Poštnina plačana v frBtonfcgl Leto LXXU., št. 64 LJubljana, sobota 18. marca 1939 Cena Din i.— Iznaja vsa K dao popoldne tzvzemsl nedelje In praznike, — InaeraU do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst d Din 2 50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji Inserati petit Vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, mseratnj davek posebej. — >Slovenski Narod« Velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vraća.jo. UREDNIftTVO IN UFRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31 23, 31-24. 31-25 in 31-2« Podružnice: MARIBOR. Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani št. 10351 Med Londonom, Parizom in Berlinom s 4nglija in Francija pripravljata skupno demaršo v Berlinu Angleški poslanik v Berlinu Neville Hender mmm pozvan v London na poročanje o dogodkih na češkem — Kakor napovedujejo, se ne bo k ~nalu vrnil v Berlin LONDON, 18. marca. e. Angleška vlada je sklenila, da pozove svojega berlinskega veleposlanika sira Nevilla Hendersona na poročanje v London. Ta sklep je bil sprejet na ponovno zahtevo parlamenta, naj se veleposlanika odpo-kli če iz Berlina. V službenem obvestilu poudarjajo, da je bil poslanik pozvan v London, da referira o položaju, vendar pa ne prikrivajo, da ima ta odpoklic demonstrativen značaj. Mislijo, da se Henderson ne bo vrnil v Berlin, dokler položaj ne bo razčiščen- Angleška vlada je stalno v stikih s francosko, s katero razpravlja glede skupne protestne demarše pri vladi v Berlinu. To je namreč snoči sporočil v parlamentu finančni minister Simon na ponovno vprašanje, ali misli angleška vlada protestirati v Berlinu zaradi okupacije Češke in Moravske. LONDON, 18. marca. AA. »Press Association« poroča, da je bil angleški veleposlanik v Berlinu Henderson pozvan v London samo zaradi tega, da poroča o zadnjih dogodkih. V nobenem primeru ne more biti govora o končnem odpoklicu. Henderson se bo vrnil v Berlin takoj po razgovorih, ki jih bo imel s Chamberlainom in Halifaxom. Verjetno je, da bo Anglija vložila proti Hitlerjevi akciji uraden protest. Pri včerajšnjih francosko-angleških razgovorih je šlo v glavnem za stališče, ki naj ga v bodoče zavzemata Anglija in Francija. Sestanek Hendersona s Coulondrom BERLIN, 18. marca. br. Angleški poslanik Henderson je imel pred svojim cdhodom v London daljši razgovor s francoskim poslanikom Coulondrom Odpoklic nemškega poslanika v Londonu PARIZ, 18. marca. i. V berlinskih političnih krogih sodijo, da bo nemški veleposlanik v Londonu Dirksen odpoklican kot odgovor za odpoklic londonskega veleposlanika iz Berlina. Službeno sporočilo Franciji PARIZ, 18. marca. AA. Nemški poslanik v Parizu je včeraj izročil francoski vladi besedilo Hitlerjevega proglasa o protektoratu nad Češko in Moravsko. Nemški odgovor na grožnje z bojkotom BERLIN, 18. marca, br Francoska delegacija za trgovinska pogajanja z Nemčijo je včeraj odpotovala nazaj v Pariz. Načelnik oddelka za trgovinske pogodbe v francoskem zunanjem ministrstvu Alphand je odpotoval v Pariz že v četrtek. BERLIN, 18. marca. e. »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča v svojem gospodarskem delu o pozivu, ki ga je objavil pariški list »Journal industriel-les«, naslovljen na francoske gospodarske kroge, naj bojkotirajo nemško blago in nemški trg. Berlinski list poudarja, da so francoski krogi v zadnjem času pokazali precej razumevanja za razvoj gospodarskih odnošajev z Nemčijo, zadnje spremembe pa so nedvomno v zvezi z agitacijo češke emigracije. »Deutsche Allgemeine Zeitung« obžaluje, da tej češki propagandi naseda tudi sicer zelo objektivni list »Journal Industrielles« in pravi: Vendar je težko računati z uspehom propagande za bojkot, ker navadno poteče več tednov, preden taki glasovi popolnoma prodro, do takrat pa bo gotovo že mogoče položaj mirneje presojati. Rooseveltovo sporočilo v Londona LONDON, 18. marca. br. Amerižki po-glsjalk Kenedv je imel včeraj razgezor z Bucanjim indrasferom Hia-ifara:am .kateremu je sporočil mnenje predsednika Roosa. vel ta o položaju v srednji EvropL Diplomatske konference v Varšavi VARŠAVA, 18. marca. Zunanji minister Beck je sprejel včeraj litovskega poslanika Saulisa in madžarskega poslanika de Horija. Zastopnik zunanjega ministra Arcizćwski je sprejel jugoslovanskega poslanika Vučetlca ter francoskega veleposlanika Noela. „Os Rim—Berlin ustvarja novo Evropo14 RIM, 18. marca. AA. (DNB) Časopisje objavlja poročila o zadnjih dogoJKin pod velikimi naslovi tn ugotavlja, da ustvarjata oo Rim-Beri in novo Evropo. Trdijo, da pomenijo ti dogodki vrnitev k stoletni zgodovini. »Popolo dl Roma« navaja Bismar- kove besede: »Kdor je gospodar češke, je gospodar Evrope«. V zadnjih štirih letih so si države osi Rim-Berlin izvojevale pomembne zmagre na bojnih in diplomatskih tleh, v Abesiniji, ob Renu, v Avstriji, v su-detskih krajih, Španiji in na Češkem ter so si na ta način zagotovile položaj, ki jim daje ključ do Evrope. Za razširjenje vlade v Franciji in Ar jliji Akcija za sestavo vlade narodne koncentracije v obeh državah — Herriot Bonnetov naslednik? — Halifiai Zeli Edenov vstop v vlado PARIZ, 18. marca. Včeraj je ministrski svet 5ogla?.no odobril besedilo predloga o pooblastilih vladi za pospeše-nj-t proizvodnje orožja in razvoja obrambneci sistem države. Predlog bo predložen danes poslanski zbornici. Vlada je odobrila tudi izjavo, ki jo bo predsednik viade Daladier podal parlamentu. Na popoldanski seji poslanske zbornice se je začela razprava o zunanji politiki. Vlada je rudi sklenila, da se do nadaljnjega ustavijo vsa potovanja ministrov. Tudi na petkovi seji zunanjepolitičnega odbora poslanske zbornice je več članov odbora poudarjalo nujno potrebo ukrepov rua polju produkcije za oborožitev Francije, da bo kos položaju, ki je nastal zadnje dni po dogodkih v CSR. Po zakonskem načrtu o izrednih pooblastilih bi smela vlada izdati dekrete o ukinitvi delojil zakona o 40-urnem tednu v vojni industriji in o rekviziciji podjetij in delavcev, ki jih določa zakon o organizaciji naroda v easoi vojne ali velike napetosti. Razen tega bi izdali še določila glede beguncev na Francoskem. f?im, 17. marca. AA. Agencija Stefa.ni poroča Pariza: Krožijo glasovi, da bo po divtiij veo Kakor v septembru lanskega leta. Za splošno vojaško obveznost v Angliji London, 17. marca. AA. (DNB): Lb-ti pišejo, da se je večina od 120 Članov parlamentarnega odbo-a vladnih strank na svoji včerajšnji seji izrekla za uvedbo splošne vojaške obveznosti. »Dailv Tele^rnph* pravi, da so prav tako ugodno sprejeli tudi Edenov predlog, raj se vlada razširi. Lord Halifax je ru pr. pri tej priložnosti izjavil, da je razširjenje vlade nujno potrebno, da bo Velika Britan;ja megla voditi odločnejšo politiko. »Dailv Expressa piše. da je lord Halifax posebMo zahteval, naj stopi v novo vlado tudi Eden. Ponoči so se razširili glasovi, da so desničarski konservativni krogi onem počili nacrt krda Halifaxa o sestavi nove nacionalne vlade na široki podlagi. V to vlado bi imela stopiti med drugimi Eden in Churchill. Nova vlada bi imela nalogo uvesti splošno vojaško obveznost. Reuter je zvedel, da je treba te glasove sprejeti s pridržkom LONDON, 18. marca. w. Zunanjepolitični oiibor konservativne fraJccije spodnje zbor niče Je imel sejo, na kateri je večina članov zahtevala uvec"to obvezne vojaške dolžnosti v Angliji. Kakor trdijo, je zunanji minister Halifax ta predlog; toplo zagovarjal. Zunanji minister Halifax je imel daljai razgovcer z bivšim zurianjim ministrom Edenom. Pristnsi Edena, med katerimi je tudi bivši ministrski preasedn.k Bald'A'in, tu Finančni odbor je na nočni seM sprejel i so imeli včeraj daljše posvetovanje. Ta zakonski načrt o izrednih pooblastilih s skupina se zavzema za razširjenje angle- I škega kabineta v smislu obnove enotne ' nacionalne fronte, će bi ta načrt propa- lcončani zunanjepolitični razpravi Daladier izvršil rekonstnlkcijo svoje vlade. Nova vlada bo imela značaj narodne koncentracije in bodo vanjo stopili zastopniki vseih strank razen komunistov. Do-vedanjega zunanjega ministra Bonneta naj bi v vladi narodne koncentracije zamenja! predsednik zbornice Eduard Herriot. Izredna pooblastila francoski vladi - PARIZ, 18. marca. i. Finančni odbor parlamenta je odobril zahtevo min. predsednik Daladierja glede izjemnih pooblastil. Izjava o tem se glasi: Vlada se pooblašča, da z odloki, ki jih sklene ministrski svet. uveljavi ukrepe, ki so potrebni za vzdrževanje in pomnožitev francoske vojske. Te odloke mora parlament ratificirati do 31. decembra 1939. Po prvih debatah sodijo, da bodo po- j oblastilni zakoni sprejeti rudi v parlamen- . 'inančni odbor je na nočni seH sprejel : 26 glasovi proti 17. Franeiia potrebuje 66 divizij več IjONDON, 18. marca. c. V Lntervjuvu po angleškem, radiu je izjavil ?a.vi Porti-rrax, oa bi Francija v primeru vojne potrebovala sedai za varstvo svojih mej 86 del, ima Edenova skrpina v rezervi drugega, po katerem naj bi se osnoval priseben dižavni svet kot posvetovalni organ v zunanjepolitičnih zac'evah. V tem državnem svetu bi bili Ec'en, Churchill in Uoyd Greorge. predsedoval pa bi mu zunanji minister Dr. Hacha o sprejemu pri Hitlerju Izjava zastopnikom češkega nacionalnega odbora pod vodstvom generala Gajde Praga, 18. marca. (DNB) Državni , Beneš je poslal predsedniku Zedinjenih dr. Merilci predlog Rusimnifi Rumunija naj bi opustila nadaljnjo industrijalizacijo in usmerila ves svoj agrarni izvoz v Nemčija predsednik dr. Hacha je sprejel včeraj v prisotnosti min. predsednika Berana predstavnike češkega nacionalnega odbora čigar naloga je ureditev dobrih odnošajev med Cehi in Nemci. Delegacijo je vodil predsednik odbora general Ga j da. Dr. Hacha je izjavil delegaciji, da je napravil sprejem pri kancelarju Hitlerju nanj globok vtis ter da je ponosen, ker uživa njegovo zaupanje. Gajda je izjavil dr. Hachi prepričanje, da bo češki nacionalni odbor zvesto in poslušno izvrševal navodila, ki jih bo dobil od njega. Odmev Hitlerjevega proglasa PRAGA 18. marca. AA. (DNB). »Narodni listi« komentira io Hitlerievo proklamacijo ter trdijo, da bodo Cehi ohranili svojo nacionalno zavest Pioklamaciia voditelja Nemčije v tem poeledu ie odločna in jasna. Zaradi te?a mora češki narod gledati na sedanji nolorai mirno in trezno »Narodni Politika« pišp. da so zadnii dogodki razbili Češkoslovaško državo, toda naciia bo rečena ker je to zagotovljeno v proklamaciji tvorca nove Evrope Evropa je bila bolna ter :e moralo pr:ti do nove ureditve. Gobbels o spremembah v srednji Evrcrr BERLIN, 18. marca. AA. (DNB). Dr. Gobbels je objavif v nemških listih pod naslovom »Velika doba« članek, v katerem pravi, da dogodki zadnjih dni n:?o samo zgodovinske, temveč tudi svetovne važ- j nosti. Dejstva se ne morejo več spreme-niti. Pravno stališče Nemčije je jasno, k^r ! ga nihče ne more ovreči. Srednji Evrcpi 1 je Nemčija vrnila mir. ker je zavladal . red, pri katerem močnejši partner pi evze-ma skrb za ohranitev miru in se slabši podaja pod njegovo zaščito. Protest dr. Beneša NEW YORK, 18. marca. b. Bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard žav Rroseveltu, angleškemu min. predsed. niku Chamberlainu, francoskemu ministrskemu predsedniku Daladier ju in ruskemu komisarju za zunanje zadeve Litvinovu brzojavko, v kateri p:otestira proti nemški okupaciji tleske in Moravske. Upor čsl. poslanika v Washingtonu WASHINGTON, 18. marca. br. Češkoslovaški poslanik Vladimir Urban, ki je odklonil zahtevo nemškega poslaništva po izročitvi svojih poslov, je sprejel včeraj od dosedanjega češkoslovaškega ministra Chvalkovskega brzojavno odredbo, naj izroči češkoslovaško poslaništvo in konzulate zastopnikom nemškega poslaništva. Včeraj dopoldne je po kablu sporočil v Prago, da kapitulacijo dr. Hache ne priznava ker jo smatra za protiustavno, zaradi & ar tudi svojih poslov ne bo izbočil nemškim diplomatskim zastopnikom. Poslanik Urban ie izjavil zastopnikom tiska, da bi mora'o vsak teritorialni odstoo čcško-lo-v&škecra ozemlja odobriti češkoslovaško narodno predstavništvo. Prezident dr. Hn-cha sam kot tak ni imel pravice odstopiti kakega dela češkeca ozemlja, zaradi česar je pogodba, ki jo je podpiral v Berlinu, proti ustavi češkoslovaške republike, ker in n: odobrilo njena narodno predstavništvo. Ker ie poslanik sam tudi prisegel na češkoslovaško ustavo, se smatra še vedno vezanega nanjo in zato ne bo izročil svojih no-lov nikomur^ ker noče kršiti svoje službene prisege. A!;ssfa generala H?roole BRATISLAVA, 18. marca. AA. Ge- n i al Homota, ki je skušal proglasiti vo-jršfco diktaturo v Banski Bistrici je zbežal z avtomobil cm na Moravsko, kjer se je hotel zateči pod okriljem Nemčije. Blizu meje so njegov avtomobil ustavili. Generalu Homoli se je posrečilo skočiti iz av- LONDON, 18. marca. i. »Newyork Times« poroča iz Bukarešte, da je vodja nemške trgovinske delegacije, ki se mudi v Bukarešti, predložil rumunski vladi naslednje ponudbe: 1. Rumunija naj popolnoma opusti nadaljnji razvoj svoje nacionalne in- j dustriie in naj se zave, da je samo agrarna država 2. ves rumunski izvoz in sicer petrolej, žito, agrarni pridelki in živina naj gre v bodoče le v Nemčijo; 3. Če Rumunija te predloge sprejme, je Nemčija pripravljena spoštovati teritorialno integralnost rumunske države. Kakor zatrjujejo je te ponudbe ru-mimska vlada odklonila. Zaradi napetega mednarodnega položaja so se zedini-le vse rumunske stranke v enotno fronto, tudi stranka Mania. Kronski svet v Bukarešti BUKAREŠTA 18. marca- AA. Ministrstvo dvora je izdalo snoči naslednje poročilo: Snoči se je vršil v dvoru kronski svet r>od "eredsedstvom Nj Vel. kralja Karo-la II. Člani kronskega sveta so prouČi-!i akcijo, ki se je vodila v zunanji politiki. Po vsestranski razpravi je svet soglasno odobril delo rumunske diplomacije, kfkor tudi oodvzete vojaške ukrepe. Sklenil je. da bo te ukrepe v korist narodno obrambe še izpopolnil. Seji so prisostvovali predsednik vlade Calinescu, kraljevi svetovalci, načelnik in člani glr.vnera generalnega štaba ter vrhcvn' vojaški komandanti Delna mobilizacija v Romuniji BUKAREŠTA, 18. marca. w. Vsa ru- munska javnost se živahno zanima za vpra sanje Podkarpat^ke Rusije in se toplo za- sprejeti važni sklepi, da se Rumunija zavaruje pred vsemi presenečenji, razpravlja li pa so tudi o vprašanju beguncev. Meja je hermetično zaprta in je onemogočen vsak poizkus beguncev, da ilegalno pridejo v Rumunijo. Poleg 6. in 7. ie bil mobiliziran tudi 4. armadni zbor. Kakor vse kaže, Rumunj ni^o zasedli samo meje proti Podkarpatski Rusiji, temveč tudi mejo proti Madžarski. Kljub temu sodijo, da Rumunija ne bo posegla v razvoj dogodkov. Vsi včerajšnji rumunski listi so obla-vili proglas rumunskemu narodu, nal bo v teh težkih urah preizkušnje enoten. Pričakuje se rekonstrukcija vlade, ki bo razširjena v koncentracijsko vlado. Monsignor Vološin je iz Marmaros Szl-geta odnotoval v Cluj. LONDON, 18. marca. c. Rumunija Je ojačila svoje meie ob Karpatski Ukrajini s 30 do 40 tisoč možmi. Iz narodne skupščine BEOGRAD, 18. ma.rca. p. Včerajšnja seta nairodne sicupSJine je bua zeio kratka. Trajala je c^ibrih -pet minut. Po odobritvi zapisnika poslednje seje, je predsednik Simonović sporočil, da bi morala skujp-ščfina razjpiav1 J iti o poročilu odbora za prošnje in pritožbe, ker je bilo verjetno, da bodo vse prošnje in pritožbe v odboru obravnavane in urejene po zakenskih pred pis^h. Pritožb pa je toMko da to delo nI moglo biti opravljeno. Ugotovljeno je bilo da mnogo pritožb in prošenj nI bilo obravnavanih po predpisanem postopku. Zato je predsednik v sporazumu z vlado predlagal, da bi se razprava o prošnjah ln p:itož;boh odstavila z dnevnega reda seje. Skup£#:na je na to pristala in je bila seja s tem zaključena. Na prihodnjo sejo bo narodna skupščina sklicana pismeno. Odpor proti madžarski vojski v Podkarpatju Razgovori vojvode D'Aosta z Mussolinijem RIM, 18. marca. Abesinski podkralj vojvoda D' Ao.-ta je imel zadnje dni ponovno tomobila in se skriti v gozdu. Doslej ga še | vzema za tamošnje Rumune. Listi prina- j razgovore z ministrskim predsednikom niso našli. i šajo obširna poročila o terorističnih tol- Mussolinijem o važnih vprašanjih obram- | pah. ki strahujejo mirne Rumune. Ru- BERLJN, 18. marca. i. Madžarske čete v Podkarpatski Rusiji so skoraj povsod dosegle poljsko mejo, le na zapadu gre prodiranje nekoliko bolj počasi, ker se domačini se upirajo. LVOV, 18. marca. AA. (DNB) Tukajšnji listi poročajo, da je napredovanje madžarskih čet v Podkarpatski Ukrajini naletelo na resne težave zaradi odpora ukrajinskih oboroženih organizacij. >Dje-nik Polskic piše, da se razvijajo med Ukrajinci in Madžari borbe in da so se ukrajinski oddelki zabarikadirali v planinah ter onemogočili gibanje madžarskih čet. BUDIMPEŠTA 18. marca, i. Snoči so bile v Budim pest- velike manifestacije v proslavo zavzetja Podkarpatske Rusije. Več tisoč ljudi je manifestiralo pred poslaništvi Poljske, Nemčije in Italije. Večina madžarskih listov poudarja v svojih poročilih, da se mora Madžarska za uresničenje svojega cilja zahvaliti Nemčiji in Italiji. m unsko prebival stvo v Podkarpatski Rusiji je pod Čehi vživalo vse svoje pravice, zdaj pa je naenkrat ogroženo, zaradi česar je zaprosilo rumunsko vlado za pomoč. O tem vprašanju je včeraj razpravljala tudi rumunska vlada. Na seji so bili be in gospodarske eksploatacije italijanskih kolonij. Beleijski krali v Švici BRUSELJ, 18. marca. Ha vas: Kralj Leopold III. je odipotoval v Švico, kjer bo ostal do konca tedna. Kako se ]e Nemčija povečala L. 1919 po versajski pogodbi L. 1935 po aneksiji Posarja L. 1938 po priključitvi Avstrl. L. 1938 po aneksiji Sudetske L. 1939 dne 15. marca i okupacijo L . L. 1939 dne 16. marca z okupacijo Slov a. površina km8 460.000 468.780 552.650 584.900 634.000 686.000 prebivalstva 60,000.000 67,000.000 74,000.000 77.000.009 84,000-000 86,500.000 Sa mpor&ho domačega pogonskega goriva Uspehi odbora za propagando uporabe domačega pogonskega goriva pri ministrstvu za gozdove in radnike Ljubljana, 12. marca Ministrstvo za gozdove in rude je 1. 1936 sklicalo anketo o vprašanju uvajanja domačega pogonskega goriva namesto bencina in nafte za motorna vozila. Po sklepu te konference je bil lani v soglasju z ministrskim svetom ustanovljen Odbor za propagando uporabe domačega pogonskega goriva pri ministrstvu za goz iove in rude. V tem odboru so zastopniki ministrstva za gozdove in rude, prosvetnega min strstva (tehničnih fekultet). vojnega prometnega, finančnega, trgovinskega in poštnega ministrstva. Združenja jugosl. in-ženjerjev in arhitektov. Avtomobilskega kluba kr. Jugoslavije, Državne zveze jugosl. železarske in kovinske industrije, Zveze avtobusn:h podjetij. Združenja av-toizvoščkov in Združenja šoferjev. Delo pri tem odboru je razdeljeno na tri sekcije: sekcijo za trdna, sekcijo za tekoča in sekcijo za plnska goriva. Predsednik odbora je D. Tomič, redni profesor tehniške fakultete beograjske univerze. Ker se za delovanje odbora zanimajo tudi naši avtomobilisti in gospodarstveniki navajamo njegove uspehe v prvem letu obstoja in kakšne naloge prevzema. Odbor prireja za propagando uporabljanja domačega goriva propagandne vožnje z vozili na pogon z domačim* pogonskimi sredstvi; dalje denarne podpore šoferjem in lastnikom za uvedbo plinskih generatorjev na njihovih vozilih: gmotno in splošno podpira domačo industrijo :n posameznike, ki se posvečajo preizkušanju ter izpopolnjevanju plinskih generatorjev; organizira in prireja konference, kongrese in razstave; izdeluje :n sprejema razprave o vprašanju pospeševanja produkcije domačih pogonskih sredstev; izdeluje in zbira propagandno gradivo* propagira uporabo domač h pogonskih sredstev po radiu in časopsju ter v ta namen tudi prireja predavanja po državi: daje strokovne nasvete o napravah, ki služijo uporabi domačega pogonskega goriva iti Odbor je skupno z Avtomobilskim klubom v Eeogradu priredil lani jeseni prvo propagandno vožnjo z vozili, ki so upo- rabljala vse vrste domačega pogonskega goriva. O tej vožnji smo poročali posebej. Rezultati so bili ugodni. — Spomladi bo odbor priredil v B:ogradu tečaj za Šoferje vozil, ki uporabljajo domača pogonska sred i stva. — Odbor je na svojih številnih sejah razpravljal o zelo važnih vprašanjih, o motorizaciji v zvezi z uporabo lesnega plina za pogonsko sredstvo; o mešanici etil-nega in metilnega alkohola z bencinom za pogon motorjev; o uporabi trdnega goriva za pogon motornih vozil; o delu naših avtobusnih podjetij ter njihovem uporabljanju domačega pogonskega goriva; o možnosti produkcije nafte in njenih derivatov iz parafinskih škriljevcev v naši državi in o pridobivanju benc na na sintetični način. --- Odbor je zbral gradivo in ga pripravil za tisk z navodili za voznike vozil ki uporabljajo domača pogonska sredstva. — Odbor je ustanovil s sodelovanjem tehniške fakultete beograjske univerze postajo za preizkušanje plinskih generatorjev, da lahko nudi strokovne nasvete, vsem, ki se obračajo nanj zaradi uporabe domačih pogonskih sredstev. — Na pritožbo podjetij in posamezn kov ki uporabljajo in produ-cirajo motorna vozila na pogon z domačimi pogonskimi sredstvi, je posredoval na pristojnih mestih proti uvedbi banovnske rine na pnevmat ko v dvojnem obsegu (n. pr. v dravski in savski banovini): s to trošarino so posebno prizadeti lastniki motornih vozil z uporabo lesnega plina. — Dalje je odbor posredoval tudi pri producent h oglja, ki niso ob pravem času dobavljali porabnikom oglja, da bo na domačem tržišču vedno dovolj oglja. Razen tega je posredoval pri državni gozdni upravi, da bo podpirala kuhanje oglja v krajih, kjer so v uporabi plinski generatorji. Odbor je tudi protestiral proti visokim me-n trošarinam na uvoz zemeljskega plina. Da bo delo odbora uspešnejše po vsej državi, so se začeli ustanavljati banovinski odbori. Posebno potreben je banovinski odbor v naši banovini, ker je pri nas mo-torizacija najbolj razvita. Massenetova opera »Werther« Premiera bo drevi — Nekaj podatkov iz življenja njenega skladatelja Ljubljana, 18. marca Komponist Jules Massenet je bil rojen 12. maja, leta 1842. v St. Etiennu ter je dovršil muzikalne študije na parišlcem konzerva tor. ju. L. 1863. je dobil rimsko nagrado in koj nato prvo nagrado v kontrapunktu in za kompezicijo fiig. Leta 1866. se je vrnil iz Italije tor si pridobil priznanje z orke.