201. številko. v UMIM v ponedeljek, 3. septembra 1908. XXXIX. leto. i) .shaja fiak dan tvačar, isimii nedelje in prasnile* ter vsijs po posti prejemu is avstro-ogrskt deseie sa vie lete SO K, aa pel leta is k, aa eetrt leta a k ao k, aa an m—— s k so k. z« Ljubljano ■ pogajanjem na dom «.* t.t. ti K, is pol leta 12 K, as četrt leta 6 K, is en atotea 2 K. Kdor hodi tam panj, plača aa ti« lete 21 k, sa pol leta n K, aa eetrt leta a k oo h, aa en meso« i K ao k. — z* tuje dežel« toliko Te«, kolikor znaš* poštnina. — Na naroob* »rOI Istodobne vpeSnjStve nsrOČnlne io nO eiira. — ZS Oinanlla IO plačajo Od peterestepne petK-TMte po 12 h, če asoaoila tiska enkrat, pa lO k, č«-ss dvakrat in po 8 k, 2« a« tiska trikrat aU ▼s3krat — Dopisi naj se mto16 frankovati. — cepili 10 ne vračajo — UrednlatVO in upravnSŠtVO je v Knaflerih aileah it 6, in eieer aredniitre ▼ I. nadatr., apravniitra pa ▼ pritličju. — Uprarnižtrn naj sa blagovolijo pošiljati naročnin«, reklamacij«, aananila, t j. administrativna •tvari Oradnl&tvai telefon &t, 34. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne številko po 10 k, UpravniStva telefon it 89. Sokoli v Zasrebu. V Zagrebu, 2. sept. Slovanska narodna armada se je letos zbrala v Zagrebu, kamor je razen Sokolov pohitelo nebroj ljudi, da prisostvujejo sokolski slavnosti. Z odprtimi rokami in s pravo bratsko ljubeznijo je sprejel hrvatski narod Sokole, prihitele z vseh strani slovanskega ozemlja. „Največ sveta otrokom sliši slaveu — a ta svet moramo braniti proti grabežljivim sovražnikom z uma svetlim mečem, pa tudi Če treba z žila-vostjo in pestjo. Sokolstvo nam vzgaja te bojivnike, jih druži in njih skupno voljo obrača proti najvišjemu narodnemu cilju. Tega se zavedajo vsi Slovani in vedo vsled tega tudi ceniti svojo narodno armado — Sokolstvo. Zagreb je na čast Sokolom odel praznično obleko. Ves je v zastavah, v hrvatskih zastavah, vse prebivalstvo je edino, da se mora Sokolom izkazati največja čast. V soboto so prišli Sokoli in bili sprejeti s presrčno ljubeznijo in z velikim oduševljenjem. -Zagrebački Sokol" je šel z razvito zastavo in z godbo na kolodvor. Prvi so prišli „ Srbski Sokoli" iz Korenice in „Hrvatski Sokola iz Gospića, potem so prišli Sokoli iz Oseka in iz Vukovara, pevsko društvo „Trebević" in „Hrvatski Sokolu iz Sarajeva. In kmalu potem so se pripeljali s posebnim vlakom Srb i in Bolgari. Tu je udaril na dan plamen navdušenja. Prišlo je 150 Sokolov srbskega društva „Dušan Silni" in mnogo srbskih meščanov in kmetov, bolgarskih Sokolov društva „Junak" je prišlo nad 200. Došlece je pozdravil dr. Bučar. Za Srbe se je zahvalil Tasa Popovi 6, ki ga pozna vsak slovenski Sokol od slavnosti v Celju^in Ljubljani, za Bolgare se je zahvalil Revizov. Z godbo na Čelu je potem sokolstvo odkorakalo v mesto. Sprejem Slovencev. Ob t>. popoldne se je „Hrvatski Sokol" z godbo odpravil drugič na kolodvor, da sprejme Slovence. S hrvatskimi Sokoli so šli „Dušanovci" in „Junaki". Z zagorskim je prišel „Mur-ski Sokol" iz Ljutomera in obenem so prišli Sokoli in Sokoliće iz Varaždina. Pozdravil jih je podstarosta hrvatske zveze dr. Lazar Car, zahvalila sta se za „Murskega Sokola" podstarosta Reieh, za varaždinskega Sokola dr. Pero Magdić. Omeniti je pri ti priliki, da je „Murski Sokol" v nedeljo zjutraj položil na zagrebškem pokopališču venec na grob Stanka Vraza. Ob 7. sta prišla odposlanca črnogorske omladine ministrski tajnik B e -gović in župan občine podgoriške SpasojePrletić, oba v bogati, z zlatom obšiti narodni noši. Sokoli so ju oduševljeno pozdravili. Z rednim vlakom iz Zidanega mosta so se pripeljali Savinski, Celjski in Žalski Sokol ter deputacija mesta Prage z županom dr. Grošem na čelu. Reprezentante zlate Prage in mesta Ljubljane je pozdravil zagrebški župan dr. Mil a n Amruš. Zahvalil se je praški žup *»n dr. Groš. Dcšle Sokole je pozdravil tajnik hrvatske zveze Cezar Akačić. S posebnim vlakom ob 7. uri 45 minut so prišli Sokoli iz Ljubljane (85), iz Zagorja, iz Brežic, iz Trsta (21), iz Gorice, iz Novega mesta, iz Kamnika, iz Domžal, iz Idrije, iz Postojne, iz Šiške, hrvatski Sokoli iz Pulja (19) in Pazina (7). Slovenskih Sokolov je prišlo vseh skupaj 47*2. Ako se uvažuje, da jih je bilo predlanskim na slovenskem zletu 510, je udeležba naravnost sijajna in kaže, kako živo je med slovenskimi Sokoli čuvstvo slovensko-hrvatske vzajemnosti. V imenu Slovenske zveze je odzdravil podstarosta dr. Rybaf. Začel je slovenski in končal hrvatski, po-vdarjaje, da prihajajo Slovenci to pot tudi z namenom, da čestitajo bratom na junaški zmagi nad sistemom črnega absolutizma. Hrvatje so spoznali Dunaj in mu pokazali hrbet. Tedaj se je Dunaj spomnil, da ima pod svojo vlado tudi Slovence in Hrvate. Hotel si jih je pridobiti s sirenskimi glasovi. A vse je bilo brez uspeha. Slovenci ostanejo zvesti bratom onstran Sotle. Graničarji hrvatski so svoj čas ubranili Slovence pred Azijati, zdaj je dolžnost Slovencev, da branijo Hrvate pred nemškim „Drang nach Ostena. Sokoli so se nato razvrstili in skupno odkorakali na komers v prostorih društva „Kolo". Dalmatinski Sokoli (400) in gostje iz Dalmacije (100) so prišli ob 8. zvečer. Pozdravil jih je dr. Bučar. Komers. Prostori društva „Kolo", vrt in telovadnica „Sokola" so bili kmalu prenapolnjeni. Svirala je domobranska godba same slovanske skladbe. Reditelj komersa dr. L a v. Mazzura je pozdravil zbrane goste. Pozdravil je najprej brate Bolgare in Srbe iz Kraljevine in Srbe iz Hrvatske, brate Slovence, „ki so kri naše krvi" in brate Črnogorce, Sokole iz Dalmacije in tužne Istre ter iz Bosne in potem Sokole iz vseh drugih hrvatskih krajev. Misel sokolska naj nas vodi do zmage. Ob Vi 11- se je pripeljalo 3 00 Poljakov s posebnim vlakom. Prišli so dosti prej kakor je bilo napovedano in vsled tega jih je sprejel samo dr. Bučar, ki je bil slučajno prišel prej na kolodvor. Prišedši na komers so bili Poljaki burno po7dravljeni. Starosta ^Hrvatskega Sokola" dr. Ur-banič jih je pozdravil z oduševljenim!, presrčnimi besedami, poudarjaj e pomen slovanske solidarnosti. Zahvalil se je vodja zveze avstrijskih poljskih sokolskih društev Durszkv. Govorili so v imenu Bolgarov Ravizov, v imenu Slovencev dr. Sernec iz Celja, v imenu Srbo\ dr. Živgirović iz Belgrada, v imenu Črnogorcev Begovi6. LISTEK. Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) „Resite ga, za boga rešite ga," je prosila Manfreda s sklenjenimi rokami. „Kupim vam najlepši kelih, ki bo okrašen z najdražjimi kamni." Župnik Lavrencij je sicer trepetal, a vendar je premogel toliko poguma, da je odgovoril Luni s pogledom, iz katerega so švigale strele neskončnega sovraštva. Vesel pa je bil, da ga je Manfreda prosila in mu olajšala izvršitev Lukovega ukaza. Poželjivo je ogledoval Manfredo, saj je slutil, da je deklica in ji milostno rekel: .