DECEMBER 17. S Kv,- Pelajjija + 58 N~47~Ad ven t n a~~ P Timotej 20 T Peter Klaver 21 S Tomaž © 22 č Servul 23 P Emilijana + 24 S Aflam in Eva 25 N Božič 2« P Štefan 27 K Janez Evanjr. 2S S Nedolžni otroei 2!l 6 Tomaž, »kof (£ 30 P Kolumba, dev.-!" 31 S Silvester PRVI SLOVENSKI OST Wi SMERIK1 Geslo: Za vero in narod — zet pravico in resnico — od boju da tmagsl GLASILO SLOV. KATOE. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIO DRŽAVAH. . (Official Organ of four. Slovenian Organizations) najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških... ŠTEV, (NO.) 243- IN II. PARTS — PART I. CHICAGO, ILL., TOREK, 20. DECEMBRA TUESDAY, DECEMBER 20, 1938 V II. DELIH — PRVI DEL LETNIK (VOL). XLVIL Pričakuje se, da bo Anglija podpirala Francijo pri sporu i z Italijo glede Tunizije. — Ako dobi Italija Tunizijo, j bo s tem pretrgana življenjska vez Anglije z Azijo skozi Sredozemlje. — Pot okrog Afrike za 3,500 milj daljša. London, Anglija. — Italija kakor znano, pred kratkim dvignila krik, da ji mora Franca odstopiti svojo afriško kolonijo Tunisijo in pa otok Kor-Zlko, čes da ima Italija do teh Posesti več' pravice kakor Fran-ClJa. Spor za omenjene kose zemlje je v prvi vrsti spor med tema dvema državama, vendar pa so z njim občutno prizadeti Jnteresi še tretje velesile, Anglije. Brez dvoma bo Anglija stala strani Francije, ako bo pri-s'° v sporu do resnejših komplikacij, izvzemši seveda, ako ne ko celo v tem slučaju Chamber-'im toliko popustljiv, da bo pripravljen žrtvovati važen del življenjskih interesov angleškega imperija, da obdrži Mussolinija Pri dobri volji. In v resnici se tukaj za življenjske interese Anglije Upoštevati moramo, da je od-VisIJo gospodarsko ž}vljenjre Anglije od njenih azijskih pojesti. Skoraj vse svoje surovine dobiva iz Indije, Iraka in dru-Bih azijskih krajev. Glavni Prevoz tega pa gre skozi šue-kanal in nato po Sredozemskem morju in prav po pravici f,e. ®recl«zemsko morje imenuje 'življenjska žila" Anglije. Kakor šenje položaj točasno, bi bil v slučaju vojne sredozemski Promet Anglije sicer ogrožen, Vendar bi se kljub neugodnim okoliščinam lahko nadaljeval. T Se drugače pa bi bilo, ako dobi ltaHja Tunizijo. Ravno sredi Sredozemskega ^°rja se morje stisne v ožino, atero meji na eni strani itali-Ynski otok Sicilija, na drugi .J^ija, in ta ožina ni široka It ,.St0 miIJ • Ako torei dobi 'Ja obe strani ožine v svoje ke> potem bo angleškim lad-am prehod tukaj popolnoma ttemogočen in celo Sredozemlje 0 v resnici postalo "italijansko ero." 7Ja^0 je te(jaj pričakajo '> da bo Anglija podpirala ^rancijo pri borbi glede Tuni-v1Je' kaJti z izgubo te bi morale v°jni iskati angleške ladje novo pot do Indije, namreč o- 3 ^ Afrike- Ta pot pa za milj dalša kakor pot skozi ^ozemlje. VELlKO DELO MALEGA DEČKA j Chicago, 111. _ io let stari 8®r?me Itskovitz je prejel od l)iv°+Jefa 0Četa v dar otroško na Z£l igračo, ki pa je bila vi.de z popolnoma podobna ' m Pištoli. združena je In ta podobnost, z otrokovo korajžo, !a Za?.nji Petek zvečer opravi-sta? del°- V trgovino s j,' '"arrii> ki jo vodi dečkov oče neki Clark St- je prišel Z. D. IN ARGENTINA VJžPORU Nesporauzm o resoluciji glede enotnosti Amerike v slučaju napada od zunaj. Lima, Peru. — Prvi resnejši nesporazum, kar traja tukaj j konferenca 21 ameriških repub- j lik, se je pojavil zadnjo soboto, in sicer med Zed. državami in Argentino. Šlo je glede resolucije, ki jo je predložila delegacija Zed. držav glede enotnega nastopa vseh ameriških držav proti morebitai tujezemski invaziji. Težkoče so se pojavile, ko je delegat Zed. držav zahteval naj pride v zapisnik, da so ameriške republike nasprotne vsaki vrsti napada od zunanjih držav, bodisi političnega, bodisi voja-j škega značaja. Argentinska delegacija se je postavila proti temu besedilu, in zahtevala, da se spremeni v toliko, da se ima nanašati ne samo na zunanje države, marveč tudi na slučaj napada ene ameriške države na kako drugo ameriško državo. Stališče Argentine se da razlagati tako, da se ta država na eni strani ne želi zameriti raznim evropskim državam, s katerimi jo družijo važne trgovske in kulturne vezi, na drugi strani pa jo novdaja nekaka nezaupljivost napram Zed. državam. Sklepa namreč na možnost, da bi utegnila ta republika opustiti svojo sedanje politiko "dobrega sosedstva." Dokler je Roosevelt na vladi, sicer ni te nevarnosti, toda z izpremembo vladnega režima utegne nastopiti tudi izprememba v zunanji politiki. Število privatnih zborovanj se je vršilo že med delegati konference, da se izravnajo razlike obeh držav glede te resolucije. Verjetno je, ako ne bodo na privatnih zasedanjih prišli do soglasja, potem se resolucija sploh ne bo predložila konferenci niti v eni niti v drugi obliki, ker bi zunanjemu svetu le pokazala,da konferenca ni potekla v popolni slogi. -c- PREDSEDNIK IŠČE NOVEGA TAJNIKA Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je točasno oblegan od leve in desne s priporočili glede imenovanje novega trgovinskega tajnika, ko je dosedanji, D. C. Roper, podal re-signacijo. Velebiznes izvaja pritisk, naj bi prišel na to mesto kak pristaš stare garde konser-vaticev, vendar se še nič ne ve, kam se bo predsednik obrnil. Zed. države zahtevajo varnost za ameriške Jude v Nemčiji Berlin, Nemčija. — Ameriška vlada je zadnji teden poslala Nemčiji novo' noto, v kateri zahteva, da se imajo Judje, ki so ameriški državljani* izvzeti iz proti judovskih odredb in se obenem povdarja, da odgovori nazijeV na prejšne tozadevne note Amerike niso bili dovolj jasni, da bi se mogla iz njih raz-videti varnost položaja ameriških Judov v Nemčiji. O odno-šajih z Ameriko se je Hitler posvetoval preteklo soboto z nemškim poslanikom v Washing-tonu, ki je bil v ta -namen pozvan domov. -o- EDVARD NAMERAVA ITI V INDIJO London, Anglija. — O bivšem angleškem kralju Edvardu se je pred kratkem govorilo, da se bo baje kmalu povrnil domoy s svojega prostovoljnega preganstva. Te govorice pa so se izkazale neresnične, ko se je koncem tedna izvedelo, da bo, namesto domov, potoval Edvard v Indijo, in sicer za dalje časa. Ne ve pa se, ali bo imelo potovanje političen ali samo privaten značaj. -o-- KOPANJE TUNELA SE PRIČELO Chicago, 111, — Mesto Chicago bo prejelo božično darilo v obliki zagotovila, da bo res uresničen načrt za podzemski tunel za transportacijo. Zadnjo soboto se je namreč otvorilo delo, in sicer s slovesnimi, ceremonijami, ki so se vršile blizu križišča Chicago Ave. in State St., kjer se tunel prične. ^Blagoslovljen in radosten Božič vsem prijateljem, naročnikom in somišljenikom "Amer. Slovenca" iskreno želita Uredništvo in Uprava. K AT. SVETU — Montevideo, Uruguaj.— Kakor se iz tukajšnjih katoliških krogov trdi, se bodo med Ufuguajem in Vatikanom obnovili diplomatski odnošaji in bo sedanji uruguajski poslanik v Parizu poslan v Vatikan. — Denver, Colo. — Znani "sodnik" Rutherford, ki napada vse organizirane religije, je pred kratkim vložil.- tožbo proti deveterim katoli mk duhovnikom ter trem organizacijam zaradi tega, ker je njih protest dosegel, da je bilo Rutherfordu prepovedano govoriti s treh radio postaj. Zahteva odškodnine §>150,000. — Amsterdam. — Iz raznih krogov iz Nemčije se je izvedelo, da so naziji postavili okrog vseh samostanov v Nemčiji vohune, katerih delo je, da najdejo kake obtežilne dokaze, ki bi nato služili kot pretveza, da samostane lahko država zapleni. —Detroit, Mich. — Radio govornik Father Coughlin je vložil tožbo za dva milijona dolarjev odškodnine proti tukajšnjemu listu Free Press zaradi nekega Članka, ki ga je list objavil proti Coughlinovemu govoru glede pogromov v Nemčiji. PROPAGANDA Pričetek dela za ustanovitev nove ukrajinske države. Berlin, Nemčija. — Nazaj-ska propagandna mašina je pričela delovati s polno paro, da si končnoveljavno pridobi pod kontrolo bogato Ukrajino. Prvi cilj propagande je ta, da ustan ovi skupno državo vseh Ukrajincev, ki so zdaj razdeljeni med tri .države, Rusijo, Poljsko i.i Ceško-Slovaško, na kar bo ta nova država, ki itak ne bo imela lastne obrambe, popolnoma pod oblastjo nazijev. Poleg intenzivne kampanje, ki jo je pri- Iz •Jugasiarijm Ministerstvo industrije in trgovine je objavilo statistiko o industrijskih podjetjih, ki so zadnja leta zelo na-rastla. — Na sledu za radioaktivno uranovo rudo. — Še drugo iz domovine. ____________m Porast raznih industrij .. I Podiral je v gozdu drevo, ki se Ljubljana, 1. dec. — Po sta-j je pa prevrnilo nanj in ga hudo tistiki ministrstva trgovine in poškodovalo po .vsem telesu. ^ industrije je bilo v vsej državi dne BI. dec. 1937 3054 industrijskih podjetji, od tega največ v donavski banovini: 699, v Bel-gradu 661, v savski 609 in v Sloveniji 413. Če pa vzamemo relativne številke, potem je razvidno, da je bila industrializacija na najvišji stopnji v Sloveniji- cela Nemčija med Ukrajinci po- j Ce pogledamo industrijska tom časopisja in radio, s-: pa o- podjetja p0 strokah,. vidimo, <^a čividno namerava ustanoviti v Nemčiji "lcor ukrajinskih prostovoljcev," podoben svoječas-nemu koru sudetskih Nemcev. V to svrho se je podvzela registracija vseh "brezdomovskih U-» krajincev, ki žive v Nemčiji," namreč takih, ki niso državljani niti Rusije, niti Poljske. SMRTNA KOSA Chicago, '111. — V petek je preminul rojak Frank Špillar, rodom iz Zupeče vasi, fara Cerklje na Dolenjskem. Zapušča „ , . v v ' . 2230, lesna 1690, rudarstvo valujočo zeno, 2 sina, 1 hčer, v ^ v , je najbolj zastopna kmetijska industrija ter industrija hranil, kar je z ozirom na kmetijski značaj države razumljivo. Takih podjetij je 884, sledi lesna industrija s 403 podjetji, tekstilna s 399, stavbna s 369 in električna industrija z 234 podjetji- Produkcijska vrednost vse jugoslovanske industrije zna- Smrtna kosa Na bregu pri Ptuju je umrla Elizabeta Sorko, ugledna po-sestnica. — V Ljubljani je umrl Jerhej Pohleven, kretnik državnih železnic. — V Godoviču nad Idrijo je umrl Anton Pišlar, posestnik in bivši figurant pri bivši agrarni operaciji za vojvo« dino Kranjsko. ša nad 14.5 milijarde dinarjev., cvetfe]a črešnja Po posameznih strokah se raz-' _ Jagode v novembru in cvetoče črešnje Graparjeva gospa na Viču, tako poročajo iz Ljubljane, je na svojem vrtu 28 nov. nabrala šopek popolnoma razvitih zrelih rdečih jagod, kar je vsekako nenavaden pojav za ta čas. •—-Z Višnje, gore pa poročajo, da se je koncem novembra na vrtu posestnice Lize Zavodnik raz- dva brata in 1 sestro tu v Ameriki. V starem kraju pa še živečo mater in 2 brata. Pogreb se je vršil v pondeljek 19. dec. iz kapele Louis Žefranovega pogrebnega zavoda, v slovensko cerkev sv. Štefana in od tarii na pokopališče sv. Jožefa. Pokojniku raj in pokoj, žalujočem pa naše globoko sožalje! -o- Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče! naši odlikovanci v clevelandu, ohio moški, pograbil neko suk-JJo iz nje v . m zbežal. Oče je bil tatvi "Jl.sobi' a Jerome-. ki je Pištolo Vide1, je POfWbil"svojo ustrelil, ako se ne ustavi. Sledil mu je tri bloke daleč, a končno ga je res preplašil, da ga je spravil nazaj v trgovino, na m v in se spustil na lov za kar je poklicana policija opra-groieč mu, da ga bo vila nadaljnje delo. deli produkcijska vrednost takole: hranila 4210, teksilna in jplavžarstvo 1560, železo in kovine 1500,usnje in guma 1020, kemična 960, stavbni material 430, električna energija in ele-krotehnika 410, alkoholna 240 papirna in celulozna 180, steklarska industrija 90 mili j. din. Z industrijsko statistiko v naši državi je težko, ker imamo prve podatke šele iz leta 1935. Za nazaj je na razpolago vedno manj podatkov. Toda iz te dni objavljenih podatkov je razvidno, da je število industrij nara-stlo za skoraj 100?, dočim se je število zaposlenega delavstva povečalo v nekoliko manjšem obsegu. --o- 0- Radio aktivna ruda pri Niški Banji Ljubljana, 30. nov. — V te- K ku letošnjega leta so geološke Utonil v Krki Blizu tam, kjer se Krka izliva v Savo, je utonil posestnik Franc Pire iz Krške vasi. Pred kratkim je nekega dne šel od doma v očividnem duševnem razstroju in tri dni potem so ga našli mrtvega. -o- i ^ Jabolka Nenavadna tatvina je bila pred kratkim izvršena v Racah. Iz skladišča v Bahlerjevi graščini je izginilo pol vagona jabolk v vrednosti 17.000 dinarjev. Tatvino je izvršil 20 letni posestniški sin Avgust Pajtler in sicer na ta način, da je jabolka prodal trgovcu Petku. Pri zaslišanju je priznal, da je to storil zato, da je prišel do denarja, s katerim je potem izplačal kmetom dva vagona krompirja, ki ga je od njih jiabavil. -o- Slika predstavlja naše velezaslužene narodne dslavce v Clevelandu, katere ie jugoslovanska vlada te dni odlikovala z visokimi redi,*za njihove velike zasluge pri Jugoslovanskemu Kulturnemu Vrtu in na drugih raznih poljih, kjer se že dolga leta udejstvujejo. Na sliki so od desne proti levi, ki sedijo: G. Anton Grdina, Sr., ki je prejel red Jugoslov. Krone 4. stopnje, na sredi g. Dr. Vladimir Rybar, svetnik Jugoslov, poslaništva v Washingtonu, ki je odlikovanja podelil, ter ga. Marian Kuhar, ki je prejela red Sv. Save. V ozadju stojita g. Jože Grdina in g. Marinkovtf, ki sta prejela oba red Jugoslovanske Krone IV. stopnje. Odlikovancem naše iskrene čestitko! ' ( Moderna vas Sv. Križ nad Jesenicami le-Dubrovnika ™ nar' čevljev nad mor- jem in je to gotovo ena najvišje iežečih vasi v naši domovini. Ta planinska, vas pa žc dolgo ni več samo zagorska vas, nego je postala poznano letovišče. Napreduje na v vseh ozirik Tako si je gasilska četa nabavila pred kratkim modor-no motorno brizgalno. Sedaj pravijo da bodo napravili še velik rezervoar za vodo, da ne bodo v zadregi, ce bi kje gorelo. Tatovi Neznani vlomilci so pred kratkim neke noči vlomili v stanovanje Jožefe Merz v Sevnici ter ji odnesli večjo množino perila v vrednosti do dva tisoč dinarjev Huda nesreča v gozdu in pol. V ljubljansko bo nico je bil J -o- pripeljan s Krvave peči 42 letni j Najnovejše vesti najdete v gozdni delavec Janez Rupar. 