-tra'no suito in s c:lo vrsto oper in različnih drugih muzikalnih kompozicij. Njegove opere to: »Dcn Cezar de Bazan . (1872) »Lahorski kralja, (1377) •Heroida^. (Bruselj 1831), »Aiancn« (1334), Cid« (1885), »EsLlaramjndec (1839), »IVIa-gijec« (1891). - \Verthar« (Dunr.j 1392). Thais« (1894). >Novarčanka« (London 1834). »Nanonina slika« (18^5), »Sapho« (1897) in »Pepe ka<. Od vseh teh oper mu je prinesla »Manon« največji uspeh- Ko je potoval s svojim prijateljem in založnikom Hartmaniicm po Nemčiji in ob Renu, je obiskal med drugim tudi mesto, kjer j episal Goethe svojega »Wer-therja«. V Wetzlarju mu je pokazal Hart-mann Go2thej2\o knj go »VVerther« in opozoril, da bi bila pripravna snov za lirično opero. Massenet se je odločil za kompozicijo tega dela. ki je bilo uprizorjeno 1. 1892. na Dunaju, ker qa ravnatelj pariške Onera-Com'que ni hotel uprizoriti, češ da po >Manoni« ne bo doživel *Werther < nikakega uspeha, niti n^ bo prinesel blagajni denarja. Dunajska uprizoritev, t. j. krstna predstava te opore ni doživela bogve kakšnega uspeha, vendar pa so jo izvajali kmalu nato v Parizu v dvorani Favart, kjer tudi ni imela posebne sreče. Sele, ko so jo čez nekaj časa nanovo uprizorili, je zmagala kot odrska umetnina in smemo jo prištevati med najlepše lirične opere svetovnega repertoarja. V našem gledališču so izvajali doslej od Masseneta njegovo »Manons ki je brez dvoma najpopularnejša opera tega skladatelja in ki smo jo slišali že v različnih zasedbah, pred leti pa je uprizorilo naše gledališče tudi njegovo »Thais«, katere se še spominjamo v izvrstni interpretaciji glavnih vlog Thais — ge. Rezike Thaler-jeve in Pafnucija — Levarja. Letošnja uprizoritev »Wertherja« obeta postati prav zanimiva predstava. V naslovni vlogi bomo slišali našega nriljub-Ijenega gosta Jožeta Gostiča, ki je za to vlogo po svojih igralskih in pevskih sposobnostih odgovarjajoč intrepret. V vlogi Lotte se bo predstavila občinstvu mlada konzervatoristka gdčna Pavlovčičeva, učen ka gospe prof. Trostove, ki jo poznamo že kot simpatično odrsko pojavo z lepim, mno^o obetajočim glasovnim materialom iz njenega nastopa v operi »Boris Godu-nov,;. kjer je pela carjeviča. Sodnika bo podal g. Zupan, partijo Zofije bo pela ga. Ribičeva, Jchanna bo pel prvič na našem odru Lupša, Alberta-Dolničar, Schmidta-Sladovljev. Dejanie se godi v okellci Wetz-lnrja. leta 1872. Opero je zrežiral Drago Zupan, dirigent: Anton Neffat. Mnša SI. Vpr£Š?mj£ trti3vel], občinskega doma Trbovlje. 16. marca Gradnja občinskega doma, ki bo imel precej burno predzgodovino za katerega dela so že razpisana, bo gotovo zanimala tudi našo javnost, kateri hočemo prikazati vsaj v glavnih obrisih njega dobre, a predvsem n:e^ove s-abe stre' i. Ko se je pred dobrim letom pojavilo zopet znano prizadevanje, da dobi občina Trbovlje z gotovimi okoliškimi kraji svoj lastni industrijski srez s sedežem v Trbovljah, se je porodila tudi misel in resna skrb, kje dobiti obsežne prostore, ki bi naj vsestransko odgovarjali tem namenom. Ugotovilo se je — kar bo tudi tukajšnji javnosti znano, da takih prostorov v našem trgu ni. Takrat, in ravno zaradi tega se je porodila misel in zapričela že tudi akcija, da občina zgradi primeren dom. ki bil nudil potrebne prostore tako. da bi se vsi uradi koncentrirali v enem samem poslopju. Zamisel sama kot taka je bila kraju primerna in precej dobra. Občinska uprava si je nadela nalogo in že sklenila pogodbo glede nakupa zemljišča nekako sredi Trbovelj, kar bi vsestransko odgovarjalo raztresenemu naselju naše doline. Toda nastala so politična in osebna trenja in naspeotstva glede prenosa sedeža občine v sredino Trbovelj, katerim pa kakor kaže, je naš g. župan klonil in tako bo stal občinski dom na kraju in naselju neprimernem mestu ter tako izgubil svoj prvotni smis2l. za katerega ss je ogrevala večina tukajšnjega prebivalstva. Toda oglejmo si stvar še nekoliko pobliže. Sedaj, ko prihaja gradnja obč. doma — dasi ne na primernem kraju, že v odločilno fazo, — je mnenja naš župan, da se odda gradba doma podjetnikom tulcem. In tako kaže popolno nezaupanje do naših pod;otnikov domačinov, ki so vse do sedaj gradili večje ali manjše zgradbe v popolno zadovoljnost poedincev ali sploš-nostL Opozorili bi radi g. župana, na dane izjave ob priliki občinskih volitev, pri katerih so ga podprli obrtniki ter v večini vsi gospodarski krogi, da samo v ozki povezanosti — roko v roki, bomo izvojevali sebi in svojim boljši kos kruha, kakor so nam ga delili vsi dosedanji gerenti in župani. Izjava g. župana je bila sicer zelo lepa zaradi česar nam je ostala tudi v jako dobrem spominu, toda danes se vprašamo, ali ni bi! to samo volilni trik. ki je med volilno borbo seveda zelo pomemben — kajti dejanja nam kažejo čisto drugačno sliko, da se torej vse te lepe obljube ne izpolnjujejo. Apeliramo na javnost, da zastavi vse svoje sile, da se ta namera prepreči in da se že enkrat preneha z zapostavljanjem domačinov obrtnikov in stavbnikov, a osobito kadar se nudi nekoliko več zaslužka, kajti vsaka trditev, da domače podjetje ne bi moglo zadostiti predpisanim pogojem pa to že iz kakršnegakoli razloga, je golo izmikanje od stvari. In mi se samo vprašamo: Zakaj? živilski trg Ljubljana. 18. marca Blaga je mnogo, mraz te dni ni posebno vplival na promet na trgu. Pač pa so sa podražile nekatere vrste zelenjave. PH .vsem so bile g:spod±nje razočarane nad podražitvijo dalmatinske cvetače, ki so jo bile vajene kupovati skoraj vso zimo izrecno poceni. Danes je pa bila cve-tača že po 4 in 5 din kg. Podražila se je na debelo, ker je je že malo ter je cea nekaj dni najbrž sploh ne bo več naprodaj. Med uvoženo zelenjavo bo pa kmalu veo ciigih novosti. Zdaj prodajajo že grah po 10 čin kg in po isti ceni je tudi novi krompir .Boljša uvožena solata, led^nka in mehka glavnata. je p:> 12 din kg. Cenejše vrste uvoženih zimskih solat so že po 5 din ravzgor. Uvožena špinača je po 8 din Novost so tudi beluše (£parglji), ki so pa tudi zdaj še precej dragi, in sicer po 60 dinarjev kilogram. Cene mesa so nespremenjene in ne drže vesti, da so mesarji popustili pri cenah, ko je bilo na eni stojnici pražičje meso nekaj časa Izredno poceni. V resnici pa nekaj mesarjev prodaja nekoliko slabše goveje meso ceneje kakor so predpisane cene, ki se jah drži veČina mesarjev. V splošnem je goveje meso I. vrste po 12 do 14 din kg, n. vrste 10 do 12 hi m. po 8 do 10 din kg. Izjemna cena je ! goveje meso po 6 din. PraSičje meso je po 16 do 18 din prve vrste, in H. vrste po 14 do 16 din Domača slanina je po 15 din, I hrvaška po 16 din kg. Teletina je po 14 16 din prve vrste, druge vrste pa po 12 do 14 dtm. Perutnine je v primeri s povpraševanjem vedno dovolj, a po nespremenjenih cenah. Toda gospodinje se še boje, da bo pred praosUd se dražja. 2rva perutnina, kokoši In petelini so po 24 do 30 din komad. Piščancev ni mnogo naprodaj. V splošnem jih prodajajo po 16 do 18 din komad. Trg je se vedno dcfcro založen s sadjem, ki ga morajo prodajalci čim prej razprodati, če hočejo, da jim ne bo z gnilo. Lepega domačega sadja je zdaj že zelo malo. Lepša jabolka, so po 7 do 8 din kg. Zdai gredo že skoraj bolj v denar pomaranče, ki so pa se vseeno dražje od jabolk. Tatvina tračnic Javorje, 17. marca Tatovi se najdejo povsod in vse jim pride prav. V noči na nedeljo so kradli v škofjeloškem gorovju, na tako zvanem Boždčevem griču tračnice običajne poljske železnice. Tračnice so last Beograjčana Milana Popovi ca, varstvo nad ny-mi pa sta imela od lanske jeseni dalje pa lir Jure Ugarkovič in Jakob Potočnik, domačin iz Rovt. V soboto so bile tračnice še na svojem mestu. Naslednjega dne, ko je Sel Potočnik slučajno po svojo se turo, ki jo je bil pustil pn sekanju drv v gozdu, in mimo barake, je opazil, da manjka šest tračnic. Izginili so tudi pragi. ćudna tatvina je bila javljena orožnikom, ki so po natančnem ogledu barake, gozda in okolice našli 12 pragov, tračnic pa ni bilo nikjer Niti Potočnik niti Ugarkovič nista mogla povedati ,kako naj 'oi bile tračnice izginile. Vse kaže. da je moral ukrasti tračnice kak domačin ,ki jih je kam prodal. V neki nisi je bila izvršena tudi preiskava, a brez uspeha. Klmb temu se zdi, da bedo tatu kmalu izsledili. Izlet v Milan Ljubljana. 18. marca Zveza obrtnih društev v Ljubljani priredi ekskurzijo z modernim avtobusom na milanski vcle^ejcm od 22. do 25. aprila. Prvi dc.n: odhod avtobu-a v sobo-to 22. aprila ob 13. izpred nebotičnika na Vrhniko, Planino. Postojno, Razdrto, Ajdovščino, Gorico, ob Doberdobu v Ronki. Latti-sano, Santa Dona di Pmve. Mestre, Benetke (večerja, prenočišče). Drugi dan: po zajtrku oele-d cerkve *>v. Marka. Doževe palače. Ogled panorame Benetk s 100 m visokega razglednega stolpa, kamor se dvignemo z električnim dvigalom (kosilo). Ob 13. uri vožnja z motorno ladjo do Garaže na Mestre. nato z avtobusom po specialni avtomobilski cesti na Padovo. Vicenzo, Verono, Gardsko jezero, Brescio in zopet po avtostradi do Milana, kamor prispemo okrog 21. ure (večerja. prcnoCišče). Tretji dan: po -zajtrku ogled velesejmar po kosilu pod vodstvom milanskega vodnika, ogled z avtobusom po mestu. Po ogledu večerja, po želji obisk milanske Scale, prenočišče. Četrti dč:n: odhod : (c<|!ed pristanišča in akvarija). Odhod iz Tr\ta as Opčine, Sežano. Postojno (večerja) Ljubljana, kamor prispemo pred polnočjo. Celokupna vožnja in kolektivni potni list, vožnja z motorno ladjo, vožnja z električnim dviualom na razgledni stolp, vstopnina v Doževo palačo in za akvarij, vstopnina za vel esejem Mane za osebo din 347.— Prehrana in p-enoenine pa din 238.—. kar pa n; obve/no. Prijavite se najkasneje do 10. aprila Z\e-zi obrtnih društev v Ljubljani, Sv. Petra cesta 4. Vsak prijavijenec naj pošlje dve sliki in noslsednje podatke: ime in priimek, ime očeta. dekliško ime matere, poklic, kraj in datum rojstva ter stalno bivališče. Vsi prijavljcnci. ki ne s>padajo pod območje ljubljanske policije, morajo imeti od pristojnega sre&keja načelstva dovoljenje, da lahko potujejo s kolektivnim potnim listom v Italijo. Fotoaparate in daljnoglede Lahko vzamete s seboj. Vse podrobne informacije daje Zveza obrtnih društev. Ljubljana, Sv. Petra C 4. telefon 35-23. Tiha žaloigra Ljubljana. 18. marca Mladi mizarski mojster Janez Slovša, oče dveh otrok, si je že pred leti živo predstavljal, kako lepo bi bilo imeti za-daj za ribnikom ob Večni poti prijetno malo hišico, v kateri fci pridno mizaril, ca prerodi skromno družinico. Ko se je dodobra razgledal, mu misel na bodoči dom ni dala več miru, štedil je in delal tudi čez ure. nekoč pa stopil do nekega posestnika v Kcsezah Mi mu je res prodal za Rožnikom primerno parcelo nad Večno potjo, ki jo je Slovša v prostem času otrebil grmičevja In manišega drevja ter jo. kolikor se je dalo, zravnal. Potem je podjemi mež spet čakal in sicer več let, la-ri pa si je postavi na parceli najprej leseno hišico, poleg nje pa tudi delavnico .kjer je poslej mizaril in hranil vsak dinar z namenom, da si kmalu postavi zidano hišo. življenje je tudi v leseni hišici poteklo prav prijetno, čeprav na zimo v njej ni bilo najbolj teplo. Družini ca je bila kljub temu srečra .kajti pričakovala je boljših časov. Zunaj si je Slovša uredil zajčje hlevee in redil jato kokoši, ki so brskale po gozdni zemlji in vsakdo, ki je prišel mimo po cesti ,si je mislil: idila. Zgodaj sp: mladi je Slovša sklenil, da si postavi potem, ko je imel neke neprijetnosti z mestno občino s čimer popreje. ko je parcela spadala še pod nekdanjo občino Zg. 6i£ko. ni računal, zidano hišico v drugem kotu parcele. Samo ;>n in §e kdo ve koliko je imel skrbi in prizadevanja, da je pripravil za zidavo potrebni gradbeni material, ki si ga je zaslužil s trdim delom, nakar so delavci pred tedni zastavili lopate in jeli kopati temelj. Medtem so že tudi nav:-zili opeko m vse, kar je še potrebno in jela je hišica rasti iz tal. Pred droevi je bita dozidana že do vr_ ha. pripravljeno in sestavljeno je bilo tudi Že stresno oerodje. ko 1e naenkrat sledila — katastrofa. Navzlic temu, da je imel Slovsa ugodno rešeno prošrjjo za zidavo hiše na tem mestu od višje instance, so se pojavili pred tremi inevi ob 8. zjutraj po^eg nove stavne mestni delavci, ki so novo stavbo po nalogu do temeljev porušili, potem za izgnali druzinico tudi iz stare lesene hišice in jo prav tako popolnoma razdejali. Mestni vozniki so odpeljali material povečini nazaj v mesto, kjer naj sluzi kot zastava za napravljene stroške ... Po p reje srečno živeča družiiiica se ;e tako naenkrat znašla v obupu na esti. Gospodar ,tako orepan vsakega veselja do življenja in pobude je neznano kam pobegnil in tava. kakor čujemo, ves strt in skrušen od vas: do vasi. dočim .so je žena z otroki zatekli nekam v Kosezo .kjer Živi brez vsakih sredstev. Pomagajo ji dobri ljudje, ki imajo razumevanje za jilno razočaranje, vendar je ta pomoč samo bežna in gleda žena z otroki z >bupom v bodočnost. Iz Celja —c Obrtna mzstava v Celja. Celjska Xova Doba« objavlja: Zadruga Celjska obrtna razstava je objavila, da bo tudi letos, kakor leta 1937. priredila v Celju svojo razstavo. Ne bomo se spuščali v umestnost aH netimestnost take razstave; to je končno stvar prizadetih faktorjev, predvsem onih interesentov, ki naj razstavljajo, če Imajo razstavljalci interes na razstavi, bo uspela če tega interesa ni. razstava seveda ne more uspeti. Nas pa zanima neko druro vprašanje In to je vprašanje zadruge, ki se imenuje Celjska obrtna razstava Narodno zavedno Celje ne more biti ravnodušno napram sestavi načelstva te zadruge, ki hoče prirejati te razstav« Po dogodkih zadnjih dni je naša zahteva, da se mora tudi načelstvo te zadruge sestaviti tako. da bo odgovarjalo nišljenju zavednega slovenskega in jugoslovanskega Celja. V vsaki drugi sestavi tega načelstva je sodelovanje narodno zavednega Crjlja pri razstavi nemogoče. —c Gostovanje sOKOts*e$ra gleda lisca iz ! Studencev preloženo. Za drevi napovedano gostovanje sokolskega gledališča iz Studencev pri Mariboru v celjskem gledališču s Schonherrjevo dram:- ^Otroška tragedija« je preloženo na poznejši čas. —c Zanimivo predavanje. Na ljudskem vseučilišču v risalnici meščanske šole bo predaval v ponedeljek 20. t. m. ob 20. liri univerzitetni prof. dr. Boris Zamik o temi ^Biološki pogledi na židovsko vprašanje^. Zanimivo predavanje bodo pojasnjevale sk:opt:čne slike. —c Slavnostna akademija celjske »Soče« v proslavo lOletnice društva bo na praznik 25. t. m. ob 20. v Narodnem domu. Sodelovali bodo koncertna pevka ga. Helena Lapajnetova .koncertna pianistka ga. Mirca Sancinova. violinski virtuoz g. ravnatelj Karlo Sancin. gg. Izidor CergOj in Janko Cigcj z odlomkom iz Carkarje-vega ^Hlapca Jerneja«, moški zbor pevskega društva .^Nanosa« iz Maribora in govorni zbor. —c Mladinsko teJovadno akademijo bo priredilo Sokolsko društvo Celje I v soboto 1. aprila ob 20.30 v veliki 5vorani Narodnega doma. Spored bo zelo lep in pester. Vstopnice so že v prodaji v knjigarni K. Goričarja vdove. Cisti dobiček akademije je določen za nabavo krojev za naraščaj ln deco. —c Celjski nogomet V nedeljo 19. tm. ob 16.15 se bo pričela na Glaziji prijateljska nogometna tekma med Slavijo iz Maribora in Celjem, ki bo nastonil v svoji najmočnejši postavi. Tekma bo gotovo nudila lep športni užitek. Ob 15. se bo pričela predtekma. —C V Mestnem zavetišču v Medlogu je umrl v petek 7oletni občinski revež Miha Pavšar. v celjski bolnici je umrl v četrtek 321etni zidarski pomočnik Avgust Turnšek iz Celja. —c rsorlen padec. V četrtek je padla 54leti»a kočarica Frančiška Igrišnikova v £t. Pavlu pri Preboldu doma po stopnicah in si zlomila levo roko v zapestju. Igriš-hikova se zc'ravt v celjski bolnici. — N°čno lcKarn!šKo službo ima od Robote iS tm. do vštetega petka 24 tm. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. Snežne razmere Poročilo rnjskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru. SPD in JZSS z dne 18. m. 1939 Kranjska gora-Vršič 1515 m: —5, delno oblačno, 60 cm snega, pršič. Pokljuka 1300 m: —9, delno oblačno. 50 cm snega. sren. Dom na Komni 1520 m: —13, solnčno, 145 cm snega pršič. Dom na Voglu 1540 m: —10. solnčno, 140 cm snega, pršič. Triglavska jezera 1683 m: -16. solnčno 200 cm snega, pršič. Koča na Smrekovcu 1318 m: —15, solnčno, 60 cm snega, pršič. Kočana Pesku 13AI m: —1" so'.nčno 70 cm snega, pršič. Peca 1654 m: —9. solnčno. 80 cm snega nršič. Iz policijske kronikr Ljubljana, 17. marca Poštni uradnik J, je sprejel v vluibo mlajšo služkinjo, ki je bila spočetka vredno pridna in ubogljiva Nedavno oa je iz stanovanja zmanjkalo več predmetov, o katerih domaČi niso mogli ugotoviti, kdo t»c jih je polastil. Sumili so. da jih je ukradel neki brezposelnež. ki je po hiši beračil. Male tatvine so se potem še ponavljale, pa tudi tedaj £e niso prišli na sled tatici, ki je bila v hiši. Služkinja se je znala imon'tno pretvarjati in bi še nekaj časa igra'a icrmr-dijo, da sc ni spozabila nad denarjem, tie-spodarju je ukradla bankovec za 500 din, nakar je izginila iz stanovanja in se preselila k neki nrijateljici. Za njo so poslali detektiva, ki se ga je pa tatica tako prestrašil', da je ukradeni bankovec vrgla v ogenj. Dekle so aretirali in zaprli. Policija zasleduje 161etnega ključavničarskega vajenca Stanka S ki je ukradel doma v Smarjeti pri Sv. Krištofu nad LaAkim svoji mačehi iz omare 150U din, pobra! svojo obleko, kovčeg in nekaj predmetov ter se odpeljal namestu k s^jemu mojstru v Celje, proti Ljubljani, kjer se zdaj najbrž potepa po okolici. Zasledovanec ima na sebi temnorjav huberrus plašč in rjave gojzarie. Zaradi poskušenega vloma zasledujejo# 351etnega bivšega mesarskega pomočniku Franceta Šusteršiča »z Sp. Hrušice pn Ljub Ijani. Šušteršič, ki je znan delomrznež, se je že dolgo družil z raznimi aumljivimi tipi. Pred dnevi je akućal vlomiti v trafiko Jurija KoLarja na Taboru. V družbi dveh to- varišev ie prišel ponoči s krampom do trafike in se že spravil na delo. Preden pa je vdrl v trafika >r je pojavil stražnik, ki sta mu prišla na pomoč še dva tovariša, nakar se jim je posreč'1 i dva vlomilca prijeti, do-čini je SušteNiC odnesel pete. Su^veršič se lajbr/ klati pi> ljubljanski okolici. Z dvorišča na Miklošičevi cesti 38 je fe dni uk adel dobro znan- tat, ki ga pa ie 'i><> sledili, avtomobilsko uro, vre ino fcrog 400 din V >redo ponoči je bilo vlomljeno v skladišče tvrdike »Salus d. d.« v novi hi-i v Cigaletbvi ulici. Vlomilci — najbrž jih je b;lo vlv — so odnesli /a okr g 500 din zobne kreme, več steklenic zoive vi>de in nekaj toplomerov. ($$q(q % n t ca K O L E D A R DANES: Sobota, 18. marca katoličani: Ciril Jeruzalemski JUTRI: Nedelja, 19. marca katoličani: Jožef 1) A \ A š N J E I* K I K K D I T V B KINO MATICA: Gusar, ke noči KINO SLOGA: Madame Bovarv, mat.noja ? Pravljice * ob 14.;:o KINO UNION: Pustolovščine Toma Saw-yerja KINO MOSTE: Tri zlate deklice in Princesa koral (Ita Rina) KINO SIsKA: Sen o sreči DRUŠTVO ■PRAVNIK- proslava 60-let-nlce: ob 18. slavnostni občni zbor na magistratu JUGOSLOVANSKI KINOLOŠKI S.A občni zbor ob 20. v restavraciji hotela štrukelj IENTJAKOBSKO GLKDALIscE: »Dobri vojak Svejk* ob 15.15 P R I R K U I T V K V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SI'ORED SRESKA ORGANIZACIJA SAVEZA VOJNIH DOBROVOI ICEV jubilejni občni zbor ob 10. v veliki sejni dvorani na mag stratu ZDRUŽENJE POOBLAŠČENIH GRADITELJEV obrni zbor ob 10. v posvetovalnici Žarnice za TOl ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: »Dobri voiak švejk ob 15 15 LUTKOVNO GLEDALIŠČE S A I. >Jurček na Mar3ii« ob 15.30 DRUŠTVO TRGOVSKIH POTNIKOV IN ZASTOPNIKOV obrni zbor ob 9.30 v sejni dvorani Trgovskega doma DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr. Kmet, TvrSeva sta 43. Trnkoczv ded.. Mestni trg 4 ln Ustar, Šelenmirgova 7 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljala od soboto od osmih zvečer do ponedeljka do osmih zjutraj mestna zdravnica dr. Jož ca feitkova, Ple-teršnikova ul. št. 13. telefon St. 17-64. Naše Gledališče DRAM A Začetek ob 20 uri Sobota. 