St. 213
jkheja, izvifmSl pondeljek, vsak AsiSkcga St. 20, L nadstropja pisma se ne sprejemajo, rokoj prof. F. Peric. — Lastaik ti®k, iraJa za mesec L 7.—, 3 mas i a inozemstvo mesečno 5 lir
MftlM gfflaa i gitiflil Ont« curoft cnlaigffl
o V

Pitak 5. septembra 1924.
Posamezna številka 20 cent*
LetniK xlia

11-57
cOINOST
Posamezne številke v Trstu In okolici po 30 ecnt — Oglasi te raftmtfo v Urokosti cm koloo« (72 mm.) — Oglasi trgovcev la obrtnikov mm po 40 čast osmrtnice, satavak, poslanic« ta vabila po L 1.—, oglati denarnih uvodov mm po L 2. — MsH oglasi po 30 cent beseda, najmanj pe L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije ae pošiljajo izključno uprav« Edinosti, v Trste, aOca sv. Frančiška Asiškega Štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva te oprav« li-ŠJ.
«Piccola» je silno vznemirila vest, da je italijanska delegacija za razmejitev med Italijo in Jugoslavijo zahtevala, naj bodo vse postaje, skupne za prevozno trgovino z Jugoslavijo, na jugoslovenskem ozemlju. * Piccolo» enostavno ne more verjeti, da bi se bila italijanska delegacija pokazala tako abotno ter da bi zahtevala, naj bodo vse rečene postaje na tujem ozemlju. Ce se je to res zgodilo — pravi «Piccoio» — bi že morali vprašati italijansko delegacijo. kateri so bili vzroki ki so jo sklonili, da je zahtevala nekaj, kar predstavlja z vseh' vidikov jasno in očitno škodo za naso državo. O gospodarski škodi — pravi tržaški list — ni treba niti govoriti, kajti vsaka mednarodna prevozna postaja da predstavlja majhen rudnik v neprestanem proizvajanju, ki privlačuje k sebi vse, ki so interesirani.
PiccoJo» ne priznava niti morebitnega ^Jcevanja na vojaške interese, ki de morali biti nad gospodarskimi. Da je
stvom je precej omajano stališče «Pic-cola» napram vprašanju, ki je v razgovoru.
Glede Postojne pa menda niti ni treba naglašati od naše strani, da moramo že radi položaja naše narodne manjšine le želeti, da se ta metropola velikega dela naše tržaške pokrajine čim lepše razvija in utrja gospodarski in socijalno. V interesu našega položaja bi bilo zato, če bi Postojna osiala mednarodna obmejna postaja. Nikakor pa ne moremo hoiteti tega iz razlogov in namenov, ki so tržaškemu glasila v prvi vrsti na srcu. Postojna bodi lepa, razvijaj se in procvitaj kot važno središče velikega dela slovenskega ljudstva v italijanski državi 1 Nikakor pa ne — kakor bi hotel tržaški list — kot «pred-straža» in nekako žarišče poizkusov za raznarodovanje našega ljudstva! Proti temu se upiramo mi in z nami gotovo tudi Postojnci sami. Pa tudi razsodni Italijani ne morejo pritrjati temu, ker tako odkrito izražanje pohlepa po raznarodovanju tega ozemlja more — kakor smo že gori na-
, -----.	. .	t- k? J glasili — le kvariti položaj naše države
sklicevanja na vojaškes interese, k. da b. 8 rizadevanjih za uredbo sosedskega morali bit, nad gospodarskim,. Da je dr P P med j	in jugoslavijo v obo-
žava obveščena, cesa ji je treba za izda tro . .
obrambo, za to ji treba — vzklika tržaški Ust — vse kaj drugega, nego je kaka mednarodna prevozna postaja dva kilometra
od meje.
Ha HussollnUa nI bil Men atentat
RIM, 4. V Rimu se je razširila vest, da Dalje pripoveduje «Piccolo», da jugoslo- ^jj v nedeljo izvršen napad na ministr-
venska komisija sprva ni hotela sprejeti italijanskega predloga, da bi bil Rakek mednarodna postaja. Končno pa je vendar — privolila. Ko se je svoječasno — ko so Italijani zapustili Logatec — mednarodna postaja premestila v Postojno, je ta poslednja hitro občutila neizmerne koristi, ki jih donašajo obmejne prevozne postaje tet se je začelf. izredno razvijati gospodarski in demografično. Temu primerno se je razširila tudi postaja v Postojni, pa tudi v bližnjem Prestranku za nakladanje prevoznega blaga. Zgradilo se je v Postojni tudi več hiš za civilno italijansko prebivalstvo, ki se je priselilo tjakaj.
Postojna je od tedaj — nadaljuje «Pic-colo» — postala prava oaza, predstraža italijanstva, v toliki meri, da je postojnski župan nekega dne izjavil bojazen, da utegne italijanski živelj v nedolgem času Številno nadkriliti slovanskega. Z novim dogovorom, s premestitvijo mednarodne obmejne postaje na Rakek, se pa zruši vse to stanje, ki sta ga ustvarila vztrajnost in patrijotizem «inteligentnega funkcijo-narja, ki pa ni več v službi». Postojna bo zopet ena navadnih postaj med tolikimi diugimi, na katerih se vlaki ustavljajo, kolikor je pač potrebno, da potniki izstopajo in vstopajo. Poleg gospodarske škode pa bo trpelo tudi najizdatnejše sredstvo za italijansko prodiranje na obmejno ozemlje, obljudeno cd drugorodcev!!
< Piccolo» omenja še govorico — ki pa da je zelo osnovana —, da je predlog za namestitev mednarodne obmejne postaje na Rakeku prišel iz vojnega ministrstva ter da so predstavniki finančnega, carinskega in železniškega oblastva pritrdili brez drugega. Tako da se vse omejuje na vojaške kriterije, ki so pa včasih «neverjetno prožni». Ker je stvar življenske važnosti za c-naše interese na meji», zahteva « Pic-colo», naj dajo popolno pojasnilo tisti, ki so se udeleževali pogajanj. Zaključuje: po našem prepričanju je ta konvencija težka pogreška, ki se ji posledice skoro pokažejo, ali vendar prepozno, da bi se dalo še kaj popraviti.
Ta izvajanja v tržaškem glasilu, v kolikor so le stvarna ter razpravljajo o do-tičnem dogovoru kot zgolj gospodarskem in železniško-tehničnem problemu, beležimo brez pripomb.
Tržaško glasilo pa se ni pri ocenjevanju tega vprašanja omejilo samo na gospodarsko in železniško-tehnično stran. Saj to je ravno preznačilno za te italijanske kroge, da ne morejo o nobeni in tudi najvažnejši gospodarski stvari razpravljati strogo •stvarno in ne da bi mešali vmes svojo politiko. Iz nekaterih stavkov v «Piccok>vih» izvajanjih je dovoljen celo zaključek, da mu tudi pri tem gospodarsko tako važnem vprašanju politični nameni v prvi vrsti težijo dušo.
