ï®
Im
■co •in ici "o

90,6 95,1 95r9 INJ
Kdaj bodo spet zabrneli stroji?
Če imate presežek adrenalina
Št. 65/Leto 67/Celje, 17. avgust 2012/Cena
□
012/Cena 1,50 EUR
H H I-1	H HIŠE OKNA IGRATA
—	WaifâmaoUamal % Ef
^^k ^RH M ■	mm «««J- w
^H ^H	Trgovina JELOVER JSi»
I ^H ^H	Tel.: 03 5413 050 l J A,v.
■ ^^^^	Gsm:041209549	Ij
trgovina.celje@jelovica.si
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić
»Prisilka« za nov
začetek ali pot v neizogiben stečaj?
Nekoč zveneča imena s Celjskega. Je ali bo koga prisilna poravnava ohranila na trgu in ga popeljala v svetlejše čase?
Veliko ljudi v Marijinih svetiščih
Konoplja, nova rastlina zelene doline?

Na Dobrovi blagoslovili kar 74 traktorjev

Ceneje do gradenj

NA KOLESIH
Za odslužen avto vam plačajo
Tudi vi ste lahko spletno oko
116 ^
ZVESTI NAROČNIKI
Obiskali smo Robnikove v Lučah
2
NASA TEMA
NOVI TEDNIK
UVODNIK
Vmes jim
zmanjka
sape

i
BISERKA POVSE TAŠIĆ
Zakaj sploh prisilna poravnava v podjetju, če na koncu vsa tako in tako končajo v stečaju? Lastniki naj bi se menda okoristili, banke mencajo in zahtevajo vedno nove kupe papirjev za premostitvena in razvojna posojila, vodstva in nadzorni sveti neodgovorno odlašajo s priznanjem plačilne nesposobnosti ali prezadolženosti podjetij, ki jih vodijo ali nadzorujejo, ukrepa se prepozno in še bi lahko naštevali... Nekako v tej smeri. Vse zapisano vendarle ne drži, kar velja tudi za celjski konec. Kakšno znanilko pomladi, kot je na primer laški Pa-ron, imamo.
Na našem koncu v teh dneh poleg zloma polzelskega Garanta, ki ni zmogel zbrati desetkrat toliko denarja za »prisilko«, kot bi ga potreboval za prijavo stečaja, odzvanja predvsem podoba nedokončane obnove mestnega jedra, povezana z negotovo usodo zdaj že nekdanjega izvajalca CMC. Če podjetje v »prisilki« izgubi več kot milijon evrov težak posel, potem se povprečen človek pač vpraša, kaj mu sploh še preostane. Podjetjem, ki niso zmožna plačevati tekočih obveznosti ali so kapitalsko neustrezna, namreč banke ne dajo jamstev, zaprta pa so jim vrata do razpisov in posledično do novih poslov. Novih torej ne morejo dobiti, stare posle izgubljajo. Le še ena agonija, ki bo naposled pripeljala do stečaja?!
To, da se vlada loteva sprememb obstoječih pravil finančne prenove podjetij v težavah, je spodbudno. Čeprav se predlogi merijo z različnimi vatli, pač glede na interes vpletenih. V gospodarski zbornici tako prisilno poravnavo vendarle zagovarjajo, ker so prepričani, da pomaga podjetju ohraniti tiste mehke, a vendar ključne atribute, kot so blagovna znamka, omrežje poslovnih partnerjev, tržni deleži, reference. V nasprotju z njimi so obrtniki tisti, ki postavljajo enostavna, a neugodna vprašanja: »Se strinjate, da mi danes posodite 100 tisoč evrov, čez štiri leta pa vam vrnem le 50 tisoč?« Opozarjajo torej, da je »prisilka« za marsikaterega majhnega podi-zvajalca mikro družbe ali samostojnega podjetnika dejansko legalizirana kraja. Prav njim naj bi koristila predlagana enostavna prisilna poravnava, ki bi bila preprosto povedano hitrejša, cenejša.
Toda zdi se, da sta dva ključna problema tudi v predlaganih zakonskih rešitvah izpuščena. Prvič: kako preprečiti, da se posli med samim postopkom prisilne poravnave ne bodo izgubljali? Pri tem seveda odgovornosti ni mogoče naprtiti predvsem naročnikom poslov. In drugič: kako preprečiti, da podjetja ne bi zapadla v pogubno spiralo nezmožnosti plačevanja tekočih obveznosti ali zadolževanja, ko dolgovi nevarno presežejo njihovo premoženje?
V	prvem primeru je res tragično, da podjetja izgubijo že dobljene posle, ker na primer nimajo denarja za tekoče financiranje, s katerim bi kupili gorivo za delovne stroje na gradbiščih. Morda je rešitev preprosta in jo pozna marsikateri državljan, ki se loteva nakupa avtomobila in mu banka v podpis potisne še menico, s katero mu ob neplačilu obroka za poplačilo posojila pač zapleni premično in nepremično premoženje. Naj torej predsedniki uprav, člani nadzornih svetov in lastniki v vmesnem obdobju dogovarjanja z upniki in bankami jamčijo z vsem svojim premoženjem za pridobitev premostitvenih sredstev, s katerimi bodo ohranili in dokončali že dobljene posle. Le tako je mogoče upati, da bodo lahko v doglednem času poplačali upnike in nadaljevali poslovno zgodbo.
V	drugem primeru nam manjka kakšen SDK. Nimam v mislih nobene politične stranke, temveč že desetletja mrtev inštitut, ki preprosto ni dovoljeval nenadzorovanega trošenja in neplačevanja upnikom. Zagotavljanje likvidnosti in plačilne discipline - to sta tista nujna imperativa, o katerih bi morali govoriti. Zdaj se vsi ukvarjamo s pokopom slovenskega gospodarstva, ne pa s porajanjem novih podjetij in delovnih mest.
O bankah, ki rade delijo dežnike, ko sije sonce, in jih po vsaki sili želijo nazaj, ko pada dež, bi tudi morali kakšno reči v kontekstu prisilnih poravnav in stečajev. Bo tudi med bančniki kdaj kdo odgovarjal za potope tistih slovenskih podjetij, ki bi se bila lahko rešila tudi v času prisilnih poravnav, a se niso - prav zaradi njih?!
O dilemi »prisilka« ali stečaj je odveč razmišljati, če ne bomo prijeli bika za roge. Spremenili stvari torej tako, da bodo delovale. Sicer je boljše, da imamo samo hitre stečaje, ki bodo nekaterim zdravim jedrom podjetij omogočili preživetje v manjšem obsegu ter na novih zdravih poslovnih temeljih.
Propadli velikani
Žal se večina prisilnih poravnav, tudi na Celjskem, konča v stečaju, ko je delavcem in upnikom povrnjenega bore malo njihovega denarja.
Svetla izjema uspele oziroma tudi uradno veljavne prisilne poravnave je laški Paron, ki se je rešil, potem ko je v lastniško strukturo z denarnim vložkom vstopila Skupina Aha. Uradno je tudi potrjena prisilna poravnava za celjskega gradbinca, podjetje SGP Nova, čeprav je upravitelj lani izrazil kar precej dvomov, če bo »prisilka« res uspela.
Sicer so pri prisilnih poravnavah zelo različne izkušnje: za Ve-grad jo je prekinil novoimenovani direktor Boris Medved, ki je zahteval stečaj velenjskega gradbinca. Glede prisilne poravnave v šentjurskem Alposu je bil skeptičen tudi tedanji direktor Ljubo Osovnikar - vemo pa, kako sta končala oba nekdanja velikana. Pa Radeče papir, Ingrad ... skorajda je težko našteti vse, ki so se preko prisilnih poravnav še bolj obubožani znašli v stečaju.
Z veliko pritožbami in zapleti pripravljajo vse potrebno za potrditev prisilne poravnave v Rimskih termah, vemo pa, da je od 2. avgusta v postopku tudi eden zadnjih celjskih gradbincev, družba Ceste mostovi Celje. Kdaj bodo upniki glasovali oziroma kdaj bo prisilna poravnava tudi uradno potrjena, še ni jasno.
Poudariti je treba, da se prisilna poravnava vodi izključno v domeni navadnih upnikov. Zavarovani in prednostni upniki niso udeleženi v postopku.
PETEK
SOBOTA
NEDELJA PONEDELJEK
		"Vrï'* 1		"✓»•A		o	
17	mm	17	EO	»	31	17	311
ï Kako bo končal celjski gradbinec? (Foto: GrupA)
Teorija in praksa prisi
S prestrukturiranjem do preživetja ali le umiranje na obroke ...
Kaj je bolje: da gre podjetje, ki ne more poplačati polovice svojih dolgov, nemudoma v stečaj ali v prisilno poravnavo? Če minister za gospodarstvo Radovan Žerjav izjavi, da je treba prisilno poravnavo ukiniti »in prekiniti širjenje tega raka, ki razsaja po slovenskem gospodarstvu«, potem je jasno, da je s tem inštrumentom nekaj hudo narobe. Kot dodaja gospodarski minister, se nelikvidnost podjetij preko prisilnih poravnav prenaša na zdrava podjetja. Večina primerov na Celjskem kaže, da je res tako.
Če pogledamo uradno stran prisilne poravnave: Temeljno načelo insolvenčnega prava je reševanje dolžnika pred stečajem, če se ugotovi, da je sposoben in vreden saniranja. Ko to ni več mogoče, je zadnji korak oziroma rešitev stečaj. Insolventni subjekti predstavljajo v naši družbi velik problem zaradi neplačanih dolgov. Na trgu se vsak dan pojavi nekaj novih podjetniških subjektov, od katerih nekateri po določenem času ne uspejo več uspešno krmariti na gospodarskem področju, saj zapadejo v velike finančne težave, ko ne morejo več uspešno »pokrivati« svojih dolgov. Ključno je, da poslovodstvo pravočasno ugotovi težave in pripravi predlog za rešitev iz nastale situacije. Finančno prestrukturiranje lahko poslovodstvo podjetja, ki je v finančnih težavah, izvede preko postopka prisilne poravnave ali preko stečajnega postopka, torej se je treba odločiti, ali naj se podjetje prestrukturira ali ukine.
Sodni postopek med dolžnikom in upniki
Prisilna poravnava je postopek, s katerim se podjetje v težavah v okviru in s pomočjo zakonskih določil z upniki dogovori za drugačno ročnost in višino poravnave zapadlih in nezapadlih obveznosti. Prisilna poravnava je torej poseben sodni postopek med dolžnikom, ki je dlje časa plačilno nesposoben ali prezadolžen, in med njegovimi upniki. Omenjeni postopek poteka pred sodiščem z namenom, da se odpravi insolventnost oziroma
prezadolženost dolžnika. Navadno prisilno poravnavo predlaga dolžnik, ker meni, da bo z zmanjšanjem svojih obveznosti v prihodnje posloval pozitivno. Upniki za potrditev prisilne poravnave glasujejo zato, ker menijo, da bodo na ta način še vedno poplačani v večji meri kot v primeru takojšnjega stečaja.
Plačilno nesposobni ali prezadolženi
V slovenski ureditvi poznamo dva glavna razloga, zaradi katerih je mogoče predlagati prisilno poravnavo: insolventnost (torej plačilna nesposobnost) in prezadolže-nost. Insolventni dolžnik ni sposoben plačevati tekočih zapadlih obveznosti. Njegovo premoženje je morda večje od njegovih dolgov, vendar ga ni mogoče hitro unovčiti in zato ni sposoben poplačati
upnikov takrat. Prezadolženi dolžnik pa morda v nekem trenutku sicer še lahko sproti poplačuje svoje obveznosti do upnikov, vendar so njegovi dolgovi skupaj večji od njegovega premoženja in bo v bolj ali manj oddaljeni prihodnosti postal nelikviden. V praksi je insolventnost precej bolj pogost razlog za začetek prisilne poravnave kot preza-dolženost.
Prisilne poravnave na Celjskem
Leto začeti postopki prisilne poravnave
2007
9
2008
2
2009
2010
2011
2012
4
Vir: Ajpes Celje
Po uvedbi postopka prisilne poravnave sme dolžnik opravljati samo redne posle v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti in poravnavanjem svojih obveznosti iz teh poslov, če ni v tretjem odstavku tega člena drugače določeno.
Po uvedbi postopka prisilne poravnave dolžnik ne sme:
1.	razpolagati s svojim premoženjem, razen v obsegu, potrebnem za opravljanje poslov iz prvega odstavka tega člena,
2.	najemati posojil,
3.	dajati poroštev in avalov ali
4.	opravljati poslov ali drugih dejanj, katerih posledica je neenakopravno obravnavanje upnikov.
1
1
7
Garant brez prisilne poravnave v stečaj
Potem ko lastniki dvakrat niso potrdili predloga za dokapitalizacijo Garanta, je uprava na sodišče vložila predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave, in sicer brez načrta prestrukturiranja in revizijskega poročila.
Za dopolnitev, ki jo je seveda zahtevalo sodišče, so tako prvič kupili čas. Ko je 25. julija sodišče izdalo sklep o začetku prisilne poravnave, je bilo 117 delavcev že tri mesece brez plač. Tudi zato so nekaj dni predtem preko svojih zastopnikov zahtevali, naj se agonija konča, da bi preko zavoda za zaposlovanje ali jamstvenega sklada prišli do denarja za preživetje.
Vodstvo je za prisilno poravnavo obljubilo polovično poplačilo upnikov, zmanjšanje števila zaposlenih ter nadaljevanje proizvodnje - seveda ob primernem vložku lastnikov, dokapita-lizaciji torej, in s kreditom bank. Nič od tega se ni zgodilo, največji zaplet pa je, ker v Garantu niso imeli 30
tisoč evrov za plačilo predujma za prisilko - in sama direktorica je v ponedeljek podala predlog za stečaj. Ta je cenejši. Samo 3.700 evrov.
Gospodarstvo ne more več
Že od začetka je bilo videti, da ni veliko možnosti, da bi stečajni dolžnik zbral tisti denar, ki mu je manjkal, da ponovno zažene proizvodnjo. S tem se strinja tudi prisilni upravitelj Garanta Tomaž Kos, ki je omenil, da so se v polzelski družbi precej pozno odločili za prisilno poravnavo, čeprav niso imeli obratnega kapitala. »Lastniki bi morali hitreje odločati, kdaj in če bodo kaj dali. Sicer je zadnje vodstvo skušalo iskati rešitev, vendar je agonija v Garantu trajala več let.« V insolvenčni pisarni Tomaža Kosa trenutno vodijo eno prisilno poravnavo. »V sedanjem dogajanju, ko vodstvo podjetij tako pozno predlaga postopke prisilne poravnave oziroma noče priznati insol-
ventnosti, je prisilka skoraj nepotrebna. Bolje bi bilo, da se ta inštitut, podobno kot drugje po Evropi, odpravi in da se preko stečaja v podjetju poišče zdravo jedro, ki bi bilo sposobno nadaljevati delo,« je omenil Kos in dodal tudi svoje opažanje, da se večina prisilk konča s stečajem.
Zaprta vrata razpisov, brez bančnih jamstev
Kar se tiče trajanja postopka, je Kos povedal, da je to odvisno od ugovorov upnikov ali upravitelja ... »Če je vse normalno pripravljeno, se lahko postopek konča v šestih, sedmih mesecih - v nasprotnem primeru, kar se tudi večkrat dogaja, ko upravitelj ali upniki menijo, da ni pogojev za uvedbo prisilke, je seveda veliko dolgotrajnejši. Problem je, ker podjetja v prisilni poravnavi težko ali sploh ne morejo sodelovati na raznih natečajih in razpisih, sploh pa so v težjem položaju, ker ne dobijo bančnih jamstev.«
Tomaža Kosa je sodišče imenovalo za prisilnega upravitelja v Garantu. (Foto: SHERPA)
Tudi zato, opozarja Kos, gospodarstvo ne kaže nekega posebnega izboljšanja, saj so prispevki in davki čedalje večje breme in gospodarstvo ne zmore več. Vidi se, da smo ena najdražjih držav v Evropi, z visokimi prispevki na plače in tudi davki. »Tako bo podjetjem čedalje težje zagotavljati likvidnost,« se Kos strinja z napovedmi črnega scenarija.
ilnih poravnav
Statistični podatki celjskega okrožnega sodišča			
Leto 2011	prejeto	rešeno	nerešeno
INS-01	6	5	5
Do 31. 7. 2012	prejeto	rešeno	nerešeno
INS-01	5	3	6
Bolje »prisilka« kot stečaj
Na eni od okroglih miz, ki so jih organizirali v Gospodarski zbornici Slovenije, so ugotavljali, da je število začetih in potencialno novih insolventnih postopkov zaskrbljujoče tako za navadne, vse bolj tudi za prednostne upnike. Vseeno menijo, da je prisilna poravnava boljša rešitev kot stečaj, saj ohranja t. i. nematerialni del podjetja, ki ima tudi največjo vrednost - znanje oziroma »know how«, zaposlene, blagovno znamko, reference, mrežo poslovnih partnerjev ... na trgu in omogoča nadaljevanje poslovanja. Na očitke, da je prisilna poravnava v bistvu legalizirana kraja, v zbornici odgovarjajo, da upniki v postopku sodelujejo in tudi odločajo.
Hkrati so opozorili, da so stroški za začetek prisilne poravnave nepredvidljivi in previsoki - vstopni pogoji za začetek prisilne poravnave so sicer potrebni, vendar
Vir: Okrožno sodišče v Celju
morajo biti razumni in v praksi izvedljivi. Menijo, da se je veljavna ureditev, najmanj 50-odstotno poplačilo navadnih terjatev v največ štirih letih, v praksi izkazala za neuresničljivo rešitev, ki je povzročila dejansko blokado postopkov prisilnih poravnav in bistven porast stečajev. Hkrati so še poudarili, da bi bilo treba v postopkih vlogo lastnikov omejiti, vlogo upnikov pa povečati. »Spremembe trenutno veljavne zakonodaje so nujne in potrebne, vendar morajo biti premišljene in morajo dolgoročno dopuščati možnost razvoja sodne prakse,«
so opozorili na okrogli mizi, ki jo je vodila Velenjčanka Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS.
Ogorčeni obrtniki
V	obrtno-podjetniški zbornici (OZS) so ogorčeni zaradi stanja v državi, saj ta po njihovem mnenju ne deluje v smeri spodbujanja podjetnikov in obrtnikov. V malem gospodarstvu prisilni poravnavi nasprotujejo, ker da gre za krajo premoženja upnikov.
V	zadnjih nekaj letih jih je namreč kar nekaj propadlo, saj so poslovali s partnerji, ki jim niso poravnali dolgov, sami pa niso bili upravičeni do vračila davka na dodano vrednost (DDV). Podjetniki in obrtniki lahko svojo obveznost iz naslova DDV zmanjšajo šele po prisilni poravnavi ali stečaju dolžnikov, sami pa so zaradi likvidnostnih težav pogosto
Dolžnik mora upnikom v postopku prisilne poravnave razkriti svoj finančni položaj in poslovanje ter jim dati vse informacije, potrebne za presojo:
1.	ali je dolžnik insolventen,
2.	ali bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila takšno finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben,
3.	ali bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.
Stečajni postopek za pravno osebo je z zakonom urejen postopek, ki ima za posledico prenehanje pravne osebe z dokončnim izbrisom iz sodnega registra, seveda po izdanem in veljavnem sklepu o končanju stečajnega postopka.
Če predlagatelj v roku ne založi predujma za kritje stroškov postopka prisilne poravnave, sodišče ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka. Predujem za kritje stroškov določi sodišče, končno vsoto pa sestavljajo pavšalno nadomestilo za objave, znesek najnižjega nadomestila upravitelja ter pavšalni zneske za kritje drugih stroškov. Približno gre za 30 tisoč evrov predujma, medtem ko višina predujma, ki ga je treba zagotoviti za začetek stečajnega postopka za pravno osebo, znaša 3.718,60 evra.
prisiljeni prenehati poslovati že pred svojimi dolžniki, pojasnjujejo v OZ in opozarjajo, da za odpravo teh težav ni nujna sprememba zakonodaje, temveč zgolj pravilno izvajanje že obstoječe.
Spremembe v pripravi
Državni zbor je pred meseci že zavrnil spremembe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, zdaj pa so na ministrstvu za pravosodje in javno upravo spet začeli pripravljati spremembo zakonodaje.
Težav je v stečajni zakonodaji veliko, poenostavljeno pa gre za ugotovitve, da so postopki predolgi in prezapleteni; da omogočajo preveč pravniškega izmikanja; predvsem pa ni jasno določeno, kdaj mora poslovodstvo uradno razglasiti insolventnost. Zaradi vsega naštetega se stečajne mase podjetij, ki bi že dolgo morala na sme-
tišče zgodovine, manjšajo, upniki pa so zato poplačani še manj.
Število začetih postop-	
kov prisilne poravnave v	
Sloveniji v letu 2012	
Mesec	Število
januar	4
februar	4
marec	2
april	5
maj	3
junij	3
julij	9
Vir: Poslovni register Slovenije
Nova zakonodaja naj bi med drugim uvedla tako imenovano poenostavljeno prisilno poravnavo za samostojne podjetnike in mikro-podjetja, vsebovala pa naj bi tudi člene, ki bi omogočili prenos vodenja poslov insolventnega dolžnika na vplačnika novih delnic ob morebitni dokapitalizaciji.
Sicer pa glede na koalicijsko pogodbo namerava sedanja vlada občutno skrajšati inslovenčne postopke po vzoru ZDA, Nemčije in Avstrije. Z nadaljnjo reformo stečajne zakonodaje želi tudi bolj zaščititi nekdanje zaposlene in izboljšati položaj upnikov. »Predvsem pa bodo morali pristojni organi dosledno izvajati nadzor nad potekom postopkov ter delom upraviteljev v postopkih insolventnosti,« je še zapisano v koalicijski pogodbi.
URŠKA SELIŠNIK
Trenutno v Sloveniji potekajo postopki prisilne poravnave v 25 podjetjih, stečajnih postopkov pa je skoraj 1.200. Lani so neuspešne poravnave, ki so se nato končale s stečajem podjetja, trajale v povprečju pet mesecev in pol oziroma 166 dni, kar je malo manj od leta prej in precej manj od leta 2009. Če pogledamo trajanje prisilnih poravnav v celoti, vidimo, da se jih največ konča v pol ali tri četrt leta, takšnih, ki trajajo po leto do dve, pa je dobra petina.
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Ceneje do gradenj
V sredo je začela veljati novela Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki znižuje višino odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Z novelo se bo odškodnina ob tem odmerila le od tlorisa objekta in ne več od celotnega zemljišča. Spomnimo, da smo tudi v Novem tedniku večkrat pisali o visokih odškodninah, ki so jih na osnovi starega zakona plačevali investitorji.
Novela je v slovenski javnosti dvignila veliko prahu. Prvotni predlog je namreč predvideval popolno ukinitev odškodnin, kar so predlagatelji kasneje dopolnili z amandmajem, v katerem so odškodnine ostale za najkakovostnejša kmetijska zemljišča z bonitetno oceno nad 50. Višino teh odškodnin pa so
nekoliko znižali. V strokovnih vrstah so večkrat opozarjali na možnost razprodaje najboljše kmetijske zemlje, ki jo bo lahko omogočil nov zakon. Koalicijske stranke pa so nov zakon zagovarjale predvsem, ker naj bi z njim pospešili konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Novela prinaša črtanje odškodnine za zemljišča, ki imajo boniteto nižjo od 50. Za tlorisno površino se bo po novem zakonu štela tlorisna velikost stavbe na stiku z zemljiščem v skladu s predpisom, ki ureja projektno dokumentacijo. Če tloris objekta leži na parcelah različnih bonitet, se za vsak del tlorisa kmetijske rabe upošteva pripadajoča boniteta. Odškodnina se ne bo odmerila zaradi spremembe namembnosti
v postopkih izdaje dovoljenj za gradnjo, ki se nanašajo na rekonstrukcijo ali odstranitev objektov po predpisih, ki urejajo graditev objektov, za gradnjo nezahtevnih objektov po predpisih, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost, za spremembo namembnosti objektov po predpisih, ki urejajo graditev objektov, in za nadzidavo objektov.
Investitorji, ki so že plačali odškodnino zaradi spremembe namembnosti na podlagi starega zakona, imajo pravico do vračila. Zahtevo za vračilo lahko vložijo v šestih mesecih od uveljavitve zakona.
