolgočasen in pust kot je dekan sam. Ni čuda torej, če lete sedaj nanj trpke in ostre besede: mož jih res zasluži pošteno. Mož ni vnet za olepšavo Postojne, ampak le za kvar. Z orehi si je menda malce potolažil in napolnil malho. Ali, komaj so padli orehi, že grozi zid in pod-zidje pred cerkvijo, da se zruši ter zasuje pot in bližnjo hišo. Za silo so spodprli nevarna mesta. Občinarji pravijo, da jim to ne gre nič maj-, kdor je pograbil krone za orehe, naj pa še to popravi. Ce pa ne zna gospodariti, naj pa gre v pokoj, saj je to itak nujna želja Postojčanov. Ob nedeljah dekan nima več pete maše, češ, da ne more po stopnicah. Kadar je pa kaka črna maša, tedaj pa lahko štorklja po njih, kajti kliče ga sveta dolžnost. Mož je dober: oba kaplana tako gleda, kot da je njun očim! Pa recite, da ni mož na svojem mestu? Postoj nčan. Iz Drage na Kočevskem 5. novembra 1907. Žalostne razmere v našem kraju smo že večkrat v Vašem cenjenem listu opisali. Strastna haj lovca logar Kiinzl in učitelj Tscherne ruje-ta že par let med ljudstvom in sta sploh že vse poskusila, kjer jima je bilo le mogoče, slovenskemu prebivalstvu škodovati. Razume se ob sebi, da ta dva človeka s svojo močjo ne bi dosegla nič in žalostno je le za vse prizadete faktorje, ki so jima šli na lim. Občino so dobili v roke le s skrajno nedopustljivimi sredstvi, ker je naša vlada opravljala ob času volitev krvnika na slovenskem telesu. Že drugo leto je naša občina v rokah teh osreče-valcev. Občinsko upravo vodijo ne glede na postavo in pravico vedno le tako, da Slovenec, gospodar občine, trpi škodo, koristi pa uživajo nemčur-ji. Začetkoma je bil občinski tajnik Slovenec. Ker je mož kot tak poznal le postavo in pravico, se je prigodilo, da je občinska politika Kiinzl-Tscherne prišla v zadrego in se pokazala v pravi luči. Kaj storiti? Proč z možem, ker ta noče služiti krivici. Pisali so v ovojih nemških »štimcah«: Prav temu Slovaku, da zgubi kruh, ki mu ga je plemenita nemška dobrota podelila, — ker se nam slepo noče — pokoriti. Mož je zapustil službo in plemenite nemške dobrote in si mislil: Za Vami ne bodem žaloval, le v sree se mi smili zatirani in preganjani slovenski trpin. Dobili so pristnega Nemca AVellaka. Culo se je, da je celo častnik črne vojne; seveda je bil nad vse navdušen sin matere Germanije. Prišel je 2. avgusta in jel vsestransko delovati v »pročvit« občine na strogo germanski podlagi. Srca so se strnila in nihče ni kalil velike te ljubezni nemških bratcev. Nemške »štime« so pisale: »Na zalogi imamo še veliko smodnika! Heil!« 18. preteklega meseca pa se je razširila vest, da si je obč. tajnik \Vellak na pokopališču z namenom, se usmrtiti, pre-rezal vrat. Šele čez nekaj ur so našli ljudje v krvi ležečega nemškega junaka na pokopališču. Mož je bil se živ. Prepeljali so ga v bolnico. Cnje se, da je nesrečni človek žrtev svojih nemških bratcev. Torej tudi ta kruh, ki ga je podelila »plemenita nemška dobrota« — bratu Nemcu ni teknil. Pomiljujemo človeka iz človekoljubnosti, obenem pa priporočamo ta slučaj v prevdarek tudi .političnim obla-stvom. Mi hočemo vedeti, kaj je vzrok tega slučaja, kaj je primoralo \Ve!la-ka, da je segel po morilnem orožju? Iz Gradca. (Miklavžev večer dne 5. decembra.) Miklavžev večer slov. »Sokola« obeta1 postati za graško Slovenstvo izrednega pomena. Velika skoro nekako samotni in žalostni, zapuščeni nekako, s povešenimi glavami, zamišljeni in dehteči s svojim težkim in omamnim vonjem. In druge gozdne rože so se skrivale raztresene in skrite za črnimi debli. Vse to cvetje je bilo motno, komaj podobno onemu, ki se žari sredi polja v svojih živih barvah. Nekakšne tihe sanje so ležale pod drevjem, po cvetju, po mahu in po zelenju. In če je kdo veselo zaklical sredi gozda, je bil odmev že ves otožen, menda že ves prepojen s tistimi skrivnostnimi sanjami, s tisto tišino, ki se je širila nekako slad-kotrudna po gozdu. In v tisto tišino si je želela Zofka. Včasih, ko je bila vsa trudna v gneči ljudi, si je želela tiste tišine in tistih tihih in skrivnostnih sanj. Globoko dol v gozd bi bila šla, na čisto samotnem in polmračnem kraju bi bila legla na gozdni mah, vznak bi legla, zaprla oči in zasanjala. Rahle sanje bi sanjala, kakor jih sanjajo bori v čisto rahlem in polnočnem vetru. Morda bi videla pred sabo bodočnost, srečo mogoče, ki jo čaka. In* ko bi vse to doživela, bi se vrnila zopet rada nazaj v to kričečo gnečo, ki nima zanjo ne srca, ne čuvstva. (Konec prihodnjič.) Šteinfeldska dvorana je bila polna; zastopani so bili vsi sloji. Pozdraviti govor g. dr. Železingerja, staroste »Sokola« in njegov klic k sokolskomu delu je našel stoteren odmev. — Največji vtisk je napravila telovadba. Vse je občudovalo krepke postave »Sokolov«, disciplino in samozavesten nastop njihovih vrst. Oni, ki so poznali doslej »Sokole« samo po imenu, se kar načuditi niso mogli. Saj so pa tudi res izvajali vse precizno, najtežje naloge so rešili z lahkoto. Zlasti dve skupini ste vzbudili v vsem občinstvu odkrito občudovanje in burno priznanje. Marsikdo je pač dobil ob pogledu teh vrst mržnjo do slabotin-ske mehkužnosti, zdi se, da se je marsikdo odločil za ideal telesne in duševne jakosti. — Obilo veselja, smeha in strahu je vzbudil pri naših malih Miklavž s svojim bakantičnim spremstvom. — Svečanost večera je povzdignilo tamburanje kvarteta dr. »Domovine« in petje moškega zbora dr. »Triglav« ter moškega in mešanega zbora dr. »Tabor«. Najboljše se je pela Forsterjeva »Sokolska« v šeste-roglasneni mešanem zboru. Juvancev »Pastir« se je proizvajal s kvalitativno in kvantitativno preslabim zborom; vendar je zbor dosegel, kar možno; za take pesmi je treba spretne j šega pevovodje. Sploh je imel mešani zbor dr. »Tabor« vseskozi dobre moči, moška zbora sta pa oba nepopolna; želeti bi bilo, da nastopata v prihodnje zopet skupno. V vseh pesmih je pa pogrešal razvajen poslušalec plastičnosti; pravilno fraziranje je seveda stvar pevovodje in šole. Večer je uspel zelo dobro in upamo, da bo pritegnilo navdušenje na tem večeru marsikogar v sokolske vrste. Dnevne vesti V Ljubljani, 9 deoembra. — Poslanec Ivan Hribar je dobil s Poljskega za svoj odločni