V svojem naspretstvu proti premestitvi obmejne mednarodne postaje iz Postojne na Rakek pošilja «Piccolo» v boj argument, da je Postojna kakor obmejna mednarodna postaja postala «oaza», mogočno sredstvo za prodiranje italijanstva na ono -— kakor priznava tržaški list sam — slovansko ozemlje. Ravno tu pa je «Pic-colo» zelo nepreviden. S svojimi političnimi ekskurzijami le kompromitira na eni strani svojo borbo za Postojno pred svetom onkraj državne meje. Na drugi strani pa more njegov krik s tolikimi koristmi, ki jih je imela Postojna od svojstva mednarodne postaje, le vzpodbujati jugoslovanske kroge, da skušajo te koristi nakloniti Rakeku, svojemu ozemlju!
Interesantno je tudi, kako «Piccolo» z nekako odkrito grenkobo beleži govorico, -— ki pa se mu zdi zelo verjetna — da je vojno ministrstvo, ki zahteva na Rakeku mednarodno obmejno postajo ter dostavlja nekako ujedljivo, da so vojaški kriteriji »včasih neverjetno elastični». Denimo, da »o res vojaški krogi, ki zahtevajo tako uredbo iz zgolj vojniških razlogov. Toda na drugi strani je dejstvo — ki ga beleži
jestransko korist.
skega predsednika Mussolinija, ko se je vračal iz Badia San Salvatore. Vest je prispela na rimsko borzo iz Genove in je takoj neugodno vplivala na tečaj državnih papirjev, ki so izgubili nekaj točk. Včeraj pa se je vest o napadu zanikala. Kako je prišlo do glasov o atentatu, razlaga današnja « Tribuna ».
V nedeljo se je ministrski predsednik Mussolini vračal iz Badia San Salvatore v avtomobilu proti Rimu, kamor je dospel ob 20. uri. Oko-li 21.30 ure, t. j. kako uro pozneje za Mussolinijevim avtomobilom, sta privozila po isti cesti do Radicolani dva avtomobila. Pozneje se je ugotovilo, da sta bila to avtomobila last tvrdke O. M., ki ima v Bresciji tovarno avtomobilov. Avtomobila sta vodila Pietro Anselmi, zastopnik omenjene tvrdke v Rimu, ter mehanik Umberto Carloni. Pietro Anselmi je vodil avtomobile v Rim, da jih tam odda svojim klijentom. Na cesti med Radicolani in Acquapendente je nekdo izstrelil iz puške več strelov proti drugemu avtomobilu, ki ga je vodil šofer Carloni. Ena krogla je zadela v šipo, sicer bi ne bil šofer niti zapazil napada, ker ni vsled močnega ropota avtomobilov niti slišal streljanja. Tedaj sta šoferja z vso silo pognala avtomobile ter ušla napadalcem.
Ker je nekoliko prej vozil po* isti poti Mussolinijev avtomobil, se je pomotoma razširil glas, da je bil izvršen atentat na Mussolinija. _
Razdor med liberalci In fnSIsil
M veča
Reorganizacija liberalne stranke — Giolitti stopi v opozicijo?
RIM, 4. Širši odbor fašistovske stranke bi bil moral že včeraj sklepati o odno-šajih med fašisti in bojevniki. Toda to vprašanje je bilo zopet odloženo in sicer bržkone na današnji dan. Verjetno je, da se odbor ne mara prenagliti z razsodbo proti fašistom, ki so se udeležili zborovanja bojevnikov v Aseisi, ker bi morebitna izključitev vseh teh fašistov še bolj oslabila položaj fašistov.
Polemike radi Mussolinijevih izjav se Še vedno nadaljujejo. Tudi «Corriere della Sera» je pričel zopet napadati Mussolinija, predvsem pa radi grožnje, da bo iz opozicije napravil steljo za šotore črnih srajc. «Popolo d'Italia» odgovarja, da je Mussolini gotovo dobro pomislil, predno je izgovoril te besede in radi tega toliko več tehtajo. Mussolinijev opomin — meni glasilo ministrskega predsednika — je popolnoma na mestu; kajti opozicija, kateri je Mussolini 3 mesece dan za dnem ponujal sporazum, je zavrnila oljčno vejico.
Neapoljski «Mattino» pravi, da je vsako delovanje liberalcev s fašisti izključeno in liberalci bodo morali pričeti z reorganizacijo stranke; kajti dandanes ne odločujejo več ideje, tradicije in programi, ampafe število včlanjenih mož.
Tudi glavno glasilo liberalcev «Gior-nale d'Italia* priznava, da postaja razdor med liberalci in fašisti vedno večji in z Mussolinijevem mostom na čolnih (Musso-linijeve izjave) ga ne bo mogoče premostiti. «Ni dovolj, da držijo fašisti roke v žepu, treba je tudi, da ne tiči v teh rokah orožje, ako hočemo vzpostaviti mirno sožitje, kakor si ga želijo liberalci*.
« Tribuna* poroča, da se v parlamentarnih krogih vedno bolj širi glas, da bo prešel bivši ministrski predsednik on. Giolitti v opozicijo. Včeraj da se je zopet razširila vest, da se Giolitti ne bo udeležil zasedanja zbornice. Fašistovski listi zanikajo te vesti.
Grožale Notteotfiini ženi
RIM, 4. Iz Fratta Polesine poročajo, da prejme Matteottijeva žena skoro vsak dan kako anonimno grozilno pismo. Samo od Mat-teottijevega pogreba do danes je prejela Velia Matteotti kakih 40 takih pisem. Pisma pravijo,
____________ _______ ___ ^	naj Matteottijeva žena pazi, da je ne bo za-
tudi v Piccolo/izrecno — da"so'"namreč jdeIa ista uso^,a ka,kor njenega moža, in naj
pritrdili vojnemu ministrstvu tudi pred- j UpjS!teJa	teh P1SC™' . .	......
stavniki finančnih, carinskih in	^a^atteottijevi
obla štev, tore, krogi, ki ne presojajo stvari Današnji *Mondo» poroča, da je sodnijsko Z Zgclj militaričnih vidikov. S tem dej-1 oblastvo vprašalo, ali se ie Matteotti kdai po-
nesrečil in si pri tem pokvaril kako rebro; kajti edino na ta način bi se dalo razlagati dejstvo, da je imelo eno rebro okostja, ki so ga proglasili za MatteoKijevo, nekak žulj. Matteottijeva žena in njegova mati sta izjavili, da se ne spominjata, da bi se bil Matteotti kdaj ponesrečil. Ta izjava je toliko bolj važna, ker govori v prilog trditvi nekaterih listov, da je bila od takozvanega okostja samo glava Matteottijeva. _
Radii ne miruje
Napad na čehoslovaškega in romunskega zunanjega ministra
BEOGRAD, 4. (Izv.) Opozicija, posebno pa Pašičevi in Pribičevičevi pristaši, je prepričana, da bo morala sedanja vlada podati ostavko, ker so Radićeve zahteve nesprejemljive.' Po mnenju opozicije delajo radičevci za tem, da se pripravi teren za proglasitev samostojne hrvatske republike ali vsaj da dobijo lastnega bana in polagoma tudi lastno vojsko. Kakor hitro bi bila uprava na Hrvatskem popolnoma v rokah radičevcev, bi ti proglasili samostojno Hrvatsko ter jo prijavili Društvu narodov.