18 marca- Prevara l7ven. Znižane cene. Gostovanje Eme Starčeve, članice mariborskega gledalaca Nedrlja. 19. mnrr^: ob 20. uri: Hlapci Izven. Zmžane cene Ponedeljek. 20. marca: Kaj je resnica? Red A OPERA Začetek ob 20 uri Sobota, 18. marca: VVerther. Premiera, Premierski abonma. Gi,štovanje J. Gostiča Nedelja. 19. marca: ob 15. url: Ančka. Izven Znižane cene. Ob 20. uri: Traviata, Gostovanje Zlate Gjunj in Joelpa Gostiča. Izven Ponedeljek, 20. marca: zaprto Ena najslavnr\p!h ItaUJansldli pevk-so« pranistk, Rosetta Pampanini bo gostovala v ljubljanski operi v n deljo dne 26. t. m. zvečer Pela bo nas ovnu v» ?o v Putc n-jevi operi >Madame Buttcrflv . Pampani-nijeva je pevka svetovnega slovesa. 9talno nastopa v milanski Scali in na vseh velikih svetovnih odrih. Pravkar je bila na gostovanju po Franciji. Poudarjamo, da bo gostovala umetn ca sarno v nedeljo, dne 26. t. m. Cene iste kakor pri gostovanju Jarmile Novotne. Sedeži se že dobe pil dnevni blagajni v operi. 1 •j 3 4 5 7 ? *■ ■fir •» tti.±*. -it 8 i____ 9 10 11 12 13 [14 'm ■ r 1 17 18 19 20 a i ■ 24 25 ; ■ F Pcmen besed Vodoravno: 1. del Grčije, S. poglavar abesinske krščanske cerkve, 9. veznik, 11. predujem na kupnino, 12. kem. znak za prvino, 13. ognjenik na Filipinih, 15. svetopisemska oseba, 16. prokletstvo, 17. rimski pozdrav, 18. veznik, 20. predlog, 21. reka v Bosni. 23. površinska mera, 24. sadje, 26. konj plemenite pasme. Navpično: 1. ločilo, 2. kem. znak, 3. žtevnik. 4. pripadnik angleške verske ločine, 5. osebni zaimek, 6. predlog, 7. reka na Koroškem, 10. mesto v šleziji, 'l2. gora pri Beogradu, 14. osebni zaimek. 15. žensko ime, 17. zavetišče, 19. pripadnik za-padnoevropskega naroda, 21. švicarski kanton, 22. vzklik, 24. kratica za glasbeno delo, 25. veznik. Rešitev križanke, objavljene danes teden Vodoravno: 1. Smrt, 5. Peko, 9. teran, 11 Rim, 12. od, 13. riž, 15. se, 16. satelit, 18 zob, 19. lik, 20 Salomon, 23. aj, 24. Sid, 25. He (helij), 26. lev, 28. rebus, 30. ocet, 31. cent. Navpično: 1. Stot, 2. med, 3 r r, 4. Ta-raboš, 6. Er (erbij), 7. kicik, 8. omet, 10. nit, 14. želodec, 16. sol, 17. Lin, 18. zajec, 20. salo, 21. mir. 22. šest, 25. Hun, 27. ve, 29 Be (berilij). fttev. fS4 »SLOVENSKI NAROD«, sobot*, iS. marca 1030 Stran 3 Ob zlatem jubileju društva „Pravnik4* Pomen delovanja društva v 50 letin na področju pravne kulture, ki je sestavni del Predsednik društva »Pravnika nnlv. prof. dr. Metod Dolenc Ljubljana, 18. marca Danes popoldne bo društvo .Pravnik« slovesno proslavilo svojo 50etnico. Slav-nestno zborovanje se bo pričelo ob 18. v pc-svetovalnici mestnega magistrata Ob tej priliki bo odbor imencrval za častne čl. šest ool.čnih slovenskih pravnikov, ki so že od obstoja društva člani in zvesti sodelavci društva, to so gg. Mihael G-br:jelčJč, dr. Alojz Herman, dr. Matej Pietnar dr. Anton R:grina, dr. Ivan Rudolf in dr. Jakob Toplak. V narodni kulturi je pravo v vsefo oblikah sestavni in bistveni deL Slovenci smo imeli svoje narodno pravo za časa, ko smo živeli v svoji državi pred več ko tisoč leti. Bi^o je to nezrpisano pravo Obredi ustoličenja na Gos posve tskem polju pričajo o tem pravu. Obdržali smo to pravo tudi p:> zmagi Bavarcev, v tisti dobi, o kateri je France Prešeren zapel: -Na tleh leže Slovenstva stebri stari, y domačih šegah vtrjene postave«. Vsa oblast nad slovenskim narodom je prišla v tuje roke, le naredno pravo je živelo dalje in se uveljavljalo kot narodna pravna zavest tja do kraja osemnajstega stoletja. V nadaljnjih desetletjih do današnjih časov pa so pc^amezni Slovenci to'mačili pravne potrebe slovenskega naroda in ora li ledino slovenske pravne kulture. Važna doba v tem pogledu se je začela z ustanovitvijo strokovnega društva ^Pravnik«, ki obhaja danes svoj zlati jubilej. V začetku januarja 1. 1889 so se sestali od'ični si:venski pravniki in osnovali dru-Štvo 2 Pravnik«. Prvi društveni predsednik je bil odvetnik dr. Franc Paipež. Društvo Ja sklenilo izdajati slovensko praivnl- sko glasilo ln slovenske pravniške knjige. ! Temelji so bili cvratvo postavljeni, no let obstoja druStva > Pravnik«, in 50 let ne- nretrg-ar-ega izdajanja. »S-Ovensk ega J*ra.v- nilra« je pomemben dogodek v razvoju naše pravne m obče kulture. Pred f»0 leti je Sele nas narod stopil v vrstvo narodov, ki negujejo, razvijajo in izpopolnjujejo pravno življenje kot samostojno kulturno področje. Do prevrata in zedinjesija nismo živeli svojega samostojnega pravnega življenja niti nismo tmeli vpliva na ustvarjanje in razvoj pravnega reda. V takih razin-m^h je mogla biti na£a prva naloga in «?krb> boriti se za jezikovno enakopravnost v upravi in sodstvu in skrbeti za izgradnjo in izpopolnitev slovenske pravne terminologije. V tean pogledu si je društvo Prav. nik« pridobilo nepi etenl jivih z^-l.^. T* 2-ko al je misliti, kako bi se bili znašli v narodni državi glede pravnega pcslovanja in kako bi mogli v tako kratkem času uresničiti naše težnje po slovenski univerza, če ne bi v treh desetletjih k temu društvo ^ Pravnik« utiralo pota. V narodni državi po zedinjenju so nove razmere in potrebe naložile društvu nove naloge. Treba je bilo svetovanja in so. trudništva pri ogromnem delu pravilne in skladne izgraditve naše nove skupne državne zgradbe. >Slovenski Pravnik« je postal prepotreben posrednik med zakonodavcem in vsemi mnogimi pravni k i v vseh panogah javnega delovanja, ki tvorijo neposredno zvezo med pravom in narodom, številni pravni problemi, ki jih je življenje v narodni državi vrglo na površje, so postali predmet znanstvenega proučevanja, ki so ga opravljali in ga še opravljajo pravniki na pobudo in pod vedstvom >Prav ruka*:. Tako je postalo društvo važen, spoštovanja vreden sotrudnik naše imiverze na pravnoznanstvenem polju. Iz krogov, ki so bil? združeni v ^Pravniku*, je vznikla v prvih letih dvajsetega stoletja zahteva po ustanovitvi slovenske pravne akademije v Ljubljani. Klic po slovenski pravni akademiji je močno odjeknil na Dunaju Ko se je začelo za nas novo življenje v narodni svobodi, je postala zahteva po slovenski pravni akademiji preskncjmna, preglasil jo je mogočen klic po univerzi. In zopet je bila duša vsega gibanja ,vseh priprav glanra vseh deputacij ,ki so uresničevala visoki cilj, eden izmed najbolj vidnih slovenskih pravnikov predsednik društva »Pravnik« in urednik glasila -Slovenski Pra\-nik« dr. Danilo Majaron, ki je bil oče naše univerze in ne samo njene pravne fakultete. Da smo dobili Slovenci popclno univerzo, ni v najmanjši meri tudi zasluga slovenskih pra\Ti" kov. Naravnost občudovanja vredno je bilo ustvarjanje društva v zadnjih desetih letih. V teh desetih letih najnujnejšega pravnega preobrazevanja se je ustvarjalo v obilni meri novo jugoslovansko pravo. To bogato pravno dogajanje je »Slovenski Pravnik« spremljal, preskušal in ocenjeval .zlasti ko se je uvajalo novo kazensko pravo, p.sebuo pogubljeno je bilo to delo v zadnjih treh lrfcn, ko v prinašal -Slovenski pr;.\nil< mnenja '.»venskih pravnikov in piociiJ*- «> na'-rtu r. ovoga, "4>- cega di-zavljar.xk<\£_:' zakoniku v glasilu je sodelovalo rt oftorjo* in ga ^aiagaio s teoretičnimi razpravami in prakUčnrmi razpravami in praktičnimi članki iz vseh panog prava. Od i. 1922 ureju> časopis prof. ar. Rudolf Saj--vic. Pomagajo mu odlični pravniki, v kazenskem ielu zlasti kasacijski sodnik dr. Munfa, v lnmvnrm delu pa sodnik dr. Kržišnik Izdajanje pravniškega glasila, je izvistr. vanje «l:uštvene naloge in dclžnosti vseh članov*. Druga društvena naloga, to je razpravi janje o teoretičnih in sodobnih pravnih vprašanj s predavanji. j2 omejena na oz;" krog. V zadnjib desetih letih je pri-xeailo društvo 76 predavanj. Vzpoied.no s predavanji je imelo društvo redne tedenske diskusijske sestanke o načrtu novega državljanskega zakonika. Iz širnega kroga članov je društvo dobilo podlago za mnenje, kako naj bi se zasnoval zakon o prekrških. Društvo ima tudi zasluge pri organizaciji pravniških shodov. Pred 10 leti je kazalo, da društvu ne bo treba več skrbeti za izdajanje zakonov. Pokazalo se je vendar, da je treba za izdajanje zakonov smotrnega načrta. Društvo je zato prevzelo izdajo zakonov in s tem pobudo. Po smrti zas1užnega predsednika dr. Majarona L 1931 je skupščina izvolila za naslednika prof. dr. Dolenca, za podpredsednika pa dr. Sajovica. Tajniško mesto je zasedel dr. H. Lučovnik ,po njegovem odhJuu iz Ljubljane tajnik Fr. Orožen, ki vodi te posle še danes. Blagajnik je bil do 1. 1932 dr. Rutar. njegovo mesto je prevzel dr. Urbane. V začetku leta 1929 je štelo društvo 650 članov, štervilo se je polagoma višalo in ob kcacu 1. 1938 je imelo društvo 841 članov. Od teh je po poklicu 292 odvetnikov, 258 sodnikov in državnih tožilcev, 75 upravnih Juretov, 49 javnih notarjev, 24 univerzitetnih profesorjev in 143 drugih. Za prve častne člane so biil izvoljeni ob 401etnici za društvo posebno zaslužni člani gg. dr. J. H raso v ec, A. Hudo vernik in I. Okretič. Leta 1935. je društvo izvolilo za častnega člana tudi zvestega in neumornega delavca in sourednika B. Bežka Društvo 2Pravnik t je vzrma zveza in torišče vseh naših odličnih pravnikov, ki grade pravni red, kateri ureja naše življenje. Celotno delovanje društva je razvijanje zavesti s'ovenskega pravnika, da pravo ni samo zunanji red, marveč da po to tista pravila ,ki žive v srcu vsakega naroda in k j si jih hoče dati prikrojene svojim p:sebnim potrebam. Je to del narodove zavesti, del njegove celote, del njegovih kulturnih vrednot, ki skupaj z drugimi določajo značaj in kažejo njegovo individualnost. Ob zlatem jubileju čestitamo od srca in iskreno odličnim voditeljem in delavcem v društvu, posebno pa še spoštovanim č'anom, ki bodo popoldne imenovani za častne člane društva. Fiskalna obremenitev kinematografov Ljubljanski kinematografi so plačali lani 2,602.307 din na taksah [CAKO se PORABI IZKUPIČEK KINO VSTOPNICE ZA 10.-*n smo 142 diia I "DRŽAVNO™50 - BANOVINSKO •• - OBČINSKO • GLEDALIŠKI DINAR 0.75 MESTNO UVOZNINO POLICIJSKO NADZORSTVO _ IO.TO - REKLAMO 3-I -• FILM« ŽURNA« (OD 25-35%) • i 1 ' ... -.---1 ,1UJ NAJEMNINO - ODPLAČILO INVE = * STICIJ - OBRATNE STROŠKE - ZA PLAČILO OSEBJA l TO Ljubljana. 18. marca Film je dandanes že zelo pomemben kulturni činitelj in ljudje ne obiskujejo kinematografov zgolj iz zabave. Ne bomo sicer trdili, da gledališče ne zasluži uprav čeno pred kinom zaščite ter priznanja, da je njegova kulturna vloga pomembnejša, pač pa je treba reči, da je zgrešeno obremenjevati kinematografe z raznimi dajatvami tako. kakor da je cb'skovanje kina nepotreben luksuz in da so celo kinematografska podjetja ogrožena. že zato. ker kinematografska podjetja plačujejo kulturni davek, tako zvani gledališki dinar, je njihov prospeh v splošnem interesu Film pa tudi opravlja kulturno nalogo, kakršne gledalšče ne more; k nematografi in gledališča se med seboj izpopolnjujejo. Kulturni in zgodovinski filmi nikakor ne služijo le zabavi, a mnogi zabavni' frlmi imajo veliko estetsko vrednost. iScer pa tudi ogled filmskih veseloiger ne more biti takšen greh da bi zaradi nj h morali celo ogrožati kinematografska podjetia. Računati bi pa morali tudi s tem, da takšna podjetja, ki nudijo toliko dohodkov državni, banovinski in občanskim blagajnam, zaslužijo vendar nekoliko ozirov, da bodo lahko tudi plačevala takse več let a ne le do bližnjega konkurza. Kinematografska podjetja pri nas so organizirana v Združenju kinematografskih podjetnikov dravske banovine. Združenje Šteje 60 članov. V Ljubljani je 8 kinematografskih podjetij, vendar le dva premierna; večina kinematografov v Ljubljani si sposoja filme, ki so bili že predvajani drugje. K nematografi pri nas nedvomno niso dobičkanosna podjetja kakor nekateri Še vedno mislijo. Izdatki v primeri z dohodki so izredno visoki. Sama sposojniua f Unov je v pr meri z drugimi dajatvami še poceni. Naslednje številne nam kažejo, da pritožbe kinematografsk h podjetnikov o visokih dajatvah niso iz trte Izvit . Lani .so ljubljanska k nematogi f7 din. Državna taksa je znašala 1,027.530 din banovinska 411.000 In občinska 523.765 din. K temu moramo prišteti še gledališki davek, ki je znašal 650.000 din. Ven.:ai n i.o niti 3C to vse dajatve, čeprav Številke marsikoga presenetijo. K nematografski pod je 1 niki v Ljubljani so mnogo bolj prizadet kakor njihovi tovariši v drugih krajih. Fla-čevati morajo še visoko mestni uvoznino na f Ime. ki je najvišja pri nas. Lani no plačali na račun uvoznine 135.000 din. Olajšavo uživajo le reprizni kinematografij ki plačujejo pavšalen prispevek na rpčun uvoz nine. Toda pri tem je treba upoštevati, da je obsk pri repriznih filmih n anjii kakor pri premiernih. Naši kinematografski podjetniki se zlasti prtožujejo. da morajo plačevati visoko uvoznino tudi na kulturne filme. Pu zakonskih predpisih morajo kinematografi igrati vselej razen zabavnih filmov kot dodatek določeno kvoto, v predpsanem odstotnem razmerju dolžine zabavnoga f Ima, kulturne flme. Vstopnine za te filme ne zaia-čunavajo posebej da bi bila skupna vstopnina čim nižja. Zato so pa tudi mislili, da občina ne bo obremenjevala vsaj kulturnih filmov, ko že pobira dovolj v sok o uvoznino za zabavne filme. Toda uvedena uvozivna na kulturne filme je ostala v Ljubljani v veljavi ter je celo višja od sposojnine. S :em se Ljubljana ne more posebno ponašati, ye zaradi tega. ker druge prestolnice v državi ne pob'rajo uvoznine na te filme. Kulturni filmi, ki so celo predpisani pri predstavah zabavnih filmov, pač niso luksuz najsi je naše mesto še tako kulturno. Da v Ljubljani res ni pogojev za prospe-vanje kinematografov, spre vidimo tudi. če primerjamo uvoznino za zabavne filme med Ljubljano in Zagrebom ter Beogradom. Pri nas znaša uvoznina za film 400 din. v Zagrebu samo 25 d n. V Beogradu znaša 180 din. a tam imajo kinematografi mnogo več ji obisk kakor pri nas in razen tega v Beogradu n: banovnske takse na vstopnice. Upoštevati bi morali tudi, da so pri na> kinematografi poleti po nekaj mesecev povsem prazni ter navadno tudi zaprti in da so slabše obiskani že spomladi, čim nastopi toplejše vreme. Pozabiti bi tudi ne smeli, da imajo kinematografska podjetja velike izdatke za reklamo, če že ne upoštevamo še drugih izdatkov — elektrika, vzdrževanje dvorane, izdatki za uslužbence itd. Obdavčitev naših knematografskih podjetnikov je nesorazmerna tudi z višino taks v dragih državah. V bivši Avstriji n. pr. znaša državna taksa 16.5rr in občinska 27; (na Dunaju), skupaj torej 18.5r; , medtem ko pri nas znašajo vse takse ^Kupaj okrog 43 <^ ! Prav tako bi lahko marsikaj ugovarjal: tudi zaradi nesorazmerne obdavčitve vstop nic po gledal Skem davku, ki znaša na vstopnico v vrednosti do 6 din 50 par. nav-zgnf pi d'nar. Pri vstopnici po 2.50 din (pri matinejah) znaša torej gledališki davek okrog 20', . medtem ko bi pri vstopnici po 20 cun znašal le 5'; . Revnejši morajo torej prispevati za gledališče relatvno več kakor l*>gatejši. Ker je lani pri nas znašal gledališki davek nad pol milijona din, Še lju Ije tudi zan'majo, ali je gledališče v resnici dobil p ves v Ljubljani nabrani denar. Vsi ti križi ln težave naš'h knemato-graf. kih podjetnikov dokazujejo, da kinematografi n:so zlata jama; po vsem tem je tuii razumi j vo. zakaj so se k'nematografski podjetnik5 iz vse države nedavno tako odlično uprli poostritvam predpisov po novem finančnem zakonu, ki je dolo-čal še strožje kazni glede nerednega pla-čevanja taks :n prestopkov glede vstopne itd. Zagrozili so. da bodo zaprli kinematografe. Scsf?«ek fessniikih Ss!šo9i posestnikov Jesenice, 17. marca Društvo hišnih posestnikov za Jesenice in okolico je v nedeljo 12. t. m. sklicalo sestanek vseh hišnih posestnikov, v restavraciji pri Konjiču« na Javorniku. Želeli so ga člani tamkajšnje okolice, že na občnem zboru tega društva na Jesenicah, da se tudi tamkajšnjim hišnim posestnikom obrazloži potreba in pomen društva, ki se ga toliko kritizira, češ da je tako brez pomena itd. Sestanek, ki se ga je udeležilo mnogo posestnikov in posestnic je otvoril g. Až-man Konrad, pozdravil vse navzoče, osobito g. Ivana Freliha, zveznega predsednika iz Ljub'jane, ki se je kljub bolehno-sti vabilu odzval. Omenil je, da je ta sestanek gospodarsko ooučn2ga značaja, da se pojasni potreba in delo društva. Da bodo ob zaključku sestanka lahko vsi navzoči izrekli sodbo, s tem. da bodo lahko odstopili Iz dni..., ali pa še drugim, ki še niso včlanjeni priporočali pristop v to koristno in potrebno društvo. Nato pa je takoj pojasnil delo in uspehe društva, ter da so imeli korist od uspehov društva in zveze celo tisti, ki niso člani. Priporočal je tiskovine »Hišni red*, ki ga ima društvo na zalogi, ki je potreben vsakemu hišnemu posestniku, s tem se prepr či marsikateri nesporazum z najemniki. Predsednik zveze g. Frelih pa je v obliki predavanja v skoro dve uri trajajočem govoru pojasnjeval delo in uspehe Zveze, dajal nasvete, poročal o intervencijah, pogodbah, pritožbah, odpovedih, davkih in dokladah, sploh o vseh zanimivostih za hišno po?e?t in davkoplačevalce. Iz njegovega izvajanja je bilo razvidno, da takega poročila. ki bi vseboval toliko prav dobrega in za vse udeležence zanimivega, ne more podati nihče drugi, kakor on, ki ae že preko dvaitet let s vso vnemu trudi za interese hišnih posest j 1.: v. Zato je bil ob koncu z burnim aplavzom naerajsn. Treba b'J pa še mnogo truda, eia M bodo dosegle tako upravičene želje vs.h hišnih posestnikov, za oprost t- v zpradarrne la t-iiJh stanovanj, daljšo d b 5 davčne olajšave a delava hisiie V do> . . cilja jc pa dolžnost vs-h hišnih posestnikov, da se včlanijo v društvo, čim večje število, tem večja moč. Vsi udeleženci >o bili zelo zadovoljni s tem Besta kkom in so izrazili željo, da bi se taki sestanki večkrat vršili na Javorniku, ke: >o Jesenice za ta okoliš preod-daljene. Po stvarni in koristni d-bati je bil ta lcp> uspeli in vzorno i/.vedeni sesti, d e k z aklj učen. Pionir vrtnarstva pri nas SoUlnik Z upravičenim ponesem laiik-s *lie£a Fraztc Herzmansky na sadove svojega ^ —*ivljenja Ljubljana 17. marci Tudi v vrtnarstvu kakor mnogih drugih strokah so nam bili učitelj: Cehi. Posebno Ljubljana, ki si pridobiva sloves vrtnega mesta, jim je mnogo dolžna. Pravi pionir vrtnarstva v Ljubljani, pa tudi na deželi, zlasti na Bledu, je Franc Herzmanskv, živa priča tistih časov, ko se je pri nas vrtnarstvo Sele začelo razvijati, ki zdaj ob svoji 80-letnici lahko gleda z upravičenim ponosom na lepe sadove svojega delavnega življenja. Osemdesetletni Herzmanskv je pr sten tip vrtnarja, Še vedno zdrav in delaven, kajti narava ga je nagrad la za ljubezen do nje in za neutrudno delo ter gibanje na prostem z zdravjem in vedrino. Ima še zelo dober spomin ter se spominja mnogih zanimivih podrobnosti iz svojega življenja. Po rodu Ceh iz Slezije, iz Odrave. je prišel v Ljubljano kot izkušen vrtnarski pomočnik šele 24 let star 1. 1883. Prej je služboval tudi na Dunaju ne le doma. kjer je bil skupno zaposlen pri istem podjetju s poznejšim ravnateljem ljubljanske mestne vrtnarije Hejnicem. V Ljubljano ga je povabil Korsika, ko so vrtnarji imeli posebno mnogo dela, da mesto dostojno okrase ob velikih proslavah 600-letnice kranjske dežele. Slovesnosti v Ljubljani se je udeležil tudi cesar. Ljubljana je bila tedaj malo mesto ter je imela značaj pokraj n-skega mesta. Vrtnarstvo je bilo še zelo slabo razvito. Meščanskih vrtov ob hišah ni bilo in tedaj tudi še ni bil pri nas znan tip vil, enodruž nskih stanovanjsk h hiš, ki si jih dandanes brez vrtov ne moremo mi-i. Razen Korsike je imel nekoliko večje trsko podjetje v Ljubljani samo še Ita-i Ermacora. Podeželski kraji pa sploh a se imeli vrtnarjev. že prihodnje leto po svojem prihodu v Ljubljano je mladi Herzmanskv ■ odšsl na Bled. kjer je v pravem pomenu besede oral ledino kot vrtnar. Najprej je uredil vrtove bogatim plemičem in omeniti je treba zlasti ureditev \Vindischgratzevega vrta. kjer je zdaj Suvobor. Melioriral je tudi močvirje ter ustvaril zdravil ški park. Spominja se še dobro, da je bilo tam. kjer je zdaj zdraviliški park .takšno moČv rje, da so ob neki priliki iz njega komaj izvlekli vola. Po 4 letih napornega, a uspešnega dela na Bledu se je vrnil v Ljubljano. 