Po pošti prajeman: ta celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13, — , Četrt , , «5,60, mesec , 2,20, Vupravniit>u prajeman: za celo leto naprej 20 K —h pol l»ta „ 10 , — , četrt „ , 6 , — , mesec , 1 ,70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naroinin« in inserata sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice 5t. 2. Rokopisi se ne vraia.o, nefrankovana pisma n« vsprejemajo. Uredništvo je v S«me-nifikih ulicah št. 2,1.. 17. Izhaja vsak dan, iivzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 2. V Ljubljani, v četrtek 3. januvarija 1901. Letnik XXIX. Kvišku! Danes se vrši po celi Avstriji mnogo volitev. Prihodnji dnevi nam bodo v celotni sliki pokazali izid te vroče volivne borbe, katera naj pomore državi iz neplodnih ob-Btrukcijskih razmer do boljše prihodnosti. Koliko je vlada dosegla ta svoj namen s tem, da je poklicala vse narode na volišče, bomo skoro izpre\ideli in ocanili po što vilkah. En glas pa se čujo iz raznih glasil danes že jasno in prodira iz ljudstva navzgor : Treba nam je zopet delavnega državnega zbora, treba je očistiti tudi deželne zbore, da bo moglo ljudstvo po pametnem in vspešnem delu zavednih zastopnikov priti do ugodnih narodno-gospodarskih preosnov. Po sedanjem volivnem redu je to skoro nemogoče. Saj vidimo, kako v tej volivni borbi najtežavnejše agitacijsko delo na širne maso doseže le malo vspeha v parlamentih, ker je volivni red tak, da je ljudstvo sorazmerno preslabo zastopano, in da je sled njič odločitev višje politike v rokah onih elementov, ki niso iz ljudstva, ne poznajo njegovih potreb in ne delajo zanje. Volivna pravica sa bo morala uglobiti, da zviša naše zastopstvo na višje naravno stališče. Kot uzor ljudskega zastopstva smatramo stanovsko strokovno zastopstvo. Ljudstvo ni specificirano po krajih in po jezikih, ampak specificirano je po svojih mnogoterih stanovskih poklicih in po gospodarskih raz merah. Zlasti v taki državi, kot je Avstrija, kjer živi toliko narodov, mora zavest na-rodno-gospodarske vzajemnosti prodreti, ker edino le ta zavest bo mogla podreti grozno narodno nasprotje in paralizirati ono strast, ki hoče s pomočjo števila ugonobiti manjšo narodnobti. Zdaj imamo tak volivni red, v katerem zmagujejo še liberalne fraze, koder se ljudska izobrazba ni toliko povzdignila, da bi znali ljudje dostojno zaničevati malovrednost teh fraz. Zlasti po malih mestih, kjer se voli le po razredih in po črkah, cvete zdaj politična neizobraženost, neumnost in neodločnost. Tu so obrtniki brez organizacijo, kateri se ne zavedajo široke in obsežne ce-lokupnosti obrtnih razmer in so odvisni od agitatorjev, kateri jim natrobijo, kar jim hočejo. Splošna zmeda in razbitost se kaže povsod, in to ne bo drugače prej, dokler se dosledno ne izvede načelo, da morajo biti stanovi zastopani v državnih in deželnih zborih, kjer se bodo potegovali njih stanovski poslanci za njih opravičene ko risti. Toliko izobraženi pa bodo seveda se le po stanovskih zadrugah. Dokler tega ni majo, morali jim bodo politično kumovati »izobraženci», ki niso obrtniki. Predno pa pride do take pravične organizacije ljudstva, treba je prehodnjega stanja, v katerem sa razveže, kar je proti-naravno združeno, in razdruži v atome. Naše stanje je sedaj tako protinaravno, da se potom naravnega organičnega razvoja ne da razviti do zdravega parlamentarizma. Liberalizem je nastopil s tem, da se je od povedal preteklosti in da je vse razdrl, kar je preteklost ustvarila. Njegov nastop jo razbil, kar je bilo, in je namestu tega postavil novo birokratično in kapitalistično stavbo. Ker je njegov začetek v protislovju z narodnim razvojem, bo tak tudi njegov konec. In kako se more to zvršiti ? Le po splošni, enaki, direktni intajni volivni pravici, izvrševanje katere bodi hkrati dolžnost vsakega državljana. Stari konservativci se boje tega radikalnega sredstva, a nam se zdi opravičeno in potrebno. Parlamentarizem nosi ime in značaj ljudskega zastopstva, a vsakdo vidi, da to v resnici ni. Državni in deželni zbori bodo v resnici zastopniki ljudstva le, če se vse sedanje krivične »predpravice« odstranijo in vpelje resnična enakost v zastopstvu. Res je ta ideja rerolucijonarna, a ta revolucija je tako mirna in upravičena, da za služi ime reforme. Dolgo itak ne more ostati pri taki splošni razdruženosti, ampak ljudska zastopstva bodo po naravnem vzgoju parlamentarizma se prestrojila po stanovski organizaciji, katera rase vedno očitneje na dan. Prišel bo potem čas, ko bodo zastopani organizovani stinovi po svojih strokovnih zastopnikih, in v tej dobi bo oživel parlamentarizem in bo imel zopet življenjsko moč. Bati se nam te izpremembe ni treba. Saj so zadnje volitve na Kranjskem pokazale, da direktna in tajni volivna pravica ni nam nikjer v škodo, koder se potrudijo poklicani voditelji in učitelji ljudstva, da ga politično vzgoje. Kjer je ljudstvo dovolj poučeno, kaj in koga naj voli, tam se nam ni treba bati poraza. Nasproti gremo velikim izpremembam. Da se bo parlamentarizem izpremenil v označenem demokratičnem smislu, je po raznih izjavah postalo vedno bolj verjetno. Mi pa imamo dolžnost, da ljudstvo vzgojimo vedno bolj, da bo zrelo in zavedno takrat, kadar nastopi nova doba z novimi dolžnostmi in pravicami. Neumorno se naj deluje po društvih in na shodih, da bo ljudstvo natančno poznalo svoj položaj, svoje prijatelje in sovražnike. Volivno gibanje. Trst. Danes se vrši tudi v Trstu volitev enega poslanca v peti kuriji. Kandidatje so štirje: Učekar, Dompieri, Ilortis in Slovenec dr. Il y b a f. Da bi zmagal slovenski kandidat, ni upanja, ker so Italijani v okolici tržaški uzmali nad 1000 slovenskih glasov. Mnogo naîih volivcev ni dobilo legitimacij, drugim so popačili imena ali hišne številko. Sploh se godé v Trstu nečuvene sleparije, da bi Slovence potisnili v kot. In kaj poreče vlada na to? LISTEK. Mir,.. (Božična slika, spisal I. S.) (Dalje.) In zopet: »Pijanec se izpreobrne, kadar se--« »Res, res, ne moremo, ne moremo . .