Brez dvoma so te vesti jako pretirane. Na drugi strani pa je gotovo, da povzroča Radič Davidovičevi vladi velike težkoče. V svojem glasilu «Slobodni dom» je Radič napadel dr. Beneša in romunskega zunanjega ministra Duco ter ju imenoval nasilnika. Ravnotako napada Radič notranjega ministra, kervje prepovedal shod HRSS v Makarski in s tem postavil HRSS izven zakona.	__
Rodit (ostri poveljnik rftie armade
PRAGA, 4. Današnji «Rijen», ki inia notorične zveze s čsl. diplomatskimi krogi, objavlja vest, da je boljševiški vojni komisar imenoval Stjepana Radića za častnega poveljnika IV. rdeče armade Polkom te armade je poverjeno varstvo sedeža sovjetske vlade, staro slavnega Kremla.
«Rijen» smatra, da mora imeti sovjetska vlada v Radića izredno veliko poverenje; kajti to visoko boljševiško odlikovanje je bilo dosedaj podeljevano le članom sovjetske vlade ati pa velikim komunističnim organizacijam le za posebne zasluge za komunistično gibanje. Tem večjo pozornost zasluži, da je bil Radić odlikovan že v naprej: njemu je poverjena organizacija komunističnih revolucij na Balkanu. K sedanjim prilikam in k nemirom na Balkanu se je sedaj z Radičevim poslanstvom pridružila še nova opasnost.
«Rijenova» vest je vzbudila v Pragi veliko pozornost. V političnih krogih se jo spravlja v zvezo z izjavami ministra Beneša v Ljubljani, ki je prav z naglasom poudarjal naraščanje boljševiške nevarnosti na Balkanu.
Muslimani napadli dobrovoljce in ubili 2
BEOGRAD, 4. (Izv.) Muslimani so v Bosni napadli vojnoobvezne dobrovoljce, ki so se vračali od prisege, ki so jo podali kralju pri selu Radomiru in Bukovici Muslimani so pozvali dobrovoljce, naj vsklikajo Radiću in Spahu. Ker niso hoteli dobrovoljci tega storiti, so pričeli muslimani streljati nanje. Dva dobrovoljca sta bila ubita.
V Beogradu prevladuje mnenie, da je odgovoren za napad Ha san Miljković, ki ga je insceniral, da se maščuje radi zaušnice, katero je nedavno dobri v zbornici.
Obisk poljskih parlamentarcev
BEOGRAD, 4. Vlada je dobila danes obvestilo, da nameravajo poljski parlamentarci vrniti letošnji poset jugosloven-skih poslancev na Poljskem. Podrobnosti njihovega prihoda še niso določene.
Poljaka odlikovanja jugoal. veljakov
BEOGRAD, 3. Poljska vlada je odlikovala z redom poljske vojaške konfederacije zunanjega ministra dr. Marinkovića, pariškega poslanika dr. Spalajkoviča, bivšega upravnika dvora Nenadiča in vseuči-liškega profesorja dr. Jbvanoviča.
Kongres slovanske agrarne omladine v Ljubljani
MARIBOR, 4. (Izv.) Na svečan in prisrčen način so bili.sprejeti na mariborskem kolodvoru slovanski gostje, ki se udeležijo kongresa slovanske agrarne omladine v Ljubljani. Na kolodvoru so jih pričakovali minister na razpoloženju Ivan Pucelj, dopisnik češkega dnevnika «Venkow>, zastopnik čehoslovaške agrarne omladine ing. Črnogorski ter zastopnik bolgarske agrarne omladine Zaharjev. V imenu mariborske občine je pozdravil goste župan Grčar. V imenu gostov je odgovoril bivši bolgarski minister Obov, ki se je zahvalil za sprejem. _______
Pred novimi nemiri v Albaniji
BEOGRAD, 4. Iz Albanije prihajajo vedno bol) vznemirjajoče vesti, da je prebivalstvo silno ogorčeno na vlado Fan Nolia. Posebno nejevoljni so v vojski. Pričakuje se, da izbruhnejo zopet nemiri.
JuBUfikncijn treh bolj*evikov t Moskvi
MOSKVA, 4. Revolucionarno sodišče v Moskvi je zaključilo danes proces proti trem ravnateljem sovjetske intendance v Čeljabinsku, lci ao obdolženi, da so ukradli poverjena jim državna skladišča. Vsi trije so bili obsojeni na smrt* Štiriindvajset ur
So razglasitvi obsodbe so bili ustreljeni na vorišču zapora, v katerem so bili že več časa zaprti v svrho sodnijskega zasliševanja.
Vprašanje mani pred Dnfitiii narodov
Za mednarodno ureditev njihove zaščite
ŽENEVA, 4. Na včerajšnji plenarni seji Društva narodov se je začela glavna razprava o poročilu dosedanjega delovanja sveta in drugih organov Društva.
Kot prvi govornik je nastopil viskont Ishi (Japonska), ki se je predvsem ob obletnici grozne katastrofe, ki je zadela njegovo domovino, zahvalil zastopnikom držav, ki so takrat priskočile Japonski v njeni hudi tiri na pomoč.
Za njim je stopil na govorniško tribuno drugi delegat Anglije in znani helenist v Oxfordu, prof. Gilbert Murray, ki je načel vprašanje pogodb za zaščito narodnih manjšin. Poročilo sveta govori predvsem o vprašanju postopanja; gre tu za udejstvi-tev neizpodbitno pravičnega načela, ki da pa predstavlja z druge strani dosti težkoč pri njega izvrševanju. Tuja država da se ne sme umešavati v notranje posle druge države za zaščito kake manjšine, do katere more gojiti posebne simpatije. Vendar pa obstoja temeljno dejstvo: Obstojajo narodne manjšine in te manjšine ne bodo nikoli zadovoljne, dokler se ne bodo čutili njih člani prave državljane države, v kameri živijo.
Z ozirom na,način postopanja Društva narodov v tem vprašanju je prof. Murray omenil slučaj Bolgarske in Grčije, ki sta preteklega leta na lastno pobudo zaprosili za posredovanje sveta za ureditev medsebojnega izseljevanja, ki se razvija na njunih mejah. Ker pa je prišlo kljub obstoječim tozadevnim dogovorom med obema državama do krvavih incidentov, upa govornik, da se bodeta prizadeti vladi na novo spravili,za skupno postopanje ter se zatekli k svetu Društva narodov po pomoč.
Govornik je izrazil željo, da bi svet v ugodnem trenutku poročal o načinu, ki ga misli uvesti za zaščito manjšin v Turčiji: temeljni razlog naj bo v interesu prizadetih manjšin. In je zaključil tako-le:
«To pravično postopanje z manjšinami se ne sme niti deloma nariniti državam, tudi najšibkejšim ne. Mora biti ideal, priznan od vseh članov Društva narodov, izvirna dolžnost vseh, priznana z duhom medsebojne simpatije».
Ta izjava angleškega delegata je napotila načelnika grške delegacije Politisa, da
Solun In okolica poplavljeno
Hudourniki odnašajo drobnico — 2etev uničena
SOLUN, 4. Nad mestom se je utrgal oblak. Vsled silnega dežja je udrla voda v stanovanja, urade in skladišča. Tudi v okolici Soluna, kjer so se spremenile ceste v prave hudournike, je zaznamovati ogromno škodo. Več hiš se je razsulo. Iz mesta prihajajo v varne kraje okolice begunci. VEpanonisu je ubila strela nad 200 ovac. Še večje število drobnice so odnesli hudourniki. Vsa žetev pokrajine je uničena. Število človeških žrtev ni še dognano.