Obenem se odškodnina ne bo odmerila za gradnjo kmetijskih objektov, ki so uvrščeni v skupino nestano-vanjskih kmetijskih stavb, ter za gradnjo gradbenih inženirskih objektov, ki so uvrščeni v skupino cevovodov, komunikacijskih omrežij in elektroenergetskih vodov.
URŠKA SELIŠNIK
Smreka v stečaju?
Že nekaj časa je znano, da je v hudih likvidnostnih težavah tudi podjetje Smreka iz Gornjega Grada, zdaj pa sindikalisti zatrjujejo, da je vodstvo proizvajalca lesenih in vrtnih hišk že vložilo predlog za stečaj.
Že minuli mesec so imeli v podjetju kar nekaj težav z izplačilom plač, tako da se je formiral stavkovni odbor, ki sicer akcij ni začel, je pa spremljal položaj v podjetju. V Smreki, ki je v preteklosti preživela burne čase, zdaj pa je njen lastnik Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, je zaposlenih samo še 37 delavcev. Direktor je Gorazd Venek, ki je pred časom povedal, da imajo doma trenutno dela dovolj in da se ves čas prilagajajo povpraševanju, ki narašča. Že takrat je Venek opozoril, da bodo na usodo podjetja v veliki meri vplivale odločitve in želje lastnikov. Smreka pa je edino večje podjetje v Gornjem Gradu, ki je nekdaj dajalo kruh bistveno večjemu številu zaposlenih.	US
Korošec ostaja
V torek je v javnosti precej odmevala vest, da naj bi nadzorni svet zreškega Uniorja na nočni seji s položaja predsednika uprave razrešil Gorazda Korošca, ki se mu stolček maje že od afere Vodušek in Gaberc, pri čemer naj bi na njegovo mesto kot vršilca dolžnosti imenovali Darka Hrastnika. Korošcu se bo sicer mandat iztekel novembra.
Položnice brez provizije
Tušmobilovi naročniki v Celju bodo lahko konec tedna preizkusili nov in enostavnejši način plačevanja položnic brez provizije.
V ta namen so v Tušmobilovi poslovalnici v Celju postavili prvi plačilni avtomat, ki omogoča hitro in enostavno plačilo položnice na podlagi QR-kode, ki je že vgrajena v nove Tušmobilove račune.
Z avgustom se je začelo testno obdobje, v katerem bodo v Tušmobilu uporabnikom predstavili nov način plačevanja položnic. Z uvedbo plačilnih avtomatov želijo nadgraditi svoje storitve in sprostiti svetovalce za pomoč uporabnikom. Prve naročnike, ki bodo preizkusili nov sistem plačevanja položnic v Tušmobilu, pričakujejo že konec tega tedna, saj bodo v teh dneh prejeli prvi račun, ki je prilagojen avtomatiziranemu načinu plačevanja računov. Če se bo sistem izkazal za uspešnega, ga bodo postopoma uvedli še v ostalih Tušmobilovih poslovalnicah.	US
Predsednik nadzornega sveta zreškega Uniorja Matej Golob Matzele je kasneje zanikal te navedbe in tudi na speltnih straneh se je pojavilo obvestilo o seji nadzornega sveta. Zapisano je, da je nadzorni svet nadaljeval sejo iz prejšnjega tedna, ki pa so jo nadzorniki znova prekinili, pri čemer naj bi se predvidoma nadaljevala prihodnji teden. Na podlagi pojasnila predsednika nadzornega sveta zreškega Uniorja Mateja Goloba Ma-tzeleja lahko sklepamo, da bodo nadzorniki razpravljali o izsledkih posebne revizije glede poslov z družbo Rhyd-con iz Šmarja pri Jelšah, ki je v lasti Vinka Stiplovška.
D
Revizijo so sicer naročili kar nadzorniki, revizijska komisija pa je pregledala vse po-
sle med družbama Unior in Rhydcon od leta 2007.
US
osfcrfjs s plinom in toploto
4Ê
Smrekaijeva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetjeô.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si
*	Vpis vzajemnih skladov
*	Odkup in prodaja delnic
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
Z od mladosti do starostu
Takšne in drugačne pogodbe
Potem ko je kar nekaj razburjenja in prahu po Velenju dvignil petkov ne-podpis pogodbe za eno od operacij v projektu celovite oskrbe z vodo (menda naj bi pogodbo danes le podpisali), je župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič brez oklevanja podpisal pogodbo z direktorjem podjetja FBS Eelektronik Francem Novakom.
Šlo je za kupoprodajno pogodbo za nakup poslovnih prostorov na Prešernovi cesti 8. Mestna občina Velenje je prostore, kjer sta delovala Regionalni multimedijski center Kunigunda in knjižnica Šolskega centra Velenje, nedavno prodala na javni dražbi za 560 tisoč evrov. Podjetje FBS Elektronik že več kot dvajset let proizvaja industrijsko senzoriko. Doslej je bilo njegovo poslovanje zelo uspešno, saj je kljub krizi uspelo širiti proizvodnjo. Nov poslovni prostor potrebuje za širitev svoje proizvodnje in čeprav nakup prostorov predstavlja precejšnji finančni zalogaj, so denarna sredstva v podjetju uspeli zagotoviti z načrtnim varčevanjem.
Velenje je v preteklosti veliko prostorov namenilo za trgovske objekte in storitveno dejavnost. Ocena ljudi in tudi župana Kontiča je, da je treba večjo pozornost nameniti razvoju novih delovnih mest v proizvodni dejavnosti, kar bo prodaja poslovnih prostorov tudi omogočala. Še posebej je to pomembno v današnjih razmerah, saj so se v preteklosti zaradi gospodarske krize delovna mesta krčila. Ob tem je Kontič še napovedal, da bo Mestna občina Velenje tudi v prihodnje prodajala prostore, ki jih ne potrebuje. US
Pogled na Gubčevo ulico, ki je ostala v še najbolj »surovem« stanju.	lahko srečevali, je skoraj nemogoče.
Brez zapletov spet sredi septembra?
Objavljen razpis za nadaljevanje obnove starega mestnega jedra v Celju - Ponudnike v mestni občini pričakujejo do 29. avgusta
»Pa tako lepo je kazalo,« je zavzdihnil mimoidoči, ki smo ga ogovorili na izteku Linhartove ulice v Staneto-vo. Kljub poletju in času dopustov ter šolskih počitnic je namreč tudi sredi dopoldneva, ko v mestu sicer ni prave gneče, treba čakati, da se po prihodu s tržnice pešec »vključi v promet« v Stanetovo ulico. Prehodi ob gradbišču so namreč tako ozki, da se je skoraj nemogoče srečati, zato je najbolje počakati, da se »promet« v želeno smer malo sprosti. In tako bo najmanj še vse do sredine septembra! Obnova dela starega mestnega jedra v knežjem mestu se bo namreč lahko nadaljevala šele takrat - a le, če bo razpis za nadaljevanje del uspel že v prvo. Če se bo torej prijavil ustrezen gradbinec in če med ostalimi kandidati ne bo morebitnih pritožb.
V Mestni občini Celje so v ponedeljek objavili razpis za nadaljevanje obnovitvenih del v starem mestnem jedru. Rok za prijave gradbincev je 29. avgust, že ta dan pa bo tudi javno odpiranje ponudb. Kot smo že poročali, so dela zdaj ustavljena, saj je mestna občina prekinila pogodbo z izvajalcem. Ko so aprila z družbo Ceste mostovi Celje podpisovali pogodbo za obnovo dela starega mestnega jedra, je bilo med drugim z obeh strani slišati tudi optimistične napovedi, da bo morda prav ta velik in zahteven projekt celjskemu gradbincu pomagal iz težav. Napovedi se žal niso izpolnile, zato je mestna občina zaradi insolventnosti družbe CM Celje in nezmožnosti zagotavljanja normalnega poteka del v starem mestnem jedru odpovedala pogodbo, saj ni želela ogroziti naložbe,
ki je vezana tudi na evropsko sofinanciranje.
Začetek dober -kakšen bo konec?
Že pred začetkom nujno potrebne obnove starega mestnega jedra je bilo med lastniki in najemniki poslovnih prostorov v središču mesta veliko pomislekov in bojazni, kako bodo dela vplivala na njihovo poslovanje. A začetek je bil obetaven. Za dobro se je izkazala zlasti odločitev, da se tisti predeli, kjer se razkopava in kjer se menjujejo komunalni vodi, razdelijo v manjša gradbišča.
»Obnove smo se malo bali tudi stanovalci mestnega središča,« je povedal naš sogovornik in dodal, da sam sicer živi v Gosposki ulici, tako da je bilo zanj vseeno lažje. »Po nekaj dneh, kaj šele tednih, so bili pomisleki pozabljeni, saj je vse kazalo, da ne bo
»Za varnost na gradbiščih v starem mestnem jedru bo poskrbljeno v skladu z zakonodajo,« zagotavljajo v mestni občini. Ob gradbiščih, kjer so dela ustavljena, so zdaj nameščene varovalne ograje, del v Stanetovi ulici je začasno prekrit tudi z zaplato asfalta. Ponekod je še zloženega nekaj materiala; od cevi do tlakovcev, a pred morebitnimi krajami bodo ta material morali zaščititi v družbi CM Celje, saj družba gradbišč še ni predala.
težav in so delavci hitro napredovali,« je še opisal dober začetek in končal z novimi pomisleki. »Sprašujemo se, kako bo septembra, ko se bodo v mesto vrnili učenci in dijaki. In zlasti še, kako bo, če bo letos pohitela zima.« S poletno vročino so se očitno pregrele tudi finančne težave izbranega gradbinca in ob zaustavitvi del je bila v začetku avgusta obnova dela
mestnega središča v približno 20-dnevnem zaostanku. V najboljšem primeru - če bo z zdaj objavljenim razpisom nov izvajalec del izbran brez zapletov - bodo gradbišča »stala« vsaj še dober mesec. To seveda občutijo tudi lastniki in najemniki lokalov v neposredni bližini, ki opozarjajo na izpad prihodkov. O številkah je sicer še težko govoriti, a te najverjetneje
ne bodo majhne v hotelu Evropa, kjer so praktično vse poletje brez sicer pri meščanih zelo priljubljenega gostinskega vrta. Med redkimi, ki se ne pritožujejo, so v Zavodu Celeia Celje, saj v njihovem turistično informacijskem centru v Celjskem domu praktično ne beležijo upada turistov.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Ob izhodu iz Celjskega doma, v katerem so tudi prostori turistično informacijskega centra.
Po Krekovem trgu je že zdaj gneča ob vsakem intervalu zelene luči na semaforju pred železniško postajo. Kako bo šele septembra, ko se bo začel pouk?
6
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
•M
♦
Na predvečer enega največjih katoliških praznikov, Marijinega vnebovzetja, so bile v nekaterih romarskih krajih procesije z nošenjem Marijinih podob, ki so jih spremljali verniki s lučkami. Na fotografiji prizor z romarske poti v Petrovčah.
Veliko ljudi v Marijinih
É ■ v v ■ ■
svetiscih
ŽALEC - Za letošnji praznik Marijinega vnebovzetja so bile kot ponavadi najbolj obiskane romarske poti, kjer so Mariji posvečene cerkve. V celjski škofiji je bila osrednja slovesnost v najpomembnejši romarski cerkvi na območju škofije, v Petrovčah.
V Petrovčah, kjer je slovesno somaševanje vodil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, je na začetku homilije omenil ljudi, ki na praznik množično obiskujejo Marijina svetišča. »To ni samo izlet ali srečanje s sorodniki ali prijatelji; lahko bi se srečali kdaj drugič in na drugem mestu. Tu gre za nekaj velikega, skrivnostnega,
tu je Marija Vnebovzeta, povišana v nebeško slavo,« je med drugim pridigal škof ter omenil utrujenost ljudi od krize ter druge preizkušnje kot naravne nesreče. Odgovor na vse to vidi v sporočilu praznika Marije Vnebovze-te, v luči, ki še vedno sije. Prav tako je med drugim opozoril na pomen večjega števila otrok.
Na praznik Marijinega vnebovzetja, ki je najstarejši od Marijinih praznikov, se katoličani spominjajo odhoda Jezusove matere v nebo, kamor naj bi odšla po končanem zemeljskem življenju tako z dušo kot s telesom. Kristjani so v Jeruzalemu to praznovali že v petem stoletju, v naslednjem stoletju se je praznovanje razširilo po vzhodnih deželah ter od sedmega stoletja naprej še v Rimu. Verska resnica o Marijinem vnebovzetju je bila v Vatikanu uradno razglašena šele leta 1950.
Med Slovenci sega čaščenje Marije Vnebovzete prav tako daleč nazaj, saj je bila
Teden starih obrti in običajev 2012
Od ponedeljka, 27.8., do sobote, 1.9.2012, na Kozjanski domačiji v Dobju pri Planini.
Hvala pokrovitelju, Občini Dobje, in glavnemu sponzorju, podjetju Hrib d. o. o., ter
vsem prostovoljcem, sponzorjem in donatorjem za uspešno izvedbo Tedna starih
obrti in običajev 2011.	rT , ....
Upamo, da se vidimo tudi letos.
Organizacijski odbor Tedna starih obrti in običajev 2012.
^sâà
domačija
grca
Slovesne maše so bile tudi v številnih drugih Marijinih svetiščih celjske škofije, od Tinskega nad Zibiko do Nove Štifte pri Gornjem Gradu, kjer je bil na predvečer dela prostega dne romarski shod za 450-letnico romarske poti. Po maši na predvečer praznika, ki jo je opravil celjski škof, je bila v Novi Štifti procesija z Marijinim kipom in lučkami podobno kot še v nekaterih drugih romarskih krajih.
prva cerkev, Gospe svete na Koroškem, posvečena prav Marijinemu vnebovzetju. Med Slovenci so za ta veliki cerkveni praznik v ljudskem jeziku različna poimenovanja, to je od velikega šmarna in velike maše do šmarnega in velike gospojnice. Od leta 1992 je to tudi v Sloveniji dela prost dan, ko se številni katoliški verniki po stari navadi odpravijo na različne Marijine romarske poti. Marijino vnebovzetje prav tako praznujejo pravoslavni kristjani.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
Olimpijada v Mozirskem gaju
MOZIRJE - V Mozirskem gaju so ob odprtju letošnje poletne razstave cvetja pripravili 4. državno prvenstvo mladih cvetličarjev in 12. državno prvenstvo v floristiki, oboje pa je minilo brez vidnejših uvrstitev tekmovalcev s Celjskega.
Letošnja poletna razstava v Mozirskem gaju mineva v znamenju olimpijade v Londonu in tudi teme tekmovanja, ki ga je pripravila Sekcija cvetličarjev in vrtnarjev pri Obr-tno-podjetniški zbornici Slovenije skupaj s Parkom cvetja Mozirski gaj, so bile olimpijske. Tekmovalci so ustvarjali na podlagi treh tematik: pogrinjek - pogostitev športnika, fantazija - olimpijada in prosti šopek - ave triumphator. Zmagovalec med mladimi bo zastopal Slovenijo na evropskem tekmovanju mladih cvetličarjev Eurofleurs, ki bo prihodnje leto v Splitu na Hrvaškem.
Sicer so v gaju letos uspeli ustvariti nenavadno razstavo cvetja, povezano s športom, saj želijo kulturo cvetja še bolj približati slovenski javnosti. Tako so olimpijske tekmovalne discipline dobile nenavadne tekmovalce, obiskovalce pa že na vhodu pozdravijo olimpijski krogi, izdelani iz cvetja. Cvetlična tarča velikanka je doživela napad barvitega orožja, strelne kroge pa nadomeščajo nenavadne cvetlice. V tekaškem maratonu so se v čevlje obule številne lončnice, ki tekajo po travnikih Mozirskega gaja ...
Ob obilici cvetja pa v gaju še do nedelje napovedujejo veliko dogodkov, ki bodo popestrili dogajanje. Zagotovo bo velika atrakcija šov pitonov s kačami velikankami in z ostalimi plazilci. Prav tako bodo na ogled razstava cvetličnih korit ljubiteljev cvetja iz celotne Slovenije, slikarska razstava in poučna gobarska razstava. Kot je omenil Simon Ogrizek, velenjski vrtnar in predsednik sekcije pri obrtni zbornici, je bilo v pripravo razstave vloženega ogromno truda, ki pa se ponavadi obrestuje z zadovoljstvom obiskovalcev.
US
Dijakinji celjske srednje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Simona Romih in njena pomočnica Anja Jernejšek sta bili po tekmovanju mladih floristov precej razočarani, čeprav sta ustvarili tri kreacije, ki jih občudujejo številni obiskovalci.
Letošnji obisk primerljiv z lanskim
Ena tistih prireditev v okviru Poletja v Celju, knežjem mestu, ki na Stari grad privabi največ obiskovalcev, je tudi Dežela Celjska vabi, ki bo že tradicionalno zadnji konec tedna v avgustu. Prihodnjo soboto in nedeljo se bodo tako na Starem gradu znova za dva dni povrnili v čase srednjega veka.
CELJE - Koliko turistov je letos poleti obiskalo knežje mesto, ni znano, saj v Zavodu za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje štejejo le obiskovalce v turistično informacijskih pisarnah v središču mesta in na Starem gradu. A glede na te podatke je letošnji obisk turistov v Celju primerljiv z lanskim.
V prvih dveh poletnih mesecih se je lani v TIC v središču mesta oglasilo 930 turistov, letos kljub obsežnim obnovitvenim delom na Krekovem trgu tik pred Celjskim domom le pet manj. Z lanskim je primerljiv tudi obisk
Starega gradu v letošnjem juniju in juliju, pravi Jerneja Kolar iz Zavoda Celeia Celje. V TIC na Starem gradu se je namreč oglasilo 9.600 turistov, lani junija in julija so jih našteli 11 tisoč. Dobršen del razlike v številu obiskovalcev Starega gradi bodo zapolnili še obiskovalci prireditev, ki jih v okviru Poletja v Celju, knežjem mestu znotraj grajskega območja pripravljajo različni organizatorji. »Te številke so znane šele septembra, saj se prireditve na grajskem območju vrstijo vse od junija do konca avgusta,« pojasnjuje Jerneja Kolar.
Obiskovalci morajo zadnja leta za ogled Starega gradu kupiti vstopnico. Od dveh evrov še vedno lahko polovico zneska uveljavljajo kot konzumacijo v grajski kavarnici Veronika, od letos pa so obiskovalcem Starega gradu na voljo še dodatne ugodnosti. Ob predložitvi vstopnice jim namreč posebne popuste priznavajo ob obisku muzejev, galerij in Mestnega kina Metropol, prav tako pa tudi nekateri drugi turistični, nastanitveni in gostinski ponudniki z mestnega območja ter Celjske koče in Šmartinskega jezera.
IS, foto: TimE (arhiv NT)
NOVI TEDNIK
FOTOREPORTAŽA
7
Igra presenečenja je bila letos povezana z vodo. Dekleta v samokolnicah so jo lovile v vedra, fantje pa so na razmočenem terenu potem s tem Za blagoslov kar 74 traktorjev, ki so na kmetijah nepogrešljivi stroji, je »bremenom« lovili ravnotežje po spretnostnem poligonu.	poskrbel župnik Srečko Hren iz bližnje župnije svetega Duha.
Bog molitev k sreči ni uslišal
Kmečki praznik na Dobrovi so si »prisvojili« mladi Šentjurčani - Blagoslov kar 74 traktorjev
Kljub letošnji suši, ki pesti kmete in še zlasti živinorejce, je bilo v Gove-dorejskem društvu Celje ta teden kar nekaj razlogov za veselje. V sklopu praznovanja 20-letnice društva, ki ga zadnja leta vodi Marjan Turnšek, so namreč minuli konec tedna pripravili delovno srečanje. Spregovorili so o skupni evropski kmetijski politiki po letu 2013, po podelitvi priznanj in zahval zaslužnim članom pa so predstavili še brošuro, ki so jo v društvu izdali ob jubileju. In izmenjali nekaj izkušenj o tem, kako prebroditi letošnje vremenske tegobe in ohraniti čredo v hlevih.
Praznovanje so v društvu nadaljevali na praznično sredo, ko so pripravili zdaj že tradicionalno prireditev Kmečki praznik. Zadnja leta je začetek Kmečkega prazni-
ka blagoslov traktorjev in tokrat so jih lastniki z območja mestne občine ter Vojnika, Dobrne in Štor, kar nekaj pa tudi iz sosednjih šentjurske, laške in žalske občine pripeljali kar 74.
»Prosil sem za dež, a za danes lahko rečem, da me k sreči Bog ni uslišal. V mokrem ne bi bilo tako prijetno, kot je zdaj,« je za uvodno dobro voljo poskrbel župnik Srečko Hren iz bližnje župnije svetega Duha. In če se je že v ljudskem izročilu za praznik Marijinega vnebovzetja oprijela vrsta poimenovanj, ki imajo predpono velik, potem je bil tudi letošnji 16. praznik na Dobrovi velik - tako po številu traktorjev, ki jih je blagoslovil župnik Srečko Hren, kot po številu obiskovalcev in seveda zagnanosti, s katero so se merili tekmovalci in tekmovalke v košnji
in grabljenju ter za konec še v igri presenečenja.
Ne dvomimo, da bo letošnji veliki šmaren oziroma velika maša v še posebej lepem spominu ostal mladim Šentjurčanom, saj sta si prvo mesto v tekmovanju razdelili prav obe ekipi Društva podeželske mladine Šentjur, na tretjem mestu so jima sledili mladi Konjičani. Brez medalje na Kmečkem prazniku pa so tokrat ostali domačini iz Šmartnega v Rožni dolini, ki pa so vseeno ugnali v rog ekipi z Vrha nad Laškim in Ljubečne. In še podatek, od kod je letos prišel absolutno najboljši kosec - laskavi naziv, vreden olimpijske medalje, če bi bila košnja uvrščena med tekmovalne discipline, si je na Dobrovi prislužil Miha Podkubovšek iz Slovenskih Konjic.
IVANA STAMEJČIČ Foto: TimE
»Kosa ni pela tako, kot bi morala,« je povedal kosec z Ljubečne, ki pa se je kljub temu pogumno »boril« z od vročine pregreto in uvelo travo.
»Čez nekaj let bom sedel za volanom, zdaj pa še ne smem.«
»Vsako leto poskrbimo za popestritev Kmečkega praznika. Ker smo govedorejci, je prav, da se letos nad ognjem zavrti nekaj iz naših hlevov,« je predsednik društva Marjan Turnšek napovedal peko vola. Verjeli ali ne - še pred temo so z okostja odrezali zadnje rezine mesa.
8	AKTUALNO / AKCIJA	NOVI TEDNIK
Zaenkrat deseterica
Poceni z avtobusom in vlakom
Subvencioniran nakup mesečnih vozovnic za vse dijake in študente - Od 15 do največ 50 evrov
Cene subvencioniranih mesečnih vozovnic so določene enotno - za razdaljo do 60 kilometrov v eno smer bo vozovnica stala 20 evrov, za razdaljo od 60 do 90 kilometrov 30 evrov in za razdalje, daljše od 90 kilometrov, 50 evrov. Zakon uvaja ob splošni subvencionirani mesečni vozovnici tudi mesečno vozovnico za 10 voženj. Ta je namenjena dijakom in študentom, ki v času šolanja ne živijo doma, temveč v kraju izobraževanja. Ne glede na razdaljo bo za takšno vozovnico treba odšteti 15 evrov mesečno.
Za položaj predsednika države, ki ga bomo v Sloveniji volili 11. novembra, se zaenkrat poteguje deseterica kandidatov. Večina med njimi bo v ponedeljek začela zbirati podpise podpore volivcev, saj neodvisni kandidati brez podpore političnih strank potrebujejo za vložitev kandidature najmanj 5 tisoč podpisov volivcev.
Ob dosedanjem predsedniku Danilu Türku ter Borutu Pahorju (SD) in Milanu Zveru (SDS in NSi) so boj za naklonjenost volivcev napovedali še Ladislav Troha, Fani Eršte, Dušan Egidij Kubot, Monika Malešič, Marko Kožar, Miro Žitko in Artur Štern. Vprašanje je seveda, ali bo sedmerici uspelo zbrati dovolj podpisov podpore volivcev ali se bodo spotaknili že na prvi stopnički. Sicer pa je iz njihovih dosedanjih izjav razbrati, da so se za kandidaturo zvečine odločili v želji, da bi vsi ljudje v Sloveniji živeli bolje. To je bilo slišati tako od Ladislava Trohe, pred leti znanega pod vzdevkom pojoči major, kot od nekdanjega duhovnika Dušana Egidija Kubota, brezdomke Fani Eršte ali podjetnice Monike Malešič,
le medijsko »razvpiti« Artur Štern je pojasnjeval, da so ga h kandidaturi nagovorili prijatelji.
