Poštnina plačana v gotovini
Cena Din Iv
Stev. 173.
V	Ljubljani, torek 2. avgusta 1938.
Leto lil
Prask na mandžursko sovjetski meji ni konca
Sovjeti in Japonci so uradno za mirno rešitev spora, a njihovi topovi, tanki
in letala pojejo svojo pesem dalje
Moskva, 2. avgusta, o. Včeraj je Stalin sklical sovjetski vrhovni vojni svet in z njim razpravljal o dogodkih in spopadih na mandžursko-sovjetski meji. Stalin je izrazil željo in voljo sovjetske Rusije, da se vse sporne zadeve z Japonsko urede na miren način in da se sovjetske čete morajo izogibati novih spopadov. Pri tem se je oglasil vojni minister Vorošilov, pritrdil Stalinovemu mnenju, zraven pa pristavil, da ni verjetno, če bo vrhovni poveljnik sovjetske vojske na Vzhodu maršal Bliichcr spoštoval ta odlok sovjetske vlade, kajti Bliichcr je pred dnevi iz svojega glavnega stana odpotoval na mejo ter sc nahaja sedaj v središču dogodkov.
Ta pomirjevalna, po drugi strani pa spet slabo obetujoča novica, bi nekako pomenila to, da bo sovjetska Rusija uradno zavzela pomirjevalno in spravljivo stališče do Japonske, da bo pa zatisnila oči in pustila Bliicherju, da operira in dela po načrtih, ki jih je vrhovno poveljstvo najbrž že izdelalo. Sovjetska Rusija hoče imeti zaradi velesil uradno čiste roke, po drugi strani pa ne bo hotela odjenjati pred Japonci toliko bolj, ker so japonske čete osvojile hrib Čan-kuleng, katerega so v začetku napetosti zavzele sovjetske čete. Nikakor ni mogoče verjeti, da bi mogel sovjetski generalissimus Bliicher postopati po svoji volji, če bi na tihem ne imel privoljenja od svojih nadrejenih.
Tokio, 2. avgusta, o. Japonska vlada se je včeraj zbrala na sejo pod predsedstvom princa Konoje. Po poročilu vojnega ministra Itagakija o stanju na sovjet-sko-mandžursld meji je vlada pritrdila predlogu zunanjega ministra, naj se izčrpajo vsa sredstva za mirno poravnavo spora prej, preden se uporabi kot zadnje sredstvo oborožena sila.
Obe vladi, tako japonska kot sovjetska, na zunaj naglalata svojo trdno željo za mirno rešitev spora na Daljnem vzhodu. V tem času pa trajajo sovražnosti že naprej, čeprav v zmanjšanem obsegu.
Tokio, 2, avg. o. Včeraj popoldne 60 dvakrat priletela sovjetska letala nad Korejo in metala bombe na trdnjavo Čangkufenk ter obstreljevala 6 strojnicami japonske strelske jarke. Po japonskih poročilih je bil uspeh tega zračnega napada kaj majhen, ker bombe niso zadele svojega cilja. Japonske protiletalske baterije pa so sestrelile pet sov}«lstiih letal in sicer dve južno od Kogija, dve pri Sozenu in enega pri Suirjupo.
flRusi smo miren narod, ki ima dober spomin"
Moskva, 2, avg. o. Ves sovjetski tisk srdito napada protisovjetski blok Japonska-Nemčija-Ita-lija in ga obtožuje, da namerno pripravlja napad na sovjetsko Rusijo. Po vsej Rusiji so bili včeraj v večjih krajih sestanki in zborovanja, pri katerih so govorniki ostro napadali protikomunistično trozve-zo. Po zborovanjih so bile demonstracije, med katerimi so ljudje vpili in zahtevali zadoščenje za žalitve, ki so jih Japonci prijadejali sovjetski Rusiji na Daljnjem vzhodu. Demonstranti so nastopali s plinskimi maskami, hoteč s tem dokazati, da je Rusija pripravljena na vsak napad od koderkoli.
V	Habarovsku, ki leži 650 km od krajev spopadov, so komunistični govorniki pozivali prebivalstvo, naj se pripravi za obrambo svoje zemlje. »Pravda« piše sledeče: »Mi Rusi smo miren narod, ki pa ima zelo dober spomin. Mi se bomo ob vsaki priliki spomnili morilcev tistih Rusov, ki so padli na Daljnjem vzhodu«. Arktični raziskovalec Pa-panin je rekel, da bodo Rusi v primeru vojne poslali svoje ladje skozi Severno morje ravno tako spretno in sigurno, kakor so tod letela njihova letala.
London, 2. avgusta. AA. Havas: Reuter poroča iz Tokia, da se je princ Kanin, načelnik japonskega generalnega Štaba, vrnil v Tokio in prekinil svoj dopust. Njegov prihod je v zvezi s spopadom na mandžurski meji.
Moskva, 2. avgusta. AA. Havas: Sovjetska agencija Tass poroča, da so 31. julija japonske čete prekoračile sovjetsko mejo, in sicer zapadno od jezera Kasan. Japonske čete so začele streljati s topovi ponoči in v noči napadle tudi sovjetske čete na meji. Japonski oddelki so zavzeli sovjetsko ozemlje za 4 km globoko. Bilka se je razvila na vrhovih zapadno od jezera Kasana. Japonci so naleteli na hud odpor. Njihove izgube so velike. Sovjetske izgube niso znane.
Tokio, 2. avgusta, o. Iz Seula poročajo, da je . odšlo več kot 800 sovjetskih vojakov v Suatasi. Sovjetsko topništvo je zbrano pri Karancinu, blizu ■ovjetsko-mandžurske meje.
Ticntsin, 2. avgusta, o. Zadnje dni je šlo skozi Tientsin mnogo japonskih oddelkov v severno Mandžurijo. Veliko japonskih čet je prispelo tudi v Dajren.
Sovjetska letala bombardiralo Korejsko železnico
Tokio. 2. avgusta. AA. (Reuter): Sovražnosti na sovjetsko-mandžurski meji, ki so bile do sedaj omejene na kopno, so se danes razširile tudi na borbo v zraku. Japonska uradna poročila pravijo, da so sovjetska vojaška letala nad spornim ozemljem metala bombe na hrib Čangkufeng in na nekatere japonske postojanke na Koreji. Sovjetska letala so uporabljala strojnice. Uradno poročilo dalje pravi, da je bilo sestreljenih pet sovjetskih letal. Vrhovno poveljstvo Korejske garnizije objavlja nocoj poročilo, v katerem pravi, da so sovjetska letala danes popoldne izvršila dva napada. ter da so obsipala s svojimi strojnicami prve bojne črte naših čet, niso pa povzročila nikakih
izgub. Prvič so se pojavila ta letala ob 14.30. Bili so to veliki sovjetski bombniki, ki so v bojni črti preleteli mojo ter v Koreji bombardirali železniško progo.
Kita;ci seveda zadovoljni
Pariz, 1. avgusta. AA. (Havas): Listi komentirajo incident na sovjetsko-mandžurski meji in opozarjajo i Rusijo i Japonsko, da bi vojna na Daljnem vzhodu mogla roditi novo svetovno vojno. Dolžnost vseh, ki jim je do miru, je, da svetujejo Japonski in Rusiji zmernost in spravljivost, kajti ta incident bi sicer mogel imeti usodno posledice. Kitajski uradni krogi so glasove o incidentu sprejeli z velikim zanimanjem, ker mislijo, da bi mogla biti njegova prva posledica ta, da Japonska ne bo poslala novih čet na Kitajsko.
Za Bolgarijo še - Madžarska
Velesile žele, da sporna vprašanja urede prizadete države same med seboj
London, 2. avgusta, o. V Londonu zelo trezno in ugodno tolmačijo vstop Bolgarije v sestav Balkanskega sporazuma in naglašajo, da je Bolgarija brez velikh pretresov izposlovala 6ebi praviao, da sc oboro-žuje po mili volji in oprosti obvez mirovnih pogodb. V Londonu mislijo, da sedaj ni nobenih ovir več, da bi se kaj podobnega ne dovolilo Madžarski, ki je edina država, ki ima še težke obveze do držav zmagovalk. Vse druge države, zlasti pa Nemčija in Turčija sta sami vrgli raz sebe verige in vezi, ki so izvirale iz poraza leta 1918. Bolgarija se bo sedaj oboroževala nemoteno, na suhem, na morju in v zraku, še prej pa je z vstopom v Balkanski sporazum vred podpisala pakt nenapadanja s svojimi sosedami.
Angleško javno mnenje odobrava in ceni ta dogodek, ker meni, da je veliko boljše, če prizadete države med seboj urede ta vprašanja in s tem same zmanjšujejo možnost vojne, Tudi v Franciji «o zelo zadovoljni. V Rimu pa pravijo, da jc Italija precej pripomogla k temu dejanju. Pristavljajo pa, da je sedaj na vrsti Madžarska, ki naj dobi prav take ugodnosti kakor Bolgarija.
Madžari naj se sami pogode s sosedi
Nova pogodba je vzjjodbodla tudi Madžarsko, ki bo sedaj poživila svoje diplomatsko delovanje in skušala čimprej doseči s svojimi sosedami sporazum. Angleži se temu ne bodo protivili, ker smatrajo, da je boljše imeti zmerno oboroženega soseda, kakor pa takega soseda, ki se na skrivaj in nekontrolirano do zob oborožuje. Anglija v tem pogledu ne bo nič posredovala, temveč bo prepustila, naj tudi z Madžarsko urede ta vprašanja njene sosede in prizadete države. Zraven pa Angleži odločno zanikajo, da bi oni imeli pri vsej tej živahnosti na Balkanu in na Podonavju vmes svoje prste ter bi snovali kak blok proti Nemčiji. Pravijo, da bo oboroževanje prineslo koristi le tistim, ki izdelujejo strelivo. Diplomati iz svoje izkušnje vedo, da se potem taki trgovinski stiki kmalu izprevržejo v vojaške pogodbe.
Odpira se lepša bodočnost
Bukarešta, 2. avgusta. AA (Rador): V zvezi s podpisom sporazuma med državami Balkanske zveze in Bolgarijo je dal zunanji minister Comnen Petrescu zastopniku agencije Rador tole izjavo:
Sporazum, ki sta ga včeraj podpisala v Solunu sedanji predsednik stalnega sveta balkanske zveze predsednik grške vlade Metaxas v imenu Balkanske zveze in predsednik vlade Kjosievanov v imenu Bolgarije, je dogodek velikega zgodovinskega pomena. Ta sporazum odpira novo dobo v
medsebojnem razmerju Bolgarije in njenih sosed. Sporazum ni skrajna točka pogajanj, ki so se vršila neprisiljeno in v soglasju z vsemi člani, temveč je samo nova etapa v medsebojnem razmerju. Tesno sodelovanje in približanje drugega k drugemu je naša davna želja. Romunski in bolgarski narod sta stoletja vplivala drug na drugega. V Solunu podpisani dogovor slavnostno potrjuje ustvarjalno politiko Balkanske zveze in je neizpodbiten dokaz njene moči in kohezije.
V	Sofiji in Atenah slave sporazum
Atene, 2. avgusta. AA. (Atenska agencija.) Tukajšnje časopisje posveča cele strani podpisu sporazuma ter objavlja slike ministrskih predsednikov vseh petih držav. Časopisje posebno poudarja, da narodi Balkan, polotoka počasi postajajo pro-»trasti, na zunaj pa si pridobivajo vedno večji. ugled. Balkanski narodi delajo na to, da odstranijo vse motive, ki so ustvarjali razlike v preteklosti in da se med seboj čim bolj približajo. Časopisje izraža hvaležnost modremu državniku Kjoseivanovu, ki je v 6voji diplomatski kari-jeri spoznal prave potrebe balkanskih narodov. Grki in Bolgari morejo drug drugemu toplo in lojalno seči v roko. Vsi balkanski narodi se morejo poslužiti bogatih sadov dogodka, ki se popolnoma upravičeno sme imenovati zgodovinski.
Sofija, 2. avgusta. A A. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Novico o podpisu dogovora, s katerim se razveljavljajo vojaška določila neuillyj-ske mirovne pogodbe, so sprejeli v Sofiji z velikanskim veseljem. Vojni minister general Daska-lov je sporočil vsebino te pogodbe častnikom, podčastnikom in vojakom. Zvečer je vseuciliška mladina manifestirala po prestolniskih ulicah in mimo kraljevskega gradiča.
Na češkoslovaško-romunski meji so prijeli neko boljševiško kurirko, ki so pri njej našli komunistično piropagnadno literaturo in popise raznih oseb. Zenska je bila namreč v službi madžarskega komunista Szaba.
Odposlanstvo japonske mladine pod vodstvom grofa Mizika je včeraj zapustilo Neapelj. Japonci 60 bili gostje fašistične miadine.