'dnevniku "Am. Slovencu"! zsleditve v naši državi pokaza ie, da je,pesek vdolž morske O' bale ocl Cavtata do in dalje do Boke Kotorske v znatni meri radioaktiven. Zlasti močno radioaktivnost kaže blato na izlivu reke Sutorine v ko-torskem zalivu. Še važnejše pa so izsleditve radioaktivnih terenov v bližini Niške Banje. Ta okolica je najbolj radioaktivna v vsej državi in strokovnjaki ji obetajo veliko bodočnost. Zatrjujejo, da bodo sigurno našli v okolici Niške Banje radioaktivno uranovo rudo, iz katere se; izdeluje radij. Kakor je znano, je največji evropski rudnik uranove rude v Joachimovu pripadel k Nemčiji, skupaj s sudets-kim ozemljem. Amerikanski Slovenec 7rvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo let® ......................................$5.00 Za pol leta .......................................... 2.50 Za četrt leta ...................................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ........................................$6.00 Za pol leta ........................................ 3.00 Za četrt leta ...................................... 1.75 Posamezna številka .......................... 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. • Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ................................ 2.50 For three months ............................ 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 For half year .................................... 3 00 For three months ............................ 1-75 Single copy ........................................ Jc Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as Second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Pravljica ali resnica? Sedim ob svojem radio-aparatu in z neko slastjo vrtim postajo za postajo, da ob tem čudežu moderne tehnike ob-idem vse postaje. Nehote me prešine misel na skrivnostno rojstvo v tihi betlehemski noči pred dvatisočletjem. Prvi misli se koi pridruži druga, vprašujoča: Ali ni vsa lepota skrivnostne božične noči v času moderne tehnike in znanosti samo več pravljica, lepa otroška pravljica? Kako zelo se je v dvatisočletju v očeh človeštva spremenil obraz zemlje! Nekoč je človek svojo zemljo zrl kot središče stvarstva, danes jo pozna samo še kot neznatno zrnce v zvezdnatem morju vesoljstvo. Nekoč je človeško oko zrlo v divji, neukročeni naravi svet dobrih in zlih duhov, danes spoznava človeški duh v vsem naravnem žitju in bitju železni paragraf neizprosnih naravnih zakonov. S kolikim triumfom je v stoletjih moderna znanost odkrivala čudesa v zemlji, na njej in nad njo, da človek strmi nad kopo človeške modrosti. In še umetnost v času tiskarskega stroja, filma, radio-aparatov in stotere druge tehnike, kako obsežna, kako pestra! Pa moderna država s svojim aparatom, s katerim sega v zadnjo vasico, s svojimi paragrafi dosega slehernega človeka, vse upravlja, vzgaja, razsoja o krivici in pravici. Kako velikanska sprememba v človeških očeh po razdobju dvatisočletja! Torej imajo oni, ki govorijo o tri-umfu sodobne tehnike in znanosti, prav in smo res v vsestranskem razvoju in napredku? Potem je torej ona lepa betlehemska noč z Detetom, Marijo, pastirji in angelci samo še lepa pravljica? Potem je Cerkev, rojena v tisti betlehemski noči, s svojim naukom o nebesih, peklu, duši, ■ Bogu, božjem Sinu samo preživela zgodba, ki ne more več ukleniti za napredkom stremečega človeškega duha v železne okove? Torej napredek? Nekoč despotizem, suženjstvo, zatiranje malih, diktature, beda in stiska — in danes? Nekoč človek nemiren v svoji duši, poln adventnega hrepenenja po Odrešeniku, ki ga vodi k Očetu, k Bogu — in danes? Nekoč človek z neutešepiim hrepenenjem po odgovoru na vprašanja za Ciljem svojega žitja in bitja, za zadnjim smislom narave, za onostranstvom — in danes? Torej tudi človek po dvatisočletju ni več ostal, kakoršen je bil? Vsa človeška narava se upre ob teh mislih. Saj je tudi po dvatisočletju na svetu toliko despotije in tiranije, suženjstva, zatiranja, bede in stiske! Saj je moderni človek postal le še nemirnejši v svoji duši in s strastjo hlepi za odgovori, ali je Bug, ali je* onostranstvo, zakaj živim, zakaj trpljenje! Saj vse v modernem človeku hrepeni za bogom in če ne najde krščanskega Boga, si ga skuša ustvariti v denarju, sili, ugodju, časti! Saj ob vsej moderni stvarnosti moderni človek kriči za odrešilnim evangelijem in če ga ne najde v krščanski blagovesti, si ga skuša nadomestiti z nacionalizmi, fašizmi in komunizmi! Saj kljub vsej svobodoljubnosti moderni človek v svoji nemoči steza roke za očetom in voditeljem in če ga ne najde v vidnem očetu in poglavarju rimske Cerkve, se z vso strastjo svoje duše oklepa svojega Hitlerja ali Stalina! Tudi po dvatisočletju je človek ostal, kakoršen je bil. Ves velikanski napredek dvatisočletja ni zamogel prav nič doprinesti k napredku najbistvenejšega v človeku, njegove duhovnosti in nravnosti. Ves velikanski napredek stoletij ni zamogel razrešiti največjih vprašanj, ni mogel odpraviti nasilja, krivice in gorja. Človeku se celo zdi, da se je slabost in slabotnost človeške narave po vseh teh modernih izumih in iznajdbah le še stopnjevala, da se je ob obogatenju znanja obogatil tudi človeški demonizem, da se je ob tisočerih rekordih sodobne tehnike stopnjevala do rekorda tudi krivica in da se je človeštvo s svojim krikom po svobodi in osamosvojitvi podalo v tisočero novo suženjstvo in odvisnost. V tej luči vstaja prva betlehemska noč pred dvatisočletjem v žaru vse svoje veličastnosti. Odgovor na vsa velika, največja vprašanja vseh časov in vseh ljudstev je ostal pridržan božičnemu Detetu. Brez Njega in Njegovega nauka bi ostalo človeštvo kljub vsemu modernizmu in vsej znanosti le slaboten, neznaten, neuk otrok, ki mu je vse igra in igrača. Pota vseh sodobnih rodov vodijo, četudi morda po ovinkih, v Betlehem k jaslicam. Bolj od nekdaj pretresa sedanjega človeka notranji nemir. O tem nemiru priča vsa razrvanost kulturnih, gospodarskih, družabnih in političnih prilik, ki se stopnjuje baš v našem času do najsil-nejše brutalnosti, do najnesmiselnejšega uničevanja in do najstrašnejše bede in stiske. Iz sodobnih revolucij, vojn, kriz se sliši en sam krik adventnega pričakovanja: Pridi, ki naj rešiš svet! Še tvoja pota, narod moj, naj vodijo v Betlehem! Trpiš, v trpljenju trepečeš, Odrešenika iščeš. Božje Dete v jaslicah bo uteha in mir tudi tvoje nemirne duše. Voljneje boš nosil svoje trpljenje ob Trpečem in z Njim boš nekoč vstal iz smrti in bede v novo vstajenje in življenje. SPORED CERKVENIH PO-BOŽNOSTI O BOŽIČU V CERKVI SV. ŠTEFANA Chicago, III. Na dan vigilje božiča zvečer ob pol osmih večernice. Prva maša v nedeljo zjutraj ob 5, ki je slovesna maša. Za njo pa maše vsako uro ob 6, pol osmih, pol devetih, pol desetih, pol enajstih, pol dvanajstih. Otroška maša ob pol desetih. Popoldan pete litanije ob 3. uri. Na dan sv. Štefana, ki je žeg-nanjski dan naše cerkve, maše ob 6, 8, 9 (za otroke). Ob osmi uri slovesna maša. Zvečer pa slovesne večernice in sicer ob pol osmi, z govorom. Vsem faranom, bližnjim in oddaljenim, kakor tudi vsem rojakom žele duhovniki pri sv. Štefanu najlepše praznike in srečno, blagoslova polno novo leto. Fr. Aleksander, župnik -o- CLEVELANDSKA MESTNA ELEKTRARNA (Piše, advokat Win. J. Kennick) Cleveland, O. V sredo, 21. decembra, imamo volitve največjega pomena. Nekateri volilci sO mnenja, da so volitve važne samo kadar se gre za različne kandidate, ampak volilno vprašanje glede naše Mestne elektrarne, je skoro gotovo važnejše kot vsi kandi-datje. To je jasno, ako premislimo, kaj je pomen naše javne elektrarne. Znano je vsakemu odjemalcu, da v največjih slučajih mora plačati zelo visoke cene za plin, telefon, in druge produkte, ali ugodnosti, zato, ker so ti produkti v rokah monopolskih finančnih baronov, ki računajo za te življenske potrebščine kolikor se njim zdi in ves dobiček si potem razdelijo med seboj. Leta 1914 se je v Clevelandu pod županom Newton D. Baker-jem ustanovila mestna javna elektrarna z namenom, da se nudi nekaka konkurenca privatni električni družbi in da velikanski dobički gredo v ljudski žep, namesto v privatne žepe. Rezultat te konkurence je, da imamo v Clevelandu v resnici skoro najnižje cene elektrike v celi Ameriki. Računa se, da je mestna elektrarna prihranila ljudem v Clevelandu nekako $50,000,000. Vsak Clevelandčan je lahko zadovoljen, da uživa to udobnost po tako zmerni ceni, namreč po 3 cente za tisoč wattov na uro. Ampak, pri vsakem stroju pride čas da se izrabi, in ga je treba prenoviti. Isto je prišel čas za prenovljenje in povečanje naše javne elektrarne. Naša mestna elektrarna se ni povečala od leta 1925, akoravno so povečali elevelandsko privatno elektrarno za 55 procentov. Razume se, da se na tak način lahko ubija našo javno elektrarno in ljudje bi zopet bili žrtev v rokah finančnih magnatov in bi morali plačati mogoče trikrat ali več za svojo elektriko. Odkar se je u-stanovila mestna elektrarna, je bila privatna družba primorana šestkrat (nekateri trdijo devetkrat) znižati svojo cono za elektriko. Torej, sedaj imajo ljudje najlepšo priliko pomagati našemu City Light Plan, ki išče dovolj e-inje potom volitev izposoditi si $3,000,000, in na ta način dobiti darilo v vsoti skoro $2,500,000 od zvezile vlade. Volite torej, FOR THE ORDINANCE authorizing the issue of fif/ht Plant Mortgage Bonds; volite torej, ZA IZDAJO BONDOV. Ako volite za to izdajo bondov, davkoplačevalci ne bodo obdavčeni niti za en cent, kajti mestna elektrarna bo vrnila ta denar iz svojih lastnih dohodkov. Od leta 1914, je javna elektrarna zaslužila več kot enajst miljonov čistega dobička, katerega je porabila za svoje povečanje do leta 1925. Povečanje mestne elektrarne pomeni, da bo ta lahko ustregla drugim odjemalcem, ki želijo mestno elektriko. Sedaj mora mesto Cleveland kupiti ogromni del elektrike za razsvetljavo cest, itd. od privatne družbe, in njesto mora plačati $73.68 za vsako navadno električno cestno svetilko. Mestna elektrarna računa za isto razsvetljavo samo $47.76. Torej, povečanje mestne elektrarne pomeni, da ne bo treba davkoplačevalcem plačati visoke davke za razsvetljavo cest in ob istem času bo vsak odjemalci.. dobival še v bodoče tiste zmerne cene, s katerimi je sedaj dovolj en'. Tudi vsak odjemalec elektrike od privatne družbe, plača sedaj in bo v bodoče, nizke cene zaradj konkurence od strani mestne elektrarne. Torej, po-brigajmo se na volilni dan, v srtdo, 21. decembra, in volimo j kjer si dočakala srebrni jubile j1 ;:a našo lastno korist: volimo svojega tamošnjega življenja, ti želim, da ti Bog da, da jih dočakaš še 25, da bi tako slavila zlat uoilej svojega novega domovanja v svobodni Ameriki. Bog ti daj še mnogo let sreče in zado- da bi še POR THE ORDINANCE. -o- NAŠA ZASTOPNICA IZ PUEBLE SE OGLAŠA Pueblo, Colo. Bližajo se. veseli božični pra-! voljnosti ter zdravja, zniki, katerih se celi krščanski svet raduje. Kdo bi se tudi ne veselil lepega miru božične noči? Zato