Zbiranje podpisov
Z zbiranjem podpisov podpore volivcev bo tako po rokovniku volilnih opravil deseterica lahko začela v ponedeljek. Po veljavni zakonodaji lahko kandidate za predsednika republike predlagajo poslanci, politične stranke in volivci. Če se kandidat za predsedniško funkcijo poteguje s podporo poslancev, potrebuje deset njihovih podpisov, če na volitvah nastopi s podporo volivcev, pa najmanj 5 tisoč podpisov volilnih upravičencev. Politične stranke pa svojega kandidata določijo po postopku, določenim s strankinimi internimi pravili. Kot skupnega kandidata lahko posameznika predlagata tudi dve ali več političnih strank. V tem primeru potrebuje kandidat podpise najmanj treh poslancev.
Pomembni datumi
V ponedeljek, 20. avgusta, se torej po veljavni zakonodaji začenjajo volilna opravila. Kot prvo je za ne-
odvisne kandidate zbiranje potrebnih 5 tisoč podpisov podpore volivcev oziroma desetih poslancev. Za organizatorje volilne kampanje je naslednji datum, ki ga ne smejo prezreti, 27. september - takrat je namreč treba odpreti posebne račune za financiranje kampanje. 12. oktobra se bo začela enomesečna predvolilna kampanja, najkasneje pet dni za tem, 17. oktobra, pa bo zadnji dan za vložitev kandidatur. Takrat bo znano, med koliko kandidati za predsednika republike bomo volivci v Sloveniji letos tudi dejansko izbirali. A ne še čisto dokončno, saj lahko posameznik soglasje k svoji kandidaturi do 22. oktobra še umakne. Črno na belem pa bodo vsa imena kandidatov javno objavljena 26. oktobra. Prvi krog volitev predsednika republike bo na martinovo, v nedeljo, 11. novembra, in v primeru, da nihče od kandidatov ne bo prejel potrebne večine podpore volivcev, bo 2. decembra sledil še drugi krog volitev. Znan je tudi že datum prisege novoizvoljenega predsednika republike - za ta dan je določen 22. december.
IVANA STAMEJČIČ
Čeprav je do začetka šolskega in študijskega leta še kar nekaj časa, so bile konec julija uveljavljene zakonske spremembe, ki se nanašajo na subvencioniranje prevoza za dijake in študente. Mladi bodo lahko pravico do nakupa subvencioniranih mesečnih vozovnic za avtobuse in vlake uveljavljali neposredno pri izvajalcu prevozov in ne več na centrih za socialno delo, vloge za subvencioniran prevoz pa bodo na voljo od ponedeljka dalje.
Doslej so dijaki in študenti, ki so bili upravičeni do državnih ali Zoisovih štipendij, k znesku štipendije prejemali še poseben dodatek za oddaljenost njihovega bivališča od kraja šolanja, ki naj bi ga namenili za nakup mesečnih vozovnic. S sklepom vlade, ki so ga s spremembo zakona potrdili tudi poslanci v državnem zboru, pa so zdaj do subvencioniranega prevoza ne glede na socialni položaj družine upravičeni prav vsi dijaki in študenti. To pravico bodo lahko uveljavljali neposredno pri izvajalcu prevozov in ne več na centrih za socialno delo, kot je veljalo doslej.
Poceni mesečne vozovnice tudi za odrasle
Obrazci vlog za subvencioniran prevoz dijakov in študentov bodo na voljo od ponedeljka, 20. avgusta. Pravico do subvencioniranega prevoza bodo lahko ob dijakih in študentih uveljavljali tudi udeleženci izobraževanj za odrasle, ki bivajo vsaj 5 kilometrov od šole oziroma fakultete.
Vlogam za subvencioniran prevoz bodo morali vsi priložiti potrdilo izvajalca vzgojno-izo-braževalnega programa, nato bodo pri izvajalcu javnega linijskega avtobusnega oziroma železniškega prevoza lahko kupili subvencionirano mesečno vozovnico. S to vozovnico v medkrajevnem avtobusnem ali železniškem prometu bo imel dijak ali študent tudi pravico do brezplačne uporabe mestnega prometa.	IS
V stranki Socialnih demokratov, ki bo na volitvah podprla svojega bivšega predsednika Boruta Pahorja, so se odločili, da bosta na Upravni enoti Velenje v ponedeljek zjutraj med prvimi pobudo za Pahorjevo kandidaturo podpisala njegova strankarska kolega župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič in poslanec SD Srečko Meh.
Vzorec vloge bo od ponedeljka dostopen na spletnih straneh ministrstev za infrastrukturo in prostor (www. mzip.gov.si) ter za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (www.mizks.gov.si) ter na spletnih straneh vseh izvajalcev prevozov in na njihovih prodajnih mestih. Subvencionirane mesečne vozovnice za september bodo tako naprodaj že v zadnjem tednu avgusta, za oktober pa seveda septembra.
Koš za biološke odpadke
Akcija za bralce Novega tednikaL
Oraanho
^^ I n/uicm. nnrnw,
Ločujem, naravo varujeml
NAROCILNICA
Ime in prii
Pošta in kraj:
Naročam:
Podpis:
Koš za bii
kom Koš za biološke odpadke Organko; Set za kompostiranje
Naročilnico pošljite na: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje s pripisom:
o za bralce Novega tednika" Pogoji akcije so objavljeni na www.
s
www.novilednik.com
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Poletje
obnovo
V Celju letos za obnovo osnovnih šol približno 2,2 milijona evrov - Od pleskanja do energetske sanacije
CELJE - Poletne počitnice so tudi čas, ko se v občinah lotijo večjih obnovitvenih del v osnovnih šolah. V mestni občini so letos obsežnejša obnovitvena dela dočakali v II. OŠ Celje in na Lavi. Skupaj so za vsa investicijsko-vzdr-ževalna dela v šolskih objektih v občinskem proračunu zagotovili malo več kot 2,2 milijona evrov. Tako v II. OŠ kot OŠ Lava kuhinjo. Za oboje se zdaj
je letošnje poletje prišla na vrsto prva faza energetske sanacije objektov. Dela zajemajo zamenjavo stavbnega pohištva in dodatno izolacijo objekta v sklopu izvedbe nove fasade, v OŠ Lava pa bodo ob tem dobili še novo streho. V I. OŠ je letos predvidena obnova kuhinje, ki ob gradbeno-obrtniško-in-štalacijskih delih vključuje še nakup nove opreme za
končuje izbor izvajalca, dela pa bodo opravljena v avgustu in septembru. Ta mesec je v IV. OŠ predvidena zamenjava preostalih 300 kvadratnih metrov stare strešne kritine - del pri zamenjavi stavbnega pohištva na južni strani te šole in na severovzhodni strani OŠ Hudinja pa zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev ponudnikov, ki so oddali ponudbe, mestna
II. OŠ Celje bo učence septembra pričakala z novim stavbnim pohištvom ter s toplotnim ovojem pod novo fasado.
občina ni oddala. Za zamenjavo dotrajanega stavbnega pohištva v obeh šolah je tako ponovno objavila javno naročilo, ki se bo končalo v torek, 21. avgusta.
Največji naložbi v osnovnošolski prostor v Celju sta
zagotovo v II. OŠ in na Lavi, saj je zanju v proračunu zagotovljenih 1,75 milijona evrov. Kot še pojasnjuje Željko Cigler iz oddelka za družbene dejavnosti mestne občine, je v vseh šolah poletje čas rednega vzdrževanja,
ko opravijo tudi vsa potrebna manjša dela, kot so beljenje prostorov, obnova dotrajanih tal v posameznih prostorih šole ter zamenjava dotrajane šolske opreme, vključno s stoli, z mizami in s šolskimi omaricami. V Celju so
za izvedbo teh investicij-sko-vzdrževalnih del v vseh osnovnih šolah v občinskem proračunu načrtovali še 460 tisoč evrov, 50 tisočakov pa ostaja še za morebitne intervencije.
IS, foto: TimE
NE PREZRITE V TORKOVI ŠTEVILKI
Od idile do uničenja
ŽALEC - Ob prikazih obiranja hmelja po starem smo lahko prisluhnili obujanju spominov o tem, da so bili lepi časi, ker je bilo včasih več socialnosti in povezanosti med ljudmi. In tudi, da je dolina res zaživela, ko so prišli obiralci, ko so se mešale družine, ko so tudi najbolj »bukovi« fantje našli svoje družice ...
Seveda so bili tudi težki bilo vremena, so bile kar
trenutki, ko je bilo težko dobiti dovolj obiralcev. Hmelj je namreč treba relativno hitro obrati in če ni
živčne vojne. »Mojo staro mamo je že od maja skrbelo, če bo dovolj fižola in kumaric. Prehraniti je
bil treba 50, 60 ljudi, kar ni bilo tako enostavno,« je obujala spomine na preteklost Martina Zupančič, direktorica žalskega Inštituta za hmeljarstvo in pivo-varstvo Slovenije. »Seveda je tudi danes veliko skrbi, le da so drugačne. Takrat ni bilo žičnic z vodili, temveč je bilo treba rastlinam
za oporo dodati hmeljevko - bil je problem, kje jih dobiti, jih ošipičiti, shranjevati, a tudi vsidravanje hme-ljevk je bilo težaško delo. Med starejšimi hmeljarji se je ohranilo nekaj znanja, ki se s pomočjo prireditev prenaša na mlajši rod.«
Tudi v Žalcu, pred Domom II. slovenskega tabora, kjer
so pripravili prikaz obiranja hmelja po starem, prenašajo hmeljarsko znanje iz roda v rod. »Namenoma se ne bom dotaknil stvari, ki tarejo hmeljarstvo. Pomembno je, da prebrodite težave. Če smo ponosni na sto- in večletno tradicijo, si odgovorni v hmeljarstvu ne smejo dovoliti, da bi naši zanamci čez pol stoletja rekli, da so dedje uničili slovensko hmeljarstvo,« je poudaril žalski župan Janko Kos.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Hmeljarji kot pet sprtih prstov
Zazvenela je pesem mladih obiralcev ...
... in prve kobule so začele polniti košare. - Št. 65 -17. avgust 2012
ZGODBE IZ KAMRE
! / \M\i
:amra
www.kamra.si
Celjani so jih poznali (6.)
Petje tudi zdravi
Celjan Boštjan Korošec pridobil licenco Bretta Manninga
Življenjske zgodbe znanih Celjanov črpamo z razstave Celjani so jih poznali, ki jo je septembra 2010 zasnovala Tatjana Badovinac, kustosinja Pokrajinskega muzeja Celje in jo lahko najdete tudi na našem spletnem portalu Kamra.
Vatroslav Oblak (1864-1896)
Starša sta se priselila v Celje iz Poljanske doline, tako da je bil sin rojen že v Celju. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskoval v domačem mestu in glede na kasnejšo znanstveno kariero velja kot zanimivost omeniti, da je najslabše ocene prejemal prav iz slovenskega in latinskega jezika. V višjih razredih gimnazije se je njegov odnos do teh predmetov očitno spremenil, saj je veljal za »liderja« slovenskih dijakov. Zaradi cesarske himne, ki so jo na cesaričin god pri šolski maši zapeli v slovenskem jeziku (k temu je nagovoril gimnazijski zbor), so ga izključili z vseh gimnazij v avstrijskem delu monarhije; maturo je tako moral opravljati v Zagrebu.
Jeseni 1886 je na Dunaju vpisal slovansko filologijo in vzporedno še jezikoslovje. Oblak je že od prvega letnika pisal za strokovno revijo Archiv für slawische Philologie, ki jo je urejal njegov učitelj, ter bil vsa leta Jagićev najboljši študent. Leta 1891 je s temo Cerkvenoslovanski prevod Apokalipse pridobil doktorski naziv in intenzivno znanstveno delal tudi na terenu. Proučeval je slovenska narečja, jezikovno in literarno problematiko ter
zgodovino južnoslovanskih jezikov (makedonščine, bolgarščine, hrvaščine in stare cerkvene slovanščine).
Leta 1893 je začel na gra-ški univerzi kot privatni docent predavati slovansko filologijo, bil marca 1896 predlagan za izrednega profesorja, vendar imenovanja ni več dočakal; umrl je zaradi tuberkuloze v domači hiši v Celju. Kljub kratkemu življenju je ustvaril znanstveni opus, ki šteje okoli 150 enot. Bil je predstavnik realizma v znanosti, kar je pomenilo,
da je teorijo dopolnjeval s terenskim delom. Leta 1899 so mu strokovni kolegi na pokopališču na celjskem Golovcu postavili lep spomenik z znanim svetopisemskim izrekom, ki ga je v svoji disertaciji uporabil tudi sam: »Bil si vreden, da odpiraš knjige.«
Po razstavi Tatjana Badovinac: Celjani so jih poznali, pripravila Robert Ožura in Janko Germadnik.
Portret dr. Vatroslava Oblaka, relief, kararski marmor
Povzeto po: Tatjana Badovinac, Janko Germadnik, Branko Goropevšek: Celjani so jih poznali; Pokrajinski muzej Celje, Celje, 2010.
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Za konec še violončelo
Na gradu Podsreda se bo jutri končal seminar za saksofon, v nedeljo pa se bo začel še zadnji od letošnjih šestih seminarjev, na katerem se bodo posvetili violončelu.
Seminar za violončelo bo vodila Karmen Pečar, korepetitor bo Jan Sever. Oba sta za uvod pripravila celovečerni koncert, ki bo v nedeljo ob 19. uri, Seminar se bo končal še z enim koncertom, ko se bodo prihodnjo soboto (25. avgusta) predstavili udeleženci seminarja. To poletje so na gradu Podsreda izvedli seminarje za flavto, trobento, klarinet, harfo in saksofon.
BS
NE ZAMUDITE...
... koncerta mednarodne zasedbe Bosa, ki bo danes (petek) ob 20. uri pred Vodnim stolpom v Celju. Zasedba Bosa s pevko Zvezdano Novaković se posveča izključno zvokom Brazilije. Repertoar skupine sestavljajo izbrane zahtevnejše standardne kompozicije iz zvrsti Musica popular brasileira ter skladbe avtorjev, kot so Joao Gilberto, Tom Jobim, Edo Lobo, Milton Nascimento ... Zadnje čase skupina v svoj repertoar uvršča tudi avtorske skladbe svojega člana, kitarista Marca da Coste. Ritmi in melodije se gibljejo od živahne sambe in melanholične ter intimne bossa nove vse do manj znanih brazilskih ritmov in pesemskih oblik. Vstop prost .
Po uspešnem zaključku Mednarodne poletne pevske delavnice muzikala celjski Vocal BK Studio danes začenja Mednarodni poletni pevski seminar profesorice Vlatke Oršanić. Organizator in idejni vodja tega vsakoletnega seminarja je celjski baritonist Boštjan Korošec, ki je to poletje v Nashvillu z odliko končal šolanje in pridobil diplomo mednarodno priznanega učitelja petja Bretta Manninga. Boštjan Korošec ima tako zdaj kot prvi v Sloveniji in širši okolici njegov certifikat in dovoljenje za poučevanje Manningove tehnike petja.
»To tehniko sem spoznal pred leti in videl, da je zelo uporabna tudi pri našem delu. Seveda sem z njo veliko pridobil tudi sam. Predvsem je ta tehnika nadgradnja vsega, kar se je v pevski tehniki razvijalo skozi stoletja, od časov Bel canta naprej. Omogoča modernizacijo klasičnih tehnik in tehnik zabavne glasbe,« pravi Boštjan Korošec.
V čem je ta tehnika drugačna, posebna?
Američani takoj preidejo k bistvu in tako je tudi s to tehniko. V zadnjih letih se je močno razvila tudi medicina, ki lahko pri osvajanju te tehnike tudi veliko pomaga. Omogoča, da s kamerami opazujemo, kaj se dogaja v grlu, kako se obnašajo glasilke, tudi pri izvajanju določenih vaj. Dejansko ta tehnika ni opisljiva z besedami. Spoznamo pa z njeno pomočjo vsak najmanjši delec glasu, kako se obnaša, kako grlo in glasilke reagirajo na pevčeve zahteve, in pomaga, da je petje čim bolj podobno govoru, da je čim bolj preprosto, da je čim manj obremenjujoče za glas in da se čim boljše sliši.
Za katere vrste petja gre? Za klasiko, pop, rok ...?
Danes so se bolj skoncen-trirali na sodobne glasbene zvrsti. Ne bi rekel, da zgolj zabavne, saj gre za rok, mu-zikal, džez, R&B, torej za zvrsti, kjer se uporabljajo mikrofoni. Ta pevska tehnika je dokaj drugačna, saj mikrofoni »poberejo« določeno frekvenčno območje. Pri klasičnem petju se te frekvence izgubijo in tudi če klasični pevci pojejo v mikrofon, ta teh frekvenc ne zazna. Kljub temu so te tehnične vaje zelo dobre tudi za klasično petje, predvsem zaradi krepitve glasu. Zelo koristne so tudi za igralce, govorce, nenazadnje tudi za zdravljenje glasu, s čimer se zadnje čase še posebej zavzeto ukvarjam.
S pridobitvijo licence odpirate tudi nov program Vocal BK studia. Kaj se tam dogaja vse leto?
Trudimo se dati znanja, ki jih drugje uporabniki ne morejo dobiti. Poučujemo razne vrste petja, vse sloge. Ne gre
Boštjan Korošec
le za učenje petja, trudimo se predvsem za dobro tehnično postavitev glasu, odpravljanje napak, ukvarjamo se tudi z zdravljenjem glasu. Precej kandidatov prihaja k nam od foniatrov, da bi jim zdravili glasilke. Tudi pri otrocih se namreč že pojavljajo vozlički in zatrdline na glasilkah in to z vajami uspešno odpravljamo. Skratka, trudimo se vsem mladim dati tisto, kar sam, ko sem bil mlajši, nisem mogel dobiti pri nas in sem moral zato na študij v tujino. Ponujamo možnosti nastopanja, predstavitev, vodimo jih in razvijamo ljubezen do glasbe, petja ter skrbimo za celostno osebnost nastopajočega človeka. A ne gre le za petje, gre tudi za govor, nastopanje ali kaj tretjega. Tudi če kandidat nikoli ne želi postati kakšna pevska zvezda ali objektivno to ne more postati, mu pridejo pridobljena znanja prav, že pri iskanju službe, pri razgovorih zanjo. Vse pridobljeno namreč krepi tudi samozavest.
Dela torej ne manjka ...
Ne, več kot dovolj ga je. Je pa tudi res, da si želimo še več drugih projektov, ne le pevskih. Razvijamo delavnice za otroke, nadaljevali bomo z delavnico muzikala s kolegi iz hiše kulture, povpraševanje pa nas je prisililo, da smo razširili ponudbo še na nekatera glasbila. Tisti, ki pojejo, ne bodo ostali le pri glasu - poučujemo tudi kitaro, klavir .
Danes se začenja v Mozirju najpomembnejši seminar vašega studia z Vlatko Oršanić.
To je naš najpomembnejši seminar iz klasične glasbe, letos bo že šesto leto zapored. Vlatka Oršanić je prvakinja ljubljanske opere, predstojnica oddelka za
petje na zagrebški glasbeni akademiji, sopranistka z ogromno izkušnjami, saj je za njo več kot 50 vlog v vseh glavnih operah ... Vsako leto na mlajše študente akademij in podiplomske študente ter nekaj srednješolcev prenaša znanje klasičnega petja - opere in oratorija. Pripravi program, ki ga po zaključku udeleženci predstavijo na koncertu.
Koliko slušateljev imate letos?
Vsako leto se jih prijavi več, kot jih lahko sprejmemo. Ostajamo pa pri številki deset, saj zaradi izrazito individualnega dela več niti ni mogoče. Delamo tako, da ima posamezen udeleženec en dan za vaje s pianistom, nato še izobraževanje s profesorico, kjer je poudarek na stilskem in tehničnem načinu interpretacije. Vedeti je treba, da tudi v operi ne gre le za en način petja. Razlike so glede na obdobja - od renesanse do baroka in romantike, a tudi glede na avtorje. Vse te tehnike je dobro poznati, da so izvajalci bolj verodostojni, boljši in da poslušalcem glasbo podajajo kakovostno.
Seminar se bo po tradiciji končal z dvema koncertoma .
Tako je. V soboto, 25. avgusta, bo koncert v mozirski cerkvi sv. Jurija in v nedeljo, 26. avgusta, še v Celjskem domu. Imamo sicer ponudbe, da bi bilo koncertov več, toda smisel seminarja ni v nastopanju, temveč v učenju. Zato se vsaj zaenkrat še več nastopom izogibamo. Je pa prvi koncert v mozirski cerkvi posvečen sakralni glasbi in predstavi zlasti oratorijsko petje, v Celjskem domu pa so na vrsti operne in operetne arije.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: ROK TRŽAN
NOVI TEDNIK
KULTURA / ZVESTI NAROČNIKI
11
Festival
Musica
navdušuje
Zdraviliško jedro Rogaške Slatine v avgustovskih dneh poleg vsakodnevnih koncertov orkestra Musica Camerata živi v ritmih glasbe z različnih koncev sveta, ki jo prinaša festival Musica. Prinesel je že pet koncertov na prostem, ta konec tedna se obetata še dva.
Festival Musica je Javni zavod turizem Rogaška Slatina prvič pripravil leta 2010, že lani so ga nadgradili v festival svetovne akustične glasbe. Koncerti na prostem so prava poslastica, ki prinašajo ne le glasbo z različnih koncev sveta, pač pa tudi različne glasbene zvrsti.
Sedem glasbenih poslastic
Na otvoritvenem koncertu so številni obiskovalci, tako domačini kot turisti, prisluh-
nili Big bandu Šmarje in njihovim prijateljem s Češke, ki so številno občinstvo ogreli s svetovnimi uspešnicami popularne glasbe. Marko Medik in Gregor Korošec sta navdušila s kavarniškim rockom, kvartet Mascara pa je v Rogaško Slatino prinesel bolj vroče španske, portugalske in južnoameriške ritme. Veliko navdušenja je požela tudi zasedba Klecoustic's, edina pristna klezmer skupina v slovenskem prostoru. Hladen večer je ogrela s tradicionalno judovsko glasbo,
Zasedba Klezcoustics je občinstvo s klezmer glasbo, tradicionalno judovsko glasbo, navdušila minulo soboto.
za katero pravijo, da je živa, melodična, čutna in vesela. Ljubitelje džeza in bluesa sta zabavala vokalist Samo Ivačič in pianist Robert Ožinger, ki sta združena pod imemom Black Coffee.
Duo Black Coffee bo nastopil tudi na zaključnem koncertu letošnjega festivala Musica. Jutri, v soboto, bosta z gosti Katjo Koren, Stanetom Hebarjem in Luko Hermanom Gaiserjem obi-
skovalce Rogaške Slatine popeljala v čase slovenske popevke, ki je rodila številne zimzelene melodije. Glasbeni sladokusci bodo na svoj račun sicer prišli tudi danes (v petek). Marko Medik, Go-
razd Korošec in Aleksandra Krajnc bodo zabavali z rok, džez in pop uspešnicami z različnih koncev sveta.
AD
Foto: arhiv JZ turizem Rogaška Slatina
Naročniki iz gasilskega doma
Ker smo bili v Novem tedniku 2. junija 2012 stari 67 let in smo tako vstopili v 68. leto druženja z bralci, smo se odločili za akcijo Obisk pri zvestih naročnikih. Novi tednik »pokriva« dogajanja v 33 občinah in v sleherni smo med tremi najstarejšimi naročniki izžrebali po enega. Naša akcija traja že nekaj tednov in vse do sredine septembra bodo izžrebance med najstarejšimi naročniki obiskovali naši novinarji, jih skromno obdarili in z njimi poklepetali. Urška Selišnik se je tokrat mudila v Lučah.
Robnikova sta (zaradi domačega terena, kakopak) najbrž edina, ki smo jima darilce, namenjeno zvestim naročnikom, dostavili naknadno.
