234. številka. Ljubljana, v petek 11. oktobra 1901 XXXIV. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman aa av»tro-ograka dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina — Posamezne številk« po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od atiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h 8e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat aH večkrat tiska. — Dopisi naj se ixvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravni štv j naj se .blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. »Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna tiskarna" telefon št. 85. Klerikalizem in ženstvo. Najtrdnejši steber klerikalizma so ženske, ker so najbolj izpostavljene uplivu nekaterih fanatikov, ki znajo svojo moč izkoriščati do skrajnosti. V zadnjih letih se je rekrutirala na Kranjskem ogromna armada klerikalnih pomočnikov iz vrst ženstva, čegar moč se nikakor ne sme podcenjati. Nobena dežela v Avstriji ni tako klerikalna, kakor Kranjska. Izborno organizacijo imajo klerikalci po vsi deželi; vsak kaplan je agitator in vsak si še posebej za sebe ustvari svojo vojsko v vsaki župi. Ni jim težko to, saj časa imajo do-velj, in čast njihovega stanu, katero tako infamno izrabljujejo, odpre jim vsaka vrata. Ako se tudi najde nekaj mož v fari, ki imajo odprte oči in zdravo pamet in ki vedo, da duhovnik zato, ker je duhovnik, nima zunaj cerkve prav nikake večje oblasti, kakor vsak drug človek, ki ne po-kiekajo v prah pred črno suknjo, in ki imajo še dovelj poguma, delati po svojem prepričanju, misliti po svojem razumu in ne tako, kakor se jim diktira iz farovžev, — takih mož je malo. In če bi jih bilo tudi več, — imajo žene in hčere, in mnogokrat stisne ta ali oni pesti v žep in molči samo radi ljubega miru. Nikdo nima rad, da se njegova hiša spremeni v živ pekel in marsikateri odjenja samo, da si lahko po svojem težkem in napornem delu vsaj v miru odpočije. Naš narod je miroljuben in se ne prepira rad. S tem duhovniki računajo. Saj so žene na deželi vselej v devetih nebesih, če jih »gospod« nagovore, če stopijo v vežo in pogladijo malega Janezka po ramah ali če pohvalijo njihovo Miciko ali Nežiko. V mnogih vaseh je pravo tekmovanje za »gospodovo« milost, ah, žena bi znesla vse kokoši v farovž, samo da se more pred svojimi sosedami pobahati, da so ji dali »gospod« vina in »štruce«. In vsa ta naklonjenost se tako lahko dobi, za podobico, za jedno vprašanje, za jeden smešek. Nobeden posvetni inte-ligent se ne more boriti s tem uplivom. In če vse to ne izda, če so možje pametnejši in ne dovolijo ženam, da bi vse LISTEK. Ženska v družini in v družbi. Predavala gdč. Zofija Kvedrova v „Mestnem domu" dne 29. septembra t. L (Konec.) V ženskem društvu dobivale se bodo dobre knjige, a da bi te knjige imele pravo korist, lahko se o vsaki knjigi otvori mala debata, v kateri se opozori na posebno karakteristične momente, na tedenco knjige, na misli, na prašanja, ki jih pisec širi in rešava. Društvenice same naj to upeljejo brez velikih formalnostij. Koristilo bo vsem, naučile se bodo misliti, izražavati svoje mnenje, utemeljevati svojo sodbo in jo tudi braniti, če je treba. To ni samo idealnega, ampak tudi praktičnega pomena. Društvo je ustanovljeno, nekatere požrtovalne dame so vse pripravile, sedaj je na širših slojih ženstva, da porabijo priliko, da koristijo sebi in drugim, članarina je naravnost malenkostna, za vse, kar se že da in obeta. Pozimi bi se lahko, kakor drugod v ženskih društvih, ustanovili posebni poučevalni klubi za stenogra- boljše prigrizke znosile v župnišče, deluje se z drugimi sredstvi. Prižnica in spoved-nica. Posebno zadnja. Pred volitvami je treba gospodu kaplanu samo namigniti, da naj žena pazi, da se ji mož ne izgubi, da ne izda vere in ne voli »brezvercev« in lahko si je svest, da bo njegov mig prinesel obilega sadu. Z nasveti in prošnjami, z jokom in grožnjami, s kljubovanjem bo ženska že omehčala svojega moža. Upliv ženstva se pri nas mnogo podcenjuje. Klerikalci vedo to in kujejo železo, dokler je vroče. »Marijina družba« je klerikalno društvo in ne cerkveno društvo. Najžalostnejše je, da se bogoslužje in vera zlorabljajo v klerikalno-politične namene. Klerikalci dobro špekulirajo: dekleta postanejo žene, in če smo jih kakor dekleta naučili slepe poslušnosti do nas, utrdili smo s tem svoj položaj tudi za bodočnost, zakaj te žene bodo naši najboljši pristaši, uplivale bodo v našem smislu na može in odgajale deco v našem duhu. To je naravnost prežalostna perspektiva za bodočnost. Časi srednjeveške omejenosti se nam bližajo, zakaj v takih prilikah misliti o svobodi in napredku, je neumnost. Skrajnji čas je, da se vse to zapreči in omeji. Kaj nimamo še dovelj nun in samostanov, dovelj tretjerednic, naj li postane vsaka žena slepo orodje klerikalne pohlepnosti?! Zakaj, da jim ni za drugo, kakor utrditi svojo posvetno moč, to je jasno. Naše ljudstvo je verno in pobožno dovolj, in prav nič ne potrebuje vseh teh novih bratovščin, ki ga bičajo v fanatizem. Ali ne samo, da napravijo ta društva v duševnem oziru v narodu nepregledne škode, da ga potisnejo v fanatizem, nerazsodnost, da mu zaprejo vsako pot do napredka,— ne, izsesavajo ga tudi gmotno. Nič se zastonj ne dobi. Vsako svetinjo in vsaki trak morajo članice teh najnovejših bratovščin drago preplačati. Dajati morajo vse mogoče prispevke in posebno uboge služkinje po mestih izdajo slednji krajcar v vse te duhovne svrhe, mesto da bi si prihranile par krajcarjev za stare dni. Nabrani denar se porablja fijo, knjigovodstvo, jezike. Ako bi se oglasilo dovelj udeležnic, bi društvo za malo odškodnino poskrbelo za potrebne učite-teljice, nabavili bi se potrebni pripomočki, pisalni stroji itd., ki bi bili društvenicam brezplačno na razpolago. Poučevalo bi se zvečer, da je tudi onim, ki so že v raznih službah, dana prilika, česa naučiti se. Ustanovil bi se lahko poseben odbor za posredovanje služb in dela. Ta odbor bi moral paziti tudi na to, da se članice ženskega društva nikjer, v nobenih službah ne izkoriščajo. Sprejemal bi pritožbe, posredoval, in če bi mirno posredovanje ne zadoščalo, objavil vse take slučaje. Vse te funkcije bi opravljale društvenice same v večernih urah, ali kakor častno službo ali pa tudi za majhno odškodnino. Sploh bi bilo želeti, da vse gibanje, da vsa prizadevanja za naobrazbo sploh ali za strokovno naobrazbo, vse delovanje v pobolj sanje eksistence izhaja iz društvenic samih. Vsaka naj pove, kar misli, vsaka naj predlaga, kar