JLeto V., šiev. 25. V Celju, čeirieK dne l. marca 1923. Poštnina plačana v fotouini. Stane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasi za mm višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p. Posamezna StevllK« stane 1 Din. Iztiafa vsak loreK, četrtek In soboto. llrednlštvo : Strossmajerjeva ul. št. 1, I. nadst., Teles. 53. Upravništvo: Strossmajerjeva u. St. I, pritlicje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada 3t. 10.066. Avstrijsko-jugoslovanski sporazum in naša ožja domovina. Ko so se dogovarjali avstrijski in jugoslovanski delegatje glede medse- bojnih konvencij in čitali posamezna imena naših dslegatov, smo se zelo čudili, da ni bilo med njimi niti enega, ki bi dobro poznal razmere v Sloveniji in Dalmaciji. Tudi med eksperti je bila večina Ijudi, kateri niso bili dovolj informirani o nas. G. Pašiču in njegovim ministrskim tovarišem se je zelo mu- dilo, da bi bile konvencije prej ko mo- goče podpisane, V svoji nervoznosti so Avstrijcem vedno bolj popuščali. Dr. Seipel in avstrijska Uelegacija je to takoj spoznala, zato so začeli postaiati vedno bolj trdovratni in res so s svojo trdovratnostjo odnesli zmago na Dunaj. V Beogradu so se oglasili o priliki prihoda dr. Seipla zastopniki našega zadružniStva in denarniii zavodov, ki so prosili in rotili merodajne kroge, da naj pri relaciji medsebojnih privatnih dolgov in terjatev napram Avstrijcem nikakor ne odnehajo. V dobro uleme- Ijeni ulogi so zahtevali relacijo 100 predvojnih kron za 100 jugoslovanskih. Kompetentni krogi so imeli za njihova utemeljevanja gluha ušesa. Popolnoma so jih omalovaževali, zlasti minister Markovič. Po mirovni pogodbi bi mo- ra!a Avstrija piačati za 100 predvojnih kron pribiižno 40 švicarskih frankov, po podpisanem sporazumu pa, kakor smo žc poročali, dobimo za 100 nažih kron borih 8 dinarjev. Male zadruge, ki imajo razmeroma največ terjatev, se nahajajo v obupnem položaju, ker ne najdejo izhoda, kako bodo izpla- čevale svoje vlagatelje. G. Markovič je zastopnikom mirno odgovoril, naj od- tegnejo vsakemu primerno vsoto. Kako je z nažimi delavskimi za- varovalnicami? Kakor znano, imajo one tJfjati od bivših avstrijskih central okoli 20 milijonov predvojnih kron premij, denar, ki je namenjen našemu delav- stvu. Kako velikanska zguba je to za delavce in sploh za naSe gospodarstyo, ako ponuja Avstrija sedaj za 20 mili- jonov predvojnih kron — 30.000 Din. Poštna hranilnica je izgubila vsled tega sporazuma okroglo 50 milijonov pred- vojnih kron. Nazi denarni zavodi in zadruge so si nakupili že pred in med vojno ve- liko število avstrijskih vrednostnih papirjev, razne deželne obligacije in delnice raznih avstrijskih podjetij, ko- munalne zadolžnice raznih avstrijskih rnest Večina teh papirjev je bila de- Dr. MILKO HRAŠOVEC: Naša prva postojarito. Kronist, ki bo svoj čas listaf po zaprašenih arhivih mestnega urada v Celju, našel bo skromen zapisnik z 16. novembra 1922, katerega dne si je naš celjski odsek Sav. podr. S. P. D. priboril svojo prvo postojanko. Kratek je ta zapisnik, ker navaja re navzoče osebe, predmet obravnave, potek jn zaključek dražbe. Ta pa je časten za naš odsek, ker je kronal njegovo delo, ki je posebno v zadnjih treh letih s trdovratnim in neumornim delovanjem stremel za tern, da svetu in svojim članom razun svoje skromne Stampilije pokaže Se druge uspehe ! S kakim veseljem smo leta 1919 po preobratu prijeli za delo I Vojna je izjedla delovanje planin- skih druStev posebno v narodnostno velevažnem okolišu odseka. Niso tu sicer veleture, ter gorski velikani, pa gričkov in hribov je nebroj, W jih v prvi vrsti in vse leto posečajo ponirana v Avstriji. Avstrijska vlada pa je zaplenila te vrednostne papirje leta 1919 proti določbam mirovne po- godbe in jih držala pod zaporo, tako da Jugoslovani niso mogli razpolagati 2 njimi v času, ko je avstrijska krona še kaj veljala. Od teh papirjev se ni za- htevalo sedaj nobene odškodnine, ta izguba se ceni na 50 milijonov kron. Skupna Skoda iz navedenega znaša okrog 200 milijonov kron, da ne omenimo vojno posojilo, ki je po- polnoma izgubljeno. Vsled te brezbrižnosti in površ- nosti sta udarjeni pred vsem najbolj Slovenija in Dalmacija, ki sta imeli pred prevratom svoje politično in go- spodarsko središče Dunaj. Stroške avstriisko-jugoslovanskega sporazuma naj plačamo torej Slovenci in Dal- matinci. Naši mali ljudje, ki so zbirali majhne svotice in jih nalagali v male posojilnice, naj torej plaČujejo. Poročali smo tudi o nameravani trgovinski pogodbi, ki jo hočejo skle- niti radikali z Avstrijci. Dr. Seipel je zahteval znižanje uvozne carine na avstrijsko eksportno blago, kakor na čevlje, tekstilno blago, konfekcijo, po- hištvo, stroje. Toraj naj naši obrtniki in industrijci zapro svoje delavnice in tovarne, ker ne bodo mogli z avstrij- skimi proizvodi konkurirati? Ali naj se naši delavci, ko ne bodo mogli najti več v domačih podjetjih zaslužka, s katerim so preživljali sebe in svojo družino, izselijo iz domovine, ki lahko da vsakemu prilike. da ostane in dela na domači grudi. Ta sporazum je na- ravnost katastrofalen za našo ožjo do- movino. Toda hvala Bogu, ta vprašanja pridejo 5e pred narodno skupščino. Glede na vse to, morajo jugoslovanski državljani nad tern napraviti temeljit obračun z radikalsko stranko in potem bo naše gospodarstvo in naša politika drugačna, kakor danes. PoIUične vesii- Volilni shod JDS. se vrši v če- trtek dne 1. tm. ob pol 8 uri v Levcu pri g. Majdiču. Govori srezki kandi- dat g. Ivan Rebek. Protest DS v Marlboru proti prodajanju narodnih Interesov SIo- venije nemšklm AvstrJjcem. Načel- stvo JDS je imelo 27. tm. popoldan v Mariboru pod predsedstvom g. Rebeka skupno z odborom krajevne organi- zacije sejo, na kateri se je obširno razpravljalo 0 beograjskih pogajanjih med našo vlado in Avstrijo. Navzoči naši prijatelji prirode, ki so nas klicali na pomoč! Celo široko in košato celjsko po- gorjes svojim prekrasnim Tovstim vr- hom, ki ga krona razgledni stolp, vitka in skalnata Grmada in Srebotnik, ro- mantična soteska Hudičevega jarka ter prekrasna gorska vasica Svetje (Sve- tina) je čakalo pijonirjev Slov. plan, društva. Gora Oljka, oko savinjske doline, košati velikan Kum, skalnato Veliko Kozje, zaraščen Kozjak, Mrzlica, Molič, Šmohor in drugi so vabili na poset. Vse te in druge kraje smo obiskali ne le kot izletniki in turisti, temveč tudi kot delavci. Povsod je odsek za- puščal za seboj rudečo sled ter kaži- potne naprave, ki so in