Češki kolesarski prvak František Haunt se je smrtno ponesrečil na kolesarski dirki. S kolesom je zavozil v rob pločnika, pa ga je 6unek vrgel raz kolo, da jc padel ob zid bližnje hiše in si razbil glavo.
Sudetski Nemci odklanjajo ponujane dobrote
Lorda Runcimana, ki prispe danes v Prago, čakalo velike težave
rragn, 2. avgusta, o. Tiskovni urad sudetsko-nemške stranke je včeraj izdal poročilo, v katerem odločno obsoja in odklanja osnutke narodnostnega statuta in jezikovnega zakona, ki jih je izdala praška vlada, da uredi sožitje med Cehi in Slovaki ter drugimi manjšinami. Sudelsko-nemška stranka in njeni voditelji trdijo, da vsebujejo ti zakonski osnutki tako malo pravic in tako malo koncesij, da se sudetski Nemci z njimi ne morejo
Ob Jangceu divja strašna bitka
Šanghaj, 2. avgusta, o. Nepretrgoma včeraj ves dan in danes traja bitka na obeh straneh reke Jangce v bližini Kijukijanga okoli 220 km izpod začasne kitajske prestolnice Hankov. To je ena največjih bitk, odkar 60 pričele sovražnosti med obema državama. Japonci zatrjujejo, da so njihove čete pri prodiranju ob reki Jangce navzgor proti Hankovu uničile 8 kitajskih divizij od 23. julija, ko sc je pričela japonska ofenziva pri Kijukijangu. Kujking pa so zasedli 26. julija. Od pretekle noči Pa do danes so Japonci uničili 3 kitajske divizije. Kiju btemu, da japonske čete podpirata mornarica 'n letalstvo pri napadih na kitajske postojanke, so °stale iste na južnem delu Kijukijanga nepretrgane, ker Kitajci z vso dločnostjo branijo vsako ped semlic. Kakor poročajo tuji poročevalci, je na obeh
straneh ogromno žrtev tako človeških kakor materialnih. Japonci poročajo, da so Kitajci poslali svoje vse razpoložljive čete na bojišče pri Kijukijangu in s tem so oslabili pozicije pri Hankovu in njegovi okolici. Japonske čete na severni strani reke Jangce nad Kijukijangom polagoma napredujejo kljub močnemu odporu kitajskih čet ter upajo, da bodo v najkrajšem času prodrle do Tajhuja v bližini zapadne meje pokrajine Anhvej. Bitka še vedno traja in ni mogoče dobiti točnejših poročih s tega bojišča.
Mesto Kijukijang je popolnoma razdejano — v samem mestu pa leži na tisoče žrtev. Kar ni bilo od japonskih granat, so kitajske čete, ki so se morale umakniti, same razdejale ali pa zažgale.
zadovoljiti. V delu praške vlade vidijo sudetski Nemci kaj malo dobre volje, da bi 6e odstranile vse številne težave. Dalje pravijo, da se iz vladnih predlogov jasno vidi tendenca, da se sudetskim Nemcem dajo zgolj zmanjšane pravice narodne manjšine, nikakor pa ne pravice, ki jih zahtevajo sudetski Nemci kot enakopraven narod češkoslovaškemu narodu. Nemci ne morejo dopustiti tega, da bi se njim odrejale manjše pravice, kakor drugim narodnim manjšinam. Sudetski Nemci pa ne bodo zahtevali samo svojega po odstotkih odmerjenega deleža v civilni upravi, temveč hočejo svoj pripadajoči delež tudi v grmadi.
Prana, 2. avgusta. AA. (CTK) Včerajšnji listi prinašajo poročila o včerajšnjih manifestacijah v okviru proslave 20 letnice neodvisnosti ČSR v Velikih Mežiricah na Moravskem. Pri tej priložnosti se je vršila tudi velika pokrajinska razstava. —
V	Velike Mežirice je prišel tudi minister za socialno politiko. V svojem govoru je minister omenil tudi pravkaršnja pogajanja za ureditev narodnostnega problema v ČSR. Podčrtal je, da se more ta problem urediti samo z obojo vzajemno željo po sporazumu med vsemi narodnostmi. Naša želja je, da se vsi državljani brez razlike čutijo v češkoslovaški državi srečne in tako, kakor doma. Vsemu svetu lahko pokažemo, kako žive naši Čehoslovaki in državljani drugih narodnosti v ČSR, posebno Nemci, toda dovolili ne bomo nobenega napada na naš ustavni red in zavrnili bomo vse napade na našo država
Vesti 2. avgusta
V London je prispela vdova po pokojnem avstrijskem kanclerju Dollfussu. Verjetno je, da bo napisala knjigo o zadnjih letih življenja svojega moža.
Svečano kosilo v čast Mussolinijevega sina
Vittoria so priredili berlinski časnikarji. Mussolinijev sin si ogleduje zlasti naprave nemške filmske industrije.
Belgijski kralj Leopold III. je iz Švice, koder je izvršil več plezalnih tur na visoke hribe, odpotoval v Italijo.
V bližini Nablusa je prišlo do spopada med
skupino arabskih teroristov in skupino angleških vojakov. Padlo je šest Arabcev, trije angleški vojaki pa so bili hudo ranjeni.
Nevihte in silili viharji so »pustošili severno Anglijo. Tvarna škoda je ogromna, poleg tega pa je izgubilo življenje tudi dvanajst ljudi. V Južni Angliji pa vlada silna vročina, ki je prav tako zahtevala več smrtnih žrtev.
30 upornikov z voditelji vred	so	prijele oblasti	na grškem otoku Kreti. S	tem	je	upor peščice
nezadovoljnežev zatrt.
Na trotoar jc zavozil z	veliko	brzino neki
avtomobil v Colombesu v Franciji. Sedem oseb se je	močno poškodovalo, ena	pa	je	obležala na
mestu mrtva.
Strašna železniška nesreča sc je dogodila na železniški progi med Kingstonom in Monte Go-Bai na otoku Jamajci. Vlak je skočil s tira in se prevrnil v prepad. 50 ljudi se je ubilo, 80 pa 6e je smrtno nevarno poškodovalo.
Na Reko jo snoči prispel talijanski prestolonaslednik Umberto. Iz Reke je odšel v Opatijo in bo obiskal dve diviziji vojakov, ki se mude na orožnih vajah v okolici Opatije. Nato Ik> Umberto obiskal še nekaj otroških kolonij in fašističnih ustanov v Reki in okolici.
O	vstopu Bolgarije v Balkanski- sporazum pišejo zelo ugodno tudi nemški časopisi. Zasluge za ta sporazum pripisujejo modri politiki jugoslovanskega predsednika vlade dr. Stojadinoviča.
Ponovna konferenca o preskrbi političnih beguncev sc bo jutri začela v angleškem zunanjem ministrstvu. Namen konference je ta. da se začno uveljavljati sklepi prve konference, ki je bila v Evianu v Franciji. Tudi tokrat bo Francijo zastopal 6enator Berenger.
Nevarno je zbolela mlada filmska igralka Shirlcy Tcmple. Boje se, da ne bi ta mala filmska zvezdnica, ki je kljub svojim desetim letom večkratna milijonarka, bolezni podlegla.
Lord Hunciman jc včeraj pred odhodom v Prago imel še več konferenc. V četrtek pa se bo Pragi že sestal s predsednikom republike dr. Benešem in predsednikom vlade dr. Hodžem. Verjetno je, da se bo v soboto sestal še s Henleinom in Kund* toni.
Ameriški letalcc Corrigan, ki je brez kakega dovoljenja preletel Atlantski ocean, bo po poročilih ameriških oblasti kaznovan z najmanjšo kaznijo za svoj prestopek.
Gonjo proti Zidom so zaieli na Poljskem širiti skrajni nacionalistični krogi. Po mestih dele pristaši protijudovske gonije posebne brošure, v katerih pozivajo ljudi, naj bojkotirajo judovske trgovine, kinematografe, sploh vsa podjetja in blago, ki prinaša zaslužek Judom. Po vseh mestih je polno letakov in plakatov, ki hujskajo proti Judom.
Razobešanje tujih zastav, tudi majhnih zastavic, je prepovedano na Madžarskem. Od prepovedi so izvzeti samo konzulati, poslaništva in zgradbe, v katerih stanujejo zastopniki tujih držav. Majhne zastavice tuijh držav bodo smele viseti le še na razstavnih prostorih, kjer razstavljajo inozemski podjetniki.
Razmere v Notranji Mongoliji bo proučevala cela znanstvena odprava, ki jo je organiziralo dansko zemljepisno društvo. Japonske oblasti so obljubile, da bodo odpravi v vsakem pogledu pomagale.
Tri bombe so eksplodirale v Jeruzalemu na trgu Kralja Jurija. Sedem oseb je bilo težko ranjenih, a atentatorju se je v splošni zmedi posrečilo pobegniti.
Posebne ukrepe za zaščito Nizozemske Indije proti zračnim napadom je izdelala nizozemska vlada. V ta namen bodo zgradili več žcleznic, pristanišč, več vodnih central in radijskih postaj. V kratkem bodo poslali iz Haaga v Nizozemsko Indijo 12.000 plinskih mask.
Stroške zn potovanje in bivanje lorda Runcimana in njegovih sodelavcev v Pragi bo plačala angleška vlada. Kljub temu pa angleška vlada odklanja vest, da bi bil Runciman uradni angleški zastopnik pri pogajanjih med praško vlado in češkimi manjšinami.
Isvojno premijo v višini štirih zlotov na 100 kg je vpeljala poljska vlada na izvoz rži, ovsa, ječmena in pšenice.
S španskih bojišč
Hendaye, 2. avgusta, o. Osrednja španska armada generala Mijaje je zavzela strategične višine od Camarena, južno od Teruela in prisila Franca, da nemudoma pokliče večje število svojih čet iz drugih front. Mijajeve čete eo zavzele tudi višine Promontry, katere obvladujejo ducat vasi, vključ-no. yaWecloche in Cascantein Cubla. Ti uspehi so prisilili generala Franca, da mora braniti ne samo te vasi, temveč tudi postojanke okrog Teruela in Sagunta. Velika aktivnost se opaža za obema frontama, kjer neprestano prevažajo čete in vojni material čez Ebro v nanovo okupirane kraje pred Gandeso. Franco 6kuša braniti obe vojni zoni Te-ruel-Ebro in je istočasno zapovedal protinapad proti Ebru. Kljub ostremu napadu od strani Franca na obeh straneh Ebra pri Fayonu, so stale j>o-stojanke nespremenjene ali malo, prav malo iz-premenjene. Francovi vojaki so v jutranjih urah dosegli večje uspehe, ker imajo večje število'baterij, letal in čet. Z veliko nervoznostjo 6e pripravljajo vladne čete blizu Falseta iii Tortose, kjer bodo ponovno poskušale prodreti Francovo bojno črto in osvojiti nove postojanke okoli Gan-dese in Alcaniza. S tem bi zaprli obroč okoli Gandese. Istočasno pa hoče Mijaja napasti z osrednjimi četami na Teruel. Na drugih bojiščih pa je skoro zatišje. Na južni strani pa so Francovci ponovno očistili Dostojanke okoli Guadalupskih hri-. bon
Pintaričev pajdaš ubit na Pohorju
Velik uspeh vestnih mariborskih orožnikov
Maribor, 2. avgusta.
Mariborska orožniška četa je ustanovila na Pohorju pri Sv. Bolfenku in Sv. Martinu dve orožniški izpostavi zaradi varnosti. Sinoči je orožniška patrulja od Sv. Bolfenka pri Mariborski koči naletela na sumljivega moškega. Ko ga je hotela ustaviti, je neznanec začel streljati na orožnike. Orožniki so mu odgovorili prav tako 6 streli. Takoj prvi strel je razbojnika zadel naravnost v srce.
Pri mrtvecu so našli razno blago, ki ga je bil ravnokar pokradel v Mariborski koči, kamor je vlomil. Razen tega so našli pri njem kar cel arzenal municije in samokresov. Ubiti razbojnik je bil pravi strah za pohorsko prebivalstvo in brez dvoma član Pintaričeve tolpe. Nekateri pravijo, da je to najbrž Janez Črepin-
ko, ni pa izključeno, da je Jo?«' "-»der, Kakor znano, je Črepinko pred nedavnim pit	orskemu držav-
nemu pravdniku dr. Hojniku j. , v katerem se bridko pritožuje nad tem, da ga ljudje smatrajo za enega onih, ki so sodelovali pri roparskem napadu na posestnika Ačka na Pohorju. Pravi, da si on še ni nikdar omadeževal svojih rok s krvjo. Zdi se zato bolj verjetno, da je umorjeni le Jožef Koder.
Kapetan mariborske orožniške čete g. Mavrič se je podal na kraj, kjer je padel do sedaj še neznani razbojnik, da ugotovi dejansko stanje in identiteto mrtveca.