Spopadi na grško-bolgarski meji
SOFIJA, 4. Bolgarska brzojavna agencija javlja: Dne 1. septembra zvečer so prekoračili 4 grški vojaki in 1 civilist bolgarsko mejo z namenom, da odvedejo na grško ozemlje čredo ovac. Zapazili so jih bolgarski stražarji ter jim zaukazali, da se predajo. Grški vojaki so otvorili proti stražarjem ogenj. Po kratkem boju sta bila ustreljena dva grška vojaka, medtem ko se je ostalim posrečilo zbežati. Imenovana je bila posebna komisija, da preišče dogodek in izsledi krivce.
Špansko odlikovanje Masaryka in BeneŠa
PRAGA, 3. Po obvestilu tukajšnjega španskega poslaništva je kralj Alfons podelil predsedniku Masaryku in zunanjemu ministru dr. Benešu veliki križ reda Karla III. To odlikovanje je najvišja stopnja najvišjega španskega reda in se podeluje le državnim poglavarjem.
Meščanska volna no Kitajskem
Ukrepi zaveznikov v svrho zaščite lastnih državljanov
WASHINGTON, 4. Glasom zadnjih poročil iz Pekinga koraka Sum Jat Sen proti Shanghaiju z močno armado. Izkrcali so se mornarji velesil, da ščitijo interese svojih podanikov. Časopisi poročajo, da je sklenila vlada Zedinjenih držav koncentrirati vse svoje razpoložljive vojne ladje ob kitajski obali v svrho čuvanja ameriških interesov. Tujci, ki se nahajajo v Šangaju, so jako vznemirjeni, kajti v mestu se gradijo barikade. Ker se bojijo vstaje domačinov, so formirali lasten bataljon prostovoljcev. Poveljnik francoskih pomorskih edinic v Orijentu je prejel povelje, da takoj ukrene potrebne korake ter osi-
je orisal razvoj odnošajev med Grčijo in|^"ra življenje m imetje francoskih poda-Bolgarsko, v kolikor gre tu za ureditev nil^ov v Sangaju m njegovi okolici
vprašanj obmejnega prebivalstva.	Po	P»ha,a,očih iz New Yorka,
. . .	.	j so se izjalovili vsi posredovalni napori,
Politis je prepričan, da je neobhodno da se poleže meščanska vojna na Kitaj-potrebno, da ne zgubi red za zaščito na- skem. V bližini mesta Nauking so izbruh-rodnih manjšin značaja, ki mu ga dajejo nili srditi boji. Tudi general Lu Jung San obstoječe pogodbe. Gre za vprašanje jav-|Se bliža Šangaju, da ga obkoli.
nega notranjega prava, za katero mora	-
biti porok Društvo narodov. Na »oben | JpJg^,, umj^g gjgggg „ JJp,,,^
način ne gre tu za diplomatsko vprašanje, ni to vprašanje odnošajev med dvema državama, tako da si bi ena izmed njiju prilaščala pravico umešavanja v notranje posle druge ter hotela na ta način zago-
V Gibraltarju se sliši grmenje topov
PARIZ, 4. «Matin» je prejel iz Madrida naslednje poročilo: Direktorij je izročil časnikarjem uradno obvestilo, ki pravi, da
toviti usodo prebivalstva, do katerega čuti napada sovražnik z vedno- večjo srditostjo vez skupnega pokoljenja. Taka politika bi j španske postojanke v Maroku. Ukrenilo prej rodila slabe sadove in ne bi prav nič se je vse potrebno, da se izpraznijo naj-4---—	——bolj ogrožene postojanke. Za osiguranje
doprinesla za zaščito narodnih manjšin in za vzpostavitev mednarodne sloge. Ljudstva, ki bi bila zaščitena le po inozemskem posredovanju, bi imela zoprno življenje pod gospodstvom vlad onih držav,
prometnih zvez in oviranje sovražnikovega prodiranja je potrebno znatno število svežih čet.
LONDON, 4. Iz Gibraltarja javljajo: Stre-
v katerih živijo. «Je radi tega dolžnost Ijanje španske artilerije, ki operira v le-sveta Društva narodov — je zaključil Po-1 Vem odseku španskega teritorija, je slišati litis —, da po svojih močeh prepreči, da; v Tangerju in celo v Gibraltarju. Poroče-bi vprašanje manjšin postalo politično valeč «Westminster Gazette» piše, da vprašanjetvorijo zadnji porazi prvo etapo za splošni Po nekaterih ugovorih švedskega dele- umik Špancev, ki bodo zasedli le obrežno gata dr.ja Nansena radi nedostatkov v po-! črto med Opartelom in Melillo. ročilu o delovanju Društva, je dopoldanska | PARIZ, 4. De Rivera se je razgovarjgtl seja zaključena. Na koncu popoldanske: s kraljem o nastalem položaju v Maroku, seje je predsednik Motta sporočil, da se Posledica tega razgovora je bila, da je bo danes in jutri razpravljalo o vprašanju, kralj podpisal ukaz, ki odstavija generala zaščite in splošne razorožitve in da je med današnjimi govorniki vpisan tudi MacDo-nald.
Grunda, poveljnika španskih čet v Maroku. Na njegovo mesto pride general Cueip.
DNEVNE VESTI
Pomembnost lastninske pravice za kmeta
Izvajanje zakona o omejitvi lastnine je sicer ustavljeno. Ker pa moramo biti pripravljeni na to, da pride zopet kak tak dekret, četudi z ublaženimi določili, je umestno, da Še nadalje opozarjamo, koliko škode donaša zlasti kmetskemu prebivalstvu tako omejevanje razpolaganja z zemljiško lastnino.
Često se dogaja n. pr„ da mora kmet vsled elementarnih dogodkov kaj podreti, (izkopati, zasuti ali posekati les za novo zgradbo. Mari naj se potem. Če mu je bilo to dovoljenje od-rečeno, prepira morda leta, medtem pa čaka s svojo družino brez strehe, ali naj, kar mu je ostalo, prepušča nadaljnemu opustoše vanju po elementih? Za praprostega kmeta, ki živi le ob svojemu delu, je v veliko breme že to, če mora radi vsake malenkosti vlagati pismene vloge. Sam ae pozna italijanskega jezika. Občinski tajnik je morda preobložen z drugim delom. Potem mora v mesto« da mu kak pravnik napravi profojo in kak arhitekt načrt. To bi se moglo tudi pri najmanjšem kmetu zgoditi večkrat na leto. Koluco časa bi bilo izgubljenega s tem in bi gotovo stalo ve£ sto lir. Naravna posledica temu bi bila, da bi poljedelski pridelki podražili, kar ne bi škodilo le kmetu, ampak tudi drugim stanovom. Poleg tega pa le negotovost, ali ne zaukaže vojaška oblast, naj «e kak predmet podre in da se taka možnost vpiše v zemljiško knjigo na stroške posestnika. Ali se more ori vsem tem kmetu zdeti vredno, da bi svoi«
gospodarstvo preurejal po izkustvih novih Časov? Ko se že mora stremiti za tem, da se hipotekarne obremenitve kmetov omejajo kolikor le možno, potem pa ne gre, da bi se ga spravljalo tudi ob brezpogojno potrebni osebni kredit. To pa bi se v resnici zgodilo, če bi se kmetu omejile lastninske pravice. Kmet ne bi nudil tudi nikakega jamstva za osebni kredit, kadar ga potrebuje za zboljšanje svojega gospodarstva. Posledica bi bila, da bi gospodarsko najvažnejši objekti propa-. dali.
