295. številka. Ljubljana, sredo 28. decembra. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD Izhaja, ysak dan, izvzeniai ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejt-man za avatro-o gerska dežele /.a celo leto IG gL, za pol leta 8 gl. «a četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 18 gUL, za Četrt leta :! ^!d. 80 kr., za en mesec 1 *ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 ki. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje debele toliko ve&, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in «a dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljane za četrt leta 2 gld. 50 ki., po pošti pnd/Mimn za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste G kr., če se oznanilo enkrat tiska, S kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Ureduištvo je v Ljubljani v Franc Koltuanovej hiši ^gledališka Btolha*1. Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L J. administrativne stvari, j« v „Narodnoj tiskarni" v Koiiuanovej hiši. Vabilo na naroćbo. Gg. naročnike, katerim s koncem tega meseca naročnina poteče, prosimo, tla jo o pravem času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino: „SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto......13 gld. — kr. n pol leta......6 „ 50 „ „ četrt leta......3 „ 30 „ „ jeden mesec.....I „ 10 . Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr, za četrt leta. S pošiljanjem po po ž ti velja: Za vse leto......16 gld. — kr. » Pol leta......8 „ - „ n četrt leta......4 „ — „ „ jeden mesec.....I ., 40 „ Znižana cena za gg. učitelje in dijake odpade po novem letu. TJprmmištvo „Slotu Naroda*'. \ ljubi Jani 26. decembru. —.r.— Kdor stvari objektivno in mirno premišljuje, pričevati mora, da je naš list uže mnogo časa izogibal se vsakemu prepiru, kateri bi bil morda po nepotrebnem širil jezo in srd. In ravno naša mirnost postala je bodoč trn v peti nekaterim ljubljanskim gospodom, ki menijo, da stoji mogočna stranka za njimi, in da je tist suh listič, kojega izdavajo po trikrat na teden, glasilo slovenskih duhovnikov. Da to nij tako, o tem se mi lehko prepričamo vsak dan, in sicer iz dopisnic, katere .li Listi iz tujine. XX. (Dnevniških črtic št. 6.) Barcelona 15. septembra 1880. Zdaj sem uže poldrugi mesec tukaj in skoro mi bode oditi. Zdi sa mi tedaj primerno, da zberem vse, kar sem v času svojega tukajšnjega bivanja zabeležil važnega. Pred vsem naj na kratko opišem mesto. Barcelona, glavno mesto provincije Katalonije, je prvo trgovsko mesto Španske in za Madridom največje ter najimenitnejše, a v mnogem oziru mora se imenovati prvo sploh. Zgodovina Barcelone seza do 1. 218. pr. Kr., kajti o tem času se sodi, da je bil ustanovil jo Hamilcar Barca ali Hanibal Barcinus. Nekateri pa trdijo, nam o tej zadevi prihajajo iz duh o j venskih krogov. To čutijo dobro tudi oni gospodje in z grozo opazujejo, da si pridobiva naš list dan za dnevom več simpatij v krogih, katere so oni do zdaj za svojo domeno smatrali. In zavest imajo, du bodo morda nekega dne brez armade stali pred slovenskim svetom, kar bi bila po vsem zaslužena usoda. Sveto pismo pravi, da je v nebesih več veselja nad jednim grešnikom, ki se je spo-koril, kakor nad devet in devetdesetimi pravičnimi. Te besede svetega pisma v „Sloven-čevej" redakciji menda ne veljajo nič, ker uže nekaj mesecev sem hoče in zahteva ta list, da moramo mi pri „Slovenskom Narodu" po vsej sili biti in ostati brezverci, katerim je vera le „farška domišljija". Mi dobro sprevidimo, kaj bi ti gospodje radi imrli. S tem večnim dre-ganjem, zbadanjem in zavratnim suvanjem hočejo nas provocirati, da bi nam v srdu ušla tU ill ta 111 k