tudi jaz želim vsem naročnikom tega lista tukaj in povsod, katere bodo dosegle te vrstice, tu in onkraj morja. Naj jih božje Dete blagoslovi ter z mirom božjim in ljubeznijo napolni njih srca. Naša naročnica Mrs. Bezlaj je težko bolna in se nahaja že precej časa v bolnišnici. Vsi ji želimo da bi se kaj kmalu pozdravila. — Tudi naročnik Mr. •J. Petrovič je že delj časa bolan in mu želimo skorajšnjega zdravja. — Mrs. Baudek je tudi bolna; tudi njej želimo krepkega zdravja. veliko dobrega storila. To ti želi tvoj hvaležni brat in cela družina. Gojimo pa v srcu močno LeJjo, da bi se zopet po tolikih letih še enkrat videli, pa bi tudi ti v srcu zapela pesem slovenskega izseljenca, ki pravi: t i Bodi pozdravljen dom moj srčno, Zopet te vidi moje oko. Ves kakor nekdaj, še. se mi zdiš, Ko izmed drevja ljubko blestiš. Z rosnim očesom moram od tod, V tuje spet kraje žene me pot. Zdrav mi ostani mili moj dom! Morda te videl nič več ne bom. Prva kitica je vsakemu ki pc dolgih letih zopet zagleda svoj Kampanja za "Novi Svet" je dom kot slavospev rojstnemu potekla. Jaz nisem mogla kaj krovu, medtem ko mu druga sili prida pomagati, ker še vedno j solze v oči, ko se od njega zopet nisem preveč trdna za hoditi, i poslavlja, morda za vedno. Pa ti Druga stvar je pa tudi ta, da,zopet pridejo na misel stihi do-1 j udje še vedno bolj slabo dela-1 motožja kot jih je zapisal pe-jo,- nekateri pa nič. Težko je po-jsuik: ' veod, kamor se človek obrne. | Upamo, da se po novem letu Slovenska zemlja, v tvojo sredo obrne na bolje. — Nekaj pratik | blago, imam še na rokah in kateri si jo Na hribe tvoje, srce mi želi. želi, jo dobi pri meni. — Naročnikom v Puebli sporočam, da naročnino lahko plačajo Mrs. Glach. Ona namreč meni pomaga in če pride na vaš dom, dokler jaz ne morem, ji kar plačajte. To sem omenila, da bote vedeli kako in kaj. Kjer pustil družbo sem tovar'- šev drago, Kjer v zemlji pokopan moj rod leži. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem naročnikom "Am. Slovenca, "Novega Sveta" in "Ave Maria". J. Meglen, zast. -o- PISMO IZ DOMOVINE Ljubljana, Jugoslavija. Malo prostorčka poprosim za mojo zakasnelo in že precej zastarelo zahvalo. — Leto bomo že skoro končali in ob tem času vsak dober gospodar pregleduje svoje gospodarstvo, da vidi v čem je napredoval ali nazadoval. Prav tako bi naj bila dolžnost vsakega kristjana, da si proti koncu leta izpraša svoje vest, da vidi, kako in kaj. V tem primeru se čutim dolžnega, da ;e zopet enkrat oglasim pred zaključkom letošnjega leta. Mojo dobro sestro Ivano Jarc, tam v Puebli pa prosim, naj mi oprosti zakasnelo zahvalo, ker je preteklo že nekaj mesecev, kar je potekla naročnina na list Amer. Slovenec in jo je 6na za me zopet ponovila za celo leto naprej, kakor to dela že več let in tako dobim vsako leto tudi stenski koledar iz Chicage. — Prav prisrčno se ti zahvalim za to draga sestra, da si me za eno leto zopet založila z lepim branjem, ko si mi naročila Amer. Slovenca, ki je res lepo darilo iz Amerike. Že sedaj1 ti voščim prav vesele božične praznike ter srečno in blagoslovljeno novo leto. Enako voščim in želim celi vaši družini. Bog vas živi! — Da ne pozabim dneva 27. decembra, ko slaviš že 25 kratili svoj god daleč od drage domovine v Pueblo, Colo., Tam cvetje zlate je mladosti moje; Tam prvič mi gorelo je srce; Tam veselil sem se vrh zemlje svoje. V domača tla so kapale solze. Prav hitro je minil čas odkar so iz vašega daljnega Puebla in od drugod v Ameriki v preteklem poletju prišli izletniki v domovino. Kakšne so dobili vtise, se vsak sam izraža. Nekateri sc že pisali v Amer. Slovencu prav zadovoljno. Upam, da ni seda.1' nobenemu žal, ki je po dolgih letih zopet stopil na rodno zemljo videl svoje sorodnike, itd. Ne smem pozabiti prav lep pozdraviti Lojzeta Germa in se mu zahvaliti da je ob svojem odhodu sprejel male spominčk^ za mojo sestro in celo družino. Enako tudi lep. pozdrav g. Fr. Verbičevi, četudi sem jo videl pri odhodu in to je bil že zadnji korak na vlak. Morda niste bili zadovoljni, ker nas je bilo preveč na kolodvoru. Vsi smo izročali prav lepe pozdrave na sorodnike, znance in prijatelje ter vam vsem želeli srečno rajžo. Vlak vas je odpeljal v lepo jesensko noč v daljno tujino, mi smo pa ostali doma in vas vsaki dan spremljali v mislih ter opre-zovali, kedaj bo Amer. Slovenec prinesel sporočilo, da ste se srečno vrnili v svoje domove v tujini. — Res, g. Lojze Germ se je že oglasil in piše marsikaj zanimivega. Da vsi čitatelji prav z zanimanjem sledijo takemu pisanju, mi menda ni treba posebej omen jati. — Prav vesele božične praznike in srečno novo leto uredništvu, dopisnikom in čitateljem tega lista. Obenem iz- Dogodki med Slovenci po Ameriki Voščilo Vsem prispevateljem in'P"* spevateljicam te kolone PraV vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto, zeli uredništvo. Slovenski radio program, . Cleveland, O. — Na božični praznik 25. decembra bo na radio postaji WCLE slovenski radio program. Tukajšnje slovensko pevsko društvo "Lira" proizvajalo svoj božični program in ima v ta namen izbrane najlepše slovenske pesmi. Program se bo pričel ob 2. uri popoldne do pol tretje ure, po vzhodnem času, ki je eno uro naprej od časa v srednjem zapadu. Nesreča pri delu Akron, O. — Tukajšnji roja* Anton Medved se je pri deluP0' nesrečil, da si je zlomil noč0' Odpeljali so ga v St. Thomas bolnišnico. Še vedno pod zdravniško oskrbo So. Chicago, 111. — Tukajšnja rojakinja Mrs. John Golob Ave. M., ki je bila precej bolna, je še vedno pod zdra\ ško oskrbo. — Enako se Še ve_" no mora posluževati zdravnis nasvetov Mrs. John piltaV,^ tudi na Ave. M., ki je F®* ; poletje prestala nevarno opei cijo. — Obe družini so naroce na Amer. Slovenec. Vest iz domovine Tokob Cleveland, O. — Mr. , Baraga z Lucknow Ave. J^ja kratkim dobil iz starega ^ y žalostno sporočilo, da 11111 'j^o- •ahovem pri Cerknici na kranjskem umrla ljubljeR" jj Marija Baraga, v vsoki sta1 73 let. Zapušča moža in , očeno Žnidaršič v PoClcCl. ukaj v Clevelandu pa šttfj love: Jakoba, Matevža, n Franka. •kvi. si- Ai'ito'19' Zlati jubUej jšnja Calumet, Mich. — ruKJ!J b0 slovenska fara sv. ' Jo,,';co slavila 50 lfC se do farani sv. Jožefa po vseh bV°. jih zmožnostih pokazali prihodnje leto ali zlati jubilej svoje _ ^ bft. vitve. Za to zlato obletnico p kin ŽUP; ki bi se lahko P°staV! petdesetletnico svojega je menda malo slovens«- g ni j, ki bi se lahko Post^oja. Žalostna vest Gowanda, N. Y. - d0-že Pečnik je prejel iz Sta1 ^ movine žalostno sporočila ^ mu je v Velikih Laščah n» a lenjskem umrla jnati Pečnik, v starosti 75 let- ^ šča moža, dva sina in stn1 re, v Ameriki pa že brnenje sina. __-s • i; mn°g0 ražam željo, da bi imen .. takih dobrotnikov in na kov, kot je moja sestra. Ivan Golob- "TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO5' (10) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal.' Edgai' Rice BlUTOUghS " Torej gospodični načrte. *a v mesto t binT po vašem posre sto ollšli. 11* jih pa nikoli več videli sve gra pa, ki je tam sc mišljevala, nakar je ioni, da mora malo i, jaz želim sani > \ t hair. Če jih do-dovanju, bote prone dobim, ne bote ijih ljudi." — Ma-dela, je nekaj pre-vstala z izgovo-na sprehod. A tan Thome ni odgovoril ne da sme, ne da ne sme, samo ozrl se je in naprej govoril z Heleno. - Magra se je podala ven in skrbno oprezovala oko-lli, nato pa naglo stekla na dvorišče hotela. Ko je tam, nekoliko oprezo-vala v razsvetljena okna hotela, jc v enem zapazila tri moške osebe. Duši ni videla obrazov, je vendar spoznala, da so to Cregorvjevi, ki se pogovarjajo, kako bi začeli iskali pogrešano gospodično Jleleno. Skrila t\e je v grmovje in od tam opazovala. Kmalu so sence naglo izginile z okna in trenutek na t° jih je že opazila, da so stopili na dvorišče. vsako cene m bodo >•'• to grmovji je Magra bolela ve-i, zato se je umaknila in jih tam pričakala. deti ka za -------------. . kajti morali o ravno tam mimo. je bilo pravzaprav malo mar drugih, le Tarzana je ogledovala, katerega jc imela za Urtana Gregorvja, katerega je oni dan rešila smili. BOŽIČNI SPOMINI Girard, O. Naj tukaj napišem svoje spomine na božični večer, ki sem ga pred 18 leti prvič obhajal v tej novi domovini. — Na dan 30. novembra sem se z ljubeznijo v srcu poslovil od naše prelepe slovenske zemlje, od prijazne domače vasice Črnuče pri Ljubljani. Težka je bila ločitev od staršev, brata, sester in dragih prijateljev. Toda, kljub vsemu sem se odločil za odhod proti postaji južnega kolodvora. Na sredi črnuškega mosta se mi še enkrat utrne solza in oko za trenutek obstane uprto v divno Savo, ki kot kraljica veže lepoto naše gorenjske zemlje in spleta vence naše narodne umetnosti v šopke rožmarina in nagelj-na slovenskega. Še enkrat z očmi objamem vso to krasoto, da kot veren sin najlepše matere Slovenije v tujini ne pozabim bisernih narodnih običajev, ampak jih s ponosom, kot veren slovenski sin ponesem v daljni svet kot narodno svetinjo davnih pradedov. Še enkrat sem s tistega mosta v solzah zaklical: Z bogom mati domovina, bila si mi prva mati, ki si mi dala košček kruha, zato te bom vedno nosil kakor zaklad v svojem srcu, dokler mi bo bilo. — Še en pogled na mogočno Šmarno goro in na črnuško vas in po Kamniških planinah. Toda ločiti se je bilo treba, zato sem se pomikal naprej kot v sanjah in stopal proti kolodvoru. V Stožicah sem se ustavil pri nekem gospodu, ki je tam *ž i vel v pokoju in maševal v tamošnji cerkvi. Prosil sem ga, da naj za moje srečno potovanje daruje nekaj sv. maš, da bom srečno dospel do cilja. Dal mi je svoj blagoslov in mi tudi razložil, kaj vse čaka izseljence v tujini. Še danes sem mu hvaležen za njegove očetovske besede. Ko pridem na kolodvor, je bilo tam že vse polno raznih potnikov, ki so bili namenjeni kot jaz ,v Ameriko. Ni vzelo dolgo in že smo se prepoznali ter si postali kot bratje in sestre. Mlada gospodična, če se ne motim sedaj gospa Rus, ki je zastopnica Francoske linije, mi je izročila kuverto, v kateri sem imel vse potrebne listine za ostale potnike. Tako sem bil kot njih voditelj, pa četudi nisem imel mnogo pojma o potovanju. Približal se je čas odhoda. Vlak je zasopihal in vsi smo se še enkrat rosnih oči ozrli po znani pokrajini in zaklicali naši slovenski prestolici beli Ljubljani zadnji z bogom — in že smo drdrali naprej. Mrak je polagoma zagrinjal lepoto naših gričev in holmcev, po katerih kraljujejo naše bele cerkvice in po katerih so razprostrta naša Polja. Zaslutili smo, da bomo kmalu zapustili našo rodno zemljo in se predali tujemu svetu, vendar z vsemi svetimi domačimi narodnimi običaji in tradicijo našega naroda, katero hočejo pokazati svetu kot dediščino za odhod, naših očetov. Sprevodnik nas o-Pozori, da se bomo ustavili v zadnjem mestu naše države in to je bil slovenski Maribor, preklica zelene Štajerske. Tukaj «mo morali čakati kake tri ure Za drugi vlak, kajti železniške razmere so bile takrat po vojni Ho Jako slabo vrejene. Prav nestrpni smo postajali v čakalnici. Co bi bilo to po dnevu, bi si bili ]Hhko ogledali mesto, toda kam hočeš ponoči. Ko je pa prišel zasoljeni čas odhoda, so postali vsi Potniki nekam otožni. Le sem pa t.io smo drug drugega bodrili, v dobri veri, da če je božja volja, Pademo vsaj za božične prazni-v novo domovino Ameriko. ()lj treh zjutraj je sprevodnik sklical, da smo prišli na posta-J0 Gradec (Graz). Tukaj smo zopet čakali kake tri ure za od- predsednik v georgiji hod m tako proti večeru drugi J&n dospeli v mesto Bruck ob f ki ni daleč od Leobna. Tu-aJ smo morali vsi izstopiti in akati drugega vlaka. Ker smo bili precej trudni in so se začeli tudi želodci že oglašati, sem jaz vso skupino peljal v kolodvorsko restavracijo, kjer nam na veliko presenečenje natakar pove, vda lahko dobimo juho z mesom, kruha pa da ni za dobiti, če še toliko plačamo. Jaz sem bil radi tega v zadregi, ker od doma nisem vzel nikakega kruha, ker sem bil prepričan, da je na svetu povsod dovolj kruha, katerega se prav gotovo dobi za denar. Pa me je prvo razočaranje doletelo v najbližji državi, v Nemški Avstriji, ko niso imeli kruha. Na srečo je bila v naši družbi neka žena in nekaj deklet, ki so nam moškim priskočile na pomoč z okusno potico. Ko smo se zopet nekoliko okrepčali, sem napravil načrt, da takoj, ko se pripeljemo v Švico, bom nakupil kruha za celo pot. Vlaka ni bilo od nikoder in tako smo čakali vso dolgo noč predno smo mogli nadaljevati potovanje, da smo se na tej postaji že