fti 87.
V Gorici, v soboto dne 25. julija 1908.
Izhaja trikrat na teden, in sicer ? torek, Četrtek (n sobfitO ob 4. uri popoldne ter stane po p o S t prejemana ali v Gorici na dom poSiljana:
vse leto....... , .lBKy»
•/•............,0 2Q>
V,...........5f»*
Posamične številke stanejo 10 vin.        |    _.
„SOCA'* ima nastednje izredno prilgecOb norem letu „Kaiipot po Goriškem in GradiSfltaMkem" in kažipot po IJubljani in fcranjskth mestuY',\&lje dva krat v leta „?oxni ni iettttlo;'* parnli«r*to*poitBlte we*".
Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici Štev; 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni t A.. Oabnfibek Ha naročila brez doposlane uaroCnine se ne oziramo Oglasi ta poslanice se radunijo po Petit-vimah če tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, ^-ksatj? vjgaks vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan
TočaJ XXXVII!
»Vse za narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrič.
Kavči? v Gorici.
T«l«fon it. 83. —
»Gor, Tiskarna« A. Gabriček
Uredništvo
se nahaja v GosposVi ulioi št. 7 v Gorioi v I. J$jf*fc. Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8." do/l?.' dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob  nedeljah in , praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se na. haja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. naročnino iu ogkse Je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le o »• e d n 1S t v u.     -Naročnina, reklamaoije in druge reči, katere ne »padajo  v  delokrog  uredništva,   naj  se pošiljajo   le apravniitvo.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« ?8ak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolsk* ul., Jeliersitz v Nunski u!., Ter. Leban na tekališču Jos" Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v prj kopaiiščm ulici,! Matiussi'» uUci Formioa, I. Hovafisk v Korenski ulici št. 22; v Tkstu v tobakarni Lavrenčič na triu della Caserma.   «*   \
------.....-U
Nemšica banka y Trstu.
Na kratko smo že sporočili, da se namerava ustanoviti v Trstu nemška banka. Ta nemška banka bo močan denarni zavod, ki bo imel svoje filialke na Dunaju, v Monakovem, Curihu, Frankobrodu in Ko-linu. Interesirana bi bila pri tem podjetju tudi avstrijski in severonemški Lloyd.
Torej vse podjetje je razpleteno jako na široko ter se dotika važnih prometnih spojišč. Postavljajo se novi stebri, ki naj pomorejo nemškemu navalu protj jugu tako, da zavlada mogočno v Trstu ter od tam privlačuje vedno več nemške moči proti jadranskemu morju.
Ko se je otvarjala planinska železnica, je izrekla vlada željo, da bi rada videla v Trstu razvito nemško trgovino. Vlada pomaga Nemcem proti jugu na celi črti, pred vsem pa jim gre že od nekdaj na roko na industrijskem in trgovskem polju: ni dvoma, da pojde na roko Nemcem tudi pri zasnovanem velikem denarnem podjetju, ki ima poleg drugega namen; utrditi in razširiti Nemcem gospodarsko, industrijsko, trgovsko polje na jugu. Tako se more uresničiti izrečena želja vlade.
Vest o nemški banki je vzbudila najširšo pozornost med Jugoslovani in Lahi. Umevno; saj je obrnjena proti prvim in proti drugim. Jugoslovani in Lahi so začutili hkratu in vidijo prav jasno pred seboj, kam merijo nemške želje.
Nemci pa so spustili svojo vest o nemški banki v svet jako prefrigano. Pov-darja se, da je nemška banka naperjena proti slovanskemu denarju na jugu, zlasti da se ustavi upliv čeških denarnih zavodov. Torej proti Slovanom hočejo biti boj Nemci na gospodarskem polju na jugu. Slovanski denar ne sme zagospodovati ob obalih Adrije, ta se mora izpodriniti, da si pridobi odločilno moč denar v nemški roki. Prefrigani so Nemci, ali to pot so se vendarle varali s svojo prefriganostjo.
Nemci poznajo slabe strani naših primorskih sodeželanov; zato so si mislili: če
porečemo, da je naša nemška banka name-rjena na slovanski kapital, pridobimo Lahe, da nas pustijo v miru, ali pa se bodo celo z nami borili proti slovanskemu denarju... Nemci vedo, kako lepo na tihem so se ugnezdili v Trstu oni, dočim so se Slovani in Lahi ravsali med seboj. Mislili so, da bo tudi sedaj tako. Ali nemške limaniceso zgrešile svoj namen. Lahi jih že bridko občutijo. Zato pa se je merodajna laška javnost postavila proti nemški banki; Lahi so začeli uvidevati nemško nevarnost, katera preti tako njim kakor nam.
Lepo je bilo slišati, da so se v poslanski zbornici na Dunaju s posebno in-terlacijo postavili proti germanizaciji na jugu jugoslovanski in laški poslanci. Še lepše bi bilo slišati, da se snidejo slovanski in laški možje na gospodarskem polju proti nemškemu navalu.
Časi so resni in — zadnji!
DOPISI.
Iz tolminskega okraja.
PodroaUC, — V »Gorici" št. 53 je zopet zablisknilo iu zagrmelo in dolga pšiea je Švignila mimo vseh faranov, katerim je Bog podaril glavo, da ž njo tudi mislijo in ne samo kimajo.
Oglejmo si to pšico nekoliko natančneje. —
Kako jalov je Vaš dokaz, gosp. župnik, o štrajku cerkvenih pevcev, je razvidno najbolj iz one pogodbe sklenjene med njimi. Ko bi pevci štrajkali aH hoteli štrajkati, bi to medsebojno pogodbo že poprej sklenili in ne še lepo prihodu g. kaplana kot novega voditelja cerkv. petja. Znano je, da je petje pod-melških pevcev jako ubrano, če so vsi glasovi zastopani in ne mogoče samo dve, ka-koršni slučaji so bili tudi lansko leto, so in bodo tudi v prihodnje. Da se pa take slučaje deloma lahko poravna z orgijami, ni treba praviti. Od pevcev pa tudi ne morete zahtevati, ne Vi niti sam Bog, da Vam bodo za tako »mastno"   plačilo   polnoštevilno po  tri-
krat na dan v cerkev hodili ter s tera zane-ma/iilksvoja domača .opravila. Tudi veste, da je dalo povod oni pogodbi ne povsem taktno spremljanje z orgijami, kakor tudi petje samo na praznik Vnebovzetja Dey. Marije lanskega leta (15. 7. 907.). Da je to pogodbo na prošnjo pevcev podpisal tudi g. nadučitelj, je napravil seveda po Vašem, ker vidite črno, kjer je belo, smrtni greh. Da je pomagal tudi peti, kadar je bil u& koru, dokler ga niste začeli očitno preganjati in da eden pevski zbor ne potrebuje dveh voditeljev, Vam pove lahko tudi gosp. kaplan. Da ni hotel, spo-znavši Vaš „dobria namen, prijeti za orgije, niti na prošnjo pevcev petja voditi, imel je popolnoma prav, saj mu še tako očitate kandidaturo cerkv. orgauista, dasi vsi prav dobro vemo, da bi za stalno in redno ne mogel in ne hotel sprejeti te hvaležne službe. Mi če potrebujemo delavca, ga moramo sami iskati, prositi in še pošteno plačati. Kako postopate pa Vi V — Da, da, g. župnik le položite roko na srce in recite: kriv sem, sam sem kriv, ker nisem hotel spolniti svoje dolžnosti ter se potruditi in še manj ponižati pred enim izmed gosp. nadučiteljev, kateri imajo skoraj sami vse zasluge, da smo imeli vedno tudi cerkveno pelje lepo. In Vi jim njih trud in požrtvovalnost sedaj tako plačujete ? — Lepa hvaležnost 1 —•
Dalje pravite, da „SočaB piše tako golo resnico, da je od znotraj prazna, od zunaj je pa nič ni. Dokaz temu je, da si ne upamo svojih resnic podpisati s pravim imenom. To je res imeniten dokaz! Prosimo, privzdignite nekoliko „klobasott, mogoče vdobite kakšnega, ki se je drznil podpisati s pravim imenom. Mogoče vdobite med njimi celo onega, ki ima npatento za laži", da ga iz ljubezni do faranov lahko prav pošteno stresete osebno za ušesa.
Kadar bodo učenjaki izumili tak stroj, da se bo vsako delo samo izvršilo, ali kadar boste Vi naše posle opravljali namesto pisali dolge Članke po »Gorici", boste nas videli pri vsaki procesiji, bodisi dan sv. Marka ali križevega tedna, dasi tudi prav dobro vemo, da bi bili v Vaših očeh hinavci, prav tako, kot smo  sedaj liberalci, brezverci,  prostozi-
(odgov. J. F$b5io) tiska in z»'
..........__z__
dfaji, farne smeti. i. t. d. V dokaz Vam bodi to, da niste hoteli brati sv. mhše za dež, ker ima slučajno naprednjak čas, da je zbral denar zanjo.
700 in še 20 faranov ste izpovedali letošnji post, ne ker je Vaša dolžnost, ampak iz ljubezni do iaranov. To je lepo l Da ste oni novoletni „oier8 opustili, je tudi lepo. A ta „ofer" bi pritikal komu drugemu bolj kot Vam, ker ste ta čas komaj dobro prišli. Kako ste izvrševali ono leto, ko ste bili sami, tudi službo kaplana, ste dokazali letos, ko imate g. kaplana, v Lojeh. Zakaj ste imeli tam le suho sv. mašo, saj tako ni bila „starodavna navada". Da ste dali za vodni nabiralnik, Čeprav ga tudi sami rabite, 260 K, je pa še lepše, četudi ste s tem mogoče še kakšnega polit. „backa« ukupili. Popravili ste si na lastne stroške tudi kuhinjo ter napravili si tam štedilnik, a vprašali niste nobenega, je H bilo to res potrebno. Napravite si lahko še električno razsvetljavo, kopališče, ter sezidate si hlev in kupite par konj s kočijo, da Vam ne bo treba peš na postajo hoditi i. t. d. To bi bile vse Vaše velike zasluge, s katerimi bi se lahko hvalili proti Vašim nevednim ovci-cam. Ker pa hočemo biti pravični, pripoznamo, da ste storili res tudi nekaj dobrega v fari, a poznamo tudi pregovor: Dokler konja lov<5, « mu ovsa mol<5.
