3., 4. št. M are, april 1921. Letnik XLIV. Lotimo se novih koralnih intonacij in napevov! Fr. Ferjančič. (Dalje.) IV. O Marijinih praznikih. Za Marijine praznike imamo v „Kyrialu" sicer dve koralni maši, vendar „Ite missa est" je pri obeh enak. Nam je deloma že znan iz dobe medi-cejskega korala; vendar nekoliko se sedaj le razlikuje. Glasi se namreč tako-le: — —F3 -L—^—^——f—I —fe— LZ—# L- m 9 * • -S ^fJ-ihH" J • — — m m , 1 - - - te, ..... mis - sa est De - -- o .... gra - ti - as. Kakor je lahko videti na prvi pogled, je melodija ista, kot v medi-cejskem koralu; poudarjanje pa je sedaj čisto drugačno. Dočim se je v medicejskem koralu povdarjala najvišja nota, je sedaj strogo paziti na to, da se v zgoraj razvidnih dvozložnih skupinah poudarja vselej prva nota, tako da najvišja nima nikakega povdarka. Dasi pa je pri tem ^fte" razlika med medicejskim in tradicionalnim koralom zelo malenkostna, moramo vendsr žal reči, da malokateri „lte" se tolikrat pokaži, kakor7ravno Marijini _To-pa^zaradi tega, ker se pričenja z malo terco in ker si ljudje te kritične >terce jie poiščejo na soliden in zanesljiv način, kakor sem to nasvetovat v lanskem letniku našega lista na 36< strani. Ako pa kdo te terce ne zadene pravilno, pride popolnoma iz tira in slišati je potem najrazličnejše nove kompozicije/ ki so seveda vse kaj drugega, nego Marijin „Ite". Zato ako hopeš hoditrvarno pot, poišči vselej ono malo terco na ta način, da si na reciiativnem tonu po tihem zapoješ „Per Christum Dominum nostrum" in potem obrni tako dobljeno malo terco naglo navzgor, in imaš pravilen začetek Marijinega „Ke"; s tem pa je premagana vsa težava. "t is y. Ob nedeljah med letom. Za navadne nedelje med letom („Oomimcae infra annum") imamo en sam napev za „Ite missa est", kakor smo ga imeli tudi v medicejskem koralu. Melodija nedeljskega „Ite" je v tradicijonalnem koralu ista, kot je bila v medicejskem, le besedilo je sedaj nekoliko drugače podstavljeno. Glasi se sedaj tako-le: f.4« - • T - -, i I - te, mis ----- sa est. De - o gra ----- ti -i as. Prične se pravilno za veliko terco višie od mašnikovega recitativnega tona.. Ako bi pa bila komu terca previsoka, lahko prične tudi na veliki sekundi višje od recitativnega tona. Po ravno tem napevu se poje tudi „Be-nedicamus Domino" vse tri predpepelničre nedelje, ki se imenujejo „septu agesima", „sexagesimau in „quinquagesima". Isti napev se torej glasi: Be-ne-di - ca-mus D6 De - o--gra mi - no. ti - as. VI. O godovih nižje vrste. Za godove nižje vrste (Jesta semiduplicia") ni bilo v medicejskem koralu nobenega posebnega „Ite". Predpisan je bil za te vrste godove nedeljski „Ite", ki smo ga ravnokar obdelali. V sedanjem tradicionalnem koralu pa imamo za Jesta semiduplicia1' kar dva posebna nadeva. Prvi se gtasi tako-le: I - te, De - o mis gra - sa est. - ti - as. Melodija tega nIte" spominja zelo na adventni in postni „Benedicamus", o katerem bo pozneje govorjenje. Ako poje celebrant nizko, se prične ta ,-Ite** lahko na istem recita-tivnem tonu; lahko pa tudi za veliko sekundo niže od recitativnega tona. Ko bi bil pa recitativni ton zelo visok, bi se „Ite" najprikladneje pričel za kvinto nižje. Drugi napev za „festa semiduplicia" pa je ta le: T S _C9 T -ffrl—i —J-d- 9 —i • VM/ » » 1 I - te, mis - sa est. De - o gra - ' ti - as. Prične se ta „Ite" najprimerneje za veliko sekundo više od mašniko-vega recitativnega tona; ko bi bil pa ta ton zelo visok, bi bilo prikladneje pričeti za malo terco niže. Po onih samostanih in stolnih Cerkvah, kjer imajo vsak dan peto mašo, pridejo tudi ti „lte" na vrsto. Sicer pa so o teh godovih nižje vrste pete maše le poredkoma. Utegne se to primeriti zlasti križev teden, kjer imajo peto mašo tudi pred odhodom procesije, kakor n. pr. v ljubljanski stolnici. VII. V osminah, ki niso Matere božje. V medicejskem koralu je bil tudi za le osmine predpisan nedeljski >,Ite". V tradicionalnem koralu pa imamo za osmine te vrste poseben „Iteu, ki ga tukaj navajam: 1 -• - - te, mis - - - sa est. De - - - o gra - - - - ti - as. Ta „Ite" se najprimerneje prične na istem tonu, na katerem mašnik recitativno poje; lahko pa se poje tudi za veliko sekundo višje od recitativnega tona. Namenjen je ta Jte" za osmine, ki niso po kakem Marijinem prazniku, in ki se obhajajo „ritu semiduplicP', n. pr. šest dni v osmini Razglašenja Gospodovega, štirje dnevi v binkoštni osmini, dnevi v osmini praznika sv Rešnjega Telesa, sv. Janeza Krstnika, sv. Petra in Pavla, ako se le obhajajo „ritu semidupl.", i. t. d. VIII. O prostih godovih. Za proste godove (Jesta simpliciau) imamo tudi sedaj isti napev za „lte missa est", kakor smo ga imeii v medicejskem koralu; le vezava na prvih dveh zlogih je sedaj drugačna. Glasi se namreč tako: 3 =t 1 - te, mis - sa est. De - o gra - ti - as. i Ako je recitativni ton nizek, prične se ta „Ite" lahko na istem tonu; sicer pa je prikladneje, ako se prične za kvarto niže. Po predpisih medicejskega korala je služil ta nIte" nele za proste godove, temveč tudi za ferije velikonočnega časa. Sedaj pa je ta napev namenjen le za proste godove, ker za ferije v velikonočnem času imamo poseben napev, ki smo si ga že ogledali v lanskem letniku na strani 92. (Dalje prih.) Orgle v Žireh. Poroča P. H. Sattner. Nato je bila sklenjena pogodba: Pogodba. Med cerkvenim predstojništvom v Žireh in g. Iv. Milavcem, orglarskim mojstrom v Ljubljani, se je napravila glede novih orgel sledeča pogodba, podpisana in odobrena obojestransko: 1.) Orgle naj imajo dispozicijo, kot jo je odobril kn. šk. ord. z dopisom z dne 28. okt. 1913, št. 4248. 2.) Org'e morajo biti tako izvršene, da je mogoče nanje igrati vsakršno orgelsko skladbo. 3.) Pleno naj bo zaokrožen, svetel in jasen, ne hrapav in razklan ali kričeč. Bliža se naj dobi Silbermanna in Križmana. V ta namen morajo biti zlasti mešani glasovi široko menzurirani in brez alikvotnih glasov; principali široki, voljno intonirani. 4.) Superoktave morajo biti izpeljane; generalni-crescendo po predpisih, kakor tudi avtomat za zbiralnike. 5) Celotno odgovarjanje posameznih delov mora biti točno. 6.) Izvršeno delo bodo pregledali kolavdatorji strokovnjaki ter bo njih sodba izrekla, ali isto odgovarja pogojem ali ne. 7.) Omaro preskrbi cerkveno predstojništvo samo. 8.) Cena ostane kot je določena v ponudbi mojstra ter v njegovem pismu tukajšnjemu cerkvenemu predstojništvu z dne 14. okt. 1913. Vsako doplačilo izostane. 9.) Garancijska doba traja 5 let. 10.) Plačevalo se bo takole: Po pričetku deta 1000 K; >/4 šele po ko-lavdaciji; drugo vmes po napredku dela. 11.) Hrano in stanovanje v Žireh si preskrbi mojster sam; istotako vožnjo do kolodvora; od kolodvora do cerkve pa tukajšnje cerkveno predstojništvo. 12.) Orgle morajo biti postavljene do 15. avgusta 1914, najzadnje do 8. septembra 1914 sicer obvelja za mojstra „penale" po 10 K dnevno. Žiri, dne 5. februarja 1914. Za cerkveno predstojništvo Žiri: Ivan Milavec, Jos. Logar, župnik. orglar. Račun z orglarskim mojstrom Iv. Milavcem: Imeti D; Dati 13050'- 1000 — 500"— 500'— Odnos . . 