kar skoro udomačili. Jaz sem za silo lomil nemško, kar je vsaj toliko pomagalo, da nas niso mogli tako izkoriščati. Za en ameriški dolar smo dobili 400 avstrijskih kron. To vam je bilo denarja in železniški uslužbenci so se nas držali kot da bomo za vedno tam ostali. Sicer bi ne bilo preslabo, kajti konjaka je bilo kot vode za tiste papirnate krone. Tako smo bili vsi malo boljše razpoloženi. Toda srce je bilo vseeno otožno. Zaradi dolgega čakanja, so nam železniški uslužbenci pripravili poseben vagon, da smo bili tako vsi skupaj in ko je privozil vlak, so nas kar priklopili. Poslovili smo se pa od te postaje z našo pesmijo: "Adijo, pa zdrava ostani . . Naslednje jutro smo izstopili na postaji v Inomostu (Innsbruck) na Tirolskem. Bilo je zgodaj v jutro in gosta megla je ležala nad mestom. Tukaj smo imeli malo zajutreka in zopet nadaljevali pot do sosednje države Švice v mesto Buchs. Tukaj nas je pozdravil zastopnik pa-roplovne družbe g. Roinelj in takoj vprašal, kdo ima kuverto z listinam. Bil sem takoj pri njemu in mu kuverto izročil. Najprej sem ga vprašal, če imajo v Švici kaj kruha, da ne bo tako z nami kot je bilo v Avstriji. S smehljajočim obrazom i'eče, da smo zaradi tega lahko brez skrbi, kajti kruha je v Švici dovolj. Odpeljal nas je na sanitarni prostor, kjer so nas preiskali, da bi kateri ne imel s seboj kake golazni. Toda ker naš narod, četudi priprost, ljubi čistost in snago, nismo imeli nobenih sitnosti. Ko smo prestali to preiskavo, se podamo v hotel na večerjo in smo tam tudi prenočili. Denar je bil tukaj pa že večje vrednosti in smo dobili samo pet frankov za en ameriški dolar in tako nas je stalo prenočišče in večerja po tri franke za osebo. — Zgodaj zjutraj nas pokličejo Moram pa reči, da smo bili s postrežbo prav zadovoljni in smo se veselega obraza poslovili od g. Romelja, ki nam je izročil pozdrave za svojo soprogo, katera je bila zastopnica iste paroplovne družbe v Base-lu. — Še isti dan smo se pripeljali v mesto Basel. Med potjo smo pa občudovali krasoto te dežele, s katero jo je Bog tako bogato obdaril. Ko smo prišli v Basel, nas gospa Romelj ravno tako prijazno pozdravi kot prej g. Romelj. Povedala nam je pa, da ne bomo mogli potovati naprej več dni, ker so vsi parniki prenapolnjeni. Tako smo v imi-grantskem poslpju ostali tri dni. Ta čas smo imeli dovolj časa, da smo si ogledali mesto, ki se nam je jako dopadlo. Toda, tukaj se nam je že začelo oglašati domo-tožje. Tuji obrazi, katere smo srečavali, tuje razmere, vse to je na nas silno močno vplivalo. Po zdravniški preiskavi smo se Četrti dan poslovili od tega mesta in se odpeljali proti Pa- Predsednik Roosevelt ob nedavnem obisku v Warm Springs, Ga., ko je govoril s tamkajšnjim governerjem Riversom. rizu. Vožnja po Franciji je bila tudi jako zanimiva. Zlasti smo se zanimali, če bi imeli priliko videti kaka razdejanja, ki so ostala po vojni. V Parizu smo se ustavili le za nekaj ur in zasedli drugi vlak, ki nas je potegnil do Cherburga. Tukaj smo pa morali čakati na parnik Imperator kar šest dni. Naselili smo se v mali restavraciji, kjer smo dobili hrano in stanovanje za 16 frankov na dan; za dolar smo pa dobili 26 frankov. Restavracijo sta vodila dva brata, ki sta bila še mlada in kmalu smo postali prav prijateljski. Vsak večer nam je eden pripovedoval strašne doživljaje, Ici jih je doživel v svetovni vojni na belgijski fronti. To mesto ni napravilo na nas kakega posebnega utiša, kajti kot vsako pristaniško mesto, ima tudi to svoje napake. Pa se je končno vendar približal čas, da smo se podali na par- še pet rojakov, ki so potovali v isto državo kot jaz in to v Penn-sylvanijo. Udobnost teh vozov nas je vse očarala, kajti kaj takega nismo bili vajeni v naši rojstni domovini.' V mislih na vse to, je sprevodnik zaklical postajo Altoon. Tukaj je sprevodnik poklical moje sopotnike, da morajo izstopiti in jim je tudi pobral listke izza klobukov, kar je pomenilo za me slovo od njih. Fantje so bili doma iz vasi v dolini blizu Logatca na Notranjskem. Težko se je bilo ločiti, ko smo se tako spoprijateljili na dolgi poti. Podali smo si desnice v upanju, da se še kate-rikrat vidimo v življenju. Po kratkem presledku same-vanja v železniškem vozu je prišel trenutek, ko je sprevodnik tudi meni vzel listek s klobuka in mo pove, seveda v nemškem jeziku, da je prihodnja postaja, na kateri naj,izstopim in se imenuje Irvin, Pa. Sreča je bila, nik, ki nas popelje čez široko da je bil ta mož nemške narod- morje v novo domovino. Bilo je že čas, saj je že štirinajst dni, kar smo zapustili ljubljeno domačo zemljo in to je bilo za nas že cela večnost. Poklicali so nas naj še vkrcamo na parnik; ob enajsti uri dopoldne je bilo to. — Morski orjak je krepko rezal sive valove oceana in tako smo 20. decembra zvečer že zagledali boginjo svobode. Ostati pa smo morali v newyorškem pristanišču še tri dni. Zakaj, nam niso nikoli povedali. Tretji dan so nas naložili na mali čoln in nas odpeljali na Ellis Island, na preiskavo, kjer smo zadostili zakonom naše nove domovine. Bili smo vsi pripuščeni in dobili smo nekake številke ter si jih pripeli na suknje, da so nas poznali kdo smo, ko je prišel čas odhoda. V New Yorku smo se že bolje počutili. Gostoljubnost ameriškega naroda naredi takoj dober utis na tujca. Toda, jaz sem vedno gojil željo, da bi bil že vendar za božični praznik na mestu, kamor sem se odločil. No, in v resnici se je želja približevala uresničenju. Vsedli smo se v krasne železniške vozove in tukaj sem v duhu zahvalil božji Previdnosti za to potovanje in pa da sem zopet srešno na trdni zemlji, v svobodni zemlji svoboden slovenski sin. Od cele skupine nas je bilo na vlaku samo nosti, kajti drugače bi me skrbelo kam grem. Izstopil sem, vlak jo pa' odpiha naprej. Jaz pa stojim na postaji in se ogledujem okolu; tujec, ne vem kod ne kam se obrniti. Nikogar ne l. -/nam. Imel sem pa naslov od daljnega sorodnika mojega pokojnega očeta, ki se je glasil na ime Valentin Zaje, Irvin, Pa. Bil je Lacov Tine iz Gornje Za-dobrove pri Dev. Mariji v Polju. Ko tako zapuščen stojim tu in ogledujem okolu postaje ter premišljujem kam sem prišel, in to še nocoj, ko se bliža Sveti večer, jaz pa še prenočišča ne bom imel, so mi začele oči postajati vlažne in v srcu se je naselila tegoba, da mi je bilo silno neprijetno. V duhu sem se takoj zamislil na ljubo doma, kako nebeško lepo je ta večer tam, ko se vse pripravlja na ta veliki praznik in se vse od najmanjše stvarce pa do človeškega bitja raduje svetega večera, ko se z visokih lin zvonikov ubrano in slovesno oglašajo zvonovi, katerih melodije done v sveto noč in vabijo vernike, da se pridejo poklonit novorojenemu Detetu, ki je prišlo na nocojšnji večer na svet v naše rešen je. V duhu sem gledal pred seboj domače, kako skibno zlagajo skupaj jaslice in jih občudujejo, njih misli so pa pri novorojenem božjem Sinu | v Betlehemu. Vse to mi je bilo v duhu pred očmi, tako da sem kar skoro pozabil da sem sam tujec na tej postaji, daleč daleč od domovine, v tujini. — Kar naenkrat me iz teh prijetnih misii predrami občutek tuje roke, ki me je potrepljala po rami. Ozrem se in zagledam pred seboj stražnika, ki je bil na videz zares junak. Vpraša me kam grem in odkod sem prišel. Jaz mu nisem mogel odgovoriti, zato sem mu "pokazal naslov Tineta Zajca. Nekoliko časa ogleduje pismo, nakar me prime za roko in me vede do čuvaja, ki je bil pri zatvornicah ob železniškem tiru, kateri mi po poljsko pove, da pozna Toneta Zajca, ki dela v premogovniku in stanuje kakih deset minut od postaje. Mož je bil pohabljen in je imel samo eno roko. Poklical je malega fantiča in mu naročil, naj me povede do omenjenega naslova. Jaz se stražniku in čuvaju zahvalim, seveda po naše, nato jo z dečkom mahneva naprej. Fantek je bil tudi poljskih staršev in sem ga nekoliko razumel. Ko mi je pokazal leseno hišico, sem mu dal za uslugo nekoliko napitnine, nakar je odšel. Ogledoval sem si hišico, ki je bila skromna; stala je med dvema gričema, da se ni videlo drugam, kot v nebo. Prtljago položim poleg vrat na tla. Potrkal sem na vrata, znotraj se je pa oglasil oso-ren glas, da ne rečem skoro sirov in celo kletvico sem slišal, da je ženska, ki je odgovorila na trkanje, pristavila. Kar zasukalo me je, da nisem vedel kaj bi. Nato pa pride odpirat stara ženica, tudi nekoliko pohabljena, katero kar po domače pozdravim in ji povem kdo sem in odkod sem prišel ter da sem bil poslan sem, da tukaj živi sorodnik mojega očeta Tine Zaje. Ženska se je opravičila, da je zato tako zakričala, ke!- je mislila da zunaj gotovo kak državni agent kateri opreza za žganjem, zaradi katerega je nedolgo imela že sitnosti. To je bilo meni seveda nekaj nerazumljivega in neznanega, pa vseeno nisem hotel dalje spraševati. Ženska me je povabila v hišo ter povabila v hišo ter povedala kako se piše. Rekla je, da ima tri sinove in da bom lahko kar pri njej ostal, delat bom pa lahko šel k njenemu sinu, ki ima premogok.op. Žena je bila doma z Dolenjskega in se je pisala Hren. Takoj mi je prinesla pijače in potico ter drugih jedi, da sem se hitro počutil bolj domačega ter si mislil: Kljub vsem neprilikam bom vendar preživel sveti večer v pošteni domači hiši, dasi bodo moje- misli to noč v lepi domači slovenski zemlji. Bil sem utrujen od dolge vožnje in poleg tega me je mučilo še domotožje; sedaj sem pa še pri popolnoma tujih ljudeh, daleč od domovine. Le stara ženica me je vedrila ter mi dajala pogum, za kar sem ji še dandanes hvaležen. Ona sedaj že počiva v hladni zemlji. Naj ii bo večni mir. Ko sva se tako po- govarjala s staro ženico o razmerah v domovini, je pi-išel Tine domov. Bil je v delavski obleki premogarjev, kar je napravilo na me globok utis in spoznal sem, da je to 'delo težavno. Bil je črn kot dimnikar s čepico na glavi in s karbidno svetilko. Tudi on je bil presenečen mojega obiska, kajti niti sanjalo se mu ni, da bi bil jaz njihov gost ta večer. Prvo je vprašal po materi, ki je bila tedaj še živa in pa po sorodnikih, nato se je šel preobleči. Ko pride ves spucan nazaj, mi reče: Sedaj boš pa z menoj praznoval božične praznike. Na mizo je prinesel pijače ter rekel, da mi bo eno zaigral. Res je zaigral, kajti bil je izvrsten godec. Toda tega, kar sem želel ta večer videti v hiši, le nisem opazil, dasi sem se oziral. Rad bi nekaj domačnosti svetega večera. Zato sem vprašal Tineta, ali imajo jaslice. Odgovoril mi je, da se on ne ukvarja s ten\. Če pa želiš, se oglasi stara ženica, naj te Tine popelje k mojemu sinu Tonetu, kjer boš videl božično drevo in druge zanimivosti. Kmalu na to je Tine vzel harmoniko in šla sva. Tone je imel prav udobno Ako bodo te vrstice tudi njih dgsegle, ali pa Tineta, naj se na božični večer spomnijo, kako smo se tedaj, pred 18 leti, ko je bil moj prvi božič v Ameriki, skupno veselili, za kar sem jim še danes hvaležen. Res je, da nam tukaj ne poj o tisti zvonovi, ne slišimo tiste božajoče pesmi in ne poslušamo božje besede v materinem jeziku, kakor smo bili vsega tega deležni v starem kraju in so tega še sedaj deležni naši bratje in sestre v domovini, toda dragi čitatelji, kljub temu se bomo tudi mi v duhu ob božičnem drevesu in betlehem-skih jaslicah veselili Gospodovega prihoda na ta svet in se spominjali svojih detinskih let, ko smo s svojimi starši korakali k polnočnici in so nam po poti svetile zvezde z jasnega neba; ko se je vsa zimska narava rado-vala v svoji praznično beli obleki tega praznika. — Končno prosim tudi našega dušnega nad-pastirja prevzv. škofa Dr. Gre-gorija Rožmana, da bi se nas tudi oni spominjali ob tretji obletnici, ko so bili časten gost v naši naselbini. Ravno tako se bomo tudi mi Vas spominjali, kajti nikakor ne moremo poza- zidano hišo in takoj ko sva vsto- biti Vašega obiska. — Sprejmi- pila, naju je njegova soproga prijazno pozdravila, kakor tudi njen mož, nakar me Tine predstavi in pove, da sem ravno prišel iz domovine. Vsi so bili napram meni jako gostoljubni in pokazali so mi bogato okrašeno božično drevo in "tudi betlehem-ske jaslice. To je bil moj prvi božični večer v tej novi domovini. V tej hiši, ko sem bi! pri božičnem drevesu in jaslicah, sem svojo srčno željo priporočil božjemu Detetu, da mi pomaga na potu življenja, da bi bil lcedaj tudi jaz tako srečen kot ta družina in bi sam v svojem domu praznoval božični večer prav tako srečno, kot ga praznujejo ti le. Ko se je bližala polnoč, pravi tone Tinetu: Sedaj je pa že ča,s da gremo v cerkev k polnočnici. Te novice sem bil jaz silno vesel in tako smo se podali v mesto. Bila je lesena cerkev, kot nalašč za to noč narejena. V tej cerkvi' sem kot zapuščen siromak, daleč od domovine, ponavljal v srcu isto prošnjo do božjega Deteta, da bi me Njegova roka čuvala po potu življenja. No in danes, ko obhajata sv. božične praznike v novi domovini, sem hvaležen Bogu za vse, ker dosegel sem, kar sem želel, da lahko s svojo družino rojstvo Gospodovo praznujem prav tako, kot ga je Hrenova družina v Irvin, Pa. te vsi skupaj mojo skromno željo, da bi vsi radostno in veselo praznovali božične praznike in z upanjem v boljšo bodočnost nastopili novo leto 1939. John Dolčič Najlepše božično darilo je, ča naročiš staršem, bratom ali sestram za eno leto "Amer. Slovenca", ali pa mesečnik "Novi Svet"! 