pOVTffttO premišljen«, bouodic«, ko. tero bi oni potem raztrgali, kakor raztrga po-stojina svoj plen, katero bi devali pod lupo ter vohali po njej za najmanjšo pegico, da bi koneČno z važnim obrazom pred svet stopili, zavili oči ter zakričali : glejte, Boga proklinjajo! Ali tega veselja ti gospodje, ki imajo po tem takem več veselja nad jednim nespokor-jenim grešnikom, kakor nad devet in devetdesetimi pravičnimi, doživeli ne bodo ! Naš listje glede verskega svojega stališča uže mnogo' krat izrekel načela, po katerih se je ravnal do zdaj in po katerih ravnal se bode tudi v prihodnje. Da so ta načela prava in dobra, o tem se lehko vsak dan prepričamo, kakor rečeno, iz dopisnic, koje nam dohajejo z duhovenskih krogov. Da so ta načela prava in političnemu da je še starejša. Za čt»sov rimljanskih bila ju Barcelona kolonija s posebnimi pravicami in spadala v vrsto petero španskih mest s pravicami rimljanskimi. Pozneje vladali so, kakor v ostalej Španiji, več stoletij Mavri, dokler po njih pregnan ji 1. 985. nijso zavzeli vladanja domači „conti" do I, IloO. Bil je to čas velike slave, katalonske laiiije plule so po vseh morjih in donašale bogatstva iz raznih dežel. L. 1391. bilo je pod kralji Aragonskimi veliko preganjanje Židov, katere ro morili. Francozjc obsedali so mnogokrat Barcelono in jo zasoli začasno, zadnjikrat leta 1808. Grozna žolta mrzlica, zatrošena po ladij ah iz kolonij, opu stošila je mesto strahovito 1. 1821. in mnoge revolucije v novejšem času delale so mnogo škode. L. 1840. vnela se je revolucija in kraljica Kristina-morala je pobegniti, 1. 1842. na je general Espartero bombardiral mesto skozi 13 ur in prouzročil neizmerno škodo. slovenskemu dnevniku, ki nij cerkven list, primerna, o tem so nas prepričale izjave, ki so nam došle iz visokih in morda tudi iz najvišjih slovenskih duhovenskih krogov! Kako pa slovenski duhovniki sami sodijo o „Slovenčevih" napadih, to jasno kaže sledeča dopisnica, ki nam je d o Š1 a tudi iz duhovenskih krogov. Ta dopisnica ozira se na zadnjo številko „Slovenčevo" ter se glasi tako-le: „SlovenecJ prodaje v zadnjem listu svojo firmo ljubljanskoj kdpi obrtnikov, tistim obrtnikom, ki so na vsa usta povedali, da jim je Slovenec ali nemškutar vse jedno in ki so pripravljeni na Slovence ravno tako udariti, kakor na Turka — ob priliki. Moj tovariš mi je Z veseljem prinesel naznanilo o tej ponudbi v „Slovenci", češ, „zdaj bomo vsaj mi uže jedenkrat rešeni Haderlipove firme, ker se je prava koža tega „organu" pokazala". „Da, „Libera nos Domine", pristavim, a ne toliko Haderlapa, on je nedolžen, temveč moža, ki z,a ujim stoji in ki Iz togote bljuje Črne pene, zato, ker „Slovenski Narod" neče in neče pisati, „da je vera le prazna farška izmišljija". In ta mož hoče imeti patent od „duhovenskih" organov, patent za prodajo katoličanstva! Ti pa, „Narode", odgovarjaj, ne z besedo, temveč — kakor do zdaj — z dejanjem tudi po novem letu. Večji postaneš!" Po svetu, kojega nam ponuja ta dopisnica, hočemo se v istini ravnati tudi v prihodnje. In s tem naj je konec besedovanja! Družinsko življenje in pa delo v fabrikati. —n. Človek je socijalno bitje; Izvira iz družine, na katero je navezan vse svoje življenje. Posameznik kakor tudi vse ČloveStvO more vršiti svoj poklic toliko bolj, kolikor bolj se Lego ima kaj lepo v rodovitnej planjavi, od jedne strani obrobileiiej od gor, od druge od morja. Visoko nad mestom stoji utrjen grad Monjuich (Mona .Jovis), tudi Morite Tabor imenovan, ki dominira ne sto in vhod v luko, poleg tega pa je še močan fort, ki brani v -top v luko, tako, da bi težko bilo sovražnim ladi-jam približati se. Prebivalcev šteje Barcelona nad 