se ji zdi, da bi bilo koristno, vsaka naj ugovarja in razjasni, kar more razjasniti. Vse, kar stori in misli, naj bo resnično, naj bo sad premišljevanja, nikdar ne trme, maščevalnosti, kljubo7. alnosti in zavisti. Nasprotno pa naj ne molči, kadar bi se lahko reklo. Napačna sramežljivost za maše in bandera, za okrašenje oltarjev, in tudi morebiti še za kaj druzega. To je velikanski davek, ki ga plačujejo najrevnejši iz našega naroda od svojih žuljev. Družbi sv. Cirila in Metoda in sv. Mohorja pešata, denar za škofove zavode se pa množi. Narodna zavest izginja in mesto nje se šopiri verski fanatizem po deželi. Ali klerikalci so izprevideli, da »Marijine družbe« nikakor še ne zadostujejo, ker je nekaj ženstva, ki je vendar še toliko inteligentno, da se ne pokorava dovelj. Marsikatera pametna gospodinja ne dovoli svojim hčeram in deklam, da bi vsak hip letale k fari in zamujale delo, in po mestih nečejo vse gospe v uniformi in s svečami v rokah stopati v sprevod. Tudi je vzgled dunajskih krščanskih socialistov z njihovimi ženskimi družbami, kjer se tako imenitno zabava je in pije, premikaven, da bi ga naši klerikalci ne posnemali. Žensko društvo torej, kjer bi se ženstvo neprikrito vzgajalo v okretno politično gardo za čase volitev, kjer bi se ženstvo ščuvalo proti vsem svobodoumnejšim časopisom, kjer bi se žene poučevale, kako naj ravnajo s svojimi možmi, da jih tem gotovejše privedejo v zatišje klerikalizma, kjer bi se materam dajale inštrukcije, kako postopati s sinovi in hčerami, da ne padejo brezvercem v roke. Da, tako žensko društvo! In vsi kaplani se bodo vzdignili, kakor en mož, in zopet bo stala nova vojska proti napredku! Zadnji čas je, da se zganejo tudi naše zavednejše žene. Lahko ne bo, kajti klerikalci jih bodo obkladali z vsemi mogočimi podlostmi, klerikalci bodo na vseh črtah skušali preprečiti vsako njihovo delo. Ali to naj jih ne straši, nevarnost je tu, v bran torej! Saj vidimo, kako gre klerikalna žetev v klasje, vse hočejo dobiti v svoje roke, društva, katerih smer je daleč od vsaka politike, si hočejo osvojiti in so jih deloma že pridobili ali jim vsaj škodovali. S kakimi sredstvi so hoteli izpodbiti našo »kmetijsko družbo«, ki je za blagostanje naše dežele naravnost je jako nespametna. Kadar se kaj odkritosrčno pove z dobrim namenom, kadar ono, kar se reče, ne izvira iz hudobije ali nevoščljivosti, bo vsak pameten in izobra žen človek te besede upošteval, če so bile morda izgovorjene nespretno in okorno. Norčevanje, posmehovanje in malenkostne primetbe ne kažejo le duševne omejenosti in surovosti dotičnikove, ampak pomankanje vsake, tudi čisto zunanje olike. Naše žensko društvo bi vršilo lahko veliko nalogo,postalo bi lahko važen faktor v razvitku ne samo našega ženstva, ampak celega našega naroda, in le na žen-stvu samem je, ako bo društvo to nalogo vršilo ali ne. Ne mislite, da so to vse, kar sem povedala, same utopije. Le nekoliko dobre volje, nekoliko energije je treba, da se vsi ti načrti realizirajo. Ako bo imelo društvo mnogo članic, bo krepko in močno, imelo bo upliva, lahko bo delovalo. Saj to delo za povzdigo duševnega in socialnega stališča ženstva ni tako strašno težko. Predsodki bodo izginili, ako bodo ljudje videli, da prava ženska emancipacija nikdar ne namerava ustvariti iz žensk nekakega brezspolnega strašila, ki hodijo po ulicah raztrgana in zamazana, ki vsakega hlapca v surovosti prekašajo, in ki ne znajo no- neprecenljive vrednosti! Tu so pokazali, da jim ni nič sveto, da ničesar ne spoštujejo, kar ne služi njihovim lakomnim in slavohlepnim ciljem. Klerikalizem je nenasiten, vedno dalje sezajo njegove požrešne roke. Vzgajajo si dorastek na vseh črtah. Ženstvo je že dovelj izpostavljeno klerikalnim mahinacijam, vzgojeno v samostanskih šolah, pod vplivom fanatičnih spovednikov in je že itak dovolj zapuščeno in nazadnjaško, a sedaj se pripravlja še večja trdnejša mreža, v katero se imajo loviti vse naivne dušice, počenši od zadnje delavke, pa vse gori do naj-inteligentnejših krogov, od najmlajših do naj starših. Naloga poklicanih krogov je, da zdaj, ko je še čas, store vse potrebno, da ne> pade res ves mladi ženski naraščaj v klerikalne pesti. X. V LJubljani, 11. oktobra. Volitve v čeških kmetskih občinah so se vršile ob primeroma slabi vdeležbi, dasi so se vršile prvikrat direktno. Vzrok temu je, da so bila volišča preredka in je moralo volilstvo potovati daleč, da je dospelo do svojega volišča. Zlasti majhna je bila udeležba v nemških okrajih. Vsaj tri četrt naprednih volilcev sploh ni volilo. Naraslo pa je število socialnodemo-kratičnih glasov. Nemški agrarci svojih namenov niso dosegli. Največ so dosegli Vsenemci, ki so najboljši agitatorji. Simpto-matične so mnoge neodločene volitve, ki se bodo morale ponoviti. Starejše stranke v češkem in nemškem taboru so izgubilo volilce. Kmetje so bili še pred kratkim konservativni, a danes so radikalni. Zato so češki agrarci dosegli lepe uspehe. Takisto so uspeli češki narodni socialisti. V največjih in na»zavednejših okrajih so zmagali Mladočehi, ki pa dobe še velike zmage v mestnih volitvah. Staročehi so izgubili mandat v Budjejovicah v boju z Nemci. Vsenemci so pridobili 7 mandatov, tako da jih imajo že sedaj 11; napred-njaki so rešili le 3 mandate izmed 18 benega najmanjšega dela v hiši in kuhinji.> Ko bodo ljudje videli, da obstoja ženska emancipacija v delu, v pravi naobrazbi, v pravem napredku, ne v onečaščenju in posurovenju žene, ampak v njeni povzdigi, ne bodo več zbijali norcev iz ženskega pokreta, ampak ga bodo spoštovali. In ženske se bodo rade pridružile svojim tova-rišicam, ki so idejo ženskega napredka, svobode, naobrazbe, samozavesti in samostojnosti širile in propagirale. Ali tudi sedaj že, v začetku se lahko začne s prav resnim, realnim delom. Ne samo, da se odpira ženstvu širše duševno obzorje, da se deluje na mišljenje in značaj, tudi materijalno se jim lahko pomaga. Nekoliko poguma, nekaj neustrašenosti, nekaj malo požrtovalnosti, in stvar bo v tiru. V Ljubljani je mnogo prodajalničark; ako se vse zapišejo v društvo, bo to že precejšnja armadica. Ako so zložne, gledajo lahko na to, da so vse zapisane v bolniško blagajno, da se ž njimi postopa dostojno, da se od njih ne zahteva, da še potem delajo in urejujejo blago v prodajalni, ko je že zaprta itd. Ako posameznica noče nastopiti sama, lahko eventualno društvo razpošlje na trgovce okrožnico, v kateri opozarja na te in te nedostatke. Društvo nemška narodna stranka je rešila 3 mandate in izgubila