bodo služile onim, ki prihajajo uživat in občudovat milino in krasoto celjske okolice. Vabili smo jih z opisi najlepših izletov in razglediSc, ter stremeli za tern, da so bila vsa izletišča prometno, hitreje ter udobneje, dostopna. Skrita želja pa po lastnem zave- tišču nam je bila pri vsem tern zveada so z ogorčenjem soglasno sprejeli sle- dečo resolucijo: Oblastno načelstvo demokratske stranke vidi v uspehih pogajanj vlade z avstrijsko vlado, v kolikor so doslej znani, sramotno ka- pitulacijo in izdajo interesov Sloven- cev zlasti na severni meji na celi črti. Ne vidi pa najmanjše protidajatve v korist naSih prebivalcev v nobeni toč- ki. Niti interesi naše industrije niti konzuma niso bili upoStevani. Odkla- njamo kompenzacijo škode, če jo je z zakasnelo odpravo sekvestracije irne- tja Avstrijcev vlada zakrivila to tem- bolj, ker bi to Skodo naj trpel brez vsake krivde najrevnejši upnik v Slo- veniji na svojih predvojnih naložbah in terjatvah nasproti avstrijskim up- nikom. Niti vlada niti narodna skup- ščina nimata pravice odreči se brez pooblaščenja upravičencev tern pri- vatnopravnim terjatvam in je načel- stvo mnenja, da spadajo morebitni spori pred redna sodiSča. Če nam vlada ne zna pomagati do naših pra- vic, naj jih vsaj ne prodaja. Toza- devni dogovor vlade bomo smatrali kot ničen. Najodločneje protestiramo proti upoštevanju nemSkih zahtev po restituciji Sulferajnskih Sol in dru- gih bojnih organizacij germaniza- cije naSih krajev ter se bomo ta- kemu vmešavanju tujcev v na5e notranje zadeve z ozirom na sedanjo vlado proti takemu favoriziranju ana- cijonalnega sovražnega življa z vsemi sredstvi uprli. Prepuščamo pa vso od- govornost za požar, ki bi ga zanetilo kaaikaino partizanstvo s taklmi baran- tijami ob narodni meji. Vodstvu stranke in njenim poslancem v bodoči narodni skupščini se naroča proti oSkodovanju interesov njenih volilcev uvesti naj- ostrejši boj. Odločno odklanjamo glede odStcodnine za Skodo, ki jo je baje napravila naša vojska na Koroskem, ko je morala poditi podivjane nemSke Volkswehrovce iz slovenskega teritorja. Žalostno je, da se naša vlada pri tern ni spomnila na mnogo večjo škodo, ki so jo napravili Volkswehrovci našim državljanom pri vpadu na teritorij naše države v našo mežiško dolino in našim državljanom bivajočim na se- danjem avstrijskem ozemlju. Ravno tako sramotno je, da na§a vlada ni dosegla glede varstva slovenskih manjšin na Koroškem nobene obvezne izjave. Zahtevamo, da se udeleže po- gajanj za trgovsko pogodbo z Avstrijo in za druga še nerešena vpraSanja strokovnjaki veščaki iz Slovenije, da se v bodoče bolj zaščitijo narodni in gospodarski interesi pokrajine, kojo kot neposredno mejašinjo najbolj za- vodnica ! Dolgo smo stremeli za njo, dolgo upali in čakali, da smo ga dočakali. In sedaj ga imamo ! Ponosno gleda naša trdnjava, ki jo hočemo imenovati celjsko kočo, v lep planinski svet. Na lepi široki planoti, kakih 15 mi- nut pod Tovstim vrhom stoji naš dorn. Lepa prostorna hiSa, gospodarsko poslopje in mala uta. V hiši je na Ievo stanovanje oskrb- nika, naravnost kuhinja, na desno pa prostorna soba, ki bo lahko 20 — 25 izletnikov vzela pod streho. Seveda Ie po dnevu, ker ležiSča bodo tu le štiri. Po lesenih stopnicah pridemo v podstreSje, kjer je urejena krasna mala sobica z dvema posteljama. Ta bo posebno pripravna za one, ki bi hotel» par dni uživati gorski zrak in mir. V gospodarskem poslopju so pro- storni hlevi ter prostori za seno in slamo. Tudi sadna stiskalnica se tu nahaja. ; deva to vprašanje. Predvsem zahte- ] vamo da se odpravi od Avstrije visoka carina na vino, da se omogoči izvoz vin, ker preti slovenskemu vingrad- ništvu sicer katastrofa«. Brezpravna raja so naSi sloven- ski rodni in krvni bratje v nekdaj avstrijskem koroškem vijaletu. Z na- siljem in krivico smo izgubili prvi Plebiscit. Minule dni se je v drugiČ obravnavala usoda naSih koroških bra- tov — tokrat v Beogradu. Naš narod se obupno in ogorčeno vprašuje, kaj se je storilo za koroške Slovence, kaj je v tem pogledu pokrenil polnomočni namestnik Hribar iz SJovenije in mi- nister Zupanič iz Slovenije? Iz volilnega boja na Štajerskem. V mariborski obSasti so se vrSili v nedeljo številni shodi demokratske stranke, ki so vsi izborno uspeli. Na sijajnih zborovanjih v Rogaški Slatini, Rogatcu in Marenbergu so z uspehom nastopiü kandidati Rebek, Mravljak in Gumzej. Posebno globok utis je na- pravil shod dr. Kukovca v Rogaški Slatini, kjer je dr. Kukovec razpravljal o pogubnih pogajanjih radikalne vlade z Avstrijci. Na ta go vor je po obSirni razpravi in vsestranskih pojasnilih go- vornikov krojača Vidgaja, orjunaša Lebana, ravnatelja kopališča dr. 5tera povzel besedo navzoči kaplan Gašpa- rič rekoč: Ker nisem pristaš vaše stranke, bi se ne bil oglasil k besedi, razun zaradi kratke izjave, da zavza- mem stališče. Moram priznati, da je staliSče govornika danaSnjega shoda dr. Kukovca, v zvezi s pojasnili, ki jih je izzvala razprava po mojem oseb- nem rnnenju edino pravo in ga zato odobravam. V RogaSki Slatini sta na- dalje nastopila kandidata Puklavec in viničar Malgaj. Zaupni sestanki na5ih kandidatov so se nadalje vr^ili v Vu- hredu in na Muti, kjer so nastopili notar Kolšek, Gumzej in prof. Mrav- ljak. Shoda so se udeležili vsi stanovi, zlasti obilno kmetski stan. Nadučitelj Lešnik je hotel s svojimi narodnimi socijalisti shod motiti, a je pogorel. Golouhov shod v Vuzenici so razbili pristaši SKS. V Jeruzalemu je imel krasno uspeli shod Lovro Petovar. Shodu je predsedoval Vinko Polak. Iz ljutomerskih goric je prišlo nad 200 samih volilcev. V svojem govoru je razvijal g. Petovar svoj gospodar- ski program, orisal politični položaj in težavni stan viničarskega vprašanja. Navzoči zborovalci so burno odobra- vali njegovim izvajanjem. Kje je prava vera? Kadar je nastopil volilni boj, tedaj je duhov- ščina vedno klicala, da je vera v ne- V mali uti ste dve majhni sobici, v kateri bodo prirejena 2 — 3 ležišča. Prenočevalo bo torej lahko krog 10 ljudij. Posestvo, ki je last mestne občine celjske in ki jo je izdražbal naš odsek za deset let, je prav obsežno. Posebno dosti je travnikov, pašni- nikov in sadnih dreves. Seveda je vse zanemarjeno in potrebno investicij in melioracij. Ko se sadno drevje počisti in z novim, žlahtnejSim nadomesti, ko bodo pognojeni travniki in pašniki, da- jalo bo posestvo lep dobiček. Že sedaj je krme dovolj za dve kravi, ko bo vse urejeno pa bo 5 — 6 glav hrustalo naSe seno. Sadno drevje pa