Prednost domačega terena ima ponavadi več plasti. Podobno je bilo v Lučah, kjer smo zaradi te prednosti kaj hitro našli naročnika Albina Robnika, vendar smo ravno zaradi prednosti domačega terena le malce pomišljali, če naš seznam najbolj zvestih naročnikov drži.
»Skoraj petdeset let sem star in odkar pomnim, je bil Novi tednik pri hiši. Naročil ga je sicer oče, ki pa je že več kot tri desetletja mrtev, in nikoli nismo pomislili, da bi >celjskega< odpovedali,« je naše dvome razblinil Albin oziroma Bine. Naš naročnik časopis najprej na hitro prelista in se kasneje ustavi ob tekstih, ki se mu zdijo še posebej zanimivi. Seveda bi ga najbolj pritegnile novice iz domačega okolja, ki jih sicer ni na pretek, vendar še vedno najde dovolj zanimivega branja. Spored menda že mora biti. Drugače je z ženo Ireno, ki ima svojstven vrstni red branja: začne pri porokah, sledi križanka, nato se loti iskanja novic s kozjanskih koncev. Irena namreč prihaja iz Šentjurja, kar se ji sicer pri govorici ne opazi: »V skoraj četrt stoletja sem se navadila in se v teh koncih odlično počutim. Ne grem več domov. V Šentjurju smo živeli bolj na samem, pet kilometrov iz središča, tu pa je vse na vasi. Čeprav govorice se pa res ne bom nikoli naučila.«
Sicer Robnikova živita življenje, ki ga kroji kriza. Irena je namreč že nekaj let
brez redne zaposlitve, Bine pa dela pri »Majdeju«, torej Mizarstvu Selišnik. »Sem >šloser<, pa delam v >tišleriji<,« se je pošalil. Doma vzgajata tri nadebudne fante, ampak zakonca nista niti za trenutek potožila. Resda si ne morejo privoščiti izobilja, bolj se, podobno kot ogromno slovenskih družin, prebijajo iz meseca v mesec, ampak kar gre. »Oziroma je mnogokje še slabše,« sta pribila.
Od »pobov« je najstarejši član skupine Kačji pastirji, mlajša dva bosta jeseni zakorakala v osmi oziroma peti razred osnovne šole v Lučah. Starejši je veselje do glasbe verjetno podedoval po šentjurski liniji, mlajša dva pa sta tista, ki z veseljem pristaneta na starševski način preživljanja dopusta. Planine in nič drugega. Na morje ju namreč ne vleče, lepši so Sedmera jezera ali Savinjske Alpe ... »Od nekdaj hodimo v planine. Najmlajši je bil star štiri mesece, a smo ga sedem ur hoje brez težav nosili. Še dandanes komaj čakata, da gresta zraven.«
Sicer so za Robnikova navijali v okviru Lučkega dneva, saj sta tekmovala v šaljivih igrah. Tudi drugače večkrat sodelujeta na prireditvah, seveda pa so v njihovem stanovanju obešene tudi gasilske uniforme. Pravzaprav to ni nič čudnega, saj Robnikovi živijo nad gasilskim domom.
US
Foto: SHERPA
Postanite pokrovitelj
naših stalnih rubrik
ob torkih
REKREACIJA
ob petkih
NA KOLESIH
Svoje želje nam posredujte na e-naslov: tednik@nt-rc.si
Želite oglaševati
vsak torek v rubriki
REKREACIJA?
tednik@nt-rr.si ^
Želite oglaševati
vsak petek v rubriki
NA KOLKSÏÏÏ?
tednik@nt-rr.si
Pravi višek še pred njo?
Med sprejemi ugotovitev, da Martina zmore še mnogo več
Sedmouvrščeno z olimpijskih iger v Londonu, metalko kopja Martino Ratej, članico celjskega Kladivar-ja, so v ponedeljek sprejeli sokrajani. Martina je sicer doma iz Suhadola, čestitali pa so ji v tri kilometre oddaljenih Ločah, v Penzionu Kračun.
Najbolj sta se je seveda razveselila sinova Marcel in Matic, konjiški župan Miran Gorinšek ji je dejal: »Takšnega aplavza v Ločah še nismo slišali. Svoj talent razvijaš s trmo. Zelo smo veseli sedmega mesta, za nas je vredno medalje.« Martina
se je le smejala in smejala, prejemala je priložnostna darila: »Največje darilo je prisrčen sprejem, ki mi je bil v zadovoljstvo in mi dal novo vzpodbudo za delo. Pred zaključkom sezone bom vadila z 80-odstotno intenzivnostjo, po njenem koncu pa me čaka operacija kolena. V Dohi sem nerodno stopila pri zaletu in nastala je cista. Želim si, da bom zdrava pred naslednjo sezono.« Naslednji dan ji je velik šopek rož izročil predsednik AD Kladi-var Celje Stane Rozman: »V klubu smo zelo zadovoljni z nastopoma Marine Tomič
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
AD KLADIVAR Celje
in Martine Ratej. Slednja je upravičila pričakovanja, Marini pa je nesrečna tisočinka sekunde preprečila nastop v polfinalu teka na 100 metrov z ovirami.«
Med sprejemi, ki so se vrstili za Martino, pa se je vrnila k vadbi. Trener Andrej Hajnšek poudarja, da sezone še ni konec, v ospredju so predvsem nastopi v diamantni ligi in na mitingu v Celju (5. september): »Sovaščani so ji pripravili zelo lep sprejem in dokazali, da živijo z njenimi dosežki. Lahko je vesela za takšno podporo. Na treningih pa ni popuščanja. Počitek za telo in >glavo< bo sledil po koncu sezone.« Sledil je primeren trenutek za oceno londonskega nastopa. »V kvalifikacijah je bil prvi met izveden pod vplivom neuspeha na evropskem prvenstvu. Dejal sem ji, naj teče počasneje med zaletom in met je bil tehnično dovršen. V finalu sva načrtovala takojšen presežek 60 metrov, toda med zaletom se je ustavila. To je bil ključen trenutek, res škoda, zdelo se mi je namreč, da je tedaj splavala
Pred koncem prejšnjega leta je bilo zastavljeno dolgoročno sodelovanje med Martino Ratej, Stanetom Rozmanom in Andrejem Hajnškom.
medalja po vodi. Še enkrat je stekla, met pa je bil zelo slab. Nato se je zbrala, a ni bilo dovolj za osmerico. Vzela je kakovostnejše kopje in si zagotovila dodatne tri mete.
Sklenila sva, da gre na vse ali nič, med četrtim in osmim mestom tako ni velike razlike. Pri največji hitrosti često peša tehnična izvedba in to se je tudi zgodilo.« Če bi v
Londonu ponovila svoj letošnji najboljši rezultat, bi bila - druga! »Saj tudi bo, le odločiti se mora,« trdi Hajnšek.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Zilnik: »Prva liga? Zakaj pa ne?«
Celjanom štiri točke, Šmarčanom vseh šest, Konjičanom nobena
Dragan Lazičič z žogo, desno od njega Žiga Škoflek
Nogometaši Celja si po petih krogih delijo prvo mesto na lestvici 1. SNL, celjski drugoligaš Šampion pa je tudi zelo zadovoljen s prvenstvenim štartom. Po remiju in zmagi si deli tretje mesto, kljub temu, da je šest njegovih članov prestopilo v slovenske prvoligaše.
Predsednik kluba Jani Žil-nik se ubada s finančnimi težavami, ki bodo zelo pereče spomladi.
Luči še ne vidijo
Žilnik, ki je tudi trener članske ekipe, se je sprva ozrl nazaj: »Že poldrugo leto smo brez glavnega pokrovitelja in pretekla sezona je bila naša najtežja doslej. V >fotofinišu< smo si zagotovili obstanka članske vrste v 2. ligi in podmladka v 1. SNL. Pod vprašajem je bilo naše nadaljnje sodelovanje v dru-goligaški konkurenci, a smo glavne težave odpravili. Naši cilji ostajajo uveljavitev naših najboljših igralcev, zagotavljanje končne nogometne izobrazbe ostalih in skušati večini zagotoviti prestope v profesionalne ali polprofesi-onalne sredine pri nas ali v tujini.« Šest igralcev je odšlo v slovenske prvoligaške klube, Žagar, Kožar, Dolinar, Horvat, Korošec in Baskera, peterica, Petrušič, Hren, Štus, Ferme in Zamernik, ni več zmogla usklajevati službenih ali študijskih obveznosti, nekaj
igralcev je bilo tudi nezadovoljnih z minutažo. Okrepitev pa je Dragan Lazičič, ki se je vrnil po igranju za Šmartno. »Kraljič, Ovčjak in Dizdarevič so izrazili željo, da pridejo k nam. Lani sem dobro poznal celotno ekipo, tokrat pa je ob osmerici izkušenih kopica še >zelenih< fantov. Uigravamo se kar na prvenstvenih tekmah. Štartali smo presenetljivo dobro, zato optimistično zrem v prihodnost. Smo konkurenčni. Vsak se bo namučil, če nas bo želel premagati. Obenem pa iščemo rešitev glede financ. Do spomladi še ne vi-
dimo luči na koncu tunela,« je priznal Žilnik.
»Na Baskero nismo vplivali«
Bojan Arčan, eden od trenerjev pri Šampionu, je bil prvi kandidat za vodenje Krškega. Žilnik meni, da je to novo priznanje za klub in načel temo sodelovanja z NK Celje: »S prvoligašem, ki si je izbral naša člana Korošca in Horvata, imamo odprtih precej postavk, glede stroke se še najbolje razumemo. Pojavile pa so se govorice, da nisem pustil Roka Baskere v NK Ce-
lje. Preden je podpisal pogodbo z Olimpijo, se je pogovarjal s športnim direktorjem Celja Ambrožem Krajncem. Baske-ra sam najbolje ve, zakaj se je odločil za ljubljanski klub, mi na to nismo imeli vpliva. Pri NK Celje sta bila na preizkušnji še dva naša igralca, nimamo še odgovora, kakšen vtis sta pustila in ali še obstajajo možnosti za prestop. Z dvojno registracijo pa lahko za nas igrajo Horvat, Korošec, Močivnik in Bajde, toda kot nosilci so obremenjeni v prvi ligi in dosti možnosti najbrž ne bo. Ponosen sem, da 15 fantov iz
nogometne šole Mali šampion nastopa v prvi ligi.« Je katero moštvo boljše od celjskega v 2. ligi? »Z vsakim si upamo igrati. Krki je na štartu uspelo vse, Zavrču nič. Imata kakovost in denar, a z nami se bosta zelo namučila. Mi imamo nekaj drugega, največji potencial v ligi. V nedeljo bomo gostili Belo krajino s Čehičem, Peji-čem, Špeličem.«
Trd oreh vsem
Poraja se vprašanje, kje je končni domet moštva, ki ima kljub vsemu veliko preverjenih nogometašev. »Realen je boj za obstanek glede na številne odhode. Prepričan sem, da nas nihče ne bo zlahka ugnal, kar je uvidel tudi Dob. Liga je močnejša kot lani. Z vsakim se lahko kosamo. Če bi se nam vse ugodno prekrilo, lahko ciljamo celo na prva tri mesta. Od lokalnih tekmecev Šmartnega in Dra-vinje smo po mojem mnenju boljši. Objektivno pa nam bo pripadlo mesto v sredini lestvice,« napoveduje eden od stebrov moštva Rade Jovano-vič. Njegov mentor od malih nog Jani Žilnik na podobno vprašanje odgovarja: »Doslej smo vselej prestopili v višji rang tekmovanja, če se nam je ponudila priložnost. Vprašanje je povsem resno. Večkrat sem si ga zastavil. V povprečju je kakovost prvoligaškega nogometa takšna, da ji lahko sledimo tudi drugoligaši, kar često potrjujejo rezultati v
pokalu NZS. Bistvene razlike ni. Nenazadnje je Dob v kvalifikacijah >povozil< Triglav. Ni razloga, zakaj ne bi tudi mi sodelovali. Toda marsikaj bi bilo treba urediti. Mnogi fantje bi se nam v tem primeru pridružili. In če je dovoljeno sanjati; ko bi se nam vrnili igralci, ki smo jih vzgajali, potem bi imeli moštvo, s katerim bi si upal igrati tudi proti Mariboru.« Pred nedeljsko tekmo v Areni Petrol imajo zdravstvene težave Jovanovič, Srnec in Lazičič.
DEAN ŠUSTER Foto: TimE
Jani Žilnik je s Šampionom v dveh krogih zabeležil remi doma in zmago v Dobu z 2:0.
Brez Omića nazaj proti Jadranu
Miloš Šporar, desno v ozadju Pavli Ojsteršek in košarkarji Zlatoroga med uvodom prvega skupnega treninga
Košarkarji laškega Zlatoroga so se v sredo zbrali v popolni postavi in se bodo pripravljali na novo sezono. Alena Omića so v Treh lilijah že pozabili, saj se seli v Union Olimpijo. Športni direktor Miljan Goljovič zatrjuje: »Laško mora biti med štirimi najboljšimi ekipami v Sloveniji.«
Po reprezentančnih obveznostih so se priključili prvi trener Šporar in košarkarji, ki so igrali na domačem Ep mlajših članov. Ekipa je dokončno sestavljena. Novinci so Dejan Čigoja, Saša Mučič, Damir Miljković, Ante Đu-gum, mlad hrvaški repre-zentant Frano Marasović, ki je tako kot Tim Škerbec v prejšnji sezoni nosil mladinski dres, Šporar pa je k treningom priključil še Matica Mačka in Jana Mlakarja, ki sta še vedno mladinca.
Med četverico
Miloš Šporar je po prvem skupnem treningu dejal:
»Naša največja prednost je, da smo se takoj na začetku uspeli zbrati v popolni postavi. Uvodni del treningov smo že opravili, kondicijski trener Pavli Ojsteršek je igralce pripravil na največje napore. Še dva tedna bosta temeljila na kondiciji.« Tudi športnega direktorja Miljana Goljoviča veseli, da je moštvo že dokončno sestavljeno: »To je najpomembnejše, saj lahko ekipa od prvega dne nemoteno trenira in se pripravlja na novo sezono. Težili bomo k temu, da bomo igrali kvalitetno košarko in da bodo vse več igrali mladi košarkarji. Ambicije? Laško si zasluži, da je med štirimi najboljšimi klubi v Sloveniji. Ne glede na to, kdo igra in koliko denarja imamo, Laško mora biti med najboljšo četverico.«
V Laškem je kot kaže zapihal nov, predvsem pa svež veter, saj je znova videti nasmeške na obrazih, spodbudne misli ... Tega namreč v prejšnji sezoni,
ki je bila turbulentna oziroma ena najtežjih v zgodovini Zlatoroga, ni bilo veliko. Predsednik kluba Miro Firm ugotavlja, da je bila pretekla sezona zelo
težka. »Uspeli smo priti stopnjo višje, zniževali smo proračun ... V Jadranski ligi smo se srečevali z ekipami, ki imajo večje proračune in posledično boljše in kvalite-
tnejše igralce. Je pa bila to dobra šola za naprej tako za igralce kot tudi za klub. Za določeno vrhunskost nam še marsikaj manjka.« Zdaj je ekipa mlada, z mladim in s perspektivnim trenerjem. »Na mladih svet stoji je staro geslo. Prepričan sem, da je trener Šporar, ki se je učil oziroma izpopolnjeval pri nas štiri leta, znal te mlade igralce obrzdati in najboljše pripraviti,« je pripomnil Firm. Šporar je dodal: »Strinjam se s športnim direktorjem. Laško je klub, ki mora venomer težiti k najvišjim mestom. Da bi si zastavljali cilj peto ali šesto mesto, ne pelje nikamor. Če bomo dovolj dobri in če se nam bo ponudila takojšnja vrnitev v Jadransko ligo, se tega ne bomo branili. V nasprotnem primeru ne bo tragedija.«
Dovolj alternativ
Spregovoril je tudi organizator igre Miha Lapornik,
za katerim je naporno poletje, potem ko je ne dolgo nazaj igral na domačem EP mlajših članov: »Tritedenski počitek mi je zelo prijal. Novo sezono bom znova poskusil čim bolje izkoristiti. Z novimi igralci v naši mladi ekipi smo se že dobro spoznali, dobro se razumemo. Sposobni smo igrati lepo in zanimivo košarko, ki nas lahko zavihti visoko.« Alen Omić je Laško zamenjal z Ljubljano. »Vse je dogovorjeno glede Alena, pred katerim je sezona, ko bo moral dokazati svoj velik talent,« je komentiral Goljovič. Šporar je dodal: »Zanimajo me le igralci, ki jih imam na voljo. Omić je produkt našega kluba in vsi smo ponosni na to, kaj je uspel do sedaj narediti. Veliko dela pa je še pred njim. Je velik potencial in ima še veliko možnosti. Želim mu vse najboljše. Toda zdaj me več ne zanima. Alternativ imam dovolj.«
MITJA KNEZ
Za preživetje gre
Celjani v Stožice
Slovenska nogometna reprezentanca je na prijateljski tekmi v Stožicah premagala Romunijo s 4:3, mlada reprezentanca je v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo klonila v Ukrajini z 2:0, selekcija do 19 let pa je na prvi prijateljski tekmi ugnala Albanijo s 4:0. Igrala sta dva nogometaša Celja. Branil je Mateo Barukčič, napadalec Gregor Bajde pa je dosegel en gol.
WWW.CINKARNA.SI
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Jutri bo nova tekma v Sto-žicah, tokrat prvenstvena. Pri Olimpiji bodo v 6. krogu 1. SNL gostovali Celjani, za katerimi je najboljši prvenstveni štart doslej.
Novi pomočnik trenerja nogometašev Celja Marijana Pu-šnika je Mladen Dabanovič, dosedanji trener vratarjev. Za njih bo odslej skrbel Andrej Salčnik, ki je v Celju že deloval v času prvega Pušnikovega mandata. Damjan Romih, v prejšnji sezoni prvi trener celjskih nogometašev (uvrstitev v finale pokala NZS), v uvodnih štirih krogih pa Pušnikov pomočnik, je namreč prevzel drugoligaša Krško. DŠ
Uroš Privšek
Sanja Orozović (z žogo) in Marica Gajić (levo) bosta morali prevzeti ogromno breme.
Prejšnji teden so priprave začele tudi celjske roko-metašice. Še naprej jih bo vodil trener Uroš Privšek.
43-letni Celjan zdaj stanuje v Štorah. Član kluba je od leta 2008. Sprva je dve sezoni vodil starejše deklice, v naslednjih dveh sezonah pa mladinke in članice. Mladinke je pripeljal do naslova državnih prvakinj, z njimi je osvojil tudi tretje mesto, enako s starejšimi deklicami. Z mlado člansko ekipo je bil v državnem prvenstvu peti in sedmi.
Z rokometom se je začel ukvarjati pri enajstih letih. Bil je član vseh mlajših slovenskih reprezentanc, vključno z mladinsko. Dvakrat je bil mladinski jugoslovanski podprvak z Aerom Celje in s Celjem Pivovarno Laško. Med petletnim igranjem za celjsko člansko vrsto se je preizkusil v 2. jugoslovanski ligi in bil

član moštva, ki se je uspelo po srhljivih kvalifikacijah uvrstiti
v takratno 1. zvezno ligo, tik pred slovensko osamosvojitvijo. Med svojo 24-letno kariero je igral še za ptujsko Dravo, Litijo, trboveljski Rudar, Krško, Trebnje, Radeče, Dol in Celovec.
Privšek pravi, da pravzaprav ne ve, kaj je prosti čas. Posveča se družini, ženi Simoni ter sinu Svenu in hčeri Nikiti. Rad kolesari, igra košarko in v zadnjem času tudi plava. Njegov življenjski moto je: poskušaj čim več negativnih stvari spremeniti v pozitivne in zmagovati vsak dan na igrišču, ki se imenuje Zemlja.
Foto: SHERPA
V sredo so se zbrale ko-šarkarice celjskega Athle-tea. Na prvem treningu je imel trener Damir Grgič na razpolago le pet igralk. Pet mladink, ki so nastopile na evropskem prvenstvu v Romuniji, je prostih do ponedeljka, ko se bodo priključile še tri kadetinje.
Celjanke bodo spet igrale v Jadranski ligi, članski in novoustanovljeni kadetski. Ekipa je zelo pomlajena, z le dvema članicama, Re-beko Abramovič in Sanjo Orozović. Milina Mišelić je rojena šele leta 1998 in kot pionirka ne bo imela pravice nastopa na članskih tekmah. Preostale igralke so Marica Gajić, Živa Macura, ki bo zaradi poškodbe kolena vadila po posebnem programu, Nina Gabrovšek, Maja Bošnjak, Jelica Petrovič, Teja Dimec, Zala Pučko, Neža Ku-gonič, Alma Potočnik, Larisa Ocvirk in Eva Lisec, najboljša skakalka mladinskega EP in najboljša strelka naše selekcije.
Finančne tegobe so precejšnje, vprašljivo je bilo celo delovanje članske ekipe. Proračun je zamajalo več zadev. Zaradi poškodbe Teje Oblak zanjo Poljaki ne bodo plačali odškodnine, izraelski klub še ni poravnal dolga za Ano Turčinović. Primer lahko na sodišču FIBA v Ženevi traja do treh let. Toda očitno se bodo največje težave rešile. Dejansko bi bila izje-
mna škoda, če bi vse skupaj propadlo, kajti v Celju imajo zgolj reprezentantke, ki lahko čez leto ali dve znova tvorijo kakovostno ekipo, obenem pa si poiščejo prihodnost v tujih klubih. »V Jadranski ligi se bomo skušali izogniti zadnjemu mestu, ki po novih pravilih po vzoru na moško tekmovanje pomeni neizogiben izpad,« opozarja predstavnik za stike z javnostmi Uroš Kranjc. Celjanke so v prejšnji sezoni osvojile obe domači lovori-
ki, v naslednji so, vsaj na papirju, močnejše Kranjčanke in Mariborčanke.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
ŠPORTNI KOLEDAR
Sobota, 18. 8.
NOGOMET
1.	SL, 6. krog, Ljubljana: Olimpija - Celje, Velenje: Rudar - Triglav (20).
2.	SL, 3. krog: Radomlje
-	Dravinja (17.30).
Nedelja, 19. 8.
NOGOMET
2. SL, 3. krog, Šmartno 1928 - Zavrč, Celje: Šampion
-	Bela krajina (17.30).
Wdežele
celjske mesnine
CINKARNA
Konoplja, nova rastlina zelene doline?
Namesto hmelja jo na nekaterih kmetijah že poskusno se-jejo - Ne smrtonosna droga, temveč rastlina tisočerih možnosti
»Lani sva z možem na forumu o konoplji v Moravcih spoznala cel kup zanimivih ljudi, ki se ukvarjajo s predelavo konoplje. Izdelujejo tekstil, izolacijski material, iz semena olje, moko, kruh, iz ostankov semen skuto, iz olja mila in kreme ... Mi bomo jeseni pobrali seme, stebla pa pokosili in jih podarili gospodu, ki iz njih izdeluje izolacijo.«
Kako visoko zraste konoplja, kaže slika. Maja Klemen Cokan meri približno 170 cm.
Pri Cokanovih v Spodnjih Rojah pri Šempetru otroka te dni ne moreta skakati na prožni ponjavi, ki jo imajo pred hišo. Dobila je namreč povsem novo vlogo - na njej sušijo konopljino socvetje, ki je polno semen. Večina pridelka pa je še na 30 arov veliki njivi, kjer je še lani rastel hmelj. Pridelek konoplje bodo ročno porezali 1. septembra.
Računajo na kakšnih 100 kilogramov semen, ki jih nameravajo stisniti v olje, tega pa prodati. Liter takega olja stane v trgovini približno 40 evrov ...
Prihodnost ali zgolj poskus?