Da sprejemate darove pri pobiranju ve-likon. spovednih listkov, je za Vas zopet lepo in Še bolj koristno, a ne za tistega, ki varči, hrani in celo strada mogoče celi mesec ali še več, da vrže tja, kamor je najmanj potrebno. Če niste hoteli darov in Vam je več ležeče na spovednih listkih, zakaj niste posiali, Če niste že hoteli sami priti, vsaj Vašega nabi-. ralca listkov v vse hiše. Zakaj ste jih toliko izpustili? —
Če smo nekateri dobili nekaj od duhovnikov, je znani pregovor še vedno na mestu. Kako Vas je pa že zopet nalagal že imenovani Vaš flavzuar Jakob KuŠtrin, prepričate se labko pri od Vaše strani opozorjenem dediču. Pa tudr, če bi hotel kateri far kaj dati, zakaj bi ne vzeli ? saj je tudi volčja koža nekaj vredna.
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". ==
Francoski ipisal:
=====   ALBXANDRE  DUM AS.   =====
(Dalje.)
—  E, jaz si že dobim ležišče, pravi d' Artagnan.' Pojdite z menoj, Porthosl
Porthos odide z d' Artagnanom, poln zaupanja v bistroumnost svojega prijatelja.
Šla sta skupaj na prostor pred gradom, in Porthos je gledal strmečih oči d' Artagnana, ki je nekaj j Štel na prste.
—  Štiristo po eno pištolo, skupaj štiristo  pištol.
—  Da, štiristo pištol, pritrdi Porthos ,• toda o čera govorite? Kaj bi dalo teh štiristo pištol?
—  Po eno pištolo ni dovolj, nadaljuje d' Arta-gnan; vsak je vreden en cekin.
—  Kdo je vreden en cekin?
—  Štiristo po en cekin, to je Štiristo cekinov.
—  Štiristo ? pravi Porthos.
—  Da, dvesto ljudij je, iu za vsakega treba vsaj dva. Po dva na osebo, to je skupaj štiristo.
—  Toda česa, štiristo?
—  Poslušajte! pravi d' Artagnan.
In ker je bilo tu polno vsakovrstnih ljudij, ki so občudovali prihod dvora, konča d' Artagnan začeti stavek tiho Porthosu na uho.
—  Razumem, pravi Porthos, prav dobro razu-j mem, pri moji veri! Vsak dvesto cekinov, to je lepo; toda kaj porečejo?                                                     j
—  Naj rečejo, kar hočejo! Sicer pa, bodo li vedeli, da sva midva?
—  Toda kdo prevzame prodajanje?
—  Kaj ni Mousqueton tu.
—  In moja livreja? pravi Porthos, spoznajo mojo livrejo!
—  Obrne jo narobe.
—  Prav imate, prijatelj, vi imate vedno prav, vsklikne Porthos; kje pri vragu dobite vendar vse ideje, ki jih imate?
D' Artagnan se nasmehne.
Prijatelja kreneta v prvo ulico, ki sta jo dobila: Porthos potrka na hišna vrata na desno, d' Artagnan pa na levo.
—  Slame! rečeta oba hkratu.
—  Gospod, mi je nimamo, so rekli ljudje, ki so prišli odpirat, toda obrnite se na trgovca s krmo.
—  In kje je trgovec s krmo ?
—  Zadnja velika vrata v ulici.
—  Na desno ali na levo?
—  Na levo.
— In so v Sant-Germainu še kaki drugi ljudje, pri katerih bi se dobilo slame ?
—  Da, pri gostilničarju v „Mouton-Couronn6u in pa pri Gros-Louis-u.
—  Kje stanujeta?
—  V Uršulinski ulici.
—  Oba?
—  Da, oba.
—  Prav. In prijatelja   si dasta   povedati   tudi   drugi in
tretji naslov tako natančno kakor prvega; nato se napoti d' Artagnan k trgovcu s krmo ter se pogodi ž njim za stopetdeset snopov slame, kolikor je je ta imel, za svoto treh pištol. Nato se odpravi h gostilničarju, kjer najde Porthosa, ki se je ravnokar pogodil za dvesto snopov po skoro isti ceni. Slednjič jima da tudi kmet Louis stoosemdeset snopov na razpolago. Skupaj je bilo torej štiristo in trideset snopov.
Druge slame ni bilo v Saint- Germainu.
Vse Jo ju ni zamudilo več nego pol ure. Mon-squetona, ki je bil primerno poučen, sta poverila s to naglo vprizorjeno kupčijo. Zabičila sta mu, naj ne da niti bilke slame iz rok ceneje nego po cekinu snop; izročila sta mu slame za štiristotrideset cekinov.
Mousqueton je majal z glavo ter ni mogel razumeti te špekulacije.
D' Artagnan vzame nato tri snope slame ter se vrne v grad, kjer so se vsi tresli mraza ter komaj gledali zaspanosti; zavidali so kralja, kraljico in Gastona Orleanskega na njihovih šotorskih posteljah.
D' Artagnanov prihod v veliko dvorano jevzbr-dil splošen smeh; toda d' Artagnan se je naredil, kakor da ni niti zapazil, da obrača splošno pozornost.nase; začel si je pripravljati tako spretno, hitro in veselo svoje slamnato ležišče, da so se začele kmalu sline cediti vsem tem zaspanim ljudem, ki niso mogli spati vsled mraza.
—    Slama! so začeli klicati, slama! Kje je dobiti slame ?
—  Jaz vas peljem tja, se ponudi Porthos.
Denar prihrani, kdor kupi izgotovljeno pohištvo pri
Ant.Bresčak-u
v Gorici,
v Gosposki ulici št. 14
(v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za vsak stan, priprostega in naj-
linejega Izdelka.
Daje tudi na obroke.
Lastna delavnica za tapecirano pohištvo.
Gene brez konkurence.
GORICA.
GORICA.
Narodno podjetje.
Hotel flPri Zlatem Jelenu11.
V središču mesta. Ob glavn" ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigarnsko pivo. — Gene jako zmerne., — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
Cenj. dame in gospodje
Imate e šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka.
Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši.
Original-iiotoria stroji pd0el,&tni
uporabi brezšumno,
Orifiinal-Vistofia stroji "j^ggf
za domačo rabo in obrtne namene.
Orioiiiaj-Victoria stroji jSSJgS
za umetno vezanje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
Oriflinal-Vicioria stroji grffi:
lek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria« trojev in dragih Šivalnih strojev, dvokolcs Fuch«, orožja, nnmJciJe In vseh lovskih prlrav pri tvrdki
KERŠEVANI & ČUK - GOR1.0A
Stolni trg št. 9 (Plazza Duomo) Lastna delavnica in popravljalnlca BITA CASTELLO 8t. 4.
Josip Rovan
1{Ott)isijsl{o # agei)cijsHo podjcfje $ ©oHci
=== jStoloi ^g šw.-9. ==
Priporoča slavn. občinstvu in trgovcem iz mesta in dežele svojo zalogo izbornih mlevskih izdelkov W. Jochmaun-ovega valjčnega mlina iz Ajdovščine. Zastopstvo in zalogo slovečih ilirskih testenin iz «Prve kranjske tvornice Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici*. Zalogo umetnega in naravnega ledu na debelo in drobno.
Pri tej priliki uljudno opozarja slav. občinstvo da posluje tudi v zavarovalni stroki in zastopa prvovrstne zavarovalne zavode: »Prvo češko na ilvBJanfe it Prage", »Srcatla" Iz Zagreba proti požaru, »Elomatitar" Ia Dunaja sopar nezgode.
Blago pošilja se franko vse železniške postaje. Ceniki in pojasnila brezplačno. Gene in tarifi vseskozi konkurenčni. Postrežba v vsakem obziru solidna in točna.
CHRISTOFLE&Ci **-L!2r*
friznano težko posrcbrnjcno najlepše forme.
Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podstauki, umetni izdelki.
Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone gospodinjstvo itd.
1. Operarlng 5 (Heiurichshof).
G. kr. dvorni založniki
Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcib. — Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki svojo tovarniško znamko in ime ChrUofie.
Ghršstofle & C J? Dunaj
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
(V lastni iilll, Gosposka ulica it. .% J. nadstr.) — Telefon it. 79.
RaCun postne hranilnice Štev. 837.315.
V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo:
Hranilna vlogo se obrestujejo po 4llt%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemalo od vsafcogfar.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1907. s 6$.
Stanje 31. dec. 1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706.560*77. Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954-35. — Vrednost hiš: 112,328 —
Slovenci, kupujte užigalice v korist
družbi sv. Cirila in Metoda!
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo, ker brez. te bomo SloVenci za Vselej
le hlapče\/ali tujcem.
11 PnslmSaitfi ft iz te iOMlfe UTONI! Hit jO iZVRtA hI UJM!
Poskusite in sodite S
Svoji k svojim!
Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem.
Baziična pohsštvc iz železa,
podobe na šipe in platno, ogledali žima in platno.
Tudi vam povemo, da mi ne želimo pol-luterana niti farja, ampak pravega katoliškega duhovnika, ki ljubi mir in ne dela iz hiše Njegovega Očeta — hišo prepira, jeze, sovraštva in proklinjanja.