bo dalo obilo sladke pijače za izletnike ! Razgled in okolica posestva je prekrasna. Kar oko nam je zaiskrilo, ko smo gledali krasoto, ki nas obdaja ter se prepričali, da naSe delo in na5 trud ni bil zastonj in je rodil tako lep uspeh. Košati listnati in smrekovi gozdovi so okrog posestva. Strati 2. »NOVA DOBA« Stev. 25. varnosti. Naj se vendar ne voli strank, ki so naprednega mišljenja. Kaj pa sedaj? Dve krščanski stranki si sto- jita nasproti, katera je bolj krščanska, Šušter5ičeva, v kateri so župniki ali Koroščeva, za katero se trudijo ka- plani? Preteklo nedeljo se je vrSil namreč v Borovnici volilni shod Na- rodne Ijudske stranke, na katerem je dr. Šušteršič podrobno obrazložil ne- moralnost in brezznačajnost klerikalne politike. Shodu je predsedoval borov- niški župnik Štrajhar, zborovanje pa je hotela razbiti opozicija pod vod- stvom domačega kaplana, ki je očital dr. Šušteršiču, da hoče odpreti cerkev vsem strankam, kar da ie indirekten očitek tudi proti škofu, češ da je pri- stranski. Splošen smeh pa je povzro- i\] kaplan, ko je govoril, kako so se poslanci SLS borili za avtonomijo in univerzo. Ko pa je povdarjal, da mo- rajo imeti besedo v soli cerkev, dr- žava in otroci, je nastal tak krohot, da je kaplan ves zmeden in potrt od- hitel v cerkev mašo brat »Slovencu« ta razcep med župniki in kaplani ni nič kaj všeč, zato je napisal notico: »Soglašamo«. Na Šušteršičevem shodu v Borovnici je g. župnik Štrajhar po- zval navzoče, naj 19. marca vsi vržejo volilne kroglice v Šušteršičevo skri- njico. Popolnoma soglašamo 1 Dne 18. marca bodo metali krogljice v prvo (SLS) skrinjico, dne 19. marca pa lah- ko napolnijo z njimi vse Šušteršičeve skrinjice.« Čudno bo izgledalo, če bo- do udrihali župniki čez kaplane, ka- plani pa nastopali s svojo opozicijo proti župnikom in vendar so oboji oznanjevalci in varuhi Krlstusovega natika, ki uči Ijubezen in bratoljubje. Kralj podplsal konvenclje z Ita- lijo. Dne 25. tm. je prispel iz Rima tajnik našega poslaništva in prinesel seboj original ratifikacijske liste o santamargheritskih pogodbah, ki jih je podpisal italijanski kralj 22. tm. Zunanji minister dr. Ninčič je bil spre- jet na dvoru ob pol petih, in kralj Aleksander je podpisal pri tej priliki originalno ratifikacijsko listino z istim datumom. Zvečer se je vrnil poslani- §ki tajnik Stankovič v Rim, da izroČi listine Mussoliniju. lz volilne borbe. Na seji glavne- ga oflbora demokratske stranke se je sklepalo o volilnih shodih. Akcijski odbor radikalske stranke je razprav- Ijal o cepljenju radikalnih kandidatnih list. V Novem Sadu se je vršila kon- ferenca socijalistov, na kateri je prišlo do incidenta, ker so komunisti poslali svoje agitatorje, da bi zborovanje raz- bili. Socijalisti so komuniste pometali iz dvorane. Nadaljnl uspehl dr. Seipla. Av- strijski kancelar dr. Seipel se je vrnil na Dunaj ter 27. tm. poročal vladi o beograjskem obisku. Vladni krogi so stopili v stik tudi z voditelji strank, ki so zahtevali pojasnila, kaj se je doseglo v nacijonalnem oziru odnosno ali se je popustilo v Koroškem vpra- ganju. Kancelar Seipel in minister Griinberger sta dala povsem pomirljive izjave. Dr. Seipel je izjavil, da se gle- de restitucijske lastnine Schulvereina, Südmarke in Alpenvereina sicer ni do- seglo popolno soglasje, vendar je av- strijska vlada jugoslovanski izrecno sporočila, da smatra za dogovorjeno, da se vrnejo tudi likvidirana posestva nemško — nacijonalnih društev. Kar tiče Koroške je dr. Seipel povdarjal, da V veličasten mestni log, v prijaz- no vasico Svetino prides v hladni send po ravni cesti. Na Grmados sijajnim razglediščem prideš v pol uri skoraj popolnoma v ravnini. Na razgledni stolp na Tovstem se povspeš v 20 minutah. Srebotnik, Hu- dičev jarek, so kratki, lahki, izprehodi. V bližini posestva sta dva živa studenca. Nepopisno lep je prizor zjutraj in zvefer, ko ti je odprt pogled v Siroko savinjsko dolino in pozdravljaš mogoč- no panoramo savinjskih pianin. Celjska koča bo postala vsem bližnjim in daljnim prijateljem narave ona točka, kamor se bodo po zimi in po leti, v spomladi in v jeseni, z ve- seljem vedno znova vračali. Celjski odsek pa bo na ti svoji prvi postojanki ponosno razvil prapor Slov. plan. druStva, ter bo od te posto- janke korakal naprej, dokler druge ne pribori I se mu je posrečrlo spraviti razgovor na osnovo paritetnega reSevanja pro- blemov narodnih manjšin. Jugoslovan- ska vlada je priznala nemSkemu vpra- šanju v biväih avstrijskih južnih pro- vincah isto važnost, kakor slovenske- mu na Koroškem. Avstrijska delegaci- ja je dobila tudi zagotovilo, da bo jugoslovanska vlada v svrho pomir- jenja Nemcev v najbližnjem času raz- pustila svoje nacijonalistične organi- zacije. Glede Koroških Slovencev se ni nič konkretnega sklenilo. Avstrijska vlada bo vsekakor pazila. da se upra- vičeni nemški interesi ne krčijo. Sušak še ne bo evakuiran. V torek 28. tm. bi morale zasesti Sušak naše čete, kar se pa ni zgodilo, ker v Rimu Se niso bile izmenjane ratifi- kacijske liste. Italijanske oblasti bodo začele z izpraznitvijo Sušaka in tretje dalmatinske cone v četrtek ali v so- boto. Glede razmejitve Reke se vrSe tozadevna posvetovanja. Posvetovanje o ureditv! delavne- ga časa. Anketa o ureditvi delavnega časa je razpravljala o pravilniku za ureditev delavnega časa v industriji in obrti. Nadalje so razpravljali o pred- logih delodajalcev in delojemalcev. Glede nočnega dela v pekarnah so delojemalci pledirali za odpravo noč- nega dela. V tej točki ni prišlo še do sporazuma. Prancozi izvedejo brezobzlrno svoje načrte v Poruhrju. Poincarč se je izrazil napram rezervnim častnikom, da je Francija kazala Stiri leta svoje junaStvo na frontah, nadaljna Stiri leta je potrpežljivo gledala svoje sovražnike. Sedaj je prišel trenutek, ko je mera napoljena. Nemčijo je treba prepričati, da je Francija zmagala. Na postaji Hengstein so Francozi ustavili brzovlak Berlin — Köln in zaplenili 13 milijo- nov mark in litografsko ploSčo za tiskanje bankovcev. V Bochumu so aretirali župana in vse občinske sve- tovalce. Itallja proti jugoslovanskemu ča- sopisju. Kakor poroča »Slobodna Tri- buna« prinaSa agencija »Informazione« v pregtedu pisanje hrvatskih in srb- skih listov, ki izražajo svoje nezado- voljstvo vsled izpeljave rapallske po- godbe. Italijansko Casoplsje se ČUdi, da se kaj takega more dogajati v Jugoslaviji, kateri je Italija na pragu. Jugoslovani ne smejo pozabiti, da I- talija, s katere usodo ravna Mussolini, ne bo trpela, da se o njej piše v tonu in insinuacijah, kakor to nekaznjeno delajo balkanske novine. Agencija »I- talica« imenuje abnormalne pojave srb- skih in hrvatskih novin, ko kritikuiejo Mussolinijev nastop v parlamentu in senatu ter pravi: »Mussolinijeve izjave se ne dajo falzisicirati. Kaj in kako misli o Jugoslaviji in kako on hoČe, da se reSuje reSko vpraSanje, je jasno izrazil svojo misel. Jugoslovani se mo- rajo ali podvreči temu ali samim sebi pripisati posledice. Mussolini ne pozna sale.