dva. Proti zlorabi leče. Iz Rima poročajo: justični minister je izdal vladno noto, ki odreja, da se smejo rabiti cerkve izključno le za verske namene. Zloraba leče in spovednice je strogo prepovedano. Kdaj se povzpne naša država do take odredbe? j)Kanzel paragraph« bi ne bil nikjer toli umesten in potreben kot pri nas, kjer so pridigarji politični agitatorji in hujskači ! Vojna v Južni Afriki. Stanje v Kaplandiji označuje najbolje to, da imajo sedaj obsedno stanje tudi v Kapstadtu in v njegovem okrožju. Položaj mora biti ondi, v središču angleške kolonije, jako nevaren, sicer bi Milner in Kitchener ne sklenila kaj takega. Ho landci v tem okraju simpatizujejo očitno z Buri, ki se bližajo Kapstadtu, v čegar sredini celo so burski vohuni. »Matin«, ki je Angležem naklonjen, priznava, da je ustaja splošna in da na udajo ne misli nihče. Posredovanje za mir bi koristilo samo Angležem. »Matin« poroča, da Bu-rov vojna ne velja niti vinarja več, kajti orožje, streljivo in denar dobivajo od Angležev. Scheepers je poročevalcu »Malina« dejal: »Svoj denar si vzamemo iz angleških vlakov, jezdimo na angleških konjih in naše puške in patrone so iz hiše Rynoch«. »Matin« trdi, da je v vojni še 27.000 Burov, ki poznajo Južno Afriko docela ter so pogumni in zmagoviti. Vojni urad angleški je objavil listo vseh izgub od začetka doslej; ta lista kaže, da so izgubili Angleži 75 562 vojakov, med temi je 57.000 častnikov in mož, ki so bili invalidni, in ki so se deloma vrnili zopet k armadi. Ubitih je bilo 416 častnikov in 4341 mož, ranjenih 1529 častnikov in 18.032 mož. Za ranami je umrlo 132 častnikov in 1491 mož. 4 častniki in 93 mož je umrlo v ujetništvu. Skupno so izgube navedene takole: umrlo je (na bojišču, v bolniščnicah in v ujetništvu) 824 častnikov in 16 648 mož, izgubljenih ali ujetih je še: 7 častnikov in 613 mož, domu poslanih in tam umrlih je 6 častnikov in 417 mož, za vojno nič več sposobnih invalidov pa je 3774 mož, skupaj 837 častnikov in 21.452! V mesecu septembru se je zmanjšala angleška armada za 98 častnikov in 2710 mož, med katerimi je bilo ubitih ali pa je umrlo 24 častnikov in 383 mož. Izgube v septembru so za 500 mož večje kot v avgustu. To kaže, da so bili Angleži m. m. parkrat korenito poraženi! Dopisi. Od D. M. v Polju, 9. oktobra. Odkar se je priklatil k nam za kaplana Matevž Rihar, vulgo »premfar«, izginil je prejšnji mir, in mesto njega sta se naselila sedaj prepir in sovraštvo, katerih voditelj je seveda omenjeni kaplan. Vsakdo, kdor si upa le količkaj pokazati svojo voljo in ne pleše tako, kakor mu zaradi tega ne bo ničesar izgubilo, pametni ljudje in tudi trgovci sami mu ne bodo odrekali svojega priznanja. Prodajal-ničarke bi mogoče dosegle potom ženskega društva, da jih moška strokovna organizacija sprejme med svoje člane, kar bi bilo obema strankama na korist. Na Kranjskem in po drugih slovenskih deželah je veliko število slovenskih poštnih opraviteljic. Že prej sem omenila, kako mnogokrat se izkoriščajo. Tudi te bi v okviru ženskega društva lahko kaj storile za izboljšanje svojih razmer. Žensko društvo bi lahko posredovalo med opraviteljicami in poštnim ravnateljstvom. Izdalo bi peticijo, v kateri se poštno rav-teljstvo opozarja na težavno in nečastno stališče poštnih opraviteljic, kakor privatnih uslužbenk posameznih poštarjev, peticijo, v kateri bi se priporočalo, da se pospeši nameravano preustrojenje njihovega razmerja, da bodo upraviteljice direktno podrejene poštnemu ravnateljstvu, — ali pa da se vsaj izda vsem poštarjem stroga naredba, da ekspeditoric nikakor ni izrabljati za svoje zasebne posle. S tema dvema primeroma nisem hotela staviti nikakih direktnih predlogov. Mislim, da vse ostalo delovanje društva ravnalo se bo po potrebah, željah in lastni kaplan gode, je po njegovem mnenju pogubljen ne samo na onem, ampak že tudi na tem svetu. Da se pa to tudi uresniči, zato skrbi že naš škodoželjni »premfar«. Ni ga skoro prostomialečega človeka, katerega bi si njegovo »blagoslovljeno« pero ne privoščilo. Posebno pa ima neko »nebeško« veselje napadati tukajšnje učiteljstvo in je denuncirati kjerkoli je mogoče. Iz vsake najmanjše stvari napravi s svojo »bistro« glavico in »bujno« domišljijo kar velikanskega slona. Zadnjič v predvečer g. nadučiteljevega godu, dne 3. t. m, prišli so pevci društva »Sloga« in napravili svojemu Članu serenado, na kar jih je povabil gospod nadučitelj na kozarec vina. To pač ni nič slabega, saj je dopisnik v enakem slučaju storil isto, seveda ne z zadostno radodarnostjo, ker so si morali iti potern njegovi pristaši močit svoja suha grla v bližnjo gostilno, kjer so se potem stepli. Poleg pevcev je prišlo nadučitelju čestitati isti večer tudi nekaj drugih, v naši občini spoštovanih oseb, katere pa so veliko pripomogle, da se je ta večer tako krasno obnesel. Iz same zavisti je potem kaplan skrpucal v »Slovenca« z dne 7. t. m., št. 220 neki dopis, s katerim na najostudnejši našin grdi učiteljstvo, posebno pa še nadučiteljevo družino. V tem dopisu pa resnico prav po lisičje zavija, kajti glavni vzrok, k temu sestanku, namreč, da se je godovalo gospoda nadučitelja, vedoma zamolči. In tu se vidi njegov hudobni namen. Tudi drugo, kar navaja v tem dopisu, je vse neresnica. Radi bi pač poznali isto tik bivajočo obitelj z bolno ženo, katera ni mogla baje zatisnit očesa celo noč. Kadar pa ista obitelj sedi v veseli družbi okoli polne mize, pa dotična žena ne čuti nobenih bolečin, ampak sedi lahko v s to bakovim dimom napolnjeni sobi in nič ne misli na to, kdaj bo zatisnila svoje izmučene oči. Mogoče dotična žena res ni mogla spati, pa ne radi nemira, ampak radi skrbij, kako se bo zagovarjala, ker je otrok pri nji na sladkarijah zapravil denar, katerega so mu dali starši za knjige. Kajne, gosp. kaplan, kramarija pa spada v šolo? Dalje omenja, da se je vsula liberalno-napredna tovaršija proti domu, ko so že jeli prihajati verniki k rožnivenški pobožnosti. Mogoče so bili tisti verniki kaplan sam, če je kje za kakim oglom prisluškoval, kar pa pač ni potrebno, ker je že v šoli lažnjiv ovaduh, kateri mu takoj znese vse na njegov radovedni nos. Gospod kaplan, le imenujte enega tistih pobožnih vernikov, kateri je srečal ob treh domu vračajočo se družbo. Ob tem času pač še vsakdo spi in vi g-kaplan tudi, dasiravno imate k temu še čez dan preveč časa. Kar pa se tiče dela drugi dan, naj kaplana nikar preveč ne skrbi, kajti ni nikomur izmed iste družbe postavljen za varuha. Posebno ni všeč kaplanu, kako da si drzne učitelj brez njegovega