Y mesecu maju in juniju ste videli v svojem farovžu, pravite, devet duhovnikov —* prijateljev, kaj je to mnogo za to dobo? — Kaj pa poprej, ko smo videli celo štiri skuhaj. Da imate pa še nekatere prijatelje, nas kot dobre ovčice prav srčno veseli, saj vemo, da se pravi prijatelji skušajo v nesreči. Da je pa res Vaše sedanje stališče nesrečnejše od onega brez službe iu od tistega, ki se še vedno kakšenkrat lahko brez ministra okoli vozi, tudi ne vtajite, ker pravite sami, da se .morate že v „silobranuu  sam hvaliti.
A tudi pri Vaših klofutah imate smolo, ker sami priznavate, da napredujemo, a ne y slabem, ampak v dobrem. V dokaz Vam bodi to, da Vam do sedaj še nismo po noči prišli pet pred farovž, kar ste že davno sedemde-setkrat sedemkrat bolj zaslužili, kot Vaš prednik ; a pomnite, da še voda vzkipi, če se preveč pod loncem kuri. Pomnite pa tudi, da nam ni treba pameti iskati ne kupovati, ker je imamo/ niti prodajati, ker jo rabimo sami za-se, če je pa Vam nekoliko manjka, iščite premanjkijaj v kateri drugi fari, mogoča ga vdobite tam kje y ljubljanski okolici.
Dobri stvari na ljubo končamo in Vam v javnosti ne bomo več odgovarjali, ker dobro vemo, da kjer se dva prepirata ima tretji dobiček, in da ta tretji ni Bog, Vi tako ne boste hoteli pripoznati, zato pa — z Bogom!
Temljinski naprednjaki: Josip Kuštrin, Miha Laharnar, Ignac Božič, Anton Podoreh, Franc Šorli, obč. starašina, Cenon Božič, Anton Kenda, obč. starašina, Martin Šorli, G. Pavlin, Miha Sivec, Jožef Gunčar, G, Bizjak, G. Lipar, Peter Kramar, Iyan Golja, Jožef Kenda, Ivan Kenda, podžupan, Ivan Smrekar, Ivan Kenda 35., Ivan Šterlink, Martin Kogoj, Ivan Mavric, Ivan Drekonja, Ivan Golja, Martin Lapanja, Miha Kenda, Martin Kavčič, Anton Dobravec, Ivan Drekonja, Franc Kendi», Ivan Dobravec, Jožef Kenda, Franc Butar, Jožef Kogoj, Franc Dobravec.
Iz cerkljanskega okraja.
U OttlfiŽI. (Odgovor župniku Budi v Otaležu.) — V 9. in 25. številki »Primorskega lista" je napisal župnik Buda več neresnic iz naše vasi, tako da se čutim dolžnega braniti resnico, hčerko božjo. Buda si upa predvsem zavračati trditev, da so klerikalci v Otalezu sklenili zidati nov iarovž, zato naj v prvi vrsti pojasnim to zadevo, iu vsakdo previdi, kako premeteno zna župnik Buda govorili. Že dejstvo, da je dal načrte za nov farovž napraviti prejšnji župnik že pred kakimi petimi leti, je najboljši dokaz, da se misel, zidati nov farovž, ni porodila v glavah ota-ležkih. naprednjakov, marveč je vzrastla na zelniku klerikalnega župnika. Saj- pa bi bilo tudi smešno in kakšni naprednjaki bi vendar bili, če bi ne poznali drugih časovnih potreb, ko zidati farovže. In prepričan sem, da je bila prva skrb župnika Bude ob rjejovem prihodu v Otalež, kako bi čimpreje uresniči! namero svojega prednika, zidati nov farovž iu  si na
ta način napraviti kar naj najbolj udobno bivališče. Saj duhovni gospodje prav nič ne prašajo, kako zmore naše revno kmetsko ljudstvo stavbne stroške, <ia s; le sebi prav dobro postrežejo In poleg polno, obložene mize oskrbijo tudi lepo stanovanje. Nas farane seveda učijo, da nas za naše trdo delo čaka plačilo na onem svetu, sami pa si za svoje malo delo ali bolje za svoje brezdelje že na tem svetu jemljejo najlepša plačila.
Pri svoji trditvi se skriva Buda za konkurenčno obravnavo. No, ta je še le zanimiva in njegovo resnico v najlepši luči pokazuje. Pri obravnavi, ki jo je vodil vladni uradnik, so bili naprednjaki: Ivan Brejc, Peter Zajc, Ivan Čerin in podpisaaec, klerikalci pa Jože Kafol, Franc Kacin, Ivan Brejc, Jože Bogataj in poleg teh še člani stavbnega odseka klerikalci Štefan Lapajae, Fran Dolinar, Andrej Zajc \n Fran Magajne. Ker je župnik Buda obljubil, da priobči zapisnik konkurenčne obravnave, ga za to prav iskreno prosim in ne bom zamudi!, potem o stvari še marsikaj zanimivega povedati, ko se iz zapisnika previdi, o čem se je pri obravnavi sklepalo in kako. Požurite se torej, gospod župnik, z za-
Zupnik Buda hoče na vsak način natve-ziti svojim brummm ovčicam, da so naprednjaki pri konkurenčni obravnavi sklenili zidati farovž. To je pač višek predrznosti in vprašam le župnika Buda, ali ni bilo zidanje že pred obravnavo malone sklenjena stvar iu to največ po njegovi zaslugi! Kdo je sestavil stavbni odsek že leto dni preje? Razumnemu človeku se zdi čudno, če se osnuje stavbni odsek preje, predno se sploh ve, ali se bo zidalo ali ne. In kako se je izvolil ta odsek! Župnik Buda je oklicai v cerkvi, da se namerava zidati župnišče s pristavkom, da se morejo v teku 14 dnij vložiti proti temu pritožbe. Pa župnik ni čakal določenega roka, ampak je preje sklic*! farane in ti so navzlic mojemu ugovoru izvolili stavbni odsek. Jaz iu z mamo več drugih smo bili mnenja, da je treba počakati, da se morebitne pritožbo preje rešijo in potem še le se naj izvoli stavbni odsek. Pa na ta ugovor se župnik ni oziral, zakaj, se umeje in vsaka vas si je izvolila v stavbni odsek svojega zastopnika, klerikalca se ve. Torej komu se je mudilo za zidanje farovža, Vam, g. župnik, ali nam naprednja-kom? Odgovorite na to jasno in določno! Ivan Svetik.
Iz bovškega okraja.
Vojaško veteransko društvo v Bovru vabi slav.
občinstvo k slavnosti blagoslovljenja društvene zastave v nedeljo due 9. avgusta 1.1. ob 10. uri predpoldan s sv. mašo na prostem pri Mariji Devici na polju. Vspored: 1. Ob 10. uri cerkvena slavnost. 2. Po cerkveni slavnosti defiliranje veteranov na Bovškem trgu s sodelovanjem c. kr. brambcvske godbe. 3. Ob 11. uri slavnostni banket v hotelu „Pri poŠti". 4. Zvečer ob 8. uri slavnostni koncert s plesom, pri katerem a vira c. kr. bram-bovska godba.
Gospodje, ki se mislijo udeležiti banketa, naj se blagovole prijaviti najkasneje do 3. avgusta društvenemu odboru.
Iz goriške okolice.
Iz VrtOjbB. — (Raznoterosti). — Znano je vsem, da naše polževo županstvo vleče že peto leto nepretrgoma občinski voz iz mlake v mlako. V najnovejši taki mlakuži je obtičal naš občinski voz z volilnim aparatom, ker so namreč tako skrpucali volilni imenik, da so morale reklamacije romati na glavarstvo in namestništvo. Pa konečno po 4 mesecih so primorale nazaj s strogim ukazom županu in novemu tajniku, da naj se nedostatki reklamacij popravijo in na novo stavijo v pogled 4 tedne. Druga novost je pa letina. Po dolgotrajni suši z večkratnim dežjem S( je popolnoma vse prerodilo, da je upati še precej dobre letine z vsemi pridelki. Tudi krompir, kojega je suša najhuje zaje;.', je uspel še precej dobro, ker je visoka cena pripomogla k večemu dohodku. Le seme kranjsko je provzročilo tretjini kmetom no-zmerno škodo, ker isto seme še le zdaj za-reja krompir, ko bi moral biti že zdavno prodan. Vsled tega apelujemo prizadeti kmetje
na kmetijsko društvo, da bi se sporazumelo s kranjskim kmetijskim društvom, da bi nam priskrbeli pristni zgodnji krompir, takozvani „ Rožnik", ker ta vrsta od tam prenesena tu najboljše uspeva.
Enako je tudi z jabolki, zgodnja so bila po 30 vin. kg, sedaj pozna so pa po 4—6 vin. Torej kmetje, vse pridelke oskrbi-mo si le najbolj zgodne, ker pozneje se vdobi blago v vsakem kotu, da našemu konkurira.                                      Nekateri.
Iz Mirna. — Sliši se, da je kupil naš g. župnik nekaj tucatov rut za na glavo, da jih bo delil v cerkvi nepokritim dekletom. Dekleta se tega vesele in še one, ki so se sicer še pokrivale, pojdejo v nedeljo razoglave v cerkev, da dobijo novo ruto. Če bo kazalo, začno hoditi v cerkev tudi bose, da jim župnik kupi tudi čevlje. Župnik je bogat gospod, naj odrine torej kaj denarja dekletom !
(Dalje y prilogi.)
Slovenska trgovina z vinom v Gorici!
A. Cigoj & Nemec
veletržca z vinom v Gorici, ulica Municipio št 1.
priporočala svojo veliko zalogo domačih, istrskih, vipavskih in briških belih in črnih vin.