Konvencionalna kmetija Cokanovih ima 30 ha obdelovalne zemlje, na kateri pridelujejo večinoma hmelj in redijo 30 krav molznic. Hmeljarjem razmere že nekaj let niso posebej naklonjene, zato so prisiljeni razmišljati, kako v prihodnje, nekateri pa že preizkušajo nove možnosti. Toda spremembe čez noč
Prepoved konoplje v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja je po mnenju nekaterih pravzaprav zarota in medijska manipulacija dveh ameriških podjetij z namenom, da bi izdelke iz konoplje zamenjali nadomestki, narejeni iz nafte. Vlakna so namreč uporabna za proizvodnjo blaga, papirja, vrvi, gradbenih materialov, plastike, biodizla, kozmetike, izolacijskih materialov ...
niso mogoče, postopoma je treba poiskati alternative. In ena takšnih je lahko gojenje navadne konoplje. Na kmetiji je namreč »ta mlada« napredna kmetijska svetovalka
Maja Klemen Cokan, ki živi za ekološko oziroma biodi-namično kmetovanje, zato je nekako logično, v katero smer bodo pri njih šle novosti. Ne samo, da molznice že
krmijo z ekološko pridelano krmo, ki je brez GSO, in zato sodelujejo v tovrstnem projektu celjske mlekarne. Sčasoma bosta z možem Ivom zemljo pripravila, da bo na njej lahko zrastla še ekološko pridelana pšenica, pira ali kaj podobnega. Lani sta se navdušila še nad konopljo, ki sta jo letos prvič posejala, in to kot glavni, ne samo strniščni pridelek. Rastlina ima namreč toliko pozitivnih lastnosti in tako vsestranska je, da Maja ne razume, zakaj je bila tako dolgo zapostavljena in iztrebljena. »Presenečen si, ko prebiraš, kakšne zdravilne učinke imata olje in seme in kaj vse se da pridobiti iz vlaken. Nenazadnje je rastlina izboljševalec zemlje, saj jo čisti pesticidov, in če upoštevamo samo ta vidik, ni dvoma, da je ne bi sejali tudi v prihodnje, ne da bi računali na kak dobiček,« je prepričana. Vključili bi jo v
kolobarjenje in zmanjševali hmeljske površine. Sicer pa, če niste vedeli, konoplja je sorodnica hmelja ... In res raste kot konoplja, saj so nekatere rastline že zdaj precej prerasle Majo, v idealnih pogojih pa menda dosežejo celo sedem metrov! In še nobenih kemikalij ne potrebujejo, kar je idealno z vidika ekološkega kmetijstva, pravi Maja.
Vse več
posnemovalcev
Da Maja Klemen Cokan pri teh poskusih ni osamljena, pove podatek, da so v Spodnji Savinjski dolini trije pridelovalci konoplje, poleg nje še eden v Pondorju in drugi na Vranskem. Vsi skupaj se učijo, kako pridelovati to rastlino, kaj ji ustreza in kako morda v prihodnosti z njo čim bolj uspeti tudi na trgu. To bo mogoče le, če bo takih navdušencev čim več. Pred kratkim so tisti, ki jih to za-
nima, obiskali somišljenike v Pomurju, kjer je pridelava že precej razširjena, medtem ko je vseh registriranih pridelovalcev v Sloveniji zaenkrat le 85. Nova znanja bodo lahko nabirali tudi na bližnjem svetovnem kongresu, ki bo konec meseca v Lendavi in kjer bo Maja pripravila delavnico o slovenskih izkušnjah na tem področju.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
Konopljino seme vsebuje za naše telo koristne maščobe in ima trikrat več beljakovin kot soja. Kono-pljino olje uživamo hladno v raznih jedeh, lahko pa tudi do dve jedilni žlici na tešče, kar pomaga pri raznih vnetjih, zvišanem holesterolu, kožnih boleznih, stresu, revmatoidnem artritisu, PMS ...
Ženska rastlina konoplje. Od moških rastlin se na videz loči tako, da so slednje precej manj bogate z listi in tudi semena so v ženskih socvetjih.
Pridelava pod nadzorom
V Sloveniji področje sejanja konoplje ureja pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje. Pridelujejo se lahko sorte, pri katerih vsebnost tetrahidrokanabi-nola (tHc) v suhi snovi ne presega 0,2 odstotka. Dovoljenje lahko pridobi kmetijsko gospodarstvo za gojenje izključno na kmetijskih zemljiščih, ki jih ima v lasti ali zakupu, površina ne sme biti manjša od 10 arov. Iz vsakega posevka konoplje odvzame pristojni inšpektor vzorce rastlin za analizo vsebnosti THC. Ob inšpekcijskem pregledu mora pridelovalec predložiti kot dokazili o nakupu potrjenega semena konoplje račun in deklaracijo o kakovosti semen. Po videzu sta si namreč navadna in indijska konoplja podobni, zato se ju z gotovostjo loči le z analizo vsebnosti THC.
Takole pri Cokanovih sušijo prva socvetja konoplje, iz katerih bodo pridobili dragoceno seme. Nasad konoplje. Od hmelja je ostala le še žičnica ... —- Št. 65-17. avgust 2012 -
NUK	g
Harmonika, na katero igra Žan Stres, je težka skoraj 15 kilogramov. Značilnost kromatične harmonike je, da ima melodijske base. Tako je mogoče nanjo igrati glasbo, ki je pisana za klavir ali orgle.
Veliko več kot
narodnozabavna
glasba
Mladi Šmarčan na harmoniko igra tudi Bacha in Mozarta
Žan Stres, 17-letnik iz Šmarja pri Jelšah, se je s harmoniko seznanil že v rosni mladosti, saj izvira iz družine, kjer so pogosto poslušali narodnozabavno glasbo. Posebej rad je ob igranju harmonike poslušal svojega dedka, po vpisu v nižjo glasbeno šolo pa je hitro spoznal, kakšne razsežnosti igranja ponuja to glasbilo. Harmonika ga je popolnoma zasvojila in danes dijak umetniške gimnazije v Celju harmoniko igra vsaj nekaj ur dnevno.
Žanov dedek igra diatonič-no harmoniko, Žan pa je že v nižji glasbeni šoli v Rogaški Slatini spoznaval klavirsko harmoniko. »Bil sem star kakšnih devet let in profesor Roman Drofenik me je takrat prvič soočil s klasično glasbo. Zdela se mi je zanimiva in predstavljala mi je nekakšen izziv,« se danes spominja Žan. Resno se je lotil vaj in prvi uspehi na tekmovanjih so mu dali dodatno motivacijo.
Harmonike se ne naveliča
Žan je hitro spoznal, da bo harmonika njegovo življenje. Po osnovni šoli se je odločil, da bo izobraževanje nadaljeval na umetniškem programu I. gimnazije v Celju, kjer je edini v generaciji, ki igra kromatično harmoniko, ki
Brez podpore staršev ne bi šlo, priznava Žan. Vožnje na vaje, koncerte in tekmovanja zahtevajo predvsem veliko časa, da o denarju, potrebnem za nakup harmonike, ne govorimo. Kot razlaga Žan, stane takšna harmonika, kot jo igra, okoli 7.500 evrov. Nova harmonika, kakršno bo potreboval pri nadaljnjem študiju, je vredna celo več kot 13 tisoč evrov.
Žan Stres se je že okitil z nekaj vidnimi rezultati na domačih in tujih tekmovanjih. Leta 2006 je prejel prvo nagrado na mednarodnem srečanju harmonikarjev v Moravskih Toplicah, leta 2008 srebrno priznanje na tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije, leta 2010 pa drugi nagradi na mednarodnih srečanjih v Pulju in v Beltincih. Drugo nagrado je osvojil tudi na letošnjem mednarodnem srečanju v Beltincih, kjer so sodelovali harmonikarji iz sedmih držav. Žan sicer pravi, da bistvo srečanj, predvsem mednarodnih, ki se jih v posamezni kategoriji udeleži le okoli deset harmonikarjev, ni toliko končna uvrstitev, temveč predvsem izmenjava izkušenj.
daje še širše možnosti igranja kot klavirska. Končal je že dva letnika in pravi, da je precej naporno. V šoli je od jutra do poznega popoldneva, zatem je treba narediti še domače naloge, se učiti in seveda vaditi. »Harmoniko vsak dan zagotovo vadim po vsaj dve uri, ob koncu tedna ali pred tekmovanji še precej več,« pravi in dodaja, da prostega časa med šolskih letom pravzaprav nima. Tudi ko si ga odtrga, ga poleg kakšnega sprehoda s svojo psičko Luno v večini nameni za glasbo. »Tudi če ne igram, sem z mislimi pri glasbi. Med počitnicami se posvečam predvsem džezu. Razmišljam o njem, o tem, kako ga čutim.« Pa ga je kdaj »prijelo«, da bi harmoniko postavil v kot? »Ne, nikoli in upam, da me tudi ne bo. Bi bilo škoda, ker sem v to vložil že res veliko dela,« odločno pove.
Pester repertoar
Večina od harmonikarskega koncerta pričakuje kopico poskočne narodnozabavne glasbe, a koncerti Žana Stresa so precej drugačni. Harmonika namreč ponuja pester glasbeni spekter, nanjo je mogoče igrati džez, etno, klasiko. Tako Žan na koncertu med drugim postreže z Bachom, Mozartom, Janijem Kovačičem, s francoskimi šansoni, ki jih
občinstvo sprejme z velikim navdušenjem. Ob tem Žan hitro pove, da zna dobro odigrati tudi narodnozabavne pesmi, saj brez tega na koncertih ne gre. Žan je nekoč igral v har-monikarskem orkestru Glasbene šole Rogaška Slatina in v srednji glasbeni šoli v kvintetu harmonik, trenutno pa skupaj s prijateljema iz Rogaške Slatine in Šentjurja sestavlja trio. Zaenkrat je skupina še brez imena, v načrtu pa je, da bo nekega dne postala kvintet. Žan sodeluje tudi s flavtistko Alenko Bogataj, duet bo zagotovo mogoče slišati na njegovem naslednjem samostojnem koncertu, ki ga bo v domačem kraju najverjetneje pripravil konec leta. Slišati ga bo mogoče že septembra na enem od koncertov Rokovega poletja v cerkvi sv. Roka v Šmarju pri Jelšah.
ANJA DEUČMAN
Mladi harmonikar, njegov mentor je Tomaž Marčič, želi študij nadaljevati na Glasbeni akademiji v Ljubljani. »Pred tremi leti v Sloveniji sploh še ni bilo oddelka za harmoniko, zato so glasbeniki študirali v tujini. Zdaj je za to bolje poskrbljeno. Tudi sam bom kljub temu sprejemne izpite zagotovo opravljal na več akademijah, tudi v Pulju in Gradcu.«
Bodite spletno oko
Prijavite primere otroške pornografije in sovražnega govora na internetu
Vstopna točka v Spletno oko, kjer imajo vedno več dela.
Vsak, ki želi Spletnemu očesu podati anonimno prijavo otroške pornografije ali sovražnega govora, mora najprej izpolniti kratek prijavni obrazec. Ključna informacija v obrazcu je naslov spletne strani, na kateri je domnevno nezakonita vsebina. Sodelavci prijavne točke prijavo pregledajo, če ocenijo, da gre za nezakonito vsebino, primer predajo v obravnavo organom pregona. Podatkov o prijavitelju v Spletnem očesu, kot zagotavljajo, ne hranijo.
Ste med brskanjem po svetovnem spletu naleteli na fotografije ali videopo-snetke z elementi otroške pornografije? Ali ste med obiskom katere od spletnih strani ali foruma zaznali sovražni govor? Tovrstni primeri na internetu so kaznivi, zato je prav, da nanje opozorite. Prijavo lahko enostavno in anonimno podate na prijavni točki Spletno oko.
Prijavna točka Spletno oko, ki jo koordinira Fakulteta za družbene vede v Ljubljani, je uradno začela delovati marca leta 2007, ko je postala tudi članica organizacije INHOPE, krovne organizacije spletnih prijavnih točk za nezakonite vsebine na internetu, ki deluje v več kot 30 državah. Deluje pod okriljem programa Varnejši internet plus, njen namen pa je obiskovalcem interneta dati možnost anonimne prijave domnevnih nezakonitih vsebin na svetovnem splet, predvsem otroške pornografije in sovražnega govora.
Otroške pornografije vedno več
Otroška pornografija v slovenski zakonodaji ni posebej definirana. Kot navajajo v prijavni točki Spletno oko, gre za vsakršno obliko upodobitve ali predstavljanja spolnega izkoriščanja otrok, ki sta osredotočena na otrokovo spolno vedenje ali otrokove spolne organe,
bodisi s slikovnim, pisnim ali videomaterialom.
Problematika otroške pornografije sicer iz leta v leto narašča. Kot je razvidno iz poročila programa Varnejši internet, so slovenski organi pregona leta 2002 preiskovali 12 domnevnih primerov otroške pornografije, leta 2009 pa kar 90 primerov, 45 od teh je obravnavalo tožilstvo. V 22 primerih je šlo za domnevno spolno zlorabo otrok in mladoletnikov na internetu. Šest primerov se je končalo z obsodbo. Kot še poudarjajo v poročilu, so najpogostejše kršitve produkcija, posedovanje in posredovanje slikovnega materiala otroške pornografije.
Ko Spletno oko primer nezakonitega gradiva na internetu preda policiji, ta, kot razlagajo na Generalni policijski upravi, najprej preveri, ali je objava kakorkoli povezana s Slovenijo. Če ni, zadevo predajo tujim organom pregona, sicer pa poskušajo na podlagi identifikacijskih podatkov ugo-taviti identiteto storilca in lokacijo, kjer je do kaznivega dejanja prišlo. Zatem izvedejo hišne preiskave ter zasežejo računalniško opremo in gradiva. Kot pravijo, običajno najdejo več sto ali celo več tisoč spornih datotek, zoper storilca pa na podlagi dokazov podajo kazensko ovadbo. Kot še poudarjajo, je cilj preiskav poiskati tudi žrtve spolnih zlorab in jim pomagati.
Bistven nadzor staršev
Žrtve otroške pornografije so lahko že dojenčki, razpon pa sega vse do polnoletnih mladostnikov. Kot razlagajo strokovnjaki, so spolnim zlorabam morda nekoliko bolj izpostavljeni tisti otroci in mladostniki, ki veliko časa preživijo na svetovnem spletu, nevarnost pa se je še
toliko bolj povečala z razmahom različnih socialnih omrežij. Policisti poudarjajo, da morajo starši spremljati, kaj otrok počne na internetu, s kom sklepa prijateljstva, ali se pogovarja z neznanci. Prav starši so namreč tisti, ki so v prvi vrsti odgovorni za dobrobit otroka, za njegov razvoj, njegovo varstvo in zaščito. Vedno več pozornosti tovrstnim vsebinam in nevarnostim sicer posvečajo tudi v šolah, prav tako o njih pišemo in obveščamo mediji. Policisti poudarjajo, da je namreč najpomembnejša predvsem preventiva.
Rasna,
narodnostna in verska diskriminacija
Spletno oko se posveča tudi odkrivanju sovražnega govora na internetu. Sovra-
žni govor definira kot izražanje mnenj in idej, ki so po svoji naravi diskriminatorne in uperjene proti različnim manjšinam. Namen sovražnega govora je ponižati in prestrašiti posameznika ali skupino ter spodbuditi nasilje, sovražni govor pa se lahko nanaša na spol, raso, vero, starost, spolno usmerjenost, zdravstveno stanje, izobrazbo, gmotno stanje ...
Tudi število obravnavanih kaznivih dejanj sovražnega govora je vedno več. A na Generalni policijski upravi ocenjujejo, da je razlog predvsem v dvigu ozaveščenosti ljudi, ki prijave predajo policiji, in tudi v tesnem in dobrem sodelovanju policije z organizacijo Spletno oko. Večino primerov sovražnega govora na svetovnem spletu je sicer mogoče najti na spletnih forumih. Ker
storilci najpogosteje skrijejo svojo identiteto, je preiskovanje teh primerov izjemno zahtevno. V Sloveniji so sicer najpogostejše rasna, narodnostna in verska nestrpnost, zanemarljiva pa ni niti spolna diskriminacija.
Na Generalni policijski upravi še razlagajo, da so leta 2007 obravnavali 30 prekrškov, v letih 2008, 2009 in 2010 okoli 50, leta 2011 pa 61 primerov sovražnega govora. Na celjski policijski upravi so po eno ovadbo spisali v letih 2008 in 2009. Da so uporabniki interneta resnično vedno bolj osveščeni o problematiki sovražnega govora, dokazuje število domnevnih prijav Spletnemu očesu. Leta 2007 so jih našteli 195, lani pa več kot 2.800. Večina je sicer neupravičena.
ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA
Med mladimi veliko pretepačev
21 odstotkov fantov in deklet, starih 11, 13 in 15 let, je bilo v le nekaj mesecih vsaj enkrat žrtev trpinčenja sovrstnikov. Tako je pokazala raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, ki jo je opravil Inštitut za varovanje zdravja RS pod okriljem zdravstvenega ministrstva.
Po raziskavi sodeč, so trpinčenju največkrat izpostavljeni 13-letniki, trpinčeni pa so tako fantje kot dekleta. Enajst odstotkov fantov priznava, da trpinčijo svoje sovrstnike, med dekleti je takšnih pet odstotkov. Da se pretepajo, pravi 14 odstotkov mladostnikov, predvsem fantov, ki močno prednjačijo pred dekleti. Slovenija se po deležu 13-letnikov, ki se pretepajo, sicer uvršča na 10. mesto med 36. državami, zajetimi v raziskavo. Kot poudarjajo strokovnjaki, lahko vrstniško nasilje povzroči težave z duševnim zdravjem, slabši učni uspeh in odsotnost od pouka, vodi pa lahko tudi v pitje alkohola, kajenje tobaka in poseganje po drugih prepovedanih substancah ali zdravilih. »Zato je ključno, da k vrstniškemu nasilju pristopamo čim bolj celostno. Pri spopadanju s tem nezdravim vedenjem naj bi mladostnikom čim bolj pomagali njihovi starši, delavci v šoli in tudi lokalna skupnost in različne organizacije, ki lahko ponudijo ustrezno strokovno podporo,« pravi mag. Nina Scagnetti z Inštituta za varovanje zdravja RS. Izpostavlja predvsem oblikovanje pozitivne samopodobe mladostnika ter pravočasno prepoznavanje znakov nasilja.
Metode trpinčenja med mladostniki se sicer razlikujejo glede na starost in spol, kot poudarjajo na inštitutu, pa je tehnološki razvoj prinesel nove oblike trpinčenja, med katerimi prevladuje tako imenovano internetno trpinčenje.
AD
Kot poudarjajo na Generalni policijski upravi Slovenije, je otroška pornografija izredno hud poseg v otrokovo oziroma mladostnikovo zasebnost ter intimo, prav tako v njegovo duševno in telesno integriteto. Žrtve otroške pornografije se pogosto zaprejo vase, imajo težave pri navezovanju stikov, pojavijo se težave v šoli. Prav tako so nagnjene k samopoškodbenim dejanjem, iz tujine pa so znani celo primeri samomorov.
NOVI TEDNIK
KRONIKA
17
Grozili premierju in njegovi soprogi
INFO 113
Policisti še vedno preiskujejo ozadje nedavnega anonimnega pisma, ki je bilo namenjeno predsedniku vlade Janezu Janši in njegovi soprogi Urški Ba-čovnik. Avtor pisma jima je namreč zagrozil s smrtjo in v pismu zapisal med drugim tudi »v naslednjih petih dneh vam pošljem bombo v vašo hišo«.
Ker je bila prijava groženj podana na policiji v Ljubljani, so preiskavo začeli tamkajšnji policisti. Ugotovili so, da naj bi bila grožnja napisana na enem izmed računalnikov ravno na območju Celjskega, in sicer preko državne spletne strani e-uprava. Kriminalisti preiskujejo kaznivo dejanje ogrožanje varnosti, v tem
času pa družino predsednika vlade še dodatno, poostreno nadzorujejo.
Čeprav se v javnosti že omenja ime domnevnega avtorja, ki naj bi na policiji že imel svojo kartoteko zaradi kaznivih dejanj, pa je vprašanje, ali ti podatki držijo. Policija zaenkrat več informacij ne daje. Preiskovali naj bi tudi, ali držijo govorice, da naj bi v enem izmed velenjskih lokalov pred dnevi resnično kdo javno grozil, da bo ubil Janševega sina. So pa Janši s celjskega območja pred meseci že grozili in mu v takratnem pismu svetovali previdnost, še posebej, ko bo na kakšni službeni poti.
Novi očitki ali le nadaljevanje preiskave?
Zatem ko sta bila pred dnevi novinar Vladimir Vodušek in njegov kolega Stanislav Gaberc izpuščena iz pripora, se preiskava njunega domnevnega izsiljevanja vodilnih zreškega Uniorja in šmar-skega podjetja Rhydcon, nadaljuje. V torek je bila namreč hišna preiskava tudi v Uniorju.
Kot je znano, naj bi Vodušek in Gaberc podjetji izsiljevala sprva za 350 tisoč evrov, nato pa predlagala, da oškodovani podjetji odkupita terjatve Voduško-vega podjetja v višini 160 tisoč evrov ali pa da eno od podjetij z njegovim podjetjem sklene pogodbo o oglaševanju v višini 360 tisočakov. V kolikor ne bi plačali, bi Vodušek objavil podatke o domnevnem spornem poslovanju med omenjenima podjetjema. Kriminalisti so ob njuni aretaciji že povedali, da bo predmet nadaljnje preiskave tudi poslovanje med Uniorjem in Rhydconom. Po nekaterih podatkih naj bi kriminalisti torkovo hišno preiskavo izvajali na podlagi ovadbe, ki naj bi zaradi spornega poslovanja
prišla iz šmarskega Rhydcona zoper eno izmed vodilnih oseb v Uniorju. Vendar je zanimivo, da tokrat policisti niso navajali, da preiskujejo kakšno novo kaznivo dejanje, temveč kaznivo dejanje izsiljevanja. Enako kaznivo dejanje so očitali ravno Vodušku in Gabercu, zato gre verjetno samo za nadaljevanje prve preiskave.
Ta teden tako hišne preiskave niso bile na domu direktorja Uniorja Gorazda Korošca, policisti niti niso nikomur odvzeli prostosti. Prav tako ne govorijo, ali sta zaenkrat osumljenca še vedno Vodušek in Gaberc ali še kdo drug iz zreškega ali šmarskega podjetja, čeprav menda niti te ovadbe niso izključene, če bi preiskovalci ugotovili, da so nepravilnosti pri poslovanju bile. »Izjav trenutno ne dajemo, bomo pa za javnost spregovorili, ko bo preiskava končana. Kdaj bo to, še ne vemo,« nam je dejala predstavnica za stike z javnostjo zreškega Uniorja Rosana Šuc Ravničar.
Novembra spet sodni maraton Bobera
Novembra naj bi se na Okrožnem sodišču Celje spet začelo sojenje celjskemu policistu Mateju Boberi. Ta je leta 1999 med sledenjem Naserju Beriši, za katerim naj bi bila razpisana tiralica, vanj streljal, Beriša pa je zaradi hudih poškodb nato umrl.
Sodni postopek zoper policista se je vlekel več let, policist je bil ves ta čas tudi varovan, saj se je vseskozi govorilo tudi o grožnjah, kar pa so Beriševi svojci zanikali. Boberi so sprva sodili zaradi umora, nato zaradi povzročitve posebno hude telesne poškodbe, sodnik Martin Jančar pa ga je nato
oprostil, ker naj bi kaznivo dejanje zastaralo. Višje sodišče je lani oprostilno razsodbo razveljavilo in postopek vrnilo spet na začetek. Zdaj mu bodo morali soditi v drugačni sestavi sodnega senata in z drugim sodnikom oziroma sodnico. Glede na novosti v kazenskem postopku bo imel Bobera zdaj možnost kaznivo dejanje tudi priznati, kar pa je težko pričakovati. Naj spomnimo, da je ravno ta sodni postopek povzročil nemalo slabe volje in kritik policistov, ki svojega kolega ves čas podpirajo. Podporo so mu izrazili tudi tako, da je bilo več deset policistov in kriminalistov prisotnih na izreku
razsodbe, kar je sodišče dojelo kot svojevrsten pritisk.
Končale so se sodne počitnice, ki trajajo od 15. julija do 15. avgusta. Sodišča bodo zdaj spet razpisala sodne obravnave, kot je to v navadi, kar pomeni, da se bodo začela oziroma nadaljevala sojenja, med njimi tudi najbolj odmevna, o katerih smo že pisali. Sicer pa so na sodiščih tudi v preteklem mesecu delali, vendar le nujne zadeve, med katere spadajo tudi sodni postopki, kjer so obtoženi v priporih.
Menjave v celjski policiji
Vodstvo celjske policijske uprave je te dni zamenjalo nekaj vodilnih v svojih enotah.