« In vse je kazalo, da jo vse zastonj, da ni mogoče. In Jerko je jokal na skrivnem in se cd jeze in žalosti — napil . . Potem pa je zopet taval in postopal okrog, prosil, obetal, prisegal in zopet prosil. To so bili odločilni dnevi njegovega življenja. Naposled je omečil trda srca . . . »Žganja ne več,« rekli so mu, »sicer — sicer si izgubljen,« in on jim je pol v radosti, pol v skrbeh in pomiselkih prisegal, da se bo odvadil žganja .... In postal je cerkvenik, skrben, marljiv, varčen, obenem: poboljšal se je . . Ni ga več zmotila žgana mamljiva pijača in bil je povsodi vesten. * * • Pusti so bili samotni dnevi na gori, pusti, pusti . . . Gorska samota: majhna bela cerkvica, lesena mežnarija s stajo, par njiv in saden vrt - a sicer, no, sicer ni bilo na gori ničesar. Okrog z grmičevjem zaraščena peščena planjava, potem gozd v vznožji gore in nizko doli lepa zelena dolina s svojimi mirnimi vasmi, polnimi živ- ljenja in veselja. In tam na gori je sameval Jerko s svojo staro materjo, sameval je celo dolge tedne, mesece in leta. Gledal je ob jasnih solnčnih dnevih tja v prijazno dolino, sanjal o prejšnjih dnevih, o prejšnjem življenju in veselju, in se je res dolgočasil . . No, sčasoma se je privadil samoti, a vendar ne popolnoma. Neutešljiva želja ga je gnala nazaj v dolino, in res je s početka pogosto zahajal nazaj. Zaželel je po žganju, vzbudila se je stara strast z neutolažljivo žejo. Seveda, pot z gore v dolino jo bila dolga in strma, in priložnost ... Ko pa je prišel v vas, premagal se je, pomneč svoje prisege in boječ se za svojo službo, za svoj kruh ... S početka so je težko premagoval, a sčasoma se je privadil. In kadar sa je prikazal v vasi, odprla so se vrata te ali one krčme in v njih so se prikazali pijani obrazi njegovih nekdanjih sopivcev, skuštranih las, debelih rudečih nosov in mrtvih očij in so rekli: »Glejte, Jerko Godina, gorskega samotarja ! . . . Pridi, bratec, pridi, mi ga pijemo, ha, ha . . .« Njihov smeh je bil surov in glas neprijeten. No, on.je zbežal. Spomnil se je, da je v njih družbi zapravil zlati čas in srebrni denar, da je v tem neumno zaživel svoje lepe mlade dni, prodal svojo zdravjo, svoje življenje, dobro ime, in skoraj skoraj skoraj svojo srečo . . . Zato je bežal, bežal, in oni so se mu smejali. Sčasoma jo lažje prestajal dolgo dni na gori. Sadni vrt mu je dal češpelj in drobin in stara mati mu je nabrala brinja. Kuhal je izvrstnega domačega prepaljenca in — pil. V dolini pa so vpraševali bratci : »Kje je Jerko ?» »Jerka ni. Ne pride več, boji Be.« »Čudno, čudno.« »R^s čudno.« »Ni ga več, izmedroval se je.« • Izmodroval? Hm.« Res st» je izmodroval . . . * H< »Jerko, Jerko, ne pij,« svarila ga je mati. Zastonj. Prepaljenec jo bil dober, močan — in Jerko ga jo pil. Bil je sam, kdo ga je videl 1 »To je tvoja poguba, tvoja smrt,« rekla je mati in skrivala ključe ter zapirala žganje. Skoraj ni bilo več pomoči zanj. In vendar je prišla reSitov, nepričakovano čudna, toda skoraj edina rešitev. Stara strast do žgano pijače se je znova povrnila in bolj in bolj obvladala slabotnega Jerka Godina . . . * * » sveti večer jo vladal po zemlji, kot danes Celo povsem mu jo bil pododen : lep, mesečen, mrzel . . . Jerko je odzvonil tedaj hitro sveti večer, potem se je napil in obležal na postelji, a starka ju molila, goreče molila. Ni bil lep sveti večer za njo. Cula Istra. Iz Poreča se brzojavlja, da je včeraj zaradi današnje volitve v peti kuriji prišlo tjekaj pol bataljona vojakov iz Trsta, da preprečijo nemire, kakor so se vršili leta 1897. Klic na pomoč. Iz Istre se poroča „Edinosti": V Kanfanaru so v peti in četrti kuriji zmagali Italijani. Mnogi naši «o zadolženi pri Italijanih, Nekateri so morali glasovati za Italijane, ker so se bali tožbe, mnogi so ostali doma. Italijani sedaj nočejo kupiti vina od onih, s katerimi so se pogodili, ker so glasovali za našo stranko. In ti so sedaj siromaki, ker vina ne morejo spraviti v denar. Zato priporočamo svojim rojakom: Ako kupujete vino v Trstu, kupujte ga od hrvatskih in slovenskih vinorejcev. Občinske volitve na Koroškem. Iz Celovca, dno 30. decembra Letošnjo zimo so vrše po večini koroških občin nove volitve. Deželni zbor je bil letošnjo pomlad vpeljal za občine tajno volitve. To je opomoglo toliko, da prihaja pri volitvah na dan ljudska volja. Dosedanji izid kaže, da je po mnogih občinah odklon-kalo liberalcem Mnogokje, kjer so doslej neomejeno gospodovali razni vaški mogočneži, »bauernbundarji« itd., je prišel po sedanjih volitvah preobrat. Če tuli po več občinah še ni zmagala naša stranka, doseglo se je vsaj toliko, da se je razbilo neomejeno gospodstvo do zdaj gospodujočih klik. Tako se je zgodilo v Galiciji in v T i n j a h. V prvi vasi je po poročilu liberalnih listov izvoljenih 7 »črnih« in 5 »belih« (!), v drugi so si neodviBni kmetje priborili jeden razred. Nad tem hudo jav-kanje v nasprotnih listih, kar je dokaz, da smemo z izidom volitev biti zadovoljni. Sijajno zmago si je priborila slovenska stranka po hudi borbi na Gozdanjah nad Vrbo. Ta občina je bila doslej vedno v nemškutarskih rokah. Pri volitvi dne 22. je pri prižgani luči, čula in molila, a Jerko se je premetaval v težkih sanjah po postolji, v težkih sanjah. »Jerko, Jerko, ti boš zapravil svojo in mojo srečo,« tarnala jo stara Godinka in brisala solze. Takrat je potrkal nekdo na okno. »Brž, brž, obhajilo,« vpil je oni, ki je potrkal. »Kam pa ?« izpraševala je prestrašena starka v skrbeh za sina. »V Klanec. Staro Gorčanko. » A, a! ... 0, za božjo voljo . . . . Jerko, Jerko, obhajilo.« Jerko se jo le deloma predramil in se nekoliko nejevoljno preobrnil na postelji. »Moj Bog, Jerko, hiti, staro Gorčanko pojdete obhajat « • Aaa.« Zmajal je z glavo in spal dalje z acva-jočimi ustmi. »Jerko, Jerko, ne obotavljaj ge, mudi se, stara je Gorčanka . . .« Tedaj se je predramil in vprašal kot popolnoma trezen : »Gorčanko ?« Zunaj jo zopet trkal in vpil: »Brž, brž ! . . .« »Da, da, takoj,« odgovoril je Jerko, mel si oči in hitro oblačil debelo zimsko suknjo, iskal palico in drugo potrebno stvari. Res jo bil mahoma tr< zen in odšel je v dolino. (Dalje prih.) , dec. je slovenska stranka prodrla v II. in III. razredu. Udeležba je bila ogromna. V II. razredu je prišlo od 32 volivcev volit 30, in je naša stranka zmagala z 2 glasoma ; v III. razredu je prišlo od 118 volivcev volit 109 in so naši zmagali z 1 glasom večine ! častna zmaga po hudi borbi. Slava volivcem ! NaDjekšah in na Bistrici ob Pliberku je slovenska stranka prodrla v vseh treh razredih. Obe občini ste bili tudi doslej že v slovenskih rokah. Nasprotniki so v obeh občinah poskušali svojo srečo, a zaman! VSkofičah ob vrbskem jezeru je slovenska stranka zmagala v III. in II. razredu popolnoma, v I. na polovico. Nasprotniki so zelo napenjali svoje moči, kajpak ! pod vodstvom — učiteljev ! V G 1 i n j a h (Medborovnica) je slovenska stranka prodrla v dveh razredih, istotako v Bekštanju, kjer so se učitelji zelo trudili, da spravijo svojo gardo v odbor, a so zmagali kmetje na vsi črti. Le po žrebanju sta dva odločna nasprotnika prišla v odbor. VRožeku si je slovenska stranka priborila III. razred ; drugega, žal, še ni mogla izviti naprotnikom. V S t. Petru na Vašinah b-3 zmagali s hudim pritiskom nemčurji. Kriv je temu ondotni župnik. Občina tudi doslej ni bila v naših rokah. Politični pregled. V Ljubljani, 3. januvarija. Starostnega predsednika za poslansko zbornico iščejo razni avstrijski politiki mej raznimi državnozborskimi kandidati, oziroma že izvoljenimi poslanci. „Narodni Listy" so prišli že z imenom na dan. Pravijo namreč, da je bodoči predsednik za nekaj prvih sej nove poslanske zbornice že izvoljeni poslanec