Kranj 20. OKTOBRA 1962 ŠTEVILKA 41 Ljubljanska Drama prihaja po običaju vsako leto vsa j enkrat v Kranj, da takrat lahko razmišljamo o kranjskem igravstvu in gledališču. Ta gostovanja imajo razen spoznavanja umetniške moči naše osrednje gledališke hiše vzbuditi marsikdaj tudi površno izpraševanje vesti, kako daleč smo že z nekoč upoštevanim kranjskim igravstvom in gledališčem. Kriza našega kranjskega igravstva in gledališča je tako uničujoča, kot je strašen pogled na izčrpanega mrliča. Najbolj pa seveda človeka prizadene, da smo do tega umiranja tako brezbrižni in ravnodušni. Na sliki prizor iz Shakespearove »Milo za drago«, s katero se je ljubljanska Drama v Prešernovem gledališču predvčerajšnjim predstavila kranjskemu občinstvu. IM.V TOPILI • Nekoč so se ljudje proti £ voj tehnike v zadnjih le- & zatrla. Skoda, ki jo ljudem ^ °£nju borili z golimi roka- # lih in vse bolj učinkovite # prizadenejo požari, jc iz • »Hi. Kjer ni bilo vode, so # naprave za gašenje poža- O let« v leto manjša. • Nemočni opazovali požar, # rov pa sta to nekoč »ve- Človek v nesreči • M je po/ar, uničeval imetje. Raz- • rov Pa sla lo nekoć »ve" Človek v nesreči ni vee O liko zlo« skoraj povsem osamljen in prepuščen sam S UMI flaRui»nHiiinMiHi»i= mjekateri ljudje so slepi, kljub temu da imajo dobre l^j oči in odlično vidijo. Drugi so izgubili vid, pa kljub temu bolj pravično in pošteno živijo kot tisti, ki mislijo, da vse vidijo. . MILAN GERBEC iz Škofje Loke zasluži, da pred njim ljudje snemajo pokrivala. Popolnoma slep je na obe oče«i, opravlja delo pri hišni telefonski centrali, razen tega pa vodi še majhno trafiko v hiši škofjeloške občine. Tako z lastnim delom preživlja svojo družino. «) Kako ste izgubili vid? — Kot desetletni deček rem dobil močan prehlad v Slepi trafikant glavi, ki mi je udaril na oči. Ker operacija ni uspela, sem popolnoma oslepel. , % Kako nadomeščate vid? — Kar ne zmorejo oči .opravijo roke. Imam Izredno dober tip, da z prsti presodim, kakšen denar sem dobil v roke, ko mi ljudje v trafiki plačujejo razna naročila. £ Kako prihajate v službo? — Čeprav imam skoraj kilometer dolgo pot, hodim sam — brez vodnika. Pomaga mi bela palica. 0 Kaj delate v prostem času? ■ — V prostem času hodiva z ženo in petletno hčerko na sprehode. Moram povedati, da je tudi žena slepa, vendar zaradi tega sprehodi niso nič manj prijetni. % Ali vas je v trafiki že kdo ogoljufal? — Ne, kaj takega se mi Še ni pripetilo. Moji računi so vedno točni. ZDRAVKO TOMAZEJ V zadnjih letih manj požarov - Reševavci ne držijo prekrižanih rok - Dvigala, s katerim bi lahko dvigali avtomobile, še nimamo sebi. Tri poklicne gasivsko enote na Gorenjskem, ki so zdaj ustanovljene že v Kranju, na Jesenicah in v Skofji Loki, opravljajo pomembne naloge, ko so ljudje v stiski. Njihove naloge so širše kot pove beseda sama, zakaj poklicni gasivci ne pomagajo samo ob požarih, temveč so pri roki tudi ob poplavah, plazovih in številnih prometnih nesrečah na naših cestah. V zadnjem letu so kranjski poklicni gasivci opravili 138 težjih in lažjih nalog. Vzemimo samo kot primer težko nalogo, ko so v Bistrici reševali iz razbitin avtobusa ponesrečenega šoferja in ženo. Avtobus, ki je iz neznanih vzrokov 22. septembra četrt ure pred polnočjo zdrknil po nasipu 15 metrov globoko, je obležal v globeli. V avtobusu jc bila šoferjeva žena, ki so jo eno uro reševali iz razbitin avtobusa. Delo je bilo zelo odgovorno, ker bi vsaka najmanjša napaka lahko imela težke posledice za lažje telesno poškodovano ženo. Zono so po enournom reševanju izvlekli. Avtobi's na morali pustiti, kjer je ležal. Na Gorenjskem namreč nimamo še dvigala, s katerim bi lahko dvigali težka vozila. Drugi dan so razbit avtobua razrezali in v kosih prodali za staro železo. Drugi primer se je zgodil 7. septembra letos sredi noči. Ob 23,21 so bili kranjski poklicni gasivci obveščeni o požaruna Dobrem polju pri. Brezjah. Minuto pozneje so bili gasivci že na poti. 17 km dolgo pot so prevozili v 17 minutah. Na pogorišče so prišli prvi. Najbližja prostovoljna gasivska enota, ki ;e od pogorišča oddaljena samo 600 metrov, je prišla na pogorišče pozneje, ko so požar že omejili, rešili živino in premičnine. Skoda pri požarih pa bi bila lahko še znatno manjša, če bi bilo obveščevanje pra-vočasnejše. Zamude v obve-ščevanju so krive, da pri za« tiranju požarov nimam) še večjih uspehov. Ljudje bi morali vedeti, da za nesreče velja tisti stari pregovor: »Po toči je DTenozno zvoniti.« Nasprotja in obračuni današnjega sveta O J \ A v arabskem pesku Na nebu je Alah, na zemlji pa njegov naslednik kralj - Slepo je verovali tujim očem - Ali se je kralj v stražarjevih cunjah pretolkel čez mejo? Ženske - sužnje so prodajali kot telice Vgoratih severnih predelih* Jemena, kjer so v pesku in kamnu struge rek prazne vse leto in se napolnijo samo ob redkih padavinah, sta se spopadli dve vojski: jemenska in najem-niška, ki ji poveljujejo princi iii po naključju preživeli jemenski kralj el Badr. Ta je po nekaterih časnikarskih poročilih pribežal v obleki dvorskega stražarja v sosed-lijo Saudsko Arabijo. Vojaška poročila o vojni med pripadniki jemenske revolucije in najemniško plačano vojsko, ki so se ji pridružila nekatera jemenska plemena in najbolj izurjeni vojaki saudsko in jordanske vojske, so včasih tako zakasnela, da je točno sliko bojišča nemogoče zasledovati. V tem oboroženem spopadu med starim in novim v Jemenu bomo 6kušali prikazati samo nekatere stvari iz ozadja, ki so pripeljale do sedanjega obračuna in do razpleta, ki je nujen. DVOR IN KRALJI Arabski polotok, največji na svetu, si je v stari zgodovini človeštva postavil nekaj velikih spomenikov. V stari zgodovini je bil arabski polotok središče civilizacije in kulture. V Jemenu je v starem veku vladala kraljica SARA. Iz tistega časa so v Jemenu ostale še razvaline velikih namakalnih naprav, ki so deželi služile za blaginjo. Tedaj je nastal tudi znamenit jez Marib, edinstven namakalni si.stem na svetu. Sredi devetega stoletja — ©koli leta 839 — je na jemen- GLOBUS 4 VZROČNA ZVEZA Ameriški državljan Doug McCottcr, ki živi na Aljaski, 6c je pritožil ameriškemu ministrstvu za pravosodje, ker so njegovega enajstletnega sina zaradi bele barve Izgnali iz neke indijanske Cole. m SKRB ZA PTICE Neko društvo za zaščito ptic v Celovcu je zaprosilo potnike, ki potujejo v južne kraje Italije, da na pot vzamejo tudi lastovice, ki iz različnih razlogov n'so odletele z jatami na jug. Saidila in Jemen jc poslal arabski kalifat. Dinastija je V Jemenu vladala nepretrgoma več kot 11 stoletij. v 18. stoletju so Jemen osvojili Turki, vendar je že leta 1911 dobil imam Jahija avtonomijo, po porazu Turčije v prvi svetovni vojni pa jc postal Jemen samostojen. S samostojnostjo Jemona 6e v državi ni nič bistveno spremenilo. Kralj je z neomejeno oblastjo vodil državo, zaostala nomadska plemena pa so še naprej pasla svoje črede po goratih in suhih pašnikih. Druga svetovna vojna pa je politično pretresla tudi Arabski polotok. Skoraj ni minilo leto, da v tem predelu ne bi prišlo do vstaj in uporov. Samo v času kralja Ahmcd Jahija so napravili 13 poskusov državnih udarov. Stari imam pa je vse vstaje v krvi zadušil. Leta 1961 60 mrtvi uporniki po neuspelem poskusu več dni razpadali na soncu in pripeki na glavnih trgih jemenske prestolnice Sane. Letos je stari imam Ahmcd nepričakovano umrl. Na njegovo mesto je prišel liberal- WF S mm® "GtfP* ^ ' Princ el fiasan, ki bi ga jemenska vojska kmalu zajela nejši Mohamed el Badr, ki si jc naslodniški prestol zaslužil z zadušitvijo številnih uporov. 28. septembra natančno ob devetih zvečer so tanki zapustili vojašnice v glavnem mestu. Nihče ni vedel, kam se tanki skozi mesto pomikajo. Vozili 60 proti dvoru, ki ga je kmalu nato jemensko topništvo porušilo. Kraljeva oblast je bila strmoglavljena v nekaj urah. Po nekem skritem hodniku naj bi el Badr pobegnil — preoblečen V gardijsko obleko in težko ten j en — čez mejo, medtem ko so najprej mislili, da je v ruševinah našel smrt, ker so pod njimi našli nekoga v kraljevi obleki. VOJSKA IN MLADI VOJAKI Tudi tukaj na arabskem polotoku je bila vojska kot povsod v arabskem svetu na čelu številnih poskusov, da bi strmoglavili kraljevo oblast. Vojska je bila pod vodstvom nekdanjega dolgoletnega zapornika polkovnika Abdalah el Sa-lala. Ni bilo prvič, da je polkovnik Salal sodeloval v zaroti zoper kralja. Leta 1948 £ Hl». T1 v«* Bc Je takšen poskus nesreč- no končal. Zarotniki so bili Folkovnih el Salal, novi preti- polovljeni in kaznovani k smrtno kaznijo ,samo Salal ski prestol prišla dinastija Mm sednik jemenske vlade je bil pomilošecn na ječo v najtežjih jemenskih zaporih. Iz zapora se je po sedmih letih rešil z zvijačo, ko je nagovoril zaporniškega zdravnika, ki mu je potrdil, da je bolan za neozdravljivo boleznijo. Zaradi lažnega zdravniškega izvida je bil iz zapora spuščen. Prva zarota leta 194H se je zaradi nekaterih plemen, ki so ostala kralju zvesta, izjalovila, vendar Salal po prihodu iz zapora ni vrgel puške v koruzo. Po prihodu z zapora je polkovnik Salal še vedno ohranil stik z vojsko. Bil je najprej imenovan za guvernerja pristaniškega mesta Hodeida in pozneje za ravnatelja vojne akademije. Kralj ga je zaradi izrednih vojaških uspehov kmalu imenoval za šefa generalnega štaba in poveljnika dvorske garde. S prestolonaslednikom el Badrom je nato pritegnil v vojsko mlade ljudi in z njimi zasnoval pohod na kraljevo palačo. drŽava In jemensko ljudstvo VJcmnu se v dolgih stoletjih vladanja kraljeve dinastije ni nič spremenilo. Država je močno zaostala v razvoju. Na nebu je bil Alah, na zemlji pa njegov naslednik imam »gospodar življenja in smrti vseh tlačanov". Od 4,5 milijona prebivavcev jo več kot 4 milijone nepismenih. Kralj je vladal po -sveti knjigi-in po svoji volji. Zločinec so zvezane kamenjali na mestnih trgih. Prešuštvo so kaznovali surovo in brez milosti. Kazni so bile na splošno zelo surove po starem srednjeveškem načelu — zob r.a zob in glavo za glavo. Tatovom so običajno odrezali roke, za žalitev pa so rezali jezike. Morivce so ubijali z 22 udarci s sabljo, od katerih je bil šele zadnji udarec smrtnonosen. Premožnejši so lahko rablju plačali visoko podkupnino, da je obsojenega že s prvim udarcem ubil. Na trgih so prodajali sužnje za hareme na enak način kot goveda in jemensko kavo. Neki potopisec takole opisuje razmere v Jemenu: »Nikoli nisem slišal za narod, ki tako trpi pod bičem kraljevega dvora, revščine in neznanja. Kralju pripada vse, ljudje pa so bolj mrtvi kot živi — ne čutijo časa, v katerem živijo. Ni zakonov in ne šol, ni pravice in ne časti. Vlada kralj, ki lahko ubije vsakega In vsakega vrže v zapor, ki mu je v napoto.