2000'— 13050 — Prenos . • 2000-— 1914 19 5 » » » 500-— 1914 6 (S »i » 1000-— 1914 20 7 n n » 500-^ 1914 15 9 11 n n 1000-— 1914 15 10 »M n 500 — 1914 31 10 n » n 500 — 1914 12 11 » !) >1 1000 — 1914 5 12 osebno izročil 1000-— 1914 14 12 po poštni položnici 1000 — 1914 21 12 osebno izročil 2000-- 1915 3 3 vdovi f Milavca po položnici 500 — 1915 28 5 n n n n 500 — 1915 6 7 11 n n a 500"— 1916 29 1 rt » » r> 500-— 1917 15 1 s poštno nakaznico 50"— — 13050 — 12500 — 550 — Skupaj 13050 13050— 13050" Omaro je izdelal domačin, mizar Jakob Demšar iz Stare vasi. Rezbarije: Ivan Buh, podobar z Vrhnike s pomočnikom I. Paglavcem. Ko sta ta dva odšla k vojakom, pa Jos. Šubic z Gorenje vasi. Zlatenje: Jos. Šubic z Gorenje vasi. Načrti omare so od arhitekta g. J. Vurnika. Slika v oknu od gospe Vurnikove. Barvano steklo v sredi obeh omar: Kari Rohrbuk z Dunaja po Vurni-kovem naročilu. Les za omaro: trd, jesenov les. Kjer je moral biti, je mehak, smrekov les. Igralnik iz hrastovine, jako lepe. Elektr. motor je močan za poldrugo konjsko silo in je v stolpu, tik pri koru, le steno je bilo treba predreti. Ostala izplačila so razvidna iz naslednjega lista. Arhitekt Ivan Vurnik, Dunaj IV/1 Mozartgasse 3/10. Orgelska omara. 1 1914 23 7 po p. nakazn. poslal arhitektu 520 — 2 1915 17 2 „ „ „ „ 200 - Skupaj 720"— 720'— Poravnano in potrjeno: Župni urad Žiti, 29. febr. 1915. Jos. Logar. Mizar Jakob Demšar, Stara vas (Žiri). 1 1914 27 12 položen celotni račun 2042 87 2 1914 7 11 dal mojstru na račun 400 — 3 1915 11 1 izplačal ostanek _1642-87 204287 2042-87 Poravnano 11. jan. 1915 Jos. Logar. Rezbarija: Buh, Šubic, Paglavec (glej račune). Buhovemu pomočn. Paglavcu po naročilu žene 30 — J. Demšarju, za hrano Buho-vega pomočnika 39-— J. Buhu še ostali zaslužek do odhoda v vojsko 6250 Cirilu Paglovcu (ker je po mobilizaciji odšel mojster Buh in je ta samostojno delal) 35-52 Jos. Šubicu iz Gor. vasi za ostalo rezbarijo 50 — Skupaj 217 02 217-02 Poravnano zarezbarijo 12. decembra 1914. Jos. Logar. Zlatenje delov orgelske omare. 1 1915 7 1 Za zlate liste Premrlu in Jančarju 65 45 2 1915 7 1 „ „ - „ „ „ „ 108-30 3 1914 10 12 Jos. Šubicu za zlatenje 128 60 Skupaj 30235 30235 Poravnano 7. jan. 1915. Jos. Logar.' _ Celotni stroški za omaro 3282 24 Celotni stroški za orgle 13050 — Skupni stroški za orgle 16332 24 Kari Robrbeck, Dunaj, mozaiki oz. barvano steklo v ozadju orgel 48181 Skupaj 1681405 Vožnja iz Ljubljane je bila brezplačna. (Konec prih.) Novi zvonovi. Kakšni glasovi? Dr. Fr. Kimovcc. Ni veliko manj važno vprašanje pri novih zvonovih po njih glasovih. Pravzaprav je to vprašanje prvo in najvažnejše; da danes stoji na videz na drugem mestu, je vzrok neznosna draginja zvonovine, bakra, zlasti pa kositra. Res pa je tudi, da je bilo vprašanje po glasu posameznih zvonov pri nas od nekdaj postransko in ga je resno obravnaval samo Lavtižar v svojih popiRih zvonov v dveh gorenjskih dekanijah. Naročniki in livarji pa kar najbolj površno. Naročniki so v prvi vrsti prašali po teži. Ponosni gorenjski kmetje so, vedno poizkušali dognati težo zvona sosednje župnije oziroma podružnice. Njih novi zvon — predvsem veliki — je moral biti težji kot sosedov, to je bila najvažnejša zahteva. Ali če se je stari zvon ubil, je bila tudi misel: koliko bo novi zvon težji od starega? Ali se bo nova teža z novo višino 1 1914 2 1914 3 1914 2 12 4 1914 2 12 5 1914 10 12 ujemala z glasovi starih zvonov, po tem se ni prašalo; da bo novi le težji,, pa je vse v redu.1. Zvonarji so morali ljudem pa vendarle predložiti neke gotove tone, glasove z določeno, višino. Za nove zvonove so imeli en sam vzorec: durov tri zvok: c, e, g; če so bili št;rje zvonovi novi, so pridejali še zanikamo« oktavo in vprašanje je bilo rešeno. Za molov trizvok naši zvonarji niso imeli nobenega zmisla. Če si jih prašal, zakaj nikoli mola ne vlijejo, si dobil vedno odgovor: ljudje ga ne marajo. Res je pa le, da so zvonarji in drugi „strokovnjaki" Ijud m opisovali mol kot žalosten, pust, dolgočasen, nič lep, dur pa kot vesel in najlepši. Seveda je jasno, da so se ljudje odločili za „veselo" in „lepo" zvo-nenje. Če pa se je razlika med durom in molom ljudem praktično pojasnila tako, da so imeli o obojem vsaj približno točen pojem, ni bilo takega odpora proti molu.2 Tako smo z malimi izjemami imeli — kar je bilo harmoničnega zvonenja — durovo harmonijo, molovo le redko kje. Melodično se je pri nas le malokdaj naročilo. Vzrok so bili zopet naši ..strokovnjaki" brez vsakega strokovnega znanja v glasbi, zlasti pa v glasbenih načelih, ki jih mora upoštevati livarska strokah Najvažnejša načela se mi zde sledeča: 1. Najslabša reč pri zvonih!, kakršno je pri nas v navadi, ko imamo združene po tri oziroma po štiri zvonove, je oktava. Prvič je to samo slaba in mala podvojitev glavnega tona (velikega zvona); to se pravi: to kar veliki zvon pove na svoj mogočni, veličastni način, poizkuša s svojim tenkim, drobnim glaskom poudariti mali. Ali je to kak poudarek? Ali ni samo oslabitev ? Če ima mali zvon kaj povedati, naj pove kaj svojega. Saj ima glasba, tudi zvonarska ni izvzeta, vendar vsaj sedem različnih tonov na prosto uporabo. 1 Celo tako daleč je ta ponos tiral ljudi, da, ko vsa soseska vendar le ni bila za to, da bi se napravili novi, za žepe občutno težji zvonovi, so najeli fante, jim dali za pijačo, da so ponoči veliki zvon ubili. Tako se je morala tudi vsa opozicija vdati. In podružnica je dobila zvonove, kakršnih po ostali Sloveniji niti največje župnije niso imele. '- Tako ii pr. so imele Cerklje na Gorenjskem C-molov trizvok v štirih zvonovih b-des-f-b. Sosednje župnije in domače podružnice so imele po veliki večini durovo zvonilo. In vendar so bili Cerkljanie na #Voje molovo zvoni o kot posebno mogočno in veličastno neizrečeno ponosni Bilo je res lepo, vzbujalo je čuvgtvo nekakega svetega spoštovanja pred veličastvom, človek je imel vedno vtis neke brezdanje globokosti. Škrda je tilo, da je bil najmanjši zvon oktava velikega in je begal in jokal kot s»mo-srajen;k med dorastimi možmi. Ko ga je vojska vzela, ni bilo za zvonjenje prav nobena škode; veličastneje je donelo. Čebljanje sO svoje občudovanje velikega zvona, jako drastično izražali, zlasti če so ga primerjali z dru ;imi zvonovi, češ, tu i:i tam lepo zioni, če pa cerkljanski „zaboka", ga nobenega čezenj ni. \Bokati pomeni široko, votlo, mogočno vpiti: če se krava dere, „boka", če se otrok deroč joka, ..boka"). Ni namreč dovolj, da je kdo glasbeno izobražen; glasbeni strokovnjaki, ki poznajo sicer vse zakone harmonije, v zvonarstvu delajo take napake, da je neverjetno ; to pa za lo, ker to, kar je lepo h, pr. na klavirju, prenašajo na zvonove. 2. Takoj za oktavo pride na vrsto zgornja kvarta, to je kvarta med malima zvonovoma. Če sama zvonita, je zvonenje nepopisno dolgočasno, pusto in vznemirljivo; skoro bi dejal obupno. In če imata spodaj še enega, recimo, da so to zvonovi: e-g-c ali es-g-c, tega neutolažljivega dolgočasja tudi spodnji ne more pregnati. 