Na vsak način je to lep uspeh mariborskih orožnikov, ki neprestano stikajo za razbojniki Pintaričeve tolpe.
Poletje v Kamniških planinah
Vsako leto pride Jas ko začne močnejše solnce taliti veliko snežno odejo po pobočjih, vrhovili in kotanjah v naših gorah. Vode naraščajo v gorskih tesneh, plazovi ge prožijo In pobeljene stene spet posive Vedno redkejše eo snežne zaplate po smučiščih, kjer je vso dolgo zimo vladal pisan in šu-men živžav. Zadnji smučarji tu pa tam v osojne jših krajih še poskušajo ugrabiti poslednje zimske radosti v smuki, ki ni več kaj prid«. Pa tudi ti kmalu zadenejo smuči na ramena in odrinejo v dolino, kjer jih odlože do pozne jeseni. Po planinah začenjajo zeleneti skopnela rjavkasta, razmočena pobočja. Pomladanske rože razcveto v času, ko je v ravnini že skoraj poletje. Novi, veseli dnevi ožive v krajih, ki so bili vso dolgo zimo prepuščeni samim sebi, samotni in težko pristopni. Veliko življenje vslane na sedlih, ki so bila v zimskem času le izhodiSče tisti peščici pogumnih ljudi, ki so se šli poskušat s poledenelimi in zasneženimi stenami ter kljubovat mrazu in viharjem.
V dolini se pripravljajo na sezono
Zadnja leta se je v naših podgorskih naseljih ■izredno razmahnil tujski promet. Podjetni zasebniki, pa tudi korporacije, so postavili povsod nove gostinske postojanke. Pokazalo se je, da so stare gostilne mnogo premajhne; vsak se je potrudil, da bi k staremu delu poslopja še kaj prizidal. Treba je bilo poskrbeti za tujske »obe, kajti iz leta v leto jo prihajalo 1( nam več gostov, ki so se zadržali dalj časa. Pri tem so se najbolj potrudili listi naši gospodarski kraji, ki imajo v bližini ugodna smučišča, tako da uspevajo v letni in zimski sezoni. Pa tudi tam, kjer zaradi manj ugodnih terenov ni pozimi velikega smuškega prometa, so ljudje začeli modernizirati zastareli sistem gostinskega obratovanja, kajti tudi že sama letna sezona postaja zadnja let« donosna. Prav tako letos kakor lani in že nekaj let nazaj opažamo že v zgodnji pomladi v naših podgorskih vaseh živahno stavbno gibanje; vsi ljudje si prizadevajo, da bi povečali ali pa vsaj modernizirali stanovanjske in gostinske prostore. Tujci se namreč ne vselju jejo samo v gostilne, ampak marsikje tudi že v privatna stanovanj«. Dobiček tega gibanja je dvojen: domačini zaslužijo od tujskega prometa, lepo pobeljene in snažne hiše pa krase iz leta v leto bolj naša podgorska naselja, nam v ponos, tujcem pa v občudovanje. Seveda na tla način privabljajo vedno večje število gostov tudi iz inozemstva. Tudi letos opazite živahna dela, ki na j bi dvignila- in povečala tujski promet na naših tleh, v Kranjski gori, na Dovjem in v Mojstrani, v Ratečah, v Bohinju — da ne govorimo o Bledu — na Jezerskem, v Stahovici itd. — prav po vseh vaseh, ki leže v dolini med gorenjskimi gorskimi velikani in prav v vseh naseljih v obrobju Kamniških planin. Podjetni Stranjam in Slahovjani so kmalu občutili važnost takega tujskega prometa, saj so obdarjeni prav tako z zimsko kot z letno tujskoprometno sezono. Avtobusna zveza s Kamnikom ter preko prelaza Črnivca ee štajersko stranjo je ta promet prav močno stopnjevala. V Stahovici so ustavljajo pozimi smučarji, ki iso namenjeni na Veliko Planino ali pa na Krvavec. Poleti ee tod ustavljajo turisti in izletniki, da ee nekoliko okrepčajo za naporno pot više na gore. Tudi letoviščarji se zadnja leta pridno oglašajo. Na tej strani, na kamniški, pa letoviščarjev še ni toliko kot bi jih lahko bilo. V tem oziru je štajerska stran izdatno na boljšem. Prav mnogo letoviščarjev imajo tam že nekaj let sem. Gornji grad. Luče, Ljubno, Mozirje, Solčava in drugi kraji. Glavni eldorado ljudi, ki žele preživeti svoje počitnice v svežem gorskem zraku pa je seveda znamenita Logarska dolina, ena najlepših evropskih gorskih dolin. Njen glas je šel že daleč preko naših meja. Povsod po teh krajih lahko dan za dnem potem, ko so odšli s planin zadn ji smučarji, gledate, kako že pri slednjem gostinskem obratu, pa tudi
skoraj pri vsaki privatni hiši dajejo opravka tesarji in zidarji. Od jutra od večera poje žaga in doni kladivo. Vsako leto je treba kaj izboljšati. Poletna sezona je na pragu, vsak čas jo pričakovati prvih gostov.
Turisti in letoviščarji prrhajafo
^ V ravnini je vsak dan bolj vroče. Poletno sobice žge in ljudje se že hodijo kopat v bližnjo reko. Čas dopustov in počitnic se je približal. Zdaj se vsak dan, tudi ob delavnikih vsipajo iz vlaka množice turistov in letoviščarjev. Kamniški vlak je poln turistov, mladine, pa tudi starejših ljudi. V okovankah rokotajo po trdem tlaku, trdo zastavljajo korak, šibe se pod težkimi nahrbtniki in si dajejo takt s cepinom, s katerim »pozvanjajo« po gruščnati poli. Imovitejši sedajo v avtobus, ki jih popelje iz podgorskih vasi v nižinske postojanke, ki pa so že v osrčju gora. Manj premožni pa si v potu svojega obraza pomagajo tudi do tja kar z najcenejšim prevoznim sredstvom — per pedes aposlo-l«rum. Prihajajo taki, ki so se namenili na daljšo pot. Najprej jo mahnejo na Veliko Planino, nato na Dol, dalje na Korošico, Ojstrico, Planjavo, na Kamniško sedlo. Brano, Turško goro, na Skuto, Grintavec, na Kokrsko sedlo in preko Ka Iške g a grebena na Krvavec ter nazaj v Kamnik. Štiri ali pet dni prežive na tej turi; prav urni opravijo celo v pičlih treh dneh. Drugi se odpravijo na Kamniško sedlo, so spute v Okrešelj, odtam pa pa ali v Logarsko dolino ali pa skozi Turski žleb na Skuto in naprej na Grintavec. Nekateri jo mahnejo tudi na Savinjsko sedlo ter preko Vodin in skozi žrelo v Češko kočo ter dalje na Jezersko. Spet tretji se iz Bistrice napravijo na pot proti Koncu in proti Kokrškem sedlu. Odondod je najlažji pristop na najvišji vrh Kamniških gora, na Grintavec. Počasi stopajo vkreber, od čas do časa počivajo in ee krepčajo, da bi ne omagali na dolgi poti. Tega ali onega ožuli čevelj, tako da ulegne hoditi le počasi. Kadar ti ljudje — planinci jim pravijo naši planinski terminologi zadnjega časa, »torieti« pa domačini — pridejo v malo nerodnej-še kraje, skrbno pazijo, da ne bi izgubili izpred oči rdečih znamenj, markacij SPD. Posebno če je megla, skrbno gledajo od tiste, pri kateri stoje, za prihodnjo. V kočah se poleni najprej pošteno oddahnejo in če imajo kaj več časa, obujajo spomine na razne zgodbe, n svojih turistovskih podjetij. Včasih so med njimi veliki šaljivci, ki zabavajo svojo in tudi druge druščine. Taki se najbolj izkažejo takrat, kadar so družbe obsojene, da ves dan prežive v koči, ker je zunaj dež in ni misliti, da bi se odpravljale na nadaljno pot. Včasih so večeri prav prijetni, tudi če je zunaj pusto. Šaljivcem ne zmanjka dovtipov, zgodi se, da se v družbi najdejo tudi dobri pevci; nekdo poskusi z znano narodno pesmijo in kmalu pritegnejo tudi vsi drugi. Nič hudega, če s sračjim glasom zagode tudi kak »fušar«. V hribih mu pevski tovariši, ki imajo srečnejša grla, tudi nekaj napačnih tonov radi odpuste. Saj je glavno, da zavlada med vsemi neprisiljeno razpoloženje.
Kako kaže letošnja sezona
Letos je vreme žal nekoliko slabše kakor d runa leta. Obisk je zato razumljivo manjši. Sicer smo pa šele dobro na pričetku, glavna sezona so itak dobri trije tedni v mesecu avgustu. Takrat si tudi bolj boječi ljudje upajo v gore, tisti, ki imajo strah pred trdim snegom in ‘pred hojo po daljših snežiščih, o katerih gre ob raznih nesrečah glas, da človek, če še tako pazi, mora na njih »odleteti« (vsaj dnevno časopisje je lega mnenja).
Ni še dolgo tega, kar se je pri nas pojavil nov faktor, ki nekoliko ograža naš domači gorski tujski promet. Slovenci smo taki, da strašno pazimo na to, kaj je trenutno moderno. Zadnje čase naši meščani v poletni sezoni dan za dnem gledajo, kako se vozijo skozi naše kraje razne skupine le-
Nesreča ali umor blizu Hotedršice
Hotedršica, 1. avgusta. Včeraj zjutraj okrog 5 so našli blizu ceste, ki vodi iz Hotedršice v Logatec, 1 km od Hotedršice, posestnika Tomazina Janeza iz Novega sveta v Italiji nezavestnega. Ob pol 8 zjutraj je Tomazin umrl.
V soboto zvečer se je Tomazin mudil v Hotedršici in bil v družbi svojih znancev; s kolesom je potem v noči odšel nazaj proti domu v Italijo, — Zjutraj je vse presenetila vest o njegovi smrti. Kaj se je s Tomazinom potem zgodilo, ne ve nihče. — Blizu njega so našli dvokolo. Oropan ni bil, ker so pri njem našli listnico z denarjem.
Na njecn ni bilo videti ran, zato ugibajo, kaj je vzrok njegove smrti.
Tomazin je bil ugleden posestnik, star 35 let. Zapušča ženo in tri otroke.
Takoj ko je bil okrajni podnačelnik g. Erker obveščen o tem primeru, je zapustil tabor v Hotedršici in 6i na lice mesta s komisijo ogledal mrliča.
Pevski tečaj v Mariboru
Maribor, 1. avgusta.
V ponedeljek, dne 8. avgusta bo v Mariboru enodnevni tečaj za organiste in pevovodje, ki delujejo na področju mariborske Prosvetne zveze. Namenjen je ta tečaj zlasti pevovodjem onih zborov, ki bodo sodelovali pri nastopu Pevske zveze na mariborskem narodnem taboru dne 14. avgusta. Na tečaju, ki ga bo vodil prof. Zafošnik, se bodo obravnavala nekatera važna poglavja glasbene teorije in bo podanih nekaj sodobnih načel o teoriji glasbe, pojmovanju in podajanju (dirigiranju) zborovske glasbe. Tečaj bo v Gregorčičevi ulici 31-11. (vhod skozi dvorišče) in bo trajal odštevši odmor za kosilo od pol 10 dopoldne do pol 17. Pevovodje in organisti pridite!
Poravnajte naročnino
Mariborski upokojenci nočejo biti pod Ljubljano
i
Maribor. 1. avgusta.
_ Včeraj se je vršil v Mariboru razburljiv občni zbor, na katerem so mariborski državni in samoupravni upokojenci odločali o usodi svojega društva. Nastali sta med njimi namreč dve struji. Prva je prišla s predlogom, naj bi se mariborsko društvo fuzioniralo z ljubljansko organizacijo upokojencev, druga pa je zelo ostro nastopila proti temu predlogu. Odločil naj bi izredni občni zbor, ki se je vršil ob veliki udeležbi v Narodnem domu. Obe stranki sta izdelali letake, v katerih sta zagovarjali svoja naziranja. Prva, ki je bila za fuzijo z Ljubljano, je dokazovala, da bi se dalo zastopati interese slovenskih upokojencev dokaj uspešneje, če bi vršila vse intervencije enotna organizacija. Nasprotniki fuzije pa so zopet s
Cbn/IlUVUM"
54
Dobro sem vedel, da ne verjame niti pol besede tega, kar je govoril in da pri prihodnjih pogovorih s tovariši ne bo delal drugega, kakor Stalina preklinjal v najhujših besedah.
Da bi izstopili v Kamišinu, nam niso dovolili. Potovanje sc je nadaljevalo.
XXII. poglavje.
Iz Stalingrada v Astrahan.