2e 1. 1887 je doDil obrt. Prevzel je vrtnarijo Ermacore v Gradišču. Razprostirala se je med Erjavčevo cesto in Gradiščem. Tudi tam. kjer je zdaj dramsko gledališče je bil vrt. Herzmanskv je imel tam vrtnarijo do 1. 1911. Toda že L 1892. pred potresom, je kupil pod rožniškim gozdom pri Glinščici ob sedanji Večni poti večji, precej močviren, okrog 8 oralov vel k travnik. Tam je že L 1894 sezidal rastlinjak, ki je nj-govi družini po potresu nudil zasilno zavetišče. Cez dve leti po potresu, si je pa pod Rožnikom tudi sezidal prostorno h So. Njegova delavnost ni bila omejena samo na Ljubljano. Ustvarjal je vrtove po deželi, n. pr. v Tržiču baronu Bornu in industrijalcu Glanzmannu. Razpošiljal je svoje blago po vsej Sloveniji in kmalu si je prdobil velik sloves. Tedaj, ko še ni bilo nikjer v podeželskih krajih vrtnarjev, so se ljudje obračali na Herzmanskega v Ljubljano pred vsemi svetimi in drugih prilikah tudi iz zelo oddaljen h krajev. Tako je dobavljal svoje blago celo na Koroško, ne le po Kranjskem, in na štajersko celo do Čakovca. Ljubljanska mestna vrtnarja je bila tedaj, ko je imel Herzmanskv že veliko podjetje še zelo skromna. Začela se je razvijati nekoliko bolj šele s prihodom Hejnica. Pa tudi njen razvoj je treba pri-p" sova ti vsaj nekoliko Herzmanskemu, ki je imel kmalu dobro založeno drevesnico z redkimi, pr: nas še povsem novimi okrasnimi drevesi; z velikimi žrtvami si je pre-skrbel mnogo materiala iz tujine in pozneje je dobivala mestna vrtnarija njegove cepiče. Herzmanskv je bil v resnici vrtnarski pionir pri nas. V vrtnarskem pogledu kakor tudi stavbnem se je začela Ljubljana hitreje razvijati šele po potresu. Herzmanskv je uredil ob novih hišah in javnih poslopj h nešteto vrtov. Tedaj je Ljubljana začela postajati vrtno mesto. Za ocenitev marljivosti Herzmanskega je značilno, da je ustvaril vrtnarijo na nerodovitnem, močv rnem travn'ku, kjer je bilo treba najprej Šele nas;pati vrtove. Po potresu je bilo nasipnega gradiva dovolj in tedaj je Herzmanskv ustvarjal svojo I vrtnarijo pod Rožnikom podobno kakor HolandcL Tedaj še ni bilo Rožne dol ne. OnkT\i ž-'Vrm ct* je bilo le nekaj hiS in Herz vrtnarija je bila v popo.'ni sam< ri tik ob gozdu. Ljudje so ga vpraševali, ali s? nc ixvji živeti tako na samem. Pripovedoval Je, da ni imel nikdar orožja ter da se tudi ni imel povoda ničesar bati. Herzmanskv še vedno vrtnari skupno s sinom. žena. ki je vodila cvetličarno na Starem trgu, je umrla nedavno in zdaj stare Herzmanskega cvetličarne ni več. Njegova hčer ima cvetličarno v pasaži. Po kratkem razgovoru s poročevalcem je jubilant odšel niladeniški ^.opet na vrt. Delo, je dejal, je najboljše zdravilo proti vsem boleznim. Iz PcPčan — Iz občinske pisarne. Mladeniči, ki žele iti v podofieirskD Solo, morajo vložiti zadevne prošnje do 10. aprila na komando vojnega okruga. Konkurs za I in IV. pod-oficirsko šolo je nabit na občinski deski Lastniki koles naj dvignejo prometne knjižice. — Izkaz prijavi ionih ribursklh pravic po paragrafu 72. zakona o sladkovodnem ribarstvu za sreza Maribor d >sni in levi breg je interessntom na vpoeled v občini. — Lastnike sadn'h nasadov opozarjamo na strogo naredbo kraljevske banske uprave o zatiranju škodliivcev in bolezni na sadnem dreviu. Suho in močno od bolezni napad2no drevje je treba brezpogojno odstraniti. V ostalem pa se zapoveduje temeljito čiščenje. — Licitacija občinskih kamnolomov se vrši v nedelio 26. marca ob 9. uri v pisarni občine Poličane. Občinska pisnrna je za stranke odprta začasno samo dopoldne, kar naj občani vzamejo v vednost — Občni zbor društva RK se vrši v nedeljo 26. marca v Čitalnici z običajnim dnevnim redom. Razstava državne tkalnice preprog v Sarajeva bo v dvorani hotela »Union« v Celju od 16* do 21. marca. Ker prodajamo tudi na dolgoročno odplačevanje po znižanih cenah, pri« poročamo, da nas posetite. Izložba odprta ves dan tudi v nedeljo. Gostovanje Eme Starčeve LJUBLJANA, 18. mtre«-Ema Starčeva spada med najvidnejše igralke mariborskega gledališča, v katerem deluje že 13. sezono. O svoji poti h gledališču pripoveduje takole: 2e v času šolanja sem večkrat nastopala pri šolskih prireditvah z igro in recitacijo. Po prevratu sem se s starši preselila s Primorja v Radeče pri Zidanem mostu, kjer sem sodelovala pri nekaterih prireditvah tamkajšnjih društev Ko je gostoval bivši član mariborskega gledališča pok. tovariš 2eleznik v Halbejevem komadu »Mladost« v Radečah, sem na njegovo povabilo igrala vlogo Anke. Takrat mi j« Zeleznik prigovarjal, naj se povsem posvetim gledališču. Po njegovem posredovanju mi je bil omogočen prvi nastop v mariborskem Narodnem gledališču v vlogi Emilije v »Scampolu« Po prestani preizkušnji sem bila istega leta (1925) angažirana, ter delujem od takrat dalje v Mariboru. V tem času sem igrala med pomembnejšimi vlogami: Grudnovko v »Narodnem blagru«, Jacinto v »Pohuišanju«, Francko v *Kralju na Betajnovi«, Barbaro v Kreftovih »Celjskih grofih«, Erno v Bevkovi »Partiji šaha«, Pepmo v Kraigherjevi »Skol'ki«. baronico Castelli v Kr-leževih »Gospoda GTembaievi«, Katjo V »Bratih Karamazovih«, Nastasjo v »Idi-jotu«. Agafjo v Goeolievi »2enitvi«, Ano v Langerjevi »Periferiji« V Shakespearje-vih igrah: Katarino v »Trmoglavki«, Ger-trudo v »Hamletu«. Violo in Oliviio v »Kar hočete«, Waylandovo v M^uehamovem »Svetem plamenu«. Lady Chiltem v »Idealnem soprogu«, Marijo Stuart, Lulu ▼ Wedekindovem »Zemskem duhu«, Yu Pel v »Kroeu s kredo« od Klabunda, Elmiro v Molierovem »Tartuffeu«. Marianno v Ge-raldovem »Robert in Mariana« in poleg navedenih še različne druge karakterno vloge. Iskreno me vesel!, da Imam končnj priliko nastopiti v I1ubljan«kl drami v del« svojega gledališkega tovariša Lojzeta Standekerja. Btran 4 »SLOVENSKI NARODi, aoboU, 18. maroa 1868. Stev. 14 DNEVNE VESTI — Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Josip Feren-fcic iz Kroga v Prekmurju, Vlado Fajfar ii Črnomlja Peter Kobe iz Ljubljane, Antonij Ko run iz Velenja. Čestitamo! —- Praktični učiteljski izpiti so se vršili pred državnim izpitnim odborom za praktične učiteljske izpite v Ljubljani od 9. do 17. t m Izpit so napravili naslednji učitelji-pripravniki (ce): Uratnik Edvard, Bazelj Jakob, Gajst Oskar, Jagodic Vida, Kok Lucija, Krrjnčič Ivan, Mušič Anton, Skubic Miroslava s. Vera; Deleja Helena, Fugger Franc, Jelene Bogomir, Kobal Branko, Kocuvan Ida, Novak Terezija, Pogačar Štefanija, Sič Štefan. Šuc Eleo-nora. Zajec Rudolf, Zalokar Antonija, Zor-čiČ Marija. — Mati albanske Kralji* ve v I)ubrovniKu V četrtek se je mudila v Dubrovniku na poti v Albanijo mati albanske kraljice bivda grofica Apponvi .2xiaj soproga Švedskega trgovinskega ministra Tashstrala. Potovala je v Tirano k svoji hč°ri. ki pričakuje radosten dogodek. — Amandman o kaznih za posetnike in lastnike kinematografov umaknjen. Na prošnjo Zveze kinematografov je finanč-nini minister umaknil amandman o predloženi izpremembi tarifnega zakona, s katerim so bili uvedeni novi ukrepi o kaznovanju posetnikov in lastnikov kinematografov. Obenem je bila dana na merodaj-nem mestu obljuba, da bodo v kratkem izenačene vse takse v državi z Beogradom in izdana nova uredba. — Zborovanje medicincev. Zveza me-dicincev kraljevine Jugoslavije, ki so v nji včlanjeni Združenje jugoslovenskih medicincev iz Beograda, Klub medicincev iz Zagreba in Društvo medicincev iz Ljub ljane, je sklicalo v Beogradu občni zbor, ki bo trajal tri dni. Zborovanje se je pričelo včeraj. Iz Ljubljane prisostvujeta delegata Matija Dcrganc in Lojze Korzika. O zdravstvenem stanju Slovenije in potrebni izpopolnitvi medicinske fakultete v Ljubljani je govoril Mirko Bagar. S tem ie bil svečani del zborovanja zaključen. Zvočni kino Sokolski dom v Šiški telefon 41-79_ Prekrasen ljubavni in glasbeni film Sen o sreči V glavni vlogi: Groce Moor. Predstave: danes ob K9. uri, jutri ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob V»9, uri SOKOLI! Obiskujte in podpirajte sokolski kino! Prihodnji spored: Hordnbalovi — Pavel Kavec. v sredo je umrl Pavel Kavec, železničar v pokoju, oče v javnosti dobro znanih Kavcev. Vzgojil in preskrbel je svoje otroke vzorno .Najstarejši sin dr. Janez Kavec je pri državnem pravobraniteljstvu, Ignacij je poslovodja podružnice Bate v Ljubljani Pavel je hotelir, Anton pa je zapoa'en v Ba to veni prodajalnam oddelku. Hčerka Marica je vdeva po Pe_ j joviču. Pogreb je bil včecaj s Podgi>re pri št. Vidu. — Svojcem naše iskreno sožalje! — Nov grob. Včeraj je umrla po dolgi in mučni bolezni Rozalija VVisijan, rojena Moder, vdova po sedlarskem mojstru in posestniku v Ljubljani. Pokojnica je bila splošno priljubljena med številnimi znanci. Za njo pa žalujejo tudi sin Leopold, hčerka Silva, poročena Vujevič in številno sorodstvo. Pcgreb bo jutri ob 17. ijjpred hise žalosti na C c lovski cesti 47 na pokopališče k Sv. Križu. — Naše iskreno sožalje! Danes ob 20., v nedeljo ob 14.30, 17.30 in 20.30 uri: Ita Rtna In Svetislav Petrovič »PRINCESA KORAL44 in novi slavček DEANA DURBIN .TRI ZLATE DEKLICE" KINO MOSTE — Radijski naročniki v Jugoslaviji. Po najnovejših podatkih je bilo 1. januarja 1939 skupaj 130.641 radijskih naročnikov. Leta 1929 jih je bilo 32.976. kar pomeni, da s« je v zadnjih 10 letih povečalo njih število za 97.665. Skoraj polovica radijskih naročnikov odpade na področje beograjske radijske postaje druga polovica je pa razdeljena približno na pol med zagrebško in ljubljansko. V načrtu so zdaj relejske radijske postaje v Mariboru, Splitu in Skop-lju. obenem pa nameravajo pojačiti zagrebško radijsko postajo. — Za reformo fteleznKke tarife. Povišanje železniške blagovne tarife je vzbudilo nezadovoljstvo med gospodarskimi krogi J tembolj, ker bo najbolj prizadet naš pristaniški promet. V sporazumu z gospodarskimi zbornicami pripravljajo gospodarski krogi akcijo, da se Čimprej doseže nova reforma železniške blagovne tarife. slabemu uoruu /2 ust _ Deset Putnikova izletov «a veliko. nočne praznike. 1. od 8. do 22. aprila izlet po Dalmaciji z obiskom Splita in Dubrovnika in Hrv. Primorja ter razgleda Plitvičkih jezer 2. od 4. do 11. aprila izlet * Or«jo, 3. od 8. do 10. aprila izlet v Trst, 4. od 9. do 10. aprila izlet v Trst k mednarodnim motociklističnim dirkam, 5. od O. do 10. aprila izlet v Gorico, 6. od 8. do 10. aprila izlet v Trst ln Gorico z razgledom grobišč na M on te Oelaviji in Redi-pugli. 7. od 8. do 10. aprila izlet v Benetke 8. od 8. do 10. aprila izlet v Idrijo, 9. Od 8. do 10. aprila izlet v Idrijo, 10. od 7. do 18. aprila izlet v Bolgarijo. Prospekti in Informacije se dobe v vseh Mljetarnah Putnika. 1*8—n — V Bosni Je zapadlo mnogo snega. Kakor pri nas tako tuVtrati promet. — Rok za prednaročbo druge ln tretje knjige Mlakarjevih planinskih spisov je podaljšan do 10. aprila 1.1. S tem nudi Slovensko planinsko društvo zadnjo priliko vsem onim, ki že imajo prvo knjigo Mla-karvejih zbranih planinskih spisov, da si nabavijo po znižanih subskribcijskih cenah tudi drugo in tretjo knjigo. Obseg knjig bo približno isti kot pri prvi knjigi. Vsaka knjiga bo opremljena s 16 umetniškimi prilogami. Cene so enake cenam v prednaroč-bi prve knjige. Po zaključku subskripcij-ske dobe bodo cene izdatno povišane, zato je v interesu vsakega naročnika prve knjige Mlakarjevih spisov, da nemudoma naroči drugo in tretjo knjigo v pisarni SPD, Ljubljana. Aleksandrova C. 4/1. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu in Kumboru 10, v Ljubljani 5.2, v Mariboru 5. v Zagrebu in Beogradu 4, v Sarajevu in Rabu 2, na Visu 1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.5, temperatura je znašala —3.2, na aerodromu —7.5 C. — Društvo industrijcev ta veletrgoveev v LJubljani bo imelo xm. redni občni zbor v sredo dne 29. marca ob 10 uri pred pol dne v društveni sejni dvorani palače Ljubljanske kreditne banke, Tvrševa cesta 1 b TI. 170-n — Zasačen vlomilec pobegnil. Oni dan ponoči je vlomil v tekstilno tovarno Or-nik in Mitrovič v Otiškem vrhu v dravograjskem okraju bivši trgovski pomočnik Franc Cvikl, doma iz Hajdine. Cvikl si je pripravil veliko plena, ki ga pa ni mogel dnesti, ker so ga pravočasno zasačili. Cviklu, ki je moral pustiti p.en na mestu, se je posrečilo zbežati in ga zasledovalci tudi kasneje n'?o mogli prijeti. — živa ba^ia. Petletni sinček kleparja c?rza\*nih železnic Peter Pridi ger iz Studencev, Nova ulica 8. je prevrnil na tleh stoječo karbidro svetilko in hipoma so se mu vnele hlače, nato pa še ostala obleka, da je gorel kakor živa bakla Dobil je hude opekline po nogah in spodnjem dem telesa in so morali prepeljati v ]X)lnico. Fantovo stanje je zelo resno. — Mati in sin podlegla zastrupljen ju. Poročali smo že o pretresljivi tragediji, ki se je odigrala v Zagrebu, kjer je soproga knjigoveza Milka Pavluša zastrupila svojega 9-letnpga sinčka in sebe. Oba so prepeljali na kliniko, kjer sta pa včeraj ponoči izdihnila. — S kolom ga je ubil. V vasi Bizek pri Zagrebu je bil v četrtek zvečer ubit 40 letni kmet Josip Hutinec. Mož se je bil spri s svojim sosedom Mijo Kapecom zaradi neke malenkosti. Kapec je bil precej pijan in iskal je prep:ra. Ko ju je spravil gostilničar iz krčme je odhitel Kapec na vrt .pograbil kol ter ubil svojega soseda. — Smrt 110-Ierne starke. Včeraj je umrla v Novem Sadu najstarejša meščanka Toda Panaotovič, stara 110 let. Do zadnjega je bila zdrava in ko je končno zbolela ni hotela niti slišati o zdravniku. — Dijak zažgal gimnaz'jo. V gimnaziji v Dubrovniku je nastal včeraj požar. Prvi hip so mislili, da ga ie povzročil cigaretni ogorek toda preiskava je dognala, da je bil podtaknjen. Gimnazijo je zažgal 151et-ni dijak III. razreda Dicniz Pr zmič in sicer zato, ker je dobil slabo izpričevalo. — Med pijančevanjem ubil tovariša. V sodne zapore v Petrinji so privedli Marka Vkiakoviča, ki je med pijančevanjem ustrelil svojega tovariša Matijo šestica. Šestič in Vidakovič sta se bila sprla in Šestič je odšel domov po puško, potem je pa ustrelil svojega tovariša in se prijavil oblastem. Iz LfuMfane —lj Umrli so v Ljubljani od 10. do 16. t. m.: Zamperlo Amalija, roj. Piščanec, 60 let, vdova pošt. upravitelja, Velkavrh Matevž, 68 let, upokoj. tob. tov. in posestnik, Sprogar Franc, 62 let, uslužb. drž. žel. v p., Šimnic Franc, 83 let, akviziter, Lekan Marija, roj. Pire, 85 let, tobačna delavka v p., Premeri Janez, 1 leto, sin trg. pomočnika, Kastelic Marijana, roj. Šuštar, 86 let, vdova delavca. Poženel Franc, 65 let, tiskarski strojnik, Kruljc Pavel, 59 let, or-ganist, obč. tajnik in posestnik, Skofic Marija, roj. Mikec, 72 let, žena upok. služi-telja, \Vorsche Elizabeta, roj. Fernandsz. 70 let, zasebnica, Račič Jožefa, roj. Maček, 74 let, vdova delavca. Briško Marjeta, roj. Cegnar, 70 let, žena delavca, Pez-dir Anton, 65 let, ključavničar, Korban Ivanka, roj. Turšič, 79 let, vdova naduči-telja, Lotrič Valentin, 69 let, ključavničarski mojster, Pollak Ivana, roj. Podgoršek, 53 let, zasebnica, Snoj Jožef, 28 let, uradnik trg. boln. blagajne, Parenzan Hen rik, 65 let, zasebnik. V ljubljanski bolnici umrli: Ferjančič Alojzija, 42 let, žena za-varov. uradnika. Mala vas, Mlakar Marija, 70 let. vdova mest. delavca, Škulj Matevž, 75 let, obč. ubogi, Zbilje pri Medvodah, Tišina Karolina, roj. Kos, 32 let, žena zidarja, Medno pri Št. Vidu nad Ljubljano, Goršič Franc, 18 let trg. pomočnik, Hrovat Marija, roj. Bizjak, 40 let, žena progov. delavca, Lah Ignacij, 59 let. vojaški uradnik v. p., Petek Matija, 66 let, kapetan, Zupan Marjeta. 67 let, zasebnica, Komidar Josip, 62 let, posestnik, Klanec pri Logatcu, Jerneje Jožef. 79 let, obč. ubogi, Podgorica, srez Ljubljana, Armič Marija 70 let, upok. tob. tov., Bolhar Milka, 1 in pol leta, hči dimnikarja, Gorjuse, obč. Dob pri Kamniku, Po vse Marjeta, 66 let, preužitkarica, Leskovec, obč. Šmartno pri Litiji, Vidic Marija, 12 mesecev, hči hišnika, Skanar Oroslav, 60 let, vratar, Kranj, Kovačič Marija, 5 mesecev, hči zidarja, Rogaška Slatina. —lj Joieti in Jotice — prijatelji in čestitci Petruškovi so se dogovorili, da se bodo veza vali drevi in jutri popoldne v gostilni »Pri Napoleonu« in se spominjali * prijateljčka«, ki je imel Jože te in Jožice t posebni časti. —lj Pustolovščine Toma Sa\v> erja v kinu unionu. Vsi, ki so videli ta film so polni navdušenja sanj. Mladina občuduje v njem unaštva mladega Toma Sajerja in njegovih tovarišev, odrasli pa gledajo v filmu sebe in svoja mladostna leta. Toliko globokih in plemenitih čustev, toliko lepote n srčne dobrote že dolgo ni vsebovalo in predočevalo katerokoli filmsko delo kot Z VK8KLJKM IN ZADOVOLJSTVOM BOSTE GLEDALI SVOJA MLADOSTNA LETA svoja »junaštva«, misli, dejanja In male pustolovščine v krasnem, v naravnih barvah PUSTOLOVŠČINE TOMA SAWYER J A Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, (jutri) v nedeljo ob 10.30 (po znižanih cenah) KINO UNION tel. M'2l ter oh 15., 17., 19. in 21. uri ' po MARK TWAINOVEM romanu izdelanem in s prvo nagrado odlikovanem filmu! KINO MATICA, tel. 21-24 DANES premijera ob 16., 19. In 21. Gusarske noči španska ljubavna romanca v naravnh barvah. Zabavna vsebina. Španski plesi in glasba. Film nudi 2 url prijetne zabave. ravno film »Tom Sawyer ,T>nenfowL {— > —lj šentjakobsko gledališče ponovi zadnjič v sezoni v soboto zvečer in nedeljo popoldne ob 15.15 Haškovo satiro na vojno >Dobri vojak Svejk«. Uspeh, ki je spremljal to češko delo povsod, kjerkoli so ga uprizorili, tudi na šentjakobskem odru ni izostal. Rezervirajte vstopnice v prodaji na dnevni blagajni danes in jutri od 10. do 12. dopoldne, od 15. do 17. ter eno u o pred pričetkom predstave. —lj Velika tatvina zlatnine. V stanovanje Eme Kaligar v Komenskega ulici 24, je prišel v sredo, v odsotnosti lastnice, DAME IN GOSPODJE! ELEGANTNO MODO ZA POMLAD IN POLETJE 1939 VAM BO POKAZALA VELIKO MESTNA MODNA REVIJA V PONEDELJEK, DNE 20. t. m. OB POL. 9. URI ZVEČER IN V TOREK OB POL 5. URI POP. IN 9. URI ZVEČER V VELIKI DVORANI KAZINE. NAJNOVEJŠI MODELI DAMSKE IN MOŠKE MODE. VEČERNE OBLEKE. PLAŠČI. JERSEY, PROMENADNE, KOPALNE OBLEKE ITD. MODELE PREDVAJAJO INOZEMSKI MANEKINI SCUVAN • €@ SODELUJEJO TVRDKE L STE G X AR in V. SEUNTG SALON MODE ZA DAMO EN GOSPODA RADI VELIKEGA ZANIMANJA SI PRESKRBITE VSTOPNICE V PONEDELJEK V TRGOVINI SOUVAN NA MESTNEM TRGU. — SEDEŽI OD DIN 6.— DO DIN 25.—> —lj Dva lepa in zanimiva filma v kinu Moste. ^Princesa korale je dober nemški film, v katerem igrata tudi Slovenka Ita Rina in Svetislav Petrovič. Film je pri nas dosegel uspeh tudi zaradi tega, ker kaže dalmatinsko riviero v vsej njeni lepoti. Tudi vsebina filma je zanimiva, kar razkriva socialni problem naših ribičev v siromašnem ribiškem naselju ter njegovo borbo z ljudmi, ki skušajo z modernimi sredstvi uničiti patriarhalno pridobivanje in življenje. Na otoku Zlarinu vidimo, kako se zabava mondena družba, ki ne ve, Kako se živi ob potu svojega obraza, spozna ribiče, ki se trdo borijo za vsakdanji kruh. Svetislava Petroviča spoznamo v tem filmu kot odličnega plavača in potapljača. — Drugi film, ki je na sporedu v kinu Moste, je dober ameriški film >Tri zlate deklice c, v katerem ima glavno vlogo znana pevka Deanna Durbin. Uveljavila se je s- svojim krasnim glasom najprvo v radiu in v pričujočem filmu je prvič uspeš, no debitirala v filmskem ateljeju. Kritika je priznala, da je Durbin nova filmska zvezda in sijajna ljubavnica na filmskem platnu. Gledalca očara s svojo lepoto in s svojim glasom. Film je duhovita komedija. —lj Sokolsko društvo Ljubljana—Šiška objavlja članstvu, da se vrši dne 21. t. m. ob 20. ure v prosvetni sobi Sokolskega doma članski sestanek z dnevnim redom: Razgovor c društvenem delu v letu 1939. —lj Podružnica SVD Šiška. V torek 21 t. m. ob pol osmih zvečer bo predaval v ljudski šoli v Sp. Šiški g. Čeh Ivan, vrtnar. Strokovno bo obravnaval pomladansko zelenjad in tozadevno potrebna pomladanska dela —lj Jožef ovan ja šentpetrske CMD ne bo. šentpetrska moška in ženska podružnica CMD sta hoteli prirediti drevi v Kolodvorski restavraciji družabni večer združen z jožefovan jem. Iz razumljivih razlogov je pa prireditev odpovedana. —lj Lutkovni oder Sokola I. na Taboru ponovi v nedeljo dne 19. t. m. ob pol 16. uri fantastično lutkovno igro »Jurček na Marsu«, ki jo je spisal br. Jože šorn. Igra je žela prošlo nedeljo popoln uspeh. Velika medplanetama raketa. Marsovci in živali bodo zadivili vsakogar. »Jurčkov jazzs. Vstopnice dobite v predprodaji v pisarni Sokola L v nedeljo od 11—12. Ob tej uri lahko tudi telefoniČno. 