« Agencija »Stefani« objavlja, da je minister Velizar Jankovič podelil pravico angleškemu puk. Davisu, da zgradi Železnico med bakarsko luko in bakarsko postajo. Razlog tej gradnji je, da se emancipira hrvatsko primor- je in sploh Jugoslavia od Reke. A- gencija pravi, da italijanska vlada te- mu ni protivna. V tej ukolnosti vidi še en dokaz beograjske vlade, da Jugoslaviji ni treba ne Delte ne luke BaroSa za njeno trgovino. Vse zahte- ve v tern pogledu so umetno nare- jene. Krinka je padla z gesto ministra saobračaja. Turški parlament popušča. »Wä- hlt« poroča iz Carigrada, da je skle- nila angorska vlada predlagati zavez- nikom, naj se reSitev mosulskega vpra- §anja odgodi za eno leto. Sklenila je nadalje odreči se vsem teritoriialnim zahtevam v korist Karagača in Zapadne Tracije. V angorski narodni skupščini se je osnovala pod imenom »Skupina neodvisnih« nova stranka. v katero so vstopili vsi nasprotniki lausannske mi- rovne pogodbe. Ekstremistični elementi nadaljujejo vedno bolj srdito svoje intrige ter poskušajo v skupščini do- seči sklep, naj se z vojaškimi odred- bami pritisne na zaveznike. Da pomore turški vladi proti ekstremistom, je sklenila anglefika vlada odpoklicati izpred Smirne svoje vojne ladje. Imenovanja za upravne sodnlje. Dne 26. tm. je predložil na seji mini- sterskega sveta minister dr. Laza Markovič, kandidatne liste za upravna sodiSča: 12 kandidatov za predsednike in 48 kandidatov za sodnike na pod- lagi zakona o upravnih sodiščih. Mi- nisterski svet je izbral od tega števila 6 predsednikov in 24 sodnikov in sicer za upravna sodišča v Sarajevu, Zagrebu, Celju, Skoplju, Dubrovniku in Beogradu. JngostoVenotn in -sloVculjattJ racsta (elje in #lic^ Pripravljalni odbor »Organizacije jugoslovenskih nacijonalistov Or-ju-na« v Celju naznanja vsem narodno za- vednim Jugoslovanom in -slovenkam mesta Celje in okolice, da se vrši v sredo, dne 28. februarja 1923 ob 20. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma« v Celju ustanovni občni zbor organi- zacije jugoslovenskih nacijonalistov s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav in govor predsednika pripravljalnega odbora. 2. Poročilo delegatov in predsed- nika oblastnega odbora v Ljubljana. 3. Čitanje pravil. 4. Volitev odbora in 5. slučajnosti. Vdeležba občnega zbora ja dovoljena vsem članom in somišljenikom orga- nizacije, vsled česar vabimo na polno- številno udeležbo. Vpisovanje se vrši v sredo, dne 28. februarja od 19. ure naprej v ve- liki dvorani Narodnega doma. Organizacija jugoslov. nacijonalista V Celju, dne 23. februarja 1923. Mestni odbor. Celiskc novice. Mestno gledallSČe Celje. V soboto, dneB. marca se vprizori Schönherr-jeva trodejanka »OtroSka tragedija«. Mladini izpod 18 let je vstop k tei igri za- branjen. Abonement. Mestno gledallšče v Celju, Vsled nastalih zapreksej^ostovanje tukajSnega mestnega gledališča v Ptuju s preds- tavo »Sedemnajstletni« ni vršilo dne 25. febr. ampak se vrši v nedeljo dne 4. tm. riestno gledališče v Celju. V torek 27. t. m. je gostovalo Ijublj. narodno gledaliSče z veselo igro »Ugrabljene Sabinke«. Hiša jebila razprodana, igralo se je dovršeno, kakor smo že vajeni pri liubljanskih, dragih nam gostih. Smeha in zadovoljstva ni manjkalo med občinstvom. Igra sama na sebi ni mnogo vredna, in Človek se nehote vpraSuje, odkod pride v II. dejanju ta slavospev na pomen in vzvišen namen gledaliSča, ki je v g. Putjatu na§el prvo- vrstnega interpreta ter izzval v publiki prisrčen, hvaležen aplavz na adreso gledališča. DruStvo javnlh nameščencev v Celju, vposlalo je PresedniStvu pokra- jinske uprave v Ljubljani sledefo spo- tnenico: V zadnjem času so se v raznih panogah javne uprave izvrgile stevüne premestitve uradnikov. Javnost pripi- suje temu pojavu mnogokrat politično ozadje. Radi tega in ker je društvo po § 3. društvenih pravil dolžno zastopati interese javnih nameščencev se na podlagi soglasnega sklepa odborove seje z dne 21. februarja 1923. pred- sedništvo naproša, da omeji prestavljan- je uradnikov Ie na zahtevo istih ali pa odredi prestavljenje Ie kot kazen po izvršenem disciplinarnem postopanju. Ta odborov sklep je bil povzročen vsled premestitve polieijskega svetnika dr. Ivana Senekoviča, ki je tekom leta dni prestavljen že tretjič in stem gmo- tno upropaščen. Podpisano društvo in pa javnost imata utis, da so to pre- mestitev povzročili zadnji celjski do- godki. Vox- populi je, da je gospod dr. Senekovič koreklen uradnik in iskren Jugoslovan in je kot tak zaslužil kveč- jemu pohvalo ne pa kazen. Podpisano dru5tvo vlaga, ako je ta premestitev imela politično ozadje, odločen protest ter zahteva, da se premestitev gospoda dr. Senekoviča prekliče. Prepis te spomenice se objednem odpošlje v svrho upofitevanja odnosno nadaljnih ukrenitev ministrstvu za notranie za- deve in osrednji zvezi javnih nameS- Cencev v Ljubljani. V Celju, dne 27. februarja 1923. Samostojna nemška kandldatna lista na Štajerskem naj bo dokaz, da ne obstoja med radikalci na eni strani ter med Nemci in njim pridruženimi odpadniki na drugi strani, dogovor ki zasigura nemštvu vse one pozicije med nami, ki so jih v prevratnih dneh osvo- bojenja izgubili. Kako je vendar vse to ginljivo in kako se rrsenjajo časi in značaji. Kaj se je vendar razpravljalo na onem tajnem radikalskem sestanku v celjski nemški hiši, kjer so bili nav- zočitudi »vodniki slovenskega naroda« I Vse to nas prav malo zanima, le to vemo, da je nacijonalna ideja močnej- §a in da postane skoro tako silna, da bo Se glava bolela vse tiste Nemce. ki pozabljajo, da žive med nami in od nas, in da nismo v. I. 1914 in tudi ne v Avstriji. Žnjimi vred pa bo bolela glava tudi vse tiste slovenske konjunkturiste, ki tern pojavom sramotno asistirajo s svojimi imeni, dasi prav dobro ved«, da je v danih razmerah to narodno izdajstvo, ki ga bo naš narod v celoti dosledno in brez pardona popiačal vsem tistim, ki to zaslužijo. Račun z Nemci bo prav tako definitiven kakor z oni- mi