Novi komandir Policijske postaje Velenje je zdaj Iztok Mori, ki je do zdaj vodil policijsko postajo Slovenj Gradec, kjer imajo novega šefa, Dimitrija Gaberška. Dosedanji vodja velenjske policije Drago Alenc odhaja na delovno mesto komandirja na Postajo mejne policije Bistrica ob Sotli. To je zadnje mesece začasno vodil Boštjan Cugmas, ki je nadomestil Zdenko Pušnik, ki je pred časom zapustila policijo. Cugmas odhaja nazaj na Postajo prometne policije v Celju, kjer je bil zaposlen že prej. Zdaj bo opravljal delo pomočnika komandirja.
SIMONA ŠOLINIČ
Prepoved kurjenja
V torek popoldne je zagorelo v Libojah pri Žalcu. Občanu je pri kurjenju ogenj ušel iz nadzora in se razširil na 500 kvadratnih metrov travnika. Travniški požar so pogasili prostovoljni gasilci iz Liboj, večje škode pa ni bilo.
Sicer pa od 15. avgusta velja za območje celotne Slovenije velika požarna ogroženost naravnega okolja. Tako so od tega datuma do preklica prepovedani kurjenje, sežiganje ali uporaba odprtega ognja, puščanje ali odmetavanje gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar. Te dni bodo poostren nadzor izvajali tudi inšpektorji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter inšpektorji za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano.
»Odnesli« nafto
V ponedeljek so neznanci iz delovnega stroka, parkiranega na delovišču v Medlogu, ukradli 180 litrov nafte, policisti jih še niso izsledili.
Prav tako v začetku tedna so tatvino prijavili v eni izmed trgovin v Teharski ulici v Celju. Storilci so odpeljali štiri litoželezne pokrove jaškov in podjetje oškodovali za tisoč evrov. V Velenju je tat poskušal vlomiti v kiosk na Titovem trgu, vendar dela ni uspel dokončati. Je pa z uničenjem vrat lastniku povzročil za nekaj sto evrov škode. Vlomi so se sicer kar vrstili. Iz prostorov Kmetijske zadruge v Šmarjeti pri Celju je nekdo s tehtnice za tehtanje živine ukradel mehanizem z utežmi, vreden okoli 500 evrov. S strehe mizarskega obrata v Kosovi ulici v Celju je izginilo za skoraj tisoč evrov bakrenih žlebov. 200 metrov električnega kabla in elektro omarico pa so tatovi odnesli iz novogradnje stanovanjske hiše v Braslovčah. Na Gomilskem so storilci očitno potrebovali črpalko za čiščenje bazenske vode.
Kupec brez kupnine in neprevidna voznica
Krajan Ločice ob Savinji je v sredo prijavil tatvino motornega kolesa Honda Transalp, ki ga je prodajal s pomočjo oglasa. Slabo jo je odnesla tudi nepazljiva lastnica avtomobila v Celju.
Ko se je domnevni kupec oglasil do prodajalca motornega kolesa, da bi le-tega pregledal, si je zaželel, da bi ga lahko preizkusil tudi med vožnjo. Lastnik je njegovo željo uslišal in moški se je odpeljal, vendar se ni več vrnil. Motorja tako niso našli, nesojeni prodajalec pa je utrpel 750 evrov škode.
Nepazljiva lastnica avtomobila, ki je te dni na Ljubljanski cesti parkirala avto in pri tem pustila priprta zadnja okna. To je zadoščalo tatu, da je z roko segel v vozilo in odklenil vrata. Iz vozila je nato odnesel dve torbici z dokumenti, gotovino, mobilni telefon in še nekaj drobnarij.
Na počivališču ni počitka
Minuli konec tedna sta se na počivališču na Lopati spet zgodili dve tatvini. V prvem primeru sta neznanca okradla voznico iz Ukrajine.
Medtem ko jo je prvi zamotil s pogovorom, ji je drugi iz vozila ukradel torbico z dokumenti, denarjem in telefonom ter jo oškodoval za tri tisoč evrov. Prav tako na Lopati so tatovi državljanki Romunije dejali, da ima prazno pnevmatiko. Ko je s sopotniki izstopila iz vozila, so neznanci izkoristili njihovo nepazljivost in odnesli dve osebni torbici in s tem storili za več kot 800 evrov škode.
Našla mino
V ponedeljek je krajanka pri urejanju gospodarskega objekta v Drenskem Rebru v občini Kozje našla minometno mino kalibra 81 milimetrov.
Gre za ostanek iz druge svetovne vojne. Mino sta odstranila pripadnika enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi z območja zahodne štajerske regije jo shranila v začasno regijsko skladišče.
Je kdo videl pobeglega?
V sredo opoldne se je v križišču Gregorčičeve in Miklošičeve ulice v Celju zgodila prometna nesreča s pobegom.
Voznik neznanega osebnega avtomobila karavan izvedbe in zelene barve je na prehodu za pešce zbil 26-letno žensko. Ta se je pri tem telesno poškodovala, voznik pa je odpeljal ne da bi ponesrečenki pomagal. Zaradi razjasnitev okoliščin policija prosi morebitne očividce, da pokličejo na 113 oziroma na anonimno številko policije 080 1200.
SŠol
Za ene tržna niša, za druge dogodivščina
Vse več adrenalinskega turizma, ki je za turistične podjetnike zanimiva tržna niša - Ljudje so vse bolj željni adrenalinskih dogodivščin
»Požene vam kri po žilah! Zmeša vam misli! Adrenalin vam brizgne skozi možgane!« S takšnim zanosom ponuja svojo ponudbo možnosti adrenalinskega turizma nekdo od ponudnikov s Štajerskega, ki veliko računa na tiste, ki jim je to »ful noro«. Adrenalinski turizem je tudi v naših krajih vse pomembnejši, zato smo zbrali na enem mestu večji del tega, kar je mogoče dobiti pred domačim pragom.
»Tudi jaz sem eden od adrenalincev. Zdi se mi, da odkar sem poskusil, ne znam več živeti brez tiste prave mere hitrosti, nevarnosti in podobnega,« piše na spletnem forumu eden od adrenalinskih zanesenjakov. Adrenalinski turizem seveda ni le za skrajneže, tudi drugi si želijo kdaj poizkusiti kaj takšnega, kar jim še hitreje požene kri po žilah. Vsem poležavanje na plažah ne zadostuje, želijo si doživetij. Po Sloveniji zato nastajajo adrenalinski parki, vse od Kolpe do Soče in Pohorja, ki privabljajo številne obiskovalce.
Adrenalinski turizem je tržna niša, ki jo iznajdljivejši dobro izkoristijo, v Celju je celo adrenalinska« turistična agencija Adrenalinček, ki je »specialist za eko in adrenalinski turizem v Sloveniji in tujini. Ustanovitelj Adrenalinčka
je Matic Leskošek, ki živi z družino med Celjem, Posočjem in Šrilanko. V okviru prvega ekološkega kampa v Sloveniji, ki ga imajo v Posočju, nudijo možnost kar devetnajstih adrenalinskih športov na zemlji, v vodi in zraku, kampu v Posočju se je pridružil še njihov kamp v Luciji pri Portorožu. Tudi tam, ob morju, nudijo adrenalinske dejavnosti na zemlji, v morju ter zraku. Lesko-šek se je z zamislimi o adrenalinskem turizmu vrnil med bivanjem v ZDA, pozneje je marsikaj videl na Irskem.
Adrenalin nad Celjem
Mladost je norost, čez vodo skače, kjer je most. Tako je tudi z adrenalinskimi dejavnostmi, z adrenalinskimi športi, kot so bungee jumping, sote-skanje po naravnih toboganih, hydro-speed, vožnja s kajaki in kanuji, rafting, vožnja z jadralnim padalom, vožnja z balonom, paintball, zorbing, letenje z zmajem, skok s padalom ... Človeška domišljija ne pozna meja, zato se naštetim pridružujejo vedno novi športi.
In kako je z adrenalinskim turizmom v naših krajih? Nekaj možnosti že obstaja, veliko več je neizkoriščenih. Dva dijaka I. gimnazije v Celju, Aljoša Aleksovski in Marija Maslar, sta pred dvema letoma v sodelovanju z mentoricama pripra-
vila celo obširno raziskovalno nalogo na temo Adrenalinski turizem in možnosti njegovega razvoja v Mestni občini Celje. »Ob koncu lahko rečeva, da je adrenalinski turizem, razen na Celjski koči, še v povojih,« sta ugotovila. Zaradi bližine mesta ter odmaknjenosti od mestnega vrveža sta z različnim preverjanjem ugotovila, da je za takšne dejavnosti najpomembnejša lokacija Petriček, ki je trenutno zaradi višje sile hudo zanemarjen ter naprodaj. V preteklosti je bila tam že lepo urejena trim steza.
In kaj je adrenalinskega trenutno na območju Celja najbolj organizirano? Nad Celjem, na Celjski koči, je za adrenalinsko zabavo za vso družino na razpolago vožnja z bob kartom. Poletno sankališče, ki je pri hotelu na Celjski koči odprto od aprila do novembra, v obeh poletnih mesecih vsak dan, sicer ob sobotah, nedeljah in praznikih. Na osemsto metrov dolgi progi je najvišja mogoča hitrost štirideset kilometrov na uro. Na Celjski koči je še ena adrenalinska možnost za otroke, dričanje s tubami, to je vožnja navzdol po progi s plastično podlago, sede na napihljivi blazini. Za dričanje, ki je brezplačno, posebnih časovnih omejitev ni.
BRANE JERANKO
Za Celjane so najbližji adrenalinski občutki na progi bob karta pri hotelu na Celjski koči. (Foto: sherpa, arhiv NT)
Najnovejša pridobitev adrenalinskega turizma na Celjskem je bike park na Rogli. (Foto: Unior turizem)
Rogla za kolesarje in sankače
»Za Unior turizem je adrenalinski turizem pomembna tržna niša, ki jo razvijamo. Z njim popestrimo ustaljene načine preživljanja počitnic v teh krajih,« poudarja Tina Tinta Kovačič, odgovorna za odnose z javnostmi v Uniorjevem programu Turizem.
Tako je zadnja novost na Rogli od prejšnjega meseca adrenalinski Bike park Rogla s petimi programi v skupni dolžini blizu pet kilometrov, ki naj bi bil kot edini pri nas namenjen tudi začetnikom in otrokom. Proge za gorske kolesarje so različno zahtevne, po njih je mogoče panoramsko vijuganje po nasutih navojih, prav tako je mogoča vožnja čez dolge mostove čez potočke. Najnovejša pridobitev Rogle, povezana s štirisedežnico Planja, je odprta ob sobotah in nedeljah od 10. do 17. ure. Na Rogli je prav tako adrenalinsko letno-zimsko sankališče Zlodejevo za vso družino, kjer je mogoč vse leto spust s sanmi po nekaj več kot kilometer dolgi progi.
Delovni čas BobKarta: vsak dan od 11. do 19. ure
Št. 65 -17. avgust 2012
PRIMERNO ZA VSE STAROSTI •HITROST URAVNAVATE SAMI
Soteskanje v Zgornji Savinjski dolini s hojo in skoki po slapovih ter s spuščanjem po žici je v naših krajih zagotovo med najbolj adrenalinskimi športi. Nudijo prav tako manj ekstremne oblike soteskanja, celo za večje otroke. (Foto: Dolina avantur)
Vlečejo zgledi iz adrenalinsko razvitejšega Posočja
Zanimivo soteskanje (canyoning) ponujajo v Zgornji Savinjski dolini v Lučah, kjer je agencija za športno dejavnost, imenovana Dolina avantur. Z njo je mogoče med drugim soteskati, to je hoditi navzdol po strmi soteski (s pomočjo skokov ter spustov po vrvi) na treh različnih lokacijah Zgornje Savinjske doline, to je po slapu Cuc in Repovem slapu pri Lučah ter po soteski Globošak pri Logarski dolini.
Na najmanj zahtevno soteskanje sprejemajo celo starejše otroke, ob najzahtevnejšem soteskanju po Cucu, kjer ne manjka strmih spustov po vrvi, zastaja človeku dih že ob samem ogledu posnetkov na You Tubu. Manj zahtevna tura s soteskanjem traja od
ene do dveh ur, zahtevnejša do šest ur. Opremo za soteskanje nudijo v agenciji, kjer pravijo, da so se za adrenalinski turizem odločili po odličnem zgledu Bovca, doline ob Soči, saj so ob Savinji podobne možnosti. Soteskanje pripravljajo tako že tretjo sezono, njihovi gosti so večinoma tujci, med njimi zlasti Nizozemci, domačinov je komaj desetina. Med pestro ponudbo Doline avantur iz Luč, ki je na spletu podrobno in dobro predstavljena, so poleg ostalega različne organizirane vožnje s kajaki in z rafti po brzicah Savinje. Tudi večdnevne adrenalinske počitnice pripravljajo, in to z različnimi športnimi dejavnostmi.
Kajak, raft in park
Z organiziranimi vožnjami s kajakom in raftom ima najdaljšo tradicijo Šport center Prodnik v Juvanju v občini Ljubno ob Savinji, ob glavni cesti med Celjem in Logarsko dolino. Pri Prodniku seveda niso edini ponudnik adrenalinske dejavnosti na vodi.
Prodnikove vožnje po reki Savinji so od sredine aprila do začetka oktobra oziroma po dogovoru, potrebna je prehodna najava po telefonu ali elektronski pošti. Z raftom je mogoče petnajst kilometrov daleč od Strug pri Lučah do Juvanja,
s kajakom od širše okolice Ljubnega navzdol dvanajst kilometrov. Med udeleženci voženj je približno polovica tujcev.
Dobro desetletje se ukvarjajo s ponudbo kajakaštva in raftinga v Športnem centru Jakop, prav tako pri Ljubnem ob Savinji, natančneje v Rorah. Tam povezujejo to zlasti s ponudbo piknikov, saj pri Jakopu že dolgo ugotavljajo, da ljudem ob takšni priložnosti ne zadostujeta več zgolj jedača in pijača. Za spust po sedmih kilometrih Savinje, ki je mogoč tudi za začetnike nudijo izposojo
celotne opreme, prijaviti se je mogoče po telefonu ali elektronski pošti.
Zgornja Savinjska dolina nudi v naši regiji nasploh največ adrenalinskih možnosti, precej se zgledujejo po različnih možnostih, ki jih nudijo v Posočju. Poleg možnosti različnih adrenalinskih športov je v Zgornji Savinjski dolini mogoč obisk adrenalinskega Pustolovskega parka, v sklopu kampa Menina v Varpolju, med drugim s hojo in vožnjo po vrveh, v zraku bolj ali manj napetih, pa tudi po sodčkih, ki se pod tabo premikajo,
Adrenalin ali epinefrin je hormon in živčni prenašalec, ki ga izloča nadlevična žleza in posreduje pri pretvorbi glikogena v glukozo. Ta proces se imenuje glukoneogeneza in poteka v jetrih in v manjši meri v ledvicah. Posledično viša koncentracijo glukoze v krvi. (Vir: Wikipedija)
Po Sloveniji je vse več adrenalinskih parkov. Iz adrenalinskega parka v kampu Menina v Varpolju, pri Rečici ob Savinji. (Foto: Kamp Menina)
95.1 i 95.9 1100.3 | 90.6 MHz www.radiocelje.com
PONEDELJKOVO
DOPOLDNE
VSAK PONEDELJEK Od 10.15 dO 11-45 ||0d i O T^llj
VSAK ČETRTEK ob 12.15 95.1 | 95.9 I 100.3 . 9Ü.6 MHz]
www.radi*
ïPi ,1
radtocelje
OGLED! IUe
PISMA BRALCEV
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
■ PREJELI SMO
Izgubljeni v raju!
Kdo ne bi želel vedeti, kje je takšen delček Slovenije, ga videti ali celo živeti tam in uživati v njem? Že leta občasno pricurlja o tem kakšno poročilo novinarja ali celo prava slika ustanovi-
teljice tega raja v Sloveniji, svečenice Mekoile. Po zgledu pokojnega Indijca Saia Babe je že pred dvajsetimi leti v Grosuplju ustanovila sai center. Napisala je svoje sveto pismo, kako je brezmadežno spočela. Natisnila je nekaj zvezkov svoje revije o tem, kako srečni so njeni verniki. Vendar so domačini toliko nasprotovali njenemu
delovanju, da je bila prisiljena zapustiti Grosuplje. Takrat se je odpovedala vsakršni zvezi z versko sekto in se proglasila za ekološko kmetovalko, da je lahko pridobila nepovratna sredstva kmetijskega ministrstva RS. Šentjurskega župana Tisla je uspela prepričati o svoji človekoljubnosti in zgradila sveti ašram na Planinci. To je raj, o katerem je Novi tednik že poročal pred več kot desetimi leti.
Zdaj je Indijec Sai Baba umrl, Alojzija Erjavec se je razglasila za njegovo dedinjo Sathyo Puttaparthi Alojzijo! Svoje podanike v raju na Planinci pa za dinastijo Alojzije Puttaparthi! Tako je objavljeno na internetu.
Prebivalci tega paradiža so srečni, da jih je svečeni-ca izbrala, jim dovoli tam prebivati in delati brez plačila. Tako so blaženi, da ne morejo razmišljati o svoji prihodnosti brez svečeni-ce, mame Alojzije. Niso več sposobni živeti izven raja samostojno, kakor so živeli prej, preden jim je svečeni-ca Mekoila oprala možgane. Srečni podaniki raja pretrgajo svoj odnos s sorodniki in prijatelji. Rodna mati ni več mama, ker jo je zamenjala mati Alojzija. Bivanje
v raju najprej prizadene le najožje svojce, partnerje ali prijatelje, ki ne živijo v raju. Delovanje svečenice Mekoile pri sorodnikih, partnerjih in prijateljih vernikov povzroči veliko groze, razdora in obupa.
Vsi prebivalci raja so polnoletni in opravilno sposobni. Zato jim nihče ne bi smel vzeti njihove svobode odločanja, kakor je to storila Alojzija Erjavec. Obljubila je rešitev osebnih stisk, jim oprala možgane in jih prepričala, da sami hočejo živeti v njenem raju.
Ostane le upanje, da bosta ukrepali delovna in davčna inšpekcija! Vendar to ne skrbi niti države, ki bo na koncu plačala pokojnino (preživnino) blaženim podanikom svečenice Alojzije. Z neplačanimi prispevki se zdaj okorišča lastnica »ekološke kmetije«. Kaj bosta na te navedbe odgovorili ali storili delovna in davčna inšpekcija? Bomo videli.
Naslov avtorja v uredništvu
Gremo se turizem!
Vsak, ki gre na daljše potovanje z vlakom, si ga uredi tako, da čim manj prestopa - posebej poleti. Stara sem krepko čez šestdeset. Tako
sem tudi jaz ob 8.02 odpotovala z vlakom ICE - Emona do Celja, ki običajno točno pripelje z Dunaja do Maribora in tam določen čas stoji. A od Maribora do Celja je imel v torek, 19. junija, večjo zamudo, zato sem prosila sprevodnika, da kliče na celjsko železniško postajo, da bi vlak za Velenje odpeljal malo kasneje, ker bodo nanj presedali potniki. »Vse urejeno,« mi je zatrdil.
Ker pa je v Celju na postaji veliko stopnic in še hodnik, sem prišla na vrh stopnic in mi je vlak za Velenje dobesedno odpeljal pred nosom. Avtobusov v tem času ni bilo. Taksi postaja? Na starem prostoru gradijo, nobene oznake ... Še dobro, da so na drugem koncu stali avtomobili.
Vlak za Velenje stane cca 4 evre, avtobus 5, taksi Ce-lje-Velenje 25 evrov. Vožnja vlaka Dunaj-Celje in nazaj s tako imenovano »Vorteilskar-to« stane le 63 evrov, ali pa primer mestnega prevoza za avstrijsko prestolnico, kjer je letna karta 365 evrov . Torej stane vožnja na enaki razdalji, kot je med Celjem in Slovenj Gradcem (takšen je obseg Dunaja), 1 evro, toliko je karta po vsej dolžini in širini Dunaja. In vlaki, avtobusi, tramvaji so točni, redkokdaj z
zamudami in če do tega pride, se o tem obvešča. Dnevno se v dvomilijonsko mesto pripelje z vlaki še 700.000 potnikov, ki gredo v šole, službe ali po drugih opravkih.
Ker je kriza z energijo in onesnaževanje okolja in je potovanje z vlakom eden najstarejših prevozov, ljudem dostopnejši, bi morali v Sloveniji temu dajati več pozornosti. In do podobnih situacij naj ne bi prihajalo. V Celju bi lahko v takem primeru, če vlak zamuja, nam potnikom vsaj dovolili prehod z enega dela na drugi po vrhu postaje, ne v podvozu.
Ker velikokrat potujem z vlakom po Evropi, se mi to še ni zgodilo. Povsod so povezave tako prirejene, da če ni prevoza z vlakom, je za krajši čas urejen prevoz z avtobusom ali s taksijem z enakimi cenami. Mi pa se gremo turizem, turizem po slovensko . . Še dobro, da govorim v domačem jeziku. Če ni avtobusov ne taksijev ne vlakov, si dobesedno na cesti in čakaš ... Povsem razumem potovalne agencije, ki precenijo, kateri kraji so vredni obiska in bolj dostopni ter niso vezani le na osebni avtomobil.
TEREZIJA SCHROTT Dunaj, Velenje
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.

živite ceneje!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
pizz&tia/
^V&vana/
POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
-	PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT SERVIS. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39,3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80,10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1,3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-THERMANA. D.D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK. S.P.. Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-LESNINAD.D., Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o.. Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke
-	CVETLICARNA SUZANA. Suzana Moškotelec s.p.,Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 - 10 % popust
-	SLADA. D.O.O.. Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-TOP-FIT D.O.O.. Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	THERMANA. D. D.. WELLNESS PARK LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, solarij
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-	ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P.. Drofenikova 16, 3230 Šentjur -10% popust na veljavne maloprodajne cene
-	TEPS - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje, telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
-	ZAVAROVALNA AGENCIJA ADUT. Mlaker Alojz s.p..
PE ŠENTJUR: Ulica Leona Dobrotinška 9 a, Šentjur, telefon: 03 749 26 50, PE ŠMARJE PRI JELŠAH: Obrtniška ulica 2, Šmarje pri Jelšah 03 810 13 16
10 % popusta na premoženjska zavarovanja
Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje.Večvrstrazličnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	Optika TERŽAN, Marjan Teržan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 - 12.00
5% popusta na storitve!
-	Lesoteka fbivši Lesni center Štaierles). Leveč 18, 3301 Petrov-če, 8% popust na letve, deske, trame in plohe ob predložitvi kartice.
NOVI TEDNIK
RADIO, KI GA BERETE
21
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 18. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PREDSTAVLJAMO SODELAVCE RADIA CELJE
NEDELJA, 19. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PONEDELJEK, 20. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
TOREK, 21. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
SREDA, 22. avgust
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
ČETRTEK, 23. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
PETEK, 24. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
Neozdravljivo delovna
Sabrina Zavšek je energična rdečelaska, ki na Radiu Celje vestno pripravlja oddajo Otroški radio. A delo na radiu ni njena edina ljubezen. Že odkar pomni, živi za glasbo in njeno ustvarjanje. Pri rosnih letih se lahko pohvali ne samo s številnimi dosežki s pevskih tekmovanj, temveč tudi s samostojnim ustvarjanjem.
Posnela je že šest samostojnih skladb, pri čemer je sodelovala z različnimi avtorji, se preizkusila v pisanju besedil in glasbe, posnela je tudi videospot. S svojo zadnjo skladbo Tu in tam je pred nedavnim na mednarodnem pevskem tekmovanju Fens v Kopru dosegla 2. strokovno nagrado. »Ta dosežek mi zelo veliko pomeni ravno zaradi tega, ker sem sama večinska avtorica pesmi. Pri njenem ustvarjanju sem sodelovala kot tekstopiska in soavtorica glasbe,« je zadovoljna šestnajstletnica, sicer dijakinja I. celjske gimnazije, ki želi študij nadaljevati na akademiji za glasbo.
V njenem arhivu se je nabralo že lepo število državnih, regijskih in drugih uspehov (prva mesta na natečajih Zotkin talent, Moj mikrofon in Mladi se predstavljajo, prvi mesti na državnem osnovnošolskem in srednješolskem tekmovanju Korajža velja, uvrstitev med najboljše na X Factorju ... Sabrina je prepričana, da je to le začetek njene glasbene poti in da so pred njo še veliki uspehi. Želi si, da bi nekoč imela svojo glasbeno skupino. »Največji užitek je, če lahko na oder prideš z bendom. Ampak tudi za to je še čas,« se prešerno nasmeje in doda, da se na odru odlično počuti tudi sama.