nastop v parlamentu za zatirane Poljake na Poznanjskem še te-le brzojavne zahvale: Boryslaw, 6. decembra. Zborovalci, zbrani na shodu v Bory-slawu, izražajo Vašemu blagorodju svoje priznanje in srčno zahvalo, da ste se pridružili protestu poljskih poslancev in dali izraza svojega ogorčenja nad zatiralci in svojih simpatij za zatirane naše rojake. Dr. F e r o -r o w i c z , J. Okrawiec, inženir Sekrowicz. Rzesz6w, 6. dec. Mestni občinski svet v Rzesz6wu se je v svoji seji dne 5. t. m. pridružil protestu, ki je bil predložen pred forum avstrijske poslanske zbornice proti barbarski protipoljski politiki pruske vlade, ter soglasno sklenil izreči gorečo zahvalo vsem strankam, ki so se v imenu pravičnosti in kulture vzpričo nezaslišnega pruskega nasilstva postavile v bran za temeljne ljudske pravice. Izpolnjujoč dano mi nalogo, si usojam o tem obvestiti Vaše blagorodje z iskreno prošnjo sporočiti našo zahvalo vsem onim, v katerih imenu je Vaše blagorodje blagovolilo na tako sijajen način manifestirati svoje sočutje za zatirane poznanjske Poljake. — Dr. S t a n i s 1 a w Jablon-s k i, župan. — Krek proti Masaryku. Z Dunaja se nam piše: Masarvkov predlog je spravil vse klerikalce v velikansko zadrego, ker se niti eden izmed njih ne more meriti s svobodomiselnim češkim učenjakom. Več dni niso vedeli, koga bi poslali v boj, nazadnje — tako se govori — prišel pa je dr. Lueger k Šusteršiču in ga naprosil, naj on nastopi kot glavni protigovornik proti Masarykovemu predlogu. Toda Žlindra je začutil vso svojo duševno inferijornost in se ni hotel spustiti v nevarnost. Izročil je raje ta nehvaležni posel učenjaku Kreku, ki mu je začel že nevarno rasti čez glavo. »Krščanski« tabor na Dunaju je napovedoval, kako bo kranjski Lambergar pohodil ošabnega prostozidarskega Pegama Masaryka. Ni čuda potem, da je nas gnala radovednost v zbornico gledat napovedani mejdan. Na gornji galeriji je sedela naša družba in veseli smo bili, da nas ni nihče poznal, da smo rojaki tistega žalostnega junaka, ki je motovilil z rokami globoko doli pod nami, stokal in iskal besede po tistih skriptih, ki jih je imel pred seboj, da se je celo nam smilil. Klerikalci so bili nagnali vse krščanske kmete okrog njega, da bi mu ploskali. Dr. Šusteršič je sedel med njimi in jih vodil kakor kak dirigent, da so na komando tulili: »Bravo! sehr richtig! hort! hort!«No, kaj takega pa še ne! Mnogo poslancev je bežalo iz zbornice, celo člani klerikalnega kluba, kakor Fon, dr. Benkovič, Pogačnik so pobegnili iz dvorane. Samo Demšar, Gostinčar, Jaklič, Gregorčič ( so se drli zdola j, da se je nam kar studilo. Najbolj se je drl in skakal okrog Gostinčar. Na nosu je imel ščipalnik, ki mu je v razburjenosti često padel na tla, da mu ga je moral Jaklič pobirati. Žitnik je bil od samega vpitja rdeč kakor puran, največji revež pa je bil Krek sam. Gotovo je imel vsak las na Krekovi glavi debelo potno kapljo. Treba je bilo rešiti ugled klerikalizma. Rešil ga je s tem, da je napravil socijalnim demokratom globok poklon in si tem priboril skromen aplavz na socialno demokratskih klopeh. Tako se še nobena stranka ni blamirala v dunajski zbornici, kakor so se klerikalci s Krekom. Prizor za bogove pa je bil, ko se je odredilo glasovanje o Masarykovem predlogu. Nihče ni vedel, kako bi naj glasoval. Klub je baje preje sklenil, da bo glasoval proti predlogu. Ker so pa krščanski socialci sklenili, da bodo glasovali za predlog, so bili naši klerikalci v veliki zadregi, ker niso vedeli, ali bi naj glasovali tako, kakor so preje sklenili, ali tako, kakor nemški klerikalci. Poslanec Po vse je že vstal, da bi glasoval za predlog, a se je zopet premislil in vsedel. Drugi njegovi tovariši so glasovali vse skriženi: nekateri za predlog, drugi pa proti. Dr. Krek je seveda glasoval proti predlogu, s čemer je najjasnejše pokazal, da so bile vse njegove lepe besede o svobodomiselnosti le pesek v oči. — Shod socialnih demokratov. V steklenem salonu kazinske restavracije je bil včeraj dopoldne javen ljudski shod recj:e shodek, ki ga je sklical ljubljanski politični odbor socialne demokracije z dnevnim redom: »P olitični položaj in dogodki v Avstriji«. Predsedoval je sodrug A v h e 1, govoril je pa Et-bin Kristan predvsem o nujnem predlogu socialno-demokratičnih poslancev glede draginje živil in sploh o draginji živil v Avstriji. Kristan je imenoval škandal^ da se je zbralo na njegov Člankarski poziv v »Rdečem Praporju«, velikanske plakate po vseh oglih in osebno agitacijo tako malenkostno število ljubljanskih delavcev, ki ne čutijo draginje, kakor se vidi iz slabega obiska. V pomirje-nje g. Kristana razburjenosti povemo, da so ljubljanski socialno-demokratični delavci siti že njegovih otrobov, ki jih veže po vseh svojih shodih, kakor so sploh siti sedanjega svojega vodstva. Ni treba biti nikomur žal, da ni prišel na včerajšnji shod. Še bolj kot navadno je nastopal Kristan kot komedijant v gestah in govoru. Zdaj je vpil in razgrajal, trenutek pozneje pa šušljal, da ga je komaj slišal zraven njega sedeči vladni zastopnik. Se vidi, da je Kristan, odkar pride večkrat v ožjo dotiko z gledališčem, precej profitiral pri tem. Kristan je zabavljal na vse strani: na klerikalce, na liberalce, na krščanske socialiste. Kar je povedal o klerikalcih in klerikalni vladi, je posnel iz liberalnih časopisov, kar je pa zabavljal čez naprednjake zlasti pa »Jugoslovansko zvezo«, je pa vzel iz klerikalnih listov predvsem glede »Jugoslovanske zveze« iz »Slovenca«, dasi je ta list smrdljiv po njegovem zatrdilu. Tudi smrdljivih časopisov se Kristan poslužuje — namen vendar posvečuje sredstva! Pritoževal se je Etbin, zakaj »Jugoslovanska zveza« ne pride njemu naznanjat svojih ukrepov in mu ne gre razlagat svoje taktike. Vendar nekoliko prevelika zahteva! Glede klobasarij o »Jugoslovanski zvezi« je bil Kristan prava kopija »Slovenca«. Kake čenče je tvezil naj dokazuje sledeče: Kristan je dejal: »Tri reči so na svetu »tiber-fliissig«: papež, liberalna stranka na Kranjskem in»Jugoslovanska zveza«. Pripominjamo, da je Kristan Etbin še veliko bolj »iiberflussig« — vsaj pri socialno-demokratičnih delavcih! Kristanova