vompni*
vmtt3»so
TOVARNA
vei je - iiudume
D-Per
INFORMATOF
159/1971
5000017776,1
lil II
COBISS a
GOSPODINJSKE
VELENJE, 26. MAJA 1971

STABILIZACIJSKI PROCESI TEČEJO DALJE
KAKO SE BO TO ODRAZILO V NAŠI TOVARNI —
IN KAKO NA NAŠIH OSEBNIH DOHODKIH?
Vsak dan slišimo kaj novega o stabilizacijskih ukrepih. V teku so prizadevanja, da bi stabilizirali naše gospodarstvo. Da bi stabilizirali vrednost dinarja.
Tudi mnogo kritike slišimo na ta račun. Največ pripomb je seveda na zvišanje cen. Tu smo namreč kot potrošniki najbolj neposredno prizadeti. Čutimo, da naši osebni dohodki ne rastejo tako hitro, kot cene. Bojimo se, da bi se naša kupna moč zmanjšala. To bi pomenilo znižanje našega življenjskega standarda.
Nekateri znajo gledati še malo dlje. Vprašujejo se, kako se bodo ti procesi odrazili v naši tovarni. Kar poglejmo!:
Zaradi stabilizacijskih prizadevanj so se podražili reprodukcijski materiali, energetska sredstva, transport, pošta.
Najbolj enostavno bi bilo, da naše proizvode podražimo za toliko, kolikor večji so naši stroški. Navidezno je taka računica pravilna. Toda kakšne bi bile posledice? Zmanjšala bi se prodaja. Ne smemo pozabiti, da širok krog potrošnikov tudi čuti posledice stabilizacijskih ukrepov. 2e zdaj potrošnik težko prihrani sredstva, da kupi naš gospodinjski aparat. Če bi mi svoje proizvode podražili, bi ga kupil še težje. Pojavil bi se zastoj v naši prodaji. Kaj bi
to pomenilo za našo tovarno in za slehernega izmed nas, ni treba razlagati.
Jasno je torej, da je treba iskati rešitev v našem delu. Pri delu moramo prihraniti sredstva.
Vsi vemo, da je to mogoče. Le vsi moramo stalno na to misliti in v tem smislu delati.
Ogromno sredstev lahko prihranimo, če dosežemo samo štiri skupne cilje. Dosegli jih bomo, če jih vsak od nas sprejme za svoje osebne cilje. Sleherni mora sam narediti takle sklep:
—	Moj cilj je, da povečam storilnost in v istem času naredim še več, saj bo ta način tudi moj zaslužek večji.
—	Moj cilj je, da preprečim okvare in zastoje na stroju, ker vsaka okvara in vsak zastoj staneta veliko denarja. Naj ta denar ostane raje tovarni in meni.
—	Moj cilj je, da naredim še manj škarta. Moje delo mora imeti svoj efekt. Ne pa da izdelam komad, nato pa ga mora kontrola zavreči med škart! Izdelati moram dober komad, da dobim tudi plačilo in da ne uničim materiala.
—	Moj cilj je, da za isto število proizvodov porabim manj materiala. Skrbeti mo-
ram, da se nič ne izgubi. Koristno moram porabiti vsak vijak, vsako matico, podložko, kovico, vsak papir in drugo. Tudi onemu, ki dela na sosednjem delovnem mestu, ne smem dopustiti, da bi razsipaval s takim materialom. Kajti to gre tudi na moj račun.
Popolnoma jasno je, kako bo, če bomo vsi delali v skladu s temi cilji: Imeli bomo več. Tudi za naše plače. Za stanovanja. Za nadaljnji razvoj naše lepe tovarne.
Z enim stavkom: Naša tovarna bo še bolj stabilna. Vsak resen delavec pa si želi delati v stabilnem podjetju, ne pa v takem: »od danes do jutri«.
Samo v stabilnem podjetju nam bo zagotovljena eksistenca, to je, delo in primerni osebni dohodki. In samo od stabilnega podjetja lahko pričakujemo tudi možnost zaposlitve naših otrok.
Zato moramo z vedno večjo storilnostjo in z vedno bolj kvalitetnim in gospodarnim delom skrbeti za večjo stabilizacijo v naši tovarni. Neglede na to, koliko uspešno teče stabilizacija drugje, to je izven našega podjetja. Mi dajmo skrbeti za našo tovarno, pa nam bo šlo dobro!
Zato preberi še enkrat, katere štiri cilje moraš zasledovati pri svojem delu! Imej te štiri cilje pred očmi vsak dan! Ob vsaki delovni operaciji!