V Stalingrad smo prišli naslednji dan. Obiskati bi morali tam slovito tovarno za traktorje, o kateri so nam bili toliko govorili.
Pri pristanku nas ni čakal nihče.
Dan je bil mračen in deževalo je
v potokih. Kdo ve zaradi česa ni bilo	__	_________
na razpolago nobenega tramvaja, da gih ni bilo mogoče dobiti. Ker pa bi nas potegnil v tovarno, ki je bila bil ravnatelj odgovorni vodja tovar-kar precej oddaljena. Ladja je torej ne, ni bilo mogoče priti vanjo brez morala obiti majhen otok, da nas je njegovega dovoljenja, privedla k tistemu mostiču, ki je bil	Naši	zastopniki	so	preklinjali	in
tovarni bližji, kar je zahtevalo še šti- robantili, kar se je le dalo. Mi smo rideset minut plovbe.	vsi imeli zelo velik tek, saj je čas za
Nazadnje smo v nepremočljivih kosilo že kdaj minil. Poskusili smo v gumijastih plaščih — vsaj tisti, ki smo delavski restavraciji, toda tam je bilo bili tako srečni, da smo jih imeli, sto- moči dobiti le prav malo reči: mrzlega pili na kopno,	krompirja, salate in piva.
To pot smo šli na ogled vsi: pro-	Naša	godba	je	brez	posebnega
pagandisti, tajnice, uradne osebnosti zaleta odigrala nekaj kosov s svojega prav tako jtakor vsi drugi udeleženci, sporeda pred restavracijo, toda ta Na krovu je ostal samo kuhar. To bo budnica ni priklicala nikogar razen velika parada?	nekaj d«setin otrok v capah.
Po dvajsetih minutah hoje po razmočenih in blatnih potih smo v dežju, ki je lil curkoma, dospeli do tovarniških vrat. Ura je bila tedaj pol dveh popoldne. Za to uro je bila napovedana, kakor so nam obljubljali, velika pojedina nam na čast. Čakali smo med ploho, Tzelman in njegov odbor pa so drveli k telefonu, da bi uredili vse potrebno za naš obisk v tovarni. Bilo je jasno, da uprava ni bila nič pripravljena na naš sprejem.
Tzelman in njegovi prirepnikl so se vedno bolj razburjali. Tekali so iz urada v urad, iz pisarne tajnika stranke v pisarno strokovnega tajnika in celo v ravnateljevo.
Toda ne ravnatelja, ne onih dru-
Potem smo v dežju odstopicali na sosedno ulico, toda sprehajanje ni imelo nobenega mika zaradi blata, v katero smo se pogrešali. Na poti smo srečali delavca, ki nas je izpraševal, če ni med nami morda kaj Madžarov. Opozorili so ga name in odšla sva na kozarec piva v restavracijo.
Moj novi znanec je bil madžarski begunec, ki se je zelo živo udejstvoval v revoluciji na Madžarskem. Hor-thyjeva vlada ga je zamenjala za madžarske ujetnike, ki so jih držali še vedno v Rusiji. Zdaj je delal v sosednji tovarni zaboje za pošiljanje strojev.
V začetku se je obotavljal, da bi odkrito pripovedoval, toda ko je slišal, kaj pripovedujem jaz o tem, kar sem videl ao zdaj na našem izletu po Volgi, se mu, je razvezal jezik in govoril je odkritosrčno. Poznal je dobro mesta, ki smo jih zadnje čase obiskali in se je čisto ujemal z nama glede strahotnega življenja tam.
Potem je grenko zavzdihnil:
»In to je država proletarcev, o kateri smo toliko sanjali! Kaj smo postavili tu? Socializma čisto gotovo ne, pač pa uradnjakarstvo. Vsi madžarski politični begunci so ga že do grla siti. Veliko od njih jih je že pobegnilo, ker imajo rajši Horthyjevo nasilje, kakor f>a da bi ostali tu.
Tisti, ki so ostali, pa štejejo trenutke, kdaj bodo lahko ušli. Ti imaš srečo in boš tudi ušel iz te ječe. Ro-Hm te, tovariš, prosim te, povej resnico, ko prideš v Združene države! Tisti ljudje, ki smo jim verjeli in za katerimi smo šli v madžarski revoluciji, tisti ljudje kakor Bela Kun, so nas izdali in korakajo roko v roki s sovjetskim uradnjakrstvom proti ruskemu ljudstvu. Sam sem poznal več madžar-
svoje strani dokazovali, da je ravno mariborsko društvo' dosedaj največ storilo za upokojence, da se je organizacija v Mariboru samo zaradi tega tako lepo razvila, ker je samostojno nastopila in da je mariborsko društvo tudi lastnik lepega posmrtninskega fonda, v katerem je že 40.000 din. Zadnji argument je bil morda najbolj učinkovit, ker je med zborovalci dosegla druga skupina največ privržencev. Do končne odločitve pa vendarle ni prišlo in sicer največ zaradi tega, ker je nastopilo toliko govornikov, da so zborovalci nazadnje utrujeni od vsega tega začeli zborovanje še pred glasovanjem trumoma zapuščati. Tako so se sicer mariborski^ upokojenci v srcu odločili proti fuziji z ljubljansko organizacijo, niso na še imeli prilike, da to tudi javno izpovedo.
Pri vsakem pospravljanju izmaknila stotak
Maribor, 1. avgusta, Trgovec Drago Sitar je dobil pred nekaj meseci novo služkinjo. Ljudmila L. je bila mlado, brhko dekle, ki se je pridno obračala po hiši ter ji je šlo vsako delo naglo od rok. i rgovee je bil kar vesel,* da je dobil tako pridno moč v hišo, vendar mu je veselje skalila neprijetna skrb. ko je opažal, da mu njegov izkupiček včasih iz neznanega vzroka kopni. Imel je namreč navado, da je vsak večer zanesel izkupiček iz trgovine v spalnico ter ga je shranil v škatli, ki jo je imel na omari. Blagajno pa je le poredko kontroliral. Pri takem pregledu, ki ga je nedavno napravil, je opazil, da se mu blagajna ne krije s knjigami ter je ugotovil, da mu manjka okrog 4000 din. Uverjen je bil. da ima tatu v hiši ter je začel sumiti služkjnjo. Ugotovil je, da se je začelo dekle zadnje čase nenavadno elegantno nositi, kupovala si je drage prozorne nogavice in lepe čevlje, kar pa si od svoje plače nikakor ni mogla privoščiti. Poslal je po može postave, ki so dekleta trdo prijeli in res jim je priznala, da je jemala svojemu gospodarju denar. Vsako jutro, ko je šla pospravljat spalnico, je segla na omaro v škatlo ter izmaknila iz nje stotak. Na tak način je zbrala lep kup stotakov ter je bila prepričana, da gospodar tatvine sploh ne bo opazil. 2500 din je posodila svojemu bratu, ki se je za ta denar kupil obleko in kolo, ostanek pa je porabila za sebe.
toviščarjev, ki se odpravljajo na letovanje pri r.a-našem morju. To mora biti od sile imenitno in moderno, si mislijo naši vrli Slovenci. Tudi mi moramo k morju; tam je vsr, zelo poceni in letovanje, ob morju je za majhne denarje in za majhen trud tudi od sile >nobek. Hrvatje so v tem oziru pametnejši kol mi. Za morje delajo veliko reklamo in na vso moč vabijo ljudi, tudi Slovence, naj pridejo k jadranskim obalam, da bodo tam pustili svoj denar. In Slovenci ga tako dejansko puščajo.. Zadnja tri leta skoraj vsi slovenski letoviščarji >rajžajo« na morje, in to leto za letom. Saj ne rečemo, da tam ni lepo, toda boljše bi bilo, da bi si stvar uredili tako, da bi eno leto •‘gostovali« doli, drugo leto pa bi preživeti svoj dopust doma po naših letoviščih, zlasti goskih. Na ta način bi od našega denarja ne imeli dobička ljudje tam doli, ampak bi sd naš siromašni gorjan-do-mačin vsaj nekoliko pomagal v svoji revščini.
skih beguncev, ki so ugovarjali proti razmeram, v katere so nas pravili. Bela Kun jih je poslal na GPU, ki jih je dala postreliti. Vidiš, pod kakšno izdajalsko vlado živimo!«
Ko sva se ločila, me je prosil, naj bi mu iz Moskve poslal kruha, olja in če bi šlo, tudi nekaj metrov prtenine. On pa mi bo zato poslal suhega sadja in sočivja. Dejal mi je:
»Imam številno rodbino, ki jo je kaj težko preživljati s tem, kar nam dajejo.«
Potem sva si gorko stisnila roke in odšla vsak svojo pot.
Štiri ure smo že brez uspeha čakali, kaj bodo prinesla Tzelmanova posredovanja. Nazadnje je prišel in zaplenil za nas tramvaj, ki nas je spet odpeljal v pristanišče. Obljubili so nam, da pridemo gledat tovarno, ko se bomo vračali in da nas bo tedaj čakal sijajen sprejem.
XXIV. poglavje.
Astrahan, središče ribjega lova v Rusiji.
Nekaj dni po odhodu iz Stalingrada smo pod večer dospeli v Astrahan, važno ribiško pristanišče ob Kas-piškem morju. Poveljnik ladje je povedal, da so trume rib tod včasih tako goste, da se morajo ladje ustaviti in morajo čakati na nadaljevanje vožnje tako dolgo, da se ribe razbeže!
Na bregu smo videli stroj, podoben parnemu čistilcu za reke, ki je zajemal ribe v vodi in jih metal v barke. Obala je bila pokrita z nekakim lesenim mostovjem, ki se je raztezala na lepo daljo. Pokrito je bilo z odpadki rib, ki so gnile. Smrad od teh je bil strašen.
Eno leto zasledovani vlomilec prijet
Kamnik. 31. julija.
Kdo bi se ne spomnil 35 letnega Jožeta Prekleta ali po domače »Boštjanovega ali Avstrijskega Jožeta« iz Stranj, ki je imel prav hudo vlomilsko in tatinsko strast. Kar mu je prišlo pod roke, vse je odnesel in skušal potem prodati za vsak denar. Ko pa so tla postala le prevroča, sc je neznanokam preselil ter s tem naš okraj malo olajšal skrbi.
Le oblasti so ga vedno zasledovale in izdajale tiralice za njim vse povsod. Zadnji čas pa je prišlo na uho našim orožnikom, da se »Boštjanov Jože« klati po Vrhpolju v bližnji okolici gostilne »Zlata kaplja«. V petek dopoldne sta odšla na službeni obhod orožnika gg. Ahčin in Ivanovič ter krenila tudi proti Vrhpolju. Sreča jima je bila mila, ker jima je padel v roke ravno eno leto zasledovani »Boštjanov Jože«, ki je na klic orožnikov dvig., nil roki kvišku ter se brez posebnega odpora dal zvezati in odvesti v Kamnik.
Že pri zaslišanju je priznal več vlomnih tatvin.
Začasno je bil oddan v tukajšnje sodne, zapore. nagrado za enoletno izvrševanje nedovoljenega poklica pa mu bo odmerilo sodišče v Ljubljani, nato pa bo najbrž romal še drugam, ker ga zasledujejo še druge sodne oblasti zaradi raznih tatvin.
Kamniškima orožnikoma pa bo ostal hvaležen marsikdo, da sta spravila nevarnega in nadležnega dolgoprsteža za nekaj časa na varno pod težke zapahe.
Za biljardno mizo je pel nož
Kamnik, 2. avgusta.
Preteklo nedeljo zvečer sta šla prijatelja štraj-har Ivan iz Mekinj in Iskra Julij iz Kamnika na kratek izprehod proti Perovem. Mimogrede sla zavila v gostilno pri »Volku«, kjer je bil Kolenčič Bruno, model, mizar tovarne »Titan«,
Po kratkem dogovoru so se domenili, da odigrajo za kratek čas partijo biljarda in se po dogovoru razdelili takole: Štrajhar J. in gdč. Homar Minita, ki ima na račun gostilno od svojega očima g Steleta Mat. sta igrala skupaj, Kolenčič Bruno in Iskra J. pa skupaj. Igra je potekala v najlepšem redu, ko je končno po nerodnem sunku z biljardno palico Štrajharju padla krogla na tla. Štrajhar priskoči, da bi pobral kroglo, v tem trenutku pristopi k njemu Kolenčič, ki ga brez povoda sune z nožem v desno roko, pri čemur mu je zadal od rame proti komolcu približno 15 cm dolgo zevajočo rano, nakar jo jc »junak noža« in zahrbtni napadalec odkuril iz gostilne in odšel v restavracijo »Rode«, kjer se je vršila delavska veselica, kot da se ni nič zgodilo.
Gostinličar g. M. Stele, ki je bil priča dogodka in gdč. Homarjeva sta Štrajharju za prvo silo izprala in obvezala veliko rano, nakar je odšel k g. dr. Puclju, ki je ranjencu zašil rano ter skrbno obvezal.