politika je res specialite-ta non plus ultra! Ko se je govornik zaletel v »Slovenski Narod« in pozival, naj se organizira socialna demokracija — marca meseca so bili socialni demokratje skozinskoz organizirani! — je bil konec shoda. Kolikor je prišlo delavcev na shod, so se nekateri smejali — saj so bili pri gledališki predstavi — drugim je bila pa stvar le preneumna, so jo pa pred koncem pobrali ven. »Kdo bo poslušal take klobasarije in čenče«, so dejali. — Dogodki na mariborskem učitelj iš ju. Krotilci mariborskih učitelj iščniko v še niso zadovoljni s svojimi krutostmi. Zdaj so še tretjemu letniku, ki obiskuje redno šolski pouk, odvzeli vse za v od ne podpore, vsem dijakom tega letnika se pa poslabša red iz nravnosti za dve stopnji. Taka brutalnost je od sile! Majcen, vzoren klerikalni pedagog, se pa hinavsko smeje nad svojimi žrtvami, saj se mu ne zgodi nič. Brat mu je kanonik v Mariboru in škof Napotnik ga čuva in stori vse, da ostane na svojem mestu. Kje je mogoče, da bi se mu kaj zgodilo pod tako patronanco! In zakaj bi ne bil vzoren pedagog Majcen, ko je pa tako trden pristen klerikalec! — Ravnatelj Gassner — na dopustu. Zadnji čas so šle po listih vesti, kako grdo se dela na goriški realki s slovenskimi in italijanskimi dijaki. Pritožbe so bile opravičene, kar dokazuje, da jih je naučno ministrstvo vendar začelo uvaževati, in prva posledica je, da je poslalo glavnega krivca, ravnatelja Gassnerja. — na dopust. To se je dalo tem laglje izve- sti, ker je ravnatelj, sicer čvrst rde-čeličen gospod, baje nenadoma zbolel. Menda je njegove kosmate živce pretreslo to, da mu ni bilo pripušceno prav krvavo kaznovati dijake, ki so v svojem obupnem položaju posegli po nedovoljenih sredstvih upora, štrajka in javnih demonstracij. Gosp. ravnatelju želimo, da svoj dopust porabi za pokoro in pa, da se ne vrne več na goriško realko! — Imenovanje. Za ravnatelja slovenskega oddelka deželne kmetijske šole v Gorici je imenovan potovalni učitelj g. Anton Štrekelj. — Iz šolske službe. Absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Marija Zakrajšek je imenovan za pro-vizorično učiteljico v Spodnjem Ze-monu. Učitelj in šolski vodja g. Josip S a m i d a v Smuki pri Novem mestu je zaradi bolezni dobil dopust in pride na njegovo mesto učiteljski kandidat g. Roman Kristalnik kot su-plent. Absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Aleksandrina K o r d i š je imenovana za provizorično učiteljico v Vinici, absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Franja M i 1 a v e c pa za suplentinjo v Dragatušu. Iz gledališke pisarne. Jutri, v torek (nepar) se uprizori kot častni večer gospe Borštnikove, ki pra znuje ta dan petin dvajsetletnic o svojega um^tniSkega delovanja, sloveči Ibsenov igrokaz .Nora". Naslovno vlogo igra slavljenka, ki jo je pred mnogimi leti s tolikim uspehom kreira a v Ljubljani. Igrala jo je doslej v treh ježkih, v slovenskem, hrvaškem in bolgarskem. Priznani hrvaški dramaturg dr. Stjepan Miletić piše, da je gospa Borštnikova brezdvomno najboljša Nora na vsem slovanskem jugu. Vsakogar mora z veseljem navdajati vest, da odlična umetnica praznuje lepo slavje v svoji domovini, kateri je s sroem in dušo vdana. Ni dvoma, da prihiti jutri občinstvo počastit svojo ljubljenko v največjem številu. Narod, ki ne ve ceniti svojih umetnikov, jih vreden ni. Slovensko gledališče. V soboto je bil za našo publiko literaren večer: vprizoriti so izvirno rodbinsko dramo Ad Robidovo „V somraku-1. Z velikim pričakovanjem smo šli v gledališče, a vrnili smo se v zavesti, da nam je mlad, nadarjen mož predstavil svoje prvensko delo, ki pa daleko ne zadostuje zahtevam, ki jih smemo FMviti na naš oder za naše občinstvo. I^ra bi mogoče uspela v intimnem l ogu literarnih gourmandov; s tem pa. ni rečeno, da bi tudi ti vse odobravali, kar bi videli in slišali s po Eornice. Vendar radi priznavamo pošteno namero intendance, da daje domačim pisateljem priliko, pokazati svoje dramatske sile tudi v dejanju. Robidova drama je skozinskoz moderno zasnovana in moderno eksalti-rani so tudi značaji v njej. Veletržec Koruza, bogat oderuh, ima ženo Mici. Konvenoionalen zakon brez srečnih momentov: žena Črti svojega moža, o njem se ne more reči, kako čuvstvo da ima pravzaprav do žene: v vzhičenosti jo pritegne strastno k sebi, prosi jo poljubov, prosi ljubezni, za trjuje ji svojo ljubezen, a zopet ga prevzame gnev: ^Hudodelstvo je, da sem te ljubil!" Tako živita v vednem prerekanju in sum ni če nju, dokler zaplenjeno pismo ne izda, da je Mici ljubila drugega in spoČela v tej ljubezni. Zdaj se hoče Koruza od nje ločiti, ne, ne sme se radi ljudi; hujšo kazen ji hoče prizadeti: hoče jo ustreliti, a strelja mimo nje; končno pa jo zapodi iz hiše, potem ko je še bogato nagradil svojo bivšo — metreso Mioi. — Hudi duh v *gri je dr. Oster, profesor resnice. Ta mož drži vso igro skupaj, a je tudi posredni krivec, da se vse poruši. Zaročen je z Mioino sestro Vando, a sovraži Mici in mater njuno radi krivde, ki jo imata na sebi. Nekak Mefhto in Favst obenem je ta Oster. Kakšen enačaj naj bo to, kjer se meša dvoje nasprotujočih si elementov? Nesrtča nikdar ne počiva: Koruzo najdejo mrtvega v gozdu, Vando obide usoda Ofelije in v vdovi Rožnikovi se oglasi grizoča vest, češ, da se tako tragično maščuje njen greh. — Tako tavajo ti značaji ves večer v somraku: mnogo govore, mnogo modrujejo in razvozlavajo vozel krivde in resnice. Predeč razmišljajo, preveč govore v aforizmih, prepletenih z oksimori in paradoksi. — V podrobnosti se v tej gledališki ooeni ne moremo spuščati: dejauja ne moremo tako secirati, kakor je pisatelj čute v drami. Prizori sami na sebi so vobče prav dobri, samo dialog v 3. dejanju med materjo in Vando je banalen, posebe zvrŠetek, ko skoči mati hčeri v lase, je pretirano realističen. Igra se je skrbno vprizorila ter gre pohvala režiji in peterim igralcem, damam Borštnikovi, Kreisovi in Danilovi ter gg. Dragu ti noviČu in Nučiču. Pri slovenski premieri bi pričakovali polne hiše. Parket in loie so bile dobro zasedene, a drugod je bila praznota. Avtor je prisostvoval igri v intendantski loši in se je konoem