200 000, Čilo in delavno ljudstvo in lolo umetnoljuhno, kar se vidi tudi v mnogih, lepih n velikih gledališčih. Nij mala naloga v najbolj vročih mesecih hoditi poslušat italijansko opero, a vender je bilo vedno mnogo občinstva v prijetnem, jako elegantno in praktično zgradjenem gledališči. V nedeljah bili sta eplo po dve predstavi, kajti bilo nas je dvojna kompanija, da smo se lehko vrstili, ker poje se vsak dan. Kakor je Barcelona za trgovino in industrijo prvo mesto Španske, tako je imela od nekdaj posebno politično važnost. varuje izvirnost družinskega življenja, popol- j nost družine, v katerej modra žena čuje kot i vestalka domače ognjišče, v katerej imata očetova avtoriteta in siva starost nalogo narodno tradacijo izročevati novemu pokolenju, ter je odgojevati k spoštovanju kreposti, k delu in previdnosti. Kakor je človek navezan na dru žino, tako je družina navezana na imetje, na primerno last, in brez lasti se še misliti ne more pravo družinsko življenje. Kolikor časa in kjer je cvetela družina, toliko časa in tam je človeštvo tudi napredovalo sicer polagoma, a pri tem nr.ravno. Ali prišla je doba, ko se je nekaterim vplivnim učenjakom naravno napredovanje jelo dozdevati prepočasnim in napravili so v pre-velikej gorečnosti in napačno razumljenej svobodi naskok proti naravi učeč, da je človek popolno svoboden in nikakor ne odvisen od družine in d>*. imetje nij družinsko ter da sme vsak svoj del porabiti, kakor mu drago. Nekateri so zašli tako daleč, da so se kar brez ovinkov potegovali za razpad družine. Ta nauk 8e je pozakonil in družine so se jele rušiti ali mesto najbolj naravne avtonomije očetove avtoritete je nastopila vsegamogočna država, mesto pričakovane svobode pa uničevanje sla-bejšega po svobodnej konkurenci. Prej nerna-ničev skoro biti nij moglo, a zdaj se čudom čudimo vsak dan določneje videč, da ne napredujemo, temveč da se vračamo v starodavno dobo, da bodo naša velika mesta kmalu podobna Atenam, kjer je bdo 20.000 meščanov, 10.000 metekov a 500.000 robov in Rimu, kjer je bilo 2000 bogatih optimatskih rodbin, 400.000 revežev in jeden milijon robov; videč, da se tudi' nravstvenost pri vedno množečem bo luksusu na jednej strani in pri vedno množečem se uboštvu na drugej utranl bliža uta rorimskej razuzdanosti. V najdrastičnejšem svitu se pa kaže riai zdanji položaj v fabrikah. Nekateri rimski bogataši so imeli po 20.000 robov, Crassus je imel samo za arhitekturo in tesarstvo 500 mož in do tega števila so se u?.e vspeli spe-kulantje fabrikantje, naj so posamezni kapitalisti ali cele kapitalistične družbe. V fabrike vro ljudje, bodi si prisiljeni, ker jim je imetje in družinsko življenje razpalo, bodi si neprisiljeni, odtegnivši so družinskej disciplini in hoteč živeti v prostih urah, kakor jim drago, brez vsacega nadzorstva. Stanovanja imajo po-samna ali pa preskrbi kak spekulant barake, v katere se jih ne po družinah ampak po partijah napodi kakor čmrljev v luknjo in tako bivajo v vsej drugej kakor v družinskej Vsi španski kralji morali so posebej priseči na katalonske postave, in še dandenes uživa mesto posebne privilegije in predpravice. Trgovina je jako živahna, v luki je vedno polno velicih ladij vseh narodov, ki privažajo in odvažajo blago. Našel sem tudi dve avstrijski ladiji, jedno z Reke „Nadvojvoda Maks", a drugo manjšo z Istrskih otokov. Nagovoril sem pomorščake prve v hrvatskem jeziku, in radostni so bili, slišati v daljnej tujini domače glasove. Kramljali smo delj časa in pogostil sem jih s smotkami, ker nijso smeli z broda, ki je stal tik velicega molo, kateri je dolg 125 metrov in širok 16 metrov. Bila je namreč nedelja in imeli so stražo