Če se posvetiš duhovskemu stanu in stopiš v mojo službo, usli-šim tvojo prošnjo in rešim tvojega gospodarja." „Prej bo vaš jezik ležal prekajen s hrenom pripravljen pred mano na mizi, kakor postane ta deček vaš služabnik," se je zadri Luka nad župnikom. „In zdaj storite, kar sem vam ukazal. Prisegam vam pri svojem krstnem botru Belcebubu, da vas umorim v tistem trenotku, ko se le ena roka dotakne mojega gospodarja." Župnik Lavrencij ni imel poguma, da bi se ustavil Luki, kajti dvomiti ni mogel, da izpolni Luka svoje strašne grožnje. Lavrencij a pa ni še prav nič mikalo zapustiti ta grešni svet. Zato se je, četudi jeznega obraza, nagnil iz okna in kriČaje ter mahaj e z rokami ukazal vojakom, naj bodo mirni. Župnik je imel vojaštvo popolnoma na svoji strani. Med vojaki je imel več ljudi, ki so stali v njegovi službi in po njegovih naročilih vplivali na svoje tovariše. S pomočjo teh ljudi je zasejal med vojaštvom toliko nezaupnost v plamteče sovraštvo in naščuval te poldivje tolpe, da so zahtevale Pirinovo smrt. Sedaj, ko se je župnik Lavrencij z najhujšo jezo v srcu uklonil jeklenemu, ostro nabrušenemu argumentu, ki se je bliskal v Lukovih rokah, sedaj ga je prešinil strah, da morda sam ne bo več v stanu, rešiti Pirina iz rok nahujskanega vojaštva. Zavedal se je, da ima izvršiti skoro nadčloveško nalogo, Če noče izkrvaveti pod Lukovim bodalom in zato je ugibal, kako bi to nalogo izpolnil, ne da bi preklical, kar je sam razširil med vojaštvom o Pirinu. Trajalo je nekaj Časa, predno je nastal na dvorišču mir in ta čas je župnik Lavrencij srečno našel izhod iz svoje stiske. „Vojščaki Gospodovi in bratje v Kristu," je ogovoril vojaštvo. „Ko sem davi mase val v grajski kapeli, sem slišal iz keliha, ravno ko sem ga nagnil k svojim ustom, nebeški glas, ki mi je rekel: Pazi na viteza Pirina, zakaj zmagal bo sveti križ nad Kam-ničani le tedaj, če bo na vaši strani vitez Marko Pirin. Rotim vas torej in prosim vas, prizanesite za zdaj vitezu Pirinu." Vzlic mogočnemu vplivu, ki ga je imel župnik Lavrencij na\Tojaštvo, kateri vpliv je bil v verskih stvareh dosti izdatnejši, kakor vsako povelje Nikolaja Kolovškega, se našČu vano in razburjeno vojaštvo ni takoj uklonilo. Kakor konja, ki se je splašil, ni mogoče takoj ustaviti, tako se tudi ljudje, če so enkrat nahujskani, ne dajo več brzdati. Eni vojaki so mrmrajo ugovarjali, drugi so kričali na Lavrencija, naj odide in naj jih pusti, da poravnajo svoj račun s Piri-nom in le malo jih je bilo, ki so se čeprav z nevoljo vdali. Ob polu 12. so prišli na komers z zagrebškim županom dr. Amruš e m praški župan dr. G r o Š , bivši praški župan dr. P o dlipny, ljubljanski župan Hribar in drugi odposlanci Prage in Ljubljane. Te goste je pozdravil dr. Hoffer. Ker je bil za polnoč napovedan posebni vlak s češkimi Sokoli, katerih je prišlo 800, je večina udeležnikov komersa odhitela na kolodvor, da pozdravi češke brate. V gledališču je bila ta večer na Čast Poljakom predstava Begovićeve igre „Gospoda "VVale^^ska", a Poljaki so dospeli šele v Zagreb, ko je bila predstava že končana. Drugi dan slavnosti. Danes, v nedeljo se je ob 6. uri zjutraj začelo s tekmovalno telovadbo. Tekmovanje je trajalo do polu 9. ure. Jury se snide Šele zvečer, da izreče končno sodbo. Po tekmovanju je bila skušnja za velike javne vaje, ki je trajala do opoldne. Slavnostni sprevod vseh Sokolov je bil nadvse impozan-ten. Sel je po Jurišičevi ulici, po Petrinski in Sudnički ulici čez Zrinj-ski in Akademski trg do umetniškega paviljona. Spredaj so jahali jezdeci „Hrvatskega Sokola", potem je prišla godba, in za njo 60 sokolskih zastav in predsedstvo hrvatske zveze z re-prezentanti drugih sokolskih z vez. Sokoli so korakali v tejle vrsti: Bolgari, Črnogorci, čehi z godbo Poljaki, Slovenci, Srbi iz Kraljevine, Srbi iz Hrvatske, starešine hrvatskih sokolskih društev; tretja godba in hrvatski Sokoli, katerih je bilo nad tisoč. Sprevod je bil celo uro dolg in se ga je udeležilo nad 4000 Sokolov. Prišedši pred umetniški paviljon so se Sokoli razvrstili. Župan zagrebški dr. Amruš je Sokolom zaklical presrčno dobrodošlico. Pozdravljajoč sokolsko misel, je prosil Sokole, naj nikdar ne pozabijo svoje geslo : V roki je moč, v srcu odločnost, v mislih domovina! Zbor vseh zagrebških pevskih društev je zapel hrvatsko himno. V imenu zveze hrvatskih sokolskih društev se je zahvalil za ta pozdrav s kratkim, a jedrnatim govorom dr. Lazar Car, nakar so pevska društva zapela „Sokolsko himno". Oficialni pozdrav je bil s tem končan in sprevod je odkorakal po Zrinjevcu, Marije Valerije ulicah, Je-lačićevem trgu, po Ilici in Frankopan-skih ulicah na vseučilišcni trg, kjer se je razsel. Občinstvo je Sokole povsod burno in oduševljeno aklamiralo. Ker se je sprevod znatno zakasnil, so se javne vaje začele mesto ob treh šele ob 5. uri popoldne. Telovadba. Velika arena je bila natlačeno polna. Zbralo se je nad 10.000 gledalcev. Domobranska godba je morala pridno svirati, kajti občinstvo je bilo nemirno, ker se je začetek zakasnil. Končno so se začele proste vaje. Nastopilo je blizu 3000 Sokolov. Pogled je bil krasen in nadvse impo-zanten. Pač se je tod in tam pokazalo, da so nekatera društva Šele začela delovati na polju telovadbe, ali vobče je šlo vse redno in točno inje občinstvo odlikovalo Sokole z viharnim priznanjem. Na orodjih so telovadili samo Hrvatje in želi burno priznanje. Pismo iz Sofije. V Sofiji, 28. avgusta. IV. Kongres jugoslovanskih k jiiev-nikov in časnikarjev. V nedeljo popoldne se je razpravljalo o pravilih „Zveze jugoslovanski književnikov in časnikarjev", kakor jih je odobrila specialna za to izvoljena komisija. Referent je bil dr. Zlatarov (Bolgar), utemeljeval pa je v obširnem, stvarnem govoru dr. Skerlić (Srb). O praviliii se je razvila živahna debata, ki so se je udeležili Janko vic, Pejev, dr. Maksi- Luki se je zdelo, da mora župnika Lavrencija vzpodbosti k večji vnetosti. „Ali nič ne Čutite mojega bo-dalca, gospod prečastiti?" je vprašal Šegavo in obenem pritisnil na bodalo tako, da je prišla njegova ost župniku do živega. „Nehajte — saj jih umirim," je zaječal župnik in zopet razprostrl roke ter začel kričati kar je mogel: „Vojščaki Gospodovi, bratje in prijatelji! Poslušajte me! Da sem vaš zvesti prijatelj, v sreči in \ nesreči, to veste. Zaupajte mi tudi zdaj! Zmaga nam je zagotovljena, če ostane Pirin v naših vrstah. Prisegel je vašemu vojskovodju, Nikolaju Kolov -Škemu, da mu pomore do zmage, če ne zmaga, je njegovo življenje zapadlo krvniku." Pri teh besedah je prešinila župnika Lavrencija vprav satanska misel. Raje je žrtvoval celo armado Nikolajevo in korist cerkve, kakor da bi bil udušil svoje sovraštvo do Pirina. „Slušajte me dalje, bratje in prijatelji," je kričal. „Pirin vas ne bo vodil v boju in vam ne bo zapovedoval. Njegova ponudba je bila sprejeta s pogojem, da ostane moj jetnik, dokler ne bo bitka dobljena. Da, bratje, moj jetnik bo. Na grajskem stolpu bo med bojem njegovo bivališče in jaz ga bom čuval." „Pred vratini bom pa jaz stal z nabrusenim nožem, gospod župnik," je grozil Luka. „Oemu — si pac lahko mislite." Nikolaj se je tako prestrašil Lavrencijevega naznanila, da je začel grdo kleti in bi se najraje z mečem lotil svojih vojakov. Uvidevai je, kako hudobijo je storil Lavrencij s tem, da je Pirinu onemogočil udeležbo pri boju. S tem je rešil Pirina pač za ta dan, a z gotovostjo, da ga drugi dan izroči maščevalnosti in sovraštvu vojaštva. Pirin pa je bil že popolnoma pomirjen. „Obljubite jim, kar jim je obetal ta blazni duhovnik," je dejal Nikolaju skrivaj. „Kar se zdaj vojakom zdi dobro in potrebno, to bodo pozneje spoznali sami kot nepotrebno." „In naša zmaga?" je vprašal Ni-laj ves prepaden, ker si sam ni vedel pomoči. „Kako naj zmagamo, Če bo-dete vi na stolpu stali in gledali boj, namesto da se ga udeležite." „Ne skrbite za to. Najprej je treba, da se rešim zdaj. Obljubite vojakom vse, kar hoSejo." (Dalje prih.) mović, Atanasev, Veselinović, dr. Jok-simović, dr. Petkov in prof. Ivkanec. Končno so bila pravila sprejeta v obliki, kakor jih je sprejela komisija. V „Zvezo jugoslovanskih književnikov in Časnikarjev" vstopijo ta-le društva: „Srbsko književničko društvo" v Belgradu, „Družestvo na blgarskitje publicisti" v Sofiji, „Društvo hrvatskih