171-n —lj Volilni imenik Srbske pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani za leto 1939 bo javno razgrnjen v pisarni uprave Srbske pravoslavne parohije ljubljanske, Zrin j-arke ga 17/% od 20. marca do 3. aprila v uradnik urah. V volilni imenik so vpisani neznan zlikovec, ki so mu pa morale biti razmere dobro znane. V stanovanju je vlomilec vse premetal in se polastil za dobrih 5000 din vrednih dragocenosti. Odnesel je zlato šestoglato damsko uro, zlato zapestnico s podolgastimi Členki, zlato okrogto damsko uro, ki ima na pokrovčku vgraviranega golobčka in 5 malih briljan-tov, zlato damsko ovratno verižico z me-daljončkcm ovalne oblike, nekaj ključev in nekaj nad 300 din v bankovcih in drobižu. Kaligarjeva je vlom takoj prijavila policiji, ki vlomilca zasleduje. —lj Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani, vabi članstvo na občni zbor združenja, ki bo v torek dne 21. marca ob pol 3. uri popoldne v Kolodvorski restavraciji, Masarvkova cesta. Opozarja se na točno in zanesljivo udeležbo. — Uprava združenja. 172-n —lj Se en vlom. V stanovanje Franca Zajca na Sv. Jakoba trgu 5, je vlomil eni dan najbrž neki brezposelnež, ki je po-preje beračil po hiši. Odnesel je 2 m rjavega blaga za obleko, strašilno pištolo, stekleno nalivno pero in nekaj drugih malenkosti, v skupni vrednosti okrog 500 din —lj Izgnana iz Ljubljane. Iz ljubljanskega policijskega okoliša je za dobo 3 let izgnana bivša natakarica Marija Stajner, dema iz Rakeka na Dolenjskem Štajner-jeva je bila zaposlena v Ljubljani več let, pa je kmalu zabredla v slabo družbo in prišla navzkriž z zakoni. —lj Ukradeno kolo. Iz veže Ljudske kuhinje v Streliški ulici je bilo včeraj ukradeno 1200 din vredno črno pleskano, še skoro novo kolo znamke »Stadion« Francu Repovšu. Ukradeno kolo je opremljeno z dinamo svetilko. Iz $loven]gradca — SK »^lisiinja« v preteklem letu. V četrtek zvečer se je vršil v restavraciji »Sokolskega doma« v Slovenjgradcu redni občni zbor SK »Mislinje«, ki je nudil ponovni dokaz res neumornega delovanja marljivih slovenjgraških športnih delavcev za čim večji razvoj sporta na naši severni meji. Občni zbor je o tvoril in vodil neumorni predsednik g-, prlmarij dr. Stane Strnad, ki je v svojem predsedniškem poročilu omenjal velike težave športnega kluba glede igrišča, katerega si je v letošnjem letu moralo društvo ponovno najet in uredtii. Prav zanamivo je bilo poročilo načelnika nogometne sekcije g. Fer-berja, iz katerega posnemamo, da se je klub v preteklem letu končno vClanfl v JNS ter je tako naš edini organizirani nogometni klub na Koroškem. Načelnik kolesarske sekcije g. Cajnko poroča, da je klub priredil tri kolesarske tekme, na katerih so se njegovi člani in prav posebno g. Gregorič častno izkazali ter pretežno odnesli prva mesta. Iz poročila tehničnega referenta posnemamo, da je nogometno moštvo v preteklem letu odigralo 14 tekem, od katerih jih je 6 odločilo v svojo korist. 6 izgubilo. 2 pa odigralo nemilinS -no. Skupno razmerje golov je 63:45 v klu-bovo korist. Po razrešniei je bila izvoljena soglasno stara uprava z malimi izpre-membami in s predsednikom g. prim. dr. Stane tom Strnadom na čelu. Po daljši debati pri slučajnostih je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor s pozivom, da v letošnjem letu podvoji svoje delo ter tako tudi s svoje strani pripomore k vzgoji-tvi zdravega naraščaja na nafii sevem: meji. — »Deviški venec«. Agilna podružnica NSZ pripravlja znano francosko veseloigro »Deviški venec«, katero bo od igrala v soboto 25. t. m. v Sokolskem domu. Zasedba vseh vlog je odlična in upamo, da bo nase občinstvo ponovno prišlo na WOj] račun. Iz Zagorja — Sogometna tekma med domačo >K Svobodo in SK Litijo se je otež-koče-.* s sne/nim metežem v nedeljo končala z rezultatom 0:5 za goste, polčas 0:2, objektivno je sodil a s. g. Arhar iz Zidanega mosta, V predtekmi je rezerva SK Svobode s 3:2 premagala kombinirano garnituro SK Daska ii Trbovelj. — Namesto venca na grob pokojnega topliškega šolskega upravitelja Matije Pel-Jca sta naklonila »Učiteljvnki dom« iz Ljubljane 100 in ravnatelj TPD ini. A. Kolk* 130 dinarjev za revne učence topli^ke šole, za kar izrdka uprava topliške Sole imenovanima darovalcema najtoplejšo zahvalo k željo, da bi našla posnernoA-alccv. To>-pliška §ola je ustanovila v ^omin na svojega upravitelja »Pclkov socialni fond«, t* katerega bo od časa do časa dajala pomoč potrebnim, a hkratu najmarljivej>im učencem in učenkam. — Gozdni požar jo v četrtek ? '. lokomotiva opoldanskega vlaka proti Ljubljani. Začela je goreti hosta v bllžku tako zvane »Ribje peči«. Hud veter je gnal proti vrhu Rebri, kjer imajo rudi Vrhovci svoj gozd. K sreči ni mnocjo škode, ker tu ni mladega nasada. Zagorski gasilci so s orekopavanjem zemlje preprečili Širjenja požana, ki bi sicer kaj verjetno zajel velike gozdne komplekse. —> Uprtniteljski posli topliske šole z j časno poverjeni učitelju g. Ivanu Culo tu. Na šoli manjka zdaj ena učiteljska moć, ki naj jo obWt čim prej nastavi, da čoJsko delo ne bo ovirano. — Premeščen je 7, ragorsike železniškr postaje na Zidani most priljubljeni prometnik g. Bogomir Lapanja. Simpatičnemu uradniku in požrtvovalnemu sokolskcmi; delavcu želimo na novem mestu čim več zadovoljstva. Namesto njega je naotav^jem prometnik g. Vahen Rudolf iz Kamnika, ki mu želimo v naši sredi čim več zadovolj--štva. — Pasja nadloga jo v kraju nekaj, česar ni mogoče odpraviti z nobenim paragrafom. Mislimo velike pse, ki so označeni kot čuvaji, pa sc sprehajajo po cestah in si včasih dovoljujejo kaj čisto posebnega. Ne dolgo te£a je tak oblastnež popadel nekega lovskega psa, in mu rajtparal trebuh, da ga je moral zasiti živinoe-dravnik, pa tudi lastnik psa je iz tega spopada odnesel nekaj prask. Dajte no, pa napravite red! — .Mnogo komentarjev je sprožil članek: v včerajšnjem »Jutru«, kjer dopisnik navaja primer, kako je neki dolinsiki človek, ki ima sicer duma na gruntu dovolj dela, kar na lepem s priporočilom nekega visokega sorodnika dobil silužbo pri TPD. Ljudje se razburjajo in ugibajo, kdo bi bil ta so-ečnei. Kljub poizvedovanju sc nam doslej ni posrečilo ugotoviti imena dotičnog« srečneža, zato smo upravičeni podvomiti v verodostojnost poročila, ki ta orientacijo ne navaja niti začetnih črk prijetno prizadetega. Sicer pa ... zakaj pa ne? Z Jezice — Zanimivo predavanje. Jutri ob 20. bo predavanje v Sokolskem domu. Predavanje bo obsegalo: Osnove novejšega mednarodnega razvoja (zunanje politični pregled in prikaz glavnih mednarodnih dogodkov zadnjega časa). Predaval bo g. dr. Branko Vrčon, predavatelj ZKD. Predavanje je usmerjeno na najnovej5e dogodke, je za vsakega zanimivo in poučno zato vabimo vse. Vstop prost, v nedeljo 19. t. m. ob 15. url bo sestanek v Sokolskem domu za vse, ki se zanimajo za igranje na harmoniko. Valjeni so starši ki žele, da bi se n*ih otroci učili na harmoniko. - ZI.iuffo^0yrai5ki tour!Ag: klub, podr. t Ljubljani javlja, da ae bo vršil izredni občni zbor ob 19. uri v kmečki sobi restavracije Slami6 na GJosposvetski cesti. Ob 20 uri Istega dne se bo vt§I1 redni letni občni zbor, z običajnim dnevnim redom._Vlnid- no vabljeni. 169-n 90.000 otrok opravlja težka kmetska dela Nezadostna prehrana in obleka, neprimerno stanovanje in neprimerna zaposlitev pogubno vplivalo na šolsko mladino Ljubljana, 18. marca Zivljenska vprašanja, to so vprašanja, ki se tičejo zdrave rasti in zdravega napredka ter mnogo obetajoče bodočnosti, naj ima narod vedno pred očmi. Vprašanje mladine je za nas Slovence tako živ-Ijensko vprašanje. Za mladino se naša javnost ne sme zanimati zgolj na občnih zborih društev, ki jim je poverjena skrb za mladino. Sledeča presenetljiva dejstva in sledeče katastrofalne številke naj vzbu-de zanimanje za problem slovenske mladine tudi pri tistih, ki pravijo, da ni tako hudo s temi zadevami, da smo zdrav narod, ki ima bodočnost, mlad narod, ki še živeti ni začeL L. 1921 ge je v Sloveniji rodilo na 1000 prebivalcev 30 otrok V 17 letih je v Sloveniji padla rodnost skoraj na eno tretjino. L. 1921. se je rodilo 33.000 otrok, 1. 1937 pa samo 26.000 otrok Se nekaj desetletij in umrljivost bo med Slovenci enaka rodnosti /iačeli bomo izumirati. Kako je z otroci, ki hodijo v šolo?. Uči-teljstvo ugotavlja, da so uspehi na ljudskih šolah slabi. Pedagogi so se začeli zanimati za vzroke slabih učnih uspehov Ugotovili so. da so beda in pomanikania z vsemi posledicami za telesno zdravje glavni vzrok nazadovanja Šolskih otrok Učni uspehi so slabi posebno v krajih, kjer imajo šolski otroci slabo prehrano, slabo obleko in obutev, slabo stanovanie. nezadosten počitek Statistične ugotovitve v tem pogledu med slovenskimi Šoloobveznimi otroci so dokaj žalostne. V slovenskih osnovnih šolah je približno 188 000 otrok. Brez zajtrka pride v šolo 4400 otrok ali 3.2°'» Otrok, ki ne obedujejo, temveč dobe samo za zajtrk košček kruha in borno večerjo, je 14.390 ali skoraj 10°'o. Otrok, ki ne dobivajo redno mleka, ki je tja do 10 leta važno hranivo za otroka, je 32.000 ali skoraj 22°/o. Otrok, ki ne dobe po več tednov in po več mesecev kruha, zlasti v kritičnih pomladanskih mesecih, je okoli 15.600 ali ll0/«. Za zdravje je potrebno, da človek menja perilo Otrok, ki ne menjajo perila, dokler na njihovih telescih ne razpade, le v Sloveniji 43.300 ali skoraj 32°'o Otrok, ki imajo samo delovno obleko, katero nosijo ob petkih in svetkih. je 41.200, in otrok, ki hodijo poleti in pozimi bosi. je nad 19 tisoč. V enosobnem stanovanju, to je v sobi, ki služi družini za kuhinjo in za spalnico, stanuje nad 9000 šolskih otrok ali <*•/•. V stanovanjih s sobo in kuhinjo stanuje 37 tisoč 700 otrok ali 25 •/«>. V dvosobnem stanovanju stanuje okrog 56.500 otrok ali 38°'o. V trisobnem stanovanju stanuje 26 tisoč otrok ali 18%, v štirisobnem ali še prostornejšem stanovanju pa stanuje 17 tisoč 800 otrok ali 12°/o. Spanje- v zdravem prostoru je nujno potrebno za razvijajočega se otroka. Otrok, ki spe v kuhinji, je 8300 ali €•/•, otrok, ki spe v hlevu, šupi. delavnici in na podstrešju, je okoli 10.700 ali 8°/». Svojo posteljo ima samo 27*/o šoloobveznih otrok. Otrok, ki spe na klopi, na peči ali na tleh. je v Sloveniji nad 13.400 ali 12*»;a. Več ko polovica šoloobveznih otrok, to je okoli 90.000 otrok, mora opravljati težka nezdrava, otrokom neprimerna dela. Šolskih otrok, ki beračijo, je okoli 1600 ali 2°/o. Pri tujih ljudeh si mora služiti kruh 6500 šolskih otrok ali 5 •/•. Brez nadzorstva odraslih živi v Sloveniji nad 1300 šoloobveznih otrok. V zdravstvenem pogledu imajo slabe razmere, v katerih žive šolski otroci, skrajno kvarne posledice. O tem nam pričajo statistike o boleznih in umrljivosti otrok do 14 leta. Zdravih zob nima na primer v Sloveniji 70.400 otrok ali skoraj 48°'o. Prehrana, obleka. stanovanje, počitek, zaposlitev, zdravje so socialne in higienske okoliščine, ki usodno vplivajo na duševno in telesno rast šol ob veznega otroka. Gorej navedene številke kažejo, kje tiči vzrok slabega napredka otrok v šolah. V krajih, kjer skrbe za zadostno prehrano šolske kuhinje, se je položaj šolskih otrok v zadnjih letih precej zboljšal Razmere zlasti na deželi in v Industrijskih krajih so take, da bi bila šolska kuhinja potrebna skoraj že v slehernem kraju, ki ima svojo šolo. S šolskimi kuhinjami bi mogli rešiti vsaj vprašanje zadostne prehrane šolskih otrok V 1 1937 '38 1e bilo samo 112 šolskih kuhinj, v katerih 1e zajtrkovalo skupaj 1272 otrok, obedovalo 3147 otrok, večerjalo 1S1 otrok, malicalo pa 2143 otrok Pomislimo pa, da nima v Sloveniji mleka in kruha nad 30.000 šolskih otrok Se vedno nima najbolj nujne in zadostne prehrane pri nas tri četrtine Šolskih otrok. Lepa bilanca letošnje smučarske sezone Tako lepe, solnčne in na prireditvah bogate zime na Gorenjskem že dolgo nismo imeli Jesenice. 17. marca Gorenjski smučarji imajo letoa izredno alno Zimo Dočim v ljubljanski okolici ze'ejii in kmetje že orjejo njive in obde-jo zelen jadne vrtove, je na Gorenjskem v visokih legah in v gorskih kotlinah š*j dovolj snega za smuko. Tako lepe solnčne in na prireditvah bogate zime že dolgo nismo imeli. Skoraj vse velike smučarske prireditve so lepo uspele in pokazale zelo velik napredek. Odlično je uspe! i/.let s tekmami. Iti ga je priredil GZSp v Kranjski gori, kjer je nastopilo okrog 300 tekmovalcev. Tudi sokolska mladina se je letos med seboj pomerila v Kranjski gori. Kljub neugodnim prilikam tistih dni se je tekem udeležilo okrog- 250 tekmovalcev in tekmovalk Višek pa so do.^cgle tekme za smučarsko prvenstvo Kranjske industrijske družbe v Kranjski gori, kateiih se je udeležilo okoli 600 tekmovalcev in tekmovaik faa tekme za državno prvenstvo v alpski kombinaciji na Pohorju, damsko državno prvenstvo na Rožci in mladiesko prvenstvo v Planici Razen meduarodnih skakalnih tekem, ki se vrše od 12. do 19 .marca v Planici, so vse letofinje smučarske prireditve že za nami Pntčg-nil bo še tradicionalni Triglavski smuk v aprilu in oni sredi poletja za A kr>t. pod široko Pečjo, ki bosta dostojno zaključila smučarsko sezono, kakršne v naši državi šo ni bilo in jo morda tUdI kmalu spet ne bo. Ugotovit! moramo veselo dejstvo, da je med tekmovalci zopet začelo rasti zanimanje Za tok Tečaj, ki g?, je vodil olimpijce Franc Smoiej v Planici, je pokazal izredno i epe sadove njegovega vztrajnega dela. Vz£t>jil je lepo Število mladih tekmovalcev za tek. ki bodo kmalu z uspehi nastopati pri domačih ln mednarodnih smu-ca-rsk;h tekmah. V tem pogledu se opaža močna ofenziva ki jo je po^vzela nirija v skrajnem gorenjskem kotu in Srn. K Ljubljana, ki se je vr^el na blejski kot priznati moramo, da sta oba kluba dosegla velike uspehe na svojih terenih, saj sta pritegnila v svoje vrste skoraj vso mladino, ki je v teh krajih doma število tekmovalcev, ki so v Ljubljani doma. pa je ostalo kar pri starem, čeprav radi prihajaj osmučat na Gorenjsko, v kolikor jim dopuščajo gmotne razmere in čas. Uspehi gorenjskih tekmovalcev so bili na Sljemenu in Zakopanem in na Pohorju odlični. To velja predvsem za Zakopane, če ugotovimo, da so tam nastopili večinoma tekmovalci iz male Zgornje savske doline, v kateri živi komaj okoli 10 tisoč ljudi. Ti tekmovalci so merili svoje sile in sposobnosti s tekmovalci Velike Nemčije, Italije. Poljske, Finske, Švedske in Norveške kjer se sm u carstvo goji že dolga desetletja 6e primerjamo našo malo dolinico z velikimi nemškimi pokrajinami in z ogromnimi pokrajinami skandinavskih držav, kjer leži sneg pol leta in tudi več, potem moramo priznati, da so se naši fantje v Zakopanem odlično držali. V alpskih disciplinah sta Praček in Heim še vedno razred zase. V spoštljivi razdalji jima slede zvan Al. Kobler St„ žnider Emil Klein Bmno in Urbar Slavko. V alpskih panogah se nam cbetajo dobri ča&i. Med mladino imamo lepo število sijajnih moči. kj bodo v nekaj letih enako vredni Heimu ln Pračku. To so najbolje pokazale smučarske tekme za prvenstvo KI D v Kranjski gori, kler Je v slalomu nastopilo okoli 200 tekmovalcev, med njimi cela vrsta mladih gadov, ki so dosegli odlične čase. predvsem Bertoncelj. Ravnikar Bogo Miceli Leon. Micell Marjan, Vister Mrak. špec, Sušnik tn drugi. Najbolj šibka stran je prj nas klasična kombinacija. Imamo dobre tekače, Id pa na skakalnicah niso kar nič doma ali pa obratno. Osooito med člani se ne opaža nobenega napredka Isto velja tudi za proste skoke Letos je povsod najbolje potegnil Jakopič Albin k\ Je v skokih že star maček Morda bodo mednarodne skakalne tekme v Planici pokazale, da naši tekmovalci napram drugim le niso tako slabi Zaenkrat ne •memo pričakovati od naših skakačev presenečenj, upamo pa, da bomo to doživeli v nekaj letih, ko dorase mlada m močna smučarska garda, k* je na malih in srednjih skakanicah že kar doma. Tudi kolesarjem, kar jim gre Ljubljana, 18. marca Ne vem, kakšne kolesarje je mislil član kar v štev. 54 >Slovenskega Naroda* ali samo tz Gorenjske ali i* vse dravske banovine. Ako misH člankar samo Gorenjce, se moti. Kaj naj porecemo Dolenjci, Sa-vinjcani in Dravčani, saj nas je, kakor trdi člankar, 150.000 in smo torej plačali 3,150 000 za takse in za tiskovine, 3 milijone je ie slo za takse, za tiskovine pa 150.000 rii" Kje pa so še drugi izdatki, od katerih trna tudi država svoj obulus. Nakup koles v inozemstvu in od tega carina. Člankar omenja cesto Ljubljana— Kranj. Kaj pa druge ceste, recimo Ljubljana—Novo mesto—Brežice ali Ljubljana —Maribor itd. Ako se že takse pobirajo, naj se zato vendar tudi nekaj nudi, a vsem kolesarjem enako, ne samo enim. Ako se vozim, se vozim v tisti okolici, kjer živim. Torej za vse kolesarje je treba enak« ceste, kakor so za vse enake dajatve. — Plačujemo takse, plačujemo kuhik, nazadnje pa se vozimo po cestah, da ae bogu smili. Ako imam dolžnost, da plačam, imam tudi pravico, da zahtevam, a ta zahteva naj bo sa vse enaka. Vedel bi rad, kdo ima prav za prav kontrolo nad denarjem, ki se plača za ceste. Kdo vodi račun o tem? Ne rečem in ne sumim, da se denar brez potrebe zapravlja, ali naše ceste, ki se sa nje leto za leto plača toliko teh taks in kuluka, bi vendar smele biti drugačne, kakor so. Ce se voziš s kolesom, moraš biti pripravljen na to, da dobiš po daljši vožnji žulje od .-'.čakanja na kolesu, ako se pa pelješ z avtom, te pa n.eče v vozu kakor žogo rn nevarno bi bilo pri odprtem avtu, da to vrže sredi ceste in čez gozd se kaj lahko zgodi, da naenkrat visiš na drevesu kot Absalon. Torej ceste naj se vse enako popravljajo in ne po reku; dma vremena«, pač pa takoj, saj imamo dovolj brezposelnih Kolesar. Kolo jugoslovanskih sester v škof ji Loki Občni tteor je pokazal, da je bilo lani opravljenega mnogo dela v pomoč bližnjemu škofja Loka. 17. marca Kakor je to vsa leta sem v navadi, je potekal tudi letošnji občni zbor KJS v prostorih gostilne pri Homanu, kjer so se zbrale sestre v lepem številu. Morda niti ne toliko, da čujejo poročila odbora, kakor da si dado novih vzpodbud za delo na področju. ki je neizčrpno, hvaležno, pa prav tako tudi nehvaležno. Skupščino je otvorila predsednica, učiteljica s Ljuba Lendovškova, ki se je v svojem lepem nagovoru predvsem spominjala zaslužne, nepozabne predsednice osrednjega odbora pokojne s. Franje Tavčarjeve, katere spo* min je počastil zbor s >slava« klici . . . Delo loškega KJS je bilo posvečeno v naj-idealnejšem smislu besede trpečim, ubogim in pomoči potrebnim. KJS samo dobro ve, da ni moglo poseči s svojo blagohotno roko povsod, a naredilo je, kolikor je bilo največ mogoče. Delo pa je bilo tem lažje, ker je slonelo na zavesti, da dela KJS iz ljubezni do naroda. Prisrčno pozdravlja delegatki iz Ljubljane ss. go. Belo šubičevo in gdč. Vero Vei-šecovo, Zlasti pa veljajo izrazi udanosti in zvestobe Nj. Vel. kraljici Mariji. Lepo sliko opravljenega dela je podala tajnica s. Vanda Jercogova. Na cvetno nedeljo so se prodajale zelene in pozlačene oljke. Kolašice v Skofji Loki je globoke presunila smrt s. Tavčarjeve, zato so srna trale za dolžnost, da poskrbe kolikor največ za pogreb, ko se je pomikal skoz* škof jo Loko. Zopet je bilo KJS na delu. ko je šlo za sprejem in pogostitev bolgarskih učiteljic. Praznoval se je materinski dan s cvetličnim dnevom, mnogo posla je dalo zbiranje članarine, saj šteje KJS 250 rednih članic. 35 ustanovnic in 4 dobrotnlce KJS je delilo pomoč v živilih, zlasti v moki, blagu, oskrbovalo je reveže in si je na tem področju pridobilo mnogo zaslug, zlasti pa sestra Marija Hafnerjeva. Spoštljivo skrbi KJS za grob svoje največje me-oenke s. Regine Levičnikove Kolašice so se poklonile tudi na Visokem, višek njihove tvornosti pa je bila božičnica, ko je bilo obdarovamn 82 dečkov, a 60 dečkov je prejelo copate tako da je bilo pri obda rit vi, ki je sodelovala pri njej tudi šola. obdarovanih 142 otrok KJS je poklonilo olago za 20 deklic v samostanu, lep obulus pa je bil poklonjen tudi v denarju. Pri vsem tem delu pa se je razdelilo Se 200 kg moke, cikorija, žitna kava itd. Vse priznanje nesebičnemu delu naših vrlih sester! Blagajna je bila v rokah s. Vide Horva-ove. Lepi tisočaki denarja so šli v vzvišeni namen Javnost pravilno ocenjuje plemenito delo in baš zato tudi pomaga, kadar potrkajo na vrata Kolašice. Njih delo je želo priznanje tudi s strani centrale, za katero je spregovorila s. Bela šubičeva. Novi odbor vodi zopet ga. Ljuba Lendovškova, okrog nje pa so zbrane sestre id nam dajejc jamstvo da bo KJS v š?kofji Loki. ko pričenja svoje 16. leto plodnega delovanja, tudi v bodoče delavno kakor je bilo doslej. Poraba električne energije v LJubljani je bila lani nekoliko manjša kakor predlanskim — 8% porabe v dravski banovini Ljubljana, 18. marca Poraba električne energije v Ljubljani narašča posebno od leta do leta, zlasti v primeri z veliko porabo v Kranju in Mart. boru. že številke o porabi električnega toka v našem mestu kažejo, da Ljubljana nima značaja izrazitega industrijskega mesta. V gospodinjstvu poraba električne energije ne bo še tako kmalu narasla, kajti pri nas ne bomo še dolgo kuhali z elektriko, greli z njo stanovanj in ne uporabljali številnih pristrojev na električni pogon. Večina prebivalcev varčuje zelo z elektriko celo pri razsvetljavi ter uporablja slabše žarnice, življenjski standard pri nas je nizek, kar se pozna tudi pri porabi električne energije. Lani je bila poraba električne energije v Ljubljani in njeni okolici nekoliko manjša kakor predlanskim. Vendar to nazadovanje ne gre na račun porabe v mestu samem, temveč na manjšo produkcijo in porabo v industriji. To zbuja resne skrbi. Število mclustPiskih podjetij v Ljubljani ne narašča, temveč celo upada. Le malo je mest. ki bi lahko Živela brez industrije ln bogatega zaledja Ljubljana je sicer na zelo pomembnem mednarodnem prometnem križišču, vendar se v nji trgovina ni mogla tako razvijati, da bi mesto lahko živelo predvsem od nje. Zaledje Ljubljane je revno. Odrezani smo od morja. Pogonska sila je cenejša v nekaterih drugih krajih na Gorenjskem In Štajerskem kakor v Ljubljani in tudi drugi pogoji za ustanavljanje industrijskih podjetij so tam ugodnejši Zakaj poraba električne energije bolj ne narašča si je lahke razlagati, a težje se s tem sprijaznimo. Skupna poraba električne energije v Ljubljani in v okolici (predvsem na Fužinah) je znašala lani 22,876042 kWh, predlanskim pa okrog 24.5 milijona kWh. Vendar je poraba toka v samem mestu nekoliko narasla, in sicer od 14 03 milijona talovatnih ur 1. 