Vsekakor bi bila vsaj v takšnih primerih poklicana oblast, da takim junakom stopi na prste, ter jih na tak način nauči spoštovanja do svojega sočloveka. Priznanje za svoj junaški in zahrbtni čim bo Kolenčiču izreklo tukajšnje okr. sodišča.
Razpis
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi razpisujem v območju okrajnega cestnega odbora Krško službeno mesto banovinskega cestarja in sicer zn progo banovinske ceste II. reda, štev. 306 — Novo mesto-Kronovo-Stranje-Mrseča vas od km 18.000 do km 19.820 in za progo banovinske ceste II. reda, št. 307 — St.Jernej-Mršeča vas-Raka od km 4.280 do km 8.115 v skupni dolžini 5.653 kilometrov.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz ci. 2 uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni m krstni list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravnostno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zaradi kaznjivih dejanj iz koristoljubja, eveu-tualna dokazila o strokovni usposobljenosti, je vložiti najkasneje do 31. avgusta 1938 pr pkrajneni cestnem odboru v Krškem. — Kraljevska banska uprava dravske banovina
Od tu in tam
Predsednik vlade in zunanji minister dr. Sto-
jadinovič jo priredil snoči na »Potki« v barskem pristanišCu večerjo. Na večerji so bili gradbeni minister Sloševič, minister brez listnice Novakovič, senator Dušan TriTkovič, poslanci Cejovič, dr. Časlav Nikitovič, g. Boškovič in Mijuškovič, kabi-netni šef Protič, generalni konzul v pokoju dr. Dobrečič in nekaj drugih. Po večerji je predsednik vlade dr. Stojadinovič odšel v družbi kabinetnega šefa Protiča z gg. ministri, banom in svojilni gosti na žegnanje, ki so ga priredili študentje iz »Slovenskega juga« v gradiču, kjer je zdaj vzorna postaja za južne kuliure. Predsednik vlade je plesal kolo s študenti in se še po končanem koncertnem delu pomudil nekaj časa v njihovi družbi.
Finančni minister je izdal odlok, s katerim se Narodna banka poblašča, da sme odkupiti do 25% terjatev nemških mark naših izvoznikov od izvoza blaga v Nemčijo po tečaju 14.50 din. To velja od 1. avgusta t. 1. dalje. S tem se obenem razveljavi prejšnji od'.ok z dne 4. marca 1938. Narodna banka sc pooblašča, da sme za izvedbo tega odloka izdati potrebna navodila. (Iz bančnega in valutnega oddelka finančnega ministrstva).
Znani gledališki igralec Zvonimir Rogoz, ki
je pred leti odšel iz Ljubljane k praškemu gledališča, se sedaj mudi v Dalmaciji, da pripravi vse potrebno za filmsko snemanje Bego-vičeve drame »Ameriška jahta v splitskem pristanišču«. To snemanje vrši filmsko podjetje Reder iz Prage. Zvonimir Rogoz bo igral v tem filmu glavno vlogo, film pa bo režiral Vladimir Grom, ki je študiral v Rusiji. V Splitu bodo posneli vse zunanje slike za ta film, posebno slike s splitskega sadnega trga. Ko bodo svoje delo v Splitu opravili, bodo nadaljevali z njim v ateljejih v Pragi. Zdaj računajo, da bo film decembra meseca letos že gotov.
Uvoz mineralnega olja iz Anglije je v letošnjem prvem polletju precej narastel v primeri z onim, kolikor ga je bilo lansko loto v tem času. Vsega skupaj smo v prvem letošnjem polletju uvozili iz Anglije 1.678.8 galon tega olja, kar pomeni 9.3% več kot lansko leto. Vsega tega mineralnega olja pa pri na« če nismo porabili, pač pa le majhen del. Vse ostalo uvoženo olje je spravljeno v državnih skladiščih.
175 letnico priselitve Nemcev, ki so prišli iz Wurtemberga in Badena, je proslavila občina Bičevo v Bački. Te proslave so se udeležili predstavniki oblasti tor številni • gostje iz nemškega rajha ter vse Vojvodine in Slavonijo. Na dan te proslave so odkrili tudi spomenik umrlim nemškim priseljencem. Spomenik predstavlja nemško družino, izdelal pa ga je kipar iz Bačko Sebastijan Leitner. Ta dan je bil v Iličevu tudi velik sprevod, ki je prikazoval vsa poljedelska dela od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Prirejena je bila tudi razstava, na kateri je bilo razstavljenih nad 400 vrst raznega sadja In cvetja, poleg tega pa večje število poljedelskth strojev. Svečanost je bila končana z gledališko predstavo, v kateri so prikazovali življenje vojvodinskih Nemcev. — Spet dokaz, kako lojalno poslapa Jugoslavija z nemško manjšino pri nas.
Proti kalitvi nočnega miru so sklonili v Zagrebu zelo strogo nastopiti. V zadnjem času je postalo to kaljenje nočnega miru že neznosno. Meščani se čedalje bolj pritožujejo nad takšnim stanjem in zahtevajo stroge ukrepe proti vseiii tem razgrajačem. Oblast se je zavzela za to, da naredi red. Sestavljene so že posebne komisije, ki bodo ponoči hodile po mestu z namenom, da prijavijo vsakogar, ki bi preveč kalil nočni mir. Pravijo, da bodo v bodoče kazni 7,n ponočne raz-, grajače zelo stroge. Treba bo najbrž narediti mir ne toliko po ulicah, pac pa predvsem po zagrebških nočnih zabaviščih, ki temu lepemu mestu tudi drugače ne delajo časti.
Doklada za motorni vlak na progi Beograd-Dubrovnik, se z današnjim dnem zniža, tako da bodo v bodoče plačevali potniki poleg redne vozne cene tele doklade: za vse relacije med Bclgra-dom in Sarajevom in za relacije med Dubrovnikom 20 din, za vse druge relacije pa 40 din. Ročne prtljage sme potnik vzeti s seboj toliko, kolikor je lahko spravi v navadnem potniškem vagonu ozkotirne železnice pod svoj 6edež.
V	avgustu letos veljajo tile tečaji, veljavni za Izterjevanje pristojbin po pristojbiiukem zakonu in pri preračunavanju listin, glasečih se na 'zlato ali tuj denar: 1 napoleondor 298.50 din, 1 turška zlata lira 339.70 din, 1 angleški funt 238 din, 1 ameriški dolar 43.30 din, 1 kanadski dolar 43 din, 1 nemška marka 15 din, 1 zlot 8.20 din, 1 belga 7.40 din, 1 peng 8.00 din, 1 braziljski milreis 2.60 dinarja, 1 egiptovski funt 240 din, 1 palestinski funt 237 din, 1 urugvajski peso 15 din, 1 argentinski peso 11.60 din, 1 čilski peso 1.20 din, 1 turška papirnata lira 34.50 din, 100 albanskih frankov 1410 din, 100 francoskih frankov 132 din, 100 švicarskih frankov 1000 din, 100 italijanskih lir 227 din, 100 holandskih goldinarjev 2400 din, 100 bolgarskih levov 44.50 din, 100 romunskih lejev 32.30 din, 100 danskih kron 990 din, 100 švedskih kron 1100	din,	100	norveških kron	1075
dinarjev, 100 peset	250	din,	100 drahem	39	din,
100 čsl. kron 150 din,	100 finskih mark	95	din,
100 letonskih latov	810	din,	100 iranskih	(perzij-
skih) rialov 100 din. ,j
20 let se je skrival po bosanskih gozdovih
nek čudak, ki se je te dni pojavil v vasi Inču v Bosni. Na videz je res že napol divjak, oblečen je v razcapane capc. Kmetje iz tamkajšnjih vasi so mu postavljali kruh in mleko kar ob pot. Nikdar se ni zgodilo, da bi bil ta pol-divjak komu storil kaj žalega. Zdaj pa je po tolikem času zvedelo zanj tudi orožništvo in ga te dni prijelo, ravno ko je prišel po hrano, ki so mu jo pustili ljudje iz vasi Inču ob poti. Orožnikom ni hotel povedati, kako se piše, kaj in odkod je, dejal je samo to, da je vojni begunec in da se že 20 let skriva po bosanskih
fozdovih. V gozd je pobegnil še začasa vojne, e dozdaj niso mogli ugotoviti, kje je ta čudaški človek doma in kako se piše. Tudi sum tega ne ve.
Tako lepe pšenice, kot je bila letos, v Slavoniji še ne pomnijo. Ne gre toliko za količino pšenice, ki so jo letos tamkajšnji kmetje pridelali, pač pa za izredno kakovost. Hektoliter letošnje pšenice tehta 82—83 kg, dočim ista količina v Vojvodini, kolikor ljudje pomnijo, ni tehtala niti 80 kg. Da je letošnju pšenica tako lepa, pripisujejo dejstvu, da so v zadnjem času v tamkajšnjih krajih izvedli kanalizacijo Po poljih, ki je zemljo znatno izboljšala.
Proslava 20 letnice Jugoslavije v Mariboru
Maribor se pripravlja na slavnosti
V Mariboru vlada že veliko vrvenje zaradi priprav na velik narodni praznik. Okrasitveni odbor je zamislil kar najbolj slikovito okrasitev mesla od glavnega kolodvora po Aleksandrovi cesti, Glavnem trgu, državnem mostu in vse do zborovalnega prostora. Isločasno pa vabimo tudi vse hišne posestnike, da že 6edaj mislijo na to, kako bodo okrasili svoje domove. Maribor naj številne goste, ki pridejo te dni na narodni tabor, sprejme v prazničnem okrasu!
Mariborska proslava 20 letnice Jugoslavije v Mariboru naj pokaže nam in sosedom, kaj je Slovencem domovina, lastna država in narodna dinastija. Posebno obmejni Maribor in vsa širna okolica skupno z gosti iz vse Slovenije ob tem jubileju hoče jasno dokumentirati, da je Maribor bil, da je in da ostane slovenski in jugoslovanski!
Spored slavnosti
V soboto, dne 13. avgusta, je ob 20. baklada po mestu, ob 21. stik na Glavnem trgu, nagovor mestnega župana, državna himna in razhod. Posamezne organizacije poskrbijo bakle za baklado svojim članom same. Bakle 6e bodo dobile po
1	din že v predprodaji in na zbirališčih.
V nedeljo, dne 14. avgusta, ob 5. budnica po mestu. Do 8. prihod laborjanov z rednimi in dopolnilnimi vlaki, peš, na kolesih, na vozpvih in avtomobilih. Od pol 8. do pol 9. zbiranje^jn urejevanje organiziranih skupin na zbirališčih. Ob 8.45 pohod po mestu. V pohod pridejo samo organizirane prijavljene skupine, drugi udeleženci se razdelijo po mestu. Ob 10.45 služba božja v vojašnici kralja Pelra I. Po sv. maši zahvMna pesem. Ob 11.30 tabor na istem prostoru. Ob 12.30 razhod tabora. Popoldne na tabornem prostoru ljudsko veselje. Ob 3. nastop godb. Ob 4. nastop pevskih
zborov, ob 5. prikazovanje narodnih običajev, ob 6. srečolov, ob 7. velik ognjemet.
Prijava udeležbe
Tako velike prireditve ni mogoče dobro organizirati, če ni točnih prijav. Zato ponavljamo prošnjo, da prijave točno odpošljete tudi iz tistih krajev, odkoder se ne boste vozili z vlaki. Nobena skupina in organizacija, ki ne bo poslala točnih prijav, ne bo mogla v sprevod. Na krajevne odbore bomo takoj po prijavah poslali prijavljeno število izkaznic-in znakov. Ker bo v zadnjem času pred prireditvijo treba gotovo kaj nujnega tele-fonično sporočiti v Maribor, kličite v zadevi organizacije telefonsko štev. 25-87, v zadevi izkaznic in znakov pa telef. štev. 29-15.
Posebni dopolnilni vlaki
Kot smo že sporočili, nam jo železniška direkcija za dne 14. avgusta zagotovila posebne dopolnilne vlake. Ti bodo vozili po vseh progah dravske banovine tako zgodaj, da bo mogoče priti pravočasno v Maribor, in zvečer bodo zopet vozili iz Maribora. Vozni red teh vlakov bomo objavili prihodnji teden. Četrlinska vožnja velja za vse vlake v vsej državi. Prosimo pa, da se poslužujete dopolnilnih vlakov in s tem omogočite reden promet.
Pogoji za četrtinsko voznino
Kdor se hoče v Maribor peljati s četrtinsko vožnjo, mora imeti že na domači postaji^ našo izkaznico in znak. Na postaji kupi polovično karto do Maribora in obrazec K-14 za 2 din ter se pelje s tem v Maribor. V Mariboru nikjer ne odda karto, pač pa si oskrbi potrdilo udeležbe in da na postaji pred odhodom žigosati obrazec K-14. Tako se pelje zastonj iz Maribora. Četrtinska vožnja velja za dohod v Maribor od 12. do 20, avgusta in za odhod od 14. do 22. avgusta.