književnika" v Zagrebu in „Društvo slov. književnikov in Časnikarjev" v Ljubljani. ,Ta društva so obenem osnovate'ji „Zveze". Pravila te „Zveze" so bila priobčena že pred meseci v „Slov. Narodu". Nato je prof. Ris t a Odavić (Belgrad) predlagal rezolucijo, v kateri se izreka, da je cilj „Zveze" čisto kulturen, a ne političen. Glasovanje o tej rezoluciji se je odložilo do tretje seje, ki je bila v ponedeljek. Na tej seji je razpravljal v obširnem, veleinteresantnem govoru Hrvat HrČić o „Vzajemnosti jugo-slov. dramskih avtorjev". Govor je vzbudil splošno zanimanje in predavatelj je žel zanj obilo zasluženega priznanja in pohvale. O idejah, ki jih je razvijal govornik, se je razvila daljša debata, ki so se je udeležili dr. Vergun (Rus), dr. Petkov, N. Atanasev in Iv. Gvozev. Nato je predsedni-štvo predložilo to-le rezolucijo : „Povodom napačnega tolmačenja ciljev in smotra „Društva j ugoslov. književnikov in Časnikarjev" s strani gotovih jugoslovanskih krogov smatra U. kongres jugoslov. književnikov in Časnikarjev za svojo dolžnost, da naglasa: 1. Cilj „Zveze" je čisto kul-turno-književen in 2. vse misli in nasvete, ki jih „ Z veza" sprejme s strani jugoslovanskih dej atelje v, bo rada uvaževala v kolikor se bodo ti strinjali s cilji in smotrom te organizacije. Ta resolucija je bila soglasno sprejeta. Takisto je bil sprejet predlog, naj se „Zveza" obrne na uprave narodnih gleda isč v Sofiji, Belgradu, Zagrebu in Ljubljani s prošnjo, da bi se na teh odrih čim najbolj gojila jugoslovanska dram. umetnost in da bi se na teh odrih vprizorjena bolgarska, srbska, hrvatska in slovenska dela smatrala kot originali ter se zanjo izplačevali primerni honorarji. Predsednik Stevan Stevano-vič BobČev je nato dal v razpravo vprašanje, kje se naj priredi III. jugoslov. književniški in časnikarski kongres. Na predlog dr. Skerlića (Srba) se je to vprašanje prepustilo v rešitev bodočemu predsedstvu. Zadnja točka dnevnega reda je bila volitev osrednjega vodstva. Na predlog prof. Ris te O d a vi ć a (Srba) je bil z velikanskim navdušenjem izvoljen za predsednika „Zveze" Stevan Stevanovič Bobčev, načelnik „Družestva na blgarskitje pu-blicistij", mož, ki si je pridobil naravnost velikanske zasluge za ustanovitev „Zveze". Za glavnega tajnika je bil izvoljen Georgij Ni-koiov, urednik lista „Dnevnik" v Sofiji, za glavnega blagajnika pa dr. Iv. Zlatarov, tajnik „Trgovske in obrtne zbornice" v Sofiji. Prof. Ivan o vic se je nato v imenu srbskih književnikov in časnikarjev zahvalil Bolgarom za iskreni sprejem in izredno gostoljubnost. V imenu Hrvatov je govoril Babić-Gj alski, ki je naglašal velik pomen jugoslovanska ideje ter izrekel nado, da bi ta spasonosna ideja rasla in se širila ter prošinila v najširše narodne mase. Rasto Pu-stoslemšek se je v imenu Slovencev zahvaljeval za izkazano gostoljubnost in ljubezniv sprejem, izreke! nado, da bo že skoro vzklilo drevo, pod katerim se bodo zbrali vsi Jugoslovani kot svobodni narodi, ter zaključil svoj govor z vzklikom, naj živi Bolgarija, naj živi narod bolgarski. Predsednik Bobčev je na to vnovič zahvaljeval na mnogobrojni udeležbi goste iz Rusije in češke, Srbije in Bolgarije, iz Slovenije in črnegore, iz Bosne in Hercegovine ter zaključil kongres z vzklikom: Živela konfederirana jugoslov. društva, živeli člani „Zveze jugosl. književnikov in časnikarjev." Popoldne ob štirih so udeleženci kongresa izleteli s posebnim električnim vlakom v Pavlovo, ki je oddaljeno od Sofije kakih 8 km in leži po VitoŠoplanino. V Pavlovem je izletnike sprejela vojaška godba. Prva pesem, ki jo je zaigrala, je bila naša narodna pesem „Po jezeru bliz' Triglava". V Pavlovem smo si ogledali veliko tamkajšnjo pivovarno in na to odšli v 2 km oddaljeno selo Knjaževo na grič, od koder je prekrasen razgled na Sofijo, sofijsko ravan in nebotiČne balkanske gore. Zvečer ob šestih se je na vrtu pivovarne v Pavlovem priredil izletnikom večer, ki je trajal do devetih. Vrsto napitnic je otvoril predsednik Bobčev naglašajoč, da se je na kongresu v Sofiji položil temelj ponosni zgradbi jugoslovanske vzajemnosti. Na tem shodu je vladala ljubav in sloga. Naj bi prebivala vedno sloga med Jugoslovani, in skoro jim bodo zasijali boljši dnovi. Babić-Gj alski je nazdravil Bolgariji in bolgarskemu narodu; posl. Klofač se je v svojem obširnem govoru dotaknil bolgarsko - srbskega spora in dogodkov na Ruskem ter končno zaključil svoj govor z napitnico slovanskim materam in ženam, da bi vzgojile take sinove, ki bodo izvojevali materi Slaviji popolno svobodo. Dr. Vergun je govoril v imenu Rusov ter nazdravil ne ruski revoluciji, nego splošni slovanski revoluciji. Bolgar Pejev j© v zanosnih pesniških besedah napil Jugoslaviji. Slovenec Pustoslemšek je v daljšem govoru naslikal stališče, ki je zavzemajo Slovenci napram jugoslovanski ideji, ter pozival Bolgare, Srbe in Hrvate, naj moralno in gmotno podpirajo Slovence v njihovem težkem boju proti zlim sovragom. Govor je izzval burno odobravanje. Govorili so še dr. Di-mitrov, bosanski Srb Kočić, Ni-kolov, ki so vsi slavili jugoslovansko idejo kot edini spas za Jugoslovane. Ko je dr. Petkov še nazdravil navzočemu sofijskemu županu T o-dorovu, se je večerinka zaključila, na kar so se izletniki vrnili s tramvajem v spremstvu vojaške godbe v Sofijo. S ploščadi cerkve sv. Kralja so korakali, na Čelu jim godba peva-joč slovanske pesmi, v restavracijo k „Červenemu raku", kjer je koncerti-rala vojaška godba in se „igralo" bolgarsko kolo. Danes zjutraj se je del kongresistov dal fotografirati pred spomenikom Carja-osvoboditelja. Ob enajstih je slovesno otvoril jugoslovansko umetniško razstavo naučni minister dr. Šišmanov v krasnem govoru, v katerem je zlasti poudarjal velikanski napredek, ki ga ima v zadnjem desetletju zaznamovati jugoslovanska umetnost ter izrazil nado, da si bodo jugoslov. umetniki v kratkem priborili priznanje tudi pred ostalim svetom. Na to si je v spremstvu umetnikov ogledal razstavo. V slovenskem oddelku je ministru tolmačil slike slikar Ferdo Vesel. Popoldne ob eni je bil banket v hotelu „Royal", katerega so se udeležili književniki, časnikarji in umetniki. Kot častni gost je bil navzoč pri banketu naučni minister dr. Šišma-n o v. Vrsto napitnic je otvoril predsednik Bobčev, ki je nazdravil združenim Jugoslovanom. Med drugimi so še govorili župan ljubljanski Ivan Hribar, poslanec B ab i ć - G j al s ki, župan cetinjski; Vuletić, poslanec KlofaČ, dr. Skerlić itd. Zvečer je priredil gospod župan Hribar Slovencem prijateljski večer v hotelu „Blgariji". Jutri odidejo Slovenci v Carigrad. Ponesrečeno češko-ma-džarsko pobratimstvo. Budapešta, 2. septembra, češki državni poslanec KlofaČ je prišel v Budapešto, da nadaljuje pobratimstvo med Čehi in Madžari. Prosil je za razgovor z justičnim ministrom P o 1 o n j e m, ki pa je vsak razgovor odklonil. Istotako se mu je zgodilo pri drugih odličnih politikih; celo dr. K o v a c s, glavni propagator češko-madžarskega pobratinstva, ki je v ta namen potoval ravnokar po Češkem, je odklonil razgovarjanje s KlofaČem. S tem je pokopana nenaravna akcija, o kateri se je zadnje čase toliko govorilo in pisalo. Vsenemško rogovilenje. Draždane, 2. septembra. Tu se je pričelo včeraj zborovanje vse-nemške zveze. Zborovanja so se udeležili tudi Vsenemci iz Avstri-j e. Shod je priporočal, naj se nemško i vojno brodovje izpopolni ter pozdravil ustanovitev ljudskega sveta za S p o-dnjeŠtajerskoin Tirolsko zoper nenasitnosti (?) Slovencev in Italijanov. Pomnožite* vojaštva za Bosno in Hercegovino. Sarajevo, 