Vino pošiljata v sodili od 56 1 naprej v mestu na dom in po železnici na vse strani. IV*  na zahteuo, se pošiljajo uzorci franko in zastonj. ~*W9
devica - labaiišče štev. 22. - devica
^h zaloga: =
koruze, avsa, otrobi, fižola in drugih deželnih pridelkov.
Priporoča  se  slav.  občinstvu  za  obilen  obisk in zagotavljam točno postrežbo in zmerne cene.
Biroji k sirojintT
In peljal jih je k Mousquetonu, ki je veliko dušno delil slamo, vsak snop po en cekin. Zdelo se jim je pač malo drago; toda kadar je človek tako zaspan, kdo ne bi plačal dveh aH treh cekinov za nekaj ur dobrega spanja?
D'Artagnan je odstopil desetkrat svojo posteljo, in desetkrat si je naredil novo; in ker se je mislilo, da je tudi on plačal snop po cekinu, kakor drugi, je spravil prej nego v pol uri kakih trideset cekinov v žep. Ob petih zjutraj je veljal snop slame osemdeset lir, pa še je ni bilo več dobiti!
D' Artagnan se je pravočasno preskrbel ter del na stran štiri snope zase. Del je v žep ključ do kabineta, kamor je bil skril to slamo, ter se vrnil s Porthosom k Mousquetonu, da poračuna ž njim, in Mousqueton jima je izročil naivno in dostojno kakor intendant, kakršnega se je čutil, štiristotrideset zlatnikov ter jih obdržal še sto zase.
Mousqueton, ki ni vedel ničesar o tem, kaj se je godilo v gradu, ni mogel razumeti, kako da mu ni prišlo že prej na misel, da bi prodajal slamo.
D' Artagnan je stresel zlato v klobuk ter si ga razdelil nazaj grede s Porthosom. Prišlo je na vsakega dvestopeinajst cekinov.
Tedaj šele se je Porthos domislil, da nima zase nič slame, in vrnil k Mousquetonu; toda Mousqueton jo je prodal do zadnje bilke ter je ni obdržal nič zarje.
Porthos se je vrnil zopet k d' Artagnami; ta si je ravnokar začel pripravljati iz svojih štirih snopov slame tako mehko posteljo, pod glavo tako lepo vzvišeno in pri nogah tako dobro pokrito,   da bi ga
bil sam kralj zavidal zanjo, ko ne bi bil v svoji tako dobro spal, in d' Artagnan je že naprej vžival vso slast, ki mu jo je obetala ta mehka postelja.
Na noben način je ni hotel zopet razkopati zaradi Porthosa; toda za štiri cekine, ki mu jih je Porthos ponudil, je vendar slednjič privolil v to, da bo spal tudi ta ž njim.
Položil je svoj meč na tla ob postelji, del pištole na svojo stran, razgrnil svoj plašč čez noge, položil svoj klobuk na plašč ter se s slastjo stegnil na slamo, ki je zašumela pod njim. Že so ga objemale sladke sanje, kako porabi teh dvestodevetnajst cekinov, ki jih je dobil v četrtu ure, ko zadoni na vratih dvorane glas ter ga predrami.
—  Gospod d'Artagnan! je klical nekdo, gospod d' Artagnan!
—  Tukaj, se oglasi Porthos, tukaj!
Porthos se je veselil, da ostane postelja njemu samemu, če odide d' Artagnan.
Neki častnik se približa postelji.
D'Artagnan vstane napol ter se podpre ob komolec.
—  AH ste vi gospod d' Artagnan ? ga vpraša častnik.
—  Da, gospod; kaj hočete?
—  Prišel sem vas iskat.
—  Odkod?
—  Od Nj. Erainonce.
—  Recite Monseigneuru, da zdaj zdaj in da mu prijateljsko svetujem, naj tudi stori.
zaspim .i tako
—  Nj. Eminenca ni šel spat in tudi ne pojde, in videti vas hoče takoj v tem trenutku.
—  Vrag vzemi Mazarina, ki ne zna spati, kadar bi bilo treba! zamrmra d' Artagnan. Kaj mi hoče ? Morda me hoče imenovati stotnikom? Če je tako, potem mu odpuščam.
In mušketir vstane godrnjajo, vzame svoj meč klobuk, pištole in plašč ter odide s častnikom, dočim skuša Porhos, ki je ostal tako sam in edini gospodar postelje, posnemati lepe kretnje svojega prijatelja.
—  Gospod d'Artagnan, pravi kardinal, ugledavši onega, ki ga je bil poslal iskat, ob tako neugodnem času nisem pozabil, s kako vnemo ste mi služili, in dati vam hočem dokaz za to.
—  Prav! si misli d'Artagnan, to se že dobro sliši.
Mazarin se ozre v mušketirja in vidi, kako se mu je raztegnil obraz. -
—  Ah, Monseigneur....                     v
—  Gospod d' Artagnan, pravi kardinal, bi*li radi postali stotnik?
—  Da, Monseigneur.
—   In želi li vaš prijatelj še vedno postati baron ?
r~ V tem trenutku sanja o tem, da je že baron, Monseigneur.
~ Potem, pravi Mazarin ter potegne iz listnica neko pismo, ki ga je bil že pokazal d' Artagnami, potem vzemite to pismo in nesite ga na Angleško.
D' Artagnan pogleda zavitek, a naslova ni bilo na njem.
(Dalje pride.)
Priloga „Sočb" tt. 87. z dne 25. julija 1908.
Iz ajdovskega okraja.
Podružnica N. D. O,.v Ajdovščini priredi v nedeljo due 26. t. m. ob 4 uri in pol pop. ljudsko predavanje. Predaval bo g. dr,. Gosak iz Trsta o predmetu: »Gmotni položaj delavstva v Avstriji".
Iz tržiškega okraja«
Tombola V Dnino.   --Bralna in,?ersk^4tS^S2^5be 2a *ako kvarno, kajti : druStvo „Ladija" v Devinu priredi  * nedeljo | HZg^^f^l^ naitftrko  s plame-
Devinu priredi f nedelj 16, avgusta t. I. javno tombolo v korist slovenskega otroškega vrtca. Dobitki so : Čin-kvina 100 K, tombola 200 K. Začetek ob 6. uri popoldne. Srečke se bodo, prodajate na dan tombole na več krajih v Devinu. Vsaka srečka stane 40 v.
Pred tombolo in po tomboli bo javni ples na okrašenem plesišču. Svirala bode prva veteranska godba' iz Mavhinj. Vsaki plesni komad stane 20 v. Zvečer se bodo vžigali. umetni ognji. Ker je čisti dobiček namenjen v dobrodelne namene, se pričakuje obilnega obiska.                                         ¦
Odbor.
Iz komenskega okraja.
Z Habrellne. — V nedeljo se je vršil ustanovni občni zbor II. oddelka tržaškega kolesarskega društva »Balkan" in se sledeče konstituiral: Načelnik: Rado Medic, podnačel-nik: Fran Nemec, tajnik: Josip Macarcl,blagajnik : Dragotin Drašček in rednik: Ivan Pertot.
Oddelku je pristopilo takoj nad 20 članov in kdor ima še veselje do kolesarskega športa, vpiše naj se v društvo. Prijave pismena in ustmene sprejema načelništvo II. oddelka tržaškega kolesarskega društva „Balkan" v Nabrežini. Zdravo!
Z Habroilna, — Tombola v korist pevskega društva, ki se je imela vršiti preteklo nedeljo, odgodila se je radi neugodnega vremena na nedeljo dne 26. julija. Začetek po 5. uri.
V nedeljo torej vsi v Nabrežino 1 Zabave ne bo manjkalo. Mladina se bo vrte! a pred tombolo in po tomboli na plesišču v senci košatih kostanjev in ob zvokih dobro-zrnane svetokrižke godbe; neplesalci pa se tudi ne bodo dolgočasili. Tu in tam zadoni pesem iz krepkih goriških grl in še prehitro pride Čas odhoda. Torej kdor se hoče v nedeljo dobro zabaviti, naj pride v Nabrežino na tombolo.
P. S. Gostilničarja Caharija in Tance bosta cenj. gostom postregla z najboljšim vipavcem in kraškim teranom ter z najlepšimi štajerskimi piščanci. Tako bo tudi za grla dobro poskrbljeno.
^ Ob jednem vabimo na naročbo. Še dosti je hiš, kjer bi morala biti »Soča" doma, pa je ni. Rodoljubi, naročajte in širite  naš listi
Družbi sv. Cirila In Metoda je poslala gospa
Ljudmila Mašerova v Kobaridu 30 K, katere je nabrala ob odhodnici g. svetnika Fabijana. Hvala!
Bomba je bila nevarna. — Z Dunaja je  došla   analiza  bombe,  ki označuje
Moll-ov Seidlilz-prašek
je za na Želodcu trpeče neprekosljivo sredstvo
katero ima prednost pred vsemi dragimi dra
stičnimi Čistil, kroglicami in grenclcami.
Cena orig. škatlje K 2 —
Ponarejanje se sodnijsko zasleduje.
Moll-ovo Franc, žganje in sol
za ribanje života. — Bolečine olajšujoče in okrepCujoče sta-rcznano sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake vrste. Orig-. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, I.
Tuchlauben 9.
Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti,
A. Gironcoli.
Domače vestt.
P. n. 19, naročnikom. — Prosimo gg. naročnike, ki so zaostali z naročnino, da jo poravnajo Čim prej. One, ki še niso plačali druge polletne naročnine ali četrtletne, prosimo, naj to storijo v kratkem času.
nom, udarcem ali cel6 le z drgnjenjem.
—  O zločincu ni duha ne sluha. — „Corrierea molči o bombi še vedno!
N« Inženir. — Na tehniki v Gradcu je prestal izpite za inženirja-kemik« Tržačan g. H, Mohorčič.
Boktorlem praia je bil promoviran na gra-škem vseučilišču g. Al. Gustin, c. kr. policijski komisar v Trstu.