dovoljenja odstopiti gotove dneve za poučevanje petja svojo sobo, katera se nahaja v šolskem poslopju. Pač dosti slabo če kaplan ne ve, da so šolska poslopja za poučevanje in izobrazbo razsodnosti društvenih članic. Jaz sem le pokazala, da bi se lahko od slučaja do slučaja v resnici kaj storilo. Daje društvo potrebno, o tem ni dvoma. Za ženstvo bo le koristno, ako se spoznava medsebojno. Občevanje v društvu členicam ne bo le prijetno razvedrilo, ampak tudi koristna, praktična šola samovzgoje, zavednosti, samostojnosti in medsebojnega spoznavanja. Ako je človek navezan le na sebe, ostane in postane omejen, če tudi prej ni bil. Neprisiljeno menjavanje misli in nazorov širi duševno obzorje, občevanje z ljudmi bistri pogled za življenje in tudi sodbo o dobrem in hudem. Tesnosrčnost in egoizem izgineta, na njihovo mesto stopita dobrota in blagost. Gospe in gospodične brez razlike starosti in stanu naj se v našem prvem splošnem slovenskem ženskem društvu zjedinijo v skupno delovanje za jednake cilje, za jednake ideale. Zato se upišite v to društvo, ker sem prepričana, da vam bode le v korist. In kolikor več vas bo, tem lažje bodete delovale, tem več bodete dosegle, tem lepši bodo sadovi vašega jedinstva. Prvemu splošnemu slovenskemu ženskemu društvu pa želim iz celega srca najlepših in najplodonosnejših uspehov! ljudstva namenjena. Saj ima vendar tudi on opravek v šoli. Radovedni smo, kaj pač počne takrat? Gospod kaplan, pustite rajši osebe, katere vam niso nič mar v miru, in če že drugače ne znate porabiti svojih prostih dni, poglejte rajši svoje de-vičarje in devičarice ter semintja tudi nekoliko v zvonik, kaj se godi tam, učiteljstvo pa pustite pri miru, sicer se vam zna ravno kaj tacega pripetiti kakor se vam je pripetilo v vaši prejšnji fari, kjer vas je, kakor se čuje, ljudstvo vsled vaše neznosnosti takorekoč zapodilo. Drugič pa kaj podrobnosti. — Nepremfan — Iz Št. Jošta nad Podlipo, 9. oktobra. Malokedaj Vam sporočajo iz našega kraja. Hribovci smo zelo oddaljeni od druzega sveta. Prave zveze ž njim nimamo, četudi prispevamo, kakor drugi deželani, za okrajne in deželne ceste. V zadnjem zasedanji deželnega zbora spom nili so se nas vendar enkrat naši deželni očetje ter nam naklonili cesto, katera naj bi vezala našo občino z drugim svetom. Horjulskim svedercem to seveda ne ugaja. Tudi v naši občini imamo nerazsodnih ljudij, kateri ne uvidevajo potrebe najkrajše zveze z Vrhniko, kjer imamo vedno opravke pri uradih in razpeča-vanji svojih pridelkov, in pa z Ljubljano po novi železnici vrhniški. Naši soobčani se drže rajše prislovice poslanca Pakiža iz Ribnice, namreč: »AkuT z'vota v aržet«. Svederce silno bode v oči okolnost, če bi se po deželnem zboru sklenjena cesta res izvedla od Smrečja na Vrhniko, s katero cesto bi se tudi naši občini odprla dobra pot v dolino — ne pa zvezal St. Jošt s središčem vse svedrarije, s slavnim Horjulom. Iz teh okolščin, gospod urednik, lahko spoznate, da smo res ločeni od sveta, vendar pa imamo glede zadnjih deželnozborskih volitev zabilježiti nekaj posebnih skokov našega gospoda župnika. Kakor smo se pri predzadnji volitvi za deželni zbor dobro krščansko držali ter volili gospoda Povšeta in gospoda Jelov-šeka, katera sta si za našo občino stekla mnogih zaslug, tako smo se nekateri tudi pri zadnji volitvi držali istega načela ter hoteli imeti za svoja poslanca ona dva gospoda, katera že poznamo. Ali svedrci so drugače ukazali in naši soobčani, kateri brezmiselno poslušajo svojega dušnega pastirja tudi takrat, kadar bi bilo najbolje treba samostojno misliti, so slepo drli za tem svojim pastirjem. Gorje tistemu, kateri je hotel prosto voliti po svojem prepričanji! Ko so naš gospod župnik zvedeli, da hočemo nekateri mesto predpisanega dra. Žlindre voliti vrhniškega župana, g. Je-lovšeka, zadrli so se nad nami: »Nič več Vas ne pogledam, če tako naredite.« Pa vzlic takim grožnjam smo nekateri oddali svoje glasove rajši za Jelovšeka. To je pa tako razkačilo našega gospoda žup nika, da so se popolnoma spozabili. Mislili so najbrž, da so v kaki konsumni šnop-sariji, kajti tolkli so ob stene prižnice nedeljo po volitvah s tako silo, da je kar grmelo ter vpili: »Zato, ker so Smrečani tako volili, pet let na praznik ne bo maše v Smrečji. Ce bo pa maša ob delavnikih, bom pa računal 2 goldinarja 10 krajcerjev. Novega križevega pota v smreški cerkvi ne bom nič »žegnal«. Ceste Črez Smrečje ne bo! Prosil bom g. Susteršiča, da bo tam cesta iz Horjula gori, tukaj pa ne nikdar!« Čudne nazore morajo imeti ta naš gospod, božji namestnik, o Kristovi veri, če imajo tako gromenje za krščanski nauk, za nauk našega Iziveličarja, kateri je učil le ljubezen do bližnjega, ne pa maščevanja. Ali ga res ni zakona v naši državi, kateri bi zabranil ziorabo cerkve v politične, strankarske namene? Kupovanje glasov, žuganje posvetnih ljudij na volilce smatra se kaznivim. Kako se pa tako postopanje imenuje? Kje so proste volitve, ako si mora vsakteri od svojega strastnega popa dajati podpisavati glasovnice? če pa tega ne stori, ga pa na svetem mestu sramoti, oziroma javno narekuje cerkvene kazni ter mu žuga z večnim pogubljenjem. Žuganje, sramotenje v cerkvi pa našemu gospodu župniku še ne zadostuje. Oni hočejo še nadalje stresati svojo jezo nad nepokornimi, kajti v večji družbi naših soobčanov so se izrazili: »če bo kateri Smrečan od tistih, kateri so tako volili, prišel v farovž, mu bom vrata pokazal in z bon k o ga bom — Vidite, gospod urednik, da so naš gospod župnik tudi korajžni in ne bi delali sramote še tako pretepavi fantovski družbi. Iz predstoječih vrstic si lahko, gospod urednik, napravite jasno podobo o naših »prostih volitvah«, s katerimi se tako ponašajo, rekoč, da je vse ljudstvo za njimi. Lahko si mislite, kako bi se nam bilo godilo, ako bi se bili predrznih, mesto gg. Jelovšeka in Povšeta napisati kako drugo ime, n. pr. dra. Tavčarja. (Bog mi greh odpusti!) Strela z jasnega neba bi udarjala na nas in žveplo iz pekla bi priklicali na nas naš »prečastiti« gospod župnik. Da pa ne bodete mislili, gospod urednik, da so to le prazne marnje in obrekovanja našega »prečastitega« gosp. župnika, navedem Vam lahko več verodostojnih prič. Dne v ne vesti. V Ljubljani, 11. oktobra. — Osebne vesti. Profesor na mornarski akademiji v Reki, gosp. dr. Böhm, je dobil olicirski križec reda ru-munske krone. — Stotnik v pešpulku št. 97. g. Alojzij Ve lk a vrh je šel v pokoj. — Slovanski kanoniki v Trstu. Znano je že, da je bil s pomočjo slovanskih kanonikov