2. septembra. Govori se, da se vojaška posadka za Bosno in Hercegovino pomnoži na 70.000 vojakov. Bosna in Hercegovina dobi dva voja, enega v Sarajevu, enega pa v Mostaru. Obenem se je mnogim uradnikom deželne vlade naročilo, naj se uče albanski jezik, da bodo v potrebi lahko za tolmače. Carinski konflikt med Avstrijo in Srbijo. Budapešta, 2. septembra. Srbska vlada sestavlja novo noto za Avstro-Ogrsko v zadevi carinskega konflikta. To noto dobi avstrijsko ministrstvo zunanjih zadev že prihodnji torek. Popisani bodo končni pogoji srbske vlade. Ako Avstrija teh pogojev ne sprejme, se vsa nadaljna pogajanja prekinejo. Dunaj, 2. septembra. Predsednik društva srbskih trgovcev dr. R i s n i ć je prišel z dvema odbornikoma in tajnikom na Dunaj, da poravna nasprotja, ki so se razvila zadnje čase med avstrijskimi in srbskimi trgovci zaradi carinskega konflikta. Najprej se je pogajal v ori-jentskem društvu z avstrijskimi izvozniki. Kralj Peter na potovanju, Belgrad, 2. septembra. Na nagovor posl. Petroviča v Nego-tinu je odgovoril kralj Peter zelo navdušeno ter rekel med drugim: „Naša je -dolžnost, da smo vedno pripravljeni, ne samo do zadnje kaplje krvi braniti svojo domovino, ako bi prišlo komu na misel, dotikati se njene neodvisnosti, temuč dandanes je tudi naša dolžnost, čuvati nad narodnimi pravicami kraljevine. Srbija si bo pod mejo vlado vedna prizadevala, ohraniti na Balkanu mir in red, toda pripravljena pa bo tudi vsak tre-notek, z vso silo odbijati navale tistih, ki bi morda v neredu in nemiru na Balkanu skušali kaj odnesti, na škodo našim narodnim interesom. Tako razumevam zapuščino svojega velikega deda." Dogodki na Ruskem. Zopet žrtev atentata na ministrskega predsednika. Petrograd, 2. septembra. Pri atentatu na Stolvpina je bil med drugimi ranjen tudi zastopnik ministrstva pri brzojavni agenturi, ravnatelj in organizator te agenture knez Šahovskoj, ki je pretečeno soboto vsled ran umrl. Knez Šahovskoj je bil svojeČasno načelnik vrhovne tiskovne uprave. Maščevanje za umor generala Mina. Petrograd, 2. septembra. Moštvo Semenovskega polka je sklenilo na shodu, h kateremu so prišli tudi častniki dveh polkov telesne straže, da bodo na lastno pest nastopali proti revolucijonarjem ter krvavo maščevali umor generala Mina. Kdo je provzročil punt na ladji „Pamjat Azova"? Moskva, 2. septembra. Preiskava proti puntarjem na križarki „Pamjat Azova" je pokazala nepričakovan izid. Dognalo se je namreč, da je punt provzročil 671etni pop na ladji. Popa imajo sedaj v ječi. Policijski agent atentator. Petrograd, 2. septembra. Neki agent tajne policije je v pijanosti vdrl v italijansko poslaništvo ter v predsobi streljal. Ranil je vratarja ter razbil več dragocenih zrcal. Strahovlada na Rusko - Poljskem. Varšava, 2. septembra. Na ukaz gubernatorja je včeraj vojaštvo nepričakovano zaprlo vse ulice ter preiskalo vse potnike. Tramvaje in druge vozove so vstavili in potniki so morali izstopiti, da so jih preiskali. Pri tem je bilo mnogo oseb aretova-nih. Štiri ure je bil promet na ta način zaprt. Aretovanih je bilo toliko oseb, da jih niso mogli spraviti v zapor, temuč jih stražijo vojaki na prostem. Ropi in napadi. Petrograd, 2. septembra. V Helsingforsu so okrinkani roparji napadli železniškega blagajniČarja, ki je šel izplačevat delavce ter mu vzeli 20.000 rubljev. Moskva, 2. septembra. Blizu mesta Moršansk je oborožena četa napadla blagajnika državnih žganja-ren ter so mu vzeli 16.000 rubljev. Varšava, 2. septembra. Blizu Libave so revolucij onarj i napadli transport vjetnikov. Vojaki so streljali ter ubili 8 napadalcev. Poziv kmetske zveze. Petrograd, 2. septembra. Ruska kmetska zveza je izdala poziv na vse kmete. Poziv govori najprej o razpustu dume, potem pa pravi: „Tovariši! Nikogar nimate več, ki bi mu potožili svoje gorje. Zanesite se le na lastno moč. Pomagajte si sami! Čas je prišel. Polastite se oblasti v okrajih. Odstavite vse starešine, ki ne služijo narodu, temuč oblastim! Ne priznajte nikake uradniške oblasti! Pošljite pisma in zaupnike svojim rojakom pri vojakih. Pregovorite jih, da ne bodo streljali na tiste, ki se bore za pravico naroda proti hudo-delni vladi. Naj vojaki ne priznajo Častnikov, ki so se prodali grašČakom. Naj se vrnejo z orožjem domov, da varujejo vasi pred razdejanjem. Ako začno delavci po mestih boj proti vladi, pomagajte jim. Ako se začne štrajk železničarjev, pomagajte železničarjem. Razdejajte proge, da ne bodo mogli pripeljati vojaštva. Ne plačajte davkov hudodelni in nepo-stavni vladi. Ne dajte v jeseni re-krutov, da bi se n orali vaši bratje in sinovi boriti proti narodu." Dnevne vesti. V Ljubljani, 3. septembra. — Koliko je bil katoliški shod „slovenski"? Povedali smo že, da so naši klerikalci III. katoliškemu shodu nadeli pridevek „slovenski" le zato, da bi privabili več ljudi nanj in laglje slepili javnost. Kako malo je bil v resnici ta shod slovenski, spriČujejo sledeča dejstva. Med zastavami so imele papeževe in cesarske povsod prednost pred slovenskimi; s shoda so se odposlale nemške in latinske brzojavke papežu in cesarju; na shod je prišel zastopnik vlade, ki je Slovencem neprijazna, klerikalne dijake je prišel pozdravit zastopnik laškega dijaštva itd. Na shod sta prišla dva znana nemŠkutarja, mednarodni lavantinski škof Napotnik in nemški tržaški škof Nagi, ki Sloven-vencem kjer mogoče nasprotuje. Tudi je prišel nemški baron Spinetti in dva nemška kneza AVindischgraetza. Brzojavno pa je shod pozdravil nemški škof Kahn. Na vsem zborovanju ni bilo slišati niti ene žal-besede proti našim narodnim nasprotnikom, proti Nemcem, Italijanom in še manj proti vladi. Nasprotno, predsednik shoda poslanec Povše je celo izrazil veselje nad delovanjem škofa Nagla, ko je pozdravljajoč ga dejal mu: „Hvaležen vam bo za vašo ljubav in skrb, katero na-klanjate našim vernim bratom ob obalihAdrije, ves slovenski narod." Na te besede je Nagi molčal in ni zinil nobene besede, ker menda sploh slovenski ne zna! Tako so slavili na „slovenskom" katoliškem shodu zagrizenega sovražuika Slovencev ! — Zjasnilo se je. Pod tem žagi a vj eni se nam piše: Gospod dr. Rybar je dementiral, kar smo mi posneli iz „Slovenca" da je namreč opravičil svojo odsotnost od katoliškega shoda. „Slovenec" je sedaj tudi prekričal svojo prvotno trditev, da se je dr. Rybaf opravičil in je ta stvar s tem pri kraju. Nismo pa še pri kraju z „Edinostjo". Ta se ni ozrla na našo pritožbo, da se v najnovejšem Času ustanavljajo po tržaški okolici (n. pr. pri sv. Ivanu) klerikalna društva. Ta klerikalna društva pa ne teže zatem, spopolniti narodne organizacije tržaških Slovencev, temveč so prava konkurenčna nebodijihtrebadruštva, ki vidno škodujejo starim narodnim društvom in izpodbijajo narodnost. Sedaj smo tudi na Čistem, zakaj „Edinost" ni poročala o protestnem shodu v Trstu. Deloma smo to izvedeli iz nje same, deloma pa iz „Rdečega Praporja" z dne 31. avgusta, ki pravi v svojem poročilu o navedenem shodu sledeče: .... „Pri tej priliki je (govornik Regent) tudi energično prijel tržaške voditelje v Trstu, ki se ne ganejo, da bi se ukrenilokaj odločnega proti črni reakciji, temveč jo še direktno in indirektno podpirajo". Zjasnilo se je! Kaj? — Profesorske vesti. Profesor na gimnaziji v Pulju, Ivan Gangl, je premeščen na gimnazijo v Celje ; dr. Alojzij Maček na I. drž. gimnaziji v Gradcu je imenovan za pravega učitelja na gimnaziji v Pulju, Franc N ovijan pa na gimnaziji v Pazinu. Profesor na navtični sekciji trgovske in navtične akademije v Trstu, Marko Polič, je pomaknjen v VH. Čin. razred. — Policijske