Imenovanja deželnega glavarja in podglavarja
se izvrši najbrže proti koncu meseca avgusta, malo pred sklicanjem deželnega zbora,
Odlikovanja. — „Wiener Zeitung" 23. t. m; je priobčila, da je cesar podelil Josipu Zopetti, majorju pešpolka baron Waldstiitten št. 98, plemstvo s pridevkom „pl. Altomare".
—  Kancelijskega adjunkta Alojzija Kogla v Trstu je povodom njegovega umirovljenja odlikoval z zlatim križem za zasluge.
IZ politične SlužIle. — Namestniški konci-pist dr. Livij Ličen, prideljen c. kr. namest-ništvu v Trstu, je imenovan okrajnim komisarjem. Konceptni praktikant dr. Alojz Strasser v Gorici je imenovan namestniškim koncipistom.
Občni Zbor HI. skupine društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Gorici se vrši v soboto dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni pri »Petelinčku" s sledečim dnevnim redom: 1) nagovor predsednika, 2) poročilo tajnika, 3) poročilo blagoj-nik>>, 4) volitev novega odbora, 6) slučajnosti. Na tem občnem zboru razpravljalo se bode tudi vprašanje glede ustanovitve samostojnega društva odvetniških in notarskih uradnikov za Primorsko s sedežem v Gorici. Z ozirom na to so uljudno vabljeni gg. šefi in uradnik), da se zanesljivo udeleže tega zborovanja. Odbor.
Dijaška kuhinja. — Priobčili smo poročilo, iz katerega je razvidno, kako velike koristi za dijake je ta zavod. Ker se na jesen oglasi gotovo še mnogo več dijakov nego v zadnjem šolskem letu, bo treba, da se tudi nabere toliko več za dijaško kukirjo. Zato apelujemo na rodoljube, naj se spomnijo dijaške kuhinje ob raznih prilika«. Vsak dar je dobrodošel!
Obsojen Junak kamenja. —. Pred okrajno
sodnijo v Gorici je bil obsojen včeraj neki Orlando na G duij zapora, ker je vrgel kamen dne" 5. t. m., fco se je deležil demonstracij pred Jelenom".
„Sf«VSP8C" upiz&rja dan na dan hujšo gonjo proti družbi sv. Cirila in Metoda s tem, da roti in priduša svoje somišljenike, naj kupujejo le vžigalice „v korist obmejnim Slovencem", to je tiste vžigalice, ki so napravljene proti družbi 3V. Cirila in Metoda! Rodoljubi ! Poživljamo vas, da kupujete tim prid-neje vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda. Čhr \ fiia bo klerikalna gonja proti družbi, tim Lv> mora dtužba vspevati! To bodi naša parola!
S!mos Sreg&rčlč In klerikalci. — Naš nepozabni slavček leži kleriL.slc^m še vedno v želodcu. Sovraštva do njega ie niso izgubili. Ob njegovi smrti so se kazali njegove ljubitelje, a to je bila samo hinavščina. Gregorčič je poznal te ljudi, zato jim je pa tudi pokazal hrbet. Saj jo vedel, da bi ga najrajše vtopili v žlici vode. Da se danes bavimo znova s to stvarjo, nam je povod listek v zadnji klerikalni „Gorici", kjer sta natisnjeni dve oceni četrtega zvezka Gregorčičevih poezft, ocena „Ljubljanskega Zvona" in ocena »Dom in Sveta". Prva ocena je jako ugodna. »Dom in Svet" je pa obsodil Gregorčičeve poezije kot
»vele in brezsočne plodove onemogle starosti". I To je tako krivična kritika, da se zgraža list-kar »Gorice" z vso ogorčenostjo nad njo. No, iz listka pa izvemo  tudi, zakaj je  taka kri- [ tika. L. 1903. je namreč pisal urednik leposlovnega dela  »Dom in Sveta"   Simon Gregorčiču pismo, v katerem ga milo prosi, naj se on, „naš slavljeni pesnik-ljubljenec pridruži med „Dom in Svetove"  sotrudnike". Gregorčič pa želje ni hotel spolniti in ni postal so-trudnik „Dom in Sveta". -To-j* bil varok, da so klerikalci okrog tega lista bili jezni  na Gregorčiča in ker preje ni bilo nobene pri-' like, da bi se zmaščevali nad njim, storili so to zdaj po njegovi smrti.
Telovadno društvo »Goriški Sokol"  uljudno
vabi vse za telesno in duševno izobrazbo naše mladine unete Slovence na ustanovni občni zbor Ajdovskega odseka »Sokola" v Gorici, kateri se bode vršil v nedeljo dne 26. t. m. ob 4. uri pop. v Ajdovščini v dvorani g. Bratina.
Iz Kanala. — Vojaško-veteransko društvo v Kanalu priredi v nedeljo dne 26. t. m. tombolo, javen ples in konečno jubilejski koncert. Začetek ob 3»/» uri pop. Svirala bode vojaška godba, obstoječa iz 13 mož. K obilni udeležbi uljudno vabi              odbor.
Ni VSekmetSkem shodu v Štanjelu se je zabavljalo tudi deželnemu zboru, ki ga še ni! Klasično! Napadlo se je brez potrebe gosp. okrajnega glavarja sežanskega. Ali res mislijo tisti »raznoteri" govorniki, da bodo take reči koristile kmetu? — Nam se zdi, da so se kakor nalašč skrili za pripravljalni odbor razni zabavljati, da bodo udrihali, pri tem pa nekateri kazali tudi svoj velik apetit po mandatih. Ljudstvo se mora upreti takim za-bavljačem, ki niso vredni drugega nego da se jih prime za ušesa ter požene tje, odkoder so prišli. — Toliko javkajo 1 Naj bi bili imeli lani pamet, pa bi imeli sedaj dva delavna državna poslanca. Tako imamo po krivdi zgagarjev le enega, ki pa mora delati in tudi dela za dva. -~ Kmetsko gibanje, zdravo kmetsko gibanje je vsakemu simpatično, aH iz njega morajo izginiti Zlobci in Vrani 1
Germanlzaclje ob jadranskem morju noče pripoznati graška »Tagespost". Umejemo. — Njen dopisnik iz Trsta pravi, da se ne čuti ne v Trstu ne drugje ob obali nikake germaniza-cije. Navaja šole, ki so v Trstu z nemškim in laškim učnim jezikom, pravi, da Lah, ki hodi v nemško šolo, ostane Lah, drugače pa se sploh ne pozna nikjeri nemškega vpliva; v Trstu se sliši le laški govor itd. — Potem pa po stari nemški navadi hujska Lahe proti Slovanom, češ: Slovani so nevarni Lahom! Slovanske banke se Širijo po Trstu in Lahi se pridno poslužujejo pri njih. Iz dobička se ne podpira Lege, ampak Ciril-Metodovo družbo. In če pojde tako naprej, pravi nemški list, zadene Trst ista usoda kakor Gorico, ki je bila še pred 30 leti čisto laška pa je sedaj slovenska. .
„TsigespostK taji germanizacijo v naših deželah, dasi jo vsi vidimo in čutimo. Vse tajenje ne pomaga nič. Germanizacija je tako občutna, da je združila laške in slovanske poslance v interpelacije proti germanizaciji v primorskih deželah. To je najboljši odgovor na nemško zanikanje. — »Tagespost" jezi, da so uvideli nemško nevarnost tudi Lahi; zato jih opozarja na slovansko nevarnost; naganja jih na Slovane, da bi se nemštvo toliko legije razvijalo ob Adriji, češ, če se dva lasata, ima tretji dobiček. Povedali smo že na drugem mestu, da se utegnejo morda le Nemci v tem pogledu varati'?!
»Podžltaanstva V Jamljah". Zoper doberdob-skega učitelja g. B. je bila podana neka pritožba na deželni šolski svet. Pritožbo je pisala ženska roka, podpisano pa je tudi pod-županstvo v Jamljah. V Jamljah, ni spadajo * pod devinsko občino, imajo sicer podžupana, ali podžupaaskega ~nrada seveda ni. — V Jamljah pa je nekaj drugega. Tam živi slavni nune očka Perinčič in njegova kuharica, k? je pa zopet  nekam izginila.   Sumi se, da je
pisala ono ovadbo Perinčičeva kuharica. Ja-meljski podžupan je izdal, da on ni nič podpisal in ne ve nič o oni ovadbi, ki obsega same laži. — Kdo je torej pravzaprav skuhal ovadbo? Očka Perinčič! Ali ne tisti, ki hodi v Jamljah po svojem stanovanju v Adamovem kostumu ?! — O stvari se bo še govorilo!
KdO BO Župan V GorlCl ? — Drugi teden bo volitev župana v Gorici. Kdo bo župan, o tem smo si na jasnem. Županom bo izvoljen zoper dr. Marani. Sicer je proti njemu dosti radikalnih Lahov v Gorici, to-v mestni očetje ga bodo volili soglasno za župana. Veliki laški radikalci bi rajše imeli dr. Pinavčiga, toda položaj je tak, da bo dr. Marani še naprej vozil z dolgovi obložen voz goriškega munici-pija; zavidati ravno ga ni za župansko čast v Gorici.