krakovskega mesta dr. Wei gel. Mož je star 75 let in ima torej največ upanja za predsedniško mesto. No, prav gotova pa ta zadeva še ni, ker imajo liberalni veleposestniki pripravljenega za to mesto dr. Baernreitherja. Volivni oklic konservativnega ve-leposestva je včeraj zagledal beli dan. Ta volivni oklic je po mnenju dunajskih listov najvažneji dokument v sedanji volivni peri-jôdi. V oklicu ni prav nobenih očitkov in rekriminacij na to ali ono stranko, marveč kaže samo na sedanje zmede v monarhiji in našteva sredstva, ki bi naj ublažila velika nasprotja. Pred vsem se izjavlja oklic proti obstrukciji, ki je glavno zlo proti rednemu parlamentarnemu delu. Papeževo pismo o zakonu proti francoskim kongregacljam je vzbudilo v vseh cerkvi sovražnih krogih mnogo hrupa, kar je pač prvi dokaz, kako je zabolela francoske politike grožnja, da se odvzame Franciji protektorat nad kristijani v gorijentu. Vladni listi ostro kritikujejo „vme-avanje v notranje zadeve Francije". „Re--publique Française" piše: „Le jeden odgovor imamo na papeževo pismo : Zakon naj se vsprejmo in točno izvaja. Papež pozablja, da so Španija, Južna Italija in Irsko, ki so rop kongregacij, na najnižji stopinji materialnega in moralnega uboštva." — Takega pa še ne. Cerkvene kongregacije so torej krive bede v naštetih deželah, ko je vendar jasno, da so temu vzrok vlade same, pred vsem pa italijanska in angleška. Tako bedasto nesmiselnih besed še ni kmalu iz-bleknil kak list. Radovedni smo, kdo veruje njegovim lažem. In v Franciji, kdo je kriv neznosnim razmeram, ali ne vlada sama s svojim ostudnim nasprotovanjem katoliški cerkvi. Mirovna pogajanja v Kini se prično meritorno v najkrajšem času. Glasom najnovejših poročil je kitajska vlada načelno vsprejela mirovne pogoje in se morda že danes prično meritorni razgovori. Nemška vlada simpatično pozdravlja sklep kitajske vlade. V Berolinu smatrajo ta sklep za resen korak k vrnitvi normalnih razmer v Kini, objed nem je pa tudi dokaz, da se je konečno našel pot rešitve kitajskega vprašanja, s katerim so zadovoljne vse velesile. Prvo avstralsko zvezno minister- L / stvo. Pred nekaj časom smo poročali, da i nuje '/Mía uth «nelii-blih države p vzgledu zveznih držav v Severni Ameriki. Ta misel se je sedaj, seveda pod neizogibnim protektoratom angleške vlade, srečno iz vršila in nov» velika država ima že tudi svojo vlado. Novi kabinet je sledeče sostav-ljen: Barton ministerski predsednik in vodja zunanjih zadev; Deakin generalni pravdnik ; William Lyne notranje zadeve ; George Turner finance, Kingston trgovino, Dickson vojno in John Forrest poštno upravo. Listi, seveda zopet angleški, naglašajo i velikim veseljem, da se je Bartonu posrečilo pridobiti za vlado same avstralske državnike prve vrste. Barton je vnet zagovornik zvezne misli in uživa veliko ugleda mej stanovskimi tovariš.-odvetniki. On je tudi mož, ki je pred letom vodil deputacijo na Angleško in bržkone tedaj tudi definitivno prodal An gležem svojo novo državo. Slovstvo. Trinajst torkov v čast sv. Antonu Pa-dovanskemu. Spisal o. Alfonz Furlan, mašnik frančiškanskega reda. Jako lična knjižica s skrbno izbrano vsebino za častivce sv. An tona z molitvenikom stane v platno vezana 64 h, v pergamentu z rudečo obrezo 76 h. z zlato obrezo 92 h in v šagrinu z zlato obrezo 1'20 h. Dobiva se knjižica v samostanu čč. oo. frančiškanov. »opisi. Iz Toplic. (Raznoterosti.) V nedeljo 30. dec. imel je v Toplicah novo mašo naš rojak č. g. P. Anselm M u r n. Govoril je P. Engelbert Pollak, ki je v kraBnem govoru pokazal, kako je duhovnik, kakor nekdaj Kristus, postavljen v padec in vstajenje mnogih. Kdor se drži naukov, ki jih uče krščanski mašniki, njemu so duhovniki v vstajenje. Kdor pa dela in ruje proti duhovnikom, tak pa je sam svoj grobokop, bodi si že v verskih rečeh, bodi si že v posvetnih zadevah. Po končanih volitvah je pri nas to znamenito, da sedaj noče nihče več veljati za liberalca — ker se sramujejo samih sebe in svoje umazane in lažnjive agitacije. Eden prej ob volitvah najstrastnejših zapeljanih liberalnih agitatorjev preti celo s tožbo onemu, od katerega bi zvedel, da mu pravi »liberalec». Te volitve so pri nas očitno pokazale, kako dobre so tajne in direktne volitve. Ljudje bo se pri njih mnogo naučili, spoznali so svoje prijatelje, utrdili si samozavest. Od liberalcev, tako pravijo, se ne dajo več voditi za nos. Kako značaj ni so naši kmetje, naj povem le to : Na Toplicah nimamo nobenega odločno našega t. j. katoliško mislečega gostilničarja, to se je pokazalo posebno ob zadnjem volivnem shodu. Tu kmetje to dobro vedo in čutijo. In zato ob volitvah ni nihče naših hotel iti v nobeno gostilno na Toplicah, ampak šli so kar naravnost domov, dasi jih je mnogo prišlo eno uro ali celo dve uri daleč in so zjutraj že na vse zgodaj šli od doma. Čast takim možem ! Svoji k svojim ! — Včeraj 1. t. m. padel jo prvi sneg. Iz Ribn ške doiine, 2. jan. »Slov. Narodu« in njegovemu dopisniku iz naše doline z dne 29. dec. 1900 ni nič kaj všeč, da je 268 kmetskih posestnikov poslalo g. kaplanu Brešarju zaupnico, katera je bila natisnjena v št. 290. »Slovenca«. Zato »Narodov« dopisnik izraža dvom o številu teh podpisov. Objednem pa g. dopisnik v »Slov. Narodu« vso dolino in njene prebivalce, ki no trobijo v liberalni rog, prav »napredno« obira in sramoti. Dovolite g. dopisnik »Slov. Naroda<-, da jaz vsaj nekoliko pokažem vaše trditve v pravi luči. Dopisnik »Slov. Narodat dvomi o podpisih te zaupnice. Prosim g. dopisnik »Slov. Naroda« vprašajte malo po ribniški župniji, ali so kmetje zaupnico podpisali, ali pa bo obrnite do uredništva »Slovenca«, pa ne bo vam treba o istinitosti teh dopisov beliti glave. Čudno so vam mora zdeti, kako morejo izreči kmetski posestniki tako sodbo o »Slov. Narodu« in prekrasni liberalni misli, zraven pa še sodbo izreči o drugih liberalnih listih, katerih no bero. Vidite g. dopisnik, je že tako, človek ni v Afriki, pa le izve, kaj se tam godi. Čudno bi bilo, če bi človek moral biti pri VBaki stvari, če bi jo hotel soditi. Vidite g. dopisnik, vi tudi niste skoraj gotovo poznali »Svetega Tončka«, o katerem niti prav ne veste, kedaj je živel, pa ste ga le počastili v svojem naprednem listu. Je že tako, da človek kaj ve, četudi nima v r^kah in pred očmi; vsaj tudi v druzih slučajih tako ravnajo na pr. pri sodiščih, kjer morajo pričam verjeti. Pa poglejmo dalje vaš dopis v »Slov. Narodu«. Vi dalje trdite, da spoštujete »poštene duhovne«. Povejte no, kateri pa so v vaših liberalnih očeh »pošteni« ! Ali papež, ali Jeglič, ali Missia, ali kateri ? V Ribnici sami ste imeli povsem duhovne, ki se niso prav nič pečali 6 politiko, ali ste spoštovali te ? Kaj še ? Take bi morda spoštovali, ki bi bili orodje »liberalne misli«, pa še teh ne. Je že težava dandanes, ko ni več kalinov v duhovaki obleki. Kakor je videti, vas tudi