3. Najboljše, najmogočnejše, najveličastnejše in najgloblje v dušo posegajoče zvonilo je melodično1 zvonilo, zakaj melodija, lep napev je vendar le v glasbi najvažnejša stvar. Ko se o harmoniji šo nikomr sanjalo ni, se je glasba že dolga tisočletia sijajno razvijala samo na melodični podlagi in je pognala cvetove, ki bodo človeškemu rodu do konca dni za vzor in najsijajnejši primer dovršenih glasbenih umotvorov nepopisne vrednosti. Harmonija je drugotna sestavine glasbe in je lepa še le tedaj, če se preko nje razpleta lepa melodija. Melodično zvonilo razvija poleg tega nepopisno glasovno silo in moč. Sploh je pa tudi način zvonenja pri nas čisto melodičen. Pri nas povsod zvone ust režemo, to se pravi: vsi zvonovi enako dolgo nihajo; dasi so zvonovi neenako dolgi, se manjši s pomočjo „jarmov" tako podaljšajo, da so po dolgosti enaki večjeirn; tako nastanejo iz zvonov enako dolga nihala, ki rabijo enako dobo za svoje nihanje. Seveda potem zvonovi nikoli hkrati ne udarjajo, ampak drug za drugim v točno urejeni vrsti. Potemtakem je pri nas pri zvonenju vsakršna harmonija izključena. O harmoniji bi se dalo samo v toliko govoriti, v kolikor glas posameznega zvona ne preneha takoj po udarcu, ampak od enega udarca do drugega naprej doni. 4. Hafm o ničn o- zvonilo je potemtakem nekaj drugotnega, slabšega; v resnici je tudi veliko manj veličastno in neprimerno manj polno kot melodično. In hkrati — durov trizvok skoro še bolj — vsakdanje, malo izrazito, brez vsebine. Lepo je pred vsem v toliko, v kolikor so posamezni zvonovi lepi; njih skupno razmerje jim ne ustvarja novih lepot. 5. Seveda mi jih bo takoj toliko in toliko odvrnilo: Ljudstvo pri nas hoče imeti samo harmonično zvonenje in sicer durovo. In vprašanje harmoničnega ali melodičnega zvonila se rešuje po okusu njih, ki zvonilo naročajo in plačujejo. Na ta ugovor, ki je videti nepremagljiv, odgovarjam sledeče: Ljudstvo hoče imeti !epo, mogočno, veličastno zvonenje, ki gre v srce, sega v dušo in pretresa vest. Za to gre ljudem; ali se ta učinek doseže s harmoničnim ali melodičnim zvonilom, jim je vseeno. Vem pa iz lastne zvonarske izkušnje, da so se ljudje, Kranjci — posebej še Gorenjci, ki so bili glede zvonov najbolj izbirčni — odločili za — melodično zvonilo. Morebiti porečeš: pač niso vedeli, za kaj so se odločili. Vem samo to, da sem jim resnični učinek obojega zvonila poizkušal pokazati na instrumentu, v kolikor se to sploh da pokazati. Vem tudi to, da niso bili po 1 Zvonilo je melodično, če tvorijo intervali posammih zvonov izvečine sekunde: c d e f g a. 2 Harmonično zvonilo sestoji iz trizvokovih tonov: c-e-g. e-g-c, g-c-e; aH c-es-g es-g-c; g-c es. • resnici niti najmanj razočarani, ampak so oni sami in je ž njimi vsa okolica soglašala, da je to najlepše zvonilo daleč na okolu.1 Saj zvonovi v okolici sami na sebi niso bili slabši, manj lepi kot ti, toda bili so vsi trije primeroma težki, kar je dajalo zvonenju tisto mogočnost, možatost in postavnost, ki so jo ljudje pri cerkvah v okolici pogrešali. 6. Res je pa to, da je melodično zvonilo težje kot harmonično, torej tudi primeroma dražje. Zato je danes v času draginje težko povsod zahtevati melodično zvonilo. Pa vaj se torej naroča hartnon ično-melodično, to se pravi, da harmoničnemu zvojnilu pridenemo še kak ton, ki ne- spada k trizvoku. Na ta način naj bi bilo uravnano zlasti vsako zvoniio s štirimi ali več zvonovi. Zvonila s štirimi zvonovi sploh ne moremo harmonično urediti, če nočemo imeti nesrečne oktave (in v največ slučajih nič manj nesrečne zgornje kvarte). (Konec prih.) Glasbeno življenje pod boljševiškim režimom v turkestanski republiki. Spomini iz ruskega ujetništva. Emil Adamič. Zanimalo bo nekaj besed o „Internacijonalu". „lnternacional", himna boljševikov, nima absolutno nikake glasbene vrednosti. Izvora je francoskega ali italijanskega (v Rusiji mi tega ni mogel nikdo povedati) in tekst v ruskem prevodu z melodijo vred še danes ni povsod na Ruskem enak. Tekst, podložen melodidiji glasbenega analfabeta, se večno trga in ima gorostasne naglase n. pr. iuteruaciioual itd. V Turkestanu n. pr. se je do letos pel (in se še sedaj .poje razven v konservatonju) „lnternacijonala deloma drugega napeva kakor v centru, n. pr. v Moskvi ali Petrogradu, pokvarjen, vendar nekoliko melodijoznejši. Šele na mojo inicijativo pri glasbenem delu komisarijata nar. obrazovanja se je izdal ukaz njediniti, popraviti napev s centralnim, moskovskim napevom. Zapisovali smo ga v dolgotrajni seji z vsemi harmoničnimi napakami iz gramofonskih plošč. Bilo nas je okoli petnajst in rezultat je dal petuojst raznih zapisov. Po dolgih strokovnih prepirih se je oddala končna redakcija meui in V. A. U., ki je kot bivši oficir in visoko izobražen glasbenik zabavljal za štirimi stenami in zakritimi okni čez Internaeional in vse internacijonaliste, da je bilo kaj. Učenci konservatorija so se najbolj zanimali za igro na klavirju. Kje vzeti toliko klavirjev"? nSovdep", t-, j. sovjet vojaških, delavskih in kmetskih deputatov si je kmalu pomagal iz zadrege. Ukazal je kratkomalo kontiscirati vse glasbene instrumente v vsem Turkestanu ter iznčil eksekucijo nekemu madjarskemu Židu, komuuistn, ki je po la-tneiu okusu in odprti ali zaprti pesti lastnika rekviriral brez usmiljenja in vesti vse, kar je hotel. Vrnitev nepravilno konfisciranih in rekviriranih instrumentov sem po naročilu „Narkom- 1 To so bili zvonovi za bleisko podružnico Rečico, ki jih je začetkom tega stoletja vlil Graftmayr v Wiltnu pri Inomostu; imeli so glasove: f-g-a. prosa" (Narod, komis. prosvete) imel zadnji čas jaz in zato prav dobro vem, koliko strašnih krivic in nasilja so pretrpeli n kateri lastniki instrumentov. Naenkrat je mrgolelo klavirjev, pianinov, harmonijev po šolah, pri ^tovariših komunistah", pri ,,sojuzih" (delav. organizacijah) za potrebo in čez potrebo, kolikor je kdo hotel. Vojaški klubi, posamezniki-vojaki so s samokresi kontis-kovali zopet na svojo pest, tako da je bilo v Turkestanu joka in škripanja z zobmi že zaradi tega več kot dovolj. Kaj šele zaradi drugih hujših ukazov. Ljudje so govorili, da samo zaradi tega ni uspeha v konservatoriju, ker se uče nčenci le na s solzami politih instrumentih. Kakor sem že rekel, napredovanja res ni veliko. Kriva temu jc oblast sama. Pri komis. nar. obrazovanja se je osnoval poznejše „sovjet iskustv", svet umetnosti, sestoječ iz oddelka za glasbo, za gledališča in za obrazovalno umetnost, kateri se tudi zaradi nezmožnosti predsednika, razdorov med Členi pre-zidija in nasprotij glasbenikov, gledališčnega osobja, mesečnih plač itd. ni mogel dolgo držati v tej obliki. Čez dva tedna po mojem vstopu v konservatorij in imenovanju kot glavni dirigent v operi se je sovjet preformiral. Muzikalni oddelek je postal samostojen, odvisen samo od komisarijata. V svojem področju ima sedaj koncertni oddelek, tam sem bil pomočnik vodje; razdelitev vseh muzibalnih instrumentov Turke-stana, kjer sem bil vodja muzikalno-literarnega oddelka; šolski oddelek, kjer sem bil zastopan kakor predavatelj teorije in harmonije v centralnem konservatoriju, železničarskem konservatoriju, v ruskem, tatarskem in tjurkskem učiteljišču kakor učitelj. petja in muzike; razdelitev strun in drugih glasbenih potrebščin ; opero, in muzikalno-etnografični oddelek, kjer sva bila samo dva, z menoj že prej omenjeni bivši oficir in v resnici edini temeljito izobraženi glasbenik Turkestana. Ker nama komisarijat ni hotel dati na razpolago potrebnih treh milijonov, kakor