V Podgorl je bil v četrtek nekak shod delavstva iz papirnice. Prišlo je nekaj radovednežev poslušat dr. Dermastijo, ki je priporočal štrajk, ker štrajkajo tovarniški delavci na Sorskem polju! Napovedoval je demonstracijski štrajk, če se štrajkujočlm na Kranjskem ne ugodi, in potem splošen štrajk. — V Podgori so že večkrat štrajkali, pa ni bil nikdo drugje ž njimi solidaren. Zdaj pa noj vprizore Podgorci solidarnostni štrajk 1 — Neumen je tisti, ki kaj da na tako zapeljevanje v štrajk, ko pa vendar vedo v Podgori, koliko je delavstvo že trpelo vsled štrajkov, Vedo pa tudi, kako je imel podgorski nune delavce za norca. Ali je dr. Dermastia kaj boljši od Goloba?! — Klerikalci bi menda radi spravili delavce v nesrečo, da bi ea jim potem smejali za hrbtom I
Tujci prihajajo z raznih stranij v Gorico, po deželi pa je v mnogih krajih polno leto-viščcikov, Tako posebno v Tolminu, kjer bi jih bilo vsako leto več, da bi jih le bilo spraviti pod streho!
3 ura Je Ukradel neki 30 letni Herman Konjedic iz Solkana svojemu sostanovalcu. Konjedic je radi tega zaprt v goriških zaporih.
NI dva meseci je bil obsojen laški podanik Peter Maujoš, ker jo ukradel v Tržiču pršut in salame neki Katarini Rebula.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v Času od 26. t. m. do 2. avg.
Vipavsko pevsko dnritVO. priredi v nedeljo 26. t. m. veliko plesno veselico s petjem in dramatično predstavo. Ples in igra se vrši na dvorišču visokorodnega g. grofa. Pri plesu bo svirala godba z Nabrežine.
Edini slovenski optik i Gorici je g. Primožič na Komu. Opozarjamo na njegov oglas, kjer ga priporočamo prav toplo.
Zveza narodnih društev.
Kolesarsko društva »Godca" vabi svoje člane k izletu, katerega priredi danes v Idrijo. (Notranjsko). — Zbirališče kavarna Central   ob   liy2    uri zvečer. — Odhod ob polnoči z vlakom državne železnice   do   Sv, Lucije.   — Oprava kolesarska. — Gg. člani so naprošeni, da se izleta v največjem številu udeleže.   Zdravo! Odbor. Pisani odsek za oskrbo društvene knjižnice v
Šmarjah Pt tiajuljudneje obrača do slavnih društev '. '; cenjenih rodoljubov, da bi po možnosti pripomogli bodisi s knjigami aH v denarju naši do sedaj jako borni knjižnici.
Izobrazbeželjno ljudstvo si želi knjig, zatorej — rodoljubi, spominjajte se pogostoma društvene knjižnice v Šmarjah 1 — Knjje, oziroma denarni prispevki naj se blagovole pošiljati pod naslovom: Bralno in p sko društvo „Školj", Šmarje. Vipavsko. — Oo-iek.
Manufaktnrna trgovina -^g
A. BIS AIL"Gorica v hiši »Monta"
priporoča  ravnokar   dospelo   noYo  poletno
volneno blago za ženske; možka sukna;
1 forštanje; kovtre; odeje; zdravstveno flanelo;
&0~ Vzorci pošt. prosti.
Bralno In pevsko društvo „Krasu i Opatjemselu
vabi k veselici katero priredi v nedeljo dne 26. julija 1.1. Vspored: 1. »Domovini«, godba. 2. Pozdrav predsednika. 3. „V mraku", godba. 4. „Slava delu", poje domafti možki zbor. 5. Volarič: »Venec  slovanskih   pesmi",   godba.
6.  Novak: „Jadranske vile", poje možki zbor bralnega in pevskega društva iz Št. Andreža.
7.  „Zorft° godba. 8. Volarift: »Venec slovanskih pesmi", udarja tamburaški zbor iz št. Andreža. 9. „Hej Slovani", godba. 10. A. Remec: „0j djevojka", poje društvo „Ipavatt iz Mirna. 11. »Spoved", godba. 12. »Črna paradna straža", proizvaja društvo »Nada" iz Sovodenj. 13. »Po jezeru", godba. 14. Vilhar: »Bojna pjesma", poje domači pevski zbor. 15. »Slovenec i Hrvat", godba. 16. »Novopo-ročeni", šaloigra v enem dejanju. Začetek točno ob 3% pop. Vstopnina k veselici 40 v, sedeži L vrste 1 K, II. vrste 60 vin. Po veselici ples 7 komadov 1 krono, posamezni listki 20 vinarjev. V slučaju slabega vremena se visi veselica prihodnjo nedeljo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Bralni In pevsko društvo v Ozeijanu priredi dne" 9. avgusta 1908. javni ples na prostorih g. B. Špacapan. Čisti dobiček bode prispeval društvenim namenom. Torej vsi v O/eljan ! Uljudno vabi odbor.
Trpsko-oMe in gospodarske vesli.
Izlfit Da razstavi I Prago se vrši vsled priglasitve gg. učiteljev, ki žele priti 9. avgusta na vseslovauski učiteljski shod, dne 7. avgusta, namesto 8., kakor je bilo prvotno nameravano. Ugodnejši je ta rok za odhod tudi zato, ker dospejo izletniki v Prago v soboto namesto v nedeljo in imajo v nedeljo Čas ogledati si razne nedeljske.zabave.
Rok za priglasitev k izletu se podaljšuje do 29. t. m. Poživljamo vse one, ki zamorejo žrtvovati svoto K 110'—, ki ob drugih prilikah zadostuje komaj za vožnjo, da se pravočasno priglasijo. Ves izlet je tako urejen, da vsebuje razun zabav mnogo praktičnega in bo nekak nazorni tečaj za vse one, ki zn&jo izkoristiti, kar je posnemanja vredno.
Priglasiti se je pismeno ali ustmeno pri Trgovsko-obrtnem društvu v ulici Sv. Ivana 7.
Drulbi sv. Cirila In Metoda v korist je založil in prodaja na debelo in nu drobno ¦ najboljše čistilo (krema) za čevlje in usnje g. Ivan Keber, trgovec v Ljubljani na Starem.trgu. — To čistilo je kemično preskušeno in priznano kot tako, da se je more opravičeno priporočati kot najboljše. — Priporočamo Ke-bravo kremo že vsled njene kakovosti, priporočamo jo pa še posebno, ker odjemalec te kreme ob enem koristi naši družbi. Nadejamo se, da se udomači Kebrovo čistilo v vseh naših trgovinah in slovenskih družinah prav tako, kakor užigalice družbe sv. Cirila in Metoda.   ,
Izvozi! trg i Sorlcl. — 24. t m. je bilo
na trgu: 10 kvintalov črešenj po 24 K poprečne cene; 40 kvintalov stročjega fižola po 30 K: 80»kvintalov krompirja po 8 K; 40 kvintalov hrušk po 32 K; 10 kvint. breskev po 7o K; 40 kvintalov fig po 32 K; drugega različnega malo.
Non železniška zveza Češko-Trst. — »N. Fr. Presse" piše : Trgovinski minister je povodom poskušnje vožnje parnika »Praga" izjavil, da dobi češka v bližnjem času novo železniško zvezo s Trstom. S tem je imel minister v mislih dovršenje turške železnice. Dela so se znatno zakasnila, kajti prvotno je bilo določeno, da se železnica otvori že. to jesen. Kakor sedaj stoje dela, je skoraj gotovo, da se železnica izroči prometu še le prihodnje poletje.
ljane in okr. komisar baron Schlosser, oba nemška nacijonalca. »Slov. Naroda" poroča, da je minister Gessmann sicer naročil slovenskim klerikalcem na Kranjskem, naj mu pri-poroče nekaj sposobnih slovenskih uradnikov, a oni so v slepi strankarski strasti rajši priporočili ta dva Nemca nego slovenske uradnike, ker so ti — »liberalci". »Slovenec" molči na to   razkritje!
UstlVI I TurSIJI. — Listi poročajo, da se je udal turški paša ter da dobi Turčija ustavo in se kmalu skliče parlament.
To je zmaga Mladoturkov. Po vseh večjih mestih vlada veselje radi proglasitve ustave iz leta 1876.
Politični pregled.
Gosposka zbornica proti ljudstvu. — Dve reči
je napravila gosposka zbornica, pri katerih je pokazala, da nima srca za ljudstvo. Odklonila je znižanje davka na sladkor ter zavlekla per-fekcioniranje melioracijskega zakona. S prvo odklonitvijo je udarila gosposka zbornica zlasti nižje sloje, z drugo pa napravila veliko škodo kmetovalcem. Že tako se dobi bore malo za ljudstvo iz poslanske zbornice, potem , pride pa še gosposka zbornica ter nastopi kar naravnost proti ljudstvu! — Čl8n gosposke zbor niče je tudi ljubljanski škof, vrhni general klerikalcev na Slovenskem. Zakaj se ni potegnil za revno ljudstvo?!
V noto iDlnlsteritvo za javna dala sra vzeta
kot uradnika tudi vladni svetnik Haas iz Ljub-
Razne vesti
Paljsko-rusko pobratlmstvo v Krakom. -~ Ruski
delegati na praški konferenci grof Bobrinski, Lvov in Vlodimirov so v Četrtek dospeli semkaj in bili gostoljubno sprejeti. Opoldne so Poljaki njim na čast priredili banket, katerega so se udeležile najuglednejše osebe krakovskega društva. Na banketu so govorili razni ugledni poljski politiki, ki so vsi izražali željo, da bi se doseglo trajno sporazumljenje med Rusi in Poljaki. Izmed Rusov sta govorila general Volodimirov in grof Bobrinskij. Bobrinskij je končal svoj govor: Mi Rusi uvi-devamo krivico, prizadeto Poljakom in jo obžalujemo. Število dobromislečih in pravico-ljubnih Rusov veduo narašča. Mi se moramo medsebojno vzgajati, da bodemo sposobni za svobodo. Sklenimo prijateljstvo in bratstvo na podlagi složnega dela. Napivam svobodi in napredku Poljske.
»Zveza slovenskih izobraževalnih društev na Kranl-
Sk6filtt se snuje. Upamo, da stopi v najkrajšem času v življenje.