vesti. Titulami žandarmerijski stražniešter Ivan Sinko vi č je imenovan za policijskega kancelista pri policijskem oddelku okrajnega glavarstva v Gorici. Policijski kancelist Ferdinand Zubel je premeščen iz Milj k policijskemu ravnateljstvu v Trst. — Stavbinska vest. Inženir g. Rudolf Selak je imenovan za stavbnega pristava pri sekciji za vzdrževanje železnice v Postojni. — Šolske vesti. Absolvirani učiteljski kandidat g. Ivan Bajde v Loki pri Zidanem mostu je imenovan za začasnega učitelja in voditelja v Branskem Kalu, suplent istotam g. Franc Stuparje pa v isti lastnosti premeščen v Telče. — Smrtna kosa. V Starem trgu pri Ložu je umrl g. Srečko Mle-kuž, sin uglednega ondotnega trgovca. Prijazen bodi spomin odličnemu našemu pristašu. — V Ljubljani je umrl včeraj c. kr. poštni nadofi-cijal g Karel Butorac, vesten in splošno priljubljen uradnik ter goreč rodoljub. — Danes je umrl v Ljubljani g. Rudolf Endlicher, c. kr. okrajni tajnik v pokoju, star 84 let. — Na Glincah je umrl gosp. Lovi o Z d e š a r, znani tovarnar za kuhanje žganja. — V Rabensteinu je umrl baron Benjamin Possanner plem. Ehrenthal, star 85 let. Bil je častni meščan ljubljanski. Ena hči mu je zdravnica, druga študira filozofijo. Blag jim spomin! — V svoji zahvali v Slovenskem Narodu11 nisem, kakor me šele zdaj opozarja nekdo iz Ljubljane, omenil si. društva slovenskih književnikov in Časnikarjev. Dobro mi je znano, koliko je to društvo storilo za tako sijajno proslavo moje sedemdesetletnice, in jaz, bog ve, nisem nehvaležen Človek. Zahvalil sem se tudi že o priliki naravnost imenovanemu društvu; da se ga nisem spomnil v tisti vihri v svoji zahvali, to mi je zdaj res hudo ; slavno društvo prosim, naj mi v zlo ne šteje te tako neprijetne pomote in naj blagovoljno sprejme mojo iskreno zahvalo. — V Aspangu, dne 31. avgusta 1906. — Jo s. Stritar. — Slovensko gledišče. Poroča se nam: Na povabilo inteudance slovenskega gledišča zbralo se je včeraj ob 10. dop. v glediški dvorani vse osobje opere in drame, vsi režiserji, solisti s kapelnikom, zostopniki zbora in komparzerije. Zbrano osebje je pozdravil, kot oficijalni intendant g. urednik Fr. G o v o k a r, predstavljajoč nove Člane opere in drame ter apelujoč na vse osobje, naj posveti z vso resnobo in zvestobo vse svoje sile slovenskemu gledišču, temu največjemu in najvažnejšemu narodnemu in kulturno-zabavnemu zavodu. Ka-koršni so delavci, tako bode delo; od osobja, njegove ambicije, njegove rednosti in točnosti je zavisen nivo predstav našega gledišča. Kakoršno pa bode delo, tako bode plačilo: priznanje kritike in publike ter posledica tega: renome slovenskega gledišča. Intendanca je poskrbela operi in drami velik in krasen reportoar, ki presega daleko reportoarje provincijalnih gledališč. Na osobju pa je jđai da se ta repertoar izvrši, ko-tor pac možno, ves in čim najpo-Mnejše. To bo letos tem lažje možno, er se je ensemble očistil nemirnih Lfcov in ker se je angaževalo za L-aiao in za opero nekaj novih Čla-[oV. Pred katerimi gre sloves, da so ?uobni, marljivi umetniki. Inten-laiiea opozarja že danes, da bode z ičizprosno strogostjo zahtevala red, Qj. in točnost pri gledišču ter da l0,le z vso ostrostjo izvrševala do-Lgbe hišnega disciplinarnega reda. Kak član in vsaka članica je zave-Lpa storiti vse na korist celokupnosti L enotnih uspehov, predpravic ali Jrotekcij pa nima in ne bo imel lihče. Intendanci ni na tem, da bi odlikovali le posamezniki, nego tode delovala z vsemi sredstvi na to, ja bodo predstave v totalnosti prav lobre. V dosegu tega se bode opi-ala na disciplinarni hišni red in pa redvsem na režiserje, ki so steber ledališkega ensembla. Kakoršni reži-0JI tako osobje, kajti „riba pri glavi gši - Zato bode zahtevala intendanca 1 članov, da so režiserjem brezpogojno pokorni ter da z vnemo in jočnostjo vrše odredbe režije ter ^. e intendance. Člani se zatorej nozarjajo, naj ne iščejo „zaščite" >ri posameznih članih odbora, pri ča-jpisju, pri občinstvu ali celo pri Ulivnih privatnih damah, ker bi jim [ ..zaščita" prav nič ne koristila. ;nji vplivi morajo bit£ docela izključeni od vodstva gledališča, sicer je disciplina nemožna in namesto reda bomo imeli anarhijo. Delo se ode določalo vedno v režiserskih ?jah, katerim bo predsedoval inten-jdaut. ter so sklepi teh sej neizpre-lenljivi, za člane obvezni. Vsak član bo uporabljal po svojih sposobnostih čim največ in sicer tako, da se do prvi Člani v glavnih in manjših iulogah vrstili. Vsakdo bo imel dovolj rilike, odlikovati se. Med člani naj klada torej sloga; izgine naj vsa-Koršen neprijazen ali celo surov ton er naj še ne čuje med osobjem nikdar ree psovka ali ostudna beseda! Gle-lališee je tempelj umetnosti, in Člani :aj pazijo, da ga ne oneČastijo! — T imenu režiserjev in vsega osobja jje govoril g. režiser Anton V e-[ro v s e k, zahvaljujoč se intendantu ljubeznivi pozdrav ter izrekajoč heselje vseh članov, da se naznanja L » era reda in resnično umetniškega :e »vanja. Vsi Člani radi obljubljajo, Ida bodo storili vedno vso svojo dol-post iz ljubezni do zavoda in naroda, lobenem pa prosijo, naj jim ostane [g intendant še nadalje naklonjen ter rajvnetejši zagovornik, kadar se dela ■nserublu krivica. Končno je pozdravil Ig. Verovšek nove tovariše in tova-pa e iz opernega in dramskega osobja. Nato so se Člani razšli ter majo danes ob 9. dop. prvo dram-ko skušnjo v gledališču ter ob 10. Idop. skušnjo za opero v „Narodnem Idomu." — Po shodu vsega osobja se jje vršila v gledališki pisarni prva seja pseh režiserjev, pri kateri je dal in-endant režiserjem še razna navodila a bodoče delovanje. Sezona se za-ne 2. oktobra z operno predstavo. Predrznost nemčurskih Iceljskih uradnikov. Na pevsko dru-fcvo „Slavec~ je bil iz Celja poslan oj tiskovin. Naslov je bil seveda [slovenski. Na celjski pošti so naslov ■Ljubljana" prečrtali s tintno svin-jeenko in zapisali Laibach. To je že trajna nesramnost. Upamo, da bodo poklicani poslanci energično te nem-|ške pobaline prijeli za ušesa. — Nečuvena podlost. Sprevodnik južne železnice Anton Kova-kič je na železnici ponesrečil in je psled tega na.-topil proti južni železnici pot tožbe. V prvi instanci je l-K vačič deloma zmagal in stvar je zdaj na višji iustanci. Dne 3. marca t 1. se je pa umirovljen sprevodnik Anton Ujster oglasil pri ljubljanskem postajenačelniku rekši, da mu Vest ne da miru in da mora resnici na ljubo naznaniti KovačiČa. Rekel j?, da je Kovačič slepar in da si i-'k-e na stroške južne železnice za-)toviti brezskrbno eksistenco. Obdolžil ga je tudi, da hoče med Ljubljano in Borovnico spraviti brzovlak 8 tira in prouzročiti veliko nesrečo. Končno je še izjavil, da smatra Kolačića za popolnoma sposobnega ta-kega hudodelstva. Stvar se je seveda N^rbno, vestno in natančno preiskala tti nadzorovali so Kovačiča kakor kakega občenevarnega razbojnika. I^ončno se je izkazalo, da je bila aka beseda Ojstrova v tej Jo vadb i od konca do kraja zlagana. KovačiČ je šele zdaj izvedel za to brezmejno podlost A. Ojstra, ko obrekovalca več ne more I tožiti, da bi dokazal svojo nedolžnost pred sodiščem, skuša zdaj Ojstra prisiliti do tožbe. Temu namenu Uluži njegovo današnje „poslano". pomo videli, če bo Ojster porabil to priliko, da dokaže svoje °bdolžitve. Omenili smo ta slučaj *e>r kaže brezmejno podivjanost in Ipropalost gotovih krogov. Ojster, ki jSe je včasih štulil med socijalne demokrate in sedel v obČ odboru v SiŠki, je danes klerikalec. — Razglas. Izterjatev 1000 kron presegajocih zneskov potom poštnih nalogov. Od 15. septembra t. 