silno peče, da slovensko ljudstvo ne mara za gg. Božiča, Lenarčiča in Pirca. Kaj ne družba teh bi vam bila kaj všeč bodisi na Dunaju ali v Ljubljani. Vemo, dobro vemo, kaj želite. Toda vsega vašega dopisa pa ne smem grajati. Izpregovorili ste v njem povsem resnico, ko ste zapisali: »Kolikor nam je znano, ni bila ribniška okolica nikoli liberalna«. To jc istina tako gotovo, kakor je istina, da ne moremo umeti, kako je mogoče, da to neliberalno okolico zastopa v dež. zboru „napredni" liberalec Višnikar r Resnica pa ni, da »napredno-misleči Višnikar še ni škodoval svojemu volivnemu okraju«. Vprašajte vendar gosp. dopisnik »Slov. Naroda« g. Višnikarja — vsaj ste tako blizu njega — če morda misli g. Višnikar, da je svojim volivcem koristil s tem, da je v dež. zboru glasoval za razdelitev občine Rob ? Aii je pa morda kmetom s tem koristil, da je v dež. zboru potegnil s kmetskimi nasprotniki v zadevi dež. kulturne predloga ? Ali je obmejnim Slovencem, katerim želite Božičev in Lenarčičev in Pircev, koristil s tem, da je s svojo odsotnostjo v drž. zboru pomagal zavreči slovensko gimnazijo v Celju ? »Pa vrnimo se« — z »Narodovim« dopisnikom — »zopet k Ribnici«. Ker katolikom kadite z davno že umrlim »Svetim Tončkom«, dovoite, da vas vprašam, kaj pa ima ta človek opraviti s sedanjo politiko ? Če hočete tiste obujati „ki so naše nevedno in lahkoverno ljudstvo« — kakor pišete v „Narodu« — „sleparili in za nos vodili«, pa ostanite kar v Ribnici Tam boste tudi našli take ljudi, ki so »ljudstvo sleparili in za nos vodili«, in tudi iz najnovejše dobe se dobijo naprednjaki te vrste. Pa pustimo te razprave. Odkrito Vam g. dopisnik »SI. Naroda« povem, da se mi kar smili tisti Lenarčičev voznik, o katerem trdite, da so ga v -Loškem Potoku podivjano babure napadle«. O ti ubogi voznik, ki je tako mirno »fural«, pa jo je skupil. O te ženske, da mirnemu vozniku ne privoščijo miru ! Naj bi bil mirni voznik vsaj bežal k županu Rusu, ki jc kazal na Višnikarjevem shodu v Ribnici svoje močne pesti — tem strašnim klerikalcem. Ker ste g. dopisnik »Slov. Naroda« vso ribniško dolino zbrali pod svoje peroti, moramo tudi mi pogledati v kraje, katere omenjate. Torej v »Nemški vasi« — pravite — <>so ondotni katoliki s kamenjem napadli mirne ribniške goBte, gredoče iz katoliške Nacetove gostilne«. Tema je res že bila, da ti »mirni« ribniški gosti niso vedeli, ali so še v Nemški vasi, ali so že na potu proti Ribnici. Nihče ne odobrava, če se mirne ljudi napada s kamenjem, vendar, g. dopisnik, preiščite prvič vso zadevo, da bo-detc kaznovali napadalce in drugič ne trdite in pravite toliko o »mirnih« ribniških gostih. Ali Vam ni znano, kako »mirni« so bili ribniški gosti pretečeno jesen, ko so se vračali pozno zvečer 8 kraja, kjer so krompir pekli? Če bi se tako vedli kmetski fantje, bi gotovo drugi dan južinali v luknji. Ali ni res, g. dopisnik »SI. Naroda« ? Ravno tako ne pišite v časopise, o čemur niste prepričani, da je resnica, čegava hiša v Dolenji vasi je bila namazana s tiato »glazuro«, ki Vam jo tako všeč? O tem nihče nič no v6 in na nobenem zidu ne more nihče pokazati sledu te »glazure«. In, če bi bilo to res, ali je za vse to odgovorna duhovščina? Č« boste g. dopisnik : »SI. Naroda« vsako reč na rovaš duhovnov pribili, potem bodo katoliki krivi tudi naslednjega : Če bo imel g. Višnikar še kedaj priliko v drž. zboru umakniti se glasovanju za celjsko gimnazijo, krivi bost« katoliki ali »klerikalci«. Če bo g. Višnikar glasoval še kedaj v deželnem zboru, da se kmetom v škodo razdeli kaka občina, krivi ste vi katoliki. Če pride v dež. zbor letos še kakšen predlog v povzdigo kmetijstva in bo gcap. Višnikar proti glasoval, krivi ete katoliki. Če bo kak naprednjak stopil v »luterS« vero, krivi boste katoliki, ki hodite k misi-jonom in k sv. maši. Ce bodo protestantje zapodili odpadle katolike in jih ne bodo marali v »luterš« vero Bprejeti, krivi boste katoliki. Če ne boste katoliki pridno hodili' v ribniški trg liberalcev častit, krivi boste vi, zakaj ste pa katoliki. Samo ena sama izjema je tu, ta-le: Ce ne bo g. Višnikar nič več deželni poslanec ribniške doline, kriv bo on sam in njegov liberalizem. Torej: Caveant agricolae, no Višnikar detrimentum capiat! Z Vač, 1. januvarija. »Slovenski Narod« z dne 3. dec. 1900 štev. 278 je poročal o shodu narodne napredne stranke na Vačah da se je zbralo okolo 200 volivcev, kateri so enoglasno sprejeli kandidaturo gospoda Lenarčiča in Jelenca. Kako so volivci na tem klavernem shodu pritrjevali tema kandidatoma, videlo Be je na dan volitve. Liberalci so pri svoji agitaciji nabrali sicer nekaj glasov, sreča pa jim ni bila mila. Ko je naš dacar Jože Beuc v gostilni pri Dobravcu, takrat ko so vino vozili, za mizo skrivnostno ginjen spal, so mu pri tisti priložnosti vsi nabrani glasovi iz njegove torbice zginili, tako da jih je za gospoda Lenarčiča na dan volitve le 8 v torbici še ostalo. Šalj ivi vozniki so gospoda dacarja skušali opozoriti na to nevarnost, da glasovi gredo iz torbice, pa se Jože za vse to ni zmenil, zaradi tega mu svetujemo, da je prihodnjič bolj previden, da ne boste tako strašansko pogoreli. Tista trojica na Vačah, ki se sama zove z lepim imenom volivci »narodne napredne stranke«, nas jo psovala že v »SI. Narodu« št. 262, da smo sami puhloglavci. Videli ste pri volitvi, kaj znajo »puhloglavci« napraviti. Videli ste, ako niste slepi, kako zaupanje uživate pri naših zavednih občinarjih, z vašim volilnim shodom pa znate burke uganjati, kakor vam drago. Dnevne novice. V Ljubljani, 3. januvarija. Državnozborska volitev v Ljubljani. Pet kandidatov ima danes Ljubljana. Na narodno-napredni strani se agituje s silno strastjo Kar leze in gre narodno • naprednega, vse je na nogah. Na naši strani je malo mož, ki gredo z odločnostjo v boj premimi, premehki so naši napram nasprot nemu terorizmu. Pač slehernega našega somišljenika dolžnost je, ob takih bojih odločno in energično se postavili. Sicer pa tudi smešnih prizorov ne nedostaje ob tej volilvi. Za vesele prizore skrbi „neodvisni" kandidat Kunčič, ki je danes s cilindrom prišel na voliščo in ki nagovarja agitatorje ostalih strank, naj preveč ne delajo proti njemu. Vse se smeje in mu daje zagotovila, da ga gotovo voli. Vesel pripoveduje mož okoli, da je „posestnik 300 častnih besed", Včeraj je mož sklical volivni shod k Vi-rantu. Tako veselega večera še ni bilo v Ljubljani. Bil je to shod, prav primeren za politično zrelost nekaterih Ljubljančanov, kajti na tak shod je prišlo natlačeno polno ljudij, seveda vsi z zlobnim namenom, da se ponorču;ejo s Kunčičem. Mož so je globoko poklanjal in bil ves iz sebe ob splošnih klicih : »Živio Kunčič !