Madžarske pravosodje. — Madžarska odvetniška zbornica je disciplinirala romunskega poslanca Maniu radi tega, ker je imel na svoji odvetniški pisarni romunski napis. Maniu se je proti temu pritožil, a sodišče je ukrep odvetniške zbornice potrdilo, češ, da je Maniu z :omunskim napisom »škodoval časti in ugled" odvetniškega stanu".
Bodoči predsednik pomorske vlade. — Dunajski nFremdenblatt" potrjuje vest, da bo v kratkem imenovan predsednikom pomorske vlade dvorni svetnik Delles, sedanji referent o pomorskih stvareh v ministerstvu za trgovino. O tej priliki se izvrše premembe tudi na vladnem komisarijatu pri Lloydu.
Velika avstro-ogrska eskadra na Reki. — Dne
28. t. m. pride na Reko avstro-ogrska eskadra, obstoječa iz 28 vojnih ladij. To je število vojnih ladij, kakoršne še ni bilo zbrano dosedaj. Eskadra bo imela do 5. avgusta nočne vaje in potem odpotuje. Poveljnik bo admiral Ziegler.
Kmečko zborovanje v Gradcu. — Agrarni zastopniki alpskih dežel brez razlike strank so sklicali za 2. sept. v Gradec kmetski shod, na katerem se bo razpravljalo 1. o starostnem zavarovanju kmetov, 2. o razdolženju kmetij in 3. o poselskem vprašanju.
Slovaški muzej so otvori dno 5. avgusta 1.1. v Turčanskem Sv. Martinu. Nova zgradba je staia 85.000 K, nabranih po prostovoljnih doneskih.
Parni mlin je zgorel blizu Sarajeva, škoda je velika.   Najbrže je zanetila hudobna roka.
V Brusijo SO zaprli več oseb, ki so bile zapletene baje v zaroto proti belgijskemu kralju.
Manevri V Pulju. — 21. t. m. so začeli manevri v Pulju. Udeleževal se jih je tudi tamkajšnji pešpolk. Manevri so se vršili v glavnem na obrežju ter izvajali napad na Pulj. »Sovražne" čete so bile dirigirane iz Trsta proti Rovinju. Manevrov so se udeleževale ladije „Karol II.", „St. Jurij« in »Pelikan«; poveljnik je bil konteradmiral pl. Kunsti. Trajali so manevri 2 dneva.
V. Pra||l je zgorela velika parna žaga za les, last kneza Karola Battenberškega.
Okraden princ — V Francovih varih so vlomili tatovi v stanovanje princa Nikolaja grškega ter odnesli 50.000 frankov in razne dragocenosti.
Idite med vse narode. . . Slovaški duhovniki so se doslej borili za narod. Na deka-natski skupščini v Pruski (trenčinska stolica) pa so se zavezali slovaški duhovniki, da bodo odslej naprej učili veronauk le v madjarščini in utemeljevali madjarske knjižnice. Škof jih je za to blagoslovil.
Revolucija V ŠOll. — Blizu Djakova se jo dogodil v neki ljudski šoli velik škandal. Trinajstletni Mijo Dajanovič je prinesel v šolo nož in se ž njim igral med poukom. Ko ga je učitelj okaral, zaklel je sirovi dečko in se vrgel z nožem na učitelja. No, učitelj je bil jačji. Vzel je učencu nož po kratki borbi. No glej, drugega dne so prišli vsi učenci z nožem v šolo, eden je imel celo nabit revolver s seboj. To je bilo Dajanovičevo seme. Učitelj je seveda odšel po orožnike, ki so učence razorožili. Slavonija je jako Čudna zemlja!
Kupi se
nou ali pa dobro ohranjen
harmonij.
Ponudbe je pošiljati na „ Kmetijsko in izobraževalno društvo v Lokovcu".
Kupi se poštni voz
v dobrem stanju ne velik, take vrste   kakor   se   jih   rabi   po Eurlaniji. Ponudbe je pošiljati na g. Lasiča, poštarja v Renčali.
Štv. 579.
Razpis zmanjsevdlue dražije.
Razpisuje se zmanjševalna dražba za oddajo zgradbe šolskega poslopja za podružnico čepovanske ljudske šole v Puštalah. Sklicna cena je 5300 K.
Načrt, preudarek ir zgradbeni pogoji   se    morejo vpogledati   pri pisanem c.  kr. okrajnem šol.   svetu v navadnih uradnih urah.
Rok   za -vlaganje   pismenih nudeb (kolek   1  K), s  katerimi   treba vložiti tudi 5-odstotno varščino, poteče dne 13. avgusta t. I. ob 12. uri opold.
C kr. okrajni šolski svet
v Gorici, 21. julija 1008. Predsednik:
ATTEMS l. 1.
Anton Kuštrin
trgovec  z jedilnim blagom
v Boriti, iosposka uliGa št 25.
priporoča slav. občinstvu v mestu in j na deželi svojo trgovino jedilnega in'j kolonijalnega blaga na debelo in drobno. Vse blago je prve vrste, cene nizke, postrežba točna in solidna. Blago se pošilja po pošti in železnici, v mestu pa na dom ako žele" gg. odjemalci.
Josip Paiek
naslednik Karala Oufer
prva in edina slovenska  kleparska delavnica v Gorici, ulica sv. Aniona št. 7; (v hiši g. Kopača)
izvršuje vu stavbena in galanterijska dela po iiM.
Posebno se priporoča vsem kmetovalcem za: mehe za žveplanje po zadnjem sistemu, škropilnice za vitrijol, polivalnike za vrte. Novost: ventilatorji za dimnike. Poprave se izvršujejo točno in po zmerni ceni.
SVOJI K SVOJIM!
Pijanosti ni ueč
Uzorec tega čudežnega izdelka SJC0ZA" se poSIJo brezplačno.
More se dati v kavi, v mloku, v pivu, v vinu ali v jedilih, ne da bi pivec to zapazil.
Prašek „C0ZA" učinkuje čudovito tako, da se pivcu pristudi alkohol in vse alkoholne in močno pijače. Ta prašek deluje tako mirno in gotovo, da mu ga smejo dati žena, sestra ali hči dotionika, ne da bi on zapazil, kaj le resnično provzročilo njegovo ozdravljenje.
PraSek „C0ZA" je prinesel mir v tisočero družino, jo rešil ogromno oseb sramote in ponižanja, da, iz takih oseb je celo napravil čvrste, močno in vsakega dola zmožno ljudi. Ta prašek jo že marsikaterega mladeniča spravil „„.,„; ..,, „,.„.,„ „„i      x„ i.._ .•......,_.:*-,              iflgo jQt
a Čudo-
nazaj na pravo pot sreče ter je podaljšal za mnogo let Življenje mnogim osebam. — Zavod, ki posoduje ta čudo delili prašek, pošlje vsom onim, ki zalitovajo knjigo
1600 zahvalami in en vzorec. Dopisuje se v nemškem jeziku.
Zajamčeno je, da je prašek popolnoma neškodljiv.
LOZn   ISLIvuLC  tokottSingfuS
Na pisma je djati znamko 25,  na dopisnice za lOsto
D« |)pirr)Ožič
V Gorici, na Km SI. 13
priporoča vsem gg. v mestu in na deželi svojo bogato izbero optičnih izdelkov, kakor: očala, zlata in iz nikla, stekla in kristala v vseh številkah. V zalogi ima razne- toplomere, daljnoglede, barometre, mikroskope, vage za vino,
žganje itd. itd. Izvršuje vsakovrstne poprave in
dostavlja iste na dom. Postrežba točna, oens zmerne.
Svoji k svojimi
Steckenpferd-
iliiino mlečnato milo
je najnežnejše milo za kožo.
Cenj. dame in gospodje   - pozor
Imate e šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktorla« in najboljšega izdelka.
Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši.
Original-iictoria stroji $&L
uporabi brezšumno.
OriBinal-Vietona strojt^vf
za domačo rabo in obrtne namene.
Original-Victoria stroji LJ3K$
za umetno vezenje- (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.,    u
Orifiinal-Victoria stroji ^nffi:
lek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let.
Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat
si pred nakupom »Original-Victoria
stroje.
Edina zaloga »Original-Tictoria« :,,,,. trojev in dragih Šivalnih stroje?, drokoles um paca«, orožja, mailcije io vseh lovskih ™ prirav pri   tvrdki
KERŠEVANI & ČUK - GOR1.CA
Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delavnica in popravljalnimi IUVA CASTELLO fit. 4.
ANTON CERNIGOJ
odlikovana mizarska delavnica s stroji na električno
------gonilno silo------
GORICA, Tržaška ulica št. 18.
Izdeluje: vsakovrstno pohištvo vseh slogov,
Fazna stavb ar ska dela,......
razna cerkvena dela, - -......
oprave za prodajalne i. t. d......
Po zmernih, cenah 1 -"•H
Izdeluje in ima v zalogi vsakovrstna strngarska in rezljarska dela.
|        Cdino pristni THIERRY-JEV BALSAM
z varstveno znamko nuna v zeleni obleki. Razpošilja se v najmanjši množini steklenica velikost 12/2 ali 6/1 tor 1 patentovana steklenica za družino, primerna za na potovanje za K 5'—. THIERRY-JEVO centifolijino mazilo. Razpošilja so najmanj 2 dozi za K 360. Zavojnina se ne računa. To povsod  znano, domače  sredstvo  se rabi proti
slabostim v želodcu, zgagi, krču, kašljn, zasliženju, vnetju, za rane itd.
Naročila in nakaznice je nasloviti:   A. Thierrv, lekarna pri angelju varuhu v Pregradi
pri RogaŠki-Slatini. — Zaloga skoro po vseh lekarnah.
Josip Rovan
I   l{Oit)isijsl{0  $» a|ei)cljsl{0  podjetje   O   gorici
===== StoM iP& šw. 9. .