« ZDRAVKO TOMAZEJ Se vedno ni razčiščeno, aH, kralj il Badr še živi, ali pa j«> mrtev Rekli so • • • »Na področju ljubezni m>i' ski lažejo na veliko, ženske pa na malo.« Sophia Loren, italijanska filmska igravka »Ne bi znal popraviti svO' jega avtomobila, če bi se t11, na poti pokvaril.« Henry Ford II, kralj ameriških avtomobilov »Zaradi mene je več ljufy obiskovalo kino predstave, kot za vse scks-bomhe skupaj.« \ Belte Daviš, ameriška filmska igravka »Vtis imam, da mladi d^e$ zahtevajo tisto, kar so vedn° iskali. Razlika je samo v te^> da danes več dobijo.* Angleški književnik »Če bi bil Hrusčev, ne !'! nikoli povabil de Ganila "i obisk v Moskvo, ker bi prCV<* hitro zamenjal Stalina.* Guy Mollet, voditi francoskih social»sltfV »■Edini alibi umetnosti r. danes v tem, da umetnost vel umetnost.* Brigitle Bardol, francoska filmska igravka »Književnik dela samo f enega ali dva zanesljiva *Jf\. ca: za svojo ženo in via$W M koga drugega.« Vladimir NabokoV. ameriški knjižc-vn'" »Film je danes najbolj Podoben avtomobilski indu^''1' ki izdeluje avtomobile V i riji za milijone kupcev.* Willy VVildcr, ameriški filmski režiser »Evropa je nepopoln.^ ty* Britanije, mi v Veliki tP*} (t niji pa smo nepopotr.: ■' ,,. Evrope. Prav zaradi ic:■;■•> / je vlada na tej osnovi o',''1-v prihodnost, smo se od» ' za pristop k Skupnemu Ed\vard Heath. britanski minis>:*r in čuvar pecati • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Pet dni po grškem kopnem in morja UTRINKI zadnjega dne Gflki so prijazni ljudje in kdor se sreča z njimi lahko misli na ta srečanja povečini s prijetnimi spomini. Ker pa je Grčija dežela turizma, je jasno, da na laki poli prideš v stik tudi z ljudmi drugih narodnosti. Zapomnil sem si srečanje s skupino nemških turistov. Jugoagent, ki je organizator teh potovanj v Grčijo, skrbi v veliki meri samo za inozemske turiste na ladji. Ko pride ladja v luko, se povzpne nanjo zastopnik Ju-goagenta in že nagovori goste v francoščini in angleščini ali nemščini ter jih vljudno poprosi, naj si na hitro uredijo svoje stvari, Češ da jih že čaka v pristanišču avtobus, ki jih bo popeljal po mestu, ali pa vodnik, ki jim bo razkazal znamenitosti. — Domačim turistom je dovoljeno, da se skupini priključijo, v kolikor seveda znajo jezik, če pa ne, pa naj si sami pomagajo, kakor vejo in znajo. Takemu sistemu ogledovanja na račun lastne spret- nosti sem, bil prepuščen tudi jaz. Na srečo sem kmalu našel skupino, ki ji je razlagal neki angleški vodnik. Bili so Amerikanci, vsi otovorjeni z raznimi fotoaparati in svetlo-merj, podobno potrebno in nepotrebno šaro. Vodniku je tekla beseda, da je bilo kaj, vendar nisem mogel ujeti več kot vsako peto besedo, kar pa je bilo za radovedna ušesa vse premalo. Nekajkrat sem poskušal poizvedeti tisto, česar nisem razumel od najbližjega ameriškega turista, vendar nisem dosti zvedel, ker mi je, sicer prijazno, odvrnil, da ga ne zanima dosti. Plačal da sicer je in zato naj možakar kar govori, kaj pa je to, o čemer govori, ga ne zanima. Tako sem se podal po širni Akropoli iskat kakšno nemško skupino, ker je znano, da gre nemščina težje z jezika in bi jo morda laže sledil. Ni mi bilo treba dolgo tekati. Priključil sem se skupini, kjer so bile same ženske in moram priznati, da sem dokaj dobro razumel in sem že dodobra pozabil na mačehovski odnos Jugonr;enta do domačih turistov. No, kar na lepem pa mi je to mirno srečo skalil rezek glas nemške turistke. Zgodilo se je namreč tako, da me je zanimalo nekaj več, kot pa je vodnik povedal (bil je tudi ženskega spola), pa sem ga vprašal. Zdi se mi, da so me moTali že precej časa opazovati, kako sem se nepovabljen pritepel v njihovo skupino in veste, kaj mi je rekel tisti rezki nemški glas: »Prosim, odstranite se, to je naš vodnik In vi ga nimate pravice spraševati; če hočete kaj vedeti, pa si kupite svojega vodnika.« Razlaga je bila tako odločna, da nisem niti poskušal več odgovarjati. Samo zahvalil sem se za prijaznost in nato sam kolovrati! po templjih atenske Akropole. GLAVE GOR, GLAVE DOL Seznanil sem vas že s tem, da so Grkom prav vsi zavojevavci — posebno pa še Turki - sramotili religiozne kipe s tem, da so jim odstranjevali glave. Zanimivo je gledati tudi kipe raznih rimskih cesarjev, ki jih je tudi na grških tleh precej, zakaj tudi ti so vsi brez glav. Menda je bila v starem Rimu navada, da je vsak imnerator, Grški religiozni kulti so bili neločljivo povezani z gleda- ki so vladali Rimu, kratko "llščem, kakor je tudi vsa grška dramatika v začetku rell- malo ukazal, naj se jim takoj glozna. Ta dramatika danes navdušuje tisoče ljubiteljev lepe odstranijo glave. Tako so po-besede, v številnih dobro ohranjenih in slino akustičnih gle- tem samevala trupla brez dališčih antičnega časa glav na raznih vidnih mestih Kot je Grčija znana poznavalcem antike, tako je znana tudi poznavalcem dobrega vina. Najbolj promlnenten predstavnik grškega vina je klet ACHAIA-CLAUSS, ki jo vsako leto obišče nad 35.000 turistov, in za katere pravijo da od obiska pa do svoje smrti ne pokusljo nobenega drugega vina več kot prav iz te kleti po naselbinah starega rimskega imperija. Kronal pa je to početje rimski cesar Cali-gula. Proslavil se je s tem, da se ni zadovoljil samo z odstranjeni glav svojih predhodnikov na cesarskem prestolu, ampak je pri kiparjih naročil, da so mu izdelali nekaj glav njegovega veličanstva in kasneje so te glave pritrdili na trupla obglavljenih kipov imperatorjev. Sicer pa je s kipi tudi danes precej težav ... NOTARA Pozno popoldne sem se vrnil na ladjo Opatijo, ki se je že pripravljala za odhod. Mornarji so nas gledali z očitnim razumevanjem, zakaj utrujeni korak turistov po vrnitvi iz Aten, jim je bil d obro znan. Zleknil sem sem spet v svoj naslanjač in globoko zadihal. »-Ste mnogo hodili?« me vpraša nekdo od posadke. Bila sva dobra znanca, zakaj zadolžen je bil za razdeljevanje odej pred spanjem in kdor je že spal ponoči na palubi ladje, ki vozi vsaj s povprečno hitrostjo, bo vedel, da tako poznanstvo res ne škoduje. »Mnogo!« - 6em bolj vzdih-nil ,kot odgovoril. »Ste si ogledali vse znamenitosti?« »Vse!« »Ste videli Notara?« »Kaj pa je to Notara?« »No, če tega niste videli, niste bili v Atenah!« se mi je zarezal razdeljevavec odej. Razložil mi je, da je to pire jska ulica, kjer so pristaniške javne hiše, da jo imenujejo tudi ulica sramu, da jo obišče vsak mornar, ko se ladja ustavi v pristanišču, da tudi turisti niso redki tam, da je zdaj, ko se mrači, najprimernejši čas za obisk v njej, da jo skratka — moram videti in da naj pohitim, ker bo ladja čez dobre pol ure odpeljala. Kaj hočeš. Taki plohi besedi in argumentov se pač moraš vdati, pa če te noge še tako bolijo. Priznati pa moram, da me je tudi precej zanimalo. Dvignil sem se in stekel po ladijskem mo-stičku. Druga ulica od pri* slaniskih vrat levo je bila Notara. Zavil sem po njej na levo in gledal sem ter tja.' Da ne boste mislili, da sem bil naiven, ko sem pričakoval, da bom, kar s ceste vsa videl. Ne. Tam je vse na cesti. Prvo spoznanje: ženske ne porabijo dosti denarja za obleko, niti za perilo. Dru 1:0: kot vse druge so ludi tc vse prej kot privlačne. Znajo pa si pomagati. Prišleca kratko malo zgrabijo za rokav in sa vlečejo k svojemu zasioru. Vsaka hiša ima namesto vrat kar zastor. Jezik jim teče nezaslišano. Tujih jezikov pa znajo ravno toliko, da lahko opravijo, kar nameravajo. Bil sem priča tragedije r a nemškega turista, ki ga a menda prav tako kot mene prignala radovednost v to ulico. Bil pa je preveč predrzen, ker se je očitno zmrdo-' val nad razstavljenim blagom/ ki je sedelo po stopnicah in se nagibalo preko balkonov. Tri babnice so ga zgrabile in ga odvlekle proti nekemu zastoru. Kljub temu da se jo besno upiral in jim odločno dokazoval, da mu ni do njihove družbe, mu niti obupani vzkliki »Mein Gotl!