enoletni izdatek za oživitev oddelka, sva vsak na svojo roko nabirala po medsebojno dogovorjeni metodi narodue pesmi, jaz med Tatari, on med Urbeki (Sarti). Hotela sva prepotovati ves Turkestan; (vsaj on me je pregovarjal, naj ostanem), kar bi dalo intenzivnega dela za najmanj pet let in bi prineslo velikanski zaklad iztočnega glasbenega materijala, ako bi popolnili oddelek še z nekaterimi znanimi ruskimi glasbeniki in poznavalci vstoka. Žal, komisarijat hoče pred svetom le paradirati s svojim naprednim delom, ki pa je večinoma le na „bumagi", na papirju. Denar tu ne igra važne vloge, saj nima nobene cene in tiska se v poljubni množini, toda ljudje nimajo smisla za resnično delo. Konservatorij, ki šteje sedaj po Turkestanu 10 do 12 oddelkov, v začetku ni bil podrejen muz. oddelku, imel je samostojen direktorij, svoj kolektiv pe-vovodij, kjer smo morali biti vsi pevovodje, vsaj na papirju, svojo profesionalno organizacijo, ki se je pred „Sovsojnzom° t. j. sovjetom vseh profes. organizacij potezala za ureditev plač, za žrebanje čevljev, manutakture itd. in šele zadnji mesec pred mojim odhodom smo doživeli po zahtevi muz. oddela pieformiranje vseh glasbenih šol, nov šolski program, učiteljske sovjete, glo-bokejše pedagogično delo, nadzorstvo nad gospodarstvom in glasbenim delom vobČe. Zasluga gre zopet največ godrnjanju „avstrijakov", kateri smo bili za- ^topani v pretežni večini v muzik. oddelu in konservatorijih. Pri tej priliki moram povedati, da bi danes turkestanska republika glede glasbe morda bila še tam, kakor pred revolucijo, ako bi ne bilo avstrijskih vjetnikov. Vsak izmed nas je moral izvrševati po več služb, drugače lukenj ni bilo mogoče zamašiti. Zaradi tega je bilo edino le nam delavcem pri kom. nar. obrazo-vanju dovoljeno sedeti na nekoliko mestih. Plačevalo se je ali mesečno, ali od lekcije ln mogli smo zaslužiti na mesec gromadne vsote, le žal, da n. pr. HO—40.000 rubljev m bilo dosti za preprosto obleko. Koncertni oddelek muzikalnega oddelka komisarijata nar. obrazovanja turkestanske federativne socijalistične republike (to n. pr. samo eden iz oti-cijalnih naslovov) ima namen razpredeliti vse muzikalne sile, kakor koncertne in operne pevce, orkestre, goslače, pijaniste, pevske zbove itd. po raznih brezštevilnih političnih mitingih, ki predstavljajo vedno brezstilno muzikalno salato, pomešano z glavno sestavino: s političnimi in agitacijskimi govori, katerih ima' vsak ruski državljan danes že čez glavo do stropa dosti. Na take, tako imenovane „koncert-mitinge" je vstop prost in narodu se mora nuditi po zahtevi vrhovne oblasti po možnosti proletarska umetnost. Kakšna razlika je med buržuazno in proletarsko umetnostjo, še danes niso tovariši na jasnem. Pomnimo, da je med gromovitim ploskanjem publike predsednik metalistov, neki Aleksandrov, zasmehoval in z rokami in nogami odklanjal Beethovna, Mozarta, \Yagnerja, Oajkovskega, Rubinsteina itd, ker so bili to baje — buržuji! V čast muzik. oddela pa mbram povedati, da je njegov koncertni oddelek priredil nekaj koncertov v spomin Rubinsteina, Sen-Sana, Oajkovskega in Sopena in da je pripravljal enake koncerte (orkester in solisti) v spomin Mu-sorgskega, Verdija in drugih velikanov glasbotvorcev. Seveda so bili ti koncerti revno obiskovani in so sedeli v gledališčih zopet le — buržuji, pa bodisi sovjetski, ali pristni. Ne morem se podrobno spuščati v vse take priredbe, toda lahko rečem, da je samo kino predobro obiskan! Cene so zmerne, da, v Turkestanu smešno nizke. Tako n. pr. v Sovjetskem teatru Bkolizej", ali Teatru „irnjeniu — če se ne motim — Sverdlova prvi sedeži partera niso višji od 100 rubl|ev, vsaj bili niso, ko sem odhajal, zato so v Petro-gradu po tri, štiri in več sto. Opera je v celem turkestanskem kraju samo v Taškentu. Obstoji sedaj tretje leto. Pevci razen baritona in soprana niti v Taškentu ne ugajajo, orkester avstrijski, ki je z menoj vred šel v „pokoj" kolektivno, gledaliških pripomočkov, kostumov itd, pa sploh ni, če ni kaj konfiskovano in rekvirirano. Predstave so, po tri ali štirikrat na teden, a repertoar je že tretje leto vedno isti: Faust, Demon, Rusalka (Dargomijžskega), Onjegin in Stjenka Razin, ad hoc kompo-nirana opera Gieslcr-Arskega, prvega ravnatelja taškentskega konservatoriia, strašno dolgočasna ,;istorija", toda proslavlja najznamenitejšega ruskega razbojnika, ideal starih in mladih boljševiških mož. Opera laborira na večnem preformiranju in mora sedaj razpasti, če ne pride do kompromisa med muzik. oddelkom in samostojnim orkestrom vojne glasb, šole, ker smo Avstrijci vsi ubežali. Publike na predstavah je bilo vedno dovelj, saj se ne more nikjer tako svobodno razgovarjati, kakor ravno med predstavo. Zadnje čase je v dvorani vsaj kaditi prepovedano, prvo ieto pa smo se gledališča ogibali zaradi večnih škandalov, ki jih je delala največ do tal demoralizirana šolska in delavska mladina ter rdečearmejci. Originalnih instrumentacij oper ni bilo na razpolago, zato je instrumentira! vsak, kdor je želel in kakor je umel in bilo je vse — dobro. Teža jeklenih zvonov. G. župnik Fr. Zorko nam sporoča iz Kamne gorice, da sedanji jekleni zvonovi nikakor niso težji od bronastih, kar so trdili nekateri sotrudniki Cerkvenega Glasbenika", ampak celo nekoliko lažji. Pač pa so precej širši kot bronasti. , P Trditev o večji teži jeklenih zvonov ima dvojen vir: 1. Vsi strokovni spisi, ki jih doslej poznamo, so mnenja, da so jekleni zvonovi z enako močnimi rebri približno kvinto višji od bronastih; potemtakem so jekleni zvonovi z enako nizkimi glasovi kot jih imajo bronasti, veliko težji, ' najmanj torej še enkrat toliko. 2. Jeseniška livarna je sama takoj izpočetka, ko so vlili prve zvonove, sporočila javnosti, da so tudi njeni zvonovi kvinto višji kot bi bili bronasti. Ker kasneje ni bilo nikake nove vesti, so se poročevalci pač držali tega, kar je poročal prvotni vir, saj niso imeli nobenega razloga dvomiti nad resničnostjo podatkov iz prvotnega vira, zlasti ker mu ti podatki niso bili v korist ampak v škodo. Da je pa mogoče bodisi jeklenim bodisi bronastim zvonovom dati isti glas pa zelo različno težo, je vsakomur jasno, če ve, da debelost oz. tenkost zvonovega rebra odločilno vpliva na višino oz. nižino glasu. Oim debelejše je rebro, tem višji je glas, čim tanjše je, tem nižji. — Jeseniška livarna potemtakem sedaj vliva zvonove s tanjšimi rebri, kar daje zvonovom manjšo težo in nižji glas. K. Organistovske zadeve. a) Odborova seja org. podpornega društva. Podporno društvo organistov in pevovodij je imelo 14. marca redno sejo. Predsednik Premrl se je pri nji spominjal ravnokar umrlega tovariša organista Franc Rusa in omenjal, da ga kot bivšega predsednika org. društva ohranimo v hvaležnem spominu. — Nanovo so bili v društvo sprejeti štirje organisti: Franjo A rm e n i, Planina pri Rakeku, Rafael Meglen, Struge, Anton Ribič, Rakitna, in Anton Rogelj, Sv. Gora pri Litiji. — Devetim organistom, članom org. društva, se je nakazala škotijska org. podpora v skupnem znesku 2000 K. b) Seja škofijske org. komisije. Istega dne je imela sejo škofijska organistovska komisija. Na podlagi predlogov, sprejetih v seji, stavlja komisija škof. ordinariatu