izvoljen prost Petronio upraviteljem tržaške škoiije. Prav ti slovanski kanoniki so odločili, da je izvoljen Petronio, ki je voditelj bojevite, Slovencem in Hrvatom skrajno sovražne laške duhovščine, in ki je bil na čelu tistih duhovnikov, ki so umrlega škofa Šterka tožili pri papežu. »Naša Sloga« pravi o teh slovanskih kanonikih, da nimajo niti slovanskega ponosa, niti prepričanja, in da jim je narodnost deveta briga. Dočim so laški duhovniki v narodnih stvareh odločni in nepopustljivi, so ti slovanski kanoniki vedno pripravljeni, za sladko italijansko besedo od zgoraj zatajiti svoje slovanstvo. — »Naša Sloga« naj bo zagotovljena, da slovenski kanoniki v Ljubljani, v Mariboru in v Gorici niso ne za las boljši od svojih tržaških tovarišev. — „Edinost" in ,,Soča". Mej tržaško »Edinostjo« in goriško »Sočo« se je zadnji čas vnela polemika, kakršnih je »Edinost« imela skoro že z vsakim listom. Povod tej polemiki je dala »Edinost« z raznimi spisi, na katere »Soča« energično odgovarja. V tej polemiki je posebno značilno pojasnilo g. Gabrščka na očitanje, da ima stare in notorične antipatije proti »Edinosti«. Kar presenetilo nas je razkritje, da »Edinost« zadnje čase kar naravnost bojkotuje vse Gabrščekove književne publikacije, da »Edinost« trdovratno zamolči vse, kar izide v Gabršče. kovi založbi, najsi jej je bil tudi doposlan recenzijski eksemplar. To je postopanje, ki mora pač vzbuditi — začudenje, zlasti od strani lista, ki sicer kaže veliko zanimanje za vse, kar je v zvezi z našim kulturnim življenjem. — Slovensko gledališče.« V z goji tel j Lanovec« ugaja tudi našemu občinstvu; lepa, dasiravno ne nova ideja drame, plemenita tendenca in izborna ka-rakterizacija posameznih oseb, fini humor in imenitna satira deluje na občinstvo i neodoljivo močjo, zlasti ako se igra drama tako dobro in točno, kakor se je igrala pri nas že dvakrat. Igra ni brez nedostatkov; marsikaj je nenaravnega, pretiranega ali celo »za lase privlečenega«. Zlasti nepričakovano razkritje Lanovčeve sleparije z bratovimi spričevali celotnosti drame ni na korist. Vzlic vsemu pa je »Vzgojitelj Lanovec« med najboljšimi in najuspešnejšimi nemškimi veseloigrami zadnje dobe, igra, ki ima trajno vrednost. Tudi sinoči je bilo gledališče dobro obiskano; kakor prvič, je bilo tudi včeraj med občinstvom, zlasti mnogo učiteljev in učiteljic. I_rr;iK> se je — izvzemši prvo dejanje, ki je bilo nekam medlo — sinoči še boljše kot ob premijeri. Odlikoval se je sosebno zopet g. Lier, katerega moremo prištevati že danes rned najboljše slovenske igralce; g. Deyl je bil vsekakor še boljši kot prvič in je zategadelj dosegel popoln uspeh; g. režiser Dobrovolny je bil prav dober ter je splošno ugajal; poln zlatega humora je bil zopet g. režiser VerovSek, ki je vzbujal ves čas mnogo iskrenega smeha. Pohvaliti nam je tudi gdč. Rückovo, ki je bila velesimpatična, morda nekoliko premima najivka Jelica, gospo Danilovo, gdč. Lounsko in gospo Dragutino-vičevo. Ostale vloge so ostale na višini prve predstave ter so vsi gg. prav lepo igrali svoje vseskoz zanimive učiteljske tipe. Vsekakor bi bilo želeti, da se ponovi »Lanovec« vsaj še enkrat, da jo vidi tudi nedeljsko občinstvo! ? — Iz seje mestnega šolskega sveta. V zadnji seji se je odobrila namestitev pomožnega učitelja g. P. Janko-viča, pomožne učiteljice gdč. Helene Te-kavčičeve in radovoljke gdč. M. Skaber-netove na II. mestni deški petrazrednici. Otvoritev 6. vzporednice na I. mestni deški petrazrednici se priporoča deželnemu šol skemu svetu. Na mesto pomožnega učitelja g. Frid. Zebreta, ki je premeščen v Sent Vid nad Ljubljano, je bil imenovan na I. mestni deški petrazrednici pomožnim učiteljem g. Iv. Štrekelj. Prošnja vodstva Ma-rijanišča, da se ondotna zasebna štiriraz-rednica razširi v petrazrednico, se pripo-ročuje odstopi deželnemu šolskemu svetu, kateremu se tudi priporoča neki nadučitelj, da se mu za uzorno oskrbovanje šolskega vrta nakaže remuneracija. Sklene se pozvati šolska vodstva, da opozorijo šolsko mladino na nevarnost eventualno potrganih električnih žic. — Shod v Prečinah. Goriška narodno-napredna stranka je priredila 6. t. m. shod v Prečinah, na katerem je govoril dr. Turna. Shod je pokazal, da je "V Prečinah in v ostalem pogorju klerikalcem odklenkalo. Klerikalci so se shoda tako bali, da so šli prosit na glavarstvo, naj shod prepove, češ, da utegne priti do nemirov. — Shod državnoželezniških uradnikov bode v nedeljo dne 27. okt. ob dveh popoldne v dvorani društva in-ženerjev in arhitektov na Dunaju (I. Eschenbachgasse 9.) Razpravljalo se bo o gmotnem položaju državnoželezniških uradnikov. Povabljeni so tudi državni poslanci razn h strank. — Poroka. Včeraj se je v Postojni poročil g. Silvij Domicelj, c. kr. okrajni komisar v Logatcu, z gospč. Leopoldino Dekleva. Čestitamo! — Grozovit voznik. Pretekli petek drvil je okrog devete ure zvečer posestnik in gostilničar V. C. iz Št Vida nad Ljubljano po klancu proti Šmartnemu z vozom, obloženim s teleti. V diru. v kakoršnem običajno vozi, zadel je s prvim koncem voza ob človeka na način, da se temu ni bilo mogočo od voza odstraniti. Povoženi kričal je, naj voznik ustavi, voznik pa, boječ srn, da bi ga povoženi ne spoznal — podil je dalje. Med tem prišla je povožencu noga med kolo. Voznik je še vedno podil. Konečno prelomila se je liki palici povožencu piščal, na kar je nesrečnež omahnil in odletel od voza. Voznik vesel, da je neprijetnega bremena prost, dirjal je meni nič tebi nič dalje samo, da se nepoznan odstrani. Povoženi, ki je nekoliko gluh, ki bi se pa v slučaji, da je imel voznik luč, ali da je vsaj kričal, vzlic temu, da je hodil popolnoma ob kraji ceste — vendarle umaknil s ceste — ležal je krvaveč par ur brez pomoči z odlomljeno nogo pod milim nebom. Da je bilo obnašanje voznika V. C. nečloveško, tega ne bode nihče tajil. Tembolj pa je to početje vredno obsodbe, ker bi voznik — strog katoličan in zvest pristaš zloglasnega šentvidskega klerikalizma — imel že radi tega imeti nekoliko več usmiljenja z ljudmi, nego ga morejo imeti liberalci, katerim ravno podaniki črne garde odrekajo možnost mišljenja. V. C. se je ravno v zadnjem času moral prostovoljno naročiti na »Slovenca« — toda žal, da iz njega doslej še ni posnel, kaj je usmiljenje do bližnjega. — — Kmetijska podružnica v Covern mestu priredi s podporo c. kr. kmet. družbe kranjske: I. prašičjo razstavo v Novem mestu na dan Lukeževega semnja t. j. v torek 22. t. m. V to razstavo Se pripuščajo: 1. mrjasci, v starosti od pol leta naprej. 