drugega dejanja s odra zahvalil za prirejeno ovacijo. Sicer pa je vladala med občinostvom tista ubranost, ko v igri sami: somračna nalada. Toda avtorja naj ta gledališka razpolože-nost nikar ne moti, da dalje študira življenje in nam nudi pozneje kdaj kaj popolnejšega. Saj ve, kaj je dejal Strindberg v predgovoru k svoji »gospodični Juliji": „Nepravil se poizkus! oe se je ponesrečil, imam Še vedno dovolj časa, da nanovo poizkusim." Lynfteu s. Koncert sester Ćernijeckih Sestri Ct»rnijecki ste nastopili prvič v Ljubljani lansko leto spomladi. Malo poslušalcev sta imeli takrat, a tisti, ki so se udeležili koncerta, vedo, kako izreden umetniški užitek jim je nudil ta koncert Nadejati bi se torej bilo vzpričo dejstva, da sta lani umetnici s svojim koncertom razpršili vse predsodke in pomisleke, da bo ljubljansko občinstvo snoči do zadnjega kotičku napolnilo vso koncertno dvorano, to tem bolj, ker je „Glasbena Matica" sprejela sestri Černijecki pod svoje okrilje ter jima dala s tem najsijajnejše spričevalo in in priznanje o njiju umetnosti. No motili smo se: dvorana je bila jedva do polovice zasedena, kar je tem večji škandal, ako uvažujemo, da se je nedavno tega pri prireditvah nemških Trudringerjev kar trlo občinstva. To je res značilno za ljubljansko občinstvo in dokazuje, da menda res nimamo še nobenega smis'a za umetnost. Da pa snoČnji koncert ni bil tako obiskan, kakor bi bilo v interesu stvari želeti, so brez dvoma krive še druge okoliščine. Ne varajmo samega sebe in priznajmo odkrito, da mnogo ljudi, ki sicer ne izpuste nobenega enakega koncerta, iz gotovih znanih vzrokov ne mara prestopiti praga „Uniona". Teh je mnogo in kdor pozo a tiste, ki tvorijo pri nas stalni koncertni publikum, bo vedel, da je snoči baš ta sicer zanesljiva gerda izostala od koncerta To daje misliti! Stalni posečevalci izostajajo, nadomestnika pa ni. Koliko pa je bilo na včerajšnjem koncertu klerikalcev ? Na prstih rok bi se jih dalo prešteti. Dasi se „Glasbena Matica" trudi, kolikor ji je mogoče, da bi v vsakem oziru plavala nad strankami, kar se ji končno ne da zameriti, vendar še vlada proti njej v klerikalnih krogih neka animoznost, ki se je pokazala zlasti pri včerajšnjem koncertu. Za to naglaŠamo vnovič, da je ob takih razmerah res težko prirejati umetniške koncerte, kjer se reflektuje na vse za umetnost dovzetno občinstvo. — O koncertu samem nam je ponoviti samo to, kar smo že lani pisali o sestrah Černijec-kih in njih umetnosti. Gdč. Vera Ćernijeoka je umetnica izrazite individualnosti in s po'nitn pravom se sme prištevati med najboljše moderne pianiste. Pod njenimi prsti oživi mrtev inštrument in iz njega kipe akordi, polni čara in prelesti. Tehnika umetnice je naravnost občudovanja vredna; vse težkoče obvlada igraje s čudovito fiaeso in vervo. A kar njeno umetnost posebno odlikuje, je to, da se z vso dušo in z vsemi svojimi čuvstvi vživi v igro in ji da s tem kolorit svoje individualne umetniške osebnosti. Izmed vseh točk, ki jih je proizvajala, je najbolj ugajal Chopinov „Nocturno-, čajkovskega „Romanca" in Gounod Lisztova „Fantazija" na motive iz „Fausta". Kabinetni komadi sami na sebi so vsled umetniške dovršene izvedbe naravnost fascinirali poslušalce, da so opetovano dali dinka svojim Čutilom z viharnim aplavzom. Kakor gdč. Vera, tako silna v svoji umetnosti je tudi gdč. Na-dež da Cernijecka. Njen kontraalt je poluodoneč in obsežen, v višjih legah mil in mehak, v nizkih pa sonorno doneč, enako krasnemu tenorju. S Tostijevo romanoo „Penso", z Rubin-steinovimi pesmi „Asra" in „Pandero" in z arijo iz Bizetove opere „Carmenu je občinstvo kar magnetizirala in ga vkovala v spone navdušenega občudovanja. Umetnicama je poklonila gdč. Koblerjeva v imenu „Ruskega krožka" krasne šopke iz svežih deh-tečih cvetk, občinstvo pa ju je odlikovalo z navdušenim aplavzom. Skratka, bil je to lep večer, kije nam nudd najpopolnejši umetniški užitek, užitek tako popoien, da ga nam ni mogla pokvariti niti nevolja nad duševnim nivojem tistega dela ljubljanskega občinstva, ki smatra prireditve Trudringerjev za več vredne kakor vsak na višku umetnosti stoječi koncert Ivan Cankar v tujih Jezikih. Spisi Ivana Cankarja, daljši kakor krajši, izhajajo neprestano v prevodih v tuje jezike, kjer ne vzbujajo nič manjše pozornosti nego med nami Slovenoi. Lani so izšle v Češčini kar tri njegove knjige zapored. Praška „Politik" je prinesla nemški prevod njegovega romana „Na klancu", izhajajo pa njegovi spisi tudi v srbskih in poljskih prevodih. Njegov življenjepis idealista „Martin KaČur", ki je izšel lani kot publikacija „Slovenske Matice", pa izide v kratkem v finskem prevodu. Skoro istočasno ga prinese „ Ljubljančanka" v nemškem prevodu ispod peresa gosp. Fr. Kobala. Storila bi se slov. književnosti velika usluga, če bi se „Martin Kačuru kot ^samostojna knjiga spravila na Široki nemški književni trg. Elerikalna gonla proti župni- kn Baroetn. Danes se je pred tukajšnjim okrajnim sodiščem vršila sani miva obravnava, ki nam na novo postavlja v drastično luč početje klerikalcev. — Marija Polak, 23 let stara pristojna v občino Artiče, okraj Brežice je obtožena, da je o g. Župniku Beroetu razširjala nespodobne govo rice. Zastopa jo pri sodišču dr. Pegam — Marija Polak je služila pri župniku Beroetu od 17. do 26. avgusta. Ko je g. župnik izvedel, da je ta ženska v zvezi z Marijino družbo in drugimi klerikalnimi ženskami, ki so ga na vse mogoče načine obreko-vale, ji je po Štirih dneh odpovedal službo. Zato se je skušala ta ženska maščevati. Pisarila je in pripovedovala o g. župniku raznim osebam nespodobne stvari. Ko je odšla od g. župnika jo je vzela v službo gospa AVelej na Rimski cesti. Ko je župnik Berce zvedel za te govorice, šel je k nji in zahteval od nje, da svoje govorice prekliče. Ona pa je predrzno vstrajala pri svojih trditvah in naravnost rekla, da jih bo še naprej pripovedovala. Župnik*Berce je bil torej primoran, vložiti proti njej tožbo radi razžaljenja Časti, tembolj, ker je moral pač spoznati, da ima cela zadeva politično ozadje. — Pri razpravi so bile zaslišane priče gospa Welej, g. Prijatelj na gradu in strojevodja g. Rihard