Vinarska šola je vzgojila spet 22 umnih
vinogradnikov
Naročajte Slovenski dom!
Maribor, 31. julija.
Včeraj je naša »ljudska univerzac Vinarska šola v Mariboru, že 66. poslala med naše kmečko ljudstvo usposobljene mlade ljudi, katere jo za težavno kmečko življenje pripravljala dve leti. Sadove Vinarske šole in od nje vzgojenih ljudi najdemo povsod med našim kmečkim ljudstvom. Delo je skrito, ljudje na tako imenovanih višjih mestih ga dostikrat niti ne opazijo, ali pa ga opaziti nočejo, toda naša strokovna in druga društva, zadruge in organizacije po deželi, _ kakor tudi vzorni sadovnjaki in lepi vinogradi so jasna priča in spričevalo o delu absolventov kmetijskih šol.
Letošnja zaključna slovestnost, ko je 22 absolventov zapustilo Vinarsko šolo, se je začela s sv. mašo ob pol 8 v stolni cerkvi. Po maši se je pričela zaključna proslava v dvorani na Vinarski šoli. G. ravnatelj Priol je pozdravil goste, predvsem pa višjega ban. svetnika g. inž. Simoniča, kot zastopnika banske uprave, nakar je sledilo letno poročilo o delovanju zavoda. V šolskem letu 1937-38 je Vinarska šola poleg rednega šolskega pouka in vzgoje učencev dajala strokovna navodila potom svojega osebja tudi vsem ostalim zanimancem kmetijske stroke, posebno v številnih tečajih. Po letnem poročilu, katerega je podal g. rav. Priol, je povzel besedo zastopnik ban. uprave g. inž. Simonič, ki je med drugim izvajal: »Naše ljudstvo stoji na visoki kulturni stopnji, tako, da se v tem oziru lahko kosamo z vsemi ostalimi narodi. Toda kar se tiče napredka v kmetijski stroki, moramo z žalostjo ugotoviti, da smo v lem oziru med vsemi narodi skoraj na zadnjem mestu. Da to izravnate, ste poklicani baš vi absolventi, ki ste imeli priliko, da so v tem oziru izobrazite. Vi ste v zavodu izkusili, kaj je skupnost in ki -ste v tej skupnosti zamrzili sovraštvo, zahrbtnost, sebičnost in
priliznjenost, zatirajte in odpravljajte te škodljive pojave na naši vasi, kajti le če bomo dobri, bomo lahko združili vse svoje sile za gmoten povzdig naše vasi.« Po tem nagovoru je zastopnik ban. uprave razdelil spričevala vsem 22 absolventom, izmed katerih so šolo dovršili trije z odličnim, 17 s prav dobrim in dva z dobrim uspehom, šolo so zapustili: Stupar France, Metlika; Tovornik Joško, Sv. Vid pri Planini; Dobro-tinšek Jernej, Vojnik; Vrečko Ivan, Lipovec, Celje; Živec Boris, Sv. Jurij ob Pesnici; Kerin Andrej, Sv. Križ pri Kostanjevici; Kolar Aleksander, Žetale; Galunder France, Verželj; Štukl Anton, Podčetrtek; Kralj Edvard, Žalec; Vogrine Franc, Kapele pri Brežicah; Stanič Jože, Kapele pri Brežicah; Kovačič Anton, Kapele pri Brežicah, Kene Janko, Globoko pri Brežicah; Gajšt Vinko, Ptujska gora; Mehle Vinko, Grosuplje na Dolenjskem; Uratnik Herman, Mahole; Vogrinčič Joško, Marljenci, Prekmurje; Vičar Franc, Sv.Tomaž pri Ormožu; Kurnjek Janez, Salovci, Prekmurje, Čerin Franc, Maribor; Hanžič Miha, Sv. Jakob v Slov. goricah. — Absolvent Stupar France se je vsem profesorjem in učiteljem v imenu učencev lepo zahvalil, nakar je sledil poslovilni govor g. ravnatelja, kateri je v svojem govoru poudarjal zvestobo svojim narodnim običajem, jeziku in veri. Absolventje bodo to svojo nalogo vsekakor izvršili, kajti brez izjeme je vseh 22 absolventov pristopilo k Zvezi absolventov kmetijskih šol, katera si je za cilj svojega delovanja postavila sledeče: Vsak absolvent kmetijske šole naj ima vedno pred očmi, da je kot človek dolžan živeti tako, da ne bo nikdar delal sramoto svoji materi, ki ga je vzgojila, svojemu očetu, čigar ime nosi in svojemu kmečkemu stanu. V ZA KS bodo absolventje lahko izpopolnjevali svoje znanje, ki so si ga pridobili v šoli, ter polom le organizacije vzdrževali zveze s svojimi. — Tako bodo mogli izpolniti nalogo kmetijskega naprednega in po-* speševalnega jlela med kmečkim ljudstvom.
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Bela Krajina vas vabi
Prelepi košček slovenske zemlje, tam za Gorjanci, ob Kolpi, s svojimi zidanicami in belimi-brezami, s svojimi hribčki, s svojo prečudno naravno lepoto, ki jo. ožarjajo bele cerkvice, raztresene po vsej tej naši zemlji, je v vročem soncu kakor cekin, katerega bi najraje vsak romar ugrabil. Takšna vas kliče, tako lepa hoče, da jo vidite. Belokrajinski Triglav, Mirna gora, s cerkvico svetega Frančiška hoče pokazati svetu in vsemu slovenskemu narodu, da je ta majhna, pa revna deželica del te naše slovenske zemlje. Da, tudi Bela Krajina hoče, da pokaže svojim onstran Gorjancev, da še žive, da se v njihovih srcih pretaka slovenska kri.
Revna je, težko je življenje na tej grudi. Je pa zato še bolj potrebna, da jo poznamo. Mi Slovenci smo le preveč skromni. Ne zavedamo se vseh teh svojih ljudi, ki žive le nekaj kilometrov izven Ljubljane. In ravno te bi morali podpreti s svojo slovensko skupnostjo, ravno te bi morali prepojiti z žarom toplega slovenskega čustva.
Premalo poznamo svoje Belokranjce. Zato bi bilo potrebno, da jih večkrat obiščemo. Tako se nam nudi lepa prilika, da poromamo v nedeljo, 7. avgusta na Mirno goro, k sv. Frančišku, da tam skupno z Belokranjci preživimo belokranjsko nedeljo. Že na sobotni večer bo ob sončnem zahodu vsa Mirna gora v prijetnem:belokranjskem razpoloženju. Nedeljo pa bo sonce ožarjalo in v zgodnjem jutru bomo lahko pogledali tja k zagrebškemu Slemenu, k Kleku in še daljo k bosanskim planinam in Velebitu. Po sveti maši bodo Belokranjci pokazali svoje prelepo kolo. Nato pa stopimo z Belokranjcem v prijeten razgovor in spoznali bomo njegovo duševno bogastvo, njegovo srce, polno pesmi in topline.
Pridite in obiščite nas na Mirni gori, na našem belokranjskem Triglavu!
Zgodba o leseni sreči
Moravče, 31. julija,
Nekje v moravški župniji je podružnica, kjer imajo v stranskem oltarju lesene sveče. Izdelane so tako lično, da se od pravih dosti ne razločijo. Celo v bližini so ljudje, ki ne vedo, da te sveče niso pristne, kaj šele drugod v daljnji okolici. Na deželi pa je večkrat stiska in mnogokrat ni denarja za svečavo. Bedeti v temni sobi seveda ni prijetno. Pa se je nekomu porodila misel, naj si vzame svečo z oltarja. Krasti ni mislil, le izposoditi si jo je hotel ter jo vrniti, brž ko bo prišel do denarja. Ko jo je doma prižigal, pa sveča ni hotela goreti. Poskušala je tudi žena in ugotovila s stra-0 hom, da se je ogenj ne prime. Mož ji je ves skesan
Tour de France
32. krožna dirka po Franciji je končana, V zadnji etapi so dirkači startali na skrajni severni francosko-belgijski meji v Lilleu. Zadnja proga Lille-Pariz je bila dolga 275 km. Start je bil ob 8 zjutraj. Na pot je krenilo še 56 dirkačev, 40 pa jih je na dolgi poti odstopilo bodisi zaradi manjših poškodb ali pa zaradi tega, ker niso zdržali tega izredno ostrega napora. V začetku vožnje so dirkači vozili izredno počasi, tako da hitrost ni znašala niti 30 km na uro. Do Amiensa (116 km) so dirkači porabili več kot štiri ure. Temao vožnje se je večal čim blije so dirkači prihajali bližje Parizu.
V Pariz so dirkači prišli zgodaj popoldne, Zanimanje za letošnjo dirko po Franciji je bilo tolikšno kot še nobeno leto. Cilj je bil v stadionu Pare de Princes, ki je bil že davno pred prihodom dirkačev popolnoma zaseden. Navzočih je bilo nad 50.000 ljudi, med katerimi je bilo opaziti nekaj tisoč Italijanov, ki so prišli nalašč iz Italije, da pozdravijo svojega rojaka Gino Bartalija, ki je imel že v prejšnjih 20 etapah toliko prednosti, da je bila njegova zmaga nesporna. Na cilj v Pare de Princes so dospela prva Francoza Magne in Leducq z istim časom 8:54:50. V končni klasifikaciji pa se ni izpremenilo ničesar. »Rumeni trak«, znak zmagovalca je obdržal Italijan Gino Bartali, drugi pa je bil Belgijec Vervaecke, tretji pa je Francoz Cosson.
V oceni moštev pa je prva Belgija, druga pa Italija.
Iz Rima poročajo, da je Mussolini odlikoval italijanskega dirkača Bartalija s 6rebmo kolajno.
V	zadnjih dveh tekmah v polfinalu za srednjeevropski pokal sta zmagala, kakor je bilo pričakovati praška Slavija, ki je včeraj v Pragi premagala Genovo z 4:0 dn budimpeštanski Ferenczvarosz, ki je v nedeljo odpravil v Budimpešti Juventus z 2:0.
Največ izgledov za osvojitev tega pokala ima moštvo dr. Sarossija — Ferenczvarosz. Prva finalna tekma bo že prihodnjo nedeljo.
Kraj	Barom eter- sko stanje	Tempe-ratura v C"		Relativna vlasra v %	Oblačnost O-lO	Veter (smer, Jakost)	Pada- vine	
		, « C3 *■> = £	naj- manjša				m/m	vrsta
Ljubljana	, 764-7	22-0	180	85	10	E,	11	dež
Maribor	765-5	22-0	13-0	90	10	NWi	-8-0	dež
Zagreb	765-8	26-0	12-0	40	8	SSE=	—	—
Belgrad	764-2	35-0	19\	80	0	0	—	—
Sarajevo	—	—	—	—	—	—	—	—
Vis •	763-4	29-0	23-0	70	4	ESE,	—	—
Split	762-0	3tr0	24-0	40	5	NNEi	—	—
Kumbor	7609	350	26-0	50	4	NWS	—	—
Rab	763-3	28'0	250	50	10	0	—	• —
OuUFovnfh	761-	33-0	23-0	50	5	NE,	—	—
Vremenska napoved: Večinoma oblačno vreme, ponekod manjše padavine, kasneje se bo oblačnost zmanjšala.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo do 7.50 oblačno s težkimi nizkimi oblaki. Ob 8 je na severovzhodu dvakrat zagrmelo. Ob 8.50 se je oblačnost nekoliko zmanjšala in je za nekaj minut posijalo sonce, nakar se je zopet pooblačilo. Ob' 13.20 in 14.10 je padlo nekaj kapljic dežja, olj 14.30 pa je nekoliko močneje deževalo. Ob 15.20 jo nehalo deževati, nakar se je oblačnost nekoliko zmanjšala. Ponoči je bilo oblačno.
Kupimo okrog 10.000 kg zdrave, suho in ne-prešane pšenične slame. Mestna pristava, Ljubljana, Povšetova ulica 12.
priznal svoje dejanje. Zabičal ji je, naj nikomur ne pravi. Toda Mica je imela prijateljico, kateri je zadevo izklepetala. Prosila jo je, naj molči, ker sta svečo že vrnila. Lenča je 6pet zaupala možu, kar ji je pravila soseda. Tako je bila novica hitro med ljudmi in danes vesta oba, zakaj izposojena sveča ni hotela goreti
Koledar
Danes, torek, 2. avgusta: Porcijunkula.
Sreda, 3. avgusta: Najdenje Stefana, Lidija. |
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr« ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mo Gartus, Moste, Zaloška c.