2. plemene svinje, in sicer breje svinje in svinje s praseti. Razstavljene živali so lahko domačega,jorkširskega au pa mešanega plemena. Za lepe živali je določenih 15 premij in sicer: 5 premij po 20 kron za mrjasce. 5 premij po 20 kron za plemene svinje. 5 premij po 10 kron za plemene svinje. Pravico do premij imajo sploh dolenjski živinorejci. Do 9. ure dopoludne morajo biti prašiči na mestu razstave. — Premirajo se le take živali, ki so najmanj pol leta lastnina do tičnega gospodarja. II. Premovanje rar-jascev v Št. Jerneju, v pondeljek 4. novembra t. 1. Za lepe živali je določenih 10 premij, in sicer: 5 premij po 20 kron in 5 premij po 10 kron. Pravice do teh premij imajo le živinorejci iz Krškega okrajnega glavarstva. Do 9. ure dopoludne morajo b ti mrjasci na mestu razstave. — Mrjasci, ki so se premirali v Novem mestu, ne morejo postati deležni premije v št. Jerneju. Opomnja. Vsak razstavnik se mora izkazati z živinskim potnim listom. Kmetijska podružnica v Novem mestu, dne 5. oktobra 1901. Viljem Rohr-man, načelnik. — Požari. Gašper Ribnikar v Se-benjah pri Tržiču je iz jeze, ker je bil postavljen pod kuratelo, užgal svojo hišo. Požar je uničil hišo, gospodarska poslopja, kravo in dva prešiča. Škode je 5000 K. Ribnikarja so zaprli. — V Dobličji pri Črnomlju je gorelo pri županu Mat. Ver-tinu. Ogenj se je razširil in upepelil šest hiš, več gospodarskih poslopij, G glav goveje živine. 4 prešiče in mnogo blaga ter pridelkov. Škode je 17.000 K, zavarovalna svota pa znaša le 5400 K. — 30 kilogramov dinamita so neznani zlikovci ukradli v nekem gozdu pri Veliki Loki stavbinski firmi Hoiellner & Rostak. — O Slovencih v Celovcu se zadnji čas le malo čuje, kakor sploh o koroških Slovencih, prav kakor bi bilo že ponehalo vse narodno življenje. Zdaj či-tamo v »Miru«, da se je ustanovilo v Celovcu I. koroško tamburaško društvo »Bisernica«. Morda oživi to nekoliko slovensko socijalno življenje v ponemčenem Celovcu. — I3leten požigalec obsojen. Dne 23. septembra je v Dobrovcah pri Mariboru požar uničil deset hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Zažgal je 131etni deček pastir Franc Frans iz maščevanja, ker so ga radi lenobe kaznovali. Ker deček še ni dosegel 14 leta svoje starosti, kaznovati ga je moglo le okrajno sodišče in ga je obsodilo na šest mesecev zapora. Pogorelci, ki so bili zaslišani za priče, so bili pred sodiščem tako razburjeni, da bi bili mladega hudodelca skoro napadli. — Kavarna „Wien" v Gradcu. Rechbauerstrasse štev. 6 je že več kakor dvajset let zbirališče v Gradcu živečih Slovencev, ki se tam počutijo kakor doma. Kavarnar g. F. Plank je dal letos svojo kavarno popolnoma prenoviti, tako, da spada mej najelegantnejše. Tudi je na razpolaganje poleg slovenskih tudi vse polno druzih listov. Priporočamo to kavarno tudi letos gg. visokošolcem in drugim rodoljubom. — Slovensko akad. društvo Slovenija" na Dunaju priredi v soboto 12. oktobra t. 1. v Budejevički pivnici VIII. Alserstrasse 59 zabaven večer na čast prvoletnikom. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobrodošli! — Mitnice. Od 1. januarja leta 1902 naprej se bode pobiranje pristojbin pri petindvajsetih na podlagi zakona z dne 26. avgusta 1891. 1. drž. zak. št. 140 urejenih cestnih mitnicah na Kranjskem (Kalce, Postojna, Razdrto, Senožeče, Št. Peter, Bitinje, II. Bistrica, Medvode, Ško-felca, Grosuplje, Kranj, Kokra, Otok, Sava, Belca, Podkoren, Višnja-Gora, Veliki-Ga-ber, Trebnje, Jablan, Št. Jernej, Kostanjevica, Krška-Vas, Jesenice - Ribnica in Jugorje) potom javne dražbe v zakup oddalo. Dotični razglas se je objavil v tukajšnjem uradnem listu. Ta razglas je za občinstvo zaradi tega posebne važnosti, ker se bode pri dražbi vsaka mitnica zase kot poseben zakupen predmet izklicevala, ter dražba pri c. kr. davčnem uradu deloma pa v občinski pisarni občine, v katerih okraji oziroma okolišu se mitnica nahajo, jo vršila, tedaj je vsakemu tudi manj imovitemu prilika dana, se dražbe z vspehom vdeležiti. Osobito pa naj bi občine, v katerih so mitnice postavljene, kmetovalci, posestniki in veliki obrtniki mitninskega kraja nikari ne zamudili ugodne prilike, ker so njim zagotovljena v dražbenih pogojih pri vložitvi začasne varščine (vadijuma) važna olajšila, kakor tudi v drugem obziru marsikatera prednost pred drugimi udeležniki. — Plesna šola. V zimski sezoni, ko kolesa počivajo, otvori odbor kolesarskega društva »Ilirija« svojim članom plesno šolo, na kar se vsi člani in prijatelji društva, kateri se nameravajo tega pouka udeležiti, opozarjajo s pozivom, naj se do 20. t. m. ustmeno ali pismeno pri odboru, oziroma g. E. Speilu, Breg št. 2, prijavijo. Pouk bode obsegal izven navadnih plesov »Češko.besedo«, »Les Lanciers«, češko narodno četvorko i. dr. — Mrs. Suppens bode jutri v soboto zvečer predstavljala v gostilni pri »Zajcu« na Rimski cesti št. 4. — Desertiral je četovodja 17. peš-polka Kari Jerančič iz Most. Prišel je iz Celovca menda po rekrute v Ljubljano in se je tukaj napil, vsled česar se je moral takoj vrniti k polku. Na državnem kolodvoru je pobegnil in se do danes ni vrnil. — Z doma pobegnili so dne 9. t. m. 14letni Ferdinand Wille, njegov brat lOletni Adolf Wille in 141etni Jožef Za vadil. Včeraj so bili neki v Postojini in so odšli proti Trstu. — Tatvina. Na južnem kolodvoru je v kupeju III. razreda nekdo raz sedež odrezal usnje in ga ukradel. — Psa povozil je na Dunajski cesti električni voz. Pes je bil Marije Šar-čeve, šivilje na Dunajski cesti št. 17. — Izgubljene reči. Nekje v mestu je izgubila neka dama zlato zapestnico, na kateri je bila kot obesek zlata ploščica z datumom 4. 8. 