na ladiji, drugi pa so sprehajali se po mestu. Jedna najlepših promenad, kar sem jih še kedaj videl, je takozvana „Itambla", široka ulica z velikanskim drevoredom starih in visokih platan, pod katerimi se seta vsa gospoda atmosferi, srkajo v se življe razpada človeške družbe in izgube popolno zavest i sreče i 1 težav in skrbij družinskega življenja. Kadar ' potrka bolezen ali starost, vstopi precej največji jedinščina, ker da bi si kaj prihranili, ne pripušča niti lehkomiselaost niti pičla plača. Fabrike so se brez potrebe pomnožile ter zategadelj več producirajo, kakor je mogoče spečati, nastane zastoj in delavci so brez zaslužka, mogočnejši in bolj pretkani kapitalist uniči druzega in s tem uniči tudi delavce, pride nova mašina, ki more toliko narediti kot sto delavcev, in plača se tako pomanjša, da jih mora sto delo zapustiti. Zdaj je tak delavec v slabejšem stanji od rimskega roba. kajti tega je večinoma njegov gospodar živel, da si tudi pičlo. Kam se če obrniti, ker je nramo in dostikrat tudi fizično pokvarjen, ker se v f>>briki nij ničesar uavadil razen kakega mehaničnega potegljeja, a odvadil vsega, kar je prej dobrega znal. Ne kaže mu druzega nego postati vagabund in kandidirati za kaznilnico. To premišljujoč, moramo pač zavidati one, ki so oddaljeni od središč tacega napredovanja in pri katerih ima še naravna tradicija več vpliva nego razrušujoči zakon, kateri so si tako ohranili neskaljeno družinsko ž;vlje-nje. Ter quaterque beatus, qui procul negotiis rus suum fodit. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje «L«kž«»le. V Ljubljani 27. decembra. Tržaškim poslancem nijso prav dobro ugajale besede, ki jim jih je govoril presvitli vladar. Poslanec dr. Rabi odložil je uže svoj mandat in skoro gotovo odložita tudi druga dva levičarska trzaSka poslanca Teuschel in dr. vVittman — če nijstu uže stonla — mandate. Tržačanje so razjarjeni na te svoje kukavice. Depretis pa še vedno namestnikuje! VlMlIlJ«* vitežki križec svojega lastnega Franc Jožefovega reda in v ocenitev njegovih z»-služuih, rodoljubnih, občekoristnih in Ijudo-milih del I. 1868. naslov zdravstvenega svetovalca premilostljivo podeliti blagovolilo. Mi želimo čestitemu starčku še mnogo let, in upamo, da bode svojemu narodu do groba ohranil gorko ljubezen, katero je do zdaj zvesto gojil v blagem svojem srci! (To bijografijo o poštenem Slovenci, kojemu siva starost nij pogasila ljubezni do našega naroda, vtprejeli smo z veliko radostjo. Priobčujemo jo, v spodbujo in v očitanje tistim kmečkim slovenskim sinovom, ki v svo-jej starosti v visokih službah poslujoč teptajo z nogami spomine svoje mladosti! Ur.) Iz Orelika 23. decembra. [Izv. dop.j (Roditelji, pazite na otroke!) Pri vsakej priliki, zlasti v nesrečah se vpije in zabičuje starišem, naj pazijo na nedoraslo deco, toda v mnogih slučajih brez uspeha. Minulo nedeljo je šel gospodar hiš. št. 46 k po-poludanskej službi božjej, gospodinja pa k bo-sedovim vasovat, pustivši štiriletnega dečka na ognjišči pri plapolečem ognji. — Cerkveni ključar, ki je ravno v cerkev šel, vidi omenjenega dečku z gorečo srajčico letati v šupo. Naglo ga popade in pogasi obleko, toda dete je po trebuhu zelo opečeuo in sežgano, ter bode komaj okrevalo. Kaj koristi plakanje in ihtenje matere, vse isto ne odtegne otroku strašnih bolečin. Takova malomarnost in ne-skrbuost zasluži najostrešjo kazen ! A k sreči se je primerilo, da je šel ključar mimo in zaprečil veliko nesrečo, kajti v šupi je bilo nakopičeno slame in sena. — Torej, roditelji, spametite se in ne puščajte otrok brez varuhov ! Domače stvari« — (Deželni glavar kranjski gospod grof Thuru) bil je 22. t m. od Njegovega