Prijave za narodni tabor v Mariboru sprc-i jemajo vse ljubljanske organizacije, ki so žo na seji 27. t. m. na mestnem magistratu dobile posebne tiskovine za vpisovanje imen udeležencev. Kdor pa sni član prav nobenega društva ali kakršnekoli organizacije, ki so udeleži te sploš* no narodne proslave 20-letnice Jugoslavijo, naj; se pa zglasi v obrtnem oddelku mestnega pon glavarstva, Mestni trg 2/1., ter plača 2 din za tai borsko knjižico in 2 din za taborski znak. Vso organizacije naj takoj zbero imena udeležen-* cev, ter jih do 2. avg. gotovo dostavijo napisano na prejetih tiskovinah, ljubljanskemu priprava ljalnemu odboru v mestnem obrtnem oddelku s pristojbino 4 din vred za taborsko knjižico in znak. Te sezname ljubljanski pripravljalni odbor takoj odpošlje pripravljalnemu odboru v. Maribor, da Ljubljančani čim prej dobe-, tabor-: ske znake in knjižice, ki z njimi na železnici drw bo legitimacije za četrtinsko voznino po že* leznici.
Kongres gluhonemih v Mariboru
Maribor, 1. avgusta.
Ob petletnici ustanovitve »Društva gluhonemih v Mariboru« bo v dneh 13. do 15. avgusta 1938 v prostorih Gambrinove dvorane kongres gluhonemih iz Slovenije.
Namen kongresa je zaščita in javna varnost gluhoneme mladine: 1. Uzakonitev šoloobveznosti za vso gluhonemo mladino; 2. Uzakonitev obveznega zaposlenja šolanih gluhonemih delavcev v privatnih in državnih podjetjih v gotovem razmerju na vsakih 50 zdravih 1 gluhonem; 3. Pravno zaščito zaščito vseh gluhonemih.
Dolžnost kliče gluhoneme in stariše z gluhonemim otrokom, da se udeleže tega kongresa, saj samo sloga in skupno delo vseh gluhonemih bo dovedlo do pravic za šolsko izobrazbo in zaposle-nje gluhonemih delavcev. Razkropljeni so širom naše banovine, prepuščeni 6ami sebi. Potreba je pokazala, da se združijo, ustanovili so si svoja združenja, začrtali so si smoter moralne in denarne podpore svojim revnim sotrpinom. Stremijo za na-daljno izobrazbo svojih članov, hočejo biti v*pod-. poro gluhonemi mladini. Vse te naloge so 6i začri tali pred 5 leti, ob proslavi petletnice pa želijo po« kazati uspeh dela.
Mlada irtev Save
Hotič pri Litiji, 31. julija.
Danes dopoldne je utonil v Savi pri Verneku 17 letni Franc Stražar, sin posestnika iz Zapodja. Franc Stražar se je kopa! v Savi z Ivanom Mihelčičem. Nesreča se je zgodila ob pol 10. Stražar je bil slab plavalec in je zašel v tolmun, kjer ga jo najbrž prijel še krč.
Na pomoč je takoj prihitel Ivan Pustotnik, ki je z nekim tovarišem našel z železnimi kavlji truplo in ga potegnil na suho. Stražar je bil zelo priden in marljiv fant. Učil se je za mizarja pri mojstru Kunstlerju Francu v Litiji.
V	torek, 26. julija ob isti uri je v kamnolomu g. Birola v Zapodju ogromna skala ubila njegovega strica Franceta Stražarja. Pripeljali 60 ga na njegov dom v Zapodju, odkoder bo v torek dopoldne pogreb na pokopališče v Hotiču. Naj v miru počivata!
Skladovnica drv jo je zasula
HiSarica Marija Oblakova iz ČeSnjic pri Moravčah jo imela zraven hišo veliko skladanico drv, ki se je pričela nagibati. Ko jo je te dni ogledovala,^ kako bi jo podprla, so se drva nenadoma sprožila in zasula ženo. Nesrečo so opazili otroci in poklicali sosede, ki so jo rešili. Oblakova ima zlomljeno nogo nad kolenom ter se zdravi v bolnišnici.
i-Obiiiite-
7. mariborski teden
od 6. do 13. avgusta 1938
Polovičua vožnja na železnicah od 4. -17. ovr. J9.T Veliki narodni tabor dno 14. avgusta »38. luMloina kultur. raistava ob priliki proslavo 20-let. Jugoslavijo v M »ritem
Velika gospodarska in kulturna revll«
Industrija - Tekstil - Trgovina - Obrt - Knietijaka razstava - Razstava cest-TuJakoprometna razstava - Fotoamatnrska razstava - 1'i-latelistična razstava - Gostinstvo -Vinska pokuSnJa - - -	-	-	-	-
Zenska ročna dela - Razstava narodnih no5 iz vseh krajev države -Raz- j stava »Nanos« -Čebelarska razstava -1 Razstava malih živali - Koncertne' tu Rlednl. prireditvo-Športne prireditve- V esol. park na razstavišču itd.
Mariborski otok, najlepie kopallžčo v Ju- — u o s I a vi JI . .. Zeleno, romantično Pohorje .. . Vinorodne Slov, gorice... Gostoljubni, lopi Maribor — Vas vabijo I
NYK/OBIN&y& ,
Velika nova angleška trgovska ladja »Maurctania« —- kot koklja med piščanci.
podpiranje mater. Za zdravniško in podporno stran dela bi bilo treba nastaviti posebne moči, strežniške posle bi opravljale po veliki večini noseče same.
Vprašanje, od kod naj se vzamejo viri za ustanovitev in za vzdrževanje posvetovalnice in doma za matere, se da rešiti tako, da sc preračuna, komu bo posvetovalnica najbolj v korist.
Iz naraščanja števila porodov v ljubljanski ženski bolnišnici in iz poznavanja sodobnih gospodarskih in zdravstvenih razmer se da sklepati, da dvig porodov še ni na vrhuncu in da porodniška pomoč ni pravično razdeljena med ljudstvom. Leta 1936 so rodile ljubljanske domačinke 1012 otrok. Upoštevajoč to dejstvo, da se je od vseh 2337 v Ljubljani rojenih otrok rodilo 2129 v porodnišnici, lahko sklepamo, da je rodilo doma samo 208 Ljubljančank, to je okoli 20% Torej ima največ koristi od porodnišnice mestno prebivalstvo, dočim podeželje ne more v toliki meri uživati socialno in zdravstvene podpore, ki jo nudi porodnišnica.
Ta dejstva jasno povedo, da bo od nje imelo največ dobička ženstvo mesta Ljubljane in zato je tudi Ljubljana v prvi vrsti poklicana, da se pobriga za gmotno stran vprašanja. Drugi večji interesent je banovina, ker bodo v dom mater sprejete žene iz onih podeželskih občin, ki same ne morejo poskrbeti za dovoljno oskrbo svojih domačink. Tretji faktor so socialna zavarovanja, ki že sedaj plačujejo velik del oskrbnih stroškov za čakajoče matere. Nazadnje je mogoče računati tudi na prispevke ostalih humanitarnih ustanov, organizacij itd.
Na podlagi teh dejstev je izročila Jugoslovanska Unija za zaščito dece Dravska banovinska sekcija, sledečo resolucijo Mestni občini ljubljanski, banski upravi, raznim ženskim društvom in zavarovalnim zavodom:
Resolucija
Banovinska sekcija Jugoslovanske Unije za zaščito otrok v Ljubljani smatra ustanovitev posvetovalnice in z njo združenega doma za matere v Ljubljani za izredno nujno potrebno socialno-zdravstvcno zahtevo. Ker je tak zavod za Ljubljano najbolj potreben in ker bo od njega imelo največ koristi prebivalstvo mesto Ljubljane, naj bi mestna občina ljubljanska kot ini-ciator storila vse korake, da se zahteva realizira s sodelovanjem drugih interesiranih oblasti in ustanov.
V	interesu vse slovenske ženske javnosti je, da bi Mestna občina ljubljanska in banska uprava zamisel posvetovalnice in doma za matere kot socialno zdravstvene zahteve čimpreje uresničili.
Ludvik XIV., Imenovan tudi »sončni kralj«, je dal graditi prekrasen grad Versailles, ki ima najlepšo galerijo zrcal. Klopi so bile iz srebra in pokrite z rdečimi svilenimi blazinami ter tako težke, da so eno klop trije možje komaj nesli.
Takrat je bil pri kralju Ludviku XIV. na obisku vladar neke balkanske države. Kralj je vladarju razkazoval grad in peljal ga je tudi v imenovano galerijo. Tu je gosta opozoril na iziredno težke srebrne klopi. Kralj Balkana pa je rekel: »Veličanstvo, gotovo so klopi zato tako težke, da .no bi kdo mogel ukrasti srebro.«
Prebivalstvo Italiie
Rim. 31. julija. AA. Stefani. Po zadnjem ljudskem štetju je v Italiji 47.49% prebivalstva kmetov, 29.71% ljudi pripada industrijskim delavcem, 8.20% trgovcem in ouim, ki so zaposleni v trgovini,.3.83% zaposlenim pri prometu in 0.25% članom zavarovalnih družb.. 4.43% je uradnikov in javnih nameščencev, 0.80% umetnikov in ljudi svobodnih poklicev, 0.71% duhovnikov, 0.47% zasebnih nameščencev in 3.61% služinčadi.
Berlin, 1. avgusta. AA. Havas. V rudniku Notas pri mestu Kaiserrode na 1 urinskem se je v rovih zastrupilo 12 rudarjev.
Boulogne sur Mer, 1. avgusta. A A. Havas. Včeraj je potovala skozi Boulogne v London žena pokojnega kanclerja Dollfussa s svojimi otroki.
Varšava, 1. avgusta. AA. Pat. »Kurier Varšavski* objavlja članek, ki ga je za list napisal bivši angleški zunanji minister Eden. V članku razpravlja Eden o obisku angleške vladarske dvojice v Parizu in piše, da je ta obisk dokazal, da je sedaj prijateljstvo med Francijo in Anglijo popolno. List poudarja, da je to prva Edenova izjava v tujini, odkar je zapustil zunanje ministrstvo.
RNEMUND
HEIUGlNDAMM
POSTOCK
r^tCKLEN8t//?<;
Danska plavalka Jenny Kammersgaard je prepU' vala tale preliv med Dansko in Nemčijo ▼ 41 urah. Preliv je širok 48 km.
Hervey	Allen:	41
Antonio Adverso,
cesarjev	pustolovec
Imela sta na sebi nekaj, kakor obiskovalci z nekega drugega sveta, ki romajo po stezah usode, katere držijo v čudovite pokrajine iz pesmi, kakor se zdi.
Bolj ko sta si prizadevala, da bi prišla naprej, tem večja je bila procesija za njima. Rasla je kakor kepa snega, ki se vali in se opotekaje premikala. Spremljalo jo je žvižganje in vriskanje.
Nazadnje	sta	dospela pod	hladne oboke dolgega nizkega poslopja, čigar	podporni oboki so	nekaj časa	tekli vzdolž pristaniškega
sprehajališča.
Tik nad Anlonievo glavo so gledala velika zaokrožena, močno zamrežena okna pod močnimi napušči, kakor oči pod robom postrani klobuka. Vsa hiša je kazala izraz nezadovoljnega začudenja. Ker je hiša začela svoje življenje kot plemiška palača in se je potem ponižala v skladišče, je imela za tak videz nekaj razloga.
Prejšne čase so to hišo poznali kol Palazzo Gobbo. Zdaj pa je nosila svojo sramoto zapisano povprek čez čelo, kakor da so jo zasačili pri grehu in jo zaznamenovali: čez njeno čelo je tekel napis, ki ga je bilo že od daleč moči brati z ladij: Caysa Bonnyfestlier.
Pred mogočnimi bronastimi vrati te zanimive stavbe se je pater Ksaver s svojim gojencem kar nenadno ustavil. Mladi svet za njima se je pogreznil v pričakujoč molk, a je kmalu udaril v zasinehljivo vreščanje, ko se v hiši ni hotel nihče zganiti.
Skozi temni obok nad vhodom je pogled padal nad dvorišče* na kalero je lilo sonce. Na dvorišču je stal zapuščen vodomet, za njim pa je široko stopnišče držalo do velikih dvojnih vrat, pri katerih je bilo samo eno krilo odprlo.
Antonio je še stal tam in gledal, ko ga je nekdo s silo potegnil zadaj za talar, tako da je šel ves hrbet na dvoje.
Zadonelo je zmagovito rjovenje in že je hotel spet nekdo od paglavcev zagrabiti za talar.
»Kaj hočete, razbojniki?« je zatulil pater Ksaver in stresel zločinca za vrat. Zdelo se je, da bo prišlo do hudega, tedaj pa je nekdo v gruči zavpil, da prihaja fachino.