« Končno je Kunčič stopil na stol in pričel razvijati svoj program, v katerem je bila glavna obljuba „če srečno skozi pridemo«, da odpravi ljubljansko meglo. Predlagal bo v drž. zboru, da bo napravijo kanoni in se strelja v meglo. Knjige, v katerih jo vknjiženo potresno posojilo, se morajo po Kunčičevem programu vreči pod mizo in zažgati. Tudi nomški je govoril, da bo tudi » mit den deutschen Personalo gut sein« „aber die ondern sollen eieh aloveniBch lernen«. Obljubil je tU(li nenški, da bo napravi! »Kanon«« von dia Nebel«. Ljudje so Kunčiča vzdignili in ta moment je Bpoznal pripravnim dr. K a p u s, da bi priporočal Tavčarja. Menda j e b i 1 Kapua mnenja, da sta Kunfii« in Tavčar jednako vredna, ali pa imata i s t o j a s n o s t v programih. Seve jo bila Kunčičeva kandidatura »so-glasno sprejeta«. Kunčifi bode danes debelo gledal, ko bo videl, da so »častne besede« zginile v nič. Nemci gredo dane» v velikem itevilu na volišče. Nemški kandidat gosp. Baumgartner bode imel preoej glasov. Za Tavčarja liberalci silovito delajo. Mnogim našim ljudem se ni dostavilo glasovnic. Ko so jih zahtovali na magistratu, dejali so ond:, da jih dobe pri volivni komisiji. Pred voli /nim lokalom v »Mestnem Domu« pa stoji policija, ki ne pusti volivcev po legitimacije. Liberalna agitatorja Rohrman (tvrdka Pa kič) in v soboto obsojeni Trošt 1 Karol imata polne roke legitimacij in uradnih glasovnic. Splošno pozornost je vzbudilo, da je socijalnodemokratični kandidat Železnikar povedal dr. Tavčarju na ves glas celo vrsto dejstev o nedoslednosti narodno napredne stranke in o lažnji-vosti »Naroda«. Dr. Tavčar je vsa predbacivanja moral pogoltniti, ker je Železnikar govoril samo resnico. Bivši soe. demokratiški kandidat H r i-bar v Vodmatu danes agitira za »Naro-dovce«. Železnikar je takemu poštenjaku dejal v obraz, da je bil rudeč le radi tega, da so soc. demokrati pili pri njem. Imena narodnonaprednih trgovcev, ki so danes šli v boj za Tavčarja, razpošljemo po deželi. Do 1. ure popoludne je bilo 1000 glasov, Nadaljuje se volitev od 3. do 6. ure. Mej pavzo bodo »Narodovci«, ki imajo ves aparat v rokah, poslali v boj vsa svoja »poštena sredstva«. Tavčar in Kunčič sta na volišču večkrat — skupaj stala. Kunčič je menda v zavesti, da bi vsi »Narodovci« tudi njega volili, ako bi ga priporočal dr. Tavčar. Pyrrhove zmage. Mesta in trgi so bili doslej liberalne trdnjave. Računali so na velikansko večino. A izid je pokazal, da so te trdnjave se silno omajale. Komaj z najhujšim terorizmom in le zato, ker je mnogo naših somišljenikov ostalo doma, sta z minimalnimi večinami prilezla kot izvoljena poslanca na dan liberalna kandidata. P 1 a n t a n na Dolenjskem ima le 30 glasov večine, na Notranjskem in Gorenjskem, kjer so vedno liberalci pisali, da imajo neomejeno gospodstvo, je zmagal Ferjančič le s 43 glasovi. Tako majhna je nadoblast liberalcev v mestih! O liberalnih trdnjavah ni več govora, le o skromnih večinah. Ponavljamo dr. Tavčarju včeraj izraženo so-žalje. Mi smo napredovali povsod, liberalci pa tako nazadovali, da so komaj obdržali še svoje postojanke. Ogromna večina celega naroda je protiliberalna. Meščanski klub ima, kakor navadno, danes zvečer ob 8. uri v društvenih prostorih v Katoliškem domu svoj zabavni večer in vabi k obilni udeležbi vse p. n. dru-štvenike. Imenovan je narednik 97. pešpoika Jan. Demšar davčnim pristavom in prido-Ijen davkariji v Litiji. Zabavnega večera na čast došlim društveriikom »Slovenske šolske Matice«, ki ga je priredilo »Ljubljansko uči teljsko društvo« dne 28. grudna t. 1. v mali dvorani »Narodnega doma«, se je udeležilo do 250 oseb, in to ravnateljev in profesorjev srednjih sol in učiteljišč, okrajnih šol. nadz mikov, učiteljev in učiteljic ljudskih šol in drugega občinstva. Društveni predsednik, g. nadučitelj Fr. Gabršek v navdušenih besedah pozdravlja udeležnike, razloži namen »Šolske Matice« in izraža veselje, da so si segli v roke srednje- in ljudsko-šolski učitelji v skupno delo na polju vzgoje m pouka. Izmed mnogobrojnih gostov pozdravlja posebej prebl. g. ljubljanskega župana Iv. Hribarja. Nato je predaval g. pri-marij dr. V. Gregorič »o zdravem stanovanju« in podajal navodila, kako si ohranimo zdravje, skrbeč za dober zrak, pravo ventilacijo, snago, kurjavo in razsvetljavo. Za svoj trud je žel občno pohvalo in zahvalo. Gospa Danilova, g. Danilo in g. Zuž< k so s svojimi ženskimi in moškimi karakterji in komičnimi prizori vzbudili občno priznanje njih umetniške izvežbanosti. Vmes pa je g. R. Vrabl, katerega je na glasoviriu prav spretno spremljal g. Svetek, s svojim Bveiim glasom in s popolnim vspehom naslajal zbrano obči ostvo z več pevskimi toč* I kami in tako pripomogel da je bil ta učiteljski večer eden najzanimivejših. Javno predavanje v »Kat. domu«. Sinoči je govoril g. dr. Gruden o tem, kaj nam je prineslo 19. stoletje. Med drugim je opiBal posebno prevrat, ki so ga napravile tovarne, železnice in elektrika. Razložil je razvoj liberalnih in socijalnih nazorov. Primerjal je šolstvo sedanjega časa z onim pred sto leti itd. Navzoči so poslušali govornika z velikim zanimanjem. — Prihodnjo sredo 9. t. m. bo predaval g. dr. Matija Prelesnik o verskem gibanju med Slovenci v 16. stoletju. Ustavljena preiskava. „Narod" je mnogo pisal, da bo gospod Krrgar zaprt, ker se je baje na kaznjiv način obnašal pri agitaciji. To se je sanjalo znanemu Pepetu in Malovrhu, katera sta si že predstavljala gospoda Kregarja v žehzju in pri ričetu. Poroča se nam sedaj, da je preiskava ustavljena in da je blamaža na „Narodovi" strani Na gospodu Kregarju se ni našlo niti pičice krivde. „Narod" je tudi poročal, da bo zaprt gospod Stefe, ker je baje jeden glas kupil za 3 gld. Tistega volivca, ki je bil tako sijajna podkupljen, pa menda ni, ker vsa „sleparija" se je razpršila v nič. Premije za pogozdovanje je priznalo gozdarsko društvo za leto 1900 in sicer: priznalne diplome K. Jelovšek z Verda, Jos, Taučar iz St. Jerneja, Fr. Torkar iz Št. Petra na Krasu, Jan Lackner iz Zg. Mo-relja, Mat. Eisenzopf v Stari Loki in J Brod-gesell; zlate premije: Jos. Barlo iz Cerkelj 40 K, Jos Simončič iz Mihovega 20 K, Fran Mustar iz Kompolja 20 K, Jan. Gran-dovec iz Kompolja 40 K in Fr. Kemperlo iz Županjih njiv 20 K. Uboj. Dne 27. m. m. je 161etni Franc v Mam v Bistrici pri St. Rupertu z nožem v vrat zabodel 21 letnega Antona Žagarja, ki je takoj drugi dan umrl. Zaznamek. Dne 2. januvarija 1901.1. izžrebanih obveznic 4% posojila kranjskega, katerih glavinski zneski se bodo dne 1. julija 1901. 1. v imenski vrednosti izplačali, a 200 K št. 758, 957, 1005, 1606, 1760, 1800, 1874, 2043, 2142, 2225, 2351, 2539, 2554, 2964; & 2000 K št. 79, 91, 134, 183, 235, 802, 452, 458, 679, 722, 732, 766, 785, 814, 832, 843, 916, 919, 1000, 1051, 1129, 1192, 1249, 1288, 1318, 1366, 1394, 1518, 1523, 1551, 1563, 1876, 1955, 1993, 2114, 2193; d 10.000 K št. 23, 71; a 20.000 K št.