1937 na 14 54 milijona kWh, ali 4%. Mestna elektrarna je oddala lani 735.727 kWh več toka kakor predlanskim, ali 6°/», skupaj 13.033.280 kWh. Ta večja poraba gr ena račun podjetij, ki so ustavila svoje male, neekonomične elektrarne. Tako so lani pestali odjemalci mestne elektrarne Jugoslovanska tiskarna, tovarna Indus, Kolinska tovarna tn Marijanišče. Vendar v Ljubljani še obratujejo nekatere manjše zasebne elektrarne, ki so lani producirale polgrug milijon kVVh električne energije, ali desetino v samem mestu porabljenega toka. Poraba toka v samem mestu, brez industrijske okolice, se je povečala lani na 150 kWh na prebivalca letno. Produkcija in poraba električne energije v Fužinah in Vevčah, v treh elektrarnah, znaša nad tretjino v Ljubljani in okolici porabljenega toka; lani je znašala 8,312.382 kWh, medtem ko je predlanskim znašala celo 10.476 348 kWh. (Številke po > Elektrotehniškem vestniku«.) Manjša produkcija električne energije na F\Lž±nah in Vevčah lani gre najbrž na račun splošnega skrčenega obratovanja v papirnicah. Da je Ljubljana pomemben konzument električne energije, sprevidimo po tem, da njena poraba znaša 8 Gregorčičeva. Izborno igro sta podala ponižni Sviligoj in zlodej — Košir v odlični maski in pozi. Prvo dejanje se je povzpelo z nastopom Krištofa Kobarja, ki prevzema usodo igre v svoje umetniške roke. Br. Juliju Kobetu je pripade! kot nosilcu umetnikove vloge levji del vsega dejanja. Z vso ljubeznijo se je posvetil Študiju te pristno cankarske osebe; Čeprav šele začetnik na odrrr. je dokazal svoj odlični igralski talent z dikcijo in predvsem z notranjim zanosom, kateremu se jc vsega predal. Tako se je povzpel do umetnisiu -ga doživljanja in podajanja Drugi akt je v bledozeleni mesečini ki jc bila na sceni, prikazal Jaclnto, idealno prikazen, ki jo je z vso nežnostjo v besedi in postavni gracioznosti igrala Dolenčeva Anica. Krištof Kobar je naravno doživljajoče podal vso notranjo tragiko slovenskega umetnika, da mu je ob odprti sceni po znamenitem pogovoru z domovino viharno ploskala vsa dvorana. Tretji akt na gradu j. blestel v sijaju velikega praznika. Zlodej je v monologu sijajno obračunal z logiko, ko sta dacar in njegova žena — Murnova. odlično uvedla goste: oblastnega župana / Županjo v pristni stari noši. jezikavo ita-cunarko — Kambičevo. s stacunarjem. domišljavega notarja in vse čednosti polnega sviligoj*. odličnega v maski. Višek sijaja sta prinesla v družbo Krištof Kobar in Jacinta. vilinsko nežna v lahkotnem plesu. Po sceni popotnika Rifelj in debelega človeka — Strajner je čednostna ekspeditorica zbrano dolino šentflorjansko obdarila z lilijami in vsi so odpeli pesem nedolžnosti ob viharnem pritrjevanju številne publike. Režiserju, Jacinti in Krištofu so bili poklonjeni šopki. Oba večera sta bila odlična proslava Cankarjevega dela in obenem dokaz naSih sokolskih uspehov. Beli lev v Rodeziji Neki britski lovec je pri Kasarni v Rodeziji ustrelil zelo redkega belega leva V koži in grivi te živali ni bilo nobenega pigmenta in tudi njene oči so bile. kakor običajno pri albinih, rdeče. Številne brazgotine so kazale da je imel lev zavoljo svoje bele bane pogoste boje z drugimi levi. Kožo redke živali pošljejo v neki muzej v Salisburvju. Odhod angleške kraljeve dvojiee v Ameriko Službeno obvestilo angleške vlade pravi, da odpotujeta kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta v Kanado in ameriške Zp-dinjene države dne 5. maja. Robert Dieudonne: Pisemce Videl sem. kako so odpravili na oni svet človeka .. . Na tem ni v splošnem nič posebnega. Kratek tresk, človeku kJecnejo noge v kolenih in telo se zgrudi. Samo ©na podrobnost mi je šinila akozi glavo, tako da sem kriknil. Bil je zamolkel glas ob padcu njegove glave na tlak. In potem? ... Nič. To gre tako hitro, da se človek niti dobro ne zave. Poznal som Marcdinega moža prav dobro. Nenadoma je »topil s postaje podzemne železnice in ustrelil iz neznatne razdalje na Alfreda, stopajočega krt] mene. Potem je izročil mrtvaško bledi Karel samokres mimoidočenru, ki je bil planil nanj, in de-jMtl je čisrto mirno: Po njem jc Storil sem. kar sem hotel. Zdaj naj me pa odvede stražnik na kotnisanjat. Ta čas, ko sem pomagal odnesti skrušeno Alfredovo telo v bližnjo lekarno, so planili ljudje na Karla in ga pretepli, tako da so ga morali redarji braniti. Vedeli smo. da je bil Alfred Marcelm Ijubček, čeprav sta vodila ljubavno razmerje zelo diskretno. In bili smo boljši prijatelji Al i redovi nego Karlovi. Karel je bil resen^ant, ki je zasluži! mnogo denarja, ni pa nikakor užival življenja. Vedeli suno, da je Marcelo dolgo ljubil in da je bil zelo srečen, ko je slednjič privolila v to, da postane njegova žena. Potem se je nam zdelo, da Marcela z njim ni bila preveč srečna. Ni bila baš otožna, toda kadar je govorila med štirimi očmi s kom izmed nas, ni prav nič skrivala, da ni srečno izbrala. Ko smo opazili, da se Alfred in Marcela ljubita, se nam je zdelo to povsem naravno, kajti ljubček je imel vse lastnosti, ki so manjkale možu. Bil je vesel, imel je fantazijo in nežen »šarm«, kateremu so mogle le redke ženske kljubovati. In šli smo v svojih ugibanjih tako daleč, da smo domnevali, da bi Karel razmeroma dokaj Lahko prenesel, če bi zvedel za nezvestobo svoje žene. Zdelo se nam je, da je njegova častihlepnost že davno izpodrinila iz njegovega srca ljubezen ... Ko j« /^Tf^vnik izjavil, da se ne da nič storiti, sc.i vdšel takoj k Marceli, da bi jo kolikor mogoče obzirno obvestil o tem, kaj se je zgodilo, preden ji sporoči nesrečo policija. Marcela je šivala v sa lončku pod stoječo svetilko. Vstala je smeje in me pozdravila z banalno prijaznostjo: — Kateri dobri veter je vas danes prinesel sem? Čeprav sem bil sklenil sporočiti ji tragični dogodek zelo obzirno m ne naenkrat, sem čutil, da mi bo težko izgovoriti vso grozno resnico. Odločil sem se za prvi korak: — Ali ste zadnje čase kaj videli Alfreda? — Ah ... Torej on vas pošilja k meni? —* je dejala suho in namr.šila obrvi. — To žal ni mogoče... Bil je prav kar težko ranjen ... — Ah ... ubogi fant... Avtomobilska nesreča! — Ne ... strel iz samokresa . . . Vaš mož. — Alfred je mrtev . .. Razprostrl sem roke. da bi prestregel opotekajočo se ženo. Toda zdi se, da so najnežnejša bitja obdarovana z venerjefcno silo. Takoj si je zopet opomogla. — Kaj mi to pripovedujete? — je zakričala name s trdim glasom. — Kaj ima s tem opraviti moj mož? Povedal sem ji, kaj se je zgodilo. — Tod« zakaj?... je vzkliknila. — Zakaj je to storil?... Prisegam vam. Roget. da ne Razumen... Ko sta ae pa srečala najina pogleda, j* povesila oči... Slednjič je prekinila mučno tišino in zastokala. Nisem mogel spregovoriti, niti ganiti se, Je gledal sem lahko, kako joče. Debele solze so ji tekle po bledih licih. Končno je premagala jok in zaklicala: — Ubogi Alfred!... Tako pameten je bil, poln veselja do življenja .. Tako vroče sva se ljubila ... A, zdaj ga je Karel ustrelil!... Kar tako... tebi nič meni nič. ne da bi mi bil kaj očital. Le kako je mogel to storiti?... Ln kdo mu je dal pravico do tega? ... Saj me sploh ne ljubi več ... — Zdi se, da vas vendarle še ljubi. — sem ugovarjal. — S tem mi dajte mir! — je vzkliknila Marcela, drhteč od jeze. — Do tega ga je pripravila samo najpodlejša ljubosumnost tn najčastihlepnejša nečmnarnošt. On. da me ljubi?... Kaj še! On ima pred očmi samo svojo kariero. — In te je zdaj konec ... — Tako daleč se je torej spozabil, da je segel po samokresu, da bi se maščeval? Zakaj mi ni tega povedal? Bila bi se branila ... opozorila bi bila Alfreda ... Toda nič, niti besedice ... Po zajtrku je napisal v moji sobi pismo in v moji map? je iskal pivnik... — Kaj ste prepričani, da ni našel tam... — Seveda sem... Nekoč, tega se spominjam, sem -pravila v mapo pisemce, ki mi ga jc bil Alfred poslal poštno ležeče. Toda to sc je zgodilo pred tremi meseci ... ni mogel torej... —- O, da. mogel je .. . to žal vse pojasnjuje. Mikalo me je povedati ji, da je mogoče od žene, ki vara sn-ojega moža, zahtevati vsaj to, da bi pazila na red in da bi ničesar ne puščala na pisalni mizi. Med pismi ji dolgo iskala tisto pisemce, slednjič se je pa obrnila k meni: Roger, vam lahko povem. Naj grotesk nejse na vsej stvari je, da je bilo med menoj in Alfredom že davno vse končano ... Vsaj šest tednov .. . To jc brl gcA nesporazum. Ljubosumen je bd na Maria Daveaua. — Na Maria Daveaua? — Da, — je odgovorila Marcela — in obraz ji je zaiarel kakor v vročici. _ Saj ga vendar poznate... Tisti visoki, elegantni mladenič, s katerim sem igrala poleti tenis. Popudrala si j« obraz in pripomnila: — Ubogi Alfred! Stran 6 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, IS. marca iw. štev. f 4 Pod tremi belimi peresi Rako se uče mlade angleške aristokratke, ki hočejo Mti pireslstavlj in kraljici e sta stvora kralju i Kralj Jurij VL V londonski ulici Albemarie bi našli sredi družabne sezone posebno ritmično šolo. Čudna je ta šola, ker se v nji skupina deklet uči samo kako se je treba vesti, držati, klanjati in hoditi dve minuti in pol, kadar so predstavljene med slavnostnim obredom angleškemu kralju in kraljici. Miss Gem Moufflet prireja v ta namen posebne tečaje po preizkušeni metodi. Najtežji je seveda dvorni poklon. Desno koleno se mora skoraj dotakniti zemlje, kakor kleče, leva noga je skoraj v čepenju, glava je spoštljivo sklonjena in pri tem je treba držati ravnotežje, ne gugrati se z ene strani na drugo in videti kako je treba držati rok?. Dekleta se uče klanjati tudi tako. da jim polože na teme knjigo. Ce knjiga ne pade na tla, je dobro, Če pa pade se mora dekle še in še učiti. In po vsem učeniu je večkrat uspeh klavern, ko se do ušes zardelemu dekletu zaplete noga v čipke in dolgo krilo. Predpisana obleka Na dvornih recepcijah je dovoljena samo bela barva. Za blago ne gre, lahko je blesteč ali pa moten saten. Tudi kroj ni predpisan. Samo, da je obleka dolga do tal, roke morajo biti gole, vrat tudi, rokavice pa dolge, da segajo nad .komolce. V laseh pa mora imeti dvorna dama tri bele pere-se. Pahljača in nakit seveda ne smeta manjkati. To si izbere že vsaka začetnica Kraljica Elizabeta : . f 38 po svojem premoženju in okusu dobro ali slabo. Čakanje Tudi čisto navadni ljudje si lahko vsaj malo ogledajo presrečna dekleta, če pogledajo v krasne limuzine na Pall Mali večer slavnega obreda, čakanje je zelo mučno, saj se pomika dolga vrsta avtomobilov korak za korakom proti visoki ograji buckinghamske palače po cele ure. V avtomobilih na električno kurjavo sede bele lepotice z belimi peresi. Včasih dve ali tri v enem, da jim dolgo čakanje hitreje m:ne in da pozabijo na svojo tremo. Igrajo vmlinček« ali kaj drugega, čita jo knjige, pregledujejo ilustracije in srce jim utriplje od strahu kako bo pred kraljem in kraljico. V kraljevski palači Vrhovno nadzorstvo nad obredom imata višji intendant palače M VVilliams in lord Cromer, višji komornik. V veliki dvorani sta pripravljena za kralja in kraljico dva velika naslanjača, preblečena z rdečim da-mastom, nad njima se pa dviga baldahin. Kralj ima navadno na sebi admiralsko ali maršalsko uniformo, kraljica pa veliko večerno toaleto z vsemi odlikovanji svojega visokega položaja. Po večerji privede lord Cromer kralja in kraljico v veliko dvorano. Stopa pred njima zadenski kakor rak držeč v desnici kratko belo palico tako kakor ae vidi to v angleškem zgodovinskem filmu. Obred se sploh ni izpremeni 1. V popoln* tišini prideta kralj in kraljica s svojim dvorom v dvorano in počasnih korakov prideta do svoj Ji naalanja-cev. Najvišji dvorni dostojanstveniki tvorijo špalir od vrat do kraljevskih nasla-njačev. Obenem z mladim dekletom in damo, ki jo spremlja gresta po dvornem Spalirju dve vizitki z njunimi imeni. Vizitki prideta do lorda Cromerja prav v trenutku, ko stopata mimo obe dami, tako da lahko višji komornik sporoči kralju in kraljici njuni imeni. Dekle z belimi peresi napravi manjši poklon pred kraljem, večji poklon pa velja kraljici. S tem je končan obred, ki se je zanj pripravljala vec tednov, in ki velja najmanj 45.000 frankov za obleko, peresa, tečaj itd. Navadno so pa stroški še znatno večji. Vse se da kupiti Biti prestavljen na dvoru, je pomenilo vedno najvišjo čast pripadajočo samo najvišji aristokraciji. žena angleškega peera je seveda vodda na dvor svoje hčere, če jih pa ni imela je imela pravico privesti tudi tuja dekleta, za katera je s svojim in s premoženjem svojega moža nekako jamčila. Ta pravica je bila pa letos močno omejena. In zakaj? Američanke, ki v svoji domovini nimajo niti plemstva niti kralja najbolje občudujejo plemiške in kraljevske tradicije. Možnost pripovedovati doma v demokratični Ameriki, o kraljevskem dvoru je pa vredna, da se plača če treba tudi pol milijona frankov visoki angleški lady za to, da uvede Američanko na dvor in jo predstavi. In tako se je iz te zvišene pravice razvila kupčija. Vse angleške plemkinje niso bogate tako da bi lahko odklonile polmili-jonsko darilo za svojo ljubeznivost in materinsko skrb za dolarsko princeso. Naenkrat se je pa kakor strela iz jasnega razširila letos na angleškem dvoru tale vest: Soproge peerov imajo pravico privesti na dvor kogar hočejo, lahko se pa zgodi, da bo tistim, ki so jih razmere prisilile sprejeti denar od rodbin, čijih hčere bi rade prišle na dvor. njihova prošnja odklonjena. Dvor smatra ta osebni dobiček za zelo nezaželjen in vsak primer bo podrobno preiskan. Tako se je lani število na dvoru predstavljenih mladih deklet nepričakovano skrčilo. Bilo jih je 155, ki bi se bile rade po predpisih poklonile kralju in kraljici, toda na dvor jih je prišlo samo 12. Druge so zaman potrošile težke tisočake, vrata na dvor so jim ostala zaprta. Ruski učenjaki na Pamiru Civilizacija se vedno bolj približuje temu, Se neslavno nedostopnemu pogorju vo kožo in poslali so dva najboljša smučarja za Vaso. Ti so ga dohiteli v Saelenu ob norveški meji. od koder se je Vasa takoj vrnil v Moro Potem je strmoglavil kralja Kristijana in z železno roko ustanovil švedsko državo. Proga Saelen—Mora je zdaj tekmovalna proga Vasaloppet. Pogled na pogorje Pamir Dolga leta so sd prizadevali najboljši plezalci, da bi premagali nedostopne vrhove strehe sveta — Pamira. Le redkim se je posrečilo priplezati na vrhove najvišjih ffora, visokih nad 7000 m. Za plezalci so prišli učenjaki. Zanimanje za Pamir se je povečalo, ko je geološka ekspedicija Akademije znanosti odkrila na njem ležišče zlata, srebra in raznih dTuglih kovin. Od lota 1933 deluje na ledeniku Fedčerko najvišja meteorološka po-taja na svetu. Svoje taborišče ima nad 4000 m visoko v gorah. Na Stalinem Ščitu so zgradili v višini 6830 m avtomatično mctoorolojko postajo. Vendar pa je bilo še nedavno na Pamiru mnogo belih lis, še vedno neraziskanih kra jev, ločenih od sveta z globokimi prepadi, deročimi go.skimi potoki in strnjenimi stenami, toda ruski zranstveniki niso obupali. Letos so prišle v svet vesti o njihovih uspehih. Spomladi izide prvi podrobn' ^o-loiki zemljevid Pamira, ki ga je sestavita ekspedicija m'adih mak ih geologov pod vodstvom A Markovskega. Poedine skupine so /an^e, fotografi*a Je in filmale tudi naj.iedostopneiše prede le Pamira. Na vsakem koraku je prežala na učenjake smr.na nevarnost: plazovi, prepadi, čez katere so vodili mamljivi, a nevarni leden mostovi, snežni zameti, razliti gorski potoki itd. Opetovaiiio so morali miadi učenjaki odložiti svoje znan *tvene instrumente in se boriti z divjimi zvermi. Toda korak za korakom so nadaljevali svoje prodiranje, košček za košrkom so risali geološki zemljevid >t ehe sveta, ki bc omogočil izkoriščanje mineralnega bogastva Pamira. A tega bogastva ni malo. Skupina geologov je odkrila in že proučuje bogata ležišča rudnin z optnoairm lastnostmi. Druga skupima ie rešila pereče vp-asanje kuriva v vzhodnem Pamiru, kjer je bil še nedavno edino kurivo drobni grm teresken. Geolog Klunnikov je odkril v zemlji ledu in kamenja šoto. ki je ni tu nihče pričakoval V Matgabu že obratuje prvi p emogovni rov na kraju, kjer so od krili premog domačini. Na Pamiru delujoč? geologi marajo biti ne samo dobri plezalci, temveč tudi dobri pedagogi. Njihova taborišča so poslala kulturna središča, kamor prihajajo v množicah domačini, da pridejo v stik s civilizacijo. To so večinoma pastir j; kmetov;'I wi in nomadi. V Tadžij^i republiki oŠ vznožju pamirskega pogorja se pa že razvija industrija bombaža in svilarstva Ob vznožju Pamira je Zg ajen h že v:.' wY kih elektrarn, prcikrbujočih kr-ij ;m / elek trično energijo. Ccz Panur vodijo /da; z-ačne progj in v nižmun grade moderne ceste. Civilizacija se vedno bolj približuje še nedavno ned etapnemu Pam.ru m no\c skupine mladih učenjakov ?c napotijo ie tos na Pamir. kjer hod.; oodaljevaje ž ur. boj z mogočnim pogorjem. cLt mu iz:-i_i>.. ogromna naravna bogastva V Dalarni na Švedskem so bile *e dni običajne vsakoletne smučarska t?kme ni 9 milj dolgi progi med Saelenom ir. Moro zvani Vasalcppet Udeležil se }ih ie 101 j tekmovalcev, gledalcev je bilo pa 10 000 Sneg je bil dober in zn:ago\a!ec 311etni i Alfred Lif iz Dalarne je prevozil proso v j 5 urah 37 minutah kar je najboljše uose- j ženi čas od leta 1928. Niego\ čat je bil j samo za 2 in pol minuti slabši od rekordnega časa doseženega takrat. Vasallopet spominja na pomemben zgodovinski dogodek. Let s 1520 je dal danski kralj Kristijan II.. ki je vladal takrat tudi Šved~ki in Norveški, usmrtit] vse švedske plemiče, katere je smatral za svoe sovra'nike. M'.adi Gustav Vasa je pobegnil v Dalarno in pozval kmete, naj se pod njegovim vodstvom upro kralju Kmetje pa tega niso hotel i storiti, ker so bili prepričani, da gre samo za interese plemstva Zato je krenil Gustav Vasa na smučeh naprej proti norveški meji V tem je pa prišlo poročilo v Dal amo, da je kralj ukazal kmetom položiti orodje Sele tedaj so kmetje spoznali, da gre tudi za njiho- Vsekovanje in hripa Zdaj, ko zopet razsaja hripa, bo marsikoga zanimalo, da vidijo nekateri strokovnjaki zaščito pred to zoperno. pa tudi nevarno boleznijo v Izpremembi načina vsekovanja. Nos ni samo grevec, temveč tudi čistilec vdihavanega zraka, v katerem so poleg nesnage tudi razni bacili. Zato je treba nos tu pa tam tudi očistiti. To pa deloma baje slabo in poganjamo pri tem zadržane bacile prav na mesta od katerih jih je zadrževala naravna funk cija nosu. To je nekako tako, kakor da bi izpraznjevali čistilec vsesanega zraka pri avtomobilu, prah iz njeea pa nasuli naravnost v valjarje motorja Ce položimo na nos robec, pritisnemo lahno na obe nosnici in potisnemo sapo skozi nos, se poveča znotraj pritisk, s katerim spravimo skozi nosn;ce samo del smrklja, ostali smrkelj pa skuša prodreti skozi vse druge prehode in pride tudi v Evstahijevo cevko, v želodec in podobno, kjer povzročajo v smrklju vsebovani bacili obolenja. Nainravilneiše vsekovanje je tisto ki ga vidimo pri preprostih ljudeh brez žepnih robcev Prst pritisnemo na eno nosnico in poženemo smrkelj skozi drugo, potem pa storimo isto z drugo nosnico. Enako se pa lahko vsekujemo tudi z žepnim robcem Obe nosnici se tako dobro izpraznita. ra7.en teffa pa odpade glasno šmrkanje. Praktično se je pokazalo, da se tako vsekuioči ljudje niso prehladili niti v največji nevarnost; prehlada. P?vič v kinu V neld ameriški kino. kjer vrte filme nepretrgoma 5n kjer lahko vsak gledalec vili fOm tudi dvakrat če hoče. je prišel nefcefa dne farmar z dalmrga zapada, ki «« t;**^e*ra ''ne prv"Č vide1 film. Gledal