1895. * Z odra v zapor. V pondeljek, ko so predstavljali na Dunaju v gledališču ob Dunajščici »Hoffmannove pravljice«, so sražili redarji »Hoffmanna«, mladostnega tenorista Karola Meistra; takoj po predstavi pa so ga odvedli v zapor, ker je prelomil pogodbo 8 Karlovim gledališčem, ker ni hotel plačati kavcije 10000 kron. V zaporu se mu godi seveda prav dobro in sprejema razne posetnike in posetnice. * Milijonar kradel smodke.V Belipeči se je vršila nedavno kazenska obravnava proti 83letnemu Karlu Göttnerju, ki premore baje štiri milijone, radi tatvine. Zahajal je v gostilno »Pri lepem razgledu« izven mesta, ter je plačeval navadno z zlatniki; a ko je šel gostilničar menjat denar, si je napolnil milijonar žepe s smodkami. Nekega dne je to nekdo opazil, ki je bil v kuhinji. Gostilničar je naznanil milijonarja, ki je pa bil oproščen, ker ni bilo možno dognati, koliko smodk je ukradel. — Seveda, ako bi bil izmaknil kak revež, ki že par dni ni ničesar jedel, par žemelj, bi bil pa strogo kaznovan. * Roman iz življenja. V Odesi se je oženil pred nedavnim trgovec W. Arbitman. Te dni je potrebovala njegova mlada ženka služkinjo. To službo je nastopila neka žena Brunstein z otrokom. Pri svoji novi gospodinji je zapazila sliko domačega gospodarja in pri pogledu na njo se je milo razjokala. Mlada soproga jo je začudeno poprašala, zakaj plaka? V tem je vstopil Arbitman in razmere so se pojasnile. Arbitman, zagledavši tujo ženo, je obledel in kar nazaj zbežal. Došla žena z otrokom je namreč zakonska žena Arbitmanova, katero je zapustil v Jekate-rinoslavu. Zapuščena žena je izvedela, da je njen mož v Baku. Brž se je podala za njim, v Odesi pa ji je obolel otrok, zato se je ondi zamudila. Zaradi revščine vstopila je v s:užbo — pri lastnem možu. Dvoženec je izginil. * 14 oseb umorila. Iz Ne\v-Yorka brzojavljajo, da so zaprli v Daytonu 501etno gospo Wittmer, ker je na sumu, da je zastrupila 14 oseb, in sicer štiri svoje soproge, svojih lastnih pet otrok, sestro in štiri druge ljudi, pri katerih je nadome etovala gospodinjo. Istina. Slovenci imajo neko besedico, katero pa vsakdo napačno izgovarja. — »Katera pa je?« — Beseda »napačno«. * Čudna obsodba. V Stuttgartu je obsodil nedavno sodnik Class neko gospodično Roza L. na 14 dni zapora radi žaljenja časti nekega asesorja, s katerim je imela pred tremi leti ljubavno razmerje; imela sta tudi otroka, ki jima je pa umrl. Roza L. si je zaprisegla, da ne bo mirovala, dokler je oče umrlega otroka ne vzame za ženo. Zato ga je vedno pričakovola pred stanovanjem in pisarno ter mu je sledila, ne da bi ga nagovarjala ali kako drugače nadlegovala. Radi tega in ker je obtoženka javno izjavila, da je gospod asesor oče njenega otroka, je bila obsojena. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 11. oktobra Ministrski predsednik je razveljavil razsodbo politične oblasti, s katero so bili obsojeni tisti nemški radikalci, ki so v obč. svetu v Karlovih varih preprečili izvolitev župana. Dunaj 11. oktobra. Tu se je ustrelil sekcijski svetnik dr. Robert Sturm. Praga 11. oktobra. Danes se vrše volitve iz mest in trgov Doslej sta izvoljena Mladočeh dr. Pantuček in nemški liberalec dr. Funke Drugi rezultati se izvedo šele zvečer. Posebno hud je boj v Budjejovicah, kjer se Nemci na vsa mogoče načine trudijo, da bi dobili ta mandat Zagreb 11. oktobra. Poročila iz Zadra naznanjajo, da so Lahi tam uprizorili nečuvene napade na Hrvate. Stvar se spravi v državnem zboru na razgovor. Budimpešta 11. oktobra. Sedaj je znan ves izid državnozborskih volitev. Izvoljenih je 273 liberalcev, 20 klerikalcev, 75 Kossuthovih in 11 Ugro-novih pristašev, 13 divjakov, 5 Slovanov in 1 demokrat. V 23 okrajih je potrebna ožja volitev. Budimpešta 11. okt. „Magyar Hirlap" priobčuje poročilo o razgovorih necega svojega sotrudaika z raznimi dunajskimi parlamentarci glede izida ogrskih volitev. Fuchs je rekel, da bo narodnostno vprašanje tudi na Ogrskem kmalu na dnevnem redu. V istem smislu so se izrekli tudi drugi politiki. London 11. oktobra. LordKitche-ner potrjuje vest, da se je Bothi posrečilo, priti pri Bevaanu čez vedo, kar pomeni, da je srečno utekel London 11. oktobra. Kitajska vlada zahteva, naj vsi inozemski trgovci in obrtniki zapuste Pekin. Narodno gospodarstvo. — Dobavni razpis. Intendanca c. in kr. 3. kora poroča trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo nakupilo vojaško opravništvo po kupčijski uzanci večje množine žita. Za oddajo tega žita so določeni naslednji kraji: Gradec, Maribor, Celovec, Beljak, Ljubljana, Trst, Gorica in Pola. Nakupilo se bo 7500 m. stotov pšenice, 27.500 m. stotov rži ih 31.400 m. stotov ovsa. S kolekom za 1 krono opremljene ponudbe se morajo poslati do 17. okt. 1.1. 10. uri dopoludan intendanci c. in kr. 3. kora v Gradcu. Natančnejši pogoji in roki za oddajo tega žita se lahko poizvedo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Dež. gledališče v Ljubljani. Štev. 10. Dr. pr. 1119 V soboto, 12. oktobra 1901. lova oprra! \o»t» opera! četrtikrat in zadnjikrat: Židinja. Velika opera v petih dejanjih. Spisal E Scribe. Uglasbil Jaques Haldwy. Kapelnik Bogomil Tomas. Režiser Josip Nolli. ilmriJHica i« odpr« »b 7. ari. — Zaleltk »b 1 IJL iri. — Koo« ib 10. ari. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. In kr. osti. polka Leopold II. št. 27. Prihodnja predstava bode v torek 12. oktobra. Drama MrStika „Mina" i„Mary5a"j. Proti zobofcolu m gnjilobi zob tzboroo «lelnje antiseptična Melnsina ustna m zobna voda ltrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabJrum navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po posti razpošilja s© vsak dan dvakrat. .]ettiuH .--ji (28—41) dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana iU;sljeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mostu Umrli so v Ljubljani: Dne 4. oktobra: Nikolaj ZumiC, trgovcev «in, 1 leto. Razpotne ulice It. d, aelodcni katar. — Maksimiljana Knea, tovarniške delavke bei, 19 dni. Trnovski pristan Bt. 10, oslabelost. Dne 6. oktobra: Marija Pravgyik, pomoč-nega uradnika soproga, 47 let. Stari trg Bt. 30, organiCna srčna napaka. — Marija Mehle. Cev-ljarjeva vdova, 69 let, Sv. Petra nasip Btev. 67, pljučnica. Dne 6. oktobra: Antonija Seko, tovarniška delavka, 26 let, Cerkvene ulice Bt. 21, jetika. — Jožefa Rebolj, delavčeva hči, 6 mesecev, Karolin-ka zemlja St. 7. črevesni katar. Dne 7. oktobra: Marija Kerhin, pregledni-kova hči, 16 let, Pred igriščem St. 2 jetika. Meteorologično poročilo. VUln» n»4 morj.tn 1061 n. Sr.dajl u>tel U»k TI8 0 u Čas opazovanja Stanje barometra v mm. 8.* s t Vet rovi Nebo 10 11 9. zvečer] 7. zjutraj 2. popol. 735 9 i 8 2 sr.szahod, jasno 7363 734-9 3 3 si. sever I 15*9 sr.szahod jasno jasno Srednja včerajšnja temperatura 102», male: 114*. Dunajska borza dne 11. oktobra 1900. Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4- , . . . Ogrska zlata renta 4"/....... Ogrska kronska renta 4' , .... Av8tro-ogrske bančne delnice ... Kreditne delnice . ,......, London vista..... ... Nemški državni bankovci za 100 mark 20 mark .... ...... 20 frankov ,........., Italijanski bankovci...... 