Trpin. Gospa Prijatelj izjavi, da ji je obtoženka vse to pripovedovala, ko je bila še pri župniku. Ko je nekega dne gosp. župnik Berce odšel v cerkev, pride Polak po hodniku in ji pripoveduje, da to noč ni nič spala in da je oblečena celo noč gledala skozi okno. Na vprašanje zakaj da ni nič spala in zakaj je bila oblečena, je izjavila, da ji je gospod župnik rekel, da pride to noč k nji spat. Radi tega da je pustila tudi vrata odprta da bi mogla eventualno ubežati. Sodnik konstatira, da je vse to že zastarelo, ker od tistega Časa, ko je Pmak to govorila, so že pretekli 3 meseci. Berce: „Potemtakem se sploh ne sme po samem hoditi, vsaka ženska potem človeka lahko spravi v ,šmarn.u Boste videli, kako bo Štefe hitro vse po svoje zapisal, potem bo pa morda bežal kakor Moškerc." — Štefe na to opazko ugovarja. — Priča Terezija Welej izpove: Obtoženka služi pri meni od 20. novembra Ko so nastali ti prepiri med župnikom in njegovo prejšnjo gospodinjo sedanjo mojo služkinjo Polak, sem jo začela seveda izpraše-vati. Služkinja mi je pripovedovala različne stvari in mi kazala tudi neka pisma. Čitala mi je odstavek iz pisma svojega spovednika naj bo jako previdna pri liberalcih, in naj bo zlasti previdna s pismi. Pripovedovala mi je tudi, da jo je hotel g. župnik po-ljubovati in še druge take stvari. — Priča Rihard Trpin, strojevodja je dobil od obtoženke pismo, v katerem jako žaljivo piše o gospodu župniku. Pri Trpinu je služila Marija Polak 6 mesecev in sicer, predno je šla v službo k g. župniku Beroetu, ki mu jo je on sam priporočil. Pismo, M ga je dobil koncem oktobra, ima še pri sebi ter ga izroči sodniku. Isto se prečita. V njem se najdejo izrazi ^hinavec", „zverinske, hinavske, zo-perne roke," kar se vse nanaša na g. ž. Beroeta. Zast. obtoženke dr. Pegan vpraša na to pričo R. Trpina, če ni P olako vi morda že prej sam pripovedoval kaj slabega o gosp. župniku. — Priča: Jaz ž njo tako daleč sploh občeval nisem. Berce: To ne spada sem. Dr. Pegan: To vprašanje stavim, da se bo pismo razumelo. Župnik Berce: Vi me sumničite. Vzemite nase odgovornost. Dr. Pegan: Rabim olajševalne okolnosti za to pismo. Stavim torej konkretno vprašanje, ste-li res rekli, da g. župnik zaradi tega joka po svoji prejšnji gospodinji, ker sta se igrala ata in mamo. Priča Trpin odločno zavrača, da bi bil on kdaj kaj takega rekel. — Župnik Berce stavi predlog, da se obtoženka za svoje obrekovanje strogo kaznuje. Njemu se ženska sicer smili, ker ve, da je le žrtev zakulisne igre; saj so se slične zadeve od gotove strani inscenirane v to svrho, da se njegova da s t javno omadežuje Ženska naj se torej strogo kaznuje, ker je le na ta način mogoče, da se ji za-naprej zaveže jezik. — Dr. Pegan prosi sa svojo ob to ženko mile kazni. <3osp. župnik Berce zahteva samo zadoščenje. Zadoščenje pa naj mu bo že krivdorek sam ob sebi. S stališča človeka, s stališča duhovnika tudi g. župnik lahko priporoča milo kazen. — Župnik Berce zahteva še enkrat primerno kaznovanje, ker hoče imeti ▼endar enkrat mir pred klerikalnimi intrigami. Početje obtoženke je izvir maščevanja, ki so ga še bolj podpihovali klerikalci. V torek mi je pravila, kako so klerikalne babe čez mene sabavljale in v sredo sem ji aaradi sveze s temi ženskami odpovedal službo. Ako bi bil to prej ve- del, bi je sploh sprejel ne bil. — Na to je sodišče Marijo Polak obsodilo na 5 dniaaporas dvakratnim postom. Obenem je obsojena v plačilo vseh kazenskih stroškov. — Ta afera nam zopet drastično osvetljuje, s kakšnimi sredstvi se skušajo naši klerikalni poštenjakoviči iznebiti neljubih nasprotnikov. Obrekovanje, častikraja, to so jim naj-prilj ubij enej ši sredstvi v dosego njihovih podlih namenov! Zabavni večer „Slavna" je snoči v restavracijske prostore »Narodnega doma" privabil toliko občinstva, da so bili vsi prostori do zadnjega kotička zasedeni. Večer je bil res skozinskoz zabaven. Igralec na klavirju je imenitno igral, krasni samospevi g. R u s a so želi navdušeno odobravanje, da je moral peveo dodajati vedno novih točk, g. Brinšek je kot imitator raznih oseb in instrumentov povsem častno rešil svoj vspored tudi, ko je za Oiril-Metodovo družbo nabral pol klobuka drobiža. Društveni pevski zbor je bil imeniten. Igro nPri zakotnem pisarju" so izvrstno igrali in peli gg. Jeločnik, Kranj o in Sever, omokavzarji so pa nastopili v dveh kvartetih (gg. Bogataj, Jeločnik, Sorko, ,Škr)j in Bogataj, Iv. Čeme, Javan ter W o u ko) Namesto himne »Lepa naša domovina" bi se pač lahko per-sifirala kaka druga pesem, ne pa tako veličastna. Tombola z lepimi krasnimi dobitki in licitiranje živega petelina je doseglo svoj uspeh pri prirediteljih in občinstvu. Prav neprisiljeno veselje je vladalo ves Čas veČers, v kar je pripomogel mnogo restavrater g. Kržišnik, ki se je potrudil, da je postregel svoje Jgoste s pristno kapljico in izvrstnimi jedili. Gasilska slavje. Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo je imelo v soboto trojno slavje. Dva Člana sta bila odlikovana s svetinjo za petindvajsetno delovanje na polju gasilstva; dva Člana sta praznovala petindvajsetletnico in dva člana tridesetnioo svojega delovanja. Odlikovanje se je vršilo ob 8 zvečer v „Mestnem domuu ob prisotnosti vseh članov društva. Svetinje je po primernem nagovoru razdelil tovariš načelnik in tovariš Furlan se je v svojem in v imenu tovariša Pertekla zahvalil za odlikovanje. Po odlikovanju je bil prijateljski sestanek v hotelu „Iiirijaa, kjer se je razvila prav živahna zabava. V krepkih nagovorih se je napivalo odlikovan -cema, sla vijencem, zdravnikom, načelniku, podnačelniku, slogi in lepi naši domovini. K besedi so se oglasih; tovariši Štricelj, Turk, dr. Zajec, Barle, Andloveo, Furlan in Stare kot klobasar. Društvo je podarilo tovari -šeme Bizjaku in Breskvarju za 301etno delovanje zlati žepni uri s primernim monogramom in emblemom. Veseli nas, da moremo beležiti to slavje krepkih in čvrstih naših gasilcev. ke—. „Svobodna misel11! deseta številka, je bila zopet zaplenjena, vsled Česar se je izdaja zakasnela. Dr. Josip Čerin, vojaški kapelnik sedaj v Budimpešti, pride z novim letom za vojaškega kapelnika v Prago. Ljubljanski športni klub sklicuje na danes 9. t. m. zvečer ob pol 9. v restavracijske prostore „ Narodnega doma" svoj ustanovni občni zbor. Deželna vinska klet pod kavarno „Evropa" bo otvorjena v sredo zvečer od 7. do pol 10. ure. Semenf v sredo. Z o žirom na pojasnilo iz mesarskih krogov, da se je na semnju v sredo prodajala goveja živina tudi po 80, 84 in 86, se nam piše iz verodostojnega vira, da je bila povprečna oena živine 56 do 62 h kg in da se je samo en pa"r posebno lepih volov prodal za 84 h kilogram. Mlin zgorel. V noči od sobote na nedeljo je zgorel mlin'Mihaela Strleta v IŠki pri Igu.