je in gledal, na mu ie bila posebno všeč kratka »igrra pred elavnim filmom. V nii ie vi^e1 prizor, ko hiti skupma lepih deklet čez že'ezn *ki t*r prot' ribniku, kjer se zj' *no slačiti. V trenutku, ko odlože tudi oerPo. oridrvl naenkrat vlak. Ko odpelje vi-k mimo so pa dekleta že v vodi in vidijo se samo še ni 'hove glave. Farmar je pr'šei v kino ob 11. dopoldne, pa je 7večer ob s* rfmpi še vedno sedel tam. Slednjič ga ie I f**eter opazil. Stopil je k h • mi< n ga v;>.M. si: Zakaj pa tolikokrat gledate ta film? Farmar se Je ozrl nanj in mu odgovoril nejevoljno: Vražja strela, že osmič v Jim ta film, oa vedno n s-'.m dočakal tisto, kar bi ,ad v:Jt!. Kaj res t;i vražji vlak ne bo oikcli imel zamude? Ki*? na angleških vojnih ladjah V začetku aprila se prično pod pokroviteljstvom vojvode Kentskega filmske predstave za posadke vseh edinic angleškega vojnega brodovja. Vse angleške voj ne ladje dobe moderna zvočna kina Cilj inernarjem namenjenega filma ni samo nuditi jim zabavo, temveč ohraniti na primerni višini tudi njihovo moralo. To je zlasti važno za posadke ladij daleč od domovine, posebno če so izven območja civilizacije. Cez poldrugo leto bodo imele vse angleške vojne ladje razen podmornic rvočna kina. Največja težkoča pri tej filmski vzgoji bo organizacija razdelitve filmov Stroške bodo nosile posadke same. Parobrodne družbe so podprle to akcijo z 20.000 funti. V vseh bazah angleške vojne mornarice bodo ustanovljene knjižnice filmov, kjer se bodo filmi izmenjavali. Predstave na ladjah bodo redne in mornarji bodo plačali malenkostne prispevke odnosno vstop nino. Prvi filmi, ki jih bodo videli angleški mornarji so »Citadela«, »60 slavnih lete in »To je v zraku«. V kratkem bo pa za mornarje na razpolago že 200 filmov. BITI HOČE KAKOR OCE — Sinko, bodi vedno priden in ubogljiv, ko pa dorastes, bodi vedno in povsod gen-tleman. — Gentleman pa te nočem biti, jaz bi rad bil kakor ti, očka. IZREK Nepopravljivo ima proti popravljivemu to prednost, da se o tem ne govori več. Maršal Petain veleposlanik Zanimive zgodbe iz življenja slavnega francoskega vojskovodje V Franciji je že stara navada imenovati za posebno kočlnva in težavna diplomatska pogajanja može, ki nimajo za seboj neposredne diplomatske kariere, ki stoje izven diplomatskega zbora in ki niso uradniki zunanjega ministrstva Tako je bil francoski veleposlanik v VVashingtunu nekoč tudi poslanec Bonnet, sedanji zunanji minister in prvi odposlanec francoske vlade pri generalu Francu ni bil diplomat, temveč senator in član Francoske akademije Leon Berard. Končno pa tudi prvi francoski veleposlanik v nacionalni Španiji ni postal diplomat, temveč stari vojak, zmagovalec pri Verdunu. zadnji še živeči maršal iz svetovne vojne Petain. Petain in politika V trenutkih razkroja ali težke politične krize, ko v dva tabora razdeljena Francija ne more najti vlade, ki bi odgovarjala in ustrezala obema taboroma, se vedno pojavljajo v desničarskem tisku razmišljanja in upanje, da bi mogla rešiti Francijo edino 'e Petainova vojaška diktatura. Ko je glavni urednik lista, ki najbolj kliče po Petainu. nedavno zopet objavil tak poziv, mu je dejal Petain prijazno, toda odločno: Dragi gosDod če bi mi bila res poverjena moč. sem prepričan, da bi bili prav vi prvi med tistimi, ki bi bili zelo razočarani. Petain o svojem pogrebu Petainu je že 84 let in ni čuda, da je onega dne, ko je odhajal iz Francoske akademije kot njen član. govoril z vojvodo de la Force o pogrebu in zadnjih zadevah človeka na zemlji. Med pogovorom je dejal ta sloveči' vojskovodja glede svojega pogreba: Ce bi moral že letos umreti, bi me na moji smrti najbolj jezilo to. da bi bil moj maršalu pripadajoči narodni pogreb v sedanjih razmerah samo nacionalistični pogreb. Če bi bil Leta 1911 Je bil Petain polkovnik na severu Francije. Ko so se nekega večera vsi častniki zbrali k skupni večerji, je dejal brigadni general z zelo prijaznim glasom, hoteč pohvaliti odličnega častnika Pe-taina: Ce bi bil vojni minister bi vas postavil na čelo vojnega sveta. Petam mu je pa brž odgovoril. Gospod general, če bi bi! jaz vojni minister bi bilo moje mesto polkovnika prosto in jaz bi vam takoj poveril to mesto. Generalov podpis na dovoljenju Ta zgodba je znana vsem Francozom. Manj znana je pa vsaj izven Francije naslednja zgodba o maršalu Petainu: Bilo je leta 1916 v Bar le Duc. kjer jo Petain pripenjal odlikovanja tistim ki so bili odnesli zdravo kožo iz verdunskega pekla. Prišel je do podčastnika nizke postave v obledeli unifoimi in z globokimi sledovi trpljenja na obrazu. Ko mu je Petain pripel na prai voj a Ako kolajno, ki je bila takrat visoko odlikovanje, ga je vprašal prijazno: No. mali. kako si kaj zadovoljen? Podčastnik je stal nepremično vzravnan in niti z očesom ni trenil, ko je odgovoril: Gcspod general, zadovoljen sem, toda raje bi imel nekaj dni dopusta. Petain se pri teh besedah oiti ganil ni, pač pa se je podčastnik tisti bip v potni meri zavedel drznosti svojega govora. Prebledel je in stresel tako, da se mu je bajonet na puški kar tresel. — Koliko si star? ga je vprašal petain z ledenim glasom — Sedemnajst in pol. gospod general. — Kako dolgo si vojak, Eno leto. — Kdaj si imel zadnjič dopust? — Dopusta sploh še nisem imel. General Petain je na te besede mo'čal. samo svojemu pobečniku je naročil, naj Bi zabeleži podčastnik ovo ime. Naslednjega dne je bil odkritosrčni podčastnik poklican v pisarno poveljnika polka. Zdaj rad pripoveduje, da se je tresel kot šiba na vodi in da je bil že napravil križ nad samim seboj. Dežurni častnik ga je sprejel z vprašan jem: — Torej vi ste tisti, ki je včeraj očital generalu, da še ni imel dopusta, — Da. to sem jaz. _ Imeli ste več »reče nego pameti. Tu imate svoj dopust. Dovoljenje je podpisal sam Petain. Podčastnik še zdaj hrani dovoljenje s Petainovim podpisom. Ima ga v okviru na steni poleg svoje doktorske diplome. Angel varuh ob Seini Eugene Cartier dobiva od pariške občine plačo zato, da rešuje obupance iz Seine Zelo čuden poklic ima Eugenie Cartier v Parizu. Poleti mu mnogi zavid-aijo. pozimi bi pa nihče ne hotel biti v njegovi koži Cartier. krepak, spreten mož nizke postave dobiva plačo od pariške mestne občine zato, da ne dovoli obupance m skakati v Seino. Ce pa že kdo skoči v njo. je njegova dolžnost, potegniti ga iz vode. Že dolga leta sitraži Cartier na obeh bregovih reke in rešil je že več sto samomorilcev Pogosto je moral skočiti v kalno vodo Seine in se boriti z obupanet. da iim je rešil življenje. Saj pa ima za svoja junaštva že 42 odlikovanj. Pariška Se in a je sploh zelo privlačna za samomorilce. Iz vse Evrope prihajajo obu-panci v Pariz, da bi si tam končali življenje. Tako se je hotel v Seini utopiti slikar, ker je francoska akademija odklonila njegove slike. Iztrgal je si>ke iz okvirov, »i jih ovil okrog telesa in skoči'1 v reko. To je bilo sicer ponoči, toda Cartier ga je kljub temu opazi in potegnil iz vode. Ko so pa paniki listi o tem na dolgo in široko poročali, je imel slikar tako reklamo, da je hitro in dobro prodal vse slike. Zdaj živi zelo dobro in slika kot priznam talent. Največ sitnosti jc imel Ca'iier z dvema zaljubljencema, ki sta skočila v vodo zvezana. V mrzli reki sta si pa naonkrat premislila, jela sta se premetavati in brcati, tako da ju Cartier dolgo ni mogel pošteno prijeti. Ko ju je slednjič napol onesvesčena sp-avil na breg, ju je pošteno ozmerjal, stisnil vsakemu nekaj denar ;a v roko in ju poslal domov. Zdaj sta to srečna zakonca s kopico otrok. In večkrat hodita na breg Seine. tja, kjer bi bi j brez Cartiera že davno končala svoje življenje. Nekateri samomorilci se krčevito in srdito branijo, da bi jim kdo preprečil nakano in rešil življenje, ki »o z njim itak že obračunali. Noka ženska, vsa iz sebe zaradi bede, je skočila v Seno z nožem v roki. Ko jo je hotel Cartier rešiti, je tako divje mahala oikrog sebe z nožem in s« ga otepala, da jo jc moral udari.ti po glavi, tako da se je onesvestila in šele potem jo je lahko potegnil na breg. Pieden se je pa vrnil z zdravnikom se je obupana ženska osvestila in znova skočila v reko Nastala je nova borba v vodi, v kateri je Cartior zopet zmagal. Toda njegovo junaštvo ni nič zaleglo. Ženska, ki se m mogla utopiti, je odšla domov un si doma končala življenje. Kakšni so Francozi gledani skozi naočnike kanadskega psihologa Erika Hnrela Amerike je prišla v -."rancljo nova igra: referendum V ameriških psihofizičnih zavodih ali institutih socialne psihoanalize zastavljajo resni modrijani ameriškim ali francoskim državljanom vprašanja, na katera morajo odgovarjati trdil-no ali nikalno. Po odgovoru napravi modrijan analizo vase osebnosti. Tako preizkusi več ljudi, potem pa sklepa o značaju vsega naroda. Ugotovi se da-li citate klas ke, ali varate svojo ženo. da-li imate skrite strasti in grehe, da-li ste prazno-verni itd. Kanadski psiholog Erik Hurel se je ukvarjal zadnje čase s proučevanjem najznačilnejših lastnosti Francozov in svoja dognanja je sporočil zdaj tudi francoski javnosti. Kakšen je torej povprečen Francoz po Hurelovi analizi? Ne zaupa poročilom, prihajajočim iz Amerike. Rad se baha s svojimi lastnimi uspehi v ljubezni in vrlinami svojega psa* ki se pa 'te dajo kontrolirati, Ne zna zemljepisa. Hodi na letalske prireditve, ker upa, da bo videl na njih pošteno nesrečo. Je neprijazen s tujci. Ima besedo ideal v uttih ob vsaki priliki. Pusti radio tuliti med večerjo »n po nji Dobi sicer napad besnostt samo pri besedah »stotnik mojega polka*, ktohoče se pa kakor norec, kadar pripoveduje svoje spomine na življenje v vojašnicah Prog'aša za neumno gos tisto dekle, ki mu ne odgovori in proglasi jo za vlačugo, če mu odgovori. Skuša opehariti davčni urad in ponosen je, če se mu to posreči. Prebira svoje novine na stranišču. Žeti si močno vlado m vrže jo, čim le pokaže malo energije. Ni vreden svoje žene, uboga Jo pa vedno in povsod. Napije se. ko se vrača od pogreba svojega najboljšega prijatelja. Iz Hurelove analize torej ne izhaja Francoz v najlepši podobi. Francozom se pa kljub temu ni treba jeziti na kanadskega psihologa. Naštete napake in nedostatka namreč niso samo francoski Z redkimi izjemami *a'etimo na te napake tudi prt vseh drugih narodih. I^e naprej brez miru š liri desetletnica Zveze bolgarskih Junakov Danes in jutri bo v Sofiji njena jubilejna skupščina V Sofiji bo danes in jutri jubilejna skupščina Zveze bolgarskih Junakov, ki bo proslavila 40-letno svojega obstoja Kot zastopniki jugoslovenskega sokolstva bodo slavnostni skupščini prisostvovali I. nam staroste SSKJ br. Gangl, m. nam. staroste br. dr. Vlado Belajčič. načeln.k br. dr. Alfred Pichler prosvetar br. MjJoš Stano-jev:č člana uprave br. dr. Cipčič In Ini. Radulović ter starosta župe Beograd br. dr. Mihajlo Gradojevič. Ta delegacija je odpotovala snoči v Sofijo kjer ji bodo bolgarski Junaki ptlredili svečan sprejem Kot delegata COS in Zveze slovanskega soko.stva ifta biia prijavljena podstarosta COS dr. Stolz In tajn k ZSS br. Kfcppl. Ali bosta mogla oba brata prisostvovati zaradi nastalih prilik v Češki nam ni znano. Zveza bolgarskih Junakov je bila ustanovljena 15. avgusta 1898 v Sofiji. Na tej akupdČ-nJ so delegati takrat obstoječih junaških društev proglasili za vzornika vseh bolgarskih telovadnih iruštev ustanovitelja prvega telovadnega društva v Bolgariji in apostola bolgarske svobode Vasilija Levskega. Ideja bolgarskega junaštva se je dokaj nnglo širila, tako. da so bolgarski Junaki priredili leta 1910 ob priliki vse-5* .vms*;ee:a kongresa svoj prvi zlet v Sofiji, kamor je pohitele slovansko Sokolstvo Takratne slovenske Sokole je vodil na zlet pokorni starosta br. dr. Ivan Oražen. Slo-venski Sokoli so se udeležili tudi odkritja Itkenru bolgarskemu rodoljubu Vas.liju Levskemu. Ko se je leta 1908 moviia Zveza slovanskega sokolstva so tudi bolgarski Junaki stopili v zvezo. Ob izbruhu svetovne vojne je zveza prenehala delovati in kaj se je zgodilo potem nam ni znano. Po vojni se zaradi poli-t r.ih razmer ni mo?la takoj obnoviti Zve-za 5V vanskega Sokolstva in tako je ostala Zv za bolgarskih Junakov do leta 1934 iz-m ZSS. Leta 1935 je bila Zveza bolgar-l Junakov ponovno sprejeta v ZSS in v tem znamenju se je vršil leta 1935 VTII. vs^: inaSkl z'et v Sofiji, kamor je pohitelo na< "000 jugoslovenskih Sokolov, ki so s svojimi rdečimi srajcami preplavili bolgarsko prestolnico. Od takrat korakata Sokol in Junak istim smotrom in lepši južnoalo-vanski bodočnosti nasproti. Vsakdo, ki se je udeležil tega zleta v Sofiji se z radostjo spominja prekrasnih dni slovanskega sokolskega bratstva in ljubezni. Na letošnji Petrovdan bo ponosna bolgarska prestolnica spet prizorišče velikih telovadnih svečanosti. Zveza bolgarskih Junakov bo priredila svoj ix. vse junaški zlet m bo povabila na ta zlet vse v Zvezi slovanskega sokolstva včlanjene organizacije. Ali 9e bomo Jugosloveni udeležili tega zleta. o tem bo sklepala letošnja savezna glavna skupščina. Seveda pa naše veselje ne bo popolno, ako bodo manjkali na zletu naši vzorniki in ustanovitelji slovanskega sokolstva bratje češkoslovaški Sokoli. Naj bi jim usoda naklonila, da bi se v čim večjem številu udeležili jubilejnega zleta v Ljubljani in junaškega zleta v Sofiji. Predstavniki našega sokolstva z br. Gan-glom na čelu bodo te dni tolmači večnega prijateljstva, zvestobe in bratstva do bolgarskega naroda in še posebej do bolgarskih Junakov m Junakinj. Povabili jih bodo na naš jubilejni zlet v Ljubljano, kjer jih bo sokolska in jugoslovenska Ljubljana sprejela z odprtimi rokami in pravim slovanskim srcem. Zveza telovadnih društev Junak šteje danes blizu 170 društev z okroglo 60.000 člani in članicami. Leta 1931 ie stopila v Mednarodno telovadno zvezo, leta 1934 pa v Mednarodno atletsko federacijo in Zvezo slovanskega sokolstva. Izdaja dve svoji glasili »Zdrave i sila« in TGimnastika, sport i kultura*, v Sofiji pa ima svoj osrednji stadion. Želimo bratski Zvezi bolgarskih Junakov k njenemu jubileju krepkega in uspešnega razvoja za napredek bolgarskega naroda in vsega slovanskega sokolstva. Bratje Junaki in sestre Junakinje na svidenje v beli Ljubljani in v Sofiji. Zdravejte! -a t. 50 letnica trboveljskega Sokola Ustanovljen je bil takoj po znanih zgodovinskih dogodkih v Ljubljani L I9O8 Trbovlje, 17. marca Letos bo trboveljski Sokol proslavljal 30-ietnico svojega plodnega narodno kui-nega m vzgojnega dela v trboveljski L Tukajšnji Sokol je bil ustanovljen koj po znanih zgodovinskih dogodkih v Ljubljani 1. 1908, ko je val narodnega odpora pljusnil tudi na deželo in zajel široke ljudske množice V Trbovljah se je delo za narodno prebujenje pričelo sicer že mnogo prej. ko je bilo ustanovljeno pevsko in tamburaška društvo »Trboveljski Zvon« m ko se je jela uvajati tudi v gasiiska društva slovenska komanda, toda probujajoče se narodne množice so bile po:rebne prosvete in zato je bilo treba postaviti močnejši temelj za uspešno narodno kulturno udejstvovanje. Nekateri slovenski možje in fantje v dolini, ki jih je zajel odmev dogodkov v Ljubljani so sprožili misel za ustanovitev sokolskega društva v Trbovljah Med prvimi je bil pokojni prvi starosta Počivav-šek, ki ga je krepko podpiral poznejši dolgoletni starosta Jože Goropevšek, pri katei-em so imeli ustanovniki svoje prve stanke. 2e koncem januarja 1909 se je 1 v takrat pravkar dogotovljeni For-tejevi dvorani na Vodah ustanovni občni zbor trboveljskega Sokola, na katerem je bil ustanovljen tudi dramatični odsek, pri katerem so sodelovali sami stari znanci že Velkavrh, Jože in Oskar Moli, Tone Kuhar, Gustav Vodušek mL, Karel Ber-ger, Jože Letnik, Anica Kramerjeva, Štefka Cimperškova, Frida VcduŠkova, Slavka Laznikova in še mnogi drugi. Kot prva igra so bili uprizorjeni »Legionarii«. tej so sledili »Rokovniači« in v po'etiu 1910 je sokolski oder dal »Kneza Semberijan-skesa-, v sponrfadi 1911 pa veseloigro 'Cigan:^, pri kateri so sodelovale že mlaiše moči. kakor ss. Silva Velkavrhova. Marija Mollova. Sonja Volkerjeva i dr. Vse predstave je z vnemo režiral br Karel Berger ki je s svojimi požrtvovalnimi delavci uspešno oral ledino na tem polju sokolskega udejstvovanja. Sokol sam je pa krepko zaprhutal s svojimi razprostrtimi perutmi nad črno dolino. Pri razvitju društvenega prapora 4. avgusta 1912 so prispeli v Trbovlje tudi srbski in hrvatski Sokoli iz Zagreba Toda tudi naši Sokoli so se udeleževali vseh oo-membnejših izletov 2e pred vojno so Doleteli na vsesokolski zlet v Prago in na zlet Junakov v Sofijo Po voini pa ni bilo vsesokolskesa zleta. na katerem ne bi bil trboveljski S; kol zastopan z večiim številom udeležencev Ze prvo leto svojega obstoja beleži društvo vsestranski napredek. Meseca marco 1910 je bil pod okriljem Sokola ustanovljen odsek za obrtni naraščaj, ki ie že 27 julija istega leta javno nastopil Takrat je bila uvedena tudi ženska telovadba Društvo je šte'o takrat 73 aktivnih Članov in je gojilo živahne stike z bratskimi društvi ljubljanskega Soko]a I. ki je DOŠljalo v Trbovlje svojeea voditelja br Slapni-čarja inDrof Pes'otnika. da vzpoii'a nove vaditelje, med katerimi se .ie najb;>li izkazal br Ficinger. Pred vojno je bila največja prireditev trboveljskega Sokola župni izlet ob razvitju društvenega prapora 4 avgusta 1912, na Volajevem travniku pri katerem so sodelovala vsa tukajšnja gasilska diuštva Uspeh prireditve je bil vs3stransko zadovoljiv, zlasti v moralnem in propagandnom oziru, saj je društvo že naslednje leto D*i-dobilo nebroj novih članov in članic, ki so pristopili k Sokolu kot akttvni delavci Sledili sta dve leti dela in napetosti Dru štvo Je začelo že pred vojno misliti na lasten krov. zato je bil koncem leta ustanovljen stavbeni odsek, v katerem *o bili Počivavšek. Dežman, dr Tone Jamar. Goropevšek Letnik in OmerTii Od=??k le zbral že precej denarja, toda prišla je svetovna vojna ki je prekinila vse delo v društvu. Dvorana gostilne Forte jo mora- la biti po višjem nalogu izpraznjena. Sokol je svoj inventar najprej spravil v Forte j ev kozolec in ko je bil Sokol od oblasti razpuščen in arhiv zaplenjen, je dal br Goropevšek orodje in inventar spraviti k sebi na dom. kjer je ostalo do konca vojne. Vojna je zasekala v vrste natega Sokola občutne vrzeli. Toda tudi preganjani so bili mnogi Sokoli, zlasti Goropevšek, Oset in Laibachei radi srbofilstva, Rezi Stanove ev a pa radi zvez z Rusi. Po svetovni vojni je čakalo Sokola ogromno delo. Moral je graditi popolnoma znova ker je vojna razbila in uničila vse pred vojno dosežene uspehe. Toda idealizem mladine je premagaj vse težkoče in ovire, zlasti, ker je bilo delo v svobodni narodni državi olajšano in neovirano Obnovila se je drama, izpopolnila telovadba, ki se je raztegnila tudi na naraščaj in de-co. Pospešila se je prosveta in je bil že leta 1920 ustanovljen prosvetni odsek. Vedno bolj se je kazala potreba po velikem sokolskem domu, kjer bi bilo ognjišče in žarišče vsega sokolskega prosvetnega in telesno vzgojnega delovanja. že leta 1923 so zapele lopate in zavihteli so se krampi za temelje novega doma, ki je bil leta. 1925 dogotovljen. Sokol je imel sicer velik dolg. ki pa ga je leto za letom zniževal i raznimi prireditvami, slasti tom. bolami, ki so bile društvu najbolj donosne in so krile velik del dolga, ki je danes zmanjšan odnosno odplačan že na minimum. Naslednja leta so bila za trboveljskega Sokola leta neumornega in trdega dela. Kakor so člani in Članice v kuluku pomagali graditi ponosni svoj dom, tako so tudi pozneje neumorno in žilavo delovali dan za dnem, dokler niso te močne sokolske stavbe tudi organizatorično izgradili in izpopolnili ter jo postavili na močne temelje. Danes sestoji ta zgradba iz več sto idealnih članov in članic, ki so poverjeno jim delo razčlenili v neštete odseke, kakor kulturni, propagandni, gospodarski, prireditveni god beni. pevski, gledališki, zdravstveni, socialni in dr., ki vsi delujejo za skupni cilj. za blagor kralja, dobro naroda in veličino Jugoslavije. V letošnjem jubilejnem letu bo imel trboveljski Sokol več prireditev, in sicer 1. aprila bo proslava SOletnice sokolskega gledališča, 20. in 21. aprila bodo mladinski dnevi, največja in glavna prireditev pa bo 17. in 18. junija, ko bo trboveljski Sokol odkril spomenik blagopokoinemu kralju Aleksandru l. Zedinitelju pred sokolskim domom, s čimer bo pač najlepše zaključil jubilejne svečanosti ob SOletnici svojega delovanja. Sokoli iz Ivančne gorice v šmartnem V nedeljo so uprizorili znano Nušićevo komedijo ,*Dru Šmartno, 15. marca Sokolsko društvo Ivančna gorica na Dolenjsko ima zeio agilno gledališko družino, ki jo vodi marljiva ses. Tomšičeva Naši dolenjski sosedje so že večkrat gostovah pri nas Zadnjič so nas priSli obiskat z Nušičevo »Gospo ministrico<, v nedeljo 12. t. m. pa so nas prisil razvedrit prav tako z eno najnovejših Nušlčevih komedij >Dr«. Pohvalno omenjamo, da so stiki med našim Sokolom in vrlimi brati in sestrami iz Stične tako iskreni, da so lahko mnogim ostalim društvom za zgled in posnemanje. Na javne letne nastope prihajajo k nam Dolenjci, mi pa tja čez Bogenšperk Tudi medsebojna pevska gostovanja smo že imeli. Dober glas, ki ga uživajo dolenjski di-letantje. je bdla najboljša reklama za dolenjsko gostovanje. Dvorana našega Sokola je bila nabito polna. Vabilu so se odzvali tudi mnogi ugledni Litijani s sre-skim podnačelnikom g. Devom ha gospo, litijskim notarjem g. dr. Grašičem in gospo, bilo pa je tudi mnogo litijskega in okoliškega občinstva. Seveda največ je bilo naših domačinov. Čeprav je naš oder majhen in skromen, so vendar gostje pokazali vse svoje sposobnosti. Vloge s»^pLsal Arnost Adamič .izvajajo člani radijske igralske družine. — 18.40: Angleško šolstvo — II del (dr. Vinko Brumeoi) 19: Napovedi, poročda — 19 30: Nacionalna ura: Predavanje ministra za telesno vzgojo naroda. — 19.50: Uvod v prenos. — 20 00: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča. V I. odmoru ■ Glasbeno predavanje (Vilko ITk-nar); v II. odmoru: Napovedi, poročila. Konec ob 23. uri. Četrtek, 2S. marca. 