Čeprav je Sabrina že kot deklica sanjala tudi o tem, da bo nekoč postala novinarka, je v novinarske vode, kot pravi, zajadrala čisto po naključju. »Po končani osnovni šoli (kjer je sicer sodelovala pri šolskem radiu, op. p.) sem potrkala na >otroška< vrata Radia Celje in povprašala o novinarski pomoči med
Sabrina Zavšek
poletnimi počitnicami. Nekaj časa sem zbirala terenske prispevke za otroško oddajo, kasneje pa sem jo tudi v celoti prevzela pod svoje okrilje.«
Sabrina o sebi pravi, da je »neozdravljiv deloholik«. Včasih se ji zdi, da se utaplja v lastni ambicioznosti, ampak takšna pač je. »Ko se zjutraj zbudim z mislijo, da me čaka delovni dan z nastopi in s celodnevnimi snemanji, sem takoj dobre volje!« Ob glasbi in novinarstvu tudi neizmerno rada kuha, bere in pomaga doma na kmetiji.
BA
Najraje slika naravo
V Rogatcu se danes končuje štiridnevna likovna kolonija Rogatec Strmol, na kateri ustvarja šest umetnikov iz različnih koncev Slovenije. »Motor« kolonije je Slatinčanka Erna Ferja-nič Fric, ki jo bomo ob tej priložnosti gostili v oddaji Znanci pred mikrofonom to nedeljo ob 10.10.
Erna Ferjanič Fric nam bo zaupala nekaj utrinkov z že šeste likovne kolonije, kamor vabi bolj in manj znane umetnike, ki dneve izkoristijo tako za ustvarjanje kot izmenjavo izkušenj in tkanje novih prijateljstev. Organizacija tovrstnih dogodkov Ferjaničevi sicer ni tuja, saj je organizirala že številne samostojne in skupinske razstave ter kul-turno-umetniške dogodke, med drugim je več kot desetletje vodila grafični muzej v Rogaški Slatini. Likovno pedagoginjo navdušujejo tudi lutke in gledališče. Umetnica, ki ji je najbližje motivika narave, je svoja dela večkrat predstavljala v tujini, na kar ima zagotovo zelo lepe spomine, svoje znanje in izkušnje pa nenehno prenaša tudi na mlajše, saj je kot likovna pedagoginja zaposlena v osnovni šoli.
AD, foto: osebni arhiv
Erna Ferjanič Fric
(5) (3)
(4)
(3) (6)
(2)
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	BLOW ME (ONE LAST KISS) - P!NK
2.	FIGHT FOR YOU - JASON DERULO
3.	50 WAYS TO SAY GOODBYE - TRAIN
4.	SUMMER DREAMING - PROJECT B FEAT. KELLY ROWLAND (1)
5.	CUPID - DANIEL POWTER (2)
6.	CLOSER - MANDY CAPRISTO (4)
7.	SHE'S SO MEAN -MATCHBOX TWENTY
8.	BLACK HEART - STOOSHE
9.	THIS IS LOVE - WILL.I.AM FEAT EVA SIMONS
10.	CELEBRATE - WHITNEY HOUSTON & JORDIN SPARKS (1) DOMAČA LESTVICA
1.	A BI? TI BI! - LEA SIRK (5)
2.	KAM BALONI IZGINJAJO
- UGLAŠENA RIBA	(6)
3.	RESNIČNA ROMANSA -MANOUCHE	(2)
4.	TE ČAKAM - IN&OUT (1)
5.	NI MOJ SVET - JERICA HABER (4)
6.	DAN PRILOŽNOSTI -
KATJA KOREN FEAT. DOŠA (3)
7.	ZA SREČO ZA SANJE - OMAR (1)
8.	POLETJE SE
POSLAVLJA - TRISTAN (2)
9.	PINGVIN - DRUŠTVO
MRTVIH PESNIKOV	(3)
10.	MED SPOMINI PIRANA -MATJAŽ JELEN	(4)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO
WHAT CAN WE DO (DEEPER LOVE) - ANASTACIA RUNAWAYS - KILLERS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO
TO PRI NAS NI MOŽNO - VLADO KRESLIN
TVOJE MOJE - MUFF Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	NIKOLI VEČ - VESELE ŠTAJERKE	(5)
2.	MOJA FANTOVŠČINA - JELŠA (1)
3.	ZDAJ ALI NIKOLI - FANTJE IZPOD LISCE	(4)
4.	TISTA JESEN - ANS.
SIMONA GAJŠKA	(3)
5.	GODEC Z DUŠO - VIKEND (2) PREDLOG ZA LESTVICO
POMIGAJ MALO - MODRIJANI
SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	VINSKA KRALJICA -POSKOČNI MUZIKANTI (2)
2.	TRUBADURJI - TRUBADURJI (3)
3.	ZANALAŠČ - ANS. ROKA ŽLINDRE	(1)
4.	KO ZVEZDA SE UTRNE -PRLEŠKI KVINTET	(4)
5.	SRCE ME VODI - POPOTNIKI (7)
PREDLOG ZA LESTVICO
DOLGE SO NOČI - ANS. SAŠA AVSENIKA
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
ifliww.radiocelje.com wiflrw.novitednik.coiii
22
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
if
H
J
Dom je pu navadi oaza miru, kjer se počutimo varno. A kaj hitra se lahko zgodi, da se nam kakSna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešili ležav oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljali, kje bi dobiii nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč.
Podobno se nam dogaja, ko se odločamo za nakup izdelkov oziroma storitev, ali takrat, ko začnemo obnavljati, urejali oko iico. Pri tem pogostokrat ne vemo, kje naj iSčemo pomoč, pri čemer želimo za svoj denar dobiti čim več in čini bolj kakovo stno.
Zavedamo se, da so lakšne informacije dobrodošle, zalo vam jih ponujamo iz prve roke s pomočjo naših sirani Vsi naši mojstri.
Trenutno so na it'll straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste bralci hvaležni zanje. Hkrati bomo veseli, če boste tudi ostali ponudniki storitev, ki Se niste bili predstavljeni, pripomogli k Se boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse, kar morate storiti, je. da pokličete 031 692-860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali Se bolj prepoznavni v svoji in naši okolici.
ZA '/MERO IN IZDELAVO PKEUKAtUNA «A KUtK POKLIČITE SASfGA SïfiOKOVNjAKA 2A STREHE NA GSM: 041 622 335.
DOMO FINAL
Ivan ROBACER 5.p. Ul. Bratov Jüniürjfiv lij 3212 Vojnik
GSM: 041 7 56 «68
telefon/fđjn 03 781 21 72 e-polta: domofinal®t-1_sl
Za Vas in Vaš dom vršimo:
-tesarstvo
-	knousiws
• stavbno klepanlvo
-	montažo Velo* oken
-	izdelava nadstreškov
■ izdelava ravnih ir zelenih streh
Pooblaščeni krovec za kritina:
GEFtfiflD, iCPtEATON. TON D ACH, 6RAMAC, LINDAS, HOSEKRA, TE GO LA, SMETAL, ESAL,.
Kldriieva cesta e, Celje TEI Q3 491 72 11,041 659 547
jM
kovanje vogla^^-PjO
031 692
: =.===§	cnoslojni
■= ^a =—=	tros/ojni
PROIZV^im"(mflSA*SANAClJE I
SALON KERAMIKE V CEUU
www. top tro-g ros \ tt.sf
•Vüliko izb i m KOPALNIŠKE in ZUNANJE KERAMIKE (Z ZALOGE
» San i torn r ARMATURE • KOPALNIŠKO pohištvo
Pridobivamo kamnite agregate TAMPON ! DRENAŽA KAMEN } GROBI NASIPI	JIMMY KAMNOLOM HRASTJE
Frančišek 5 k o h trm? s.p,. tesîa na 6rdo5, 3S0 Šentjur qsm:011 300950 mail: leja.strafcemeiK-sioLriet	
Ml/U07M,fai:«M*mi j
VZDRŽEVALNA DELA, ADA PTACUE KOPALNIC MAfUAN PEKOÎAK U, STOKE 21,3131 GHOBELNO
GSM: M1/577-Î36,
MAIL: n»T)än^»kiiHk^niail.(9iii
jtajđsgjtadela,rodwxlna insraladja,menjava radiatorjev, nsinjsajidarslo Ma.etefcto I in v« vïdricvaim deta, tefädaptwj! kcipjlrac. izdelovanje mozaftw berdut, brnenje nlzho iMiiske obrat iideiavi talrvega greija v starejših bolnicah Intilnrli kadishanaleto.
INŠTALACIJE IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Branko Vrečar s.p. Gsm: 041 452 889
Hdrievanftogr™inil; iiitenmv, ctnlrjlT» «prvini, !■ 'xtt[r™njF vDdovmd. ftndlLïïtyi, HHitlji tojrđlnit, msnjjH radijäüHjn r mrmranjem ^tjtho ffi. 322J Dobje pri Planini. E-mail- urfrarbrankoi'grriaikorn
INSTALACIJE JEKL
ogrevanje In vodovod, alternativni viri ogrevanja, toplotne črpalke, talna ogrevanja
Za dobrava 34Ja 3211 Škofja vas
GSM: 031-329-702, E mail: blisk.instalacije^gmail.tom
D E l II DF RAVIMO ; ■ ( KOVU □ UlilOIN Fi' KQM(IJ!:.f HCMIII [[li.'.H! SI PHIPDCOCftMD!
ARTIAL d.0.0.
070300525
•	VSA ZIDARSKA DELA
■ POLAGANJE TLAKOVCEV
•	UREDITEV OKOLIC
ARTIAL d.o.o., Ari a vas 6a, 3301 Petro vit
INFORMACIJE	23
I I I II I 1 I I I II I II [ I i
Zaščita kovinskih izdelkov s praškastimi laki — GSM: 041-741:094T_
FraäkJsU tj ki nudijo zaščito vseli vrst kovinskih izdelkov. V primerjavi s klasičnimi premazi Imajo I ud I Številne ekoloäke In varnostne pred" noüLL I'raškasLt laki bo lOO-odutoLuo suha snov, zato ob ujlhovi uporabi ne prihaja do Izpustov v zrak ali vodo. Ker ne vsebujejo toksičnih snovi, so varni za uporabnike. Ne vsebujejo vnetljivih komponent, zato ni nevarnosti za vžig ali eksplozijo. Pri skladiščenju praäkastib lakov ni treba zagotavljali nobenih varnostnih ukrepov, zato je enostavno.	' »
■ * w
Tudi ekonomske prednosti uporabe pra-škastih lakov so številne. Njihov izkoristek je visok, v idealnih razmerah kar 9S odstoten, saj lahko odvečni prah zbe-Temo in ponovno uporabimo. Poraba energije pri pečenju je pri idealnih pogojih lahko do polovice manjša, saj ni treba odpariti topila. Ker so praškasti laki suha snov, lahko pri idealnih pogojih porabimo za enak objekt pri isti debelini manj prahu kot klasičnega laka. Poleg tega klasični lak nanašamo v več slojih, za to porabimo tudi več časa, medtem ko praškasti laki zagotavljajo odlično za-ščieo v enem sloju, katerega debelina lahko reguliramo glede na želen končni učinek. Pri uporabi praškastih lakov ne potrebujemo čistilnih naprav, transport, skladiščenje in uporaba pa so občutno cenejši, ker niso potrebni posebni varnostni ukrepi.
Najbolj običajen način nanašanja je eie-ktrostatsko nanašanje. Pri tem gre za uporabo visoke napetosti 30-100 kV, negativne polaritete, ki povzroči, da se veliko elektronov oprime delcev praška-siega laka na poti skozi elektrostatsko pištolo. Med pištolo in predmetom nastane električno polje, ki povzroči, da se delci prahu oprimejo tudi na nasprotni strani predmeta.
Drugi način se imenuje tribo nanašanje. Pri tem gre za naelektritev delcev zaradi drgnjenja ob stene pištole. Med pištolo in predmetom ne nastane električno polje, zato dosežemo s tem načinom enakomernejšo debelino nanosa, zmanjša pa se tudi odvisnost od oblike predmeta. Je pa ta način bolj občutljiv na zračno vlago in na tip prahu, ki mora biti zato posebej prilagojen. Prav tako ;e treba za enako kapaciteto uporabiti več pištol kot pri elektrostatskem nanašanju. Ko je prah na objekt nane-šen, ga moramo še zapeči. Temperature pečenja se gibljejo od 150^/20 min za reaktivnejše lake do 190°C/10 min za manj reaktivne lake. Običajni pogoji pečenja so 180°C/10 min. Čas pečenja je odvisen od mase in temperaturne prevodnosti materiala.
Praškaste lake razdelimo glede na tip in namen uporabe na več skupin: EPOXI. EPOXI POLIESTRI, POLIESTRI. POLI ESTRI-QUALI COAT, POLIURETA-Nl, AKRILI. Osnovna razlika med tipi je v kislinski odpornosti, odpornosti proti UV-žarčenju in vremenskim vplivom, odpornosti proti udarcem in praskam, topilom (antigrafitî) ... Glede na potrebe so lahko laki anlibakterijski. neodbojni (maskirni I a kij, samosvetle-Či, temperaturno odporni (do 400 stopinj C] ...
Osnova za določanje barvnih tonov je RAL-lestvica, ki ima za izhodišče več kot 210 barvni Ii tonov, ki se lahko dopolnjujejo glede na sijaj, strukturni in metalik učinek „.. v neskončno barvno paleto. Za razliko od klasičnih mokrih lakov se praška&ti laki ne mešajo, temveč se lahko na željo naročnika izdelajo po posebnem postopku 2 omejenimi minimalnimi količinami.
prasmd barvanje
VSFH I/R5TKDVIN
. --	HITAO, KVALITETNO IK 0 GOO KO I
äSs s?'
telefon: OJ 574 Q J10, fan: CÎ 574 0Î1T ^ ^ ^VaEEwd ^ »tuf
paSibnE tdliDnr i nanrnJn linitnii pnrifcntjmi Olnrämi anliLhlmjüi', uiiidnUO». Mi gulili. ierino-<!jb.;n( „J. Mežimt uddjw ï iasm d«W
« INSTALACIJE VRH
gsm: Mt 741 094
e-mail: mariakutafcesfOÜKt
splet: hnp://ww.!ir®jçprjstiks ti
mu
IZVEDBA VODOVODNIH IN ŒKTDALNIH NAPELJAV TïR SANACIJA KOPALNIC
SmiiCÜI fEBSnäSC d.l.ü. Prazlnska.vas 34/d. Štore, gsm: 041 6B2 907
I
ELEKTRO STORITVE
BansKROFLlC s.p.
Vrhe 15,3221 Teharje
Tel: 041 370 240
e-ma il: kroflic.bori s@gma il.com splet: www.elektrokroflic.si
--t II

MIZARSTVO
ŽeIpzho4, 3310Ža tec
E-mail: info@aspara.si; internet: www.aspara.si
HITRI SERVIS Ln OPTIKA JD
03/74917 10
MULEJ DEJAN s.p. ITI. Točke Čečeve 17 3230 ŠENTJUR m ulej .dej an @ ji ol. net
<Ptikk

fttllWV
MARJAN TERZÄN dp
Mantjorska 54
p.p. lois, 3102 Celje Tal.: 03*491-33-00, Fa*: r}3/491-39-01
■	ŠIROKOM pfiEfltEaviiMZAOć^m
■	KWU.ITETTIASTEKUI iN DKVWJE a KOflSKCuSKAOćJin
■	CTflOKOWIPflEtlLED ZA KONTAKTNE IEĆE
■	KVALITETNE KQWKThE LEûE
■	(ISTU* Ü* KOMiKlrJÈ L«E
■	SOHiHAOĆtlA PWZWMIH RflQIZVfcJAl.CEi'
- LMTBI MMtthl FUtJSToU AtSTTOmuC on*t ■
UtLOVNI ČAS: dolouniki od 8.00- IS.QO. scbola od 3.00-1 a.0(1

NOVO! POPRAVILO VETRQBRANSKIH STEKEL IN PVC ODBIJAČEV
SERVIS VSEH ZNAMK VOZIL ^mü
NA VSE STORITVE 10% popust ZA V5IJJPOKOJENO^ KIA MOTORS avt(|)hiša škorjanec
Ma ribaraha 115. C«IIa. 03^426 0634,031 6Û9 416
CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK
Nita» Hribernik s.p.
Poslovne enote:
Kalobje-Sentjur-Ceije
Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 Spletna stran: www.cvetlicarna-natasa.com
NOVO!!
fMLjSICi SERVIS FUIÇCA
Til -031 m 02?
PfcûDAJA usnjenih LzdMw - fir tuirviMu. iivflry'c m fvfrmihr uinjmihjafan
HITfcÛ in VCOÙNÙ Kjravdtr ofa&l 0ZßNjE in ïtR.jEN> virUal
KRAJŠANJE HLAC
od 5 EUR dalje; 3+1 C RATI S

oj\h OHj
UUILILU sanles-pDhtstuD si
POHIŠTVO
S&slavaliiica Celje Mariborska BB.3O0D Celje tel D3 70S C 180
ZlATAf&fW TAJHSer.
Wimana Tajnšek ■ Komàec
ätnnfjhj IT JlQQQCeç*
OJ 344 IT i} 04! Ù34 B44
Za sodefovanje v oglasni rubriki
vsi nasi mojstri
pokličite: ŒEÏÏD
24
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
KRALJESTVO DOBREGA OKUSA
LEDENA OSVEŽITEV
Ne le poleti, ampak vedno najbolj odžeja voda. A v najhujši vročini radi posežemo po sladoledu. Mlečni, na vodni osnovi, s čokolado, z oreščki, s svežim sadjem ...In spet smo tam, kjer svoje narekujeta le okus in domišljija. In z njima lahko tudi doma pričaramo marsikaj. Modelčki za lučke so po dostopni ceni na razpolago v trgovini, če jih nimamo, se znajdemo z manjšimi lončki sadnih skut in lesenimi paličicami za nabodala. Za zamrzavanje in ledeno sladkanje je dobrodošlo vse, kar lahko pijemo, in tako lahko za odrasle v ledenke primešamo še kakšen kanček likerja ali ruma. S sadnimi sladoledi je prav tako preprosto. Sveže sadje zamrznemo ali takšnega kupimo, pustimo zunaj zamrzovalnika za nekaj minut in dodamo mleko, sladko smetano ali jogurt. Z mešalnikom dobro šamo in domač sladoled je v trenutku pripravljen. Dober tek!
tradicionalni dnevi grške kuhinje
stopče 31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si
STIf./
LEDENKE IZ KOKAKOLE AU ČAJA
Sestavine: ledeni čaj cola
Priprava:
Za ljubitelje kupljenih napitkov lahko te kar nalijemo v modelčke za lučke in zamrznemo. Pri gaziranih pijačah pazimo pri nalivanju, da se vsebina nalije do vrha, ali vmes malo počakamo, da mehurčki in pena izginejo. Namesto kokakole lahko vzamemo različne druge gazirane pijače.
SLADOLED IZ MALIN
Sestavine:
250 g zamrznjenih malin
300 g tekočega navadnega jogurta
1 vanilijev sladkor
sveže maline
Priprava:
Zamrznjene maline pustimo na kuhinjskem pultu za dobrih pet minut, da se malo odtalijo. Potem jih stresemo v mešalnik, dolijemo jogurt in dobro zmešamo. Vmes še sladkamo. Postrežemo okrašeno s svežimi malinami.
NL
KRALJESTVO DOBREGA POČUTJA
RESTAVRACIJA ETRK
Dnevne malice Sobotna in nedeljska kosila Jedi po naročilu - a la carte
IRSKI MAH
Irish moss ali karagenan je vrsta morske alge, ki raste ob skalnatih obalah Atlantskega oceana v Evropi in Ameriki in tudi v nekaterih delih Tihega oceana. Še posebej veliko ga raste na Irskem, kjer ima dolgoletno zgodovino v folklori.
Najdemo ga lahko v različnih barvah: od zelenorumene, rdeče do temno vijolične in rjave barve. Glavna sestavine irish moss alge je želatinasto telo iz polisaharida ka-ragena, poleg tega vsebuje še deset odstotkov proteinov in minerale, kot sta jod in žveplo. Tvori želatinast gel, ki deluje kot emulgator in zgoščevalec. Vsebuje od petnajst do osemnajst esencialnih elementov, ki gradijo človeško telo. To vključuje velike količine kalija, joda, žvepla in kalija, a tudi vitamine A, D, E, F in K. Prav zaradi svoje hranilne vrednosti velja irish moss za algo, ki pomaga pri odpravljanju vseh vrst težav, od težav z mehurjem, s črevesjem, z dihali, žlezami in s hormoni vse do bronhitisa, slabega zadaha, zateklih sklepov, motenj delovanja ščitnice, tuberkuloze, tumorjev in ran na prebavilih. Ena glavnih prednosti uporabe irish mossa je pomoč pri okrevanju po dolgotrajnih boleznih, kot sta tuberkuloza in pljučnica. Zaradi visoke vsebnosti vitaminov in mineralov je popolna hrana za okrepitev in poživitev telesa po zdravljenju. Irski mah in koža
Irski mah je koristen tudi v kozmetiki in negi telesa, saj naj bi odpravljal krčne žile in gladil gube. Postaja celo ena od sestavin izdelkov, ki naj bi zavirali staranje. Ti izdelki naj bi bili učinkoviti zaradi visokih koncentracij vitamina K, ki ga najdemo v irskem mahu. Novejše raziskave so dokazale, da ima vitamin K vpliv na elastičnost kože. S staranjem se začne koža gubati, ker izgublja del elastičnosti, ki je bila v mladosti samoumevna. Nega z izdelki, bogatimi z vitaminom K, lahko izboljša to elastičnost, zgladi gube in odpravi mešičke ali temne kolobarje okrog oči. Izboljšalo naj bi se tudi stanje kožnih obolenj, kot so ekcem, luskavica in sončne opekline.
I---	u IM UUI tb
êtha la.«., suknjuit, aoaa cije Posebna ponudba SSfe, i ™, „ . PiMri'a- slascice In bar
NED: Od 0;oo (Jo 22:00 Ve,lko PartMSfia
e^mailTrestaviac[ja@etra,si
AKCIJA MESECA JULIJA
masaža hrbta z aromatičnimi olji (20 min) - samo 13 EUR.
DEŽELA SPROSTITVE
Viktor Cepelniks.p. Kontakt: 040-385-017 TENU KJtEHC spletna stran: ujujLu.terrakrenc.si
------NUDIMO:_
MASAŽE, DEPILACIJE, ULTRAZVOČNE TERAPIJE, WELLNESS SOBE
PjfSOTERAPIJA (strojna limfna drenaža). KflVITflCI Jfl (odprava celulita in oblikovanje telesa).
MALI OGLASI / INFORMACIJE	25
lOTORNA
VOZILA
PRODAM
MOTOR čoper Keway 125, črne barve, letnik izdelave je 2007, prevoženi kilometri 2.200, zelo dobro ohranjen, prodam. Informacije po telefonu 031 806-456.	3107
KUPIM
Z GOTOVINO odkupim osebna vozila, bencin ali diesel, od letnika 1990 do 2012, v kakršnem koli stanju. Gotovina, prepis in odvoz na moje stroške. Telefon 031 783-047, Boris. 2909
STROJI
PRODAM
BALIRKO Gallignani, na pasove in bočno kosilnico Puttinger, prodam. Telefon 031 511-186.	Š188
DISKASTO kosilnico Kunn 280 in Sip 215 ter traktor Zetor prodam. Telefon 031 480-510.	Š 188
STISKALNICO (prešo) za grozdje ali sadje, 100 l, rabljeno tri sezone, ugodno prodam. Telefon 031 840-810. 3098 ŽITNO sejalnico Reform in dvobrazdni obračalni plug Potinger, 10 do 16 col, prodam. Telefon 040 123-549. p VITLO, 3,5 t, z 80 m vlečne vrvi, prodam za 460 EUR. Telefon 041 783-082, Silvo.	3140
i rt mm
iastrologinja ! jasnovidnost
SUKOPLESKARSTVO PARKETARSTVO LNE OBLOGE
TOMO Vinkovič 420, odlično ohranjen, nove gume, kot nov, možna menjava za večji traktor, letnik 1987, prodam za 2.200 EUR. Telefon 040 241-355.