veličanstva sprejet v avdijenci. — (F akcij oz na opozicija.) V letošnjem zasedanji deželnega zbora, v istej seji, ko je prišla upravna reforma na vrsto, je očital g. dr. Zarnik našim nemškutarjem, da delajo vladi lakcijozno opozicijo. Na to je g. Kaltenegger vstal in se izrazil v imenu svojih tovarišev, da mora on tako očitanje o 1 sebe in od svoje stranke odbijati. Besede piesv.t-lega cesarja, ki jih je govoril tržaškej deputaciji, so zdaj pokazale, da je bilo to očitanje utemeljeno in opravičeno. — (Nov list za koroške Slovence. ) Tega časopisa ne bode izdajala družba sv. Mohorja, nego nekateri celovški rodoljubi, kateri si bodo postutili s tem listom spomenik za vse večne čase! — (Pri zadnjem čitalničnem občnem zboru) izvoljeni so bili ti-le gospodje v odbor: dr. Zupanec, Valeuta, Ravnikar in Kadilnik, vsak s 51) glasovi; Hribar, KreČ in Pfeifer, vsak z 58 glasovi: dr. Bleivveis K. s 57 glasovi; Pakič z 56 glasovi; dr. Tavčar s 55 glasovi; Tomic z 51 glasovi; dr. Mosche s 44 glasovi; Sos i, 38 glasovi; dr. Papež in Drenik s 35 glasovi. Novemu odboru naložila se je naloga, da naj skrbi, da se osnuje odbor za Bleivveisov spomenik. V istini je želeti, da se ta odbor jadrno osnuje. — (Občni zbor dramatičnega društva.) Želeti je, da bi se današnjega občnega zbora udeležilo prav obilo ljubljanskih udov. Odbor potrebuje delavnih udov, in jako koristno bi bilo, da stopi v njega kaj mladih močij, ki so se dosedaj vedno v zatišji skrivale: Zatorej naj pride vsakdo, kdor je v Ljubljani, da ne bode s.uno dosedanji odbor predstavljal tudi občnega zbora! — (Prečast. g. Simon Gregorčič ), kaplan v Rifenberku, je šel zaradi telesne slabosti v začasni pokoj. Pri tej priliki mu je občina izrazila svojo ljubezen in posebno spoštovanje s tem, da ga je starešinstvo z jedno glasnim sklepom imenovalo za častnega občana Ritenberškega. Starešinstvo je govorilo iz srca vsem Riienberčanom, kateri ne pozabijo nikdar svojega najboljšega kaplana in učenika. „Soča". — („Slovenekega Pravnika1') št. 12. prinesla je naslednjo vsebino: Dr. Jauez vitez Bleivveis-Trsteniški. j — Obsodba zaradi nepoštenih ravnanj pri kreditnih opravilih (postavu za (Jalicijo od 19. julija 1877, št. 66, drž. zak.) nij dopuščena, ako se je obtožba povzdignila zavoljo ponezvestenja po proti-pravnej prilustitvi zarubljenih rcčij. K §. 267 kaz. pravde. — Pravda za lastninsko pravico, — Zakupojemnik zamore b& z uspehom upieti eksekuciji visečih plodov na zemljiščih njemu v rabokup izročenih, dovoljenej proti zakupo-davcu. — BSchweiggeld". — Dvojni zakon. — Razžaljenje svečenika pri izvrševanji cer • Ker ondu nij bilo vojaškega zdravnika, je 1. 1835. in 1836. zdravil obolele vojake ondotne posadke, ter jim je posebno o Času razgrajajoče kužne kolare izvenredno služil z najboljšim uspehom in z največjo skromnostjo. V kaznilnici in pokorilnici prihranil je s svojim previdnim in skrbnim, modro premišljenim in pravičnim ravnanjem državnemu zakladu znatne, od oblastnije priznane svote, pridobil si je pa zraven tega tudi zaupanje in spoštovanje mu izročenih jetnikov. Ko se je v Kopru poslavljal, mu je občinski predstojnik izrekel popolno zadovoljnost vsega prebivalstva, katero si je pridobil za časa dveh kužnih kolar, kakor tudi v navadnih zdravstvenih razmerah onega kraja s svojo čilo gorečnostjo, z neutrudljivo marljivostjo in a svojo klinično spretnostjo. Svoje poslovanje kot mestni lizik v Trstu je pričel 20. majnika 1838. 1,, ter je opravljal to važno službo do 13. aprila 1873. 