12: Zbor mestne ženske realne gimnazije in radijski orkester. Dirigira Sijanec — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20- Obisik pri VVagnerju (plošče). — 14: Napovedi — 18: Kitara solo, Stanko Prek — 18.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Rrlar.č). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura: Ob lOlet-nici Radia A D. Beograd (Danilo Kalafa-tovič iz Boograda) — 19.50: Violinski k on cert. — Taras Poljanec pri klavirju prof. Marijan Lrpov&nk. — 20.30: Spominu pokojnega Zorka Prel?vca. Sodelujmo- Sle« venski vokalni kvintet, brata Tone in rto-man PetrovčiO Ivo Peruzzd (predavanje) in radijski orkester. — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Klavir in hannonjj. Konec ob 23. uri. jpetek 24. marca, 11: Šolska ura: Velika noč naših pomorščakov (Viktor Pirnat). — 12: Iz doma. Čih krajev (plošče). — 12.45: Poročila — 13: Napovedi. — 1325: Opoldanski koi-cert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: ženska ura: Klic časa sodobni ženi (Anica Lebar). — 18.20: M. Ravel: Koncert za klavir in orkester (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Le-ben). — 19: Napovedi, poročila. — 19 30: Nacionalna ura — 19.50: Beseda k prazniku (Fran Finžgar). — 20: Valčki (plošče). — 20.30: Koncert. Poje Sonja Ivan-čič. igra radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: AngIrske pioače. Konec ob 23. uri. NAJLEPŠA IZBIRA P3^LA5NIH NOVOSTI v damski konfekciji P A U L I ŠeSenburgo va ulica. --^BH E. Kirchberger • 8 „Pot čez mrliče" 1_[ jDhunsk oman r---.......• ■■ Helena je bila prepričana, da je ta hrbet in tako obliko lobanje nekoč v življenju že videla. Vedela tega ni, pač je pa čutila. Za mizo sedeči mož se ni ganil. Okrogla svetilka je metala ostro luč na njegove roke, položene na mizo in sklenjene kakor k molitvi Imel je čudovito dolge in tenke prste, ki bi mogli biti lepi, če bi ne spadali k temu telesu, sključenemu v globokem naslanjaču. Helena je videla tudi njegovo lobanjo — ne pa glave — lobanjo, na katero so padali žarki v ostrem stožcu. To ni bila glava, kakršne vidimo pri starih možeh — plešasta in neprestano poteča se. Mož je imel kožo na glavi povsem odrto in žolta luČ se je odbijala od sivkaste kosH. To je rulr» str^^iio. a Mož še vedno ni spregovoril. Helena je stala pri vratih in gledala izbuljenih oči v njegov hrbet Zaman je skušala pomiriti svoje živce Imela je stisnjeno grlo in niti sline ni mogla požreti. Srce ji je divje utripalo v prsih in njegovi udarci so pritiskali na steno D^nUi možganov, drhtečih v enem samem kriku: nevarnost. X I Kar se je mož počasi obrnil. Ni mu dobro videla v obraz, ker je bil zdai pogreznjen v senco, toda Helena je skozi mrak opazila velike, črne naočnike, viseče groteskno pod sivo kostjo lobanje. Motril jo je molče. Potem se je pa njegova desnica premaknila proti drugemu naslanjaču. Ubogala ga je kakor da je hipnotizirana. Zdaj je sedela dobra dva metra oddaljena od njega in ni ga spoznala. Njegov obraz je bil še vedno v senci. Liki težka utež je ležal na nji molk tega čudnega moža. ki jo je nepremično motril in -::ebadal z očmi. Sklonil je glavo. Helena bi bila najraje kriknila od groze. Svetloba žarnice je namreč polno padla na to lobanjo, ki je bila strašna že od daleč, od blizu pa .. ne Za to ni primerne besede. Siva kost. na kateri je bila samo tenka mrena kože tako, da so se pod njo razločno videle križaste črte — ta siva kost je jela spreminjati barvo. Helena ni vedela, da-li je ne varajo oči. Morda je bil pa to odsev svetlobe od krvavih sten ali preproge? Ne, moževa lobanja je postajala rdeča. VeMke žile, ki so se malo prej komaj dvigale pod temno kožo lobanje, so postajale debelejše in modrikaste, obenem pa so jele drgetati v ostudnih zavojih. Približno taka je morala biti M^ouzina glava — Nemara se spominjate, kje sva se že videla, — je spregovoril naenkrat sklonjeni mož z razločnim glasom Bože moj. ta glas! Da ni bilo Heleninega strašnega razburjenja, bi se bila takoj spomnila, kje je ta glas že slišala. Toda slišala ga je gotovo — la mož sam, skrit v senci, ji pravi, da sta se v i vi j en j u že srečala. — Ne... ne vem . . !«=• Ogovorila komai slišno Mož se ni ganil. Bilo je, kakor da o nečem na 3to razmišlja. Tudi to njegovo sključenost je po-nala — vedela je, da je nekoč že srečala moža :i je vedno o nečem napeto razmišljal. — Zares, — prej sem bil nekoliko drugačen, — njegov glas je nekoliko izgubil na svoji polnosti — to je bilo bolj šepetanje, nego glasno govorjenje —Tole krvavo parado sem pripravil za vas — in pokazal je na svojo lobanjo. — Drugače nosim vedno lasuljo — tole. Naglo si je pokril glavo z lasuljo, toda s tem se ni nič izpremenilo. Groza od pogleda nanj je postala zdaj fizičnejša. Helena je napela vse sile, da bi se obvladala. Prigovarjala si je, da ji naganja strah samo skrivnostno vedenje tega moža, ki nikakor noče stopiti iz sence. Mož je nadaljeval: — Z mojo glavo — to je grda zadeva. Človek se ne sme ozreti na nobeno žensko. Toda jaz sem zadovoljen tudi tako. Hvala bogu, da sem odnesel vsaj zdrave kosti... — Kako se je vam to pripetilo? — ga je prekinila Helena. — 2e dolgo je tega. Bilo je skoraj ob koncu vojne. Motor mojega letala je odpovedal službo in krmilo mi je potegnilo kožo z glave. Moglo bi biti hujše Lahko bi bil recimo izgubil obe očesi in danes bi vas ne bil spoznal. — Ali je za vas tako va*no: da ste me spoznali? — je vprašala Helena smeje. Mož se je jel smejati. To je bilo nerazumljivo. Njegov smeh se je zareza val v živce in zvenel je tako zoperno, kakor škripanje pile po železu Naenkrat je pa brez vsakega prehoda med glasnim smehom obmolknil. — Da, prej sem bil drugačen, je dejal tiho — in poznala sva se zelo dobro. — Bil sem približno takle... Mož je odložil naočnike in primaknil glavo k luči. Helena je izbuljila oči. Bila bi zakričala od groze, pa ni mogla spraviti od sebe nobenega glasu, čeprav je imela usta široko odprta. Ni mogla ganiti z roko, da bi si zakrila obiaz in se tako obvarovala pogleda na ta obraz. Tudi vstati ni mogla, kajti od groze je bila vsa trda. A mož se je jel zopet smejati. Počasi, težko, s presledki — njegov smeh se je stopnjeval — odbijal se je od rdečih sten in sam je zvenel tako rdeče in nesmiselno, da je spravljal človeka v blaznost. Zdaj se je mož že hehetal. Čudno, brez najmanjšega premikanja telesa,, brez vsake kretnje glave — hehetala so se prav za prav samo njegova usta, iz katerih sta štrleli dve vrsti krepkih, rumenkastih zob. Bil je ostudni doktor Freund. — Imam vas — je siknil — imam vas, čeprav vam nisem sledil. Mislil sem, da ste se v »Hawker-Hektorju« ubili, toda vas ni tako lahko ubiti. Imate mačje življenje, toda jaz imam proti njemu pasje roke. Lahko bi si bil mislil, da ste vi tista, ki je proti nam tako dobro delala na Češkem To je vam podobno — to je kakor takrat, — vohunka vseh držav. Ubijem vas, to dobro veste — z lastnimi rokami vas zadavim, da bom prepričan, da ste zares mrtva. Vsaka nemška krogla, ki bi prodrla vaše t*»iot bi onoč^s-tii« «t**e>ira 7^ moje roke ne gre, mislil si bom, da davim steklega paa — toda pred vašo smrtjo moram povedati, da vas občudujem Ne občudujem vaše lepote — ona mi je lanski sneg — občudujem vaš genij — vašo sposobnost in žilavost. Ce bi bila Nemka, bi vam bila moja domovina hvaležna za vaše usluge za njo. Skoda, da niste — mi tu nimamo takih žensk. Tudi zdaj vas občuduiem Saj vendar veste da vas zgrabim za vrat, čim neham govoriti in vendar ste mirna. Dokler me niste poznali, je vas pre-šinjala groza pred menoj Zaj ste mirni in to vzbuja v meni spoštovanje. To je dostojanstven mir pred smrtjo. Stran 8 »SLOVENSKI NAROD«* sobota, IS. marca 193*. Stev. 64 Proglas ljubljanske akademske mladine Ljubljana, 18 marca a iavnost pozdravlja proglas akademske mladine s posebnim zado- ščenjem, kajti v tako usodnem času je zelo potrebna tudi razsodnost mladine kakor združitev vseh narodnih sil ter največja preudarnost pripadnikov vsega naroda, ne glede na ideološko delitev Slovesna zaobljuba akademikov naj nam bo zgled ter opomin, zlasti stareišim. ki se še vedno dovolj dobro ne zavedajo usodnosti časa in ničevosti svojih razprtij. Proglas se glasi: Težki svetovno politični položaj, v katerem se je preko noci znašel ves svet in posebno še mali narodi, nas je združil v enoten akademski narodni blok. da s tem dokažemo svojo neomajno narodno in državno zavest. Združeni akademiki Aleksandrove univerze stojimo na stališču, da je edino močna, na podlagi enakosti narodnih pravir Slovencev. Hrvatov in Srbov urejena Jugoslavija izključili okvir, v katerem moremo in hočemo živeti svoje narodno in državno življenje. V tem trenutku združena slovenska mladina Aleksandrove univ. v Ljubljani slovesno izjavlja, da se v interesu narodne solidarnosti odreka vsem medsebojnim trenjem. V Ljubliani, 17 ITI. 1939. SKAD Danica; JNA K Edinstvo; JNAD Jugoslavija; AKD Kladivo; ASKA Savica; Slovenski klub; AK Straža; AKAD Zarja. Iz Kranja — Del kulturno društvo »Vzajemnost« priredi v nedeljo 19 marca ob 20 uri v Cankarjevem domu komedijo »Svet brez moških in žen«*k« — V nedeljo 19. t. m. dopoldne odigrata prvenstveno tekmo v Ljubljani SK Reka in SK Kranj Kdor bi rad spremila' doma Čo enajstorico v Ljubljano naj se javi g predsedniku Fr Liebru — Predrto jništvo mestne policije poziva prebivalce občine St-azišče. da se v smislu uredbe o prijavljanju prebivalstva javijo narkasneje do l. aprila t I pn rukijšnjem predstojnistvu na policijski stražnici radi vpisa Istotam se dobe tudi potrebne listine. — V času volitev in po volitvah so kaz novala sre&ka načelstva neboj ijudi ^ara di razširjanja ve>ti o zmagi liste dr Mairka Banska uprava je na pritožbe razveljavila nekatere odloke treskih načelstev in ni bi 10 potrebno vlagati tožb na upavno sodi šče Zavrnila pa ie pritožbe ljudi ki so bi 11 kaznovani zaradi lepljenja opozicijskih letakov. Kakor poročajo lisri e bodo pri "»as delale izjeme in se ne bodo :zvršile ob-ljube min preds g Cvetkovi-ča. ki je izjavil, da se bodo izvaiale en-ke pravice za vse. — Ljudska univerza priredi drevi predavanje ge Pavle Moćevarjeve o vzgoji otroka pn nas in po svetu Predavanje bo ob 20 v gimn telovadnici Vstopnina 1 din — Hripa ovira pouk Na drž tekstilni soli so morali prekiniti pouk zaradi številnih p-imtrov hripe. — Bok saška »e^cr/a SK Kranj priredi drevi ob pol 21 v Cankarjevem domu boks-mateh Po dolgem ča^u b«>m< imeli tako ✓.opet priliko videti tudi ta sport ki se pri •as nikakor ne more razviti dasi imamo vse pogoje. Na prireditvi bi>do sodelovali /.nam naši borci gg E Balon V Volčič, G. 2en, Patom, Kosec in drugi Vstopnina je nizka; hipi '!M?mp»i lllllllllHIIHimillllllllHIIIIHII'n'TUUMlpmilimimnmtn.ii nirnirnnnimiinnimmtiimimimmiinrrnmiiinmmmfiin imjmfliiintinmmnnmiitrTTr^nn^i iliJjUmillJlllilliliilllliU.i.Hlllillll!lllli'l' lilllllllllliCi.....ii.Mlllilll..i -Ml....MIIMlllllMnililmiMWIUM.MI^.....»"=""• •■ilMiMUU' LETOŠNJE novo bok oivo Delniške družbe pivovarne »UNION« je že v prometu. Je izbornega okusa In pravi užitek za vsakega« f.,i:wi!iiiininniM ... .... Pi,lllu.iiiarf.iiiUli»iiiii^^ OCHRinJEnJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk Vam po najnižjih tarifah oskrbi RAJKO TURK, Ljubljana VILHARJEVA C. M (TELEFCH 24-S9) BREZPLAČNO Vam pregledamo deklaracije in damo vsakovrstne informacije MALI OGLASI tieatroa 50 pat. davek p< ***rie» »IfKtm izjave oeseoa UID L— davek poa^he) Za pismene odgovore eu*oe man* jgiaaro je treha priložil oianiKa — Ho pustov ta tnale itfiaae ae priznamo RAzno * Beseda 50 par davek posenel Na ima nisi znesek 8 Din M E D A R N A Prva specijalna trgovina za med Ljuhliana židovska ul 6 OUdl prvovrsten sortirani Cvetlični med ia^tnega pridelka in od najizkušenejsih čebelarjev po najnižji cent Na debelo in dro ono 12 T nO PAR KNTl.ANJE ižuriranje vezenje wvea. perila, monogrutiiov gumttnic. VeitKa zaloga perja pc i itn ».liilljana«. Uosposvrtska cesta 12 • T CEN J. DAME Najlepšo trajno ondulacjo. strokovno barvanje las. moderne frizure, solidne cene. v novem salonu Kralj Štefan, frizer. Mestni trg 17, Ljubljana, 959 Blago za pohl*ivo, vedno najnoveift* vy^r»*i v veliki izt en kupite pn S E V E Rf Ljubljana — Marijin trg 2 OGLAŠUJTE male oglase t „Slovenski Narod44! B«"«r«|j« *f*ui<> .Ml par I_ -- GOSTILNA PUTRIH priredi danes in jutri domačo zabavo s plesom. Izborna vina gorka in mrzla jedila. Vljudno vabljeni 958 OREHOVA JEDRCA prvovrstno blago, dobavlja najugodneje Josip Simičič, Nova Gradiška- 938 CA VMHU DKl ZLNU NAJLtlfeA OBLAČILA t'osebno moške obleke, trene KOtl. krasno perilo Itd «t na ha vite oajboliAe m najceneje pi t K e S M Z K. .juhljana 3v Petra cesta t-. TEM POTOM obveščamo Daše cenjene odjemalce, da dobavimo po nizkih ;enah različna drevesa za okras in drevorede, žalujke, cvetlično grmovje, vedno zeleno grmovje, plezalke, grmovje za ograjo, gozdne sadike, različno igličasto drevje ikonifere) sadno drevje itd. Cenik na zahtevo brezplačno! Uprava vele posestva v Tišini, posta Rankovci . (Prekmurje) dvezr naitiiit*|š* OorveSkc Olj 2 12 lekarne dr G Hii « i »i.u a v Lfuhl|*al » priporoča nieilim 10 ^laootnim mehnin PRED NAKUPOM OBUTVE si oglejte nase modele in nedeljsko razstavo. 2ivko Braiko vič, Igriška 3. 940 KUHANO KKAVJL MASLO nudi F. Senčar, Mala Nedelin telefon št. L 936 MOŠKI, ki trpite na seksualni oevraste- fltp odnosno impotenci, nezadostni funknji spornih žlez duševni iepresili poskusite O K A 8 A loo tHhiet trem din PoaUjarao diskretno. Id so jih mnogi zdravniki preskusili in SO kot nonnonski preparat odohrenl Pošiljamo naravnost Poštnine ne zaračunavamo LEKARNA MR KU2MAN. Beograd. Terarlje br. 5. Izvozna oanka. Reg S nr 5732-1934 POUK Beseda 50 par davek posebei Nalmanjst znese h 8 Din Strojepisni pouk Večerni tečaji od 1 do 4 mesece, oddelki od *4?- do 8 m od ^8. do 9 ure. Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričelek poljuben Chnstofov učni zavod, Domobranska cesta 15. — Največja stiojepisntca! 2e45 PRODAM Beseda 50 par davek posebei NaimaniAi znesek 8 Din MOŠKO OBLEKO (za sredo jo postavo t črno, skoraj novo, ter temnorjavo in modne hJače v dobrem stanju takoj prodam Ogleda se v nedeljo od 9 do 10 dopoldne. — Gregorčičeva ul. 17a, pritličje levo 928 AKO Mu H»-ti n i li it? OGLAŠUJ V M Al.I LKiLAS.N |R SLOV. NAHODA'4! N A M FhMVIšl i/.HAir.h 3 TONSKI AVTO tipe Saurer, 59 KS, v brezhibnem stanju, ugodno prodamo zaradi nabave Diesel motorja. Naprodaj je tudi plinski generator na drva. Lenarška avto-Drometna družba, Sv. Lenart v Slov. goricah. 952 SEMENA orava erfurtska uradno preizkušena dobile v trgovin! pn M. WIDMAYER LMKLIANA Cankarjevo nabrežje št 3 Podružnica rvrSeva c 51 Stojnlr a: Nabrežje 20 septembra ŠIVALNI STROJI proti gotovini kakor tudi na obroke. — Zahtevajte prospekt! Sprejema zastopnike Josip Ur-ftlč, šivalni stroji kolesa, otroški vozćki. Celje, Narodni dom 23/T OTROŠKI VOZIČEK globok, dobro ohranjen, poceni naprodaj pri Vrabec, Sv. Pefra cesta 38. 942 SPALNICA rehova imitacija, lepa oblika, laprodaj za 2600 din. Bitenc. r^ospoasja ul 10. 957 BRESTOV LES za kotarsko obrt, za piohe, kla-ije in okroglo uporabo ima naprodaj Martin Bajuk. BožakovD pri Metliki. 939 FRIZERJI Prodam kompleten brivski inventar. Nemške stole, ogle- iala, značke trasparent. za nizko ceno Kralj Štefan Tyr-ševa 55, Ljubljana. 595 POSEST Beseds 50 par davek posebei Najma niši znesek 8 Din 3.000 m? SVETA med Predovičem in postajo Devica Marija v Polju Kupim Ponudbe m parcelno Številko tn ceno na upravo pod >Njiva« 925 HI A a V LJUTOMERU skoraj novo zidana, dvostano-vanjska, gospodarsko poslopje, sadni in zelenjadni vrt, zaradi preselitve naprodaj. - Potreben kapital 70.000.—. Prelog Marija Ljutomer. 937 LEPO PARCELO na Kodeljevem, prodam. — špuntet, Bežigrad 18, Ljubljana 946 "~~ STAVBNE PARCELE leoe. blizu ruške tovarne, ter 4 kompl. okna 109X150, sackov Obračalni plug in semenski krompir prodam. Ruše-Bezena, Stemberger. 26 M. KUPIM Beseda 5U pai JaveH posebej Nfl'n»n<*1 mpspl* B Oin ŽELEZNO BLAGAJNO dobro ohranjeno kupi Lesna zadruga >Ljubljanski vrh« v Verdu p Vrhniki. 951 DOPISI Beseda 50 par davek posebei Naimanjši znesek 8 Din POROČENA GOSPA čedne postave, ki v zakonu ni zadovoljna, lahko je tudi vdova ali ločenka brez otrok, ne nad 40 let. iz ljubljanske okolice ali z Gorenjskega, naj pošlje sliko, ki se vrne. s polnim naslovom na upravo »Slov Naroda« pod »Svidenje — Kranjsko«. Tajnost strogo zajamčena. 933 STAnOVAMA id [»ar 1svpk p«tt*t*t>ei Nalmani.41 smešil* fl Din ENOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo in pritiklinami iščeta dve odrasli osebi za april ali maj. najraje v Šiški ali Za j 3ežigTadom Ponuribe na upravo pod »reden plačnik«. 944 StUžBE R^serla ^ oar "iavek oo^fhei VSAKI OSLIS1 tli družini nudi stalen zaslužek »MARA« - Maribor, Orožnova 6. Celje. Slomškov trg l. — Pietilnica — razpošiljalnica. 22 M KROJAŠKO IĆENKO z oskrno v hiši. sprejmem. — Prednost t. dežele. Skaza Jakob, Slov. Bistrica. 930 ŠOFERJA MEHANIKA ki je v stanju položiti primerno kavcijo, iščemo za avtobus in tovorni avto. Nujne In podrobne ponudbe na Pošta Ili, pretinac hr 27. Zagreb. 929 KUHARICO popolnoma samostojno, za vsa dela poleg sobarice, z letnimi spričevali iz boljših hiš (prepis) iščem za malo obitelj Letovanje v vinogorju Mesečna plača 400 din Ponudbe na: Ela Kolar. Slavonski Brod. 953 METLA RJA *.a pokrivanje metel ali vezanje erlav sprejmemo — Tovarna "METLA«. Slajmerjeva 1 945 DVE FRIZERKI sprejmem takoj v stalno službo, plačam dobro. — Kralj Štefan, frizer, Mestni trg 17 Ljubljana. 959 Na i već ja izbir« umetnih cvetlic Naročila strokovno izvršuje Milena Zor Ježek, Frančiškanska ul 8, dvorišče Toolice Lešće BLIZU ŽELEZNIŠKE POSTAJE GENERALSKI STOL S POSESTVOM CCA. 22 ORALOV, S KOPAUŠCN1M POSLOPJEM IN DVEMA RADIOAKTIVNIMA VRELCEMA prodamo ali damo v zakup VPRAŠATI PRI HRVATSKI POLJEDELSKI BANKI, ZAGREB, SMICIKLASOVA 17/1. Dvottntesa, Al val nI motorji, stroji tri cikli pogTtt/.ljivI PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO »TRIBUNA« F. BAT JEL UIITBMANA. Karlov ARa en« ta 4 — PodrnZnica MARIRO& Aleksandrova CMta 2fi OUA fCIfiVAM. Makulaturni papir proda uprava ^Slovenskega Naroda14 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. s NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA je 1 NAS V/ L SPOREDI evropskih radijskih po#taJ na vseh valovih, roman, novela, modni prepled. novice lx radijskega sveta, filmska smotra, nagradni oatečajL UPRAVA: Ljubljana. Rnafljeva ulica & Mesečna naročnina samo 12.— dinarJev. Prodajalna čevljev »TRIUMF« KOLODVORSKA ULICA 11 odprodaja moške će vije No. 40. 41. 46 po 90.— din, ženska po 60.— din, otroške od 35 do 45.— din. NOVO TRGOVINO smo pa odprli na Miklošičevi cesti sL 13 ter jo oskrbeli s krasnimi spomladanskimi modeli. pozoai POZOR t prijatelji prvovrstnega dalmatinskega vina katerega točim od danes naprej v „Podgrajski kleti44 na Mestnem trgu 13 Prepričajte se! Žalostnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa ROZALIJA WISIJAN roj. MODER, vdova po sedlarskem mojstru in posestniku dne IS. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere. Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo, dne 19. marca 1939 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Celovška cesta št. 47, na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. LJUBLJANA, dne 18. marca 1939. Žalujoči: SILVA, por. VUJEVIĆ — hčerka; LEOPOLD — sin; MILAN VUJEVIĆ — zet, In vse ostalo sorodstvo. Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo in inaeratni del lista Oton Christof — Vsi v Ljubljani