^7, 87. Žrebanje srečk 2. januvarija : Avstr. rud. križ : 70.000 K vrsta 5491 številka 5., 2000 K vrsta 2316 št. 6. — Kred. srečke: 300.000 K vrsta 3968 št. 37; 60.000 K vrsta 1482 št. 9 ; 30.000 K vrsta 1087 št. 38. Po 10.000 K vrsti, oziroma štev.: 1114 - 84 in 1125—42.— Don. uravn. srečke: 140.000 K št. 33.093, 50 000 K št 192 175, 20.000 K št. 117.221, 10.000 K št. 1.19.168. Meteor mesečni pregled. Minoli mesec gruden je bil meglen in vlažen, toda povsem mil, miren, brez posebne padavine. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah : ob 7. uri zjutraj — r8°, ob dveh popoludne 1'5°, ob devetih zvečer —0 2°; tcdaj|znaša srednja zračna temperatura tega meseca—0.2", za 1-8° nad nor-malom. Opazovanja na tlakomeru dado 738'4 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 2 4 mm nad normalom. — Pet dni bilo je deževnih, padlo je pa 44-7 mm dežja, zadnjega grudna tudi malo snega vmes. — Med vetrovi je prevladoval jugozahodni, vendar je bilo ozračje celi mesec izvanredno mirno, zavoljo tega toliko meglenih dnij, namreč 20. — Letni pregled. h opazovanj celega minulega leta dobimo 10-1° kot srednjo zračno temperaturo, 73486 nm kot srednji zračni tlak; padavine je bilo vsega skupaj 1670'5 mm. Nova izdaja indeksa je izšla, ki našteva na 278 straneh naslove knjig, katerih se imajo katoličani izogibati zaradi njih protiverskega značaja # « # Prebivalstvo Ogerske. Ogerski statistični urad šteje na Ogerskom koncem tni-nolega leta 19,320.000 prebivalcev, in sicer na Ogerskem 16,900.000, na Hrvatskem 2,420.000. Od 1. 1890 se je prebivalstvo pomnožilo za 1,884.000. 8 Poljskega. Tiskarska pravda se je vršila 29. min. mes. pred deželnim kazenskim sodiščem v Krakovu. Zatoženca sta bila gg Zygmunt Mikolajski in \Vitold Kcszutski, urednika in lastnika časopisa »MieBezanin« (Meščan), kateri več ne izhaja. Meseca avgusta 'min. leta je vlada ustavila list »Mieszczanin«, zatoženca sta pa izdala vkljub temu list z naslovom »Jednodni6\vka mieszczanska« (Meščanska ¡enodnevnica), in vlada je Binatrala ta list kot nadaljno številko »Mieszezanina«. Zatoženca sta bila obsojena na 30 K globe ozir. 8 dni zapora. — Zdravniški štrajk. Sekundarji in praktikantje bolnišnico sv. Lazarja v Krakovu so sklenili, da začno štrajk zaradi tega, ker deželni odbor ni ugodil njih pro šnjam. Štrajk bi se bil imel začeti s 1. jan. Bilo je dogovorjeno, da so na Novega leta dan noben sekundarij in praktikant ne po kaže v bolnišnico. O tem sklepu so zdravniki uradno obvestili vodstvo bolnišnice. Vodstvo je takoj napovedalo sejo za 30. dec. in je povabilo k njej vodje vseh oddelkov. Tu so primariji sklenili, da odpošljejo deželnemu odboru brzojavko, naj so ugodi prošnjam žtrajkujočih. Deželni maršal je odgovoril, da sicer ne more posegati v pravice deželnega zbora, in samovlastno ugoditi prosilcem, pač pa jo trdno uverjen, da se bo potom dežel, zbora popolnoma ugodilo željam štrajkujočih. Na Novega leta dan so se sekundarji in ¡. omožui zdravniki zbrali. Vodstvo bolnišnice jim je sporočilo odgovor dež. maršala; nato so štrajkujoči sklenili, da bodo po sklepu prve seje dež. zbora čakali 8 dni. Ako se dotlej ne izpolnijo obljube dež. maršala, začno štrajk. Včeraj ob 3. popol. so prejeli zdravniki bolnišnice sv. Lazarja brzojavko iz Levova, da so tudi v ondotni bolnišnici pomožni zdravniki sklenili štrajkati. Zavod za razpečavanje sadja bo ustanovili v Kremsu in sadjerejci so tje naznanili, da imajo na prodaj 244.150 kg. jabolk, 231.360 kg. hrušk, 115.150 kg. marelic, 38400 kg. breskev, 117.150 kg. češpelj, 19.050 kg. jagod in 13.370 kg. druzega sadja, skupno 757.570 kg. V zavodu se je naročilo: 1,704.360 kg. jabolk, 302.530 kg. hrušk, 109.972 kg. marelic, 186 958 češpelj, 29.205 kg. breskev, 76.635 kg. jagod in 75.125 kg. druzega sadja, skupno 2,483 885 kg. Zavod je sadjerejcem koristil prav dobro, naročniki in prodajalci si ga močno hvalijo, le pri naših Tavčarjih bi ne obstal. Gutenberg je kutnogorski rojak L. 1840. je izdal češki pisatelj Vinaricky, župnik v Kovani, spis »Jan Gutenberg, v Kutni Gori rojen 1412., baka^ar svobodne vede na pražkem vseučilišču, promoviran 18. listop. 1445., iznajditelj tiskarstva 1. 1450.« V tem spisu se ne taji nemški rod Guten-bergov; dokazuje se, da bo Gutenbergovi stariši v času nemirov bežali iz Moguncije na Češko, da je prvi tiskar na Češkem v Kutni Gori (Kuttenberg) rojen in 18. listop. 1445. v Pragi promoviran pod latinskim priimkom : »Joannes do Montibus Cutnis.« Vladarji sveta. Na zemlji je sodaj 77 vladajočih suverenov, in sicer: 1 papež, 2 kraljici, 6 cesarjev, 15 kraljev, 11 vojvod, 5 sultanov, 5 knezov, 22 predsednikov, 5 kranov, 2 emira, 1 khedive, 1 šah, 1 bej, 1 mikado, 1 maharajah in 1 radja. Najsta rejši izmed teh vladarjev je papež, najmlajša pa je Vilhelmina, kraljica nizozemska, rojena leta 1880. Indijani se množe. Po ljudskem štetju leta 1860 je bilo v Severni Ameriki 264.000 Indijanov, po zadnjem štetju pa 331.000. Dejstva kažejo, da se množo oni rodovi, ki so se poprijeli omike, dočim drugi propadajo. Celo ime. Kako se glasi vaše celo ime? je vprašal pruski kralj Friderik II. novega portugalskega odposlanca generala Zarembo. Celo moje ime je: Zirizarikorumbarizizaremba. Tako se So hudič ne imenuje, (16 kralj. Vsaj tudi ni našega rodu, odgovori smelo in rosno dovtipni odposlanec. Oruštva. (D r u ž b i s v. C i r i 1 a in Metoda) so za oprostitev novoletnih voščil darovali pri Pivski podružnici v Št. Petru na Krasu p. n gg. in sicer po 5 K 10 vin. 1. Korošic, 4 K: I. Zupan, Fr. Karis, 3 K rodbina Spilar, 2 K Avčin bt, Avčin ml., Zolezny, Prijatelj, Šusteršič, Lavrenčič, Jake.v Pavlič, Torkar, Novak, Križaj, Stroj; 1 K Šabec, Vidic, Zen tricb, Mihelčič, Zelinka, Sajovic, StePin, Man-kovč, Horvat, Javoršefe, Medica, Bernik, Ka-lan, Neimenovan; 40 vin. Noimenovan. (Kmetijsko društvo v Selcih) bodo imelo dne 6. prosinca popoldan bo 3. uri občni zbor v prostorih na Fertici v Selcih z navadnim vsporedom. K prav obilni udeležbi vabi odbor. (Mestna hranilnica v Radovljici). V mesecu decembru 1900 je 165 strank vložilo 62971 K 71 h, 101 strank dvignila 47215 K 97 h, 32 strankam se je izplačalo posojil 29710 K. Denarni promet 245624 K 24 h. (Občni zbor »blovenske šolske Matice« v Ljubljani.) Dne 29. t. m. je bil v »Mestnem domu« prvi občni zbor »Slovenske šolsko Matice«, ki se ga jo udeležilo kakih 150 ravnateljev in profesorjev srednjih šol in učiteljišč, okrajnih šolskih nadzornikov, učiteljev 1n učiteljic meščanskih in ljudskih šol, in to duhovskega in posvi tnega stanu. Ob otvoritvi pozove začasni predsednik g. ravnatelj H. Schrei-ner zborovalce, da zakličejo Nj. Veličanstvu presvetlemu cesarju trikratno »slava«, čemur se zbor navdušeno odzove. Po pozdravu g. župana ljubljanskega Iv. Hribarja razloži g. predsednik pomen »Šolsko Matice« z izbranimi besedami, razvijajoč smoter pedagogike in njena sredstva. Posebno važno za razvoj našega šolskega slovstva je vresničeno