300 svetih maš letno v življenju in po smrti, so deležni člani "Mašne zveze za Afriko", rina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard, St. Louis, Mo. Člana- Zanesljivo — moderno — zmerno ZOBOZDRAVNIŠTV.O DR. JAMES W. MALLY SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 6411 St. Clair Avenue (Slovenski Narodni Dom) CLEVELAND, OHIO — ' A—V vašo protekcijo ni naš premog nikdar starejši kakor 72 ur, kar prispe v Chicago, e čimer Be izloči preveliko izpostavljanje in D d j emaleu največjo grelno vrednost. B—Priporočani od vodilnih finančnih zavodov. pripisujemo mi svoj uspešni in stalni porast učinkom tisočerih zadovoljnih odjemalcev. C.—Ne, da bi bilo po-_ trebno kako prvo naplačilo prirejeni mali .mesečni obroki pripravni za vaše dohodke, brez vsakih sitnosti ali zadrege, a časom plačila od 5 do 12 mesecev. 100% Pocahontas SUNE RUN tona $5.50 POCAHONTAS LUMP % EGG tona 58 75 SUPERBA. tona.......g.,/^ ILLINOIS STOKER NUT . . # . $4 45 WESTERN KENTUCKY, .... 55 g5 ANTHRACITE. ...... $j3's0 100% pristen Wa Virginia Lump, . 57 gj INDIANA STOKER $4.25 PETROLEUM, . . 57.50 vuyc pnsicn ua SUPER COAL CO 10 9.LASALLE,ST. U£ARB0RH02l>H 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala J.i OPTOMETRIST J801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. B M. Klarich in sin GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS CPooblaščeni in zavarovani pogodbeniki in stavbeniki) 3121 S. Parnell Ave. CHICAGO, ILL. Tel. CALumet 6509 Prevzemamo vseh vrst stavbinskih del, novih hiš, trgovin, tovarn, šol, itd., kakor tudi razna popravila in modernizacije starih hiš. Osebno nadzorujemo vse naše delavce in vse naše delo popolnoma garantiramo za kakovost in solid-nost. — Nasvete, proračune in načrte dajemo na zahtevo brezplačno. Naše cene so zmerne, a naše IME je vaSa garancija. P. S.: Danes je čas, da gradite! Zakaj bi plačevali najemnino — ko morete z istim den^jem odplačevati novo hišo. Vse informacije na zahtevo. Društvo sv. Jožefe štev. 53, KSKJ., Waukegan, 111. 36 leto pri K. S. K. Jednoti. Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta. Skupna društvena imetja znašajo nad $16,000.00. Skupno število članstva 484 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora: Math Slana, ml., predj. Mike Opeka, blag. Joseph Zore, tajnik Društvo sv.Vida štev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O. Leto 1938. Predsednik: Leopold Kushlan, 6411 St. Clair Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th Str. Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme, Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr. J. P. Seliskar, Jr. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:00 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 1:30. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. H I J r p fi fi S i W3?« M Ž w w bi M Js p m •M' ral Savin (Slovensko hranilno in posojilno Nekaj o hranilnih in posojilnih društvih Zgodovina hranilnih in posojilnih društvih ni še tako stara. Denarne zavode, ki so sprejemali in prenašali denar za vse razne namene ima svet že dolgo. Toda hranilna in posojilna društva so pa začela rasti, ko so navadni in srednji sloji začenjali bolj neodvisno samostojno gospodarsko življenje. V prejšnjih stoletjih je silno cvetelo oderuštvo. Razni oderuhi so računali celo do 30 % in več za letne obresti. Razume se, da dolžniki niso mogli zmagovati v takih razmerah niti obresti, kaj še le, da bi se kedaj znebili dolgov. Ko so delavski in kmečki sloji v devetnajstem stoletju začeli dobivati več prostosti in svobode, so začeli tudi spoznavati, da njihova rešitev leži v njihovih lastnih rokah. Spoznavati so začeli polagoma, da ako si ne bodo sami pomagali, bogataši jim ne bodo, ker ti so jih le odirali in izkoriščali. Kako naj si pomagajo? Začeli so ustanavljati lastne hranilnice in posojilnice po občinah, okrožjih itd. Začetkoma je šlo skromno, a šlo je in društva so se začela razvijati,' modernizirati in posledice so bile, da so si v takih krajih začeli kmetje, rokodelci in mali trgovci in obrtniki gospodarsko pomagati. Kdor je imel denar, je istega vložil v domačo ljudsko hranilnico. Tam je dobil primerne obresti. Oni, ki so pa rabili posojil, so pa prišli na hranilnico po posojilo, ki jim ga je nudila za zmerne obresti. Tako je nastal v tem oziru velik preobrat. Na mesto, da bi kmetje od svojih dolgov plačevali po 20 do 30%, so zdaj na enkrat te svOje obveznosti znižali na od 6% do 8% in pozneje še nižje samo na 6%. Dobiček od tega so imeli' ljudje sami. Ko se je ta sistem obnesel na Nemškem, so ga kmalu osvojili tudi na Avstrijskem. Posebno na Češkem se je te vrste hranjenje in posojevanje zelo razširilo. Na Slovenskem je začel z ljudskimi hranilnicami in posojilnicami pokojni Dr. Janez Ev. Krek, ki je slovenskemu narodu gospodarsko zelo koristil in pomagal. Ideja o teh hranilnih društvih se je prinesla tudi preko morja. Hranilna in posojilna društva v Ameriki niso v bistvu nič drugega, kakor so bila enaka društva v Evropi. Tudi tukaj so se začeli kmalu kmalu zavedati delavci in nižji sloji, da jih velebankirji le izkoriščajo. Začeli so ustanavljati svoja lastna hranilna in posojilna društva in kjerkoli so si ga ustanovili se je kmalu pokazal uspeh. Posebno med Nemci in Čehi najdemo po Ameriki celo vrsto dobro razvitih takih društev. Tudi Slovenci smo začeli posnemati druge. V s.ovenski naselbini v Chicagi so se zbrali pred več kakor 30 leti možje, ki so začeli misliti na gospodarsko osamosvojitev Slovencev, kolikor je to med nami Slovenci mogoče. Ustanovili so si Slovensko posojilno in hranilno društvo, ki so mu dali ime "Slovenski dom". To društvo je začelo kmalu lepo procvitati. Iz malega začetka je zrastlo v občudovanja vredni slovenski denarni zavod. Tekom vseh trideset let je stalno poslovalo. Tekom vse zadnje krize, ko so ljudje drugod na debelo gu-bili, tu ni zgubil nihče niti enega centa. Po reorganiziran ju denarnih zavodov, skozi katerega je šlo leta 1933 tudi to društvo, se je pa postavilo to ugledno društvo, ki se sedaj imenuje "Reliance Federal Savings and Loan Association" na solidna tla, kjer posluje na strogih državno zveznih zakonih, strogo nadzorovano od zveznih oblasti in preglednikov. Vsaka vloga je zavarovana do $5000. kakor na vsaki drugi banki, kar pomeni enaka varnost za vsakega vlagatelja, kakor na vsakem največjem denarnem zavodu. To je važno, da vsak premisli in si zapomni. Dalje pa pomislimo vsi Slovenci tudi to le: Zakaj naj bi mi Slovenci nosili svoj denar na druge zavode, ko imamo sami tak varen in zanesljiv zavod? Če kdo se moramo držati gesla: "Svoji k svojim!" Posebno pa še ker zdaj na našem hranilnem in posojilnem društvu lahko dvignite svoje vloge kadar hočete, kakor na vsaki banki. Zanesljivost ista, čemu torej naj Slovenci svoj denar zaupamo drugim, ko imamo sami vsega zaupanja vreden tak zavod. To pomisli vsak! Vsak Slovenec(ka), ki ima denar za vložiti, ali si izposoditi denar, koristi samemu sebi, če gre po tozadevna pojasnila na urad "Reliance Federal Savings and Loan Association". Storite to predno greste kam drugam v takih slučajih. — n. VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO ZDRAVO NOVO LETO Vam zeli John J. Petrovič (Tajnik Slovenske hranilnice) Javni notar in vse vrste Zavarovalnine Uraduje v uradu SLOVENSKE HRANILNICE IN POSOJILNICE "RELIANCE FEDERAL SAVINGS AND LOAN ASS'N." na: 1904 W. Cermak Road Chicago, Illinois Telefon Canal 7130 Kadar hi radi zavarovali svoj dom proti ognju, ali svoj avtomobil, pohištvo ali kar koli, pridite v moj urad, da se posvetujemo, kake vrste zavarovalnina bi bila najbolj pripravna za vas. ŽELI VSEM VLAGATELJEM IN VSEM DRUGIM SREČEN IN VESEL BOŽIČ IN ZDRAVO NOVO LETO! Sedemnajst točk ki povedo zakaj naj hranim svoj denar pri tem društvu 1. Ker je varnost pri Slovenski hranilnici "Reliance Federal Savings and Loan Association" prav taka, kakor pri vsakem drugem sličnem zavodu. v g?*- > 2. Ker je to naš zavod, ki so ga pred 30 leti ustanovili naši slovenski pijonrji v Chicagi, da bi bil v pomoč in dobro svojemu slovenskemu narodu. Ker moj denar bo potom tega društva posojen našim slovenskim ljudem in bodo ■imeli od njega korist naši slovenski ljudje. siji 4. Ker tu mi nosi denar dvakrat tako visoke obresti, kakor kje na kaki banki. Naložen je pa ravno tako varno, Icalcor kje drugje. w m* 6. Da postanem neodvisen za slučaj, če me zadene kaka nezgoda ali nesreča; kajti ne ure ne dneva ne vem, kedaj se mi lahko kaj pripeti. 5. Da si preskrbim kaj za moja stara leta, ko bom onemogel in mi ne bo mogoče več delati. Hraniti moram zdaj, dokler delam, dokler sen zdrav. ti £ 7. Da pomagam, da bo ta slovenski zavod tako zbiral skupaj slovenski denar in ga nudil Slovencem na bolj ugodne pogoje kakor pa ga nudijo tujci. »imi'n/.a*» 8. Da bi tako oskrbel voji dragi družini ljubi dom, zakaj ni ga lepšega, ne bolj prijetnega kra-'a na svetu, kakor lasten dom. * *f! ). Da prihranim denar za šolanje mojih otrok, da- bi bilo mojim otrokom boljše, kakor je meni. Ce jim bom dal izobrazbo, jim bom dal vse. 10. Da bomo o Božiču prihodnje leto v naši družini lahko "praznovali vesele praznike, za-■ to moram hraniti tekom leta in vlagati v ta namen pri slovenski hranilnici'. (( 11. Hraniti moram tudi, za moja stara leta. Najbolj prijetno človek živi, če ni odvisen na druge na svoja stara leta. A 14. Da pokažem, do, sem zaveden Slovenec, ia dam vzgled s tem še drugim. Le ako borno Slovenci složni in eden drugega podpirali bomo napredovali. 12. Ker sem Slovenec zato moram biti tam, ker so drugi Slovenci. Slovenci se moramo podpirati med eboj, da »ostanemo gospo-.larsko močni, kolikor se da. 13. Ce hranim tukaj pri Slovenski hranilnici postanem s tem, da vlagam tu, delničar ie hranilnice in solastnik iste, kar je važno zame in -za hranilnico. 15. Tudi radi zanesljivosti hranim pri Slovenski hranilnici, ker ta posluje pod strogim vladnim nadzorstvom in je vslcd tega varna in zanesljiva. CopyHflM P.I.8. Bo> » C»»«nh«»« ^ -' lfi. Ker je moja vloga zavarovana do višine $5,000.00 prav tako, kakor na vsaki banki in je vslcd tega tu ista varnost, k a k o r Icjekoli drugje. 1904 W. Cermak Rf jo pozna brat angleške kraljice, ki # del od svojega očeta, ko je postal p" c.f>. Potem pripovedujejo o Carin ® ^ more, ki je bil znan kot okrutnež i'1.'