sledeče nasvete: 1. naj se taiu, kjer ima cerkev gozd, vsako leto nekaj debel poseka za izboljšanje org. plače; 2. cerkvena predstojništva uaj se ponovno opozore, da ima organist po določilu Škot. ordinariata prvi pravico do najma cerkvene zemlje; 3. naj se župnikom ponovno naroči, da župljanom razlože nevzdržno org. stanje in priporoče prostovoljne prispevke za organista: 4. naj tudi država pritisne na občine, da urede org. vprašanje; 5. uaj se v svrho izboljšanja organist. gmotnega stanja ustanavljajo župnijska Cecilijina društva; 6. najmanj, kar zahtevamo, je to. da se organistu plača vsaj resnično izvršeno delo. V ta namen naj bi vsak organist izračunil svoje delavne ure. Nagrade za ure bo komisija določila iu sporočila svoje predloge ordinariatu; 7. Orga-nistovsko vprašanje naj bi se obravnavalo na pastoralni konferenci v oddelku za praktično pastirovaDjc. c) Organistovske službe. Razpisana je služba organista iu cerkvenika na Studencu pri Sevnici. Nastop 24. aprila. — Razpisana je služba organista in cerkvenika v Loškem potoku. Prejemki: prosto stanovanje in zemljišča za dve govedi. Želi se zadružna izobrazba. Denarni prejemki po dogovoru. — Raspisana je služba organista in cerkvenika v Tomišlju. Dohodki so v beri, denarju, zemljišču in prostem stanovanju. Nastop o sv. Juriju. — Razpisana je služba organista na Mirni. Koncertna poročila. I. Koncerti v Ljubljani. — Matični koncert 31. jan., ki je bil, kar tiče sporeda, nekoliko okrajšana ponovitev koncerta dne 24. jan , ie uspel še lepše kot prvi. Zbor pod vodstvom g. N. Štritofa je kazal največjo disciplino, enotnost in sigurnost. Vsi Lajovčevi mešani zbori, dva Adamičeva ženska in Juvančev moški zbor so prišli do polne veljave in užlgsli. Tudi solistinja gdč. Thierry ia g. prof. Ravnik zaslužita polno pohvalo. Žal, da je bil koncert le slabo obiskan — Dva naša rojaka g. Josip Rijavec, tenorist zagrebške opere in g. Ciril Ličar, klavirski virtuoz, sta se prel odhodom na svetovno turnejo oglasila tudi v Ljub:javi Njun poslovilen koncert se je vršil dne 14. febr. v kr. narodnem gledališču. Na sporedu so bile s par izjemami le jugoslovanske pevske in klavirske skladbe. Koncert je uspel v vsakem oziru najbolje — 21. februarja je bil koncert »Ljubljane". Pela je umetne in narodne pesmi. Izmed umttnih sta se Premriova ..Molitev" in Adamičeva »Večerna" H. izvajali nekoliko boječe, pri prvi — res težki — zbor tudi ni bil povsem siguren. Šele pri Gerbičevi „Po zimi" je jela prihajati na dan toplota in se oglašali moč zbora, Prav dobro so se posrečite zboru zlasti vse narodne prekmurske in medjimurske pesmi. Hvaležni suo „Ljubljanni" za njih izvajanje. Naj siede tem še druge! Moški zbor je nekoliko šibek, pogreša zlasti drugih basov, zato se v samostojnih nastopih ni mogel kaj posebno uveljaviti. Nasprotno pa je vrlo zadovoljil ženski zbor, ki je bil v obeh Dvorakovih, s klavirjem spremljanih pesmih, zelo voljan in iskren. V celoti »Ljubljana" na tem koncertu ni pokazala tistega velikega uspeha kot lani. Vzrok temu bo pač menjavanje pevcev in pevk v zborn. Pa bodi uspeh tak ali tak, glavno je to, da zbor svoje enkrat započeto glasbeno-kulturno delo vstrajno dalje vrši in ne gleda nazaj, temveč le naprej, navzgor! — 7. marca je nastopilo orkestralno društvo „Glasbene Matice" z II. simfoničnim koncertom. Poleg društvenega orkestra je sodeloval orkester Kr^'j Nar gledališča in nekaj godcev muzike dravske divizije. Izvajal se je Premrlov AHegro za godalni orkester> Dvorakov koncert za gosli s spremljevanjem orkestra op. 53. in Beethovnova tretja simfonija: Eroica. Za izvajanje Allegra bi bii nmesten še nekoliko večji godalni orkester, in bi njegove mile poteze pa tudi odločno krepka mesta bolj prišla do veljave. Sicer pa moram zelo dobro interpretacijo tega orkestranega stavka od strani g. dirigenta prof Je-raja pohvaliti. Dvorakov violinski koncert je z velikim mojsters'vom odigral g. koncerni mojster prof. Rihard Zika. Skladba sama prinaša m ogo izrazito čeških motivov in ne zaiaji (udi drugih vrlin svojega avtorja Formaln > zanimivo ie to, da sta prva dva stavka: Allegro in Adagio zložena kot celota. Finale: AHegro giocoso pa zopet sain zase. Beethovnovo Eroico jr. prof. Jeraj izvajal z orkestn m, ki so bila v njem pihala in tr >bila podvojena. Izvajanje tega slavnega dela smemo smatrati za glasbeni d igodek v našem koncertnem živheniu Smfonija, imrkantna v svojih temah in v š rokih d menzijah razvita, je bila zelo skrbno naštudirana in z zvnesenostjo po Jana. Izredno globok vtis je napravil drugi, žalobni stavek: M*rcia funebre. 12. Koncerti drngod. — Operni pevec Rijavec in klavirski virtuoz Ličar sta pred odhodom na sveiovno turnejo in pred koncertom v Ljubljani dala koncert v Belgradu 5. febr. in Zagrebu 10. febr. — V Višnji gori je damski komite „Društva za varstvo mladine" priredil koncert 2. febr Sodelovala sta ga. baronica Codelli in g. dr. Rudolf Zaletel. Izvajale so se skiadbe Beethovnove, Dv< rakove, Griegove in Moskovvskega. — 4. marca je bil koncert v Mariboru. Priredila sta ga člana mariborskega gledališča gdč. Slavica Mecgečeva in g. Marij Šimenc. Pela sta samospeve domačih jn drugih skladateljev. — 6. marca sta v Zagorju ob Savi konceitirala ga. Pavla Lovšetova in g. Heri Svetel iz Ljubljane. S. P. ____ i Dopisi. Ljnbljana. Gospod urednik! Ker sem obljubil, da se enkrat oglasim ž daljšim poročilom, hočem to obljubo danes izpolniti. Žirovski cerkveni zbor šteje 28 grl. Latinskih maš pojemo osem in sicer: Goller, Griesbacher. Foerster. koralno, Rihovsky, Sattner, Gruber, Perosi v D molu. Slov. p°smi pojemc^ skoraj vse dosedaj izdane. Nekaj imamo tujih, prestavljenih iz nemškega. I^troite in komunije poje ves zbor iz zbirke Premrl-K movec. Ofertoriie imamo od razn h skladateljev. Z muz kalijami je žirovski kor dobro založen. Vsa čast gosp. župniku Logarju, ki se ne straši ogromnih stroškov. Kor je lep in prostoren. Kdor ga prvič vidi. ga občuduje. Za na deželi res kaj izrednega. O orglah ne bom poročal, ker prinese referat o kolavdaciji C. Glasbenik. Rečem samo to, da ste Žirovci nanje lahko ponosni. Lansko leto je cerkv. zbor priredil eerkv. koncert, ki se je v moralnem in gmotnem ozira izvrstno obnesel. Kritiko je priobčil C. Gl. in Slovenec. Ako se razmere kaj ne predrugačijo, nameravamo tudi letos ustvariti kaj podobnega. Obenem sodeluje zbor tudi pri društvenih prireditvah. Na Si'vestrov večer smo nastopili s krasno Premrlovo »Pesem žerjavov" iz .Novih Akordov. Uspela je razen par malenkosti prav dobro. Kar se tiče požrtvova'nosti, točnosti in discipline zbora, moram reči, da so naši Žirovci lahko za vzgled marsikakemu zboru. Srčna hvala Vam še enkrat za požrtvovalnost. Le korajžno naprej in dosegli boste še mnogo. Vam pa, gosp. župnik, želim kot sedanjemu voditelju zbora, mnogo uspeha. Bog živi! Anton jobst, organist. Ljubljana, dne 6. januarja 1921, Maribor. — Redka so poročila iz zelene Štajerske, tako da bi človek mislil: ti Štajerci pa kar spijo. Tudi mi tukaj po svojih močeh gojimo cerkveno glasbo; le žal, da ni bolj napredovala, zlasti kar se tiče dolcčb „Motu proprija". Jaz hočem podati le kratek pregled našeg« pevskega življenja