Švicarski vratar je odprl vrata.
Antonio je stisnil okoli sebe raztrgano suknjico in vstopil za palrom Ksaverijem.
Toda ni bil dovolj nagel. Nekdo ga je spet potegnil in mu zdaj talar do kraja pretrgal na dvoje, da mu je zdrsnil s hrbta.
Antonio je stekel malo naprej pod obokom in se drhte ustavil.
Pater Ksaver je bil še rdeč od jeze, toda zdaj sta se morala on	in Švicar že	od srca smejati.
Nag, kakor	je bil pri rojstvu, je	Antonio našel pribežališče v
Boanyfeslherovi hiši.
Dvanajsto poglavje.
Casa Bonnvfeather.
Skozi vrata	sredi vhodnega	hodnika so stopili na levo	v	hišo
in	se znašli v veži, kjer so stale	črne	marmornate klopi. To	je	prej
nedvomno bil prostor za stražo v palači. Na steni je viselo stojalo za helebarde. V njej je zdaj stalo samo nekaj omel in obrabljena metla.
Antoniu so se klopi zdele premrzle, da bi sedel. Stal je zapuščen sredi prostora in gledal, kako se mu okrog mrzlih nog vijejo in migetajo z repi delfini v mozaiku.
Vratar je odšel, da bi hišniku poročal o nepričakovanem obisku.
Pater Ksaver si je s skrbjo dopovedoval, da trenutna obleka njegovega varovanca kaj malo' odgovarja tistemu, kar si ljudje žele pri nastopnem obisku kakega vajenca, ko se prvič prikaže pred mojstrom.
Potem mu je prišla odrešilna misel in naglo je odprl torbo.
Prikazal se je damski jezdni plašč, ki so ga po gubah grdo razjedli molji. Pater ga je nezaupno stresel, nekaj pajkcev je prestrašeno pobegnilo z njega, na tla so počasi padali posušeni listi bele vrtnice.
No, bo že šlo, tako ali tako!
Vrgel je plašč okoli dečka. Zo se je bližal vratar in migal patru Ksaveriju, naj gre za njjm.
Antoniu, ki sta ga pustila samega sredi veže, je bilo pri srcu, kakor da stoji v zapuščenem mejnem predelu med dvema svetovoma. Hlad mrzlih kamenitih tal ga je bolel v noge in mu lezel kakor mrzlo železo po hrbtenici. Od nekje, iz nekega drugega sveta je slišal, kako tiktata ura.
Nazadnje ni mogel več vzdržati. Odšel je tja, kamor je vedel, da gta odšla onadva. Stara svilna tkanina je pošastno šumela, ko se je premikal in dišala po trohnobi. Stopil je po nekaj stopnicah, nato pa skozi odprta vrata.
Na drugem koncu zelo velike sobe se je pater Ksaver pogovarjal s črno oblečenim, starejšim gospodom. Ta je sedel za pisalnikom na visokem naslanjaču.
Šele zdaj se je Antonio spet domislil, da mu je pater Ksaver velel čakati. Zato je zavrl korake in si tesneje ovil stari plašč okoli prsi. Obrniti se ni več upal. Ce bi se ganil, bi ga morda videli.
Najbolj ga je plašilo, da je tisti del sobe, kjer sta onadva govorila, bil za nekaj čevljev višji od ostalega prostora, kakor poveljniški most na ladji. Okoli njega je stala cela ograja.
Pred starim gospodom, ki je nosil staroveško mogočno lasuljo, je stal bronast črnilnik s šopom gosjih peres. Z vzvišenega prostora je tekel prehod naravnost proti Antoniu. Na levi in na desni je prehod mejil pas praznih pisalnikov, na katerih so ležale poslovne knjige. Vsi nameščenci so bili že odšli. S sten je na obeh straneh dajala svetlobo vrsta velikih zaokroženih oken.
Pater Ksaver in oni gospod sta se še vedno pogovarjala. Govorila sta po angleško. Nekajkratov je slišal kakor sta izrekla njegovo ime. Zčelo mu je biti dolgčas in gledal je navzgor.
Tater Ksaver je govoril:
»Saj razumete, kako je šla stvar potem naprej. Materi prednici se je ,zelo mudilo. Jaz naj bi vam bil fanta pripeljal šele jutri, kakor smo se dogovorili, toda pri teh okoliščinah —«
Razširil je roke v gib, z gibom, ki je pojasnil vse.
Če bi ne bila tega izrečno zahtevala, bi vas tudi ne nadlegoval s potrdilom o sprejemu fantovih reči. V torbi ni razen desetih zlatnikov prav ničesar, kar bi bilo kaj vredno. Nikdar nismo tej stvari prav mogli do dna. Po vsem videzu so morali biti tu prizadeti premožni ljudje, saj tudi fant kaže znamenja o boljšem poreklu. Iz tega razloga in pa ker bi pozneje lahko prišlo do pomembnih zapletljaie». se zdi samostanu važno, da more dokazati, da ni najdenčka preskrbel samo, kakor zahteva staro samostansko določilo — marveč to lahko rečemo, da ga je tudi pustil v življenje s kar najboljšimi nadami in z docela nedotaknjenim njegovim imetjem.«
Stari gospod je s porogljivim nasmeškom pripomnil:
Vendar z nič kaj preveč bujno zalogo obleke.«
Pater Ksaver je odvrnil:
>Moj ljubi mr. Bonnyfeather! Pridobili si boste zaslugo, nelo varovati sirote, marveč da tudi oblačite nage. To je kaj redka prilika, vam lahko rečem. Da in zdaj pojdiva k pobotnici. Ali naj najprej grem po torbo?«
»Kaj še, dragi moj, saj vam podpišem. Vedete sc tako, kakor da bi mi prisojali, da bi mogel meniti, da ste denar med potjo zapili.«
Gospod Bonuyfeather se je malce sklonil in hotel pomočiti pero. Pa ni prišlo tako daleč. Prsti so mu iztegnjeni obstali v zraku in kazali na vrata. Začudenje, razumevanje in silovit strah so se borili v njegovem obrazu.
Potem je s praskajočim glasom spravil iz sebe:
»Kdo, kdo pa je to?«
Pater Ksaver je naglo pogledal nazaj in videl Antonia, ki je z angelskim obrazom opazoval 6trop. Vzkliknil je:
»To? To je mladi gospod, o katerem sva vprav govorila. Rekel sem mu, naj čaka v veži.«
Posvetovalnica in dom za matere v Ljubljani
Njuna ustanovitev je nujna potreba
Pred dnevi je bila zaključena v Ljubljani zanimiva anketa Unije za zaščito otrok, na kateri so sodelovali med drugimi dr. B. Dragaš kot predstojnik Doma za zaščito mater in otrok, dr. A. Zalokar kot predstavnik Ženske bolnišnice in porodnišnice, ga. dr. A. Šimenc kot zastopnica Higienskega zavoda in dr. Žitko kot zastopnik Mestne občine ljubljanske.
Jugoslovanska Unija za zaščito dece, sekcija za Slovenijo, ki ji ;e častna predsednica Nj. Vel. kraljica Marija, je proučila stanje skrbstva za materinstvo v Sloveniji in ugotovila, da za bodoče matere, za porodnice in ojročnice kakor tudi za novorojenčke pri nas nimamo dovoljne zdravstvene in socialne zaščite.
Ta pomanjkljivost je zlasti zaradi tega posebno za Slovenijo nevarna, ker se od dne do dne slabšajo gospodarske razmere naših mater in družin in ker je tudi pri nas po vzgledu drugih zapadnih evropskih narodov začelo število rojstev tako naglo padati, da je število Slovencev v zadnjih desetih letih v primeri z drugimi jugoslovanskimi pokrajinami znatno padlo.
To dejstvo je potrebno posebne pozornosti, ker je naša pokrajina na meji zapada in v neposrednem dotiku z narodi, ki z vsemi silami pospešujejo svoje ljudsko razmnoževanje.
Humanitarna, narodna in biološka dolžnost družbe je, da iz teh vzrokov posveča čim večjo pažnjo vsaki materi ob njeni nosečnosti, perodu in otroški postelji, da ohrani njo samo zdravo in da obvaruje njeno dete pred prezgodnjim umiranjem ali hiranjem.
Važen del te naloge se da rešiti s tem, da poskrbimo za sistematično socialno in zdravstveno nadzorstvo nad vsemi ženami, kajti zaščita otrok po ro;stvu ne more več popraviti napak in odstraniti slabih posledic, ki so se že pred njim začele razvijati.
Stiska in beda materinstva
Sedanje stanje v tem pogledu je naslednje:
Ogromna večina nosečih žen se med nosečnostjo ne da preiskati niti od babice niti od zdravnika. Nad 50% porodnic poraja brez strokovne babiške pomoči, Žene, ki se čutijo ali zdravstveno v nevarnosti ali žive v slabih razmerah, prihajajo v mestne porodnišnice, ker v domačem kraju zanje ni dovolj preskrbljeno.
Ljubljanska porodnišnica je imela leta 1920 893 sprejemov in 824 novorojencev, leta 1936 pa 2186 sprejemov, 2106 porodov in 2129 novorojencev. Frekvenca bolnišnice se je v 17 letih dvignila za 244%.
V	l:ubljanski bolnišnici za ženske bolezni je rodilo v 17. letih 23.142 mater.
Pogosto se tako zgodi, da morajo žene po mestu prosjačiti, ker jih porodnišnice zaradi pomanjkanja prostora in zaradi nezadostnih sredstev ne morejo sprejemati, pogosto porajajo v vlakih, na kolodvorih, cestah, v tramvajih in pogosto je porodna komplikacija že toliko škode naredila, da ni več pomoči niti za mater niti za dete, čeprav bi se lahko poprej pravočasno odvrnila zdravstvena škoda in socialna stiska matere. Umrljivost mater pri porodu in po porodu,
umrljivost otrok med porodom in prve dni po porodu sta sicer velika, toda nista edini posledici. Škoda za materino zdravje je zaradi tega velika, ker se žene na ta način zdravstveno tako pokvarijo, da nosijo težke posledice vse življenje. Izmozgane in izčrpane ne morejo več izvrševati niti svojih osebnih dolžnosti, še manj pa svojih materinskih nalog.
Posvetovalnica in dom za matere
Da se stiski in bedi materinstva sistematično od-pomore, smatra Jugoslovanska Unija za zaščito otrok za potrebno, da se dosedanjim organizacijam in zavodom, ki služijo za zaščito mater in dece, priključi nov člen v obliki posvetovalnico za matere.
Ta posvetovalnica naj bi bila dopolnilo obstoječih institucij in naj bi se osnovala najprej v Ljubljani. Organizirala naj bi se tako, da bi zadostovala za krajevne potrebe mesta Ljubljane in bližnje okolice, obenem naj bi bila vzoren zavod, na katerem naj bi,6e sistematično proučevale vse možnosti socialne in zdravstvene zaščite matere in na katerem naj bi se socialno in zdravstveno odgajal kader babic, zdravnikov in zaščitnih sester, ki bi delo posvetovalnice prenesli na deželo z istim namenom, toda s podeželskim razmeram prikrojenimi oblikami organizacije. Ustanavljanje sličnih posvetovalnic po deželi zaenkrat ni mogoče, pač pa je mogoče, da babice in zdravniki po deželi opravljajo podoben posel, za kar bi se metode in tehnike naučili v mestni posvetovalnici.
Posvetovalnici je treba priključiti poseben dom za matere, ki iz zdravstvenih ali socialnih razlogov ne morejo brez nevarnosti roditi doma. Posvetovalnice skupno z domom za matere bi stremele za tem, da bi žene lahko rodile doena in da bi za porodnišnice odbirale samo one žene, pri katerih je zavodna nega ob času poroda in otroške postelje iz socialnih ali zdravstvenih razlogov nujno potrebna. S to dvojno nalogo bi spravile porodniško službo v banovini v zdrav in prirodno utemeljen tir.
Od 2337 otrok 2129 rojenih v porodn šnici
Stroški za ustanovitev posvetovalnice in doma za noseče se lahko vnaprej izračunajo, če se upoštevajo dosedanje izkušnje Državne bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani, ki učijo, da je treba stalno imeti v zavodu le okoli 10 čakajočih bodočih mater. Računajoč s fluktuacijami, bi biio maksimalno potrebno 20 postelj. Upoštevajoč, da matere običajno ne potrebujejo nobenih posebnih zdravilnih sredstev in nobene drage bolniške nege, bi bili stroški za vzdrževanje doma nižje, nego so stroški za pravo bolnišnico. Tudi za posvetovalnico ne bi bilo treba velikih izdatkov, ker bi se moralo njeno poslovanje urediti tako, da bi se izrabile vse humanitarne in socialne ustanove za
Narodne noše s Scdmograškega.
»Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ol) 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica fc
?a Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Oeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jož« Košiček.