V splošnem javnem interesu je torej, da se ohrani kmetu ustavno zajamčena lastninska pravica. V slučaju pa, da je kaka omejitev potrebna, naj se ta določi le v neogibno potrebni meri in po rednem postopku, pri katerem naj bo kmetu dana možnost, da brani svoje opravičene zahteve.
Terjatve in dolgovi
med avstrijskimi driavljmii in italijanskimi državljani novih pokrajin.
Neki naš Čitatelj — tudi v imenu nekaterih svojih prijateljev, ki so prizadeti po zadevi, katera je omenjena v naslovu — nam piše:
«Pred fremi meseci je bilo naznanjeno v Vašem uglednem listu, da je koncem maja minil rok za naznanitev «BodenkreditsIo«e» in tudi katerih l^t. Sedaj pa se govori, da je treba naznaniti vse vrednostne papirje brez razlike. Ker je Se minil rok, so oni, ki jih niso naznanili, v veliki zadregi. Prosi se uredništvo, naj nas znova obvesti, katere papirje je treba naznaniti. Sliši se, da jih je tudi v Trstu mno-
ga, ki niso naznanili in da bodo prosili vlado cm rok poda4jša.»
Z ozirom na ta dopis smo se obrnili na tukajšnji overilni in poravnalni urad (UHicio di vertfica e compensazkme) za pojasnilo. V omenjenem uradu so nam izjavili, da dosedaj ni nikake nove odredbe glede naznanitve ali podaljšanja roka, ki je bil določen do 31. maja 1924. Do tega roka so sprejemale naznanila podružnice Bastca cTOtalia v Trstu, Gorici, Puli, Zadru in Tridentu. Po 31. maja pa omenjena banka ne sprejema več naznanitev. Ker pa je tukajšnji overilni in poravnalni urad doznal, da so mnogi izmed prizadetih zamudili omenjeni rok ali sploh opustili predpisano naznanitev, sprejema ta urad sam še nadalje naznanitve. Seveda ne jamči, da bodo jte zakasnele naznanitve veljavne. To bo odvisno od tozadevnega sklepa upravnega odr-bora overilnega in poravnalnega urada. Lahko pa se tudi zgodi, da vlada naknadno podaljša rok, kar bi bilo z ozirom na zamotanost te zadeve zelo priporočljivo, ko pač mora biti vladi na tem, da varuje interese svojih novih državljanov. Za vsak slučaj priporočamo, naj tisti, ki niso prijavili obveznic < Bodenkredila* in «Zentraiamt der deutschen Sparkassen« v omenjenem roku podružnicam »Banka d'Ita-Ba», storijo to sedaj pri overilnem in porav: nalnem uradu (Ufficio di verifica e compensa-zione, Prefettura. soba št. 17).
Tudi na vprašanje, katere ^obveznice je treba naznaniti, so nam odgovorili v imenovanem uradu, da ni nikake nove odredbe. Na podlagi tega ostane torej v veljavi, kar smo poročali pred tremi meseci (točno 25. aprila t. L). — Prijaviti je treba torej sledeče vrednostne papirje:
A.) 1. 4% Pfandbrief der Central-Bank der deutschen Sparkasesn.
2.	4Vi% Pfandbrief der Central-Bank der deutschen Sparkassen.
3.	4% Bank-Schuldverschreibung der Central-Bank der deutschen Sparkassen.
4.	4Yi% Bank-Schuldverschreibung der Central-Bank der deutschen Sparkassen.
5.	4% Kcmunal-Schuldverschreibung der Central-Bank der deutschen Sparkassen.
6.	4Vi% Komunal-Schuldverschreibung der Central-Bank der deutschen Sparkassen.
B) 1. 5% Staats-Domanen-Pfandbriefe Em. 1866.
2.	4% 50 jahrig-Pfandbriefe in Gulden Em 1881.
3.	4% 50 jahrig Pfandbriefe in Gulden Em. 1888.
4.	4% 50 jahrig Pfandbriefe in Gulden Em. 1893.
5.	4% 50 jahrig-Piandbriefe in Kronen Em. 1906.
6.	4% 65 jahrig-Pfandbriefe in Kronen Em. 1910.
I.	4Vi% 65 jahrig-Pfandbriefe in Kronen Em. 1912.
8.	3% Pramienschuldverschrerbungen
Em. 18SC.
9.	3% Pramienschuldverschreibungen
Em, 1911.
10.	4% Kommunalschuldverschreibungen Em. 1911.
II.	4Vn% Kommunalschuldverschreibungen
Em. 1912.
12.	4% Kommunalschuldverschreibungen in Krooezi und Francs Em. 1912.
13.	4¥*% Industriekreditobligationen Em. 1912.
14.	4%lA Industriekreditobligationen Em. 1914.
Piizadeti naznaniki morajo dokazati, da so bili v posesti naznanjenih vrednostnih papirjev vsaj od 4. novembra 1918. m da so vsaj že 10. avgusta 1921. bivali na ozemlju pokrajin, ki so bile priključene k Italiji in so prej pripadale k Avstriji. (To se dokaže s potrdilom, ki ga izda županstvo). V razglasu, ki ga je tedaj objavil overilni in poravnalni urad v uradnem listu *Osservatore Triestino» je bilo poleg tega rečeno še sledeče:
Dalje mora imetnik dokazati, da so bili ti vrednostni papirji svoj čas pravilno prijavljeni v smislu okrožnic glavnega civilnega koraisa-rijata za Tridentinsko Benečijo od 8. aprila
1921.	ter odlokov civilnega komisarja za Julijsko Krajino od 4. decembra 1921. in civilnega komisarja za Zader od 24, decembra
1922.	Glede vrednostnih papirjev, ki niso bili prijavljeni, morajo imetniki dokazati, da so jh posedovali pred 4. novembra 1918. To lahko storijo s potrdilom o nakupu, s potrdilom o vložitvi papirjev pri kakem kreditnem zavodu ali s kakšnim drugim dokumentom, ki ga italijanski urad za poravnavo v sporazumu s prizadetimi zavodi prizna za zadosten dokaz.
Na tukajšnji prefekturi se nahaja tudi urad za mirovne pogodbe (Ufcficio Trattati di pace). Ta urad sprejema prijave vseh terjatev, ki jih imajo italijanski državljani napram avstrijski državi. V nedeljo smo priporočali, naj naznanijo tudi obveznice melioracijskega posojila vojvodine Kranjske. Danes ponavljamo to priporočilo vsled tega, ker je pogodba med Italijo in Jugoslavijo glede terjatev in dolgov zelo splošna in se bodo vršila nova pogajanja za končno rešitev tega vprašanja.