* Ogenj je nastal, ker so se vnele osi. Škode je 10.000 K. Občinski zaston v Badomlfn je dovolil v svoji zadnji seji „Družbi sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani prispevek 20 kron ter ob enem sklenil, da naj župan vse uradne dopise in pisma kolku je z narodnim kolkom. Župan te zavedne narodne občine je g. Fran Šker-j a n e c. Priporočamo v posnemanje drugim slovenskim občinam ta lep zgled narodne zavednosti radomeljske občine. V Št Jornofn je pri občinskih volitvah dne 7. t. m. v vseh treh razredih sijajno zmagala kmetska stranka proti klerikalni stranki. Mrtvo SO naill pod Komom 20letno Rozalijo Glavač is Bieber-nega pri Sv. Križu. Glavač je bila epileptična, nema in ne čisto normalna, pa jo je na poti vrgla božjast med skale, kjer je obležala in umrla. Telovadno društvo »Sokol11 v Bsjoom mostu priredi dne 5. lanu-arja zabavni večer. Igra se tridejanka „Na letovišču"; poleg tega se uprizori ie nova serija mramornih kipov po znanih klasičnih umotvorih skulpture. Po sporedu ples. Godbo oskrbuje salonski orkester. Vač lepaki! Usnri |o sa vnetjem ptiufi v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji do-b rep oljski nadučitelj Štefan Primožič. Narodno čitalnica v Krikom 3. občni sbor se je vršil 7. decembra. Vseh Članov je bilo 69 Društvo je priredilo tekom leta 1907: 4 gledališke predstave, 1 maskarado, l izlet in 1 poučno predavanje. Dne 31. decembra se priredi Silvestrov večer z burko nTrije tički" in plesom. Društvo je pristopilo v družbe „8v. Mohorja4*, nSlov. Matico41, „ Glasb eno Matico41 in „Akademijo41. Vseh dohodkov je bilo 858 K 54 v., izdatkov 878JK 33 v., tedaj znaša v gotovini pasiv 19 K 79 v.; vraČunŠi vrednost inventarja po 330 K, znašajo aktiva okroglo 310 K. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor s malimi spremembami. Odboru je zbor izrekel zaupnico. Razun tega je bil izvoljen ve-selični odsek, kateri obeta marljivo delovati. Sklenilo se je, da se vsi spisi kolekujejo z narodnim kolekom. G. Krizmano vi se je izrekla zahvala za blagohotno prepustitev klavirja, čestite člane, ki se zbora niso udeležili, se prosi, da vzamejo to poročilo blagohotno na znanje, in še nekoliko agitiraj o za pomnožitev števila članov. Gosp. Lapajnetu se je izrekla zahvala za prepustitev časopisov brezplačno. Odbor. Podružnica Ciril - Metodovo drUZbe V BadOVljid priredi dne 15 t. m. v velikem salonu Kunstljeve restavracije zabavni večer, pri katerem bodo med drugim igrali člani podružnice tudi veseloigro „Eno uro doktor". Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Gostje dobrodošli! Dralno društvo v Dolen|em Logatcu priredi v torek 10. t. m. ob 8. uri zvečer predavanje v hotelu „Kramar". Govoril bo g. jur. L e-nart LotriČ, redakter „Svo-bodne Misli", o postanka -Svobodne Misli". Vstopnina 20 vin. se vporabi za ljudsko knjižnico. Vlom v zupntšče. Včeraj zju traj so dosedaj še neznani tatovi vlomili v župnišče na črnem vrhu, ter odnesli za 20.000 obligacij. O lopovih še nimajo nobenega sledu. Pozor pred nakupom! Čitalnica v Rsfhenburgu priredi dne 6. januarja 1908 koncert in plesni venček pri katerem bo svirala vojaška godba iz Karlovca. To bode prvi vojaški koncert v trgu. Spored koncerta in druge podrobnosti se priobčijo o pravem času. FCUCIli tečaj priredi štajerska narodna stranka dne 27., 28., 29. in 30. decembra v Celju. Mostoe mitnico goriško se opuste s koncem aprila 1908. Predsednik Jadransko banko V Trstu državni poslanec dvorni svetnik pl. V u k o vi ć je odložil svoje mesto kot predsednik. Nemško hišo bi si radi sezidali tržaški Nemci, zato beračijo zanjo pri vesoljnem nemŠtvu. „Deutsche Treue" jim bo že pomagala kakor pri celjski nemški hiši. Eap |e zadela v pisarni dr. Voduškav Trstu v 72letno R o-zino Stanič iz Podgrada. Bila je takoj mrtva. Povožen le bil v Trstu 251etni premogar Peter Medved, ko so se nekemu vozniku splašili konji in divjal semtetja. Medved je dobil hude poškodbe, da so ga prepeljali v bolnišnico. Vlom. V skladišče tvrdke Ko sulic v Trstu so vlomili neznani tatovi in odnesli 680 kron denarja. Pred nekaj meseci je bilo Kosuliču istotako ukradeno 1300 K, ne da bi storilce dobili. Ogenf V Dekanih v Istri je v petek pogorela hiša Ivana Fertuna z vsem pohištvom in vrednostmi. Zavarovalnina znaša 4000 K, škoda pa okoli 10000 K. Zimsko cvetje. Nadučitelj eva hči gdč. Alojzija W a i Š e 1 v Hrušici v Istri nam je poslala stebelce cvetočih jagod, vijolico in dve cvetoči mačehi z domačega vrta. Bes nekaj izrednega v tem času, ko navadno pokriva težka snežna odeja trudno zemljo. Vtopil SO fo na Reki mesar Ivan Čohar. Clnomatographe-theatre Iran-oala na Turlaakom trgu (Katoliški dom) nas prosi, da objavimo, da bodo do 1. februarja 1906 predstave samoob nedeljah in praznikih in sicer ob 10 in 11 dopoldne in popoldne ob 3., 4., 5, 6., 7., 8., in 9. Znižane cene sa dijake in otroke veljajo samo pri dopoldanskih predstavah ob 10. in 11., odrasli pa plačajo pri vseh predstavah torej tudi pri dopoldanskih, navadne oene. Predstave bodo trajale kakor doslej približno eno uro, 8 1000 m filma. Vsako nedeljo bo nov spored. Danes zvečer ob polnosmih sadnja delav-niika predstava. Pripominja se še, da je na vsako vstopnico sa „Merkurja" plačati pri blaganji 20 kr. za prvi razred, kar pomeni sniženje sa eno tretjino. Nesreča. V soboto zvečer je v hiši št. 14 na Dolenjski cesti v kuhinji pri 351etni vdovi Mariji Kramarjevi padla na štedilnik goreča svetilka, katera se je razbila, petrolej pa začel goreti. Ko je Kramar jeva ogenj gasila, se ji je pri tem