v cerkvici bogoslovja, ki je posvečena Sv. Alojziju. — Ko sem leta 1919 prevzel vodstvo kora, je štel naš zbor samo 14 članov, karj je sicer za s:lo zadostovalo za tnal prostor kot je naša cerkvica. Letos pa šteje zbor bogcslovcev 23 pevcev, torej skoraj še enkiat toliko kot lani in sicer so: 4 prvi tenori, 7 drugih, 7 prvih in 6 drugih basov. O zmožnosti in lepoti tu ne bom govoril, o t m naj sod jo poslušalci sami; reči pa moram, da imimo trdno voljo, se mnogo vadimo in ljudska sodba o petju v cerkv ci sv. Alojzjn je bila vedno ugodna. Težave inumo s tem, ker ni na razpolago dovolj kompozicij za moške zbire Zato si moram pomagati s tem, da predelujem mešane zbere za 3 oziroma 4glasni moški zbor, kar pa vzame seveda veliko časa, ktr je treba napisali pre:ej not Ob tej priliki bi se obrnil s prošnjo na vse p n skladatelje, da bi se tu in t-im spomnili C. Gl. tudi s kako skladbo za moški zbor, ki bo gotovo marsikomu dobrodošla. — Pojemo največ pesmi Sattnerjeve, Premr ove, Kimovčeve in tudi d-uge. V dobrem letu smo se nauiili tele latinske maše: Gruber, St. Pa lus-Mes-ie. op. 215; Gruber, St. Mat hias-Messe, op 220; Grmer, St Maximi ians-Messe, op. 90; Quadflieg, M ssa in hon. s. Antonii de Padua, op. 12; W tt. Missa in hon. s Francisci X., op 8 a; Bukovec, O. F. M., Misssa in hon. s. A bani (rokopi^ in koralno de Angelis, kakor tudi koralni Requiem. Pri slovesnih mašao se držimo strogo predpisov; česar ne pojemo, pa recitiramo, vendar pa to samo pri gradualu in efertoriju; introit in komunijo pojemo vedno. Za ofertorij poiemo navadno kakšen prazmku p>imeren motet. To, mislim, je na?a zaslusra zadnjega časa, kajti resnično rečeno, sem slišal v celi na$i škofiji le v dveh cerkvah slovesno mašo, kjer niso prav nič izpustili ali zoper predpise grešili, in sicer v opatijski in pa Marijini cerkvi v Celju; tema dvema se je sedaj pridružila še naša cerkvica. Kaj je pravzaprav vzrok, da se določila glede slovesnih maš, kar tja v en dan preziralo? Treba je le resne volje od strani organista in če je ni tu, je dolžnost cerkv. pred-stojništva, da se resno zavzame za določbe sv. Očeta, ki jih ni izdal v sanjah. Toliko za danes Ob priliki še kaj! theol. Radovan Jošt, pevovodja. Reoče, 3. jan. 1921. G. urednik! Srčno se Vam zahvaljujem za poslani mi Cerkv. Glasbenik in Sv. Cecilijo Dan, v katerem sem prejel navedena liste, je bil zame praznik 1 reda; istotoko je bil skoro gotovo tudi čg Pire v slovesnem razpoloženju, ko je prebiral dolgozaželjeni Cerkv. Glasbenik. ' Cerkv. petje na Goriškem, mislim, da vsled vojaih razmer v splošnem ni posebno nazadovalo Iz lastne skušnje vem, da se na mnogih kor h še vedno goji pravo cerkv. petje; sicer se pete latinske maše že redkejše pojo, prava redkost pa so spremenljivi mašni spt.vi, ki se pojo redke kje in redkokdaj. Vendar sem mnenja, da je tu pri nas večje zanimanje za staroslovensko bogoslužje nego gori pri Vas v Sloveniji Kimovčeva in Vodopivčeva Staroslovenska maša se je v Julijski Beračiji že marš kje izvajala, Za primer, kaj pojemo, Vam navajam, kar smo peli za pretečeni Božič: pri tihi maši ob polnoči: Te Deum (goriški način), Staroslovenska sv. maša 2 g'. (Vodopivec, brez Veruju) in božične 3 glasne: Zvezde svetle sevajo (Zupan), Prišla je noč (P. A. Hribar), Podati hočem ti srce , pa sploh ni mogoče nanj igrati. Nekaj not, posebno partitur sem sam imel nekaj od prei, sedaj pa si pomagamo s ša-pirografiranjem, kar vzame seveda mnogo časa. Instrumente, ki jih imamo naročene za godoo, pričakujemo vsak dan; toda kdaj pridejo, nihče ne ve. V kapelici imamo kor. Petje prav krasno odmeva v lepem božjem hramu. Kakor sem omenil, imamo tu nižjo gimnazijo in 110 gojencev. Med tenii je mnogo pevcev, toda izbral sem si 40. najboljših ln sicer 14 sopranov, 14 altor, 6 tenorjev in 6 basov. Zbor je polnodoneč in tudi s!guren, ker je pri vsakem glasu nekaj moči prav dobrih, na katere se zanesem. Zbor pa poje samo o praznikih in prireditvah, sicer imamo ljudsko petje. Do sedaj smo peli slovesne latinske maše na god g ravnatelja, na Vseh svetnikov dan, na Brezmadežno, na Božič, Novo leto in Razglašenje Gospodovo. Latinske maše smo peli sledeče: Foerster, S. Caeciliae, Dr. Chlondovvski, S. Stanislai Kostkae, P Hu-golin Sattner, Mlssa Serafica. Na Vernih duš dan smo peli Griesbacherjev Requiem iz repertorija, Introite in kon unije pojemo koralno, graduale in ofertorije večglasno. In sicer smo peli iz Antologia: lustorum animae, Ave Maria; Miiller, O Deus, ego amo te in drugo. Poleg tega smo peli božične pesmi: Oj Dete je rojeno nam (Premrli, Božji nam je rojen Sin, Poglejte čudo" se godi, Ko se Kristus rodi, Bog rodi se izad ji dve poljski) in Adeste fideles (moški 2bor). Za tri kralje pa: Premrl, Razglašenje Gospodovo. Sicer gojimo ljudsko enoglasno petje, kot sem že omenil, vsa< dan in vsako nedeljo. Pesmi pojemo po večini iz Pjemrlove Cerkvene pesmarice, nekaj tudi iz Slava Brezmadežni in še par drugih skladb razrrh avtorjev. Prav mogočno doni petje, ko se pri sv. maši, blagoslovu ali večerni molitvi odpra vsa nežna grla. Za ljudsko petje imamo vajo vsako soboto. Pri tej vaji najprej ponovimo že znane pesmi za nedeljo, potem druge pol ure se učimo vedno kako novo, da jo do tedaj, ko jo je treba peti, že znamo. Vajo ured'm takole: Vse gojene; peljem v kapelo ker nimamo nobenega za to primernega drugega tako velikega prostora. Sam se vstopim pred klopi, enega gojencev idva sta, ki igrata že pri maši in blagoslovu, kadar pojemo vsi) pošljem na kor, da zaigra pesem. Potem najprej zapojem celo pesem sam, nato se učimo stavek za stavkom. Ko mislim, da je dosti, poiskusimo celo pesem parkrat in jo potem pustim za prihodnjo skušnjo Ta način se mi navadno obnese Poleg organista je eden boljših pevcev, ki vsako pesem intonira. Takšno je torej v kratkem poročilo o našem pevskem gibanju. Ni sicer prav nič posebnega, vendar si do konca leta obetam marsikaj. Za nadalnje praznike imam pripravljene latinske maše: Rihovsky, MissaLoreto; Premrl, in hon. S. Christinae; Kaim S. Caeciliae; Griesbacher, „Stella maris* in druge. Nekaj pa je, kar bi rad omenil. Manjka nam božičnih pesnit za ljudsko pelje. Sploh bi morala obsegati Ljudska (ali Cerkvena' pesmarica več, da, mnogo pesmi za eno dobo cerkvenega leta. Pred očmi imam poljsko pesmarico rSpiewnlczek koscielny", ki obsega: 18 masnih pesni', med katerimi so posebne zi Božič, posebne za post, za Veliko noč, za črne maše in navadno cerkveno leto. Adventnih pesmi je 8; božičnih ni nič manj kot 52; postnih 20; velikonočnih 10; za Vnebohod, Binkošti, sv. Trojico, za sv. R. Telo 35; za Srce Jezusovo 18; Mar jinih 69; sv. Jožefa 9; k raznim svetnikom 42 in še mnogo drugega. Cela pesmarica samo za en glas in besedilo (torej glasi obsega 515 strani in ima obliko in velikost naše Cecilije. Tudi pri nas bo treba delati na to, da čim prej dobimo kaj podobnega. Dokler se pa pri nas gg. župniki ali kaplani ne bodo zavze i za to, ljudskega petja sploh ne bo, ker organist sam tega ne more izpeljati, prvič, ker mora biti na koru in drugič ker nima na ljudi zadostne avtoritete. Tu je treba najprej vsaj enega temeljitega cerkvenega govora o cerkvenem in predvsem ljudskem