Iz vsega povedanega sledi, da je v interesu vsakogar, ki ima kakšnekoli terjatve izražene v avstro-ogrskih kronah, da jih skuša uveljaviti pri poravnalnem in poveiilnem uradu (Prefettura, soba št. 11) ali pa pri uradu za mirovne pogodbe (soba Št. 17). Na ta načm bodo vsaj omenjeni uradi opozorjeni na terjatve in interese novih italijanskih državljanov, ki bi bili drugače morda pozabljeni in prišli tem lažje ob veljavo.
Stranke sc sprejemajo v obeh omenjenih uradih vsak delavnik od 11—12.
IZ ORGANIZACIJE POLIT. DRUŠTVA «EDfNOSTI» V TRSTU. Vsi ©m, kf so prejeli od tajništva tukajšnjega političnega društva vprašaJne pole, se naprošajo, da jih potraejo »popolnjene s potrebnimi zahtevami m navedbami.
Tajništvo potit. (k. «Edfooeti» ▼ Tnl«.
Invalidi, stariM, vdove in airofte ▼ vojni padlih, katerim ni še sistematizirana pokojnina, so vabljeni, da se priglasijo na pokrajinske odbore tržaškega političnega društva «Edi-nost» s potrebnimi tozadevnimi listinami in podatki v svrho pospeševanja rešitve, in sicer:
Iz tržaške pokrajine na odbor polit, društva ♦Edinost» v i rstu (3) v uL S. Francesco 20, I.;
iz Istrske pokrajine na odbor polit, društva •EđfnosU za Istro v Trstu, via Lavatoio 1, I.
tz Goriške na odbor tržaškega polit, društva •Edinost* za Goriško, Gorica ,via G. Carducci št. 7.
Tajništvo pol. dr. «Edinost» v Trata.
Eksekvatur ameriškem koando. Ministrstvo za zunanje stvari je podelilo z dnem 20. avgusta 1924. g. Herbertu F. Pearson eksekva-tur za izvrševanje službe v Lee konzula Zedinje-
nih držav v Trstu.
tečaj t ijiiMM JugosL finančno nuntatrstvo je odredilo, da sc razen v Beogradu osnujejo geometerski tečaji tudi r Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu. Tečaj se bo ■vršil v Beogradu in Sarajevu na srednji tehnični šoH, v Ljubljani in v Zagrebu pa na vseučilišču. Letos se sprejme v tečaj 25 kandidatov, prihodnje leto pa 35. Frekventanti dobe štipendije po 700 dinarjev mesečno.
Popravek, Naprošeni smo, da priobčimo:
V	ladjedelnici bratov Đenussi v Rovinju so spustili te dni v morje novo obrežno ladjo z dvema jamboroma (trabaccolo) z imenom Margherita. Ladja je vpisana v tržaškem pristanišču, V italijanskih listih je rečeno, da je ta ladja last g. Ruggero Loca. To ni točno. Ime lastnika je Ruggero Lokar.
Bruiv *ne vesti
M. D. P. Trst Danes točno ob 20. uri redna
odoborova seja. — Predsednik.
Hazena. V nedeljo, 7. t. m., ob 9. uri zjutraj se bo odigrala na igrišču S. D. «Adria» prijateljska hazenaška tekma med Hazena-od-sekom MDP - Opčine in Hazena-odsekom MDP - Trst. Vabimo si. občinstvo, da v obilnem številu poseti to športno prireditev.
Iz tržaškega živSSenia
Umrl je v mestni bolnišnici otrok Daneu, o katerem smo poročali v včerajšnji »Edinosti®, da se je oparil z vrelo vodo.
Prepir v družini Zasebnica Adele Lenar-duzzi, stara 36 let, stanujoča na Vrdeli št. 145, se je sinoči sprla s svojim možem. Prepir se je končal s tem, da ji je mož zasadil nož v levo roko. Ranjenko so prepeljali v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v IX. oddelek.
Težka nesreča na jadrnici. Na jadrnici «Sal-vatore*, ki je zasidrana ob pomolu Venezia, se je zgodila včeraj po noči težka nesreča. — Pomorščak Ivan Valentič, star 41 let, stanujoč v Puli, je siapil v temi na šibka vrata. — Vsled njegove teže so se vrata udrla in je tako padel v notranjost jadrnice. Zlomil si je par reber. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico. kjer so ga sprejeli v X. kirurgični odelek.
Tatvina v javnih skladiščih. Pred enim mesecem je izginilo iz javnih skladišč v prosti luki sedemnajst površnikov v vrednosti 4200 lir. Dogodek je bil naznanjen policiji in na podlagi preiskav so bili včeraj aretirani trije uradniki, uslužbeni v omenjenih skladiščih, ki so imeli baje svoje prste vmes.
Blazna ženska v Rncolu. V Rocolu je bilo včeraj ob prvih jutranjih urah vse pokoncu.
V	hiši št. 1095 je namreč zblaznela zasebnica Katarina M., stara 45 let. Nekaj časa je letala okoli hiše in vpila, da so privreli ljudje skupaj. Potem pa je vzela dolg kuhinjski nož v roke ter kričala, da si bo prerezala vrat. In res bi bila kaj takega storila, če bi jo ne prijeli nekateri moški ter jo razorožili. Vendar pa jim je. nato ženska zbežale v kuhinjo ter si tam razbila na obrazu dve stekleni posodi. — Prepeljali so jo v mestno bolnišnico.
Slike iz starega mesta. Nepravi policisti oropali in pretepli španskega pomorščaka- V starem mestu se je pred nedolgim časom zgodil slučaj roparskega napada, ki pa prihaja Šele sedaj v javnost, ker ga je policija držala tajno, da bi ne zgubila prave sledi za storilci. Evo, kako se je zgodil napad: Trije Kalabre-ž$, ki so bili do sedaj vedno po ječah, in sicer Gaetan Porzio, star 40 let, Salv a tore Fama, star 27 let in Salvatote Minardi, star istota-ko 27 let, so bili v dobrih odnošajih z neko Marijo Del Seno, staro 28 let, stanujočo v uL Punta del Forno št. 2 v starem mestu. Ker so poznali žensko še vz prejšnji časov, jim tudi to pot ni bilo težko, da so jo vprašali, če jim hoče pomagati, tako, da bodo na zelo lahek način prišli do denarja. Ženska je bila seveda zadovoljna s to ponudbo, in tako so se domenili, da bo ona zvabila v svoje stanovanje kakršnegakoli človeka, samo da ima denar, ter ga obdržala v stanovanju čez noč. Kakor so se domenili, tako so tudi storiti. — Nekako pred tremi tedni se je res ženski posrečilo, da je vlovila v svoje mreže nekega ŠpanAega pomorščaka, katerega ime nam ni znano, ter ga zvabila v svoje stanovanje. — Okoli polnoči je nekdo potrkal na vrata. Ženska, navidezno vsa prestrašena, je šla brž odpreti, in noter so stopili oni trije Kalabieži. Dejali so, da so policisti in da imaio na^og aietirati Španca, češ. da ma razne grehe na vesti. Ko je sfisal Špa-mc to obtožbo, je preobledel od straha. Jcc-ljaje se je izgovarjal, da je nedolžen, Toda vse mu ni nič pomagajo: moral je iti z navideznim policisti. — Kalabreži so ga peljal v neko samotno ulico pri Sv. Justu. Tam so nenadoma planili vsi trije nanj ter mu vzeli listnico s 500 lirami. Potem pa so ga še pošteno pretep: li; nato so zbežali brez sledu. — Španec ni naznanil takoj dogodka policiji, ker je mislil, da so bili oni tolovaji res policisti. Šele čez par dni, ko so ga drugi, katerim je bil povedal dogodek, prepričali, da je šlo za gol roparski napad, je šel na policijo in naznanil zadevo. Policisti so se podali takoj na delo in te dni se jim je posrečilo vloviti vse tri Kalabreže in jih spraviti v zapor v ulici Coroneo. Tud ona ženska je bila aretirana.