« niso pomagali in kar hitro so ga spravile za zastor. Kaj vraga so napravile z njim! Nekoliko višje na ulici so se kar Štiri prebivavke Notare stepi« med seboj, menda 21 idi tega, ker si niso bile e line, za katero se je neki italijanski mornar zanimal. Možakar je pokazal precejšnjo me~o razuma, zakaj pretep ga je zelo zanimal :n mimo si je ogledal do konca, ne da bi posegel vanj. Da bi se mi ne zgodilo kaj podobnega — in popolnoma poučen o navadah te popularne ulice — sem se odpravil na ladjo, ki nas je takoj nato odpeljala proti pristani* šču Itea, od koder smo z av« tobu.Ti obiskali prenočišče Dclfi. MITO TREFALT Skozi paviljone 9. mednarodnega sejma „Sodobna elektronika6* v Ljubljani avtoma ae Tisoče in tisoče gledavcev je že šlo skozi razstavne prostore ljubljanskega Gospodarskega razstavišča, kjer je bil preteklo soboto odprt IX. mednarodni 6ejcm »Sodobna elektronika« (vrata sejma bodo zaprta v ponedeljek). Skoraj vsak med njimi je prišel na svoj račun, čeprav se večina prav malo ali pa tudi nič ne spozna na majhne ali velike elektronske naprave, ki v mnogih primerih lahko nadomeščajo deset, sto ali pa tisoč in več rok ter še ne vem koliko bistrih glav. Pritisk na gumb in stroj izračuna tudi najzahtevnejšo operacijo ali pa s svetlobnimi signali naredi red na še tako zamotanem cestnem križišču. Tisto, kar je bilo še pred nekaj leti pravljica, vse hitreje postaja stvarnost, v katero so se s skoraj neverjetno naglico vključila tudi številna naša podjetja. Na sejmu razstavlja 130 podjetij iz petnajstih držav, med vsemi pa je prav gotovo s svojimi proizvodi najbolje zastopana »ISKRA«. Seveda tudi »Iskra« ne razstavlja vseh svojih 4500 različnih Ubogi avtom naši obili Kdo je kriv, da se hitro starajo? £ Pogosto se sliši ,da je povprečna starost naših motornih vozil manjša, kot bi morala biti. Vzrokov za to je več in jih je seveda mogoče obravnavati le v povprečju. Neki jugoslovanski strokovnjak za ta vprašanja je pri naštevanju vzrokov za to ugotovitev na prvem mestu omenil voznike same, češ da imajo največ zaslug za to, da vozila odpovedo pred predvidenim rokom. Avto je na primer potrebno redno mazati. Vsaka tovarna določi rok, kdaj je to potrebno storiti. Ce olje v določenem roku ni zamenjano, iztrošeno olje ne bo dobro mazalo drsnih površin. Tako nastane večje trenje, čemur pa seveda sledi močnejša obrata posameznih delov. Prav tako se zmanjšuje doba trajanja ostalih delov, če niso redno mazani. Pretirana obtežitev avtomobila vpliva na hitro trošenje gum. Te se kvarijo tudi tedaj, če niso pravilno napolnjene. Ce v njih ni predpisanega pritiska, se močneje grejejo, ob tem pa se poškoduje platno. Te nepazljivosti ne privedejo le do hitrega trošenja avtomobila, ampak so zelo pogosto vzrok težkih prometnih nesreč. Življenjska doba avtomo-b ta je odvisna tudi od načina vožnje. Vozniki, ki bliskovito startajo, naglo za-.Uvstavljajo in dirjajo skozi ovinke, prav gotovo ne delajo prav. Veliko je tudi ta-.kih, ki mučijo motor, ker zahtevajo od njega več kot zmore. Talci vozniki prav do konca pritiskajo na plin in motor dela z večjim številom obratov, kot pa je zanj predvideno. Takšen način vožnje vozilo zelo poškoduje, razen tega pa je ob njem tudi najkrajša pot do nesreče. Med objektivnimi vzroki kratkega življenja avtomobilov so na prvem mestu naše slabe in slabo vzdrževane ceste. Drugi vzrok je majhna izbira delov, s katerimi bi poškodovani del takoj lahko nadomestili. Razen teh pa bi lahko našli še precej manjših vzrokov. proizvodov, temveč le »skromnejši« del naprav, ki so namenjene predvsem avtomatizaciji s še posebnim poudarkom — avtomatizacijo v prometu. »ISKRA« ZA PROMET Avtomatizacija prometa je na sejmu elektronike v ospredju. Najrazličnejša podjetja od vsepovsod so razstavila najnovejše iznajdbe glede avtomatizacije v prometu. Na poslopju razstavnega prostora, kjer razstavljajo Združene države Amerike, je celo velik napis »Transport v ZDA«. Gostje prikazujejo razna motorna v.ozila (polavtomatske prestave in vse rokovanje s pritiski na gumbe), žive in statične modele, slikovne panoje in podobno, 6eveda pa tudi niso pozabili na »promet« v vesolju. Portreti Glenna so nasuti v razstavnem prostoru kot jesensko listje v gozdu, posebnost pa sta maketi satelitov v naravni velikosti, in sicer tistega, v katerem je okrog zemlje letel Glenn, in Tekst ara. Toda tudi glede avtomatizacije v prometu moramo dati prednost »Iskri«, ki je dosegla v tem pogledu v zadnjem času nadvse razveseljiv napredek. Zlasti zanimive so signalno-varnostne naprave za železniški promet in idejni načrt železniškega vozlišča v Ljubljani ,ki ga bo tudi »Iskra« realizirala. Res je sicer, da bo za Izvedbo načrta potrebnih približno 4 milijarde dinarjev stroškov, toda najgostejši železniški promet v Ljubljani bo poslej upravljal avtomatsko preko kretniškega pogona in komandne mize. K urejenemu sistemu avtomatizacije prometa spada tudi kontrola najbolj obremenjenih cestnih križišč. — Za takšna križišča je »Iskra« že izdelala kontrolne televizijske naprave, kakršne so ponekod v svetu že dlje v praksi. Prometnik, ki kontrolira promet na zaslonu televizijskega sprejemnika, lahko ob nenadni spremembi ali zastoju na križišču spremeni programirano delovanje semaforja. Kako funkcionira takšno urejanje križišča, se obi-skovavci sejma lahko sami prepričajo, ker »Iskra« nenehno snema z industrijsko televizijsko kamero cestno križišče pred ljubljansko pošto in ga prenaša na razstavišče. Posebnost za urejevanje cestnega prometa je tudi novost • »zeleni val«. Tako imenovali .zeleni val' pomeni koordinirano delovanje skupine semaforjev. Voznik motornega vozila bo ob vpadnici v mesto pričakal pri prvem semaforju na zeleno luč, nato pa bo z določeno hitrostjo vozila lahko nemoteno prešel vse semaforje v mestu do izhoda iz mesta na drugem koncu. Promet se bo tako odvijal mnogo hitreje in brez zastojev, kar bo zlasti koristno v dneh in v času, ko je promet najgostejši. — B. F. ZANIMIVOSTI • VODNI AVTOBUS IN NOVO POTNIŠKO LETALO V okviru proslav petinšti-ridesetletnice oktobrske revolucije bo neka ruska tovarna prikazala nov tip vodnega avtobusa. Imenujejo ga »Galeb«. Po vodni gladini lahko drsi s hitrostjo 95 kilometrov na uro. Uporabljali ga bodo za prevoz potnikov po rečnih strugah in ob obalah Črnega morja. Oblika »Galeba« zelo spominja na trup novega sovjetskega letala »11-62«, ki je najnovejši ogromni dosežek sovjetske letalske industrije. Sprejme lahko 182 potnikov, leti s hitrostjo 900 km na uro in brez pristanka tudi na tako veli- Tisoči kosov visokofrekvenčne telefonske aparature, ki jo IzdeltViGjo V Itkri. Iskra z r vojem svojih naprav na sejmu sodobne elektronike med doma » ■ Rjavel prcd< j. kih razdaljah, kot je na primer razdalja med Moskvo in New ITorkom. e vlagomeri za kmetijstvo Pri prevozu žitaric je potrebno prav posebno paziti na to, da vlaga ne preseže dovoljenega odstotka ali pa da se preveč ne zmanjša. Pri premajhni pazljivosti je mogoče, da žito gnije oziroma da se izsuši. Iskra je pred kratkim začela izdelovati posebne vlagamere, s katerimi je mogoče izmeriti odstotek vlage. En tip vlagomera je namenjen merjenju vlage pri pšenici in koruzi, drugi za oljarice, tretji pa ugotavlja odstotek vlage pri suhih slivah. naraščanje letalskega prometa na Češkem Letalski promet na Češkem v zadnjih letih zelo hitro narašča. Na praško letališče se vsakih pet minut spusti ali dvigne kakšno potniško letalo. Praga ima letalske zveze z vsemi evropskimi glavnimi mesti, razen tega pa čehoslovaška letalska družba vzdržuje letalsko zvezo še % Rabatom, Dakerjcm, Kona-krijem, Bamoko, Kairom, Damaskom, Bagdadom, Dahra-notm, Bombajem, Rangunoro/ Pnompejem in Džakarto. V začetku leta so uvedli tud' letalsko zvezo s Havano. Na praško letališče se razen čeških potniških leial spuščajo tudi let?.!* 13 hi I'* Trtalsk'*) CTu't samotarji umirajo v goran Smrt škofjeloškega pismonoše ne bo nikoli raz vozi jana Rekli bi, da jc imel škofje-9 loški pismonoša dve po-% kopališči. Deset tednov je % ležal med gorskimi stena-% mi, ne da bi bil pokrit s % plastjo zemlje. Ali jc raz-% koš je, če dobi mrlič po % desetih tednih drugo po-% kopališče in najde mir v % domači zemlji, kjer obi-% čajno pokopljemo mrliča r-"ir~ videli, da bi pil. Od vseh stvari na svetu je najbolj ljubil planine in mir. Nekoč je na vrhu Triglava za trenutek zavrela njegova mirna kri in takrat je dejal: »Objel bi vse te gorske vrhove, ker ne vem, če bom še kdaj tukaj.« Zcdnja leta se je ob vsakem daljšem prostem času zate- nato vprašal, kakor da bi reševavci so začeli preisko- slutil svojo usodo: »Ce bom vati tudi Karavanke. Vso, umrl v gorah, ali boste šli kar so o pogrešanem vedeli, za mojo krsto s planinskim je bilo zelo skopo. V planin- praporom?« skih kočah se ni vpisoval in Za pokojnega Franca Sol- po pošti ni poslal nobenega majorja jc bila na svetu sporočila. Sledi za pogreša- samo ena ljubezen: ljubezen nim so kmalu izginile in z do planin. Planine je ljubil. likanjem .so morali končati. Domači in sosedi so začeli verjeti, da se je s Franci jem nekaj zgodilo in da najbrž ni več med živimi. TELEFONSKI POZIV Točno po desetih tednih v sredo zvečer, 3. oktobra letos, pa je prišlo telefonsko sporočilo. Sestro planinske transverzale. S tem pogrešanega Francija je kl.i-namenom se je tudi v sredo, cala Gorska reševalna služ-25. julija, napotil v Kamni- ba iz Kamnika. Pogovor je ške planine. Tisto jutro, pre- bil kratek. Spomniti se je den se jc s prvim vlakom od- morala, če jc imel pogreša-peljal, je sestrini hčerki, ki ^nec s seboj transverzalni je zgodaj zjutraj, ko je mo- priročnik in dnevnik. Pritr- njim je bil zvest in zaradi njih ni bil nikoli razočaran. Prileten samec je tej ljubezni dajal več, kot/je mogIL ----- • ---~~ • —»•••—•j ......li» dan, ko je odšel z doma. Od strico, kjer so začeli sklepati, že po 48 urah? Ta miren i it povlečen meščan je bil izjema. Tako močno se je zaljubil v planine, da se tudi deset tednov po MUrti ni mogel ločiti od njih. ljudje umirajo zaradi bolezni ali starosti. Škofjeloški pismonoša je umrl zaradi ljubezni do planin. tega dne ga nihče več ni videl živega. Ko so domači 1. avgusta sporočili postaji Ljudske milice, da ga pogrešajo, «o bili podatki o njem zelo pičli. Obvestili so vse planinske koče in gorske re-šovalne službe, poizvedovanja pa so povsod zašla v slepo ulico. Nekega dne pa je neka priča povedala, da ga jc vi- kal v planine. Vračal se je kot omotičen in potem ločen od sveta v svoji sobi urejal vtise napornih gorskih poli. Spravljal je žige in bral, kar je bilo napisanega o planinah. Nekoč je na Crni prsti okrasil spominsko obeležje ponesrečenega škofjeloškega planinca Martina Potočnika Z borovimi vejami in kmalu <^Ia v avtobusu za Kranj in njimi in ni jim bilo težko čigave so te stvari. Kmalu so bili prepričani, da so našli stvari pogrešanega planinca, ki so ga pred desetimi tedni zaman Iskali, TRUPLO V GAMSOVEM PAŠNIKU Gorska reševalna jc na kraj nesreče odšla naslednji dan. Lovec iz Kamniške Bistrice je bil z »Franci, tvoja transverzala je končana... Sonce tone za I.Mimikom, iz Repovega kota pa smo prinesli truplo, za katerim žalujemo . . .