neznačajneži, ki letajo danes za njimi, samo trenutno še s srbskim ali slovenskim imenom. Težka krlvlca se je pripetlla in- ternacijonalnim socijaldemokratom v Celju, kakor čitamo v »Napreju«. Na- znani hudodelci so potrgali ponoči nem- Ske volilne oklice namenjene sodrugom, ki ne znajo slovensko ali pa ne maraj« slovenskega jezika. Tudi mi ne odobra- vamo tega početja, ker internacijonala mora vendar ohraniti privilegij »kište« in »republike«, s kojim je pri ustavo- tvorni skupščinski volitvi tako plodonos- no slepila svoje sodruge, da jo danes vsi pametni in misleči delavci zapušča- jo in da je tudi nem§ki lepaki ne bo- do rešili, orav posebno pa še letos ne, ko gredo tisti, ki slovensko ne znaj« ali med Nemce, ali pa med radikale. Na razne vest!, kroječe po mestu, o pobiranju prostovolj. prispevkov pri nemäkih tvrdkah, dalje, o poneverjenju večje vsote denarja in razne druge vesti, katerih namen je Skoditi organi- zaciji, daje podpisani odbor siedele poiasnilo : Res je, da je bil neki clan pri 3 nemSkih tvrdkah z nabiralno polo, to- da brez vodnosti odbora. Dotični član je nabrani znesek onim tvrdkam vrnil iz osebne blagajne. Bil pa je obenem izključen iz organizacije. Vse vesti o kakem poneverjenju so gola laž. Danes je ustanovni občnt zbor. Pridite na občni zbor vsi tisti, ki te laži brusite, da vam zamaSim© usta, pa tudi tisti, ki ste tern lažem nasedli, da zveste resnico. Pripravljalni odbor Or. Ju. Na. v Celju. Za predsednika upravnega so- dišča v Celju je imenovan dvorni svetnik dr. Ivan Vertačnik, za člana pa finančni svetnik Liud. Brence in vladni svetnik Henrik Steska. Osebna vest. Premeščen je iz Ljubljane v Celje kot telovadni učitelj na tukajšnjo državno realno gimnazijo g. Stanko Jurko. Dosedanji telovadni učiteli g. prof Gorečan je dobil bolezen- ski dopust. Ir državne službe- PremeSčen je okrajni komisar g. dr. Lovro Hacin od tukajSnjega okrajnega glavarstva k okrajnemu glavarstvu v Radoljici in sodnik g. dr. Janko Košan iz Ptuja v Celje. Jugoslovanski Matlcl so darovali: Drago Sirec nabral v gostilni »Brani- bor« Din 16280, nastavljenci R. Ster- meckija Din 4570, Anton Lečnik Din 50"—, Metlika nabral v »Narodnem domu Din 80—, Vinko Gaberc D. 25'-, Vesela družba v »Narodnem domu« Din 150—, dr. Novačan po pisarni dr. Gvidona Sernec Din 500'—. potres. Poroča se nam, da se je v torek zjutraj ob pol 7. uri čntil rahel potresni sunek. Francoski krožek priredi v soboto 3. tm. ob 8. uri zvečer v mali dvorani »Narodnega doma« čajanko. VrSilo se bo predavanje s skioptičnimi slikami in bo igral kvartet. Prijatelji Slovene« se tem potom vabijo k obilni udelezW. Opozarjamo cenj. čitatelje na oglas o občnem zboru druStva «Na- poleon» v Celju. ObČnl zbor Podružnfce Jugosl«- vanske matlce v Celju se vrži, kakw je bilo že parkrat javljeno v Novl Dobi, v petek, 2. marca, ob 8. uri zve- čer v mali dvorani celjskega Narod- nega doma. Kakor že omenjeno, b« predsednik g. Jeršinovič na kratko pre- daval o organizaeiji in delovanju »J«- gosl. Matice«. Ponovno prav lepo pr«- simo take udeležbe, kakorSno zasluži Jugoslovanska matica in kakoršno nam &ev. 25 »NOVA OOBAt Stran 3. nalaga narodna cast in sveta narodna ci-olžnost do svojih nesrečnih bratov! -— Odbor. VoHlnl sestanek javnlh na meSčencev: železničarjev, sodišč, pošte, okrajnega glavarstva, policije, finance itd., se vrši v četrtek, dne 1. marca 1.1. ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih Narodnega doma. Javni nameščenci pridite, da sltšite vašega kandidata g. prof. Mravljaka in da stavite nanj svoje želje in zahteve. Kino Ga^erje. Četrtek 1., petek 2., sobota 3. in nedelja 4. marca : «Skriv- nostni jezdeci», drama v 5. dej. Prosvcta. Koncert umetniäke dvojice Trost. Vsem Celjanom je gotovo Se v naj- boljSem spominu klavirski koncert prvega slovenskega klavirskega vir- tuoza g. Antona Trosta in njegove so- proge ge. Claire Trost-Fiedler, ki se je vrSil pred dobrim letom in je spadal poleg komomih večerov kvarteta »Zika« med najboljše umetniške prireditve lan- ske koncertne sezone. Ta umetniški užitek se nam bo nudil vnovič v so- boto 10. marca t. ]., ko priredi umet- niSka dvojica Trost svoj klavirski kon- cert v mali dvorani hotela »Union« v Celju. Spored koncerta je silno za- nimiv. Priobčimo ga v prihodnji šte- vilki, za danes le omenjamo, da stoji na sporedu tudi na§ priznani slovenski skladatelj Lucijan Marija Škerjanc. O umetniških vrllnah mojstra Trosta go- v-oriti, bi bilo odveč, saj je poznan in visoko priznan na vseh večjih kon- certnih odrih Srednje Evrope. Da mu je njegova soproga ga. Claire Trost- Fiedler vredna umetniška družica, pri- čajo ne le gtevilne kritike o njeni čeho- slovaSki turneji, ampak smo se pri fanskem koncertu o 1:em na lastna ušesa prepričali. Podrobnosti koncerta so razvidne \z lepakov in sporedov. Priporočamo, da si vsak obiskovalec nabavi spored z razlago Musorgskega skladbe: »Razstava slik«, da bo lahko sJedil tej zanimivi slikariji v glasbi. Vstopnice in sporedi se bodo dobivali v predprodaji v trafiki gospe Mariie Kovač v Aleksandrovi ulici od 3. t. m. dalje. Celjani, ki glede dovzetnosti za umetniSke kcncerte prednjačimo celi Sloveniji, bomo tudi ob tej priliki z napolnjeno dvorano izkazali svoje za- nimanje naSemu mojstru Trostu in njegovi ge. soprogi. D opisL ŠoStanj. Tukaj je umrla 27. 2. gospa Marija Tajnik. Rajnka je bila Maga narodna mati, ki je vzgojila vse svoje otroke v strogo narodnem du- bu. Njena gostilna pri »Basistu« je btla daleČ na okoli znana kot zato- čišče tuk. narod. društev. Iz Hrastnika nam pišejo: Da oživotvorijo svoje delovanje na polju narodne vzgoje in kulture, so na in- djativo stavbenega odseka »Sokola« v Hrastnlku, sklenila po večini vsa narodna društva, postaviti si svoj lastni dom; v ta namen se je usta- rwvil »konzorcij za zgradbo narodne- ga doma v Hrastniku«. Doslej so pri- glasili pristop: »Sokol«, »Glasbeno društvo«, »Narodna čitalnica«, moška in ženska podružnica »sv. Cirila in Metoda« in »Strelski klub«; pričako- vati pa je, da pristopijo tudi še ostala druStva. Konzorcij je začel takoj po- slovati. Zemljišče za bodoči Narodni dom je podarila ga. Šentjurčeva, na- dalje je kupil konzorcij materijal stare podrte Sole; primoran pa bo, pričeti v kratkem z nabiralno akcijo ter ape- Kramo na vso napredno javnost, da podpira to akcijo, katere končni cilj fe, potom prosvetnega dela, Širiti na- rodno zavest, ter streti moč pogubo- nosnega nmskeKa klerikalizma. Sv. Florian pri Rogatcu. V ne- deljo, dne 25. tm. je pnredilo tukaj- Snje Solsko vodstvo nad vse pričako- vanje lepo uspelo Solarsko prireditev. Prvič v našem kraju smo imeli pri- Jjko videti marljivo učiteljstvo, ki je posvetilo otrokom toliko požrtvoval- nosti in se s tako vnemo poprijelo trudapolnega dela, ki je rodilo tudi zaslužen sad. Po krasnem nagovoru, ki ga je imel g. nadučitelj Wrezl na do- 51e stariSe, so otroci nastopili v dveh — za ta kraj zelo primernih igricah: »Ujedinjenje« in »Čista vest«. Pri ze~ !