združenje srednje- in Ijudsko-šolskih učiteljev. Ker novo društvo ni politično , ampak združuje vse vzgojevalne faktorje tega ali onega zasebnega prepričanja, zato mu je obstanek zagotovljen, in zato društvenike tem srčneje pozdravlja. G. župan Iv. Hribar izraža v daljšem in vrlo-premišljenem govoru svoje veselje nad ustanovitvijo »Šolske Matice« kot izborno kulturnega društva, ki mu pripada poleg na-rodno-gospodarstvenih društev eno najimenitnejših mest na kulturnem polju. Z »to pozdravlja to društvo v imenu mesta, mestnega, šolskega in občinskega sveta in v svojem imenu. Veseli ga. da bode sredi sče vsemu peilagogično-slovetvonemu delovanju v Ljubljani in da stoje na čelu društva spretno pedagogične moči. Tajnik g. nadučitelj Fr. Gabršek prečita došlo brzojavke in poroča o delovanju začasnega odbora. Do sedaj se je bavilo z izdavanjem pedagogičnih knjig »Pedagngiško društvo« v Krškem, ustanovljeno I. 1886. To društvo se je nameravalo 1 1896. premestiti v Ljubljano. Kor se to ni moglo zgoditi, sklenilo se je 1. 1899. r da so ustanovi novo društvo z imenom »Šolska Matica«. Dotični odbor je sklical o božičnih počitnicah lanskega leta osnovalni zbor v Ljubljano, ki je sprejol predložena pravila. »Š jlska Matica« namerava izdajati »Pedagogični letopis«, uko-slovjo, specijalno metodiito vseh učnih predmetov, knjigo realij, komentar k čitankam, vzgojeslovje, dušoslovje, logiko, zgodovino pedagogike, učne knjige itd. Prirejati hoče pedagogična predavanj po raznih krajih. D.la bode obilo, pisatelji se bodo naiSli in so deloma že zagotovljeni. Ker tudi na višjem mestu z veseljem pozdravljajo našo kulturno dolo, nam bode delo olajšano. »Šolska Matica« šteje že bliža 600 rednih in ustanovnih članov; upati pa jo, da naraste to število s pomočjo vrlih poverjenikov skoro na 1000, zlasti ker se bodo v kratkem poverjeništva pomnožila. Blagajnik g. ravnatelj A n d r. Senekovič poroča o dosedanji denarni upravi, k njegovega poročila je razvideti, da je plačalo v teku enega meseca 459 rednih in ustanovnih članov 2086 K udnine, in to učiteljev in učiteljic srednjih šol, učiteljišč in ljudskih šol, duhovniških in posvetnih, okrajnih in kraj ni h šol. svetov, ljudskih šol in nadučiteljev, a večina poverjenikov še ni vposlala prispevkov. Največ društvenikov se bode nabralo za časa okrajnih učiteljskih konferenc. V odbor, ki se je takoj konstituiral, so bili za prihodnje triletje per acclamationem izvoljeni: predsednikom gospod učiteljiški ravnatelj H. behreiner; kot odborniki, in sicer za Kranjsko: g. učiteljiški ravnatelj F r. Hu-bad podpredsednikom, gosp. nadučitelj Fr. Gabršek tajnikom, g. gimnazijski ravnatelj An dr. Senokovič blagajnikom, gospod učitelj Jak. Dimnik, knjižničarjem; za Štajersko: g. učiteljiški prolesor in okr. šolski nadzornik g. dr. Janko Bezjak in gosp. nadučitelj Ve k o sla v Strmšek; za Primors vo in Koroško: g. učiteljiški profesor Viktor Bože k in gosp okrajni šolski nadzornik Fr. Finžgar. Namestniki: za Kranjsko gospod okrajni šolski nadzornik An dr. Z umor, za Štajersko g. nadučitelj Jo s. Mešiček, za Primorsko in K iroško g. učiteljiški profesor Jos. Apih Urednikom društvenih objav je bil izvoljen gosp. okrajni Šolski nadzornik prof. Fr. Levi«, Presojevalci računov so: gosp. gimnazijski profesor dr. Ivan Svetina, g. učitelji&i profesor Ivan Macher in g učitelj Ivan Kruleč. — Na podlagi dotičnega tajniko-vegu poročila so se določile ¡ingrsde za knji iovna dela po 40 do 48 K od tiskovno pole za iz\irna in po 32 K za prevedena dela. Na podlagi poročila gt spoda blagajnika se dolotM proračun za naslednja tri leta in sklone izdati za leto 1901 „Pedagogični letopis" in I. del knjige za realije, namreč »zgodovino*. Nadalje se posvetuje in sklepa o raznih nasvetih in željah odbora in društve-nikov glede poslovnika in izdavanja društvenih knjig. Slednjič sklene gospod predsednik zborovanje s prošnjo, naj p. n. društve-niki zaupajo novemu odboru, ki se hoče z vsemi močmi potruditi, da uresniči dano in prevzeto nalugo. — Dopoludne istega dne je gospod ravnatelj An dr. S e neko vi č priredil v fizikalni sobani I državne gimna zije električne demonstracije s primernim razlaganjem, ki 80 bile jako poučne in katerim je sledilo mnogobrojno zbrano uč.telj-stvo z velikim zanimanjem — Po občnem zboru je isti gospod v mestni elektrarni raz jasnjeval električne naprave in tudi pri tem žel od poslušalstva zasluženo priznanje in zahvalo. — Večerni koncert mešč. godbe je privabil v restavracijske prostore Narodnega doma mnogo druitvenikov in šolskih prijateljev. Tudi nedeljske gledališke predstave na čast „Šolske Matice" se je udeležilo dokaj Matičarjev. Telefonska in brzojavna poročila. Celje, 3. januvarija.. Žičkar je izvoljen ; dobil je 396 glasov, Hribar J 40, čobul 54. Gorica, 3. jan. Gregorčič 145, Turna 141, Finetti 122; ožja volitev Gregorčič Tuma. Lino, 3. jan. V peti kuri ji je zma. gal kandidat katoliške ljudske stranke, Praga, 3. jan. Socijalni demokratje so izgubili pet mandatov, med temi Praga-Smiehov, Pizenj in Litomerice. Namesto njih so izvoljeni : Trije nem-škoradikalni Wolfianci in dva pristaša češkonarodne delavske stranke. Brno, 3. jan. V peti skupini je bil izvoljen dr. Stoj an. ki je bil združen s slovenskimi poslanci v slovanski-kršč. narodni zvezi. Haag, 3. jan. Predsednik Kriiger je obolel in mora ostati v postelji. London, 3. januvarija. Iz Kap-stadta se poroča, da Buri neprenehoma napredujejo. Holandci se nagibajo vedno očitneje na njihovo stran. London, 3. jan. (0. B.) „Daily-Mail" poroča iz Kapstadta: Buri so zopet zasedli Jagersfontein. Kapstadt. 3. januvarija. Buri so dospeli do Roodehoogte. V Middelburg je dospela pomoč angleški posadki. London, 3. januv. „Daily Mail" poroča iz Kapstadta, da je udrlo dose-daj 5000 Burov v kapsko kolonijo. London, 3. januvarija. (C. B.) Kitchener brzojavlja iz Pretorije: Buri so poskušali polastiti se Betlehema, a so se morali umakniti proti Lindleyu. Williams je prisilil Bure pri Middel-burgu, da so se morali spustiti v boj. Izid neznan. London, 2. januvarija. Poroča se o pogodbi mej Rusi in Kitajci. Pri tej pogodbi prevzamejo Rusi pro-tektorat čez najvažnejše pokrajine v Mandžuriji. Newilork, 3. jan. Pri vojaški paradi v Pekinu na čast kraljici Viktoriji francosko vojaštvo ni bilo navzoče. Kolonija, 3. jan. „Köln. Zeitg." poroča iz Pekina 1. t. m., da zapoveduje poseben cesarski ukaz Oingu in Li-Hung Cangu, naj naznanita zastopnikom vsprejem pogojev v skupni noti. London, 3. jan. (C. B.) „Times" javlja iz Pekina: Mej Rusijo in Kino se je sklenila pogodba, po kateri sinejo Rusi zasesti pokrajino Fengtien v Mandžuriji. Izid volitev v III. skupini. v Šaman — dr. Ferjančic Volišče: Dobil glasov: Šuman Ferjančič Kopač Radovljica 20 52 2 Kranj 75 106 Postojina 18 136 2 Školja Loka 58 25 — Tržič fiO 30 — Vrhnika 71 78 — Kamnik 80 84 — Lož 13 29 1 Idrija 100 92 43 Skupaj 495 632 48 Ker sta bili v Škofji Loki oddani tudi 2 prazni glasovnici, je bilo oddanih vseh glasov 1177 in je nadpolovična večina 589. Torej je dr. Ferjančič izvoljen s 43 glasovi večine. Dr. Ulbert—Plantan. Volišče Dobil glasov Dr. Elbert Plantan Črnomelj 25 65 Kočevje 125 3 Višnja Gora 1 9 Ribnica 51 48 Krško 7 48 Kostanjevica 9 27 Novo Mesto 77 99 Metlika 29 86 Dr. Elbert je dobil 324 glasov, Plantan 386, Šuklje i. Oddanih glasov je bilo 711. Nadpolovična večina je 356, torej je Plantan izvoljen s 30 glasovi večine. Umrli so: V hiralnici- 1. januvarija Anton Koricki, ključarski pomočnik, 29 let, jet.ka. Cena žitn na dunajaki borzi dnč 2 januvarija 1901 Za 50 kilogramov. Pšenica za pomlad . K 7-89 do K 7-fJ0 Rž za pomlad . . » 7-81 » » 7-82 Turšica za maj junij/01 » 5 23 » » 5 24 Oves za pomlad . . • 6 19 » » 6 20 Meteorologiöno porodilo. fiäina nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 ram 1 a Cas opa-^ zoranja ! 