« To so bile besede prijateljev planincev, ko so prejšnjo soboto spuščali knsto s posmrtnimi ostanki škofjeloškega pismonoše v odprt grob. S tem pogrebom na mestnem pokopališču je bila končno razčiščena veetedenska uganka o pogrešanem škofjeloškem pismonoši. POŠTENJAK IN S VIOTAR v/ Stiriinpctdesetictni škofjeloški pismonoša Franc Šolmajer jc govoril malo. Bil jc miren in tih. Hodil je v službo, kjer je bil vesten in poslušen in včasih ee je obnašal kot čudak. Zapiral se je v svojo sobo in :&amotaril med štirimi stenami. Gostiln so jc izogibal kot [Skušnjave in ljudje ga niso Počitek na vrhu Krna. Vsi so dobre volje, ker so osli prinesli iz doline okrepčila pot jc lepo obeležen ka. Verjetno pa je zašel naj kakšno lovsko pot, ki je bila sprva lepa in pripravna za hojo. Vse lovske poti se v gorah kmalu končajo. Pot ja postajala težavnejša in morda je celo vstopil v kakšna steno, da se mu ne bi bila treba vračati, ali pa se mu je zdel sestop prenevaren! Tako je s potjo nadaljevan Domnevamo lahko tudi, da ga je na poti zalotila meglaj ali noč in petdesetletni moM žakar jc zašel v prepad. Td se mu je namreč pred leti že pripetilo, ko je raznaša] pošto. V gosti megli je v bližn njih vaseh zašel in odšel vi smeri, proti Medvodam. dcH kler ni našel hiše, v katari se je ustavil in počakal na-* slednjega dne. V takšnih pri«! merih — zlasti pa ob novih-? tah — je bil popolnoma zbe-T gan. «| Epilog smrti v gorah vedno tragičen in žalostenJ Stara modrost pove, da v plani ninc ne hodimo sami. 2e ma* le nesreč se v planinah sto«* krat hujše obrestujejo, če smaj sami. V svoji slepi ljubezni do planin je škofjeloški .ii-i smonoša to modrost podce-* nje val in zanemarjal. Tvegal je stvari, ki nasprotujejo razumu. Vendar je bil svoji ljubezni do planin do konca zvest 8.05 8.35 8.55 9.25 9.45 10.18 io.:o 10.51; 11.oc 12.05 12.1 13.3C 14. 14.35 15.15 15.40 lG.Ofi 17.05 17.50 18.00 18.1C 18.24 18.4S 19.05 20.00 20.20 21.00 22 15 23.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji Glasba iz nekdanjih in današnjih časov Radijska šola za nižjo stopnjo Zabavna glasba na šestih strunah Iz folklornih zapiskov Tcnčke Maroltove Druga simfonija Seznanite se z P.irkerjevimi Vsak dana nova popevka . ozor nimaš prednosti Kmetijski nasveti — Vet. i\! lan Dolenc: Zajedav-ske bolezni pri konjih Pojo Fantje na vasi Od Liszta do Ravela P rije iz italijanskih c"er Sem in tja po svetu \Taši poslušavci čestitajo in pozdravljajo A i ilodije od včeraj in o kestri od danes Med našimi amaterji Vsak dan za vas Gremo v kino Nekaj priljubljenih < retnih napevov Aktualnosti doma in v svetu R mi nea in poloneza Pesmi in plesi iz Tahitija Okno v svet Glasbene razglednice Novo v studiu 14 Skalp stoječega vola Kcnec tedna — ples Oddaja za izseljence Za ples in razvedrilo NEDELJA - 21. oktobra 6.00 Dobro jutro dragi poslušavci 6.30 Napotki za turiste 8.00 Radijska igra 8.53 Glasbena medigra , 9.50 Izbrane strani baletne rlasbo 10.00 Se pomnite tovariši 10.30 Nekaj komorne glasbe 13.30 14.00 14.15 15.15 15.30 16.00 16.20 17.05 17.15 18.05 18.20 18.30 19.05 20.00 21.00 22.15 23.05 Proizvajavci velikih motorjev — reportaža Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I Za našo vas Poje Slovenski oktet Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. Skladbe za kitaro in hammond orgle Od arije do arije Humoreska tega tedna Ogrlica s popevkami in lepimi melodijami Deset minut z orkestrom Paul Wecden Radijska igra Capricio Zabavna glasba Športna nedelja Glasbene razglednice Izberite svojo melodijo Umetnost verizma Zabavni ansambli RTV Ljubljana Do polnoči v plesnem ritmu PONEDELJEK - 22. oktobra 8.05 8.25 8.55 9.25 9.45 10.15 10.35 10.55 11.00 12.05 12.15 12.30 13.30 14.05 14.35 15.40 15.15 16.00 17.05 17.40 18.00 18.10 18.30 18.45 19.05 20.00 20.45 i 21.37 22.15 22.50 23.05 Iz zborovskega opusa Popevke se vrstijo Za mlade radovedneže Klavirske in violinske miniature Pesmi in plesi iz Makedonije Trije nabriti brivci Naš podlistek Vsak dan nova popevka Pozor, nimaš prednosti! Kmetijski nasveti — Ing. Janez Saksida — Letošnje izkušnje s krompirjem Petnajst minut z Beneškimi fanti Sem in tja po svetu Slovite tenorske arije Za razvedrilo in oddih Naši poslušavci čestitajo Literarni sprehod in pozdravljajo Koncert za violino in orkester Vsak dan za vas Obdobja slovenskega samospeva Od plesišča do plesišč J Aklualnosti doma in v svetu Veliki zabavni orkestri Poje komorni zbor iz Maribora Radijska univerza Glasbene razglednice Koncert Simfoničnega orkestra Radia Leipzig Kulturni globus Od popevke do popevke Melodije zvenijo v noč Literarni nokturno Nočni akordi 13.30 Suita in divertimento 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Po naši lepi deželi 15.15 Na- flavto in kitaro 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan „za vas 17.05 Muzika iz Talijincga hrama 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Stoglavi virtuozi 18.30 Zbor crnomorskih Kozakov 18.45 S knjižnjega trga 19-.05 Glasbene razglednice 20.00 Godala in tipke 20.15 Radijska igra 21.35 Tretji godalni kvartet 21.50 Glasbena medigra 22.15 Romantičnim plesavcem 23.05 Za lahko noč 23.25 Skupni program RTV SREDA - 21. oktebra 8.C5 Po naši lepi domovini 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb 9.25 Zabavni kaleidoskop 10.15 Ansambel Silva Tamšeta s solisti 10.30 Iz češke violinske glasbe 10.45 Človek in zdravje 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor .nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrtiček na pokopališču 12.15 Marija Gazvoda in Marica Sterčaj pojeta koroške narodne 12.30 Velika čočečka igra in drugi prizori 13.30 Od severnoameriških prerij do madžarske puste 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Drobne skladbe velikih mojstrov 15.15 Glasba za dobro voljo 15.34 Ljubiteljem Beethovna 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Trije slavni glasovi 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Vedri jrdermezo za hammond orglah I 13.25 Pesmi iz Severne I Amerike I 18.45 Ljudski parlament 1 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skupni program JRT 22.15 Nočni koktajl za zapoznele posluša vce 22.50 Literarni nokturno 23.05 Zadnji ples pred polnočjo ČETRTEK - 25. oktobra 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 V liričnem in epičnem izrazu 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslusaveev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Prvi večerni ples 18.45 Kulturna kronika 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Napevi iz filmov in glasbenih revij 21.40 Viriončelista Paul in Maud Tortilier 122.15 Skupni program JRT 23.05 Mali klub ljubiteljev popevk j 23.25 Skupni program RTV lil« K - 26. oktobra TOKEK - 23. oktobra 8.05 Operne vloge Zlate Ognjanovič 8.35 Igramo za vas 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Veliki zabavni orkestri 9.45 Švedske narodne pesmi 10.15 Bach v interpretaciji 10.40 Napredujete v angleščini 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Jelka Hočevar: Herbicidi v vrtnarstvu 12.15 Mladinski mešani zbor »Svoboda« 12.30 Nekaj melodij za dober tek 8.05 V spomin na stare dni 8.20 Glasba ob delu 8.40 Petnajst minut na Madžarskem 8.55 Radijska šola za višjo 9.25 10.15 10.20 10.40 10.55 11.00 12.05 12.15 12.30 13.30 14.05 stopnjo Iz francoskega opernega repertoarja Glasbena medigra Pet minut za novo pesmico Ruski tečaj za začetnike Vsak dan nova popevka Pozor, nimaš prednosti! Kmetijski nasveti — Ing. Mariia Drev: Živinoreja na KK Maribor Poje Koroški oktet Popevke ulice V vrtincu plesa in fantazije, Melodij« od včeraj in danes 8.05 Tri popularne uverture B 35 11.Imi iz Copacabane 8.55 Pionirski tednik 9.25 Preludij in pesmi Marka Tajčeviča 9.45 Slovenske narodne pesmi 10.15 Operne melodije 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 T'metijski nasveti — Ing. Franc, Skledar: Polje-deljski problemi v letošnjem poletju Drugi program SOBOTA - 20. oktobra 19.05 Pianist Aldo Giccolini v Ljubljani 20.45 Iz klasičnega programa 21.15 Jour fix v kinoteki 22.15 Jazz na koncertnem edru 20.45 Deset tt^ « klav ritmu irjem 12.15 Instrumentalna grupa 13.30 Slovenski intermezzo 12.45 Petnajst minut z ansamblom Aca Malerja 13.30 Ljubljana - Zagreb — Beograd 14.05 Radijska šola za ni/jo stopnjo 14.35 Pesmi in pleva jugoslovanskih narodov 15.15 Napotki za turiste 15.20 Shakespearovi junaki in Verdijeve melodije 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Sprehod po češki glasbeni literaturi 13.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.10 Zabavni orkester Bernard Armand 18.25 Melodije srca 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Zbor in orkester Gordon Jenkins 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Obrazi in značaji 21.00 Plesni orkester Larry Sonn 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Nočni obisk v operi 22.35 Iz repertoarja Ljubljanskega jazz ansambla 22.50 Literarni nokturno 23.05 Zabavna glasba 23..25 Skupni program JRT NEDELJA 21. oktobra 12.00 -Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Za ljubitelje opernih umetnosti 14.00 Zabavna glasba 14.30 Popoldne ob komorni glasbi 15.1.1 Zabavna medigra 19.0.J V nedeljo zvečer 20.00 Koncert za violino in orkester 20.45 Klavirske miniature 21.00 Veliki zabavni orkestri 21.10 Lahka in plesna glasba 21.30 Melodije pariških boulevardov 22.15 Asonance 22.46 Zaključni akordi PONEDELJEK - 22. oktobra 19.05 Napredujte v angleščini 19.20 Pet odlomkov iz oper 19.42 Melodije, ples in nekaj jazza 20.00 Ne vse — toda o vsakomur nekaj 20.45 Komorni intermezzo s pihali 21.00 Zabavni' omnibus TOREK - 23. oktobra 19.05 Iz muzeja gramofonskih plošč 20.05 Iz Bachovih »Klavirskih bukvić« 20.45 Kantata za soliste 21.22 Dve skladbi za čembalo 21.30 Umirajoča luč jeseni 21.45 Jazz ob 22.45 SREDA - 24. oktobra 19.05 Ruski tečaj za začetnike 19.20 Deset minut ob zvokih mandoline in kitare 19.30 Po svetu jazza 20.00 Portreti naših aranžer- jev zabavne glasbe 21.15 Med vzporedniki in poldnevniki ČETRTEK - 25. oktobra 19.05 Seznanite se z Parkerjevimi 19.20 Sodobna ameriška glasba 20.20 Pojoče strune 20.45 Melodije po pošti 21.20 Haydn in Mozart v komorni glasbi 21.40 Zvoki za lahko noč 1P.05 Zapišite narek 19.200 Verdijev »Ples v maskah« 20.20 Zabavna glasba na šestih strunah 20.55 Simfonij stavku 21.30 Ncnpv^ zfo«ibc iz znanog'^hniko 21.45 Jazz od - Telečja RTV 18.00 GuUver Y>U lutk 19.00 Po ifl^'V, galerijah 19.15 Ustav*" IV -RTV Ll^-r* 19.30 TV Pf.