^ da je neke viharne noči hotel igi'!l(1. je' te. Ker si nihče ni upal z njim itf1'" j (Daljo na 3. strani tc pril^ ' Vesele in zadovoljne božične praznike, ter srečno in zdravo Novo vlagateljem in klijentom ter vsemu narodu leto želi vsem svojim DIREKTORJI URADNIKI Hankta. ki preisku&ena varnosti in zanesljivosti JOHN B. BRENZA STEVEN S. TYRAKOWSKI DR. SYLVESTER A. BRENZA JULIUS C. BRENZA JOHN B. BRENZA, predsednik STEVEN S. TYRAKOWSKI, podprcds. JULIUS C. BRENZA, podpreds. in blag, CANAL 1955 NAŠA BANKA IMA JtEKORD Da jo ni bilo treba nikdar reorganizirati. Nikdar ni bilo potrebno nas obveščati v naprej za dviganje hranilnih ali pa komercijalnih vlog. — Ni bila nikdar zaprta za promet. — Bila je vedno otvorjena za business na vsak poslovni bančni dan. — Nikdar ni dolgovala računov. VARNOST IN JAMSTVO VEDNO SMO NA RAZPOLAGO Posameznikom, ustanovam in komurkoli potreba, kadar potrebujete kakih nasvetov, bodisi glede vlaganja vaših prihrankov, investi-mnja vašega denarja ali v kakršnihkoli denarnih ali gospodarskih zadevah. — V vsakem slučajusvas vabimo, da pridete in se z nami posvetujete. Vse vloge na naši banki so zavarovane pri "FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION", katere ustanove je ta banka član. — Vsaka posamezna vloga je zavarovana do višine $5,000.00. — Trgovci, obrtniki, ustanove, društva so vabljeni, da začno pri nas s čekovnimi in hranilnimi vlogami. Gluhec in mutec na potu k polnočnici i i Prehlad je zapotegnil Petru noge v mladosti in mu jih sključil v kolenu tako, da se je lahko pomikal naprej samo po štirih. V vsako roko je vzel desko z ročajem, na kolenih je imel privezane debele podplate in s to Pomočjo se je kretal še precej urno. Po župniji Sv. Jurija na Remšniku ob severni meji je sekal sključeni Peter za boljše Posestnike na Radiu steljo skozi celo leto. To opravilo, kateremu je bil kos, ga je feomno preživljalo ter oblačilo. Sicer je bil zdrav in krepak, ni tožil o bolečinah v no-Sah, le z enega mesta na drugega je mogel samo po vseh štirih in radi tega je bil pomilovanja vreden revež, ki posebno v zimskem času ni mogel nikamor izpod strehe in je bil ftavezan na nekatere gruntarske postojanke Po danes obmejnem pogorju. _ Za Veliko noč in po parkrat v poletju se Je upal Peter s hriba k fari, kjer je lepo °pravil svoje dolžnosti kot krščena duša in 3e bilo njegovo zgledno obnašanje v cerkvi živa pridiga in spodbuda za staro in mlado. Ob priliki obiskov hiše božje je bil vsikdar Kost župnišča, kjer je na drobno razkladal, kaj vse je izrednega doživel, odkar je moral cerkve nazaj na šiht. Nikdar se ni pritoževal radi življenjske usode, ki ga je priženila na tla in je bil vedno prepričanega Mnenja, da je tako volja božja in bogznaj kaj bi bilo iz njega, če bi hodil z lahkoto ter rav-Vsakdanjo hrano in raševinasto obleko 61 je služil z delom, s prenočišča po hlevih ga nikdo podil, več pa tirjal ni od življenja, Sa.i razun domače fare sveta sploh poznal ni. Peter je govoril veliko, poslušal pa malo, ker je bil precej gluh in se je lahko razgo-vai'jal le s hribovci, ki se razumejo na pogo-Vor s kazanjem in pri taki izmenjavi misli je bil Peter prav spretno doma. Skromna, nepokvarjena trpinska duša, '»lel je samo eno željo, da bi bil vsaj enkrat v svojem življenju pri polnočnici, katere si 111 mogel prav predstavljati. Za njega je bila 6v- maša le tekom predpoldneva pri polni solnčni luči in ne sredi temne noči, ko pridejo vse luči po cerkvi in se sosedi ter znan-Cl flied seboj poznajo pri plapolanju sveč. S Petrovo polnočnico je bila vsako leto j^iola. Ali snega sploh ni bilo, ali pa preveč. suhi in ostri zimi se ni upal s hriba radi toraza, nesti ga tudi ne bi bilo mogoče kot sključenega ter odraslega človeka. Za njega Prišla v poštev samo srednje zasnežena Xlltta, v kateri bi ga na ročnih saneh potegnila v hram božji kaka usmiljena roka. Na ako srednjo zimo je čakal Peter do svoje 40 '®tnice v letu 1912. Snega je zapadlo že pred Božičem za dober saninc in ta prilika bi naj utešila dobremu Petru njegovo hrepenenje, da bi bil pri sveti maši ob polnoči in bi se divil po svetišču plamenčkom vseh sveč. Na vrhu Radia pri Kapunarju se je mudil Peter za Božič v omenjenem letu. Pri Bučniku pri podružnici Sv. Urbana je bil tedaj za hlapca gluhonemi Matevž, ki se je priklatil od nekje iz Ribnice za kravarja. Matevž je bil gluh ter nem; Peter skoraj gluh a gladkega jezika in ta dva siromaka sta se prav dobro razumela. Ce sta le utegnila, sta tičala skupaj in imela z vsemi mogočimi kretnjami razgovore, da sta se smejala in bila po cele ure prav od srca vesela. Cel goldinar je prejel Matevž od Petra na roko pod obljubo, da ga bo na samotežnih saneh na sveto noč po vrhu Radia sankal od Kapunarja za Sv. Urbanom k veliki podružnici Sv. Pankracija, kjer je bila vsako leto pred vojno zelo dobro od Slovencev in Nemcev obiskana res v pravem pomenu besede /slovesna polnočnica. Peter si je nabavil za poset cerkve ob polnočnici novo raševinasto obleko z zelenimi obšitki; nov klobuk mu je pa prinesel gospodar in celi Radi je že znal, da bo sključeni Peter za 40 letnico prvič pri polnočnici in bo tako osrečen kakor še nikoli v življenju. Ni treba še posebej poudarjati, da je bil dogovor med Petrom in Matevžem natančen v vse podrobnosti in predvidene vse more-bitnosti, ki bi ju lahko srečale in doletele na ne ravno kratki poti od Kapunarja do Sv. Pankracija. Peter se ni maral pojaviti v cerkvi tik pred pričetkom polnočnice. Kaj še! Najmanj eno uro pred službo božjo sta morala biti na cilju, ker Peter je hotel biti na stopnici pred glavnim oltarjem ob enajsti uri, da bi se lahko zahvalil, Bogu za milost polnočnice in.da ga bo videl vsak, ki bo prestopil cerkveni prag in znal, da se je izpolnila Petrova edina želja po preteku toliko let. Na božično noč leta 1912 je bil sneg, kakor pravijo hribovci ob severni meji, tako pri eni "dabi", a prav do kosti mrzel veter je tulil s hribov v grabe in nanašal žamete, ki eo pa Radelčanom vsi dobro znani. Bučnikov mutec je pri Kapunarju na sve-,, ti večer večerjal in tako ob pol desetih se je skobacal Peter na sani in v imenu božjem je nastopil rajžo po grebenu prvič v svojem življenju v noči. Sani so kar same tekle po trdem snegu in prav kmalu sta bila pri Bučniku, kjer so ju povabili v hišo, da so lahko pri luči in na glas občudovali Petrovo novi-no, radi katere bo žel sigurno od cele cerkve priznanje. Tale pohvala je bila Petru vse in je že ko- maj čakal, da je bil zopet na saneh, katere je vlekel močni mutec z eno roko brez vsakega napora. Ko sta bila enkrat na vrhu grebena nad Bučnikom, je bilo do Pankracija precej navzdol in je Matevž dajal sanem le še pravo smer. Za zgrešiti pot ni bila. Gaz je peljala po vrhu in ob koncu pogorja je stal Sv. Pankracij in vabil iz noči vernike. Romar Peter in voznik Matevž sta med celo vožnjo molčala, ker je to zahtevala svečanost noči in je razgovor med gluhonemim in skoraj gluhim v noči tmini toliko kot izključen. Peter je molil na saneh, Matevž je kolovratil spredaj in je bil najbrž prav zadovoljen, saj je imel za tako neznaten opravek kar cel goldinar v žepu! Ni se oziral ne nazaj, ne na stran, stopal je po gazi, ki ga je morala dovesti vsak čas do cilja, kjer bo dolg oddih in enkrat proti jutru bo pa že na ležišču, kjer bo lahko spal ter drotal kar dva praznika enega za drugim. Med celo potjo od Bučnika do Pankracija je Matevž samo enkrat zagodrnjal, ko je zadel s sanmi ob nekaj trdega in je moral z obema rokama potegniti za motvoz, da je izvlekel sani in je šlo potem do cerkve kakor bi se igral lahko. Žive duše še ni bilo v bližini cerkve, ko je bil Matevž pred vrati zakristije Sv. Pankracija, kjer se je ustavil in se prvič ozrl, odkar je bil naložil tovariša Petra na dvorišču pri Bučniku. Kar ostrmel je. Prepričal se je z očmi in rokami, da je privlekel čisto prazne sani in da Petra ni nikjer! Porinil je sani za cerkev, stopil v zakristijo in je kar v temi odklašturil proti glavnim vratom. Tamkaj je zmotal svoje ude v prazno spovednico in se je zamislil, kaj je neki a Petrom, da mu je izginil s sani. Nekaj časa je prav resno- gruntal, nato se je pa brez pravega zaključka toliko utrudil vsled napenjanja možganov, da je zazehal na stežaj in ko je usta zopet zapahnil, je že naslonil debelo glavo v kot in je zaspal, kakor bi se ne bilo prav nič zgodilo. Predramil ga je močan sij številnih luči pri nabito polni cerkvi. Nikdo se ni zmenil zanj in čisto nemoteno je bil pri polnočnici. Razhod ljudi ga je opomnil, da je vse pri kraju in da tudi on lahko gre. Za cerkev je stopil, si oprtaval sani na hrbet in pri tem delu ga je zalotil stari pan-kraški mežnar, Id je hotel pozakleniti cerkvena vrata. Znan mu je bil dogovor med Petrom in Matevžem. Mutec je stal pred njim z oprtanimi sanmi in Petra pa nikjer. Z vsemi mogočimi znamenji je iztiščal iz bebca, da je Peter na sredini poti zginil in da on tega po- prej ni opazil, dokler ni prisankal do cerkve. Na dlani je ležalo, da je gluhonemi štor siromaka nekje med potjo zgubil in bo še zmrznil, če ne bo pomoči, saj sam ne more izkobacati izpod snega in iz bogznaj kako globoke grabe. Smola je bila povrh še ta, da so se bili ljudje razšli od polnočnice in se je moral lotiti sam iskanja. Z mutastim tnalom si ni mogel pomagati. Mežnar je pokazal največjo požrtvovalnost. V temni noči pri sveči ni niti ugotovil, do kod je bil Peter na saneh. Vsi klici, da bi se ponesrečeni le oglasil iz kake globine, so odjekali zastonj v sveto noč. Peter je bil gluh in povrh še najbrž potolčen do nezavesti. Pričakovati je bilo treba zore in zbrati več moških, ki bi začeli iskanje od Bučnika in od cerkve Sv. Pankracija proti sredini pota. Jutranji reševalni pohod je hitro rodil ta uspeh, da so dognali, kje je zgubil voznik potnika. Zadel je v temi z enim delom sani ob leseno ograjo nad drčo, po kateri so ob prilikah spuščali hlodovje s hriba v grabo. Sunek je pognal Petra s sani. Najbrž je zaman klical za Matevžem, ki niti opazil ni v roki, da se je znebil teže. Tipal je po zasneženih tleh in otipal ograjo, za katero se je prijel. Trhla ranta se je prelomila in ubogi Peter se je skotalil po drči liki kamen, če ga potočiš navzdol. Domneve na vrhu so se žalibog uresničile po najdbi Petra, ki se je kotalil z vso brzino po celi drči do konca, kjer je priletel z glavo naprej ob nagrmadene plohe in obležal nezavesten. Bil je že napol trd od mraza, a dajal je še znake življenja. Pobrali so ga in so ga hitro odnesli k fari, kjer je prejel sveto poslednje olje. Na toplem si je opomogel toliko, da se je razgibal z rokami, odpiral usta in je bilo videti, da hoče nekaj povedati, pa ne spravi glasu iz sebe. Vsi poskusi, da bi ga spravili k zavesti, so bili brezuspešni. Čez tri dni je Vsemogočni končal njegovo križevo pot, po kateri se je porival od mladosti do zadnjega izdihljaja. Petra smo pokopali ob obilni udeležbi kakor malokaterega posestnika. Slovo ob odprtem grobu mu je govoril rajni brezniški gospod župnik Volčič. Hribovca je težko celo ob grobu ganiti do solz. Od Petrovih zemeljskih ostankov so se poslavljali številni pogrebci z glasnim jokom, ko jim je zaupal govornik, da je imel rajni samo eno gorečo željo, da bi bil vsaj enkrat v življenju pri daritvi sv. maše ob polnoči pri polni razsvetljavi cerkve. Bog temu toliko trpečemu siromaku ni utešil tolikanj lepega hrepenenja tukaj na zemlji, ampak ga je povabil na sveto noč s poti k pol- nočnici k svoji večni — nebeški polnočnici, kjer so tudi celoživljenjski trpini deležni božje slave ter nepopisne ljubezni! GRAD STRAHOV (Naljevanje s 2. strani) grabil karte in strahovito preklinjajoč odšel v svojo sobo, češ, da bo igral s samim vragom. Res čez nekaj časa potrka nekdo na njegova vrata in se mu ponudi za družabnika. Služabništvo je z grozo poslušalo razbijanje in preklinjanje kvartopircev, ki se je še po graščakovi smrti ponavljalo dalj časa vsako soboto zvečer. Neka ženska je preživela nekaj dni v gradu s svojim otrokom, ki je spal v sobi poleg njene. Otrok je že spal, luč pa je še gorela v obeh sobah. Tedaj začuti mati oster prepih, ki je ugasnil njeno svečo, takoj nato pa prestrašeno zakriči njen otrok. Pravil je, da je prišel v njegovo sobo "zelo velik mož ter se nagnil čez njegovo posteljo." V isti sobi je stanovala nekaj časa sedanja kraljica. Ponoči pa so jo neprestano motili lahni koraki, trkanje, vzdihi, ječanje, kriki in treskanje z vrati, tako da je končno zapustila sobo in se preselila drugam. Teh nočnih motenj dolžijo Macbethovega duha, ki še sedaj ni našel pokoja. Potem so razne govorice o neki beli gosfrej, ki plava po hodnikih in grajskih vrtovih — to naj bi bila neka grofica, ki je bila sežgana na grmadi. Najstrašnejši doživljaj pripoveduje neka gospa, ki je bila v gostih na gradu. Sredi noči jo zbudi rahel šum, kot bi se nekdo plazil po tleh. In res zagleda v sobi na tleh obrise nečesa svetlikajočega se in pošastnega*, imelo je krive pohabljene noge, dolge, pajkom podobne roke z dolgimi, krivimi, vozla-stimi prsti; začela je razločevati obraz, ki je bil podoben prašičjemu, bel in zloben, obdan z gmoto sivih, razmršenih las. Začelo se je že svetlikati, tedaj pa nekdo pritisne na kljuko vrat in vstopi. Pošast strahovito zatuli z glasom pol človeškim pol živalskim, ki je še dalj časa odmeval po grajskih zidovih, in ki je izražal neizmerno bolest in nesrečo. Zgodovina gradu je res nudila ljudski domišljiji obilo snovi za vse mogoče bajke o strahovih, vendar pa so se gotovo že v starih časih našli predrzni in zakrknjeni zločinci, ki se posmehujejo vsem "strahovom", izrabljajo ljudsko prazno vernost in pridejo na lep način do varnega, utrjenega zavetja ali vsaj do kakega izdatnega plena. Policiji se je namreč prav v Angliji, kjer so "duhovi" najštevilnejši, posrečilo največ takih "duhov" prijeti in v njih spoznati navadne prekanjene zločince ali blazneže. Torek, 20. 