• dobri razdelitvi vlog, so vsi učenci svoje nžloge na tern otroškem odru brezhibno izvršili, med katerimi se je pa posebno odlikovala učenka tretjega razreda Wrezlova, ki nam je v dveh glavnih vlogah predočila skoraj po- polnoma mtinirano igralko. Prireditev je zaključil iskreni govor g. učitelja Stefancioza, ki je povdarjal važnost kulturnega dela, ki je potreben mla- dini k njenem nadaljnem razvoju. Dncvna kronika. Uradno se objavlja, da so vse vesti, katere po došlih poročilih raz- širiajo Nemci, da bo glasovanje za nji- hove kandidate v severni Sloveniji, kjer so postavili svoje lastne kandidatske liste, nekak plebiscit za to, da bi ta del Stajerske zopet pripadel pod Avstrijo, lažnjive in neresnične. Oblasti bodo proti vsem onim, ki bi take vesti raz- širili, postopale najstrože po zakonu. Himen. V pondeljek, 27. tm. se je poročil g. Fran Skaza, uradnik Ljub- Ijanske kreditne banke v Mariboru, z gdč. Maro Vertnikovo iz znane ugled- ne rodbine Vertnikove v Mariboru. Obilo sreče ! Uradnikom se Izpiačajo 1. marca stare place. Finančno ministrstvo je nakazalo za marc državnim nameščen- cem le dosedanje place in draginjske doklade. Uredba o novih dokladah §e ni izdana, ker se v finančnem mini- strstvu baje še niso mogli zediniti glede uvrstitve posameznih krajev v posame-tne draginjske razrede. Sklep finančnega odbora pa izrečno zahteva, da se morajo novi dodatki plačati dne 1. marca. Velike poštne poneverbe. V Mo- nakovem so aretirali poštnega nadin- špektorja, ker je poldrugo leto poneverjal inozemska pisma in vrednostne po- šiljke. Pri hiSni preiskavi so našli tujih valut v vredrrosti sto milijonov mark. Od poneverjenega denarja si je kupil vilo, vredno 35 milijonov mark in Se dve hiši v Monakovem. Umrl je rodbini dr. Tanjšekovi v St. Pavlu pri Preboldu v nežni starosti sinček. Rodbini naše sožalje. V vlaku na progi od Laz proti Zidanem mostu so aretirali Franca Pe- terkoviča, ki je hotel oropati neko gospo iz Pilštajna, ki je imela pri sebi za 20000 K vrednosti. Tatova usnja. OrožniStvo je izsle- dilo v Mislinjah tovarniška delavca Josipa, Mazija in Alojzija Herlaka, ki sta Iansko jesen ukradla v Woschnagg- ovi usnjarni v Šoštanju večjo množino usnja v vrednosti 20.000 kron ter z istim krošnjarila po hribovskih vaseh- Ljubljanski župan potrjen Kralj Aleksander je potrdil izvolitev dr. Lju- devika Periča za Ijubljanskega župana. Jugoslovanski škofje za novo narodno hlmno. Kakor poročajo beo- grajske »Novosti« so predložili jugoslov. škofje kompetentnim faktorjem proSnjo, da se končno veljavno re§i vprašanje izobešanja državnih zastav in pevanja himne po cerkvah ob praznikih. Epis- kopat je mnenja, naj bi se ob držav- nih praznikih razobeSale na cerkvah samo državne zastave, na župniščih pa državne ali narodne. Glede pevanja himen naj bi se razpisal natečaj za besedilo in kompozicije nove narodne himne za celo našo domovino, ker se- danja slovenska in hrvatska ne odgo- varjata cerkvenim predpisom ne po besedilu, ne po melodiji, srbska him- na pa ne odgovarja po svoji vsebini državnopravnemu in političnemu po- ložaju. Zadušnica za dr. Tavčarjem se je vršila 26. tm. v ljubljanski stolnici, katere so se udeležili poleg pokojni- kove rodbine veliki župan dr. Baltic, za mestno občino ravnatelj dr. Zarnik, de- legat ministrstva financ dr Šavnik, za- stopniki vojaških in civilnih oblasti in veliko število občinstva. Kraljlca se bavl z jugoslovan- sko knjlževnostjo. Vseučiliški profesor v Beogradu dr. Bogdan Popovič je določen, da predava na§i kraljici Ma riji srbski jezik in zgodovino knjlžev- nosti vseh treh piemen troedinega naroda, profesor Tihomir GjorgjeviČ pa jo bo poučeval o zgodovini, geogra- fiji in etnografiji Jugoslavije. Po osemnajstih dneh spanja umrl. V Bellevillu Jll. je umrl 60 letni John Sträub. Zadnjih 18 dni pred smrtjo je neprestano spal. 2.000 morllnih orožij vrženih v morje. Pred nekaj dnevi so vrgli v morje v New Yorku nad 2.000 koma- dov različnega morilnega orožja, ki so ga tekom zadnjega leta pobrali raznim aretirancem. Vmes je bilo 112 pušk, nad 1.500 revolverjev in cele zbirke nožev in bodal. Pijanci dobe za spomin svo]e slike. Policijski načelnik v Des Moine, Ja. je objavil, da bodo vsakega moža, ki ga aretirajo radi pijanosti, fotogra- firali. Kadar se bo pijanec zopet strez- mil, mu bo podarila poltet ja njegovo sliko, da bo lahko videl, kako je zgle- dal. ko je bil pijan. Star, zveza »Trlglava« v Marl- boru se tern potom zahvaljuje vsem darovalcem najiskrenejše za darila v naravi in gotovini, zlasti sotrudnicam pri prireditvi — damam in vsem o- nim, ki so na kakoršenkoli način pri- pomogli k sijajnemu^ moralnemu in gmotnemu uspehu prireditve. Ker je dobrotnikov preveliko, osebna zahvala ni mogoča — Odbor. Volkovl v Ameriki. Prebivalci mesta Grauville par milj od Milwau- kee so zelo vznemirjeni, ker se klati v okolici cela tolpa volkov, Tik pred mestom so raztrgali enega konja in enega psa. Udrli so tudi v svinjak neke farme in raztrgali debelo svinjo in jo požrli. Petdeset mož se je od- pravilo na lov na volkove. Človek, kl se ne briga za svoje bogastvo. V stari Grški so živeli filo- zofi, ki so našli svojo življensko sre- čo, da so živeli popolnoma priprosto in prezirali denar. DandanaSnji so ta- ki slučaji redki, vendar se semintja dobe. Tako išče neka banka v New- yorku onega filozofa, ki je pred nekaj leti naložil deset milijonov dolarjev, a se zanje potem ni nič več brigal. To preziranie denarja v državi, kjer je še celo čas denar, je brezprimerno. Moža je umorila in vrgla v morje. Aniula Pekas je leta 1921 v Zatonu umorila svojega moža, vrgla ga je v morje in ga davila, dokler ni izdihnil. Vsled uspeSnega zagovora odvetnika so porotniki enoglasno zanikali vpra- Sanje umora in Pekas je bila obsojena na Sest let ječe. 70 letnlco svojega rojstva je sla- vil te dni veliki češki pisatelj Jožef Holeček. V zgodnji mladosti je prišel Holeček v Zagreb, kjer je prevzel vzgojo Stjepana pi. Miletiča, ki je postal