„hli,„ RTV n n 19.45 propad' oddaja JTV ^| mm rtvV'« 20 30 S ka**" ^ svetu Italiji 22.15 Tretji * NEDEL.I^^^iS!1^ RTV 10.00 Knict- ,bl^aJa 10.30 MatiJJi *V 1145 Začarf^ -oddaj«, R rV 18.00 PrVl film l°vanski 19.05 Delrfj* - 20-00 li"'1^ 20.45 SrfjjjiSlk 21.00 nv^'A^ oddaja 22 00 M<^n' PO\ EP^li^^. oktobri 18.00 Mef^vO Rudija Sel-8-' 18.30 R*Sl» h&fizelj ui 19.00 19.15 Sde 19.30 TV 0 20.00 TV K: , 20.30 ^ni TOREK - 23. oktobra Ni sporedal SREDA - 21. oktobra RTV Ljubljana 18.00 TV slikanica 18.15 Pionirska oddaja RTV Beograd 19.00 Mesečnik TV studija Skoplje RTV Ljubljana 19.30 T V obzornik RTV Beograd 19.30 Dokumentarni film 19.45 Loto in športna prognoza JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.30 Ustavna tribuna RTV Zagreb 20.40 Glasbeni atelje 21.40 Panorama Četrtek - 25. oktobra RTV Zagreb 10.00 TV v šoli RTV Beograd 18.00 Slike sveta 18.30 Planet zemlja RTV Zagreb 19.00 Zagrebški tednik RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 19.30 Nekaj trenutkov z italijansko pevko Maro Gabor JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Po Jugoslaviji RTV Ljubljana 21.00 TV tribuna RTV Beograd 21.00 Poštna kočija RTV Zagreb 21.30 TV helikopter RTV Ljubljana 21.45 Poslušajmo skladbe J. S. Bacha RTV Beograd 22.15 Knjige in pisatelji PETEK - 26. oktobra RTV Ljubljana 18.00 Kuharski nasveti 18.30 Začetki slovenskega sveta 19.00 S kamero oo Afriki 19 30 TV obzorn k 19.45 Propagandna oddaja JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Celovečerni igrani film SOBOTA - 20. oktobra Center — francoski barvni CS film NOTREDAMSK1 ZVONAR ob 16. in 18. uri; italijanski filro MLADOLETNICE ob 20. uri; premiera ju-gOSloVt CS filma KOZARA ob 22. uri Storžič - italijanski film MLADOLETNICE ob 10. in 18.uri: franc VV. film F'IAN- , COZINJA IN LJUBEZEN ob ! 20. uri; premiera jugoslov. CS filma KOZARA ob 22.30 uri I Krvave: - Ce-klje — franc. VV f" '"■> PREVARANTI ob ' lO.Pi t • Naklo — ameriški barvni CS film SEDMO SIMABODOVO POTOVANJE ob 19.30 uri NEDELJA - 21. oktobra Center — ameriški barv. CS film V SENCI VESAL ob 16. in 18. uri; premiera ameriškega barvnega filma CRNI NAREDNIK ob 20. uri Storžič — domači barv. film OD SCHWARZWALDA DO ČRNEGA MORJA ob 10. uri; italijanski film MLADOLETNICE ob 15. in 19. uri; premiera ameriškega barvnega filma CRNI NAREDNIK ob 21. uri Svoboda — Jugoslovan. CS film KOZARA ob 14. ,16., 18. in 20. uri Krvavec - Cerklje — franc. VV film PREVARANTI ob 16. in 19. uri Naklo — ameriški barvni CS film SIMBADOVO POTOVANJE ob 16. in 19. uri Trbojc - potujoči — domači . film V SOBOTO ZVEČER ob 1 15.30 uri i Podbrczje - potujoči — do- j mači film V SOBOTO ZVEČER ob 19. uri PONEDELJEK - 22o ktobra Center — jugoslovanski CS film KOZARA ob 16., 18. in 20. uri Storžič — italijanski film MLADOLETNICE ob 10. uri; ameriški barvni film CRNI NAREDNIK ob 16., 18. in 20. uri TOREK - 23. oktobra Center — jugoslov. CS film KOZARA ob 16., 18. in 20. uri Storžič — ameriški barv. CS film CRNI NAREDNIK ob 10., 16., 18. in 20. uri SREDA - 21. oktobra Center — jugoslov. CS film KOZARA ob 16., 18. in 20. uri Storžič — ameriški barv. CS film CRNI NAREDNIK ob 10., 16., 18. in 20. uri Svoboda — premiera sovjetskega barvnega filma TIGRI POTUJEJO ob 18. in 20. uri Jesenice »Radio-« 18. do 19. oktobra — italijanski film BELI SVEJK 20. do 22. oktobra — ameriški barvni CS film POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE 23. do 24. oktobra — angleški film NI DREVJA NA ULICI Jesenice »PLAVŽ« 18. do 19. oktobra - grški film NIKOLI V NEDELJO 20. do 21. oktobra ital. film BELI SVEJK 20. do 24. oktobra — ameriški barvni CS film POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE 25. do 26. oktobra - angleški film NI DREVJA NA ULICI Žirovnica 20. oktobra - mehišk' film EAZARIN 21. oktobra — gr3ki film NIKOLI V NEDELJO 24. oktobra — italijan. film BELI SVEJK Dovje 20. oktobra — grški film NIKOLI V NEDELJO 21. oktobra — mehiški film LAZARIN 25. oktobra — ameriški barv. film POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE Koroška Bela 20. oktobra — angleški film NI DREVJA NA ULICI 21. oktobra — švedski film POLETJTE Z MONIKO 22. oktobra — italijan. film BELI SVEJK Kranjska gora 20. do 21. oktobra - italijanski barvni film POSLEDNJI RAJ 23. do 24. oktobra - nemški barvni film MOJA LEPA MAMA Ljubno 20. oktobra — franc. barvni CS film ZENA IN NJENA IGRAČA ob 20. uri 21. oktobra — franc. barvni CS film ZENA IN NJENA IGRAČA ob 16. uri 21. oktobra — argentin. film DVA BREZ SONCA ob 20. uri Kropa 20. oktobra — poljski film EVA HOČE SPATI ob 20. uri 21. oktobra — ameriški CS film AVTOBUS NA STRANSKIH POTEH ob 15 .in 18.30 uri 25. oktobra — ameriški film SILJO V AFRIKI ob 15.30 uri 25. oktobra — jugoslovanski film KOSCEK MODREGA NEBA ob 19.30 uri Skofja Loka 20. do 21. oktobra — ruski film NASARDINE SPLETKE ob 18. in 20. uri 25. do 26. oktobra — domači film DEŽELA 5 KONTINENTOV ob 18. in 20. uri Radovljica 20. oktobra — nemški film SATAN MAMI Z LJUBEZt NI JO ob 20. uri 21. oktobra — italijan. franc. film KARTAGINA V PLAMENIH ob 16. in 20. uri in ob 10. uri dopoldne matineja 21. oktobra — nemški film SATAN MAMI Z LJUBEZNIJO ob 18. uri 22. oktobra — jugoslov. film PUSTOLOVEC PRED VRATI ob 20. uri 23. oktobra — jugoslov. film PUSTOLOVEC PRED VRATI ob 18. uri 23. oktobra — angleški barv-fiim DOKTOR IN LJUBEZEN ob 20. uri 24. oktobra — jugoslov. film ABECEDA STRAHU ob 20. uri 25. oktobra — angleški barv. film DOKTOR IN LJUBEZEN ob 20. uri Duplica 20. oktobra — jugoslovanski film PREKOSTEVILNA ob 19. uri 21. oktobra — matineja filma DOŽIVLJAJI INŠPEKTORJA SAN BESETA oh 10. uri 21. oktobra - jugoslov. film PREKOSTEVILNA ob 15., 17. in 19. uri 24. oktobra — amer. barvni film IMITACIJA ŽIVLJENJA ob 17. uri 25. oktobra — amer. barvni film IMITACIJA ŽIVLJENJA ob 19. uri PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kranju NEDELJA - 21. oktobra ob 10. uri dopoldne URA PRAVLJIC, prva uprizoritev v letošnjj, sezoni. Za otroke v starčsti od 5 do 12 let TOREK - 23. oktobra ob 19.30 uri za IZVEN -A. StrinbcTg: OCE- gostuje Goriško gledališče iz N. Gorice ODBOJKA V Besnici bo jutri ob 9. uri odbojkarski propagandni turnir, na katerem bodo nastopile vse ekipo s področja kranjske občine. , I Turistični informator KRANJ NOGOMET Po presti nedelji bo jutri na sporedu IX. kolo slovenske nogometne lige, v katerem se bo vodeči Triglav na domačem igrišču pomoril z Delamarisom iz Izole. Tekma bo ob 15. uri na igrišču Mladosti. V tekmi pred tem bodo mladinci Triglava igrali z Mariborčani (13. 30). I ROKOMET * ' -j Jutri bo na sporedu VII j kolo gorenjske lige. Na Igri- J ščih prvoimenovanih moštev se bodo pomerili — Mladost B : Savica (ob 8. uri). Zabnica : Radovljica (ob 10. uri), Duplje : Sava (ob 10. uri), Tržič C : Križe (ob 11. uri), Tržič B : Iskra B (ob 9. uri); Triglav je prost. Gorenjski predstavniki v republiški ligi — Mladost : Tržič (ob 10. uri), Iskra : Ajdovščina (ob 11. uri), ženske Mladost : Šiška (ob 9. uri). Vse tekme bodo na igrišču i Mladosti. NAMIZNI TENIS Včeraj se je v avli šole ' »Simona Jenka« pričelo na-miznoteniško prvenstvo Kranja. Danes popoldne bodo I igral: mladinci in mladinke, I jutri ob 8. uri pa bo najzani-j mivejši del prvenstva, saj se ! bodo med seboj pomerili v , članski in ženski konkurenci. ! JUDO • V četrtek se je v telovadnici gimnazije pričel judo teftaj za začetnike, ki ga vodi judo klub Triglav. Mladinci. ' stari nad 12 let, ki se zani- ; maio za ta šport, se v tečaj I lahko, 5o ori javijo. Jutri ob 10. uri se bodo .iu1«iistl Trisdava v prvem kolu repabtffke bsre pomerili 7. I ,»!!'>'jino. Srečanje bo briCfti v dravskem dom:: (vh^d nasproti avtobusne poštuje). V hotelu »Evropa«, kjer je ob sobotnih in nedeljskih večerih plesria glasba, razpolagajo še z 20 ležišči. Hotel »Jelen« pa ima pro^ stih še 25 postelj. Dom na Joštu — prostih še 28 ležišč. V zasebnih tujskih sobah V Kranju 6o proste 4 postelje. KRVAVEC Dom na Krvavcu — prostih še 42 ležišč (žičnica obratuje). ' i JEZERSKO 1 Dom na Jezerskem - na voljo 66 ležišč; ob sobotah in nedeljah ples. Privatne sobe — prosUh 72 postelj. Češka koča — 30 ležišč, odprta jc samo ob sobotah in nedeljah. " '^ ■ *• PREDDVOR V gostišču »Grad Hnb« j« prostih 17 ležišč. V ostalih turističnih krajih Gorenjske pa je moč dobiti še dovolj prenočišč. KUD »Prežihov Voranc< V Zalogu pri Komendi bo jutri« 21. t. m., priredilo mladinski ples, ki bo v dvorani z začetkom ob 15. uri. Igraio bo »Sest mladih« iz Nakla. Goriško gledališče iz Nove Gorice bo v ponedeljek, 22. t. m, gostovalo v Radovljici. Radovljicanom so bodo predstavili z »Botrom Andražem«. Začetek pv Odeta ve je ob 19.30 uri. Peti na Golijo so tosenlc&fll apremfn z novimi kažipoti DOM o DRUŽINA m MODA o DOM * DRUŽINA * MODA 9 DOM 9 DRUŽINA • MODA DOM # DRUŽINA ® MODA Nekaj osnovnih napak Včasih se nam ne posreči, da bi se dobro oblekle. Zakaj ne? Verjetno zalo, ker smo prepovršne in ne premislimo dosti. Ozadje je seveda zapet stiska za časom, vendar se moramo kot- ženske potruditi, da nam vedno uspe, da smo solidno oblečene. Včasih pa vidim tudi dekle ali ženo, za katero pomislim, ali ni zaradi nepoučenostt malce nerodno oblečena. Kolikokrat na cesti opazimo ženo, ki ima k pisanemu krilu karo ali pikasto bluzo! Res, tega si ne moremo privoščiti. Kar poglejmo se v zrcalo, če se k istemu krilu ne prilega dosti bolje enobarvna bluza ali puli. (Barva naj pa ustreza barvnim tonom v krilu.) ŠPORTNA OBLEKA Ob športnem krilu marsikatera rada obleče nežno ali prozorno najlon ali perlon bluzo. Tudi to %ni lepo. K .