'decembra I93S AMERIKANSKI SLOVENEC Stran $ Iz življenja državnikov PIJTE in NAROČAJTE VEDNO in VSEPOVSOD VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO ZDRAVO NOVO LETO želim vsem odjemalcem in prijateljem BEST BEEft \ TOWN več nezaupen, da bi se zanašal samo na diagnoze enega zdravnika, kidar oboli, ga zdravijo razni zdravniki leningrajske akademije. Vemo pa, da so tudi razne inostrane zdravnike že poklicali k bolniški postelji ruskega diktatorja, tako Šveda Olivercrona in Dunajčana prof. Eppingerja. Stalin je podvržen posebno angini. Državnega kancelarja Hitlerja zdravi sloviti berlinski laringolog von Eyken, za njegovo splošno zdravstveno stanje pa je odgovoren prof Sauerbruch, ki je zdravil tudi Hindenburga in ga često pozovejo na švedski dvor. Tudi prof. Bier, ki je bil že davno pred 1. 1933. Hitlerjev pristaš, pride včasih h kaneelarju v Berchtesgaden. Prof. Bier je svoječasno zdravil socialno demokratskega državnega predsednika Eberta. Zdravstveni svetovalec francoskega državnega predsednika Lebruna je bordeauški senator prof. Portman, ki politično nikakor iii predsednikov prijatelj. Cangkajšek je iz-i-očil skrb za svoje telesno zdravje bivšemu generalu, Čangkajškov namestnik Kung pa je potoval v Prago, da se je dal pregledati po praškem internistu Nonnebruchu. Ko je dr. Schweninger ozdravil prvega nemškega kancelarja Bismarcka težke bolezni, je Bismarck dejal: "Ta mož je odločil usodo Evrope!" Tako visoko je cenil pomen zdravnika za svetovno politiko. Monsignor Milani, papežev telesni zdravnik, je jezuitski pater, ki izdaja že s temno rjavo barvo svojega obraza, da je vnet planinec. Morda je to eden izmed vzrokov, da si ga je papež Pij XI., ki je sam navdušen planinec, izbral za svojega zdravnika. Mussolini, ki pazi zelo na svoje zdravje, se daje vsak teden vsaj enkrat skrbno preiskati po dr. Reattiju, ki je njegov prijatelj še iz vojnih let. V strelskem jarku sta se oba moža seznanila. Zdravnik je Mussoliniju zaklical: "Skloni se!", ko je nekoč prižvižgal šrapnel. "Odtlej mi je še nekolikokrat rešil življenje," dodaja rimski diktator, kadar pripoveduje to zgodbo. Nad zdravjem britskega kralja čuva stalno šest zdravnikov. Sir Dawson, ki je v svojih mlajših letih zdravil tudi kralja Edvarda VII., vodi ta zdravniški svet. Ko je Jurij V1. 1. 1931. ozdravel po težki hripi, je svojega zdravnika dvignil v plemiški stan. Dr. Dawson, ki je tudi član britske Medicinske akademije, je postal znan po svojih razpravah o poklicnih boleznih waleških rudarjev. Gotovo je nenavaden primer, da je telesni zdravnik mogočnega kralja obenem specialist za trpljenja težkih delavcev. Posebno požrtvovalno je delovanje dr. Ros-sa Mclntirea, ki mu je edini pacient predsednik Roosevelt. L. 1921. je postal Roosevelt, kakor znano, žrtev otroške paralize. Dolge dni je visel med življenjem in smrtjo in ko je prestal najhujše, zdravniki niso verjeli, da se bo še kdaj mogel vrniti v javno življenje. Samo Mclntire je bil drugačnega mnenja. Obvezal se je, da je bolnika polagoma spravil do tega, da bo mogel rabiti svoje ude. Njegove posebne telovadne vaje, stroga dieta in točen razpored za vežbanje, ki ga je sestavil so, Roosevelta, ki je bil na videz pohabljen za vse življenje, spravili spet na noge. "Brez njega bi nikoli ne postal ameriški državni predsednik!" trdi Roosevelt o svojem zdravniku. Stalin nima posebnega zdravnika. Je pre- ki ga dobite svetlega in temnejše barve, Izdeluje ga: 900 Hickory Street, in na 453 Second Avenue, JOLIET, ILLINOIS JOHN J. WEBB, predsednik Kako vsako leto, tudi letos razpošiljamo belo ajdovo moko v vse države po Ameriki. Cena ajdovi moki je 6% centov funt. Fine domače kranjske klobase prodajamo po 29 centov funt. Joliet, Illinois 412 No. Scott Street Telefon Joliet 3-1611 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE VSEM! Se priporočamo za naročila! Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem COLUMBIA BAKING CO "Royal Blue Store" SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA Joliet, Illinois 601-7 No. Chicago Street, Telefon 2-05S2 MLADA ZAKONCA Žena: "Šele mesec dni sva poročena, pa že ostajaš čez polnoč v krčmi." Mož: "Nikar se ne jezi, dušica, saj vendar veš, da moram svojim znancem pripovedovati, kako srečno sem se oženil," 1207 Cora Street Joliet, Illinois Telefon 2-3390 NAŠE POSEBNOSTI ZA PRAZNIKE Orehova jederca (oružena), funt....................45c Najboljše suhe šunke, funt 19V2C Pillsbury ali Gold medal moka, 24 funtov za 79c Najboljši orehi — 2 funta za............................43c Lepe bele in okusne rozine — 2 funta za........25c V zalogi imamo vedno suho in vse vrste sveže meso in vso grocerijo. — Vsem odjemalcem in prijateljem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE! HUDOBNOST A: "S čim se peča tvoj prijatelj ?" B: "Pohištvo prodaja." A: "Ali mu kupčija dobro uspeva?" B: "Ne vem. Doslej je predal samo svoje pohištvo." PRED SODIŠČEM Preiskovalni sodnik: "Priča vas ponovno in povsem zanesljivo spoznava kot vlomilca/' Obtoženec: "To je nemogoče, gospod sodnik. Kako pa me more spoznati, saj je ves čas čepel pod posteljo." VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO veščim in ielim vsem odjemalcem, prijateljem in znancem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE želi vsem! JOSEPH A. ZALAR, M. D. ZDRAVNIK in KIRURG Ordinira od 2. do S. ure pop. in od 7. do 9. ure zvečer izven ob sredah. — V nedeljo od 10 do 12. dap. 403 No. Chicago St. Tel. 9830 Joliet, Illinois - SLOVENSKI KAMNOSEK — Velika zaloga raznovrstnih nagrobnih spomenik01' 527 N. Chicago St. Joliet, IlHn°is Prav vesel in zadovoljen Božič ter srečno zdravo Novo leto želim vsem Slovencem v Chicagi in okolici PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREC*u ZADOVOLJNO NOVO LETO želita vsem Slovencem Joseph in Mary Gačnik Lastnika gostilne "PRINCESS TAVERN" 2708 West 10th Street, Indianapolis, Indiana Tel. Belmont 5022 Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem Anthony J- Darovic SLOVENSKI ODVETNIK V CHICAGI Uraduje na: 2105 WEST CERMAK ROAD in na: 1904 W. CERMAK ROAD Tel. Canal 5066 Tel. Canal 7130 V pisarni: RELIANCE FEDERAL SAVINGS AND LOAN ASS'N, CHICAGO, ILL, VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim odjemalcem :n vsem Slovencem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE želi vsem! Rojakom iskreno želim, da bi v novem letu ne imeli nikakih težav in sitnosti, da pridejo kake težave, tedaj pridite k meni, da Vam pomagam iz njih. DR. JOSEPH W. ZELKO - DENTIST — FRANK URAJNAR, lastnik LADIES' and MEN'S TAILORING Delo prvovrstno, cene zmerne. 743 No. Holmes Ave., Indiana polis, Indian Mr. Urajnar je preiskušen krojač. Zavedajmo se gesla: SVOJI K SVOJIM! Jjg Ordinira od 9 do 12 dop. in od 1 do S pop. Zvečer od 7 do 9. Oh nedeljah po dogovoru. Cor. Chicago and Jackson Streets, Joliet, Illinois Telefon 2-1764 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE VSEM! ŽELIM VSEM SLOVENCEM VESELE BOŽIČ PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! PRAV VESELE IN RADOSTNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM! Zanesljiva postrežba z premogom v vseh slučajih. Vse vrste premog. — Jako nizke cene. — Pridite sami k nam, da vidite. — ' 254 Columbia St. Tel. 5441 Joliet, Illinois I West Tenth at Warman Ave., Indianapolis Phone Belmont 2295 VESEL BOŽIČ IN SREČNO ZADOVOLJNO NOVO LETO želi vsem Slovencem «u vsem oiuvcncum STEVENS FUNERAL H0M» LADY ATTENDANT A. GREGORICH, lastnik / ' V zalogi imamo vse vrste grocerijo, sveže f' SK^fSy 'n suho meso. Izdelujemo okusne doma na- \ •'•' • IS%3^sSm reien0 klobase- — Gospodinjam se priporočiJmjvj ^^ čamo. — Obenem želimo vsem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE! 150 Ruby Street Telefon 6886 Joliet, Illinois 2107-11 W. Cermak Rd., Chicago TELEFON: CANAL 6188 Vsem našim odjemalcem iskrena hvala za patroniziranje v preteklosti in se za isto še nadalje priporočamo. Kadarkoli rabite pohištva, peči, karpetov in drugih raznih kuhinjskih predmetov, vedite, da je naš trgov ina z vsem tem vsak čas najbolje založena, ki Vam nudi vse take predmete po zmerni ceni. Vabimo Vas. da kadar se mudite v naši bližini, da pridete in si ogledate našo trgovino. Ambulance na razpolago za vse slučaji Vest lOth Str., Indianapolis, 1 Phone Belmont 4072 VESELE BOŽIČNE, PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem STEVENS 5c. lo $1.00 ST0RČ 2801 West 10th Street, Indianapolis, Indi»n" Phone Bolmont 4072 ZNANO DOBRO CITIZENS-BEER (Pivo) KI SE TOČI IN PRIPOROČA PO VSEM MESTU » s 6 i«,. modrijanov ?? VESELE BO ŽIC NE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO vsem prijateljem in odjemalcem! NOTTINGHAM BONDED WINERY THOMAS KRAŠOVEC, lastnik Licenzirana vinarna. — Prodajamo na drobno in na debelo. 17721 Waterloo Road, Cleveland, Ohio Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem The Norwood Appliance & Furniture Co. JERRY BOHINC in JOHN SUŠNIK, lastnika TRI TRGOVINE: 6104 St. Clair Ave.; 819 E. 185th St. in na 6119 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Naše cene so vedno najzmernejše. — Se priporočamo! > Prav vesele in zadovoljne božične praznike in srečno zdravo Novo leto želim vsem prijateljem in vsem naročnikom listov: Amerikanski Slovenec in Novi Svet JOHN PRIŠEL, zastopnik 15908 Parkgrove Ave. Tel. Kenmore 2473-R Cleveland, Ohio VESEL in SREČEN BOŽIČ in SREČNO ZDRAVO NOVO LETO želi vsem RUDOLPH BOŽEGLAV OHAJSKA LICENZIRANA SLOVENSKA VINARNA 1125 East 60th Street, Cleveland, Ohio Telefon Endicott 0282 Že najstarejši modrijani starega veka so izražali domnevo o selitvi duše v različna, telesa zaporedoma, dokler ne bi dosti očiščena dobila vstop v nekako kraljestvo blaženih, ista misel je še danes najznačilnejša poteza budizma, vere skoraj vseh vzhod, narodov, Indijcev, Kitajcev, Japoncev. Isto misel je končno povzel nemški filozof Nietsche, seveda iz popolnega materialističnega stališča. _ Duša, kot vir ali princip življenja ni zanj drugega kot izredno fino delovanje neizmerno fine snovi, ki je ni mogoče zasledovati. Zato pa pravi, da kadar se v svetu ponove isti pogoji in vse iste razmere, v katerih se je kak človek rodil, se ta človek rodi iznova in vse njegovo življenje, najsi je bilo veselo, žalostno ali obupno, se zopet razvije in konča prav tako kot prvo. Današnji modrijani, tisti, ki mislijo, da je vsa modrost v tem, da zanikajo Boga in ne-umrjočnost duše ali da jih vsaj popolnoma po svoje razlagajo, so se zopet oprijeli Nietsche j evega nazora o večnem življenju v obliki večnega povratka. To pa razlagajo takole: Naše telo, zemlja, zvezde in vsa svetovja sploh, so sestavljena iz neverjetno majhnih delčkov — atomov. Pravijo celo, da poznajo približno število vseh atomov v vesoljstvu: 1 in 79 ničel, kar se bere, deset vigintikvin-tiljonov. Ti atomi pa se neprestano — za naše oči seveda neopazno — prerivajo, premetavajo, premeščajo, tako da končno nastane popolnoma nova snov. To se vrši in se bo vršilo neprestano, dokler ne bodo vse mogoče kombinacije izčrpane in se bo vsa igra morala začeti znova in zopet in zopet, brez kon-" ca. In vsakikrat, ko bo mešanica atomov taka, kakršna je bila tedaj, ko smo bili mi na svetu, bomo nujno zopet oživeli oziroma bodo nujno zopet take skupine atomov, ki se bodo imenovale "jaz" ali "moj stric" ali "moja žena" itd. Nam, preprostim ljudem se takale učenost zdi norost, vendar se zdi, da je posebno dandanes nerazumljivost bistveni in nezmotljivi znak učenosti. Sicer pa to mnenje "večnih povratkarjev" pobijajo razni drugi znanstveniki, ki trdijo, da gre, kakor naše ubogo življenje, tudi ve-soljstvo smrti nasproti; smrt v nekakem močvirju uravnovešenih sil vsemi rja. Vsakdanja skušnja namreč kaže, da se vsaka sila bistveno spremeni v toploto, toplota pa se porazgubi v neskončnem prostorju. V nekaj miljonih letih bo tako vsa sila potonila, z njo vred pa tudi vse življenje, ki ni drugega kot neka oblika sile oziroma toplote. Pa ti pridejo zopet drugi znanstveniki, preizkušeni kemiki, ki pravijo, da se v svetu nič ne ustvari in nič ne izgine, ampak samo presnavlja v drugačne oblike, ki zopet porajajo novo življenje, nove sile brez konca in kraja. Tako vidimo, da je človeški um precej nebogljen, da velikim skrivnostim življenja ne more nikdar priti do dna, da je najbolje, če se držimo stvari in načel, ki nam jih narekuje srce ali duša, po katerih nam govori večna Modrost, ki se mora pač le pomilovalno posmehovati naduti napihnjenosti nekaterih "človečkov", ki si domišljajo, da morejo prodreti neskončne skrivnosti. Vsa, najvišja in edina modrost je v proučavanju božjih lastnosti, kak ar nam jih je Vsemogočni razodel v veri, vse drugo pa je bolj ali manj nekakšna zabava, s katero ljudje ubijajo čas ali dušijo glas svojega srca ali pa vsaj vodijo do spoznanja ničevosti človeškega prizadevanja in iz tega do resnice in prave modrosti. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! Vam želi LAIPERT LUMBER COMPANY Skladišča na: VIRGINIA - BUHL — COOK — CHISHOLM ELY in GILBERTU MINNESOTA Zeli vsemu občinstvu PRAV VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO IN BOLJ USPEŠNO NOVO LETO! VESEL BOŽIČ — SREČNO NOVO LETO! ELCOR MERCANTILE PHONE 203 ELCOR, MINNESOTA and POTOČNIK FOOD MARKET AURORA, MINNESOTA VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in NOVO LETO! želi vsem Colvin Lumber & Coal Company YARD AT BIWABIK — AURORA - GILBERT Minnesota GILBERT, MINNESOTA ST. CLAIR WINDOW SHADE CO. . želi vsem VESELE PRAZNIKE. Izdelujemo zavese in prodajamo stenski papir. 6532 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O. Phone Endicott 3154 VESEL BOŽIČ želi vsem Gubane Dry Good STORE 16725 Waterloo Road CLEVELAND, OHIO mwmmM VSE NAJBOLJŠE ZA BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem VESEL BOŽIČ — SREČNO NOVO LETO! želi vsem MILADYE'S BEAUTY SHOPPE - MODERN SHOPPE -Phone 74 Eveleth, Minnesota VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi vsem prijateljem in odjemalcem! LOUIS OSWALD ■ SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA i 17205 Grovewcod Ave,, Cleveland, Ohio Telefon Kenmore 1971 VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO 1939 želi vsem prijateljem in odjemalcem Razpečevaiee slovečega 23776 Lakeland Blvd. . Tel. 2739 Cleveland, Ohio VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! želi vsem FIRST NATIONAL BANK ČLANI FEDERAL RESERVE BANKE IN FEDERALNE ZAVAROVALNE KORPORACIJE Gilbert, Minnesota VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO vsem prijateljem in odjemalcem želijo ROZANCE DEPT. STORE § A. CMim lil SlHOVl VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE — SREČNO NOVO LETO! želi vsem 406 East 156 Street Cleveland, Ohio THE BLISS COAL & SUPPLY CO. f 22290 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio Telefon Kenmore 0802 CARLSON HARDWARE DVE TRGOVINI S POHIŠTVOM NA: 6017-25 St. Clair Avenue in 15303 Waterloo Road POGREBNI ZAVOD NA: 1053 East 62nd Street Gilbert, Minnesota CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 Naše slovensko podjetje želi vsem Slovenccm vesele božične praznike in srečno, zdravo Novo leto! VESEL BOŽIČ in SREČNO ZDRAVO NOVO LETO vsem prijateljem in odjcir.alccm! THE EDNA DAIRY CO. - SLOVENSKA MLEKARNA - JOE KNAUS, lastnik 6302 Edna Avenue, Cleveland, Ohio Tel. Henderson 7963 LOUIS PIKE Prodajalce RABLJENIH, kakor tudi NOVIH AVTOMOBILOV in TRUKOV, želi vsem svojim prijateljem veselo božične praznike in srečno zdravo Novo leto. Obenem se priporoča v nadaljno naklonjenost. CANNING & HARMON, INC. 16015 Midland Avenue -:- Cleveland, Ohio Phone Potomac 0086 14401 Euclid Avenue, East Cleveland John Potokar in Sinovi IN NJEGOVI DELAVCI Voščijo vesele božične praznike in> srečno Novo leto vsem Slovencem in Slovenkam, posebno pa tistim, ki so se spomnili čez leto, da so zahtevali naše "DOUBLE EAGLE" izdelke in so tako nam pomagali služiti pošteno naš kruh. Vsem naj prisrčne jša zahvala! DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. IN DELAVCI 6511-19 ST. CLAIR AVENUE, liENderson 4629 CLEVELAND, OHIO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! želi vsem MIKE KOHLER - TRGOVEC S PREMOGOM — Telefon 19 Gilbert, Minnesota VESEL BOŽIČ — SREČNO NOVO LETO! želi vsem DR. W. W. ERICKSON ZOBOZDRAVNIK Gilbert, -:- Minnesota VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi vsem slovenska trgovina LOUIS CIMPERMAN GROCERIJA in MESNICA 1115 Norwood Road Cleveland, Ohio Telefon Endicott 0566 Vesel Božič in srečno Novo leto! KOVAMEMI AUTO SALES Mrtvi mejaš (PRIPOVEDKA) TRGOVINA Chevrolet POSTREŽBA f 217-219 Grant Ave. Tel. 307 Eveleth, Minn. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO ZDRAVO NOVO LETO želi vsem RANGE HARDWARE & FURNITURE CO. Eveleth, Minnesota Telephone: 70 PRAV VESEL IN ZADOVOLJEN BOŽIČ TER SREČNO NOVO LETO želi vsem odjemalcem in prijateljem BETTER FOODS MARKET (Primozich's) — Najboljše kvalitete meso in grocerijo — Telefon 562 in 563 Eveleth, Minn. BOŽIČ BO KMALU TUKAJ! THE FAIR STORE Mi smo pripravljeni z vsemi zalogami za Božič in naše blago vas bo sigurno zadovoljilo. Naše velike izbire vas bodo razveselile in zagotavljamo vam, da vam bodo naše cene ugajale in tudi soglašale z vašo denarnico. Pri nas lahko kupite za manj denarja. POSKUSITE IN NE BOSTE OBŽALOVALI. 105-109 Grant Ave. -:- Eveleth, Minn. Telefon 130 "Na meji pod gozdom straši . .. Stari Fer-lan je moral imeti nekaj na vesti, kar ga teži še zdaj na onem svetu . . . Tako so menili prebivalci samotne gorske vasice. "Bog mu daj nebesa!" so želeli svojemu mrtvemu sosedu. "Najbrž ni bilo kaj prav pri tisti nesrečni pravdi zaradi zemlje." "Ali kaj govori?" so se plaho vpraševali. "Vzdihuje," je vedel povedati Grebene, postaven možak, ki je prikazen že večkrat videl. "Glas pa ni razločen." Radovedni so bili, ali se prikazen premika. Nekateri so trdili, da stoji mirno kakor kip na oltarju. "Sklanja in pripogiba se kakor človek, ki nekaj meri," je pravil Grebene. "Ni pa nihče drugi kot rajni Ferlan, saj je sijala luna, ko sem šel mimo njega." "Kdor bi ga nagovoril, bi ga morda rešil," so modrovali vaščani. Izkušeni Pelin je vedel, kako je treba začeti. "Vsak dobri duh Boga časti, ti pa, kaj potrebuješ?" Tako moramo govoriti z duhovi. Grebene si je zapomnil te besede. Nikomur ni omenil, kaj je sklenil v svojem srcu. Tri dni se je postil in četrto noč se je odpravil na mejo, ko je odbila enajsta ura. Nič ga ni bilo groza, ko je zagledal temno postavo, ki se je sklonila in spet vzravnala. Spoznal je starega Ferlana. "Vsak dobri duh Boga časti," ga je nagovoril, čim se mu je približal. "Ti pa, kaj potrebuješ?" Prikazen je spregovorila. Culo se je kakor iz daljave: "Kdo si, ki mi hočeš pomagati?" Povedal je svoje pravo ime in duh je nadaljeval svečano: "Poslalo te je usmiljenje, zakaj tisoč let že trpim in ko bo minilo tisočkrat tisoč stoletij, se večnost še ne bo pričela . . ." "Kako dolgo bo še trajalo vaše trpljenje?" je vprašal sočutno. "Dokler ne najdem rešilca. Ako si poslan od Boga, mi boš odprl nebesa . . ." "Storil bom vse, kar bom mogel," se je častno zavzel. "Tedaj prestavi tale mejnik za tri sežnje navzdol proti vasi . . ." Grebene je pomišljal: "Prestavljanje mejnikov je po zakonu prepovedano . . . Zemlja bo razkopana . . . Bfez sledi ni mogoče kaj takega izvesti . . . Zares, nevarno opravilo..." "Ne boj se, prijatelj! Med nama in med svetom leži neprozorna senca . . . Nobeno človeško oko naju ne vidi in na tleh če ne bo jutri nič poznalo . . ." "Pa lopate tudi nimam ali rovnice, da bi ga odkopal . . ." "Ni treba ti orodja. Kar zagrabi ga in potegni, zemlja ga bo izločila sama in spet sprejela vase . . ." Komaj se je Grebene dotaknil mejnika, mu ga je zemlja res kar dvignila in potisnila v roke. "Kam naj ga denem?" je vprašal mrtvega soseda. "Semkaj ga postavi!" mu je pokazal z dolgim koščenim prstom. Kamen ni imel nobene teže. Nesel ga je z lahkoto in spustil na odkazani prostor. Zemlja ga je potegnila vase do polovice ter ga tesno objela. "Zdaj sem rešen!" Na obrazu prikazni je zasijalo blaženstvo. "Pojdi domov in povej mojemu sinu, pa tudi drugim sosedom, kaj se je zgodilo." Grebene je ugovarjal: "Mladi Ferlan mi ne bo hotel verjeti . . ." "Ferlan dobro ve, kaj sem mu naročil, preden sem umrl. Pa mi ni hotel pomagati." Duh je bil izginil, kakor bi bil ugasnil svetilko. Mejnik je bil drugi dan res prestavljen za tri sežnje. Sosed, ki je po krivici izgubil zemljo, je prejel povračilo. Duh se ni od takrat več prikazal. Soteščan. A F, C HERNE & SONS — PLUMBARJI — Izdelujejo plumbarska dela, napeljavo cevi, za vodo, za kurjavo vse vrste in vsa druga dela. Ja 211 Grant Avenue -:- Eveleth, Minn. Želimo vsem Slovencem in bratom Hrvatom vesel in srečen Božič in srečno zdravo Novo leto! CITY DRUG STORE The REXALL Store Želi vsem odjemalcem in vsem drugim prav vesel in srečen Božič in srečno Novo leto! VESEL BOŽIČ IN SREČNO ZDRAVO NOVO LETO ŽELI VSEM PHILIP P. BLISS Zastopstvo za vse vrste zavarovalnino 175 W. Jackson Boulevard Telefon Wabash 3620 Chicago, 111. Mi specializiramo že dolgo vrsto let poklicno v zavarovalninstvu. Posebno se priporočamo društvam, kafcor trgovcem in obrtnikom ter posameznikom za zavarovalnino proti tatvini, ropu itd. Ako ne morete dobiti zadovoljive zavarovalnine in pogojev kje drugje, tedaj sporočite nam, kake vrste zavarovalnine želite in skušali Vam bomo postreči mi. Zavarujemo proti ognju in sprejemamo vse vrste zavarovalnine. Telefon 12 Eveleth, Minnesota Sezonska senzacijska darila dobite v naši prodajalni, kjer bote našli popolno zalogo vse vrste blaga za može in fante. MASINTER BROS. Vodilna oblačilna trgovina v Minnesoti za moško opravo. Na EVELETHU in v VIRGINIA, MINN. PHILIPS BROS. COAL CO. Prodajalci COMANDE & SUNKOAL, BRIGVETS IN SCREENINGS ZENITH COKE Telefon 660 Eveleth, Minn. Želimo vsem srečen Božič in se priporočamo! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO ZDRAVO NOVO LETO želi vsem GOLDEN RULE TRGOVINA EVELETHSKA VODILNA TRGOVINA — DEPARTMENT STORE 321-323 Grant Ave., Eveleth, Minn. Telefon 80-W FULLERTON LUMBER CO. VSE VRSTE GRADBENI MATERIAL IN KURIVO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! želi vsem Otto R. Nelson PREMOG - PESEK GRAMOZ 216 Grant Avenue Telefon 160 EVELETH, MINNESOTA Za olepšavo in ureditev vaših las in za trajno skravžljavo (permanent wave) za praznike pridite k FRANCES BEAUTY SHOPPE MRS. F. MORIAVITY, lastnica 418 Jones Street, Phone 303 Eveleth, Minn. Obenem želimo vsem vesele in zadovoljne praznike in srečno Novo leto! Vesele božične praznike in srečno Novo leto! JARVEY'S 2ELEZNINA in POHIŠTVO — Zaloga vsakovrstnega pohištva, barv, varnišev in železja. — 114 Grant Avenue Telefon 80 Eveleth, Minn. Iskrena božična voščila vsem! W11TAM AKIS VODILNA ZLATARSKA TRGOVINA NA EVELETHU. 214 Grant Avenue Telefon 94 Eveleth, Minn. Vesel Božič in srečno zdravo Novo leto! THEO. HAMM BREWING CO. Telefon 49 Eveleth, Minn. GEO. J. BRINCE, Agent Želimo vsem odjemalcem in vsem drugim srečen in vesel Božič! Eveleth, Minnesota Eveleth Plumbing & Heating Co ALEX JOHNSON, lastnik Vse vrste material za PLUMBARSTVO in PECI. Prodajamo peči na olje in takoimeno-vane "STOKERS", ki automatično polnijo peč s premogom. • 407 Grant Avenue Telefon 187-W EVELETH, MINNESOTA Srečen Božič in veselo Novo leto! > RESMAN SHOE STORE — PRVOVRSTNA — / POPRA V LJALNICA ČEVLJEV. " 420 Pierce Street Tel. 699 Eveleth, Minn. \ BOŽIČNE POZDRAVE — od - » F FIRST NATIONAL BANK Eveleth, Minnesota / PARK'S LIKE NU SHOPPE POPRAVLJAMO ČEVLJE Čistimo obleke in "šajnamo" čevlje. — Čistimo in oblikujemo klobuke. — Prodajamo čevlje in rubber golaše. Telefon 616 Eveleth. Minnesota SREČEN in VESEL BOŽIČ VSEM! — Helps Hardware & Undertaking 312 Grant Ave. Telefon 58 Eveleth, Minn. Javnosti se priporočamo s MODERNO TRGOVINO ZA POHIŠTVO m z našim MODERNIM POGREBNIŠKIM ZAVODOM. Vsem vesele in srečne božične praznike! — VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO — želi vsem — SAM PRESS J. Eveleth, Minnesota SREČEN BOŽIČ IN NOVO LETO! PRVOVRSTNO PECIVO HENRICKSON'S BAKERY Izdelovalci , DOMAČEGA KRUHA Telefon 112 Eveleth, Minnesota Vesele božične praznike in Novo leto! THE PACIOTTI GROCERY TRGOVINA NAJBOLJŠIH KVALITATIVNIH JESTVIN Toma in prijazna postrežba. 512 Hays Street Tel. 239 Eveleth, Minn. GRAHAM POGREBNI ZAVOD FOGREBNIKI in SPREVODNIKI na EVELETHU, MINN- Telefon 47 ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! Vesele božične praznike in srečno Novo leto! ! LESTER SAGEN Trgovina pohištva in železnine. Prodaja "MAYTAG" pralnih strojev in "MONARCH" peči- Oglejte si novi •'MAYTAG" $59.50 — $69.50 — $109.50 NEKAJ NOVEGA! NEKAJ BOLJŠEGA! Eveleth, Minnesota VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO ZDRAVO NOVO LETO želimo vsem! The Miners National Bank EVELETH, MINNESOTA