1. Ta doba je v zdravstvenem oziru jedna najznamenitejših in najnevarnejših, kar jih je to mesto doživelo. Šest kužnih kolar, mej katerimi se moreta dve glede razširjenosti in sil-nosti meriti z najbolj molilnimi kužnimi ko-larami v Evropi, in štiri menj razširjene, pa oziroma ravno tako pogubonosne bolezni ljudske taistega imena, šibale so prebivalstvo tega mesta, ter so njenn, ki je bil izvrševalni ud osrednje komisije pri vsakem navalu stavile nalogo, katera se je dala rešiti le z največjim naporom in z železno vstrajnostjo. Izvršil jo je vselej v popolno zadovoljnost prebivalstva, kakor tudi visokih in najvišjih oblastnij, s svojo srečnostjo v sredi največjih nevarnosti j, katere so ga noč in dan obdajale, s svojim na pravo človekoljubje oprtim čutom za dolžnost, s svojo neutrudljivostjo y prenašanji najtežavnejših naporov in s svojimi prejšnja leta pri kužnih kolarah pridobljenimi skušnjami. Na tržaškem učiteljskem izobraževališči, katero je bilo 1848. 1. preustrojeno, je predaval tri leta brezplačno antropologijo in v obče razumljiv nauk o zdravji z najboljšim, tudi na višjem mestu hvaležno priznanim uspehom. Pri c. kr. namestništvu namestoval je večkrat prvega deželnega zdravnika, spolnujoč ob jednem svoje uradne dolžnosti, kot mestni fizik. Služboval je tudi mnogo let pri asentnej komisiji, bil je pet let ud stalne zdravstvene komisije, 1. 1873. pa je bil vsled lastne prošnje kot mestni fizik dejan v zasluženi pokoj. Zdaj deluje uže od 1870. 1. kot ud tržaškega zdravstvenega sveta, in dasi je kamenit em tlaku, a nij bilo čuti stopinj, ko da so vsi v copatah. Samo oficirji in podoficirji imeli so škornje. Spomina) sem se pravljice, da so tudi pri nas nekdaj oglasili se vojaci ogibkega regimenta pri raportu, naj bi jim bilo dovoljeno, da smejo marširati — bosi. A vender mora biti tako obuvalo praktično, kajti narodno je in sploh se nosi v deželi. Saj so tudi naši vojaci v Dalmaciji radi segli po opan-kah, ki so jim najbolj služile. A kora v no je Barcelona tako staro mesto, vender starinskih zuamenitostij ne hrani mnogo. Zanimljiva in originalna je gotična katedrala iz 14. stoletja, palača guvernerja pa arzenal in mnogo učenih zavodov. Mnogo je industrijalnih zgradb in fabrik, kar je naravno, ker je tu središče vse trgovine. Stari del mesta tik morja je kakor vsa stara mesta tesen in ulice ozke, temne in tudi umazane. Zato pa ima novejši del mesta jako široke ulice in velike prostore, lepe palače in moderne zgradbe, in bode mesto velikansko, kadar sc dozida vse, kakor je načrt. Luka je malo zanemarjena in se še le zdaj zidajo škarpe ob bregu proti glavnej strani mesta. V tem oziru se pač ne more Barcelona primerjati z Genovo, komaj morda z našim Trstom, akoravno po broju ladij soditi trgovina daleč presega ono Trsta, posebno kakor so sedaj razmere Trsta skozi dalje bolj neugodne. Končno naj omenim še jedne znamenitosti Španske, to so namreč „boji z biki", tukaj „corrida de los torros" imenovani, sicer barbarične igre, a Španjolom tako na srce prirasle, da nobena velika slavnost ne sme minoti brez njih. Ker je bil tu vsakoletni veliki sejm ravno pred mojim odhodom, bile so v velikej areni dve taki „eorridi", katerih jedno sem šel gledat Ne bodem obširneje po-pisaval tega trpinčenja ubozih živalij, kajti razumeti nijsem mogel, da civilizirano ljudstvo še dandenes more s tako strastjo gledati kaj jednakega. Pojali in begali so ubozega bika „torreros" — to so pešci — in „pieeadori" — to so konjanici — ter mu zasajali v život male sulice s trakovi opletene. Dva konja končala sta pod ostrimi rogovi zdivjauega bika, ki jima je zaeadil jih globoko v prsi, a jezdeca rešila sta se komaj. Končno pa se prikaže glavni matador. imenovan „T espada", ter s kratkim mečem kakor blisk sune bika v tilnik, da se mrtev zgrudi. To je vrhunec, občinstvo pa ploska in zmagovalcu miga z rutami in tudi meče cvetice. Dostikrat pa se prigodi, da teče tudi človeška kri, mnogi pot ostane kateri gonil cev mrtev ali pa hudo ranjen. Tako zabavajo se „ponosni" Španjnli. De gustibus non disputandum! J. N. kvenega opravila. (§. 