športnemu krilu moramo nositi izključno športno krojene stvari in iz bolj grobih tkanin ali volne. Pogosta napaka posebno mladih deklet je površnost. Kolikokrat zagledamo na sicer čedni obleki strgano ah pokvarjeno zadrgo. Ce se nam pogled ustaVi na pasu, tudi včasih ugotovimo, da lastnica želi preveč poudariti svojo linijo; prs 40 vzdrži in je revček ves scefran. Res, prav nič lep pogled. VEČERNE OBLEKE Na srečo letošnja moda diktira širša krila in so iz ulic delno izginila pretirano ozka krila, ki so bila posebno pri mladoletnicah zelo priljubljena. V modnih revijah vidimo na lepih glavah manekenk vse polno bleščečih zaponk in lasnic. Vidimo jih tudi v trgovini, sicer ne tako čednih, vendar jih nekatere z navdušenjem kupijo in. vtaknejo v lase. Vendar bodimo oclkritc, za cesto, službo in šolo res ta bleščeča »šara« ni potrebna. Da, k večerni obleki si tudi pričesko lahko bolj slovesno uredimo in sežomo po tovrstnem nakitu. Negovanje perlon perila Perlon perilo perite zelo pogosto. Ce je le mogoče dnevno in nikdar skupaj z drugim, bolj umazanim perilom. Voda naj bo topla do 60° C, toliko da v njej lahko držimo roko. Po pranju dobro splaknite s toplo vodo, nato s hladno. Splakujte toliko časa, da bo voda bistra. Potem ne ovijajte perila! Perlon perilo obesite, vendar ne na * tcu ali v bližini peči. Likati ga no smemo in tudi ni potrebno. Ce pa imamo perilo, ki ni samo iz perlona, ' ampak so dodana še druga tekstilna vlakna, ga likamo le z rahlo segretim likal-nikom. Ali naj si novo kupljeno perilo operemo? Pravzaprav ni nujno potrebno, vendar če pomislimo, da je kupljena kombineža šla skozi precej rok, preden je bila zgotovljena, jo bomo verjetno raje oprale. Perlon perilo tudi lahko peremo v pralnem stroju, le paziti moramo, da vode ne segrejemo preko 60° C. Perila pri pranju ne mencamo. Mesta, ki so bolj umazana, namažemo s peno in z gobo (ne krtačo!) narahlo zdrgnemo. Pri pisanem perlon perilu moramo biti previdnejši. Voda za pranje naj bo bolj hladna. Belo perlon perilo kaj rado porumeni. Da ne bomo žalovale za belino perila, bomo sem in tja uporabile belil no pralno sredstvo. Kako sušimo perlon perilo? Mokre bluze, obleke ali moške f -ajce obesimo na obešalnik in jih tako sušimo. Obešalnik naj ne bo lakiran. Krizanteme so zadnje jesensko cvetje v letu in prinašajo v sobo jesensko razpoloženje. Čeprav so tako hladne in resne, jih lahko z dodatnim listjem in vejicami poživimo. Vse vrste kri/.antem so zelo trpežne in ji!) imamo lahko v vazah tudi Jri tedne. Vedeti pa moramo, da bodo krizanteme dl;e lepe v hladnem prostoru, zato ne bomo vaze postavile v bližino peci. Če imamo vazo s kri-z.intcrnami v sobi, kjer kurimo, jo bomo čez noč postavili na balkon ali okno, da se bodo krizanteme osvežile. Krizanteme potrebujejo ve-. liko vode, zato jih bomo poševno rezale, da bodo posrkale več vode. Od tistega dela peclja, iti je v vodi, odstranimo) liste. Voda se s tem ne bo tako hitro umazala in cvetovi bodo dlje sveži. Vsake dva do tri dni bomo vodo izmenjale in vsakih osem dni bomo pri-rezale pcelje. Pri izmenjavi vode ne smemo cvetov močiti z vodo, ker lahko dobijo grde rjave madele in cvet bo videti ovci in grd. Mala pomoč Morda se jezite, ker imate obrvi zraščene preveč skupaj. Nad nosnim korenom imate še vse polno dlačic. Kaj naj storimo? Briti jih ne smemo, I:»hko si dlačice populite s pinceto. Enostavneje pa je, ce jih s -1 odst. fliper- Kostim v Chanel-stilu je zelo prikladen, za vse tiste, ki oksidom, ki ga dobite v le- želijo biti lepo in ne ekstravagantno oblečene. Porabimo karni ali drogeriji, obelite in 2,25 m blaga (1,40 m širine), 1,90 m podloge (1,40 m širine) ne bodo tako vidne. in 60 cm volnenega platnu Dvoje značilnosti ženskega obraza Obraz v obliki srca: Žene s takim obrazom navadno veljajo za prikupne, ne pa za lepe. Po značaju so vesele in temperamentne. Pričeska naj bo nagajiva, žene s tako obliko obraza se bodo izognile strogi počesa-nosti. Privlačen koder, ki bo padal na čelo, ji bo bolje pristajal kot resna in ostra preča po sredini. Druga oblika je ovalna, ki je bita posebno v čislih pri gotskih slikarjih. Sicer se okusi spreminjajo, vendar ovalen obraz še danes velja za lep obraz. Pogosto preide v hruškasto obliko, ki ni lepa. Žene z ovalnim obrazom se morajo varovati, da ne bodo videti preveč dolgočasne. Če ustreza njihovemu značaju, si bodo izbrale strogo počesano pričesko. Obrazu pa bo tudi prikupno pristajala deško-športna. širokokrajni klobuki se tem tipom obraza zelo lepo prilegajo. UREDITEV PRIČESKE Včasih si same umijemo glavo in lase tudi navijemo. Kako se razčešemo, da bo pričeska čedna? Navijalke za lase si boste odvile šele, ko bodo lasje popolnoma suhi. Nato si jih na vse strani prečešite. Topirajte lase tam, kjer mora biti pričeska bolj polna. Nato rahlo raz češ i te in si dvignite lase. Ce uporabljate lak za lase, bodite previdne, da stekleničfce pri brizganju ne držite preblizu las. Preveč laka se da le a težavo izmiti 7. las. Recepti ZEMLJINI CMOKI ža štiri osebe potrebujemo! 8 starih žemelj 50 gr masla, peteršilj, Vh / mleka, 3 jajčka, i—2 žlici moke. Žemlje zre-žemo, posolimo in dodamo v masti prepražen peteršili. Nato Polijemo s toplim mlekom, dodamo jajčka in moko t?r dobro premešamo. Maso obiskujemo v podolgovato štruco in jo Vato razrežemo na deset delov ter iz vsakega delčka oblikujemo cmok. V široki posodi s sla>io vodo jih kuhamo v odprti posodi.. V zaprti bi se utegnili zaradi] sopare razpustiti. Skuhane'] cmoke takoj serviramo —« si-\ cer otrdijo, Preprosto e Filmski portret igravke Doris Day Prav te dni smo se po daljšem času s popularnejših ameriških filmskih zvezdnic njo je bil tudi »Najljubši učenec« prijete radi nje. V čem je čar Doris Day? Na to bo pevke in igravke Doris, ki je v enem bvo tala meje svojega igravstva in osvetila skr potrebni filmi vseh vrst, toda jaz imam ra vati na snemanju, želim si lepih oblek in Ijati ljudi v smeh. To je vse, Jcar hočem. To ge osrečevati.* Da ji to malone vedno usp nih filmov. pol srečali z eno najprikupnejših ih najin pevk — Doris Day. Kot vsa srečanja z n, osvežujoč — in to v veliki meri prav za-mo skušali odgovoriti v tem kratkem orisu jih letošnjih intervjujev takole sama začr-ivnost svoje priljubljenosti: »Mislim, da so da vesele, hočem biti vesela, želim se zaba-biti prikupna. Hočem se smejati in sprav-imam rada. Rada sem srečna in želim dru-e, kaže njena priljubljenost in uspeh nje- Doris Day se je rodila deta 1924 v Cincinnatiju, Ohio. Ze od vsega začetka 6o jo privlačile odrske luči, toda njena želja, da bi postala plesavka, se ji ni uresničila: fco ji je bilo petnajst let, si je pri avtomobilski nesreči zlomila nogo. Zato se je posvetila petju in najprej prepevala za lokalno radijsko postajo, potem pa jo je pot počasi pripeljala do Hollywoo-da. Tam se ji je leta 1949 odprla pot k filmu, ko je namesto neke druge igravke zaigrala v glasbenem filmu »Ljubezen na odprtem morju«. Takoj je uspela in z družbo »Warner Bros« je podpisala pogodbo za naslednjih pet let, v katerih je razen nekaterih boljših filmov doživela tudi vrsto medlih in povprečnih musicalov. Omeniti bi kazalo biografijo Bixa Beidcrbeckcja »Fant s trobento« (1952) s Kirkom Dou-glasom, »Caj za dva« z Gor-donom MacRaeom, »Uspavanko z Broadwaya« z Gene Nelsonom (vsi 1951), »April v Parizu« (1953 in socialno dramo o ženi pripadnika Ku-Klux-Kana »Svarilo pred nevihto« (1950) s Stevc Cochra-nom. SLAVCEK POLN DINAMITA Njen največji uspeh v tem obdobju pa je bila glasbena komedija »Calami-ty Jane« (pri nus »Ljubljenka Divjega zapada«, 1954), v katerem je bil njen partner Havvard Kcel, junak velike glave in velikega srca. Doris je nekoč kasneje rekla, da je to njen najljubši film. Ni treba poudarjati, da film ni uspel 6amo zaradi odlične glasbe (»Tajna ljubezen« ji je prinesla zlato ploščo) in da je bilo to predvsem zasluga že takrat izredno popularne Doris Day, ki je s svojo igro osvojila ne samo občinstvo, ampak tudi kritike. Eden izmed njih je dejal, da združuje lastnosti siavčka in dinamita — kar niso nikake mačje solze, spet nekdo drug pa je preprosto zapisal: »Doris, čudovita si!« Toda zakaj toliko ljudi misli, da je Doris čudovita? Kje je skrivnost njenega uspeha? Pravzaprav sta dve taki »skrivnosti«: vsa njena pojava in pa njeno petje, ki pa sta seveda v naših mislih naztesnejše povezana. Najbolje jo opišemo, če rečemo, da je Doris popolnoma naravno, neponarejeno, preprosto in zelo skromno dekle, v nekem smislu popolnoma nefilmsko-in prav to jo je napravilo za zvezdo, ki je popularna pri vseh vrstah ljudi (kar je resnična redkost) in ji že po treh letih kariero prvič prineslo naslov najpopularnejše filmske igravke. Ce dodamo k tej njeni lastnosti še njen topli nasmeh, njen široki smeh, njeno zadihano, prekipevajočo Ze več kol d racija Tician< Manja Goleč m sel dni snemajo v Dubrovniku film »Opc-v njem igra tudi mlada slovenska igravka Doris Day s Carvjem Grantom v enem svojih zadnjih filmov: »Tisti občutek po krznu« vedrino in njen izredno prijetni, v tistih prvih letih še nekam zasanjani glas — ni čuda, da je nekdo pred desetimi leti (lahko pa bi tudi danes) zapisal: »Taka je, kot da bi vsako jutro spila vrček sončnih žarkov!