1 Stanje barometra T ram. Temperatura 1 „ , po 1 Vo,r"i i>Uijn i Nobo g-3 h* > 2| 9. *V9«. 1 728 4 1 10-4 1 si. vzh. 1 >sno J T.zjutl. j 729-8 j 13 0 1 si. szvh. öl2. popol. 1 738 6 1 7-1 1 sr. jjvzh. S.ednja včerajšnja temperatura —8 2 jasno » normale: 00 -2 7- ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv. J?tvtr"tt ooHla m C. (t se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke Iz trpežnega in solidnega bluga po nl/.kih cenah. Opozarja na veliko srejo zalogo izgotovljerie obleke posebno na haveloke v največji izbori po najnižjih cenah. 7 1 Napise in slikanje grbov obrtnih ln trgovskih znakov na steklo, les in kositar oskrbuje in umetno izvršuje v lastni delavnici tvrdka BRATA EBEBL v Ljubljani Frančiškanske ulice. 228 18 11—7 Vnanja naročila proti povzetju. Izurjena prodajalka, ne preveč mlada, ki bi vodila iilijalko najine trgu vi ne z mešanim blagom, se vsprejme pri 6 3—1 Lebinger & Bergmann v Litiji. V Šent-Vldn nad Ljubljano je na prodaj enonadstropna hiša, kateia s t ji tik državne ceste, blizo farne cerkve, in ob začetku stavb žča za nameravane škofove zavode, torej prav primerna za vsakovrstne obrte. Več se poizve ravno tam hiš. št. 7. (1111 6) Proti malokrvnosti. v Zeleznato vino lekarnarja G. Pioooli v Ljubljani dvornega 7akžnika NJ. Svetosti papeža imavseDI QQkrat več železa kakor druga po reklami nezaslužno sloveča china-čeieznata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno viuo. 3—12 Vsled tega največje jamstvo za is-datnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled holezm oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. II. 590 50-26 Dobila se v steklenicah po pol litra. Iščem mladeniča z dežele, kakiU 15 let starega, kot vajenca v svojo trgovino. Ponulbo sprejema M Jemec, trgovina s spi cin.sk m blagom v Ljubljani, Tržaška cesta 14. 13-1 Nabirajte že rabljene IlUŠiilft '/l);Utlkp vsch dežčl in vrst> ludi l"^"" /llBetlehem« v Bregenou (Predarlsko). 1113 25—2 Otvoritev Slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da bodem otvorll v petek dne 4. t. m. vže znano pekarijo na Rimski cesti št. 5 po domače pri „Vitezu" (Deutscheiiritter-jii). Skrbel bodem, da slav. občinstvo vsestiansko zadovoljim z raznim finim ler vedno svežim in okusnim peolvom. Na zahtevanje pošiljal bodem ludi vedno sveže pecivo vsako aro na dom. Pekel se bode tudi domači kruh vsaki dan ob 7. in 9. uri zjutraj. Za obilni obisk moje pekarije se slavnemu občinstvu najtopleje priporočam. 3 2-1 Velespoštovanjem Anton Smepke, pekovski mojster. xmooooooo80oo<>ooooo80ooooQaoo(XK: Arhitekt Trumler priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo arhitektno pisarno na Starem trgu št. 30 v Plauiz-eyi hiši. za sestavo načrtov za oerkve, vile, hiše itd. itd., za sestavo in prelzkudnjo stroškov in stavbnih računov, za sestavo stanovanjskih oprav in umetno-obrtnih predmetov, kakor: pohištva, ograj, razsvetljevalnlh predmetov itd., tako v modernem siogu kakor tudi v drugih. Atelije za umetniško izvršitev akvarelov, naročenih načrtov izvršenih predmetov ali pokrajin po posnetkih v naravi ali po fotografijah. im io_3 D nnaj ska i i 1 i a 1 k u Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskGinpt, vinkuliranje in ?84 \ razvinkMliranje obligacij. Živnostenska banka iia ifttifraju, I., Herreiigasse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K Reaervni zaklad nad 7,500 OOO K Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicaftv Taboru, Benesavi Iglavi. Moravski Ostravi. ësffî Dunajska borza. Oni 3. januvarija. Skupni državni dolg v notah ... . . 98 45 Skupni drlavni dolg ▼ srebru......9830 Avstrijska zlata renta 4"/„.......117 60 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 98'2o Ogerstoa zlata renta 4°/„........117 50 Ogerska kronska renta 4%, 200 ..........92 75 Avstro-ogerske bančno delnice, 600 gld. . . 1694— Kreditne delnice, 160 gld................674— London vista ........ . 24010 NemSki drž. bankovci ta 100 m. nem. drl velj 117 60 20 mark............ 20 frankov (napoleondor) ...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Dnč a. januvarija. 3-2°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 300 kron Tišine srečke 4"/„, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . . 23-50 19-12 90-70 11-37 176-164-50 198 50 95 50 140— Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.iem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice > » južne železnice 3 > > juine želcznice 5°/0 > > dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunar. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 5 » BudimpeSt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld..... 106- -93-75 429— 337 -120— 99 50 390— 350— 22— 1350 69— Salmove srečke, 40 gld........179 — St. Gen6is srečke, 40 gld................206-— Waldsteinove srečke, 20 gld..............—— Ljubljanske srečke....................— — Akcije angloavstrijske banke, 200 gld. . . 270 — Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. »t. v. . 6270 — Akcije tržaškega Lloyda 500 .... 843 — Akcije juine železnic«, 200 gld. sr. . ■ • 11125 SploSna avstrijska .itavbinska druiba . . . 147.— Montanska družba avstr. plan............437 60 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. 445— Papirnih rubljev 100.....• • 254 - Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Fromese za vsako žrebanje. Kulanlnn izvršitev naročil na borzi. Menjarnlčna dolniôka družba „II B B C U i., Wallzeile 10 in 13, Danaj, I., Strobilgassa 2. ■HHHHBB 66 • Pojasnila Tbtt * vseh gospodarskih in dnnnčnih «tvarok, * potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljtkih vrednostalk papirjev in vestni «viti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti jjuT naloženih (flavnio. XV (idtjatelj: Dr. Evgos Lampo. Odgovorni vrednik: Ivan Rakoveo. Tisk .KatoliSke Tiskarne" v Ljubljani.