petju in potem bo šlo, ako se bo takoj praktično in sistematično začelo uvajati. Vsak začetek je težak in lahko rečemo, da to posebno tu. Toda pogum velja. Vsakdo, ki se bo žrtvoval, bo dobil obilno zadoščenje, ko bo slišal grmeti glasove iz polnih gripo celi cerkvi, da se bo kar treslo in hotelo stene iznesti. Naj si vsak predstavi polno cerkev o polnočnici. Kar naenkrat zadoni vesela božična pesem iz vseh grl. Kako vse drugačno bo božično razpoloženje in veselje. Dok er se človek ne prepriča, noče verjeti. Ko pa sliši na lastna ušesa, bo ves navdušen in tudi ljudstvo bo veliko bolj pobožno pri sveti maši. Kajti tudi tistega, ki sicer ne poje, bo mogočni val pesmi nehote pritegnil in privabil, da bo začel peti. Jaz sem se o tem prepričal na Poljskem in potem v Prekmurju, tu seveda boli v miniaturi. Na delo torej! Vinko Lovšin D. S. Iz Idrije. Naš cerkveni pevski zbor je zapustil rudar Peter R upnik, ko ga je kratka bolezen SI. januarja t. 1. odslovila iz tega sveta. Dočakal je le 34 let in nobeden ni pričakoval tako nagle ločitve. V vojski je veliko pretrpel, malo na zgornjem Ogrskem in v Galiciji, okreval zopet, a vedno pravil, da je ostalo še nekaj kvarljivega v njegovem organizmu, ki se bo moralo odstraniti, ali ga bo pa to spravilo iz sveta. Res se je zadnje zgodilo. Nagla jetika, galopirka ga je po kratki bolezni stisnila. Bil je dober basist, v nižavi se je pokazal s polnim krepkim naglasom, hitro zadel najtežje postope in se vedno udeleževal skupnih vaj ter bil vselej na koru, ako ni bil službeno zadržan. Veselje do glasbe ga je privedlo, da je dobro godel na kontrabas, v cerkvi pri slovesnih sv. mašah, ali pri društvenih prireditvah ni nikoli manjkal. Pevski zbor ga bo zelo pogrešal, v sedanjem času še bolj, ko nas je nekaj dobrih pevcev zapustilo, ker so jim v Jugoslaviji ponudili boljša mesta. Pred tremi leti se je bil goreče poprijel nove struje. Ni čuda! V vojski je veliko trpel ter pričakoval z novimi idejami zboljšanja našega položaja, a ko je po britkih prevarah izprevidel, da nismo bili na pravem potu, je hotel to z raznim delovanjem popraviti. Večkrat se je izrazil: le z vztrajnim delom, ne z besedo in zabavljanjem si bomo Slovenci opomogli. Zato je bil navdušeno delaven pri Jugosl. Strokovni zvezi, neumorno deloval pri gospodarskemu društvu, kjer se je povspei do podnačelnikovega mesta, in v raznin odsekih vedno poprijel za besedo, kako bi se bolj plodonosno in z uspehom delovalo. Po prevratu ie celo zastopal našo stranko v ..narodnem zboru", ter s pametnimi nasveti in vztrajnim delom veliko koristil. Pričakovali smo od njega mnogo. Bil je sedaj v najboljši starosti, po tolikem trpljenju v vojni .in po skušnjah pri zasedanju naše Idrije si je pridobil toliko prakse in utrdil značaj, da smo stavili na njega veliko nade Zato je n;egovo družino in tudi nas njegova nagla ločitev tako britko zadela Saj smo ga videli po dovršenem službenem opravilu v jami vsaki dan delujočega pri raznih odsekih, posebno še zadnje leto pri gospodarskem društvu, ki je po n;egovem vplivu toliko razširilo delovanje, da je napravilo v Spodnji Idriji in v Ledinah podružnice, ki zares z uspehom delujejo. Večje delo zahteva več delavnih moči, a tedaj nas ena najboljših in vztrajnih moči tako nepričakovano zapusti! Omislili so mu krasen pogreb. Razni odseki so mu nosili vence pred krsto, celo Orli v kroju — kar je dovolila nova oblast — in gotovo nad 10C0 ljudi ga je spremilo k večnemu počitku. Godba na pihala (16 mož) kat. del. družbe mu je prvemu svlrala žalostinke. Pri sprevodu je igrala za prvi javni nastop tako dobro, da so takoj zbrali ondošnji tovariši še isti večer 200 lir, da se instrument »pozavna" naroči, ki pri godbi še manjka. Društveni pevci so mu zapeli pred hišo in v cerkvi „Beati mortui" in na grobu poslovilno žalostinko. Bil je tako krasen pogreb, da so italijanski častniki popraševali, katera stranka pa kaže tak sijaj ? Ko so dobili odgovor: to je circolo catholico* so rekli, kaj je tako močna katoliška zavest v tem mestu! In vojaki — bataljon — so stali ob razpotjih ter gledali in začudeno vpraševali, kak dostojanstvenik je oil ta, ki ima tako slovesno in mncgobrojno udeležbo ? In ko so zvedeli, da je „un semplice operaio metallico", so vskliknili: „per Bacho!" navaden priprost delavec, pa se "tako časti! Na osmi dan v petek ob 9. uri je bila za Petra slovesna zadi,išnica. Peta črna sv. maša z leviti — seve vse brezplačno — velik katafalk sredi cerkve, luči g irelo kar mogoče veliko, mogočen cerkveni zbor na koru. Marsikateri delavec je zamenjal delo; da je šel popoldne v jamo, da je bil dopoldne prost, nekateri si je izprosil dve uri dopusta, da je prišel na kor v delavski obleki, opravičeval se je radi tega, da ni dospe! v svatovskem oblači u, a potolažili smo ga „da si le glas seboj prinesel, za obleko je pač vseeno". Tako se je pokazalo, kako vzajemna ljubezen spaja tu na zemlji sotrudnike ene misli, pa da ljubezni tudi smrt ne pretrga. Blagi Peter, počivaj v miru! Vsegamogočni te je gotovo nagradil za vse. kar si na zemlji v njegovo čast storil ali z glasom f.li z lokom. Ko pridemo še ml kmalo za tabo, nas bo vez ljubezni še tesneje spojila. R, i. p.! Arko. Oglasnik za cerkven© in svetno glasbo. Marij Kogoj: 14 Marijinih pesmi raznih skladateljev. Za mešani zbor zbral in uredil. V Ljubljani 1921. Založila Jugoslovanska knjigarna. Lit. I. Blasnika nasl. — Cena part. K 20. — Glasovi po K 7. — Nenavadna zbirka cerkvenih pesmi je to. Zbirka umrlih slovenskih skladateljev: Antona Hajdriha (f 3. jan. 1878), Kamila M aš k a (29. jun. 1S59), Danila Fajgelja (f 9. okt'. 1908), Avgusta Lebana (| 30. maja 1S78), Luka Do-linarja (f 24. avg. 1863), M. Smoleja, Lavoslava Belarja (f 17-jun. 1S99), Leopolda Čveka (j 1S9S), Frana Adamiča (j- 22. dec. 1877) in Gregorja Riharja (-j- 21. jul. 1S63). Hvaležni smo g. Kogoju, da je zbral in tako lepo priredil te deloma že pozabljene ali vsaj ne splošno znane pesmi. Nekatere teh pesmi, zlasti Fajgeljeve so kolikortoliko ohranile svojo prvotno obliko in že izpočetka strogo cerkveno barmonizacijo; večino pesmi pa je g. prireditelj na novo odel v povsem bogatejše, izrazitejše in cerkve bolj dostojno odelo, nego so ga te skladbe dosedaj imele. Na prvi pogled se bodo mnoge izmed teh pesmi našim organistom najbrž nekoliko težke in harmonično preobložene zdele, kar je deloma tudi res. Ni pa to zadostni vzrok, da bi se ne poprijeli njih študiranja in izvajanja. Povdarjam, da tako temeljito nam ni dosedaj še nobeden staiejših pesmi priredil kot Kogoj. Pa tudi tako cerkvene; tako resnobne, vsako banalnost, trivialnost in vsakdanjost izključujoče so te od Kogoja prirejene Marijine pesmi, da služijo lahko za vzor ali vsai za šolo nam vsem, zlasti še vsem tistim, ki cerkveno pesem prijemajo od druge: manj dobre, bolj površne strani. — V podrobnem omenjam, da bi bilo umestno prvo pesem „Morska zvezda" prestaviti za en ton nižje. Kakor je sedaj postavljena, bo za soprane nekoliko naporna. Tupatam bi želel nekoliko drugačne, bolj naravne postope v basu n. pr. pri 4. pesmi: 5. in 6. takt, 9. in 10. takt, ali pri zadnji pesmi od 11. do 12. takta. Tudi par harmoničnih praznot mi