1. nadalje možno bode odpošiljalcem poštnih nalogov, kateri si drže čekovni račun poštno-hranilničnega urada in kateri žele neposredni prenos izterjanega zneska potom prej emno-vloženega lista na njihov čekovni račun, izterjati tudi zneske nad 1000 K. Slični nalogi bodo smeli vsebovati vedno le eno terjatev in bodo dopustljivi samo v notranjem avstrijskem poštnem prometu, radi Česar bode njihovo razpošiljanje samo v avstrijskem poštnem okrožju izvedljivo. Razen poštnine in priporočilne pristojbine za vsako slično poštno naložno pismo vplačevati bode potom odpisa od iztirjane vsote pristojbino 1 K 10 h od prvih 1000 K in 50 h, od vsakih nadaljnih ali del od 1600 K. Naložne listine, presegajoče znesek 1000 K, se prejemnikom ne bodo dostavljale, temveč samo avi-zirale. Ako zahteva odpošiljalec za slučaj neodkupa, naj se naložna listina nemudoma njemu vrne ali pa kaki tretji osebi odda, ugodilo se bode tej želji v slučaju, da naslov-ljenec prejem obvestila odreče, takoj, drugače pa preteku po obvestitvi sledečega dneva. V tem zadnjem slučaju se eventualne želje prejemnika, naj se listino v svrho poznejšega odkupa pri poštem uradu hrani, ne bode upoštevalo, — Od c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu. — Delna omejitev civilnega, tovornega prometa, v priliki letošnjih vojaških vaj na Ki anjskem. Povodom vojaških vaj in vsled obširnega prevažanja čet, ki se vrše meseca kimovca 1906, se je sledeče odredilo : V času od 4. do vštetega 5. kimavca 1906 se brzovozno in tovorno blago, vendar izvzemši žive živali in lahko pokvarljivo blago, na postajah dolenjskih železnic in proge Trbiž-Ljubljana, dalje dne 5. kimovca 1906 na postajah proge Ljubljana-Kainnik ; za odpravljanje ne sprejema. Na podlagi določb § 63. o. p. oziroma § 6. izvrš. določb k čl. 14. mednarodne dogodbe v železniškem tovornem prometu, se z veljavnostjo od 4. do vštetega 6. kimavca 1906 k pra-vilniški dobavni dobi določi podaljšanje dva dni za brzovozno in tovorno blago. To podaljšanje se tiče onih transportov, ki se na črtah ces. kr. državnih železnic v Trstu prejemajo in oddajajo, ali so za prevoz po teh črtah določeni in katerih izvršitev se v omenjenem železniškem okolišu ali zunaj njega povodom imenovane omejitve civilnega tovornega prometa ovira. — Nesreča. 721etnemu Francu Krhinu iz Dob pri Kostanjevici so \ se splašili konji, ko je šel na travnik po mrvo. Krhin je padel pod voz in dobil take poškodbe na glavi in telesu, da je čez dva dni umrl. — Ogenj. V Kamenju pri Šent Rupertu so streljali kamenje za neki hlev. Pri tem je skočila iskra v bližnjo slamnato streho posestnika Alojzija Bartolja, da je pogorela hiša in gospodarsko poslopje. Škode je 2000 kron. — Iz Črnomlja. V nedeljo, dne 9. t. m. prirede Črnomaljski diletantje veseloigro trodejanko ogledih" (spisal Anton Medved). Predstava se vrši ob 8. uri zvečer v salonu hotela Lackner. Po predstavi petje in prosta zabava. Cene sedežem I. vrste 1 K, za obitelji 2 K, II. vrste 60 vin., za obitelji 1 K 20 vin., stojišče 40 vin. Ker se vrši predstava na korist po-gorelcem na Desincu, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabijo črnomaljski diletantje. — Srečen lovski plen. Med Prezidom in Babnim poljem je ustrelil lovec Anton Troha medvedko in enega mladiča, doČim je več drugih mladičev izginilo v gozdu. — Bralno in pevsko društvo 1 „Lira" V Kamniku priredi v nedeljo 16. septembra t. L ob 3. uri popoldne na prostorih g. Gaspari veliko veselico. Pri veselici sodeluje vojaška godba iz Gorice. — Narodna veselica na Bledu v nedeljo 26. avgusta se je izvršila tako, da so imeli veselje dotičniki, ki so se veselice udeležili, Še veče zadoščenje pa tisti, ki so veselico priredili. Bil je to naš prvi poskus, prirejati na Bledu veselice v takem smislu. Da se bode pa ta poskus tako posrečil, ni nihče odbornikov pričakoval. Tujci, bodisi Nemec, Lah, Čeh, Slovenec, Hrvat ali Mažar so nam Čestitali na prireditvi, prosili, da bi pač večkrat kaj takega priredili. Tu imate brco tisti, ki ste okrog čvekali, da mi s takimi prireditvami odganjamo tujce. Le obračajte jezike, mi Vas ne bomo nikdar vprašali, kaj smemo prirediti. V prvi vrsti se pa imamo za lep uspeh, moralni in financijalni, zahvaliti Jeseniškemu Sokolu, enemu mlajših slov. Sokolov, ki pa v doglednem času postane cvet Sokolstva. Druga zahvala gre Vam, narodne dame in gospice, za Vaš trud pri veselici. Oez vse pa se imamo zahvaliti Vam, blejski fantje, ki ste v tako častnem številu nastopili pri celi slavnosti v gorenjski narodni noši. Impozanten je bil pogled na dolgo vrsto v jerhovino oblečenih korenjakov pri sprevodu, milo se je storilo človeku, ko je zaslišal iz ust teh fantov krasne narodne in umetne pesmi, ki so jih peli brez nekdanjega vodje tako precizno, kakor bi si človek ne mogel predstavljati. Grajo pa zasluži meščanska godba v Kranju za svojo surovost. Ne vem, ste li bili naprošeni, da bi nam delali zgago, ker sicer si besedi: „Skandal jim moramo napraviti" ne moremo razložiti, Hvala Bogu, da se Vam to ni posrečilo. Na Bled pa tudi nikdar več ne pridete. Gospodinu župniku pa povemo, da naj le leta okrog staršev, da naj ne dajo fantov v Sokola, da mu ves njegov trud ne bo prav nič pomagal. Fantje se naši! 'T'udi ženskega Sokola bodemo ustanovili in bodite propričani, da Vam bo tudi kaka Marijina hčerka ušla Čez plot. Skazili smo Vam že sedaj plan, ko smo Vam z veselico odtrgali fante, da niso šli na katoliški shod. Tudi to je bil naš namon. Zvezali smo se sedaj z Jeseničani v trden tabor, za to zvezo pride trozveza i. t. d. in Gorenjska postane trden naroden slovenski tabor, ki ga ne bo omejala nobena sila. Po veselici se mi veselimo nad krasnim uspehom, Vas nasprotnike pa jezi, ker se Vam ni obnesla Vaša želja: Bog daj, da bi izgubili tistih 600 kron, ki so jih založili za veselico. Pa dasi je bilo vreme jako slabo, je vender uspeh tolik, da ga nismo pričakovali, še nobena veselica na Bledu ni toliko nesla. Polovico Čistega dobička damo Jeseniškemu Sokolu, da bo mogel svoja krila še krepkejše raztezati. — Velika nesreča se je pripetila v nedeljo teden v Tržiču. Po deseti maši je stala pred občinsko pisarno gruča ljudi, med njimi tudi predilniČni delavec Lovro Z a p lotil i k, Kar se zasliši ropotanje v zraku in v naslednjem hipu se zgrudi Zapio tnik smrtnoranjen na tla. Na nerazumljiv način se je odtrgala železna oknica pri podstrešni sobi in padla z oglom Zaplotniku na glavo. Nesrečnež je umrl čez dva dni. Pokojnik je bil zvest zagovornik napredka in svobode ter blaga duša. Zapustil je vdovo s tremi otroci. — Umrl je v Konjicah advokat dr. Mihael L e d e r e r, star 68 let, strasten nemškutar. — Umrl je v Gradcu višjega sodišča svetnik v pokoju gosp. Lovro Ratek, star 77 let. Pokojni je bil rojen v Pacinju pri Ptuju ter je služboval do leta 1880. na Kranjskem, in sicer v Kostanjevici, Metliki, Planini, Vrhniki, v Ljubljani in Ribnici. Zadnjih 17 let je služil kot sodni svetnik v Celju, pri vstopu v pokoj leta 1897. pa je dobil naslov in značaj nadsvetnika. — Poročil se je gosp. D. Gil-č v e r t, veleposestnik in pisarniški ravnatelj v Gorici z gdč. Anči Ci-zelj. Čestitamo! — Beseda potnikom v Gorico. Iz Gorice nam pišejo: Veliko izven-goriških Slovencev prihaja po novi železnici tudi v Gorico. Žal, da jih veliko podpira le tuja podjetja. Naznanjamo, da hotel pri „Zla tem jelenu" je narodno podjetje. Ta hotel je gotovo najboljši meščanski hotel. Restavracija nudi vse komoditete. Poleti na prostem, pozimi v velikih salonih. — „Hotel Sudbahn" je slovenska last, ali