Priporoča slavn. občinstvu in trgovcem iz mesta in dežele svojo zalogo izbornih mlevskih izdelkov W. Jochmann-ovega valjč ga mlina iz Ajdovščine. Zastopstvo in zalogo slovečih ilirskih testenin iz «Prve kranjske tvornice Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici«. Zalogo umetnega in naravnega ledu na debelo in drobno. Pri tej priliki uljudno opozarja slav. občinstvo da posluje tudi v zavarovalni stroki in zastopa prvovrstne zavarovalne zavode: »Prvo češko na življenje ie Prage", „Croatia" Iz Zagreba proti požaru, ,,Elomentar" iz Dunaja zoper nezgode.
Blago pošilja se franko vse železniške postaje. Ceniki in pojasnila brezplačno. Gene in tarifi vseskozi konkurenčni. Postrežba v vsakem obziru solidna in točna.
POTNIKI V AMERIKO
Pozor! h*
Pozor!
Kdor koto dobro In hitro potovati i francoskimi parobrodi fes Havro t AaMriko, a«j piS« pred odhodom od doma aa pojaanlla »a naio
11 " najstarejšo firmo                               ,——
Zwilchenbart, Basel (Švica) bilrtlhAiphli L
Za dobro In hitro ekspedlcijo se garantira,   •
m
Naznanilo.
Uljudno naznanjava slav. občinstvu, da sva preselila svojo zalogo  koruze,  otrobi,  ovsa in drugih deželnih pridelkov iz
Starega trg-a štv. 9
v ulico sv. Antona štev. 4
(kjer je bila prej zaloga g. fl. Bozzinija).
Priporočava se za obilen obisk
Laurenčič & Domicelj.
[j               28 LET OBSTOJEČA
strokovna krojačnica pwe vrste
i          za vsaki stan.
Velika izber modernega blaga vsake vrste 90 najnovejši modi in ceneje kot pri vsakem konfekcijonarju. Zaloga vsakovrstnih oblek iz inozemskih in avstrijskih
<      tovaren ter raznovrstnega perila. Blago na meter in gotove obleke prodajam po tako nizki ceni, da lahko vsak-
|                teri kupi pri meni.
Cdina zaloga opraue k uniformam za gospode c. in kr. častnike, uradnike, ! veterane, finančne stražnike, orožnike, občinske redarje, ognjegasce in za častito duhovščino. Dobiva se vse, kar spada k paradnim oblekam, tudi orožje samo v trgovini
m. Poueraj » Gorici
na Irauniku št. 5.
llii zahteuo se pošiljajo uzorci na dom, rad! mere pa pridem osebno.
Peter Cotic
čevljarski mojster
GORICA, Raštelj 32 (v lastni hiši). PODRUŽNICA
v Gosposki ulici štev. 1. nasproti „Ionta".
Sprejema vsakovrstna naročila po meri
in poprave. NaroČila z dežele se razpošiljajo po pošti.
CENE ZMERNE   ~MI
Anton Jerkič
edini odlikovani fotografski zavod za moderno fotografovanje in slikarstvo
Gorica, Gosposka il. 7 elehtrofotografski -••
ZAVOD:
Trs«, Via delle Poste IO, I. nadstr.
Posnemanje izključno pri čarobni električn
razsvetljavi s pomočjo svetilke „Jupiter" do
9. ure zvečer. Suelouna nouost.
Hotel Siidbahn - Gorica
Telovadni frg. - Hotel prvega reda.
V središča mesta, brezpravna lega, tik mestnega parka, najobsežnejši senčnati park, priznano najhlad-neji vrt. Sobe z električno razsvetljavo od K 4*— naprej. Celodnevna oskrba s stanovanjem K 10— Supe po 2 K.
Kdor hoče potovati  hitro in dobro v Ameriko, naj  potuje z parniki največje svetovne parobrodne družbe
„Severno-nemški Lloyd-Bremen".
Pojasnila glede r.en, črt itd. dajejo se zmiraj brezplačno.
Vožnja iz Trsta čez Bremen v New-York
fpp»» traja le 7 dni. -^ffl
Trikrat v tednu se nudi prilika za odpotovati iz Trsta čez Bremen v Severno Ameriko. Izseljence, ki potujejo s parniki severno-nemškega Lloyda sprejmejo povsod družbeni uradniki.
Kdor hoče potovati v Ameriko, naj se obrne na zgoraj omenjeno družbo in porabi priliko, za ugodno potovanje.
===== cene zmerne.                    Dobra hrana. =====
Listke se lahko kupi v Trsta pri
— TRST = Piazza Giuseppina 1.
F. STUMPE
Jrgovsko-obrtna zadruga" v Gorici reg. zadruga z neomejenim jamstvom.
in dobička.
Zguba.		P^ačun		zgube	
IS r                          1		K      1 vin.		K	vin.
M 2 3 4	Bačun upravnih troškov: Izplačani upravni troški za leto 1907. »    obresti]: Izplačane obresti hranilnih vlog    • Kapita izovane obresti hranilnih vlog . Izplačane obresti hipotečnih izposojil •   >           >     zajetega reeskompta	17011 113098 12839 31999 162 8388 34786 5074 355 400	22 80 63 98 | 09 77 57 12	33834 224116 15749 20243	70 18 73 80
	V  letu 1907 za leto 1908 predplačane obresti posojil   .   •...... V  letu 1907 za leto 1906 prejete ob-				
	V  letu   1906 za leto 1907 vplačane V  letu 1907 za leto 1906 prejete ob« V  letu 1907 za leto 1906 prejete ob-»    uprave stavb: bdatki           ...........				
					
	>    bilanco:				
				293944	41
					
Dobička.
;    1 1   2 |   3 4 1    5 6	Bačun vstopnin: »    doneskov k posebni rezervi: Vplačila v smislu § 13. pravil   •   •   • 1 »    obrestij: Prejete obresti naloženega denarja . . Prejete obresti vrednostih listin •   ¦  • 1 Prejete zamudne obresti . '..... Prejete obresti investovane glavnice	K	vin.	K	vin. j
		177792 1159 400 4556 8309 10610 42971 5007 694	23 75 89 76 95 68 28	28 349 5690 251502 5740 |      30633	39 1 39 54 64 45
	V letu 1906 za leto 1907 predplačane				
	Za leto 1907 zaostale obresti posojil V letu 1907 za leto 1908 predplačane Nevzdigiijeneobresti vrednostnih listin »    upravnik troškov: Povrnjeni upravni troški za leto 1907. »    uprave stavb: Predplačila za razsvečavo, kurjavo itd.				
		23272 7360	70 75		
				293944	41
					
Aktiva.
Bilanca za
Bačun gotovine:
Stanje 31. decembra   1907......
>      posojil:
Stanje 31. decembra  1907......
»    naloženega denarja:
Stanje 31. decembra  1907......
»    vrednostnih listin:
Stanje 31. decembra  1907......
*     Wš:
Vrednost »Trgovskega doma« 31. decembra 1907.     .........
Vrednost  »Hotela Sudbahn« 31. decembra 1907.........
Vrednost hiše sv. Ivana......
>     inventarja:
Vrednost 31. decembra 1907. . . . »    prehodnih zneskov:
Stanje 31. decembra 1907......
»    uprave stavb:
Predplačila za razsvečavo, kurjavo itd.
>     obrestij:
Za leto 1907 zaostale obresti posojii Za leto 1908 predplačane obresti reeskompta   ...........
Kuponi vrednostnih listin pro 1907.
310571 62689
42971
5007 '694
31517
2814226
7453
13800
763729 /3418
3617
3763795
Načelstvo:
Gabršček Andrej,
predsednik.
Rovan Josip,               Dr. Šorii Ivo,
predsednikova namestnika.
Dr. Puc Dinko,   Konjedic Rudolf,   Pečenko Anton,   Kocjančič Franc.
leto '		1907.			Pasiva.	
1	Račun deležev:		K	vin.	K	vin.
					;    |	
		Stanje 31. decembra 1907.: 153 glavnih	|			
		deležev a 20 K	3060 . —			
2	»	656 opravil.      »     »   2   » hranilni!! vlog:	1312    —		4372	
						
		Stanje 31. decembra 1907......	2592862	30		
3	9	Kapitalizovane obresti  za leto 1907. reeskompta:	113098	80	2705961	10
						
					610153	47
4	»	izposojil: Stanje 3l.dec. 1907: pri hipot. zavodu	158316	72		
5	»	»       >    »     »   »»MontediPietar obrestij:	143412	14	301728	86
						
		Za 1.1908. predplačane obresti posojil			8388	09
6	>	dividende: 5 l/»°/o dividenda deležem za leto 1906.	1 99	81		
7	»	izplačana v letu 1907...... nagrad:	16	50	83	31
						
		Dovoljene za leto 1906.......	2640	_		
8	»	Dvignjene...........	2440	—	200	1
		sploSne rezerve:				
						
		c' ¦¦'•» 31. decembra 1906......			80800	__ j
9	»	posebne rezerve za morebitne izgube: Stanje 31. decembra 1906......			24564	65 1
10	»	pokojninskega zaklada: Stanje 31. decembra 1906. ......	6150	_.		
11	»	Iz Čistega dobička za leto 1906.   .  . zgube in dobička:	1150	__	7300	
						
	-----	Cisti dobiček za leto 1907.    ....			20243	80 j
					3763795	28
		Nadzorstvo:				
		Dr. Treo Dragotin,				
		predsednik.				
		Križnic Anton,	Furlani Franc			
		predsednikov name-..iK	zapisnikar.			
Zajec Alojzij,      Drufovka Ivan,       Drašček			Kari,      Kri		žman Ignacij,	
		Oblokar Ivan,	Ca ha rija	Iva	n.