« In kdo ne bi imel rad takega dekleta? HITCHCOCK IN KOMEDIJA Ko se ji jc iztekla pogodba pri »VVarnerju«, je sklenila pogodbo z MGM, ki pa ji je dovoljevala tudi delo za druge družbe. To se je seveda takoj pokazalo tudi na njenih filmih, ki so zdaj, ker ima bolj proste roke pri izbiri, kvalitetnejši in tudi raznolike j ši. Najprej je prišla vloga nekdanje barske pevke, ki pa ji ni popolnoma ustrezala, v »Ljubi me ali pusti me«, nato pa je leta 1955 zaigrala v Hitchcookovcm »Človeku, ki je preveč vedel« zaskrbljeno mater. To je bil eden najboljših filmov in najboljši režiser, s katerim je snemala. Hitchcock je povedal, da je z njo pravi užitek delati in tudi drugi njeni sodelavci se kar ne morejo načuditi ,da je po tolikih letih zvezdništva še tako popolnoma preprosta in skromna. Sledili sta detektivka »Julija« in musical »Pajama Game« Stanleya Donena, temu pa vrsta kvalitetnih komedij. Med njimi naj omenimo »Najljubšega učenca« s Clar-kom Gablom, »Tunel ljubezni« z Richardom Vidmarkom, »Zgodilo se je Jane« z Ja* ckom Lemmonom in »Prosim* ne pojejte marjetic« z Davi« dom Nivenom. t ZANESLJIVA »FIRMA« J Kot vidimo že iz teh primerov, je imela Doris v. tem drugem obdobju vedno znane in zanesljiva partnerje. To in pa dejstvo, da so bili njeni filmi večinoma po kvaliteti vsaj solidni, ji je že bolj utrdilo njeno popularnost. Od njenih zadnjih filmov naj omenimo samo »Tisti ob-« čuiek po krznu« s Cary Gran-» tom in pa film, ki ga zdaj snema: glasbeni film iz ch> kuškega življenja »Jumbo* Rogcra in Hamersteina. V drugem obdobju svoje kariere — od leta 1954 naprej (ko se je spremenil tudi način njenega petja — njen glas ni več tako zasanjan) igra Doris Day v filmih treh zvrsti: musical, komedija in detektivka. Boljša je vsekakor v prvih dveh. Pri svojih tridesetih filmih in popularno-' sti, ki so ji jo pri ne d i. zdaj lahko sama skoraj povsem! prosto izbira med svojimi naslednjimi vlogami. Vendar jo bomo malone zagotovo tudi v prihodnje videli kot tisto zdravo, razumno in optimistično Doris, ki jo poznamo zdaj. Zakaj prav to jc njen čar, to je skrivnost njenega uspeha, to je pravzaprav tisto, kar nam pomeni ime Doris Day — in to gotovo tu-i di ona ve. Novo na t u i eni Režiser Carol Reed snema v Angliji dramatično kri ml« nalko o zavarovalniškem goljufu »Balada o bežečem člo-veku«. V filmu igrajo Laurence Harvey, Lee Rcmick in Alan Batcs. i Američan George Sidney snema glasbeno komedijo »Pa-pa, ptiček«, v kateri je glavne vloge zaupal Janet £eigh, Dicku Van Dykeu in Maureen Stapleton. t »Smrt, gospodična, izzove predsodek. Predsodek v korist umorjenega. Slišal som, kako ste pravkar rekli mojemu prijatelju Hastingsu: Pri-kupljivo .razumno dekle brez moških poznanstev. To ste rekli časopisju v zasmeh. In zelo res je to — če umre mlado dekle, se splošno govori: Bila je prikupna ,bila jc razumna, bila je dobrodušna in ni imela težav, ni imela dvomljivih poznanstev. Mrtvim vedno zelo radi odpuščamo. Veste, kaj bi zdajle hotel? Najti nekoga, ki je poznal Betlv Barnardovo, in ki ne bi vedel, da je mrtva. Potem bi najbrž zvedel tisto, kar potrebujem — resnico. Margareta Barnard je dolgo zrla vanj in kadila. Potem je rekla nekaj, kar me je presunilo do dna duše. »Betty,« je dejala, »je bila neverjetno neumna gos!« 11. MARGARETA BARNARD Planil sem pokonci ,ko sera slišal izgovorili te besede s tako preprosto resničnostjo. Poirot pa je samo resno nagnil glavo! »Vsa čast! Pametni ste .gospodična!« jc rekel. Margareta Barnardova pa je nadaljevala v Istem, čisto poslovnem tonu: »Belty sem imela zelo rada. To me pa nikakor ni zadrževalo, da ne bi bila spoznala, kakšen norček je pravzaprav bila — in da ji tega ne bi bila povedala. Sestre so pač take med seboj.« »Ali bi vas smel prositi,« Je dejal Poirot, »da bi mi to pojasnili?« Obotavljala se je trenutek, Poirot pa je smehljaje nadaljeval: »Pomagal vam bom, gospodična. Slišal som, kako ste rekli gospodu Hastingsu: Prikupljivo, razumno dekle brez moštkega poznanstva. Bilo pa je — žal — nasprotno res, kajne?« Margareta Barnardova je počasi odgovorila. »Bctty nikakor ni bila slabo dekle, kaj takega ne smete mislili. Bila je zmeraj dostojna. O priložnostnih poznanstvih pri njej ni bilo niti govora. Toda rada je hodila ven — na ples ,v kino, rada je imela dvorjenje Iti podobno.« »Ali je bila lepa?« Tokrat je imelo vprašanje zaželen uspeh. Margareta je zdrknila z mize, odprla svoj kovček ter vzela iz njega papir. Ponudila ga je Poi-rotu. Bila je doprsna slika Betty Barnardove — smehljajoče se deklice, katere kostanjevi lasje so bili pravkar na novo skodrani, kajti stali so okrog glave kot gozdič valovitih kodrčkov. Njen smehljaj je bil drzen, vendar ponarejen. O obrazu bi človek ne mogel reči, da je lep, vendar je bila na njem nekakšna vsiljiva, cenena pravilnost. Poirot jI je vrnil sliko. »Vaša sestra in vi si sploh nista podobni, gospodična.« »Ne, jaz sem grda Pepelka v rodbini, to sem vedno vedela.« Zdelo se je ,da ji je to vseeno. »V čem pa se je po vašem mnenju sestra obešala nespametno? Ali mislite morda, kar za-rva Mr. Donalda Fraserja?« »Da, to je tisto. Don je zelo miren človek, toda — on, jasno je, da mu nekatere zadeve niso ugajale — in potem ...« »In potem — gospodična?« Njegov pogled Je trdo počival na njej. Morda se mi je zdelo, kakor da je za hip oklevala z odgovorom. »Bala sem se le, da Jo bo pustil na cedilu. Bilo je — škoda. Zelo pošten, priden človek je in bi bil ravno pravšen mož zanjo. Poirot jo je še vedno ostro opazoval. NI zardela, ampak je U?crlko in odločno vrnila pogled s tistim rj^navadnim izrazom, ki mj» je spominjal na njeno trmasta in prezirljivo obnašanje od prej. »Tak tako je to,* je dejal po kratkem molka. »Ali ne bomo govorili več resnice, kaj?« Skomignila je z rameni in se namenila k vratom. »Ne, storila sem, kar sem mogla, da H vaaa pomagala do resnice.« Polrotov glas jo je zadržal. »Počakajte, gospodična. Imam vam nekaj povedati. Vrnile sv!« Ubogala jc; nerada, kot se jc zdelo. Na moje presenečenje ji je Poirot začel pripovedovati vso zgodbo ABC pisem ,o umoru v Andovru in 0 voznem redu pri truplu. Ni se mogel pritožiti, da ga ne 1>l pazljivo poslušala. Odprtih ustnic in s svetlimi očmi jc sledila njegovemu pripovedovanju. »Ali je ta vse res, monsieur Poirot?« »Da, res je!« »Mislite, da je mojo sestro umoril blaznež?« »Tako je.« Globoko je dihala. »Oh! Betty - Betty -kako strašno!« »Zdaj vidite, mademoisselle, da mi lahko poveste vse ,ne da bi s svojo izpovedjo koga ogrožali.« »Da, to zdaj vidim.« »Potem pa nadaljujte. Dobil sem vtis, da je Donald Fraser jeznorit ljubosumnež. Ali je tako?« Margareta Barnardova je mirno odgovorila. »Zaupam vam, monsicur Poirot in povedala vam bom čisto resnico. Don je zelo miren človek, zaprt sam vase, če me razumete. Ne zna vedno povedati, kako mu je pri duši, toda na tihem se žalosti in dostikrat ga grize v dno duše. Strašno ljubosumen je. Na Betty je bil že od nekdaj ljubosumen. Visel je na njej in ona ga je naravno imela zelo rada, toda če ima Betty kdaj koga rada, je to nikakor ne ovira, da se ne bi spogledovala še s kom drugim. Taka je pač bila. V »Rdeči mački« jc spoznala najrazličnejše moške, zlasti poleti v počitnicah. Bila je sila odrezav deklic in če so se šalili z njo, ni nikomur ostala nič dolžna. Potem je šla z njimi v kino ali gledališče. Saj ni bilo nič slabega pri tem, le rada je bila dobre volje in vesela. Vedno je trdila, da bo prej ali slej začela s Fraserjem resno, do tedaj pa *bi se rada po svoje zabavala.« »Razumem. Prosim, nadaljujte!« je pripomnil Poirot. »Takega stališča pa Don ni mogel razumeti. Ce misli resno z njim, zakaj hodi potem z drugimi v kino? Enkrat ali dvakrat sta se zaradi tega hudo sprla.« »Monsieur Fraser ni bil več miren?« »Pri mirnih ljudeh je vedno tako. Ce zgube svojo mirnost, potlej Je ogenj -v strehi. Don je tako divjaL da je bilo Eetly strah. »Kdaj je bilo to?« Prvič sta se sprla pred skoro enim letom, drugič pa — še huje — pred nekako enim mesecem. Jaz sem bila prav takrat za konec tedna doma. Uspelo mi je, da sta se pobotala, in tedaj sem tudi pokušala spraviti Bctty k pameti — oštela sem jo, da je prismojena gos. Pa je le trdila, da ni storila nič slabega. Saj to je bilo končno res, toda drvela je v pogubo. Veste, po prvrin prepiru se je navadila lagati; mislila si jc: i" ne ?~o vedel, se ne bo Jezil. Do zadnjega a pa je prišlo, ker se mu je nalagala. De-jr.la fe, da gre k prijateljici v Ilaslung. p- "o je zalotil, da je !t>ila z nekim moškim v Eastbo-urne; povrhu vsega še z oženjenim moškim, ki je mogel hoditi :| njo le prav naskrivoma — In to je zadevo le :!e poslabšalo. Prišlo je do strahotnega spora. Bctty je dejala, da še nI njegova žena in da ima pravico hoditi, s komur hoče. Don pa, čisto bel v obraz in trepetajoč' po vsem telesu, je dejal, da jo — da jo.. »No, kaj?« » — foo nekega dne umoril,« je zaključila Margareta pritajeno. Nemo je zrla v Poirota, ki j« večkrat pokimal.. . »In zaradi tega ste se bali —« »Kajpak nisem zdaj niti minuto resno mi' slila, da jc to storil Donald. Bala sem se le, da se ne bi raznesla vest o prepiru in — o tislib Fraserjcvih besedah - saj je več ljudi vedelo h to.« Poirot je spet resno pokimal. »Gotovo, mademoisselle. In če morilec ne bi bil tako domišljav, bi do tega tudi moralo priti. Ce se bo Donald Fraser ognil sumu, se ima za to zahvaliti samo patološki bahavosti ABC-ja. »Pomolčal je za hip, polism pa nadaljeval: »Ali morda veste, če jc vaša sestra šla v zadnjem času zvečer vefl s tistim poročenim moškim ali pa sploh s kakim drugim moškim?« . »Tega ne vem. Saj me v zadnjem času ni bilo tu.« , »Pa vendar. Kaj mislite vi o tem?« »Morda ni bil več poročen. Mogoče jo je pobrisal, ker se je bal škandala. Prav nič bi se n« čudila, če — če bi moja sestra spet enkrat potegnila Fraserja. Tako strasno je hrepenela pa plesu in kinu, in Fraserju ni neslo, da bi j* vedno vodil ven.« »Ali se je morda komu zaupala, morebiti svoji tovarišici?« »Težko. Betty tiste Higleyeve ni mogla trpeti« Dejala je, da je tako grrfba. Druge pa so vM novinke. Betty sploh nI bila posebno zaupljiva« Hišni zvonec Je pozvonil. Margareta je sto-1 pila k oknu in se nagnila ven. Hitro pa je spet skrila glavo: »Don je .. « »Pripeljite ga sem,« je dejal Poirot. »Rad bi govoril z njim, preden si ga privošči naš ljubi inspektor...« Margareta je izginila kot strela in se takoj vrnila s Fraserjem. 