terim me bodo i—li fcaj poUndati; krma je vsa uničena in ljudje nimajo sred rt« v, da fat
si kupovali drage krm«. Res žalostan postaja položaj za nate ljudstvo« na eni strani nešteto vedno in vedno večjih davkov, da se že nobeden več ne spozna v njih, an sedaj še taka toča, tako da ljudje po pravici s strahom gledajo v bodočnost. Tudi vse poti. so strahovito razdrte, ker je ogromna množina toče zajezila vse kanale tako, da je voda iskala drugih odtokov; razdrte so dalje vse njive, voda je odnesla vso rodovitno zemljo in v več krajih tudi še ne izkopan krompir s seboj.
Radovedni smo, v koliko se bo vlada ozirala na prošnje posestnikov pri odpisu davkov? Naša poslanca pa prosimo, da storita vse, kar je mogoče za naše ubogo ljudstvo.
Pdslovilni večer akad. fer. družtva «Adrija»
v Gorici. Poslovilni večer fer. društva «Adrija» „v Trg. domu v Gorici je nekaj, česar se mora udeležiti vsak, ki ga tarejo vsakdanje skrbi. Tu se dobi najboljši lek proti vsakdanjim skrbem in nadlogam, posebno pa proti dolgočasju. Za vse je preskrbljeno. Pazite, da ne
¥[>zabite! Zapišite si: «Dne 6. t. m. moram v
rg. dom na ples akademikov, s seboj moram pripeljati najmanj dva dobra znanca!*
Iz triaike pokrajine
Postojna. Resigniral je na notarsko mesto v Postojni dosedanji notar g. Jakob Kogej in je tamkaj po velikih zaprekah imenovan za notarskega namestnika g. dr. Fran Penko, prvi in še edini slovenski notarski kandidat, ki je pod novim režimom začel in dovršil notarsko prakso in izpit. G. notar Kogej je bil med vojno dve leti konfiniran, češ da je duševni voditelj stranke srbofilov v Postojni. Enako sovražnost je doživel tudi pri novih oblastvih. V poseben greh se mu je štelo v novih razmerah, da ga je Avstrija preganjala, ker je bil v Narodnem odboru in v najkritičnejšem Času predsednik Čitalnice, ker je bil v zadnjem občinskem zastopu po zaupanju vseh strank najdelavnejši Član, kakor prej nad 10 let, in ker je do zadnjega časa uradoval slovenski
za stranke in obiastva. Trpljenje, delo in postojnski klima so poslabšali njegovo itak šibko zdravje, zato je kot edini notar in najstarejši koaspetent prosil za notarsko mesto v Vo-loskem, a ga ni dobil. Zaradi bolezni je imel daljši dopust, ki je pa sedaj potekeL Zato se je moral vdati sili razmer in resignirati na svoje mesto.
DAROVI
V počastitev spomina tov. drja Klementa Juga daruje en dolžnik 50 lir za Dij. Matico.
Mali oglasi
V ZGONIKU št. 13 se prodajo: lovska puška dvocevka, mlad pes daksel in dvovprežen
1123
voz.
SLUŽKINJA, poštena in pridna, se išče. Plača po dogovoru. Via Coroneo 13, vrata 9.
1124
REVMATIZEM
V vsakem slučaja trganja, uba danja, revmatizma in sličnih bolezni sta se do sedaj še najbolj obnesla liker in cacbei Godina, ki se uporabljata že nad 30 let z največjim uspehom. Sestavine tega izdelka čistijo kri in one elemente, ki so povzročitelji gori imenovanih bolezni. Liker Godina lahko zavživa vsakdo. Le oni, ki imajo šibek in ©bčutlji" želodec naj rabijo ta izdelek v suhi obliki i. s. Cachets Godina.
Oba izdelka sta specijaliteta lekarne «Alla Madonna della Salute*, Trst, Campo S. Giacomo in se dobivata v vseh lekarnah.
BABICA. avtorizirana, sprejema noseče. | Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba, j Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Sla- i vec. Via Giulia 29	968
14—15-LETNO dekle, iz Vipavske, za hišna dela, sprejme takoj mala slovenska družina v Trstu. Ponudbe pod «Poštenost» na uprav-ništvo.	1122
Zlato, srebro, krone, platin, zobovje
kupuje
Zlotorno Albert M
Trst, Via Mazzlni 46 (25)
Trst - vic Arttsil 9 - Ji A
Izvršuje preizkušnje vsaKe vrste.
Posebno ugodni pogoji za pregledovanje mleka.
JETiKA
Izdelek, ki je napravljen na podlagi kreozota, ki ne peče, ni zoprn, ki ne škoduje želodcu in ki je vporaben proti pljučnici in jetiki, bi moral veljati za idea no zdravilo. To p*, je »Creofosfolacto-U, ki ga izdeluje lekarna «Alla Madonna della Sa-lute», Trst, Campo S. Giacomo. «Crco-fosfolactol« da ono moč, ki je potrebna za kljubovanje bolezni. Ž njim zavžije organizem one snovi, ki pospeši'jejo ozdrav ljenje. «Creofosfo!r.ctol» se dobiva v v h lekarnah.
Borana poročila,
ogrske krone...........0.0280	0*0310
Avstrijske krone.........0.M17	00S 27
Češkoslovaške krone .......67.50	68 —
tilnerji .............2900	30.20
leji ...............11.46	12.--
merke..............—-—	—.—
dolarji.............. 2255	22.75
francoski franki..........121.—	121.50
švicarski Iranki..........427,—	429.—
angleški fanti papirnati......101.60	101.80
Beneujske (vojncčkodninskel obveznice . .	84.0-2
znliana voz^a cena za vse vlake
Poslano*} 534
V SLOVO!
Naznanjam, da sem moral resignirati na 6voje notarsko mesto v Postojni, ker ga ne morem obdržati iz zdravstvenih in drugih vzrokov, m ker ne dobim podaljšanja zdravstvenega dopusta in tudi ne drugega notarskega mesta, dasi mi pristoja.	,
Ob slovesu se najiskrenejše zahvaljujem vsem prebivalcem postojnskega okraja za brezizjemno, trajno, popolno zaupanje v moje 15-letno uradovanje. Teika mi je ločitev ravno v sedanjih hudih časih, a tolažim se z zavestjo, da izide iz moje prakse prvovrsten mlad naslednik.
Pozdravljam vse in vsakogar tac z zagotovilom trajnega spomina kličem vtem: Srečno! z Bogom!