vnela obleka in skoraj na nji vsa zgorela. Kramar jeva je, kakor tudi njena 41etna hčerka Antonija, katera je pomagala ogenj gasiti, zadobila po vsem životu hude in nevarne opekline. Ogenj je slednjič pogasil nadučitelj g. Anton Li-kozar. Obe ponesrečenki so z rešilnim vozom odpeljali v deželno bolnišnico, kjer je mati včeraj v groznih bolečinah izdihnila. Ker imajo marsikje navado, da obešajo k štedilnikom petrolejke, naj bode ta dogodek resno svarilo, da se ta vkoreninjena in nevarna razvada že vendar opusti. Megla. Včeraj po poludvanajsti uri dopoldne je nastala po mestu taka megla, da se je ponekod komaj 20 korakov videlo predse in je bila za vozni promet velika opasnost. Na južnem kolodvoru sta vsled megle skupaj trčila premikal ni stroj in stroj za brzo-vlak, pri katerih so se razbili odbijači, strojevodja pa je zadobil k sreči le lahko telesno poškodbo. Megla je trajala le malo časa in je bil potem popoldan še dovolj lep. Zasačena prodajalniška tatica. Zadnje tedne se je pojavila neka 18-letna brezposelna služkinja iz Drga-njega sela pri Novem mestu kot tatica po trgovinah. Imela je na sebi vedno dolgo pelerino, pod katero je eskomotirala ukradeno blago ter zopet odšla, ne da bi bila kaj kupila. Te dni je v Bernatovičevi trgovini na ta način hotela ukrasti jopico, a je prodajalka slučaj še pravočasno opazila, nakar so ji plen odvzeli, tatico pa spustili. Ko je to prišlo na uho policiji, je ta vršila poizvedbe in našla pri njej več pokradenih reči, kakor neko jopico, milo, razglednice, šerpe, Kalodont, porcelanaste izdelke in drugo. Mlado tatico so aretovali in izročili sodišču. Sumljiv človek je v zaporu pri tukajšnjem deželnem sodišču. Dne 17. novembra je bil v Planini prijet zaradi suma tatvine. Trdi, da se piše Friderik Oskar in da je rojen leta 1890. v Hamburgu. Hamburške oblasti pa tega človeka prav nič ne poznajo in tudi mu niso prav nič znane ondotne mestne razmere. Sedaj ta nepridiprav že noče dati glede svoje identitete nobenih pojasnil in bržkone mu leži na srcu kak težak kamen. Njegovo sliko je videti pri mestnem policijskem uradu, Nedeljska kronika. Mestna policija je od sobote do danes zjutraj are-tovala 11 oseb, največ zaradi razsaJanja in pijanosti, pa tudi zaradi javnega nasilstva. Snočnja noč je bila mirnejša in le semtertja se je oglasil kak »čuk«, ki je pa kmalu utihnil. Delavsko gibanje. Včeraj se je iz Amerike pripeljalo 180 Slovencev, Hrvatov in Macedoncev. — V soboto je šlo v Ameriko 8 Macedoncev in 3 Slovenci, nazaj je pa prišlo 118 Hrvatov in 162 Slovencev. Iz Prusije se je pripeljalo 60 Hrvatov. Izgubljene in najdene reči. Šolska učenka Pavlina Sežunova je našla denarnico z manjšo vsoto denarja. — Na južnem kolodvoru je bila izgubljena, oziroma najdena škatulja, v kateri je bilo 35 smodk, dežnik in okvir za sliko. — Neki gospod je izgubil vojaški križec z biserno podlago. Pošteni najditelj naj ga odda na magistratu. Izgubil se je v nedeljo, dne 8. t. m. zlat prstan na poti od hotela »Union« do kolodvora. Kdor ga najde, naj ga odda proti primerni nagradi pri upravništvu »Slov. Naroda«. * Drobno nOVlCO. Mehikanski predsednik Porphirio Diaz pride prihodnjo spomlad v Evropo ter obišče tudi Madrid. Potovanje bo imelo političen značaj. — Pri občinskih volitvah v Brnu so zmagali nemški svobodomiselni kandidati, čehi so dobili le osmi del oddanih glasov. — Pet slepih deklet je nastavila njujorška centrala za telefoni stinje. — Generala Degiorgisa je sprejel sultan v avdijenoi ter mu čestital k izrednim uspehom pri reorganizaciji macedonskega orožništva. Obenem mu je podelil veliki kordon Osmanje reda v briljantin. — Jubilejni spominski križci. Vest, da dobe povodom cesarjevega 601etnega jubileja vojaki in državni uradniki spominske križce na rdečih trakovih je prenagljena. O tem se sploh še ni razpravljalo na mero daj m h mestih. — Samomor umetnice. Sloveča ameriška gledališčna igralka Bloodgood se je ustrelila v Baltimoru tik pred predstavo. — Preveč vina. Portugalska vlada je sa tri leta prepovedala nove trtne nasade, da se zajezi nadproduk-oija vina, / — Proti poljsko predlogo namerava baje pruska vlada umakniti v deželnem zboru. — Bivšega^ ministra Pra-deja kandidirajo nemški akoionarji avstro ogrske banke za generalnega svetnika. —- Velika nesreča se je pripetila v rudniku v Fairmontu. Vsled eksplozije je nastal požar. Nad 400 rudarjev je mrtvih. — Smrt v šali. Na Dunaju so priredili enoletni prostovoljci Miklavžev večer. Pri tem je prostovoljec Zankler vzel narihoma tovarišu revolver iz žepa ter meneč, da je prazen, za šalo pomeril po tovariših. Revolver se je sprožil ter je krogla zadela aspiranta južne železnice Kikingerja v čelo, da je kmalu umrl. Nekemu drugemu prostovoljcu je kroglja zdrobila kazalec Telefonsko h nrzoinune »oročila Dunaj, 9. decembra. Enako kakor češki »Narodni klub« je sklenil tudi klub romunskih poslancev poslati B jornsonu svoje čestitke k njegovi 751etnici. Budimpešta, 9. decembra. Včerajšnja seja poslanske zbornice se je pričela ob 10. in je trajala do 4. popoldne. Predsedoval je N a v a y. Začetkom seje so člani neodvisne stranke klicali: »Naj živi kralj!« Hrvati so jim odgovarjali z »živio poslovnik«. Govorilo je 9 hrvaških delegatov. Navay je sedmim izmed njih odtegnil besedo. Trst, 9. decembra. Težaki so na včerajšnjem shodu v gledališču Fe-nice sklenili pričeti s splošno stavko. Budimpešta, 9. decembra. Imunitetni odsek je razsodil, da se mora poslanec Sunilo radi »neposlušnosti« napram podpredsednikb N a v a y j u oprostiti pred zbornico, glede poslanca dr. Dušana Popoviča pa je sklenil da se za dva tedna izključi iz zbornice. Ta sklep imunitetnega odseka potrjuje vest, da nameravajo Madžari Supila in Popoviča izključiti za več sej iz zbornice, da bi s tem otežkočili stališče hrvaških delegatov, med katerimi edino ta dva poslanca razumeta madžarski. Budimpešta, 9. decembra. Današnji seji je predsedoval zopet N a -v a y , ki je dal ukor poslancu neodvisne stranke E b e r j u , ker je za-klical poslancu Supilu: »Plačani komedijant!