303. kaz. zak.) — Kriva prisega po §. 199. lit. a kaz. zak. je kažnjiva, akoravno so v prisežnej formuli pravni pojmi obseženi. — O pravnih reformah. VII. Ju-stičnega odseka razgovor o načrtu novega civilnega pravdnega reda. — Raznosti. — nSlo-venski Pravnik" izhajal bode še v letu 1882. Uredništvo naznanja v vabilu na naročbo, du bode v letu prihodnjem prinašal zanimljive članke za župane in župnike. Listu je cena za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld. Izhaje po dvakrat na mesec. Uredništvo in uprav-ništvo je v Frančiškanskih ulicah štev. 16 v Ljubljani. Tujci: 27. decembra: Pri Slonu t Sejza iz Trata. Pri Mulići: Steger iz Gradca. Dunaja. — pl. Pattletig iz Gorice. — Bauer z Vabilo na naročbo. I.eto je preteklo, kar suio slovenskemu občinstvo podali prvo številko pravoslovnoga slovenskega lista. Od tedaj ukoreninil so je list uže nekoliko mej slovenskimi pravniki, tako da zdaj prestopimo ž njim v drugi tečaj. Podpirali so nas vrli in navdušeni narodnjaki, za kar jim iskreno zalivalo izrekamo v svojem imenu, ker so nas podpirali, in pa tudi v imenu milega slovenskega naroda, za katerega blagostanje in napredek borimo so tudi s „Slovenskim Pravnikom". „Slovenski Pravnik" se je v teku prvega tečaja udeležil srditega boja, ki so ga nam zopet in po ne- potrebnem zanesli v deželo, to je tistega boja, ki ga uže od nekdaj bijemo zaradi slovenskega uradovanja Z veseljem smemo naglašati, da je bil uspeh tega boja ugoden našemu narodu. Nij sodnije več na Slovenskem, da ne bi sprejemala slovenskih vlog, in s ponosom moramo poudarjati, da većina sodnij posebno na Kranjskem, od visoke deželne sodnije v Ljubljani do najzadnje okrajne sodnije, te vloge tudi v slovenskem jeziku refiuje. Znano nam je, da se uže tiskajo slovenske tiskovine v c. kr državnej tiskarni na Dunaji in da bodo precej po novem letu vsem sodnijam na Slovanskem razposlane. To je uže napredek in mi želimo, da so izdatno porabi kar se je do zdaj doseglo. Samo ob selii je razumno, da „Slovenski Pravnik" no bodo nehal v tem oziru neutrudno delati. V tem listu se bodetno trudili, da se to obdrži, kar se je doseglo in da se našemu narodu vse pravice na pravnem polji dodele, katere jo ustava vsakemu narodu avstrijske državo zagotovila. Da pa „Slovenski Pravnik" ne bo samo slovenskim juristom ustrezal, temveč tudi vsem onim osebam na Slovenskem, ki se imajo veliko z uradi pečati, hočemo v prihodnjem tečaji dva večja lista za to porabiti, da bodemo prinašali kratke in popularno pisane pouke slovenskim županom, župnikom in drugim osobam, ki morajo zdaj pa zdaj spisati kako vlogo na ta ali oni u rad. Do svojih dozdanjih naročnikov pa so obračamo s prošnjo, da naj našemu listu tudi v prihodnje zvesti ostanejo. Uljudno pa prosimo slovenske juriste, naj bi nas tudi duševno podpirali ter nam pošiljali sestavkov, bodi si praktičnega obsega, bodi si teoretičnega sodržaja. Cena listu ostane ravno ista, kakor je bila do zdaj. „Slovenski Pravnik" vel j a: za vse leto.......4 gld. za pol leta.......2 „ in za četrt leta......2 „ Uredništvo. Tirolsko vino liter 38 kr. (738-3) • T* »II p* vi pri „Raci v Siski. Dr. Sprangerjeve kapljice za želodec, priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migrčno, feber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr- ih, mastno zgago. TeJo se hitro sčisti. V bramorjih razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifuau vzamejo vso zlobnost in vročino, če se zavživajo po '/■ žličke vsako uro, ter varujejo nalezljivosti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z majheniua ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. StohiMla v Ljubljani, a flacon 30 in 50 kr. av. velj. (247—58) Umetne (595—19) zobe in zobovja postavlja po najnovejšem amerikanskom zistemu v slalu. vnlknnfta ali celulojidu brez bolečin. Plombira, a zlatom itd. T Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin ♦ s prijetnim mamilom I zobni zdravnik A. Paichcl, £ poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji. iJunajska borza. 27. decembra (Izvirno telegrarično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 77 gld. 10 Enotni drž. dolg v srebru Zlatu renta....... 18b"0 drž. posojilo ..... kr Srebro . . Napol. . . C. kr. cekini Državne ma* 78 71 - 98 65 188 25 848 10 U8 n 85 9 TJ n 42'/, B n Ul 25 ©rt Razglas in zastavljam ljuMjanste. Augenblicks- Drucker D. R. P. No. 14190. — K. K. £flr. BrlBtfffltum No. »181. bem toeorn \tinn in jfbfr fiinficfjt ocrodhrtrn SBorgflnlid}* teit bte Mfnmtr ^rtitmebaittt ih hit THpdoit bon bet flln« jdiatf c,tir f fdittar || (aurt) bunte) unocrn. finn.1 i tf) e Šibane, tur (rile aucfj r i mrl n trn Q(UUet1 SUrltpofttiereln i*or t o - 91 rr flil n» fttuuuflen neniiftiu. Xrr „Slunenb[id«*3)rucfrr" la6* allr (ii*hrvinrii LuiviiiipUaratr al*: fti-ctu , Vlutn , «Uol»). araplirn IC nu-tt hiiitrr fidi, rrrrirljt bir autoar. 'JJeffe an IlriftufiglfAtialeit, iii>crtrtfft jolrbe abrr an Srfirtifr bec irb/jiiiK unb buvrf) (Siiifarijbrit unb sUilllflfrU. ^rojpccte. Bcnantife unb Driflinalabjutir jc. gratis unb frei. -SReidjenberg t. «01 m. Sttmor Jt Dammarin. (732—21 NAJBOLJŠI LE HOUBLON PKANZOSKI I /> DELE K. !! SVARI SE!! PRED PONA K BJ K V AN JEM. __t J_6) @_ Ta papir je pravi samo tedaj, oko ima vsak r^s hst snamenje houblon in vsak karton -podaj stoječe varstveno ^3 znamenje iu signaturo. CAWLEY d HENRV, jedini fabrikintje PARIŠ. s Urad kranjske hranilnice bode zarad sklepanja računov za II. semester 1881 od I. do 15. januvaija 1882 in urad zastavljavnice od 27. decembra 1881 do 16. jami var ja 1882 zaprt. Ravnateljstvo hranilnice in zastavljavnice. V Ljubljani, dne 18. decembra 1881. (707—8) 31. srbske srečke. 3*!i srbske srečke. .31. srbske srećke. 31. srbske srečke. 31. srbske srečke. [3"» srbske: srečke. TT^Ci 14. JMllllVMI-j«. tretje sreckaujo 3°/0 kneževskih srbskih srečk Vsako leto r> sreč kanj: II. jaiiiiuirju 11. marcu 11. juniju 11. avgust a 14. imu iiihrii Srečka daje 3°/0 obresti v zlatn. od leta 1881 a 100 frankov v Blata. Vsakralni glavni dobitek Trnu ko v 100.000 v zlatu Najmanjši dobitek 100 frankov v vlatu. Dobitki in obresti se na l>una|I, v Itn «ini>«xi i, v mnogih provino^jalulb uiostih. kakor tiuli v Uel^mdu in v skoro vseh evropskih glavnih mestih brez o«ii»itk» izplačujejo, ONr«-eltc proti U uši a -Kt (;1<1. poleg (10 kr. kuponakih obrestij. Prejemni listi ^pff se vplaeujjjo^v 14 mesečnih obrokih a 3 gld. in z ostalim obrokom 4 gld. kupec dobi pri prvej vplačitvi 3 gld. nerazdeljeno pravico igrati. Jh. J± ji± A^4^A±A>.A±J±*L^JI* Jt^^^k^lb. 2 P« ^lli> novi mbra vršečem se prvem srečkanjl 8°/« knežev- T 4 pkih srbskih sreok bili bo glavni dobitki frankov 100.000, 10.000 P a in 4000 v zlatu dobljeni mej srečkami, katere jo prodala naša k hiša, in zelo kulantno eskomptirani. Wechslergeschaft der Administration des wien, imm vtt am m • m j n • 6 Cb. CHON, Wullnilo 10 ud 19. -MlsMm m. mJMm ffellieilc m und IS. (727—3) Izdatelj in odgovorni urednik .Maksu Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 5489