hotelir je tujec-strokovnjak. Gostje, ki žele naj udobnejše bivališče v hotelu I. reda, naj gredo v hotel „Siidbahna. — Na koso je padel z glavo 731etni Ivan Znidaršič v Morskem pri Kanalu, ko je spravljal seno na senik. Morali so ga prepeljati v goriško bolnico. — Nečloveški OČe. Ivan Krkoč iz rihenberske občine na Goriškem :e mučil in pretepal lastnega otroka z vso surovostjo, da je morala poseči vmes sodnija, ki ga je obsodila na tri mesece zapora. — Zastrupil se je v Trstu 18-letni privatni uradnik Henrik Wid-hofer s karbolovo kislino. O pravem Času so še zapazili njegov Čin in poklicali zdravnika. Widhofer je božjasten. — Veriga je zmečkala dva prsta 501etnemu dninarju Leopoldu Butoracu v Trstu, ko je bil uslužben na parniku. — Poskusen samomor starice. V Trstu se je zastrupila s karbolovo kislino 611etna Karolina Cattaruzzi, ker so jo oči bolele in ker bolezen ni hotela odnehati. Hitri zdravniški pomoči se je posrečilo jo ohraniti pri življenju. — Gozdni požar. V petek popoldne je pogorelo pod Trstenikom pri Trstu 35.000 nr gozda. Istega dne zvečer je zgorelo pod obeliskom 300 m gozdnih nasadov. Kako je ogenj nastal, ni znano. — Grozen strah pred .Sokoli1 ima reški magistrat. V soboto so prišli na Reko dalmatinski „Sokoli", da se skupno z reškimi in sušaškimi odpeljejo v Zagreb. Imeli so seboj tudi godbo. Mestni magistrat je alarmiral vse policaje, ki so prepovedali godbi igrati in ko so „Sokoli", dalmatinski, reški in susaški v impozantnem sprevodu prišli na kolodvor," obkolilo jih je 60 policajev, ki so jih stražili, dokler niso vstopili v vozove. Mnogo-brojen ljud se je smejal takim odveč odredbam. Italijani imajo pač silen strah pred „Sokoli"! — Nemška eskadra na Boki. Sredi oktobra pride na Reko nemška eskadra, ki zdaj poseča glavne luke sredozemskega morja. — Zaklalo se je v mestni klavnici od 19. do vštetega 26. avgusta 1.1. 84 volov, 6 krav, 12 bikov, 104 prašiči, 246 telet, 85 koštrunov in kozlov in 1 kozliček; vpeljalo se je 1 vol, 2 kravi, 2 prašiča, 3 teleta, 1 koštrun in 549 kg mesa. m — Delavsko _ gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 5 Hrvatov in 4 Slovenci. 25 Hrvatov je šlo v Heb, 19 na Nemško, 20 v Inomost, 17 v Bregenc, v Beljak pa 18. 20 Kočevarjev se je odpeljalo na Dunaj. Na Hrvatsko je šlo 25 slovenskih šumarjev. — V soboto je šlo 28 Hrvatov v Ameriko. 8 Macedoncev je prišlo iz Tirolskega. 17 goriških zidarjev se je vrnilo iz Ljubljane domov. — Izgubljene in najdene reči. Na južnem kolodvoru je bila izgubljena, oziroma najdena vojaška siva čepica, palica, par rumenih otroških črevljev, par belih rokavic, dežnik in prazna usnjata torbica. — Neka dama je izgubila denarnico, v kateri je imela 3 K denarja, poštni prejemni list in tri ključe. — Gdčna. Hedvika Singerjeva je izgubila zlato zapestnico, vredno 20 K. — Ga. E. M. je izgubila 12 K vredno iglo. — Kapelnik g. Jožef Poulo je izgubil bankovec za 50 K. — Ga. Hermina Brandtova je našla denarnico, v kateri je bilo čez 3 K denarja. — Zlat poročni prstan se je našel v gostilni Antona Kališka na Fužinah, kjer se tudi dobi. — V trgovini gospoda Henrika Kende se je našla denarnica z vsebino 50 K. Izgubitelj dobi dotično denarnico pri blagajni te trgovine. — „Ljubljanska društvena godba" priredi jutri zvečer v hotelu „Ilirija" (Kolodvorske ulice) društveni koncert za Člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. * Najnovejše novice. Orožje nositi je v D almaci j T pr ep o-ve dan o. od 20. do 17. t. m., ko se bo mudil cesar v Dalmaciji in 'Hercegovini. Prepoved velja tudi za take pokrajine kjer je sicer dovoljeno nositi orožje kot del narodne noše — Kmetski štrajk v JGali-ciji? Malorusi agitujejo po celi Galiciji za splošni štrajk kmetskih delavcev ob priliki najnujnejših jesenskih opravil na polju. — Zagoneten umor. V Inter-lakenu je v hotelu „Jung£rau" neka 221etna ruska dama ustrelila pri obedu 73 letnega bogataša K^Muilerja. Pri preiskavi je samo izpovedala, da je imela naroČilo ustreliti bivšega ruskega ministra Burno v a ter je najbrže Miillerja zamenjala z Burnovim. — Vojvoda Viktor Broglie, glavni vodja francoskih klerikalcev, je umrl na svojem gradu v pokrajini Eure. — Boj med Hrvati in Italijani. Ko so se iz Zadra vkrcali Sokoli, da se odpeljejo v Zagreb, napadli so jih na obrežju Italijani. Nastal je pretep, da so morali posredovati orožniki, ki so zaprli devet Italijanov. — Nemška eskadra pride v Pulj meseca oktobra t. 1. Književnost. — „Ljubljanski Zvon". Vsebina septembrskega zvezka: 1. Oton Zupančič: Nočni psalm. 2. A. Fun-tek: Na postaji. 3. Dr. Ivan Tavčar: Izza kongresa. 4. Utva: V juniju. 5. Dr. Jo s. Tominšek: Jos. Stritar. 6. A. Aškerc: Egipcanka. 7. Vladimir Levstik: Prij atelj Satan. 8. Jos. FranČič: Po istem tiru. 9. Kristina: Za daljnimi gorami. 10. Vladimir: Tvoje ime. 11. Vojeslav Mole-Spitignjev: Nori Tone. 12. B o g u mil V o Šnj a k: Latinsko pleme in Jugoslovani. 13. Vladimir: Dan. 14. Književne novosti. Ksaver Meško: „Mir božji^. — Dr. Jos. Oblak: Nova železnica s Koroškega skozi Karavanke, Bohinjske gore in črez Kras v Trst. — L. P.: „Pisanice", prvi slovenski pesniški almanah. — Ponatiski iz „Časopisa za zgodovino in narodopisje". — „Zgo-dovinska knjižnica". — L: Ob koncu šolskega leta. — Dr. M. Murko: Zur Geschichte des volkstumlichen Hauses bei den Siidslaven. — Ivan Scheinigg: Die Ortsnamen des Gerichtsbezirkes Ferlach. — Seznamek markiranih potov v področju „Slovenskega planinskega društva". — Izvestje „Glasbene Matic«". — Dr. Jos. Tominšek: Ev-genij Kumičić: Jelkin Bosiljak. — Dr. Jos. Tominšek: Vjenceslav Novak : Zaprek«. 15. Splošni pre- gled: Odkritje Vilharjevega spomenika v Postojni. — B.: Stoletnica Matevža Hladnika. — Stoletnica rojstva in petdesetletnica smrti Jovana Stenje Popovića. — Pristopajmo k „Matici Hrvatski". — Natječajne nagrade „Matice Hrvatske". — Razstava v Sofiji. Telefonska m urzojnuna poročila. Trst 3. septembra. Nrcoj ponoči se je već zaljub'jenihej^trć > / lift vračalo „0d lo S <* H S Vetrovi Nebo 1. 9. it. 741-8 174 si. svzhod jasno 2. 7. sj. 741 7 11 3 si. jug megla » 2. p»p. 740 1 25 8 si. svzhod jasno *• 3. n 9. zv. 7. zj. 2. pop. 7400 740 3 7396 18-7 124 26 9 si. jgvzh si. jvzhod si. svzahod jasno megla jasno Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 17 3° in 18 6°; norm.: 16 9° in 1(> 7°; Mokrina v 24 nrah 0 in 0 0 mm mm. t Terezija Bntorac, obvdovela Ribič, naznanja potrtega srca v svojem, kakor tudi v imenu svoje nečakinje Marije Mayer žalostno vest, da je njen iskrenoljubljeni, nepozabni soprog, ozir. stric, gospod Karel Butorac c. kr. poštni nadoficijal po kratki in mučni bolezni, po prejemu sv. zakramentov za umirajoče, danes dopoldne v 65. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v ponedeljek, dne 3. t. m., popoldne ob 6. uri iz hiše žalosti, BIei\veisova cesta št. 13, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo služila v župni cerkvi Marijinega ozna-nenja dne 4. t. m. ob 9. uri dopoldne. V Ljubljani, 2. septembra 1906. t Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, gospod Lorenc Zdešar posestnik in žganjekuhar dne 1. septembra t. 1. ob 3. uri popoldne, po dolgi in mučni bolezni preminul. Pogreb dražega pokojnika se vrši danes, dne 3. septembra t. 1. ob 6. uri popoldne, iz hiše žalosti na Glincah na pokopališče na Viču. G ince, 3. septembra 1906. 3162 Pavla in Lovro, otroka. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni edini sin, brat, stric in svak, gospod Srečko Jttlekuž danes, 3. t m., ob 2. uri ponoči po dolgi mučni bolezni, previden s sveto-tajstvi za umirajoče, v 30. letu starosti mirno zaspal v Gospodu. Pogreb bo v torek, dne 4. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti v Starem trgu na pokopališče k Sv. Martinu v Podcerkvi, Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Sv. Jurja v Starem trgu Nepozabnega rajnika priporočamo v blag spomin in molitev. 3164 Stari trg pri Ložu, 3. sept. 1906. Tomo Mlekuž, oče. — Jerica Mlekuž, mati. Jerica Bernlk roj. Mlekuž sestra. — Anton Bernik svak. — Zvonimir Bernlk nečak. Potrti od najgloblje žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti našega iskreno ljubljenega očeta, starega očeta, pradeda in tasta, gospoda Rudolfu EiuMcher c. kr. okrajnega tajnika v pok., imetnika zlatega zaslužnega križca in častne svetinje za 40 letno zvesto službovanje ki je po mučni bolezni, prejemši sv. zakramente za umirajoče v 84 letu svojega življenja, danes ob 8' .. uri zjutraj, mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega pokojnika se bode v torek, dne 4. septembra ob 5' , uri popoldne v hiši žalosti, Gra-daške ulice Št. 8, blagoslovilo in potem na pokopališču pri Sv. Križu položilo k zadnjemu počitku. Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Blagi pokojnik se priporoča v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani, 3. septembra 19905. Avgust in Pavel Endlcher, sinova, V ktorina omož. Rudman in Ev genija Endifcher, hčeri, Josip Rudman, zet, Ela in Irma End-Mcner, sinahi, desetero vnukov, dve vnukinji 316' J Na brano in stanovauje se sprejmo gospodične ki hodijo v šolo. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 3100— 1 Zidarji lotežaki se proti dobri plači sprejmejo pri stavbi cerkve na Viča. Prijave v pisarni stavbnika V. Treo v LJubljani, Marije Terezija cesta št. 10. 3158—1 Išče se pisarniška mol! za neko tukajšnjo tovarno. Vstop takoj. Znamo slovenskega, uem*kega in italijanskega jezika je potrebno. 3151—2 Ponudbe ho naj pošiljajo pod pisarniška moč" u* uprav. „81. Nar." Sprejmem takoj 2 pomočnika in 3150-1 Šivi se sprejmejo pri A. SINGER, Gosposke ulice št. 4. 3361 ■p* 2 učenca za trgovino mešanega blaga. Prednost imajo pomočniki, ki so popolnoma zmožni železninske stroke, učenci pa, ki so dovršili kakšen gimnazijski razred. d. KRAŠOV1C. Jesenice, Gorenjsko. Stanovanja s 1 septembrom za 25|,zaižaaa. Kopališče Krapinske toplice Zagorske železnice Zabok-Krapinske Toplice so od rogaške postaje (Grobelno-Rogatec) oddaljene 2 uri. — Vsak dan omnibus z Zabokom-Krapinskimi Toplicami in z Rogatcem z vsakim popoldanskim vlakom. — Odprto vse leto. — Izvrstno urejeno zdravilišče (kopeli v hiši), prekrasno sadje, milo podnebje zagotavljajo uspešno zdravljenjenje tudi v pozni jeseni. 3156 1 1" v Trirazredna Cesarja Franca Jožefa I mestna višja v Ljubljani, Gosposke ulice štev. 8. (S pravico javnosti, podeljeno z oiilokom vis. c kr. ministrstva za bogočastje in nauk z dne 12 julija 1900, št. 18.588. Vpisovanje bode dne 16. in 17. septembra od 9. do 12. nre dopoldue v ravnateljevi pisarni. Dne 18. septembra od 8. are nadalje bode sprejemni izpit za tiste nanovo vstopivše gojeuke, ki že niso dovršile 8. razreda ljudske ah 3. razreda meščanske šole. Dne 19. septembra se prične deseto šolsko leto s slovesno skupno službo božjo. Deklice, ki žele vstopiti v ta zavod, naj se v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov osebno zgtase ter izkažejo z izpričevali o svojem dosedanjem Šo lanju, za sprejem v I. letnik pa še posebej z rojstvenim listom, da bodo dopolnile 14. leto vsaj do konca prvega polletja. Vsaka deklica plača pri vpisovanju 4 K prispevka za učila, za I. letnik pa poleg tega še 4 K sprejemnine. — Šolnina znaša za vsako polletje 10 K. Obvezni učni predmeti SOS veronauk, slovenščina, nemščina, iranco šČina, zgodovina, zemljepis, matematika, rizika, prirodopis, risanie, ročna dela, odgojeslovje (v II. in III. letn.), gospodinjstvo (v III. letn.), zdravoslovje (v III. letn.) — prostovoljni pa: lepopis je, petje, telovadba, stenografija. Zavod ima značaj srednje šole, podpirata ga drŽava in dežela kranjska, na njem poučujejo večinoma profesorji c. kr. srednjih šol. Z mestno višjo dekliško šolo sta združena: 1. pedagoški tečaj za tiste abaolventinje, ki se hočejo pripravljati za zrelostni izpit na učiteljišču in 2. trgovski tečaj, namenjen razen absolventinjam tega zavoda tudi drugim deklicam, Če so dopolnile vsaj 16. leto in dokažejo v posebnem sprejemnem izpitu dovolj sposobnosti za predavanje trgovskih naukov. — Vpisovanje za pedagoški tečaj bode dne 16. septembra, za trgovski tečaj pa od 25. do 27. septembra od 11. do 12. ure Vsa natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo. 3159—1 V Ljubljani, dne 3. septembra 1906. RaunateUstvo cesarja Franca Jožefa I. mestne uišie dekliške šole. Blagajničarka kot taka uže delujoča in dobro izurjena, se sprejme v trgovino z mešanim blagom tvrdke 3140—2 IVI. Eisner v Litiji. Trije dijaki Se Sprejmo na lepo, zračno stanovanje, dobro domačo hrano, strog) nadzorstvo, če treba ludi korepiticijo. Vpraša naj se v prej Hafnerjevi sedaj meščanski pivnvami. v pntlieju, Sv. Petra cesta Štev. 47. 3154- i Oklic. Dne 12. t. m. dopoldan ob 10. uri se bode dala pripravna za gostilno in trgovino, z gospodarskim poslopjem ln zemljiščem vred za šest let v najem. Lastnik je nedoletni Venceslav Avsec iz Igavasi, pošta Stari trg pri Rakeku. 3153 a SMUKI a 300*$£rad, taomost, čez Kleia-Reifling v S*eyr, v Liac, Bodeje? Pisen, Martine vare, 5-k4e, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dona|. — Ob 11. b^I 40 m dopoldne oMb«i v4a4i v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florence, Rim, Beljak, OI k>vec, Lfnof>€, Schrtai, 5<4n&grad, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dtmaj — Ob 4. uri pej poldae osebni v tek v Trbsi, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein - Reifltn? m Steyr, Uac, Bo<^ete^wer Przen, Marijine vare, Heb, Francove vaee, Karlove vare, Pra^r" (direktni voz 1. tu H. raz/.), Lipsko, na Dunaj čez Amstettea. — Ob 9. uri 56 m ponc; «>*ebrH viak v Trbiž, Beljak, Franzensfs, Inomost, Monakovo, (direktni vos 1. m H. ta. 1 — Praga ▼ Knr^ lusuto te K<^evje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesi. Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer oseM /laki v Novo me*to, Kočevje. FHbod ▼ L|abl|ano juž. kol. Proga Is Trblia. Ob 3 c &! m zjutraj osebn: vtak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (dtrekt. voz 1. m II. ra:' Inomoot, Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 zjutraj osebni vtak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči ^r.p»w» .>d nedeliat •jjrs*»i*5h. - Sreda»eč tako agc^lnimi nogoii, ko oobeiaa draga zavarovalnica. Ziaa^i je ^igodno eavarovanit: «ia iloftivotjo in smrt z emanjsojoCimi bc vpia^iti. Vsak rTian trna r>o pretek? syot\h pravico do drtdden^v. ■■BJBJHBJBJBSBJBjB^BJIHBUBlBlBSBgmHHBSSBnmVm -tej* 3w*t- ss: aa, 3 » m 7^&, stov • . IX A o ah n it m * £ §f i, Rez. fondi: 34,788.637-75 K, Izplačane odftkocfolne in tapItaU]*: 37,176,383-75 £ Po velikosti druga "zajemna zavarov&lrjca naše države « m»*«UoiI k 14» o xs«siro»oa:-* ±»&*: c mnmtmlni *MUt&p v &~jtf Seljani, lagai pia«m« v laasna| ban ina] hW Z&varnje noa^opju in premičnine prot ^žamim §kcdam po najnižjih cena) Slsode oanjrrjo takoj t*. naiknlantnej> U%va riaiboTj8i sloves, &oder poalnj Dovoljuje la tti:oteg& dcbiCka izdatu podpore v narodne in obftnofcoristc ■HDMNMSj iadajatelj in odgovorni urednik: Kasto tfuB t osi euiek Lastnina in tisk VM aro dne iiakarus4