Notar JAKOB KOGEJ.
Ker se pri odhodu zaradi boieami in sedaj tz drugih vzrokov nisva mogla osebno posloviti, storiva to tem potom in srčno pozdravljava vse svofe prijatelje in zaance, do katerih ob drživa trajno ijabezen« spomin in sočutje ter jim kličeva: Zdravo! pogumno do srečnejšega svidenja!
JAKOB in JULIJA KOGEJ V Maribor«, dne 3. septembra 1924.
Odhod posebnih vlakov iz Trsta 7.40, Nabrežine 8.35, Prošeka 8.50, Gorice 7.50, Opčine 9.05, Sežane 9.20, Divače 9.40, Št.
Petra 10.20, Bistrice 10.10.
zraižsaa vstopnina
•J Z«	pod tem naslovom odgovaria
U toliko kolikor ma nh« vatm.
1žt □ooddoooddddddo o □ a d □ d d do n'anaapaooa □□□□□□□ □ O □ O
Vesti z GoriSkeg*
STRAŠNA NEVIHTA S TOČO NAD IDRIJO
V torek, dne 2. septembra dopoldne si gotovo ni nihče mislil, kakšna strašna nevihta bo še isti dan, kajti vreme je bilo enako kakor že več prejšnjih dni, megleno in le redko je posijalo solnce skozi oblake. Proti poldnevu pa se je nebo bolj in bolj jasnilo in krog ene ure je solnce tako pripekalo, da si je vsakdo mislil, da tako ne bo trajalo dolgo.
Kmalu se je nebo zopet stemnilo in velikanski oblaki so «e začeli zbirati na severo-zapadu in se pomikati v smeri nad Idrijo. Okrog tretje nre je že bila malone popolna tema. Crcz Razpotje in Kanomljo se je videlo« da že dežuje; kmalu je tudi tukaj padlo nekaj kapljic; nato pa se je vstda toča, debela kakor orehi, in pacala neprestano nad četrt ure. V hipu je bilo belo, kakor pozimi, tako, da niti najstarejši ljudje ne pomnijo kaj enakega. Toča je ležala nad 4 prste na debelo v mestu in okolici ter po vseh bližnjih hribih. Povzročena škoda je zelo velika; pobitih je na tisoče šip; tudi na strehah je napravila toča veliko škodo. Pridelki so pa sploh vsi uničeni, razen žita, katerega prideluje le nekaj večjih posestnikov in katero je bilo 2e spravljeno. Popolnoma je uničena koruza, fižol, zelje, repa, pesa, korenje itd. Dalje je uničeno vse sadje; drevesa stoje gola kakor pozimi, uničena je tudi otava, katero radi vednega dežja ni bilo mogoče spraviti pod streho. To je letos že šesti slučaj, da je padala v Idriji toča, seveda do sedaj še nikdar v taki množini in tako debela kakor ta usodni dan. Posebno so prizadeti oni, ki redijo prašiče, ka-
BAN
Glavni sedež Podružnice
Ustanovljena leta 1905.
BV« Lit, 15.000.000.— popolnoma vplačana. z TRST, Via S. Ni©ol6 9 (Lastna paiača). ABBA21A — FIUME — MIjlAiMU — ZA
Eskomptira trgovske menice. Daje predujme na blago, vrednostne papiri
jamči italijanske kredite v Jugoslaviji in Jugoslovenske kredite v Italiji ter eskomptira tozadevne akcepte.
Otvaria akreditive za nakup blaga. Inkasira menice in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge
valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije, v Urah is DtoarfUi ter |Ui obrestni* najbolje po d©»©*oru. — Sprejem«
knjižice ter |Ui obrestuje po 4 */• netto.
o a
DpDOODDDDODDaOPPDOOPOOOOPPDanaDaDDnaDanPDD
□ PO
ai □.
a j □! □ i o j D
D
O
O
:
o □ j
□
i
D!
□
□ □ □ □ □
□i D j
□ (
PODLISTEK
W. CoUinsi
£REZ IJAEHA
018)
«AH mi je se bi poredali, fospo4?» f« ^ Jal gostilničar.
Gospod Khke se je obotavljal bi «ato rekel: •Toda ne vem. če fre previti to *tf°dbo- <"» mož ali ajegovi svojci is žive, bi morda ne ei-deli radi, da drugi o tem znaio. Vse, kar morem ja/z povedati, je to, da m« je moj ote r strašnem položaju rešil življenje. Mladi ćastmk je na to zapustil službo in deželo In od tedaj ga ni već vsdeL Bilo bi »res čudno, če bi bO ta Vanstone tati moi, čudno, če bi —••
Prekinil se je, he je bolel ramo w>pet reji •mlada damc». Gostižmčarjeva žena je pnHa in gospod Kake je predstavil eeoja vprašanja višji avtoriteti.
•Ali veste kaj o gospodu Vanstonejo, ki stoji tu v tujskem seznamu? Ali je star mož?»
•Slabo že izgledaj je odgovorila ženska. Star pa ni, kapitan.*
•Potem pa ni oni, katerega jaz mislim. Morda je njegov sin? Ali imate kakšno damo pri sebi?
Gostilničarja je vrgla glavo nazaj ta njene ustne so se zaaičijSvo zaokrožile.
•Ima hišno upravitelpco pri sebi,* je rekla, •osebo srednje starosti, ki pa ni po mojem okusu. Morda	prav. toda >az ne morem
trpeti takih gizdalink v njenem položaju. Gospod Kirke je bil presenečen. •Morda pa sem se motil v hdU,» ?e rekel. «Aiinmta Sea - View ^Cottage bemerokoten
preddvor? »
•To ni «Sea - View, gospod! Vi govorite o Nortfa - Shangle; tam stanuje gospod Bygrave z gospo in nečakinjo, ki sta pa prišli šele da-nesTGoroa je vel&a in okrajno neokusno ob-Toda tfospica Wragge, ta je že dru-najlepie dekle, kar smo
gospica gačaa, gotovo je najlepše kdaj imeli v Aldborough
u. Rada bi
smo nh • vedela,
kdo so ti ljudje. Ali vam je znano njih ime, kapitan?«
•Ne, nikoli ga nisem slišal«, je rekel gospod Kirke neprijetno iznenađen.
Odklonil je gostilničarje v o povabilo na kozarec rekoč, da ga čaka v župnišču sestra.
Ko je Šel, je mislil sam pri sebi: -Bygrave! Sedaj vem toliko kakor prej. Ali sem osel!* je vzkliknil ter udaril s palico ob tla, oh mojem zadnjem rojstnem dnevu mi je bilo štirideset!*
Crez eno uro je prispel v vas s skromno cerkvijo, ob kateri se je naslanjalo župnišče. Vstopil je skozi zadnja vrata in dobil sestro pri dela v sobi.
•Kje je tvoj mož, Lizzia?* jo Je vprašal ter se vsede!.
«WiHiam je šel k bolniku. Toliko časa je Še hnel,» je dodala z nasmeškom, -da mi je pravil o oni mladi dami. Rekel je, da ne poide nikoli več s teboj v Aldborough, dokler ne bos soliden poročen mož*.
Umolknila je in pozorno pogledala brata, odložila delo in stopila k njemu.
/