« Domobranski minister Jekelfalussi je predložil zbornici več poročil, med temi tudi poročilo o pouku madžarskega jezika na vojaških realnih gimnazijah. Nato se je nadaljevala debata o pooblastilnem zakonu. Govoril je hrvaški delegat 11 j i ć , nakar se je generalna debata zaključila. Po odmoru 5 minut je prevzel predsedstvo Rakovszky, ki je prijavil, da so se hrvaški delegati priglasili za sklepno besedo. Budimpešta, 9. decembra. V parlamentarnih krogih se govori, da nameravajo Madžari z novim nasil-stvom onemogočiti hrvaško obstruk-cijo. Razpravo o pooblastilnem zakonu nameravajo takoj končati z g e -n e r a 1 n o debato, ne da bi se spuščali v specialno razpravo, češ, da pooblastilni zakon ni smatrati za pravi zakon, nego samo za sklepni predlog. Stokholm. 9. decembra. Včeraj ob polu 10. dopoldne je umrl kralj O s k a r II. Pokojni kralj je bil znan kot velik prijatelj znanosti in umetnosti. Stokholm, 9. decembra. Prestolonaslednik je zasedel prestol pod imenom Gustav V. Takoj po razglašeni smrti kralja Oskarja je imel državni svet sejo, v kateri je novi kralj Gustav V. prisegel na ustavo. Nato so novemu kralju prisegli zvestobo kraljevski princi. Ministrstvo je podalo demisijo, a je ostalo v službi na izrecno kraljevo prošnjo. Stokholm, 9. decembra. Po vsem Švedskem vlada silna žalost za umrlim kraljem, ki je bil priljubljen v vseh slojih kot pravi oče svojega naroda. Znanstvo in umetnost sta izgubila s kraljem mogočnega zaščitnika in mecena. Oskar II. je bil rojen 21. januarja 1819, dosegel je torej starost 88 let. Švedski prestol je zasedel 18. septembra 1872., ko je umrl njegov brat kralj Karel XV. Kralj Oskar je vspešno deloval na literarnem polju. Njegove »Zgodovinske beležke o švedski armadi«, životopis o »Kralju Karlu XII.«, njegovi prevodi Her-derjevega »Cida« in Goethejevega »Tassa« so mu zagotovili trajno mesto v švedski literaturi. Novi kralj Gustav Adolf V. je rojen leta 1858. Petrograd, 9. decembra. Carica je nevarno obolela. Poklicani so k nji prvi zdravniki-strokovnjaki. Pariz, 9. decembra. Predsednik francoske republike Fallieres je obolel in mora po naredbi zdravnikov ostati v postelji. M sploini dražitvi, ki ii vi j enake pogoju dela čimdalje tcžavnejše, je gospodinjam tembolj priporočati Talanda cej Ionski čaj, ker je zbog velike izdatnosti najcenejši čaj. Žitne cene v Budimpešti. Od* 7 decembra Trrnilu Pšenica ta april . . . . za 10 kg K 13« Pšenica za oktober . . . za 60 kg K 11 45 Rž za april . . . . za 60 kg K 12 60 Koruza sa maj 1908 . . u 60 kg K 7*60 Oves sa april .... sa 50 kg K 8*69 EftVlLtlv. 6 vin. Tišje. Heteoroiojitno porodio. * tu*a manmm aCO uraivl «:a'h«i tfa* 7*6*0 8 1 Oaa •paso-vanja Stanj« barometra ▼ mm p. »• § S V otrovi Nobo 7 9. * 731-6 2 1 al. vzh. jasno 8 T. sj. 7S6 3 - 3 l Sl 8SYZh. megla n a »•?. 738 3 i b al. svzhod del. jasno ■ • 9 9. «v. 7. si. 8. pop '30 i 739 9 730 9 32 58 7 0 sr. j zahod si. jzah. si. jvzh oblačno oblačno sk. oblačno Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura : 4'0*> mm in 0*5° mm.; norm.: U 6 in 0 7. Padavina v 24 urah Lo° mm in 0.0°. Zahvala. 4108 Povodom prebridke izgube naše prelj ubij ene in nepozabljene matere, oziroma tašče in stare matere, pre-blagorodne gospe Ane Branke zdravnikove vdove prejeli smo toliko prijazno izraženega sožalja, da se zato kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku s tem kar najpresrčnejše in najtoplejše zahvaljujem. Ljubljana, 9. decembra 1907. Globokožalujoča rodbina Urban Zupanec. 4099 2 SO sprejme tako! ▼ trajno delo pii Fr. Kraigherju, krojaču na Kongresnem trgu atev. 5 v LJubljani. Slama in seno v balah= Jo ceno naprodaj v skladišču na Martinovi cesti štev. 10. 4076-2 Stanovanje na Rimski cest it. 3, I. nadstropje, S 3 sobami (ena soba 8 posebnim vbodom) kuhinjo, prostornim hodnikom, se zaradi preme&čenja odda takoj ali pa s L lebrnrjem 4 64 -2 Spretnega 41.9—1 stenografa veščega slovenske in nemške stenografije, sprejme dr. Josip Furlan, odvetnik v LJubljani. I. okr. hranilnica in posojilnica regiatrovana zadruga z omejeno zaveso -v mestu Kamnik- ima svoj . v torek, 17. decembra ob treh popoldne v posojilniški = pisarni. = Dnevni red: Sklepanje o likvidaciji zadruge. 4106 Načelstvo. Izmed 41 *-1 najfinejših in najslastnejših čajnih znamk le lALANDA cejtonski čaj. Vri aijitt, m > stanovom obstoječih ii 1 sok tal pritlUta* Jo oddati takoj ali sa februar MM -▼ Ilirski ulioL- Poprskati je pri lastniku Adolfu Hauptmaanu na Kesljetl oostL Učenca s primerno šolsko izobrazbo, ki ima veselje do trgovino s sioianlni blagonli tadi ako ae je ie nekaj eata učil, sprejmem pod ugodnimi pigoji. Leopold LavS a trgovao ▼ Triita, 8araa|aka. Gospodična lito s 11 1 m. atanovanlo s uran*. Ponndbe pod „ oprav. »Slov. Naroda". PitrMjshiBiloleDisb kosovni premos sRlnoKosnl premoi orehovni premog miM premo j po ealaHjMi capah, na cele vagone po premogokupnih cenah, priporoča lastnik premogovnikov 4 7ft—2 j. poidin, essr*' ^■H'y Nova ulica *L 3. R. RIRBISCfl ™« 4108—1 v £JuMja*i, mm 3(ongresaeta trgu It. S priporoča bogato zalogo najfinejših in slastnih obeskov za božično drevesca bonbonov, francoskega aadovja, čokolado, čajnega paoiva, p* cijeno, kompota, vin, ruma, coja, likerjev Itd., lepih atrap, kciario, pokalnih bonbonov. različne potice, prežce, pince, šartelj itd. Tafca|ia|a ia zaaaa|a aaratlla taca*. Žalcu ima svoj Izredni občni zbor o^i«S**«. darila kakor preproje. zasrinjoln, onjleike plete, inrnlture, krajne ierpe in rute, odele, volnene in itepane. Belo Maso (platno. ScMIol Sifoni). nomlzno perilo In robci- najr Nihče naj ne zamudi res ugodne prilike! Pristen; kraški teran se toči 3882—4 na Dunaju XVII. 7 Bergsteiggasse 22 restavracija „zurStadt Pariš". Gostom le no razpolago »Slov. Narod". Za obilni obisk se priporoča Josip Stohrbacker, r eet et^r r a. t er. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Pozor! Pozor 1 Kavarno ,LeoiV V Ljubljani «7-49 na Starem trgu št. 30 vsak torek, četrtek in nedeljo oso noč odprto. Na razpolago je najnovejši ameriški biljard in olek-o o trlčnl klavir, o o Z odličnim spoštovanjem Lil In Fnl Pogačnik. ■ I ♦ r******* *****************TTaf isdajatalj in odgovorni uradnikl Basto P uitoalemiek Lastnina in tisk .Narodne tinkarne'. 11