kasneje ustvaritelj in voditelj hrvatskega kazaliSta. Holeček je pre- vajal jugoslovanske pesmi in jih iz- dajal v debelih zvezkih. Pričel je tudi z kongresi slovanskih novinarjev. Ro- dil se je 27. februarja 1853 v Stožicah pri Vodnjanu ter je začel že kot 18- letni mladeniČ pisati pesmi. Leta 1874 je vstopil v Pragi v službo *Nar. Listov«. Ostal je vse svoje življenje novinar in publicist. Sedaj živi v Pragi in urejuje svoja dela. Hlpnotlzem in faštstl. V Ankonl je imel pred kratkim predavanje italijanski psihijater dr. Watry, na katerem je tudi hipnotiziral nekaj oseb, ki so potem kot poslanci imeli političen govor vsak nasprotnega po svojem političnem prepričanju. Ko je bila diskusija na višku, je nenadoma udrlo nekaj fašistov na oder in pre- teplozdravnika, kakor svoje faSistovske prijatelje, ki so v ostrem tonu obsojali fašistovska nasilja. Šest težko ranjenih z dr. Watryjem vred so morali pre- peljati v bolnišnico. Lokomotiva eksplodlrala. V ku- rilnici pennsylvanske železnice na Gar- field boulevardu in Normal Avenue v Chicagi je eksplodirala velika tovorna lokomotiva, ki je bila ravno pripravljena, da odpelje. Lokomotiva je bila ena največjih tovornih lokomotiv. Dva uslužbenca sta bila ubita in dva črnca težko ranjena. Težka železnlška nesreča. V Por- ta - Bmsonu mali postaji med Chateau- Thiery in Espernenom je trčil brzo- vlak iz Strassbourga v tovorni vlak, ki je stal na postaji. 13 oseb je bilo mrtvih, 36 ranjenih. Prljatejstvo žene In kače je zelo staro. Vsem je znan klasičen primer iz biblije, ko je sklenila kača prija- teljstvo z Evo, a v pogubo Adama in vseh njegovih potomeev. Ta tradieija se je ponovila to zimo v modi. V Pa- rizu so začele nositi dame na sebi malo kačo. V Parizu se ni držala ta najnovejSa novotarija. Pač pa je uspe- lo kači v Londonu, da se vzdrži kot sezijska novost in trgovci z živalimi morajo dobavljati na tisoCe kač iz tu- jih dežel. Trockl se je zopet olenll. »Hol- sinkin Sanomat« priobčuje, da se je Trocki ločil od svoje prve žene, ki mu je pomagala pri njegovem revo- lucijonarnem delu ter se je oženil drugič 7. hčerko bivšega generala. Druga že- na se ne bavi s politiko ampak tem- bclj z luksLJznimi pariškimi oblekami, ki vzbujajo veliko zavist med drugi- mi sovjetskimi damami. ČudeŽl valute. Neki Amerikanec je prižel na Dunaj in Sei v rotovSko klet na okrepčilo. Ko je pil pol litra rujnega vinca in plačal z enim dolar- jem, mu je naštel natakar iz dolarja 12.000 kron. Predno je odSel, je na- ročil §e en četrt. Ko porine natakarju 500 kron za četrt vina, postavi ta pred začudenega Amerikanca 500 kron. »Kako to«, vpraša Amerikanec, »jaz moram plačati Še ta četrt, a vi mi dajete še 500 kron ?«. »Vse prav«, mu zatrdi prijazni natakar, »dolar je med tem časom narastel za 1000 kron«. Narodno gospodarstvo. Polletnl tečaj na drž. p^dkov- ski šoli v Ljubljani se prične 1. apri- la 1923. Za vstop je vložiti na rav- nateljstvo drž. podkovske šole s kole- kom za 13 Din kolekovano prošnjo do dne 15. marca t. I., ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. domovinski list, 3. zadnje Solsko spričevalo, 4. učno spričevalo, 5. nravstveno spriče- valo in 6. ubožni list. Vsako prilogo je kolekovati s kolekom za 1 dinar. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno drž. podporo ter imajo prosto stanovanje; skrbeti pa morajo sami za hrano in učne knjige. Dolžina jugoslovansklh železnlc. Ozemlje Jugoslavije, ki meri 252.000 kvadratnih kilometrov ima skupno 9434 kilometrov državnih in zasebnih normalnih in ozkotirnlh prog. Na 1 m2 pride samo 38 cm železnice. Od celo- kupnega jugoslovanskega omrežja je državne lastnine 5165 km ali 55°/0, ki se delijo v normalnotirne (3129 km) in ozkotirne (1998 km). Dvotirnih prog je v državni posesti le 18 km. Državne železnice opravljajo obrat še po 2660 km privatnih prog, ki so večinoma normalnotirne (2592 km) in le malo ozkih (68 km). Skupno opra- vlja toraj država 7825 km ali 831% celotnega omrežja. Južna železnica ima v posesti 755 km, od teh le 22 7 km ozkotirnih prog, zato pa 239 km dvo- tirnih in 494 km enotirnih prog. Skupno zavzema južna železnica 80/0 celotnega jugosl. omrežja. ŽelezniSko omrežje v Jugoslaviji je nastalo: BivSa Avstrija je prispevala s 436 km drž. železnic, Ogrska z 1418 km, Bosna z 998 km bivših deželnih Seleznic in 104 km vojaške železnice. BivSa Srbija je imela 1616 km prog, v naši državi pa se je dosedaj na novo zgradilo 5922 km. Andre Theuriet: Sveti Miklavž. (DaljeJ Ta datum je prižgal velik plamen detinskih spominov, ki je zadostno razsvetljeval njegovo dušo. Ob tej svetlobi je ugledal veliko domačo peč, okinčano s pripravami za to slavlje, slišal je poskočno godbo igralcev na gosli, ki so hodili po ulicah in vabili dekleta na vsakoletni pies; in spomnil se je svojega nemira prihodnje jutro, ko je bos stekel proti peči poiskat v ognjišču svoje šolne, polne igrač, ki jih je bil sveti Miklavž na svojem osličku ponoči prinesel skozi dimnik. »Torej, danes zvečer«, je z naslado nadaljevala babica, »sva sklenili jesti samo domača jedila, spodaj nama je dal zelja — in krompirja, da napravim dobro potee*), kupila sem lotrinško klobaso in ravno ko ste prišli, sera pripravljala kolač.« »Oh, kolačl« vzklikne Boinville, ki je postal bolj zgovoren, »evo vam 20 let, kar nisem slišal ime tega peciva iz jajc, mleka in moke, in še več, od- kar ga nisem okusil ...« Lice mu je oživelo in mladi de- klici, ki ga je skrivaj opazovala, se je zdelo, da vidi v njegovih rjavih očeh žarek poželjenja. Medtem. ko se je smehljal, za- mišljen v spominih na ta domača je- •) Poteč je neka vrsta juhe v Lota- ringiji iz zelja, pese, kolrabl in krompirja, zabeljena s surovim maslom in špcnom. Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 25. Telefon štev. 75 In 76 «Podružnlca Poštničekrač. 10,598 LJublJanske kredltne banka v Cellu, centrala v Ljubljani 142 | Delniška glavnica Din 20,000 OOP'— caeca Rezervc cca Din 17,500.000 — I 50-47 Podpužnioe v Brežioahi Goiriciy Kranju, Mariboru, Metkaviču, Nov. Ssdu, Ptujwy Sarajevu, Splitu, Trstu» Sprejema VlOge na kltjlžlce in feKoČl jSKJK Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnih paplrjev, račttn protl ugodnemu obrestovanju. 