0. kr. cekini ... ... nor- 98 65 98 45 11855 95 50 11H 55 9270 1630 -621 25 239 — 117*27*/» 2343 19 — 9235 1131 Zahvala. Za nebrojne dokaze prisrčnega sočutja ob bolezni in ob smrti naSega pre-ljubljenega očeta, gospoda Jerneja Žlebnika jermenarja in meščana kakor tudi za krasne darovane vence, za častilno nebrojno spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem naj-prisrCnejšo in najiskrenejSo zahvalo. V Ljubljani, dne 11. oktobra 1901. B (2217) Žalujoči otroci. Zahvala. Za nebrojne dokaze prisrčnega sočutja ob bolezni in smrti mojega pre-ljubljenega soproga, gospoda Josipa Kramaršiča strojevodje c. kr. drž. železnice za darovane krasne vence in za častito spremstvo k zadnjemu počitku, izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najprisrčnejo zahvalo, posebno še gg. uradnikom, nosilcem vencev kakor, tudi drugim uslužbencem C kr. državne in južne železnice. (2328) Ljubljana, dne 11. oktobra 1901. Ivana Kramarsic roj. Feldstein. Dodatna zahvala. Povodom smrti mojega drazega soproga, gospoda Antona Štepic-a župana in trgovca v Višnji gori izrekam s tem prisrčno zahvalo tudi bla-gorodnemu gospodu dr. Rüper tu Be-žeku, c. kr. notarju tukaj, za udeležbo pri pogrebu, kakor tudi za prekrasni venec, katerega je on ranjcemu za spomin darovati blagovolil. Višnjagora, dne 10. oktobra 1901. (2203) Marija Štepic roj. Šušteršic. Za 5 gld. •e proda lepa svilnata obleka (za bal ali gledališče). Naslov: Radeckega cesta štev. 1, 1. nadstropje, desno. (2210—1) ■ad 20 let obstoječa trgovina z mešanim blagom v nekem mestu na najlepšem prostoru 2190 se radi preselitve proda. , Potrebni kapital od 1500—2000 gld. Ponudbe pod ..Najboljši prostor" upravništvu »Slov. Nar.« do konce t. m. Tesarski pomočniki (cimpermani) se spre32ao.e3o proti c3.o~breaM.-u. plstöll-u. pri Josipu Lehner-ju (2218, tesarskem mojstru \r LJubljani. -^t"1 Meelna manafaktarna trgovina. «-f<^ £ j ab lja na, Spita Is ke (£ingarjeae) a lice. bam MiiaaaaaaatMMia«MaaMriiiiiiiimii'iifiM^'iii"n' P 0 ti +» (D 0 N k Kdor potrebuje elektr. razsvetljavne predmete in razsvetljavne predmete za plin naj si iste omisli Mamo pri podpisanem. Lastna fabrikacija ali izdelki svetovnoznane tvrdke bratov Briimer na I» h naj I. od katere so vedno v zalogi vsi raz-svetljavni predmeti, kakor tudi materijal za eleli-trleno razsvetljavo, Pri večjem nakupu se podaljšanja, skrajšanja jn manjša popravila izvršujejo brezplačno. Stari lestenet (lustri) se po ceni prenarejajo za električno razsvetljavo. (2132—4) Leopold Tratnik, pasar Sv. Petra cesta št. 27. Točna in. reelna postrežba. m o o p. o H 0* (D o i Izvod iz voznega reda veljavea od dna 1. oktobra 1901. lata. Odhod i« LJubljana jni. kol. Proga 6ai Trbii. Ob 12. ori 24 m po noči oaobni vlak t Trbii, Beljak, Celovec, Franzentfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno •M Selzthal v Aoaaee, Solnogmd, čez Klein-Keiflin? ▼ Steyr, ▼ Lino na Dnoaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj oaobni vlak v Trbii, PonUbel, Beljak, Celorec, Franzensfesta, Ljnbno, Dnnaj, čaa Selathal t Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. tiri 51 m dopoldne osobni vlak ▼ Trbii, Pon-tabel, Beljak Celovec, Ljnbno, Selathal, Dnnaj. — Ob 3. uri 56 m popoldnt oaobni vlak v Trbit, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, MonakoTO, Ljubno, čei Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob je lern, Inomost, Bregenc, Curih, Oenrvo, Paria, čez Klein-Reitling ▼ Steyr, Line, Bude jene«, Plaen. Ma njine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I in II. razreda), Lipsko, Dunaj vig Amstetten. — Ob 10. ari zvečer osobai vlak ▼ Trbiž Beljak, Franaeosfeste, Inomost, Monakovo. Trst Monakovo direktni vozovi I in II. razreda ) — Proga v Novo mesto ln v Kočevja. Oaobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj, ob 1. ari 5 m popoludne, ob 6. an 55 m zvečer. Prihod v LJubljano jo*, kol. Proga ir Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak a Dunaja via Amstetten, Monako ve^a, Inomost a, Francens festa, Solnograda. Linea, Steyra, Ausseea. Ljubna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozopi I. in II. razreda) — Ob 7. ori 11 m zjutraj osobn vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne oaubn: vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, direktni vozovi 1. ir II. nasada}, Budejevic, Soluograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Čuriha, Bregenca, Inomosta Zell» ob jezera, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, št. Mo horja, Pontabla. - Ob 4. uri 41 m popolndm osobni vlak z Dunaja Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensteste, Pon tabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vJ ak s Dn naja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga Is Novega mosta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob H. ori in 44 m zjutraj, ob 2. uri 3'A m popoludne in ob 8. nri 35 m zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 2a ra zjutraj, ob '2. ari 5 m popoludne, ob ti. uri 50 m zvečer, ob ID uri S5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. ii Kamnika. Mesari vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. ari 6 m dopoludne. ob ti. ari 10 m zvečer in ob 9 uri 55 n. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih n; samo v oktobru. (1888 Pisarja spretnega, poštenega, sprejme z novin. letom (,2204—1; O« lir", notar v Šontanji. Prijatelji pooozdovanja! Kliža se ugodni jesenski čas. Pod pisanec prodam več tisoč triletnih prav lepih gozdnih smrekovih sadik in nekaj tisoč črnega borovca, in sicer prvi tisoč po 5 K, drugi tisoč po 4 K. Sadike so na najhujši burji izrejene, zatorej povsod dobro vspevajo. Andrej Rovaii (2206—1) Col nam d Vipavo. f epo predivo kakor tudi vse druge deželne pridelke ter vsako množino suhih gob Jknpn|e naj clz-aaJr. |«- fin\on 3(olene trgovec v Celji na Štajerskem. Sa*F~ Kdor ima kaj blaga, naj naznani ceno ir kakovost. (2182—-'/ Špecijata üioräa za taio Edmund Kavčič ▼ LJubljani, Prešarnove ulica, nasproti poštf priporoča kavo KanloM dobrega ukusa po gld. 1'— k .\«*llarl»^r«*y aromatično- krepkega okusa.....„ T40 ,, Plraltlj- najfinejega okusa „ 160 „ Postne poslatve po 5 kil franko. Vsakovrstno HpeeerijMlio hlaaro v najbolje kakovosti. (12-1 Glavna zaloga J. Klauer-jevega Triglava" (2126—9) RICAR & MEJAC Ljubljana, Prešernove ulice 9 naznanjava najuljudneje svojim p. n. odjemalcem! da imava za prihodnjo zimsko sezono v konfekciji za dame najnovejše modele v veliki izberi v zalogi in prosiva, da naju v prav mnogem številu počaste, zagotavljajo najcenejo in najsolidnejo postrežbo. Ilustrovani ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. UdajaUli in odgovorni urednik: Joiip Noll L Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«