ne ugaja. V celoti pa sem zbirke odkrito vesel in jo toplo priporočam. St. Premrl. P. Angeli k Hribar: Postni in velikonočni napevi za mešani zbor. Cerkvena glasbena dela. III. zvezek (II. natis). V Ljubljani 1920. Založila Jugoslovanska knjigarna. Tiskal „Senefelder" v Gradcu. Part. K 20-—. glasovi po K 6'—. Povsod po Slovenskem priljubljeni napevi so neizpremenjeni izšli drugič. Pesmi so blagoglasne, polne prisrčno-nežnega, deloma krepkega in zdravega občutka. Čas hiti sicer naprej in glasba napreduje; pa kljub temu bomo tudi JE*. Angelika še leta in leta radi peli in se ga ne naveličali. St. Premrl. Razne vesti. A Osebne vesti. Odlikovani so bili sledeči slovenski glasbeniki: Matej Hubad, ravnatelj konservatorija v Ljubljani, z redom sv. Save 111. reda, Risto Savin in Anton Lajovic z redom sv. Save IV. reda, Stanko Premrl in Fridrik Ru-kavina z redom Sv. Save V. reda. Izmed hrvalskih glasbenikov pa: Franjo Dugan Vjekoslav Ružic, Franjo Lhotka, Juro Tkalčič, Anton Dobronič, Maja de Strozzi, Zlatko Balokovič, Milan Jova novic (z redom sv. Save IV. reda); z redom sv. Save V. reda pa: Vinko Žganec, Milan Sachs, Bela p I. Pečic in Vjekoslav Krauth. — Župnik Josip Lavtižar v Ratečah je bil imenovan knezo-škufijskim duhovnim svetnikom. Cesti.amo. A 8. febr. je umrl v Št. Juriju pri Celju slovenski skladatelj in okrožni zdravnik dr. Josip lpavic. Pokojnik je bil sin znanega slovenskega skladatelja dr. Gu-stiva Ipavca in ne^ak skladatelja dr. Benjamina lp*vca. Rojen je bil 21. dec. 1873 v Št. Juriju N žjo gimnazijo je pohajal pri benedikt ncih v St. Lambeitu in Št. Pavlu, višjo v Celju. Že kot gimnazijec je orgial pri šolskih mašah. V osmi šoii je zložil „Ave Maria" za moški zbor. V Celju se je seznanil s koncertnim pevcem dr. Leonom Lulakom in ugiasbli zanj več nemških pesmi in balad. Ko je študiral v Gradcu zdravilstvo, se je hkrati tudi v glasbi dalje izpopolnjeval in sodeloval v akademičnem društvu „Triglav". V tisti dobi so nastale njegove skladbe: balada „Trije vojaki", ^Triglavska koračnica", moški čveterospev tImel sem ljubi dve" in himna za mešani zbor in orgle (zadnji dve sta oiii objavljeni v „Novih Akordih"). Več;e delo iz te dobe je balet oz. pantomina v enem dejanju „M oži če k" („HampeImanchen"), ki so ga izvajali v Gradcu, Olomucu in di ugod. Če se ne motim, je pokojni skladatelj nekatere dele ravno te skladbe pred Uti osebno vodil na nekem Matičnem koncertu v Ljubljani. Pri Nemcih, zlasti pri Grad-čanih je pokoj lik užival velik ugled. Bil je brezdvomno zelo nadar,en skladatelj. Žal, da ga je zadnja leta bolezen motila v njegovem glasbenem delovanju. Pa tudi vsled svoje velike skromnosti se ni mogel kot skladatelj tako uveljavili, kakor je zasiužil. Naj počiva v miru! A 10. marca je umrl v Šmartnem pri Litiji tamošnji orgaaist in obč. tajnik Ivan Rus. Rojen 1. i8t0 v Javoru pri Litiji, je dovršil 1. 1899. orglarsko šolo v Ljub jani. Orglai je izprva v cerkvi Srca Jezusov ga v Ljubljani, v župni cerkvi trnovski in pri šolskih mašah v Križankah. Poučeval tudi peije na nemški šoli. Pozneje od 1. 1901 je bil organlst in pevovodja v Št. Vidu nad Ljubljano, kmalo na to pa odšel v Šmartno pri Liti i. Bil je eden izmed sposobnejših slovenskih organistov in pevovodij. Pri podpornem društvu oiganistov in pevovodij je bil prva leta predsednik. Bog mu daj večni pokoj! A 12. febr. je umrl na Puntu (na otoku Krku) učenec ljubljanske orglarske šole Ivan Žic. Bil je blag in nadarjen mladenič. Podlegel je jeiiki. Skoro istočasno, v istem mesecu je umrl na Malem Lošinju tudi njegov strijc župnik 1, Žic. Bog dodeli obema večno plačilo! A Na občnem zboru „Pevske zveze" v Ljubljani, ki se je vršil 21. febr. v Ljudskem domu, je skladatelj Marij Kogoj predaval o slovenski narodni pesmi. Razvijal je zelo zanimive misli o početku, bistvu, obliki narodne pesmi, o nje prireditvi, izdajah, pomenu in važnosti gojitve. Celotno predavanje bo objavljeno v Do mu in Svelu. — Za predsednika pevske zveze je bil izvoljen kanonik dr. Kimovec, za podpredsednika župnik Trop v Rimskih TopUcah in kaplan Dolinar na Jesenicah ;. za pevovodjo prof Bajuk, za namestnika organist Zdešar. Odoorniki so: zasebni uradnik t Lavrič, urednik Zabret, organist Hevbal, kaplan Torkar, kaplan Kiemeiičič, kaplan Lavrič, organist Jerman, posestnik Mihelčič in nadučiielj Šprager. V artistični odsek so bili izvoljeni: Bajuk. Kimovec, Premrl, Zabret in Zdešar. A Predavanje o Bachovem p a s i j o n u po sv. Mateju je imel 12. mar. vseuč. prof., dr. Josip Mantuani v Mestnem domu v Ljubljani. A Gospa Milena Šugh-Štefančičeva iz Zagreba in naš rojak g. Julij ' Betetto, operni pevec z Dunaja, sta začetkom marca gostovala v nekaterih opernih prireditvah v Ljubljani. A Pevsko d r u t v o ,.H 1 i h o 1" v Pragi proslavi letos 60letnico svojega obstanka s tem, da priredi izlet in koncerte v vseh večjih mestih v Jugoslaviji, kakor v Ljubljani, Zagrebu, Varaždinu, Novem Sadu, Belgradu in na povratku v Mariboru. V Ljubljani se vrši koncert dne 15. maja t. I. Praški „Hlahol" je eno izmed največjih in najuglednejših čeških pevskih društev. Izleta se udeleži nad 150 pevk in pevcev. A Vladislav Želenski, najstarejši poljski skladatelj, je umrl 23. januarja ▼ Krakovu, star 84 let. Rodil se je v letu 1837. v Grodnovicih v vzhodni Galiciji: Bil je učenec krakovskega profesorja Mireckega, pozneje godbenega konservatorija v Pragi (profesor Krejči). Tu je dosegel tudi doktorat modroslovja vsekako na tedanji še nemški univerzi. Po daljših študijah v tujini in v Parizu je postal Želenski prof. varšavskega konservatorija iti je kmalu zaslovel z večjimi sinfonijskimi skladbami (uvertura ..Tatre", žalna koračnica na čast Mickieviču, itd.) in s komorn mi skladbami. Izmed njegovih oper so dostgle najlepši uspeh:,Konrad Vallenrod", »Goplava", B|anak", »Stara bošu*. — Skupno z Rogustim je izdal Želenski tudi peiiagogično priročno knjigo »Načelo harmonije". — Zadnja leta je živel v Krakovu kot častni meščan. 25. jan. so ga jako slovesno pokopali na mestne stroške. A „Glasbena Matica" v Ljubljani, ki se je v minulem šolskem letu povspela do stopnje konservatorija (visoke glasbene šole), se s šolskim letom 1921/22 podržavi. Odlok o tem so prinesle „Sluibene novine" dne 8. jan. 1921. št. 12. A Izšla je prva številka novega glasbenega lista „P e v e c'1. Prinaša na osmih straneh prav obilo prav zanimivega berila in 8 strani glasbene priloge. List bo izhajal kot mesečnik v dvojnih številkah in veljal za celo lefo 30 K. Uredništvo: Ljubljana, Pred škofijo 3./II. Uprava: Ljudski dom v Ljubljani. List toplo priporočamo. Listnica uredništva. G. F. V. v T. — Tudi pri nas pojemo „Vero'', a redkokedaj; navadno le Vstop, Slav«, Evangelij. Kar se tiče petja Marijinih pesmi in sploh slovenskega petja, prosim poglej v ,,Cerkv. Glasbenik1, 1918, kjer sem v članku „0 izbiranju primernih cervenih pesmi z«t bogoslužje" razpravljal o stvari na dolgo in široko. Zdrav! Današnji številki je priložena glasbena priloga: 4. Tantum ergo za en glas in orgle, zl Emil Hochreiter. Odgovorni urednik lista in glasbene priloge Stanko Premrl. Zalaga Cecilijino društvo. — Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.