3**$% valut in dovoljuje vsakovrsftsie Kredite. ¦W* wr* PW HT* I**»od»j» spečke dlx»žaYjriazi?edne loter»ije. dila, sta se babica in^Claudette neko- liko odinaknili in se živahno pomen- kovali o nekem važnem vprašanju. »Ne, babica«, je šepetala deklica, »to bi bilo vsiljivo«. »Čemu neki«, je mrmrala vdova, »uverjena sem, da ga bo veselilo«. In ker ju ie radovedno gledal, je stopila babica k njemu: »Gospod«, prične, »vi ste že bili tako dobri napram nam in dovolim si to zJorabiti in vas prositi še neke usluge ... Kasno je in vi imate dolgo pot, če nameravate k večerji ... Na- pravili bi nama veliko veselje, ko bi hoteli pokusiti naš kolač . . . Kaj ne, Claudette?« »Da, babica, samo bo gospod slabo večerjal in domagagotovo pričaknjejo«. »Ne, nihče me ne pričakuje«, od- govori Boinville, misleč na restavracijo. kjer je običajno obedoval sam in mrk, »prost sem, toda . . .* Obotavljal se je še, gledajoč v radostne pomladne oči Claudette; po- tem je hipoma z neobičajno odločnostjo vzkliknil: »Dobro, sprejmem brez ovinkov in z veseljem!« »Tako je prav«, meni stara dama vzradoščena . . . »Kaj sem ti rekla, Claudette? . . . Pripravi brzo mizo in potem greš po vino, a jaz se vrnem k svojemu kolaču . . .« Claudette je živahno ko martinček odprla veliko omaro. Iz nje je pri- vlekla rdeče obrobljen prt, potem ser- vijete. Kakor bi trenil. je bila miza pogrnjena. Deklica je prižgala sveCe in odšla, medtem ko je vdova, sedti počasi lupila kostanje, ki jih je imela v naročju in jih razpostavila na mar- morju peči. »Kaj ne, mala je živahna in ve- sela?« je pravila ravnatelju . . . »Je moje veselje ... Jasni mi starost ko muren na stari strehi ...« — In po- vzela je zopet in pretresala kostanje. — »Borna večerja bo, toda večerja, ki jo ponudimo iskrenega srca, in potem vas bo to spominjalo domačije, kaj ne?« Claudette se je bila vrnila, zardela in nekoliko zasopla, dobra gospa je prinesla kadečo in dišečo juho in sedli so k mizi. Med to čvrsto osemdesetletno vso čvrsto starko in to mlado, tako šaljivo in nepokvarjeno deküco, pred tern prtom, ki je diSal po lilijah, v tej skoraj kmečki okolici, ki ga je nepre- stano spominjala minulih stvari, je Hubert Boinville napravil vso cast juhi. Polagoma se je ogrel in se domače pogovarjal, zabavaje se nad Saljivimi opazkami Claudette in smeje se kot otrok ob besedah narečja, ki jih je babica vpletala v svoje stavke. Od časa do časa je vdova vstala In šla v kuhinjo nadzorovat svojo med- ied. Končno ie prišla, zmagoslavno držeč kozico, na koji se je dvigal kolaČ v lepih zlatorumenih oblikah in okusno dišeč po pomaranCah. Nato so prišli na vrsto kostanji, praženi na peči in že prhki v svojih počenih in zgubanih lupinah. Stara dama je vzela iz omare steklenico fignoletta, domačega likerja, Žganega z lahkim vinom in žganjem; potem je, medtem ko je Claudette spravila mizo v red, mehanično posegla po pletenju in sedla kramljaje poleg peči; toda pod učinkom prijetne toplote in likerja je kmalu zadremala. Clau- dette je postavila svetilko sredi mize; Hubert in mlada deklica sta bila tako skoraj sama med Stirimi očmi in Clau- dette, po naravi vesela in razigrana, je skoraj sama vodila razgovor. (Dalje prihodniič,) Odgovorni urednik: Lie. Edvard šlninlc. Izdaja in tiska: Zvezna Uskarna v Cellu. Opozoriteu! Društvo stanovanjskih najemnikov opo- zarja vse svoje Clane, da lahko poravnajo, kateri so zaostali na članarini istodo 20. 11. t. I. od 11.—12. ure pri blagajničarju g. Je- lenu,detektiv,policijskoposlopje,vrata St. 7, II. nadstr., ali pa pri tajniku g. Lahu, Breg št. 20, ob popoldanskih urah, kakor tudi pri g. Korenu, pekarna, Gosposka ul. 3tev. 3. Dobe se tudi vse tozadevne infoi- maclje. 2-1 ODBOR. Jgdransha hapfea, podružnica Cclje iače pridnega, vestnega in inteligentnega tekača OJ Prednost imajo reflektanti z mešč. Solo. Na stanovanje s posebnim vhodom se sprejme takoj boljSi gospod ali gospodična event. tudi s hrano. Naslov v upravi. 1 Štev. 519/23. .E%ciZfjLjL2l.S« Mestno kopališče v Benjamin Ipav- čevi ulici je počenši s 23. tm. odprto vsak dan, izvzemši nedelje in praznike od pol 10. ure dop. do pol 6. ure zvečer. MESTNI MAGISTRAT CELJSK1, dne 25. svečana 1923. 2upan: dr. Hrašovec s. r. P A L li A K^i^čuk potpe tr>iKe i t\ po tpl ate !lllllllll!l|Jil!il!lllll!lllllill!S!lll!l!lliyilillliUllllllll1lili!iMtH^ I Prednosti IJCeneje I If? in J^ IT znatno &L trajnijc i mk nego od koze! 1 BVarstvo^fl H proti viagi U ^^^i mrasa! ^^ Dame katerim izostaja ali popolnoma izostane mesečno perilo, naj so brez skrbi. Jaz pomagam in ščitim njih zdravje in pri- našam novo veselje do 2ivljenja. Ob!a- stveno preizkušeno in potrjeno. Obrnite se takoj na 1345 K* Fesa 26~13 Hamburg A 118. Papenstr. 95. Due učenki se sprejmeta za izdelovanje kravat pri Drago Cerliroi, industrija kravat, Celje, Glavni trg I7. 2—2 Učna doba eno leto. 370 3000 fi nagrade dotičnemu, ki izsledi storilce, kateri so na mojem posestvu v Liscah štev. 55 vlomili v stanovanje ter odnesli odeje, koce, zglavnike, pernice, posteljno in drugo perilo, označeno s črko M. ali U. Fr^anc Ut*chy tcgovec w Celju. t Raaepisana J^ v Uradnem listu St. \ 9 z dne 22. februarja tl. v zdravilišču Dobrna pri Celju za sezijo 1923 trcpovina O> z tnaBivni pa*e&mcfi (bazar). 81ov. društvo ,Napoleon' v Celju naznanja vsem svojim članom in somišljenikom, da se vrši v nedcljo, dne 4. tnarca 1923 ob pol 3. uri popoldne v čitalnici Narodnega doma v Celju društveni V. letni redni občni zbar s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in prečitanje zapisnika občnega zbora 1922. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika in računsklh revizorjev. 4. Poročilo knjižničarja. 5. Nove volitve. Absolutorij sedanjemu odboru. 6. SJučajnosti. Vstop je dovoljen članom, članicam in po njih vpeljanim tovarišern in tovarišicam. Sigurna udeležba je častna dolžnost; izgovora naj ne bode. Odbop Slovensbega dništva „Napoleon" v Ceijn. OtuoritBU Njashe obrti? Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril začasno Na okopih St. 1 preje Šolska ul., krojaško obrt in izdeluiem vsa v to stroko spadajoča dela solidno ter po dnevnih cenah. Se priporoča z odličnim spoštovanjem Alojzs Spur Prisfno sSiwo^ko, r»&am, čaj, medic. konjak in vse specerijsko blago po zmernih cenah kupite psr»i tvrdki w m Ludovih Feteh, Celje ¦M mm (zrawen dawkarije) Al Fw Nakup dežeEnih pridelkov! Stroji 1172 24-21 za obdelovanje kovin«! ^______________ pločevine in lesaj ä«»ä*«.iä kakor tudi Iransmlstje, plugs, OrOQ]6 motorji In mlatilni stroll eo stcblno v zalogi pri Karlo Jelzbacher d. d. ZAGREB, Vlaška ul. 25, TeL4 90. Generalno 2astopstvo: Zimmermann-Werke, Chemnitz, A. B. C. Motoren- Ges. Wien. — Guntramsdorf, Artur Hauser & Co., Schweissanlagen.