12. DONALD FRASER Zal mi je bilo mladega moža. Njegov bledi in prepadeni obraz, njegove široko odprte orl so izdajale, da je pretrpel težak pretres. Dobro raščen, simpatičen možak, kakih meter osemdeset visok, ne ravno lep, vendar zelo simpatičnega, pegastega obraza, krepkih ličnic in rdečkastih las. »Kaj se to pravi, Margareta? Zakaj pa v kuhinjo? Lepo te prosim, povej mi — ravnol.af sem zvedel — Betly —« Glas mu je odpovedal in zgrudil se je na stof, ki mu ga je ponudil Poirot. Moj prijatelj je potegnil iz žepa stoplcnica vzel s kredence čašo, natočil pijače in mu ponudil: »Pijte, Mr. Fraser, to vam bo koristilo.« Mladi mož je ubogal. Konjak je priklical spet nekaj barve na njegova lica. Vzravnal se je n* stolu in se popolnoma obvladan in miren obrnil k dekletu: »Torej je res, Margareta? Betly Jc mrtva — umorjena?« »Da, Don.« Mehanično je rekel: »Si ravno zdaj prišla i* Londona?« »Da. Očka mi je telefoniral.« »Z vlakom ob devet trideset .kajne?« Zdel« se je, da se zadržuje pri takih nepomembnitj malenkostih, da mu ne 0>i bilo treba pogledat' resnici v obraz. Vse je molčalo, potem pa ie dejal Fraser: »In oni od policije? Kaj so ukrenili?« »Zdaj so zgoraj in preiskujejo najbrž Bettyu« stvari.« »Ali ne vedo, kdo -? Ne vedo, da —?« Prenehal je. Kot vse občuMjive narave, se J* bal vkleniti vznemirljiva dejstva v besede. Poirot je stopil korak bliže. Stvarno, kot tfj gTe za nevažno stvar, je vprašal: »Ali vam M Miss Bernardova povedala, kam je nameraval* sinoči?« . Fraser je avtomatično odgovoril: »Dejala m» Je, da gre s prijateljico v St. Leonards.« * »In ste to verjeli?« Iz centra za estetsko vzgojo otrok pri pionirski knjižnici Pretekli teden smo obiskali PIONIRSKO KNJIŽNICO v Kranju, Osrednja knjižnica ima tri oddelke: literarni, lutkovni in likovni krožek. Literarni krožek obiskuje jQ gradivo za list, ki ga bodo letos 10 otrok, in to od 8. do v 30-40* Izvodih izdali ob pri-14. leta. Otroci se zberejo lifcj literarnega popoldne, ki vsako nedeljo dopoldne ob ga bodo prav tako pripravili sami. Predvidevajo, da bo tak prvi literarni sestanek — do konca leta imajo v načrtu še enega — v začetku novembra. Seveda bo pred takim mlada rast Osel kot prevozno sredstvo se pri nas redko vidi. Z vprežnimi osli sc igrajo samo otroci še javnim nastopom nekoliko več. dela inv aj; vendar pa 9. uri in v prijetnem razpelo- otroci vse to delajo z naj-ženju pod vodstvom Bojana večjim veseljem, saj jim je Piska, berejo svoja dela, jih delo v tako sproščenem ocenjujejo, se razgovarjajo o vzdušju le v zabavo in ve-prebranih knjigah in naj- selje. ljubših pisateljih. Glasno be- Obljubili so nam, da nam rejo tudi pravljice, povesti in bodo za katero naših prihod- ples .seveda ga plešejo nezanimive zgodbe. Seveda pa njih številk poslali tudi svo- koliko starej-si, ne pa otroci, Otroci pišejo tudi sami — je pesmi oziroma zgodbe, ki se igrajo na otroških igri-'vse: od pesmi, krajših zgodb otroci iz likovnega krožka pa ščih. V neki londonski četrti Moderni otroci Tvvist najmodernejši Ker so se otroci v tistem malčki, ki stanujejo v tem predelu igrali na cesti, a za predelu, rešili ta problem otroško igrišče v velemestu prav na zanimiv način. Priti črnki in hiše 6tojijo ena tik .nesli so gramofon in od ju- ni bilo prostora — saj nebc- pa do povesti ln novel. Njihova dela »o resnično doži-jveta, zanimiva, polna fantazije. Zadnji čas pa imajo posebno veliko dela, saj zbira- Mevilčna igra Ta igra fl številkami jc zelo zanimiva. Na list papirja izpišite vse številke od 1 — 9, da številko 8 preskočile. Potem le številke pomnožile z 9. Na primer: 12345679 x 9 = 111,111.111 Kot vidite tudi sami, smo v rezultati dobili same enice: če pa isto število (12315679) pomnožite z 18 dobite same dvojke, s 36 šestice, s 45 petice itd. Vzemite svinčnik in papir pa sc prepričajte sami! risbe, ki jih bomo prav tako pa se jc zgodilo prav nekaj druge, je bila londonska objavili v »Mladi rasti«. nenavadnega. oblast prisiljena, da je nekaj ulic zaprla za vsa motorna vozila. Tako so otroci dobili 6voj prostor za igranje. Na začetek ceste so postavili tablo z napisom :»Prepove-dano za vsa motorna vozila.« A vozniki se tega niso držali in otroci so bili v nepre-»Mh!« odgovori zopet vra- stani nevarnosti. Vendar so na. Vrana in rak (Pravljica o živalih) Vrana leti nad reko. Gloda, gleda in glej — tam leze rak. Zagrabi ga s kljunom in sede na drevo, da bi ga pojedla. Rak vidi, da je izgubljen, in začne govoriti: ->Eh, vrana, vrana, poznal sem tvojega očeta in tvojo mater. To sta bili dve imenitni ptici.« »Mh!« odgovori vrana in ne odpre kljuna. • In tvoje brate in sestre tra do večera plesali na glasbo s plošč — tvvist. Plesali so prav na začetku ulice, tako da ni moglo mimo niti eno samo motorno vozilo. Mladi demonstranti se nadejajo, da bo oblast vsaj sedaj povzela nekoliko strožje ukrepe za voznike, ki no upoštevajo prometnih predpisov, j »Pa čeprav so bili vsi še tako dobri, tebe ni dosegel nobeden. Bolj pametne ptice, kakor si ti, še nikoli nisem videl.« Vrani je bilo všeč, ker jo je rak tako hvalil. »Aha!« je zakrakala, od- ..kitajski zid" na Pelješcu Tudi pri nas imamo svoj »kitajski zid«, in sicer na polotoku Pelješcu. Zid omejuje dve mesti: Veliki in Mali Ston. Dolg je 6.500 metrov, visok pa 5 do 10 metrov. Na nekaterih mestih presega tu- šem tudi poznal. To so bile P"" kljun in spustila raka v .c neka korist od električne gitare. BUDNICA ZAVIST — Pravijo, da si vsak dan prosto voljno umije vrat. NA SPREJEMIH mm Ne maram vam laskati, ampak vi ste edini človek, s katerim se tukaj lahko pogovarjam dokumenti # dokument) © dokumenti • dokumenti # dokumenti dokumenti e dokumenti # dokumenti * dokumenti 4. AVGUST — že od jutra je strašno pripekalo. Odšli smo v gozd po suhjjad, pa se sploh nismo mogli vrniti, tako soparno je bilo. Popoldne sta priplula dva oblaka, prvi od severovzhoda, drugi od jugozahoda drug proti drugemu. Proti večervi sta sj srečala in prišla je nevihta z velikanskimi bliski. Vsako minuto se je večkrat za-bliskalo. V hiši je bilo svetlo kakor podnevi in kadar je zagrmelo, je zemlja v/.trepetala. Dejali smo, da je konec sveta. Voda je zalila vsa polja in kar ji je bilo napoti, je odnesla s seboj. Stric je nekajkrat odšel ven in dejal, da so oblaki na severu hudo rdeči, tako da nismo vedeli, kaj naj to pomeni. Stal sem pri oknu in nenadoma opazil, da nekje gori; takoj smo odšli ven in v bližini je gorelo. Nastala je zmeda, toda nihče ni šel k pogorišču, zakaj grmenje ni prenehalo, temveč postalo še glasnejše. Kmalu je nehalo goreti, zakaj naliv je plamen pogasil. Strahotna nevihta je trajala dve url in pol, potem so oblaki izginili proti severu. 5. AVGUST'— Takoj zjutraj jsem odšel pogledat škodo, ki jo je povzročila voda med včerajšnjim neurjem. Povsod so številne luknjo Na polju nI... V DAVIDOVEM DNEVNIKU MANJKA TUKAJ CELA STRAN. Proti večeru smo gasili apno. Z občinskim slugo sva nosila vodo, drugi pa so mešali apno. Zvečer smo odšli domov. 3. SEPTEMBER — Danes je prišel k nam komisar, jutri naj pridemo na delo. 4. SEPTEMBER — Ob osmih sem odšel na delo, ne sam, temveč tudi drugi fantje. Ko smo prispeli, je občinski sluga ukazal, naj skupaj z enim dečkom podajam zidarju kamne. Delo ni bilo težko, vendar sem se hudo dol- gočasil. Po odhodu je tajnik dejal, naj pridemo sedmega spet aa delo. Generalni guverner Frank, znani vojni zločinec, je naložil zidom splošno delovno obveznost s splošno uredbo, ki je veljala od oktobra 1939. leta. Nemški policijski in gestapovski načelnik v GG (generalnem guvernementu) Friedrich Kriiger je razširil to obveznost na vse židovsko prebivavstvo od 12 do 60 let starosti. Določil je tudi posebne kazni. Zaradi tega je moral tudi David — rojen 27. julija 1927 — delati za Nemce. Skupaj z drugimi je čistil sneg z ulic in obnavljal občinsko poslopje. 7. SEPTEMBER — Tudi danes smo odšli na delo. Danes je delalo nad 15 oseb. Nekateri so odšli ribat in belit občinski zapor, jaz sem šel z njimi. Ljudi je bilo precej, tako smo vse opravili in odšli zgodaj domov. 15. SEPTEMBER - Zgodaj zjutraj smo odšli k molitvi v Gorno, ker je danes praznik. Po prihodu v Gorno so nam povedali, da so v vasi Nemci. Nekaj trenutkov zatem so vstopili in dejali, da morajo odrasli z njimi na delo. Nekaj molkih je skočilo prek ograje in zbežalo, ko so videli, da prihajajo Nemci, nekateri pa so se skrili na podstrešju. Po odhodu Nemcev je ena od žensk dejala, da so se moški skrili. Brž ko je moj stric videl, da so odšli, se je vrnil domov. Ko je vstopil, sem opazil, da se spet vračajo, in dejal stricu, naj se pokrije z drugo čepico in obleče drug suknjič, tako ga ne bodo prepoznali, ker so ga videli, ko je bežal. Nemci so vstopili, vendar strica niso spoznali; vprašali so, kje so ostali, iskali so jih, našli pa nikogar. Očku niso rekli ničesar, ker je oproščen vseh del. Nikogar niso našli in dejali, naj gredo vsi domov, češ da ne bo molitve. Med potjo domov so nam ljudje povedali, da hodi orožništvo skozi Krajno in pobira kontingente; kmetom, ki niso oddali kontigenta, jemljejo krave. Po mnenju urednikov dnevnika sodi ta Davidov zapisek v 15. oktober in ne 15. september. V torek, 14. oktobra 1941, je namreč židovski verski praznik Simliato-ra. Naslednjega dne, 15. oktobra, je David zapisal v svoj dnevnik, da je odšel v Gorno k molitvi. Prejšnji dan tega ni mogel zabeležiti, zakaj Židje ob praznikih ne smejo pisati. Po iidovskili postavah 15. september 1941 sploh ni bil prazničen dan. 16. SEPTEMBER - Od zgodnjega jutra je lepo vreme. Po kosilu smo odšli v gozd po suhljad. V gozdu sem pri nabiranju drv našel strojnico. Tako sem se razburil, da so se mi tresle noge. 21. SEPTEMBER - Neki orožnik iz Bielina, ki se je peljal z motornim kolesom v Podzentyn, je vo«il prehitro in motor mu je odpovedal. Ni vedel, kje naj ga pusti, in tako ga je postavil k nam v hišno vežo. V tem so prešli mimo Zidje, ki so bili na poti v Bodzentvn, in orožnik jih je pričel legitimirati. Pri tem jih je eden od Zidov pošteno i/kupil. DNEVNIK Davida Rubinowicza