3136
POSEST
PRODAM
HIŠO v Celju, z vsemi priključki, lepo urejeno, ugodno prodam. Telefon (03) 548-3707, 051 205-512.
3032
JII HI) Miki
i aslroloölniai
0906430
Mediafin pro d.0.0. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop
NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
SGMIEBECä,
VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150
PANEČE Henina. Prodajam kmetijsko zemljišče v skupni velikosti 13.500 m2.
Ugodno. Telefon Telefon 040 891-578.
p
VIKEND na relaciji Celje-Laško prodam. Telefon 041 514-722, (03) 5488-081.
3085
STAREJŠO hišo, lahko je kot bivalni vikend, 17 km iz Celja, dokumentacija urejena, prodam. Telefon 031 609-533. 3089 ZABUKOVJE pri Sevnici. Prodamo posestvo, 56.000 m2 zemljišča s hišo. Telefon 031 301-023, 041 530-380. 3138
STANOVANJE
Ali iščete ugodni kredit?
Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,
02/252-48-26, 041/750-560
MAJHNO brunarico brez zemljišča, primerno za vikend, vrtno uto, čebelnjak, prodam. Informacije po telefonu 051 414-371.	p
ŠENTJUR. Starejšo domačijo na krasni, sončni legi, v velikosti 11.500 m2, prodamo. Telefon 031 671-243 ali 051 367-720.	3049
KUPIM
ODDAM

ODDAM
GARSONJERO, 30 m2, v Celju, oddam s 1. 9. 2012. Telefon 031 501-535.
2995
OPREMLJENO, takoj vseljivo stanovanje, 42 m2, za dve do tri osebe, oddam. Telefon 070 418-325. 3036 GARSONJERO na mirnem kraju oddam v najem starejšemu paru ali moškemu oziroma ženski. Telefon 041 419-177, 041 371-753.	3127
NAJAMEM
OPREMLJENO enosobno stanovanje v bližini centra Celja, do 250 EUR, vzamem v najem. Natalija, telefon 040 663-822, 040 843-110.	3122
ISCEM
TRAVNIK ali njivo v Žalcu, za sprostitev, hobi, kupim. Gotovina dogovor. Telefon 031 335-909.	3058
GOTOVINSKA POSOJILA
IN ODKUPI POSOJIL D0 4.000 EUR
Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnine
PE CELJE, Ul. XIV. divizije 14,
03/4257000 PE MARIBOR, Partizanska 3-5, 02/2341000 PE MURSKA SOBOTA, Staneta Rozmana 16,02/521-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovenska 27,1000 Ljubljana
PRODAM
POSLOVNE prostore v industrijski coni (Emo), pritličje 150 m2, nadstropje 130 m2, dvorišče 220 m2, primerno za delavnico, skladišče, pisarne, oddam ali prodam. Telefon 041 662-975.
2882
DEL stanovanjske hiše v Arclinu oddam v najem. Telefon 041 726-516. 3059 POSLOVNI prostor, približno 70 m2, s parkirnimi prostori, v Celju ob Mariborski cesti, oddam v najem. Telefon 041 262-063.	3135
PRAŠIČE, od 30 do 180 kg, domača hrana, dostava, možne tudi polovice in očiščeni odojki, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476.	p
TELICO simentalko, v 8 mesecu brejosti, prodam. Telefon 070 705-557. 3048 PRAŠIČE, mesni tip, težke od 30 do 40 kg in 100 kg, prodam. Telefon 031 544653.	Š 187 KRAVO za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 5793-063 ali 041 213-766.
3077
PRAŠIČE, stare 4 mesece, prodamo. Telefon 5488-158.	3079 DVE ovci in štiri jagnjeta prodam po ugodni ceni. Telefon 5778-389. 3081 TELICO, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon 031 883-374. 3088
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
BELE piščance, za nadaljnjo rejo, prodam. Naročila in informacije po telefonu (03) 577-3744.	p

B" www.radiocelje.com
UPOKOJENEC, 72 let, z majhnim psičkom, nekadilec, brez alkohola, išče ogrevano enosobno stanovanje za nedoločen čas pri dobri družini v Celju. Telefon 051 760-963.	3091
AKUSTIKA
DVE leti star ksilofon psx 1004 Vancore prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 251-281.	3053
PRODAM
NESNICE, mlade ter bele piščance za dopitanje, prodamo. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5471244, (03) 5472-070, 041 763-800, 031 461-798..	p
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 5821401.	p TELICO simentalko, brejo v 8. mesecu, prodam. Telefon (03) 5730-787.
PODARITE
Želite dati enkrat in obdarovati z enim darilom večkrat? Novi tednik vam to omogoča. Svojemu prijatelju, sorodniku, poslovnemu partnerju podarite časopis za izbrano naročniško obdobje in obdarovali ga boste večkratno. Naročnik, ki mu boste podarili Novi tednik, bo brezplačno prejemal tudi vse posebne izdaje časopisa, uveljavil bo lahko pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje. In to še ni vse. Življenje si bo lahko pocenil z našo kartico ugodnih nakupov.
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
OB TORKIH ■IZiVAlEGAIKRWy&EOB PETKIH «GODBEKfGELJSKEGAl
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
Nakup darila je preprost. Izpolnite podatke o plačniku naročnine in podatke o naslovniku -naročniku Novega tednika.
PODATKI O PREJEMNIKU I NAROČNIKU
PODATKI O PLAČNIKU I NAROČILNICA
: IME IN PRIIMEK:
: UIICA:
: IME IN PRIIMEK:
: KRAJ:
: ULICA: KRAJ:
i KONTAKTNI TELEFON/GSM:
? ! DATUM ROJSTVA:
; ; Plačano obdobje: od
: do
• : podpis:
•	NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe
•	Novega tednika.
: : NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe : : Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju
izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Svet zavoda JVIZ OŠ Dobrna, Dobrna 1, 3204 Dobrna
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/kandidatka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo in 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/2011, 40/2012-ZUJF).
Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
Predvideni začetek dela: 1. 1. 2013
Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, program vodenja zavoda, opis delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju s kratkim življenjepisom, potrdilo sodišča, da ni v kazenskem postopku - s priloženo izjavo, da pri kateremkoli drugem sodišču - zunaj kraja prebivališča zoper njega ni uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost) pošljite najpozneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: JVIZ OŠ Dobrna, Dobrna 1, 3204 Dobrna, s pripisom »Za razpis ravnatelja«. Kandidati/-ke bodo prejeli/-e pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku.
SONČNE ELEÊCTRARNE
Solarencrgie GmbH
PRODAM
DOMAČO ajdovo moko prodamo. Telefon 051 352-599.	2969
KAKOVOSTNO vino rizling, chardonnay, pinot, kerner, večje količine, po 1 EUR in orehe, prodam. Telefon (03) 5795602.	3060 DOMAČE svinjske ocvirke prodam. Telefon 041 518-421. 3078 BELO mešano vino prodam. Telefon 031 575-543. p VINO, belo, sorte laški rizling, letnik 2011 in grozdje, belo, sorte laški rizling in mešano belo, prodam. Cena po dogovoru. Informacije po 16. uri, telefon 041 741-080. p KORUZO na njivi, približno 30 a, za silos ali zrnje, parcela je v Bukovžlaku, prodam. Telefon 031 573-965. 3096
OSTALO
msàÀ
m
n ^ i
ŽK I**5
Naš zanesljiv Partner v Sloveniji Our reliable Partnerin Slowenia
PRODAM
PUJSKE, težke od 40 do 60 kg, prodamo. Informacije po telefonu 041 654-729.
3090
DVE telički simentalki, pašni, stari 6 mesecev in eno leto, prodamo. Informacije po telefonu 031 858-063, (03) 5774126.	3106 KOZLIČE, stare 12 tednov, za zakol, prodam. Telefon 748-3076. 3116 BIKCE in teličke prodam. Vrbno pri Šentjurju, telefon 041 818-894. 3119 TELICO simentalko, težko približno 350 kg, po izbiri, prodam. Telefon 041 222438. 3118 DVA panja AŽ čebel po izbiri prodam. Cena 100 EUR/kos. Telefon 5778-501.
3123
TELICO simentalko, brejo dobrih 8 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 793-717, Darko. 3125 KOBILO z žrebetom, ponovno »pripušče-no«, prodam. Telefon 041 522-716, 070 354-146.	3126
KUPIM
DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700.
S 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
S 63
VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p
TELICE in krave za zakol, odkupujemo tudi bikce, mesni tip, težke od 100 do 200 kg, kupimo. Telefon 031 832-520.
3087
DVE telički simentalki, stari od 14 dni do 5 tednov, kupim. Telefon 031 290-956.
3124
MflNw.noviteiliiib)m
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
CEPANA in razrezana slovenska bukova drva na paleti, cena za paleto je 105 EUR, 2 paleti sta za eno klaftro, prodam. Telefon 040 860-200. p SUHA bukova drva prodam. Telefon 041 763-860.	3022
DRVA, bukova, suha, možen razrez po želji kupca, poceni prodam. Telefon 051 220-902.	3034
DRVA, bukova ali mešana, možno razža-gati in dostaviti, prodam. Telefon 031 351-666.	305
OSOVNO za izdelavo prikolice z vzmetmi, zavorami in 15-colskimi kolesi prodam. Telefon 031 837-039. 3054 DRVA, bukova, cena 45 EUR in kravo s teličkom prodam. Telefon 041 941-881.
3083
HARMONIKO Melodija, klavirsko, 96-ba-sno, 12 registrov, malo rabljeno, kot novo in moped Tomos avtomatik A3, lepo ohranjen, malo vozen, prodam. Telefon 070 263-987. 3137
KUPIM
TRAKTOR, prikolico, ostale priključke, motokultivator ter tovorno in dostavno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.	2642
40-letna simpatična, zaposlena ženska želi prijatelja do 51 let. Resna zveza. Telefon 041 248-647; agencija Alan.
3067
IZOBRAŽEN, 54-letni Celjan z dobro službo želi spoznati urejeno žensko do svojih let. Telefon 041 248-647. 3067 ŽELIM spoznati preprosto gospo do 52 let za trajno prijateljstvo. Telefon 041 969-815.	3117
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA!- OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA I NAROČILNICA NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev

PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Solarne ulične svetilke Soun Tehnik d.o.o. Solarne komponente vrhunske kakovosti
MASAŽNI stol, še ni bil v uporabi, prodam zaradi bolezni. Možen ogled. Telefon 041 243-736.	3086
INVALIDSKI skuter, akumulatorski, primeren za starejše, do 160 kg nosilnosti in do 30 km dometa, nov, zelo ugodno prodam. Telefon 041 517-900. p
BAUER Ž
»imim «fl&vit "T
POŠTEN moški, zaposlen, 32 let, ljubitelj družine, želi spoznati samsko žensko ali mamico do svojih let. Imam hišo, pridi! Telefon 041 248-647. 3067 ŽENITNA posredovalnica Zini, Uroš Lojen, s. p., Hribarjeva 13, Celje vabi samske, ločene, vdove, da pokličejo po telefonu 041 563-409. Z nami nikdar sami.
3095
PRIVATNIK, 59-letni vdovec, ima dve hiši, ena je na morju, želi spoznati žensko do svojih let. Telefon 041 248-647; agencija Alan.	3120
MAGISTRICA znanosti, 39 let, samska, urejena, želi izobraženega prijatelja do 58 let. Telefon 041 248-647; agencija Alan.	3120
UGODNO izvajamo vsa dela na kanalizacijskih sistemih ter ostala gradbena dela (škarpe, tlakovanje). Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 3023
ffww.solartehnik.si
\1/
cJriUS d.0.0.
IJ\
www.drius.si
03/70S-S0-S7
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Peči so zelo ekonomične za kurjenje na drva. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976.
3010
KROVSKA, tesarska, kleparska dela z različnimi kritinami ter novogradnje in sanacije dimnikov izvajamo po konkurenčnih cenah. Telefon 041 652-186, Bogdan Drev, s. p., Parižlje 35 a, Braslovče.	3105
NA relaciji Šentjur-Gorica pri Slivnici iščem prevoz do zdravnika ali v trgovino. Vikend z vinogradom prodam. Telefon 031 851-867.	3104
KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 040 438-801.	3121
ttkMTftïM
fi ÏÏ olfTl IKfh! fc^j I H IJ I 51 î ) (mM
vedeževanje, astrologija, feng shui
.iiinlnrdo.O	r
i', [ ru bij	■■	«fl ved ÉÏfrif alta
»NIEL	EMA
Urologija	đ	- _.r. : :
eng shu	l^n	< flânlkc karti
weàeyalh» LEA
gelike kSRe
."in\k<L iiM ■
vi-iii'.'j'v.ilk.i
KARINA
vedezevalha AMA
i i gtfiUflHFM
vedeževalka JLA
c g^n^k-n ka'Le ralnski kljug
Pokličite nas ceneje!
tednik
Z
AZ
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27
ZAHVALA
V Bogu je zaspala draga žena, mama, babica, sestra, teta in botra
CVETKA PODBREZNIK
iz Ul. 14. divizije 7, Rimske Toplice (27. 4. 1935 - 7. 8. 2012)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče in za obnovo orgel. Posebna zahvala medicinskemu osebju, negovalcem in strežnemu osebju Doma starejših Zdravilišča Laško, g. dekanu Roku Metličarju za lep cerkveni obred, kolegom pevcem, g. Kapunu za ganljiv govor, praporščakom, nosilkama križa in zadnje lučke ter izvajalcu Tišine. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Mož Tine, sin Brane z družino in Trezika
L 190
Je čas, ki da, je čas, ki vzame ...
ZAHVALA
Vzelo nam je dragega
ANTONA PODLESNIKA - TONČKA
(25. 2. 1944 - 31. 7. 2012)
Zahvaljujemo se dr. Nataliji Koren, sestri Silvi Javornik, oddelku AER bolnišnice Celje, dr. Prebilovi, ki so ga v času zdravljenja lepo negovali in vsem sosedom za tiho žalovanje. Posebna zahvala g. Ivu Barukčiču za pomoč pri negi nepokretnega moža v času moje odsotnosti v bolnišnici in za vse pri pogrebu. Hvala svakinji Mileni za tolažbo in da mi pomaga pri negi po kapi ter vsem sorodnikom. Hvala pevcem za odpete pesmi, Tomiju za govor ob Tončkovem slovesu, gospodu za lepo opravljen obred in slovo od Tončka. Hvala sestri Katji in negovalkam ter g. Srečku za vso pomoč Tončku.
Žena Marinka, brat Mirko, sestra Metka in ostalo sorodstvo
3084
POROKE
Celje
Poročili so se: Simon JERNEJ in Petrina VIŠNAR, oba iz Celja, Kristjan HRIBAR in Katarina LAUDA, oba iz Celja, Matjaž ZAPUŠEK in Maja KOLARIČ, oba iz Celja, Gregor CVIKL iz Brdc nad Dobrno in Andreja SITAR iz Gabrovca pri Dramljah.
Šentjur
Poročili so se: Primož KOZOLE iz Klak in Damjana DOBERŠEK z Brda ter Miha LEDINŠEK in Magdalena KRESNIK iz Šentjurja.
Žalec
Poročili so se: Zdenko SELIŠEK in Bernarda SMON-KAR, oba iz Galicije, Boštjan REGULJ iz Šempetra v Savinjski dolini in Špela VIDMAR iz Ljubljane.
Zlato poroko sta praznovala Marjan in Ana GOLAV-ŠEK iz Prebolda.
Velenje
Poročila sta se: Simon VIVODA in Janja POKLEKA, oba iz Velenja.
radiocelje
"J^ 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
Celje
Umrli so: Stanislav DOBRAJC iz Celja, 79 let, Ana KRAŠOVIC iz Celja, 92 let,
Skromno in pošteno si živel, v življenju le skrb in delo si imel, skozi vse življenje le boriti si se znal, v poletnem jutru boleče si zaspal, a v naših srcih vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, krušnega očeta, dedija, strica in tasta
FRANCA NONERJA
iz Brezove, Šmartno v Rožni dolini (24. 7. 1926 - 4. 8. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se sosedi Anici in Jožici za vso pomoč. Zahvaljujemo se Anici Košuta za molitev ob večerih, gospe Marini Srebočan za ganljive besede, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in
cerkvenim pevcem. Vsem prijateljem in znancem hvala za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti, hvala tudi pogrebni službi Ropotar. Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi
JOŽE GOBEC
iz Laškega, Pot na Kobivjek 9 (25. 10. 1929 - 2. 8. 2012)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma Laško, hematološkemu oddelku SB Celje, duhovniku za lepo opravljen cerkveni obred in moškemu pevskemu zboru iz Laškega za odpete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
Sporočamo žalostno vest, da je za vedno zaspala naša draga žena, mama, stara mama in tašča
STANISLAVA CERAR
iz Levčeve ulice 8 v Celju (15. 4. 1936 - 8. 8. 2012)
K večnemu počitku smo jo pospremili v soboto, 11. avgusta v ožjem družinskem krogu na pokopališču v Vojniku.
Žalujoči njeni najbližji: Stevo, Milan, Franjo, Marija, Iva in Tea
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, ded in praded
STANKO DOBRAJC
iz Kotnikove ulice 5 v Celju (1933 - 2012)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala g. Jožetu Planinšku in Vladu Bizantu za lepo opravljen cerkveni obred. Posebej hvala dr. Nataliji Koren in govornici ge. Marini. Hvala vsem, ki ga boste skupaj z nami ohranili v lepem spominu.
Žalujoči vsi njegovi
Matej RODE iz Celja, 82 let, Friderik KRALJ iz Celja, 69 let, Doma KEREPČIĆ iz Žalca, 78 let, Ivan BOBNIČ iz Šentjurja, 79 let, Albert OSEK iz Velenja, 75 let, Ema TIŠLER iz Celja, 70 let, Peter OPREŠNIK iz Gabrovnika, 58 let in Antun FISTRIĆ iz Celja, 76 let.
Žalec
Umrla sta: Melhijor HRI-BERNIK iz Rakovelj, 78 let in Ivana NOVAK iz Žalca, 87 let.
Velenje
Umrli so: Milorad LEKIĆ iz Vodic pri Kalobju, 70 let, Anton VAVDI iz Luč, 87 let, Frančišek NONER iz Celja, 86 let, Frančiška ZIMŠEK z Ljubnega ob Savinji, 81 let, Silva VERDEV iz Šmartnega ob Paki, 71 let, Cvetka POD-BREZNIK iz Laškega, 77 let, Miroslava LAH iz Celja, 85 let, Andrej COKAN iz Litije, 91 let in Terezija VAČUN iz Topolšice, 81 let.
Pa bo pomlad prišla z oblaki šumečimi, pa bo pomlad prišla z rožami rdečimi, tistimi rosnimi, mladimi rožami, o, kak se po rožah toži mi.
(Ivan Minatti)
V SPOMIN
Mineva leto dni, kar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi
FRANC KUNEJ
iz Vojnika, Prušnikova 31 (8. 9. 1937 - 16. 8. 2011)
Imeli smo te radi. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Stanislava LAH iz Lesičnega, 83 let, Rozalija OJSTERŠEK iz Šmarja pri Jelšah, 72 let, Ernest KLANČ-NIK iz Rogaške Slatine, 29 let in Jožef JAKOŠ iz Šmarja pri Jelšah, 86 let.
Šentjur
Umrl je: Ludvik GOLOB iz Lokarij, 61 let.
t POGREBNA SLUŽBA
primožič
24 UR OBISK NA DOMU
PE VOJNIK PE CELJE
051 649 780
PLAČILO NA OBROKE
www.primozic.si
n
3094
3038
28_NA KOLESIH_NOVI TEDNIK
Za odslužen avto vam plačajo!
Do konca meseca želi Karbon iz Velenja spodbuditi oddajo iztrošenih vozil - V predelavo gre le deset odstotkov takih vozil
Zdi se, kot da večina iztrošenih vozil v Sloveniji konča v nekakšni »črni luknji«. Nekateri se znajdejo kje v gozdu, drugi trohnijo na parkiriščih in jemljejo dragocen prostor za parkiranje, tretji končajo na sivem trgu razgradnje vozil ali se z izvozom na jug za njimi izgubi vsaka sled. To dokazujejo številke: med 50 in 60 tisoč vozil letno je v Sloveniji »zrelih« za razgradnjo, le približno 5 tisoč pa jih zberejo in predelajo pooblaščeni obrati.
nja pri trgovinski zbornici so dosegli dogovor in pooblastili družbo Ekomobil iz Velenja, da v njihovem imenu organizira sistem ravnanja z izrabljenimi vozili na območju celotne Slovenije. Ekomobil, ki ga vodi Franci Lenart, je v ta namen pripravil načrt, ki je bil potrjen aprila letos. Od takrat lahko zadnji lastnik vozilo odda brezplačno na
enem od njihovih zbirnih
mest. Noben lastnik ni več kot 50 km oddaljen od prevzemnega mesta, kjer mu izdajo potrdilo o razgradnji, s katerim lahko na upravni enoti vozilo odjavi. Prevzemna mesta so objavljena na spletni strani Ekomobila.
Avgusta posebna akcija
Družba Karbon iz Velenja je eden od treh obratov v skupnem načrtu Ekomobi-la. Svoja zbirna mesta ima na področju koroške, savinjske in šaleške regije ter Posavja, od koder vozila prepelje v Velenje in jih predela.
Avgusta so zastavili akcijo, s katero želijo zadnje imetnike vozil spodbuditi k oddaji odsluženih avtov še z nagrado. Do 100 evrov namreč lahko dobijo, če avto dostavijo v Karbon, kjer na osnovi mase vozila preračunajo višino nagrade. Nova uredba
Kar je staro, k ni za Dûp&l
Imate doma jeklenega konjička na dveh ali štirih kolesih, ki vam dobro služi že več desetletij?
Kako ga negujete, kaj počnete, da je v »dobri formi«?
Delite svoje izkušnje z bralci Novega tednika! Pišite ali pokličite nas in z veseljem bomo zabeležili vašo zgodbo. Vabljena tudi različna društva starodobnikov!
Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, e-mail: tednik@nt-rc.si, telefon 4225-164.
Nova uredba o ravnanju z izrabljenimi vozili, ki je stopila v veljavo lani, za zadnjega imetnika avta ni prinesla bistvenih novosti. Zanj je oddaja vozila na enem od 47 zbirnih mest v Sloveniji še vedno obvezna in brezplačna. Takšno vozilo nato predelajo v enem od treh obratov, in sicer v Velenju, Grosupljem in Lenartu.
Franci Lenart
Bistvena sprememba je nastopila letos v tem, da so bile obveze za ravnanje z izrabljenimi vozili z države prenesene na uvoznike in proizvajalce. Ti so zdaj dolžni, da poskrbijo za pravilno ravnanje z izrabljenimi vozili. V okviru svojega združe-
Na parkiriščih ponavadi takole razpadajo vozila, ki niso več vozna. (Foto: TimE, arhiv NT)
V velenjskem Karbonu vozila razgradijo in zbirajo surovine za nadaljnjo predelavo.
je sicer za razliko od prejšnje tudi kaznovalno naravnana, vendar, kot pravi Franci Lenart, želijo ljudi predvsem okoljsko osveščati, ne pa le kaznovati. Ugotavlja namreč, da stroga uredba sama po sebi ne zadošča, če je kontrola na terenu premajhna.
Nenazadnje so za čim večjo oddajo vozil zainteresirani predelovalci tudi zato,
ker je njihov zaslužek odvisen od količine razgrajenih in oddanih surovin v nadaljnjo predelavo. Po dosedanjih določilih naše zakonodaje in evropske direktive je potrebna 85-odstotna stopnja predelave vozil, kar pa se bo po letu 2015 zaostrilo na 95 odstotkov.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA (arhiv NT)
Če zadnji imetnik ne odda vozila v obrat za obdelavo ali na zbiralno mesto, znaša kazen od 1000 do 2500 evrov. Tisti, ki prevzame vozilo v razgradnjo, a nima okoljevar-stvenega dovoljenja, je lahko kaznovan s plačilom od 5 do 15 tisoč evrov.
Vsako vozilo v Karbonu stehtajo, popišejo in označijo. Nato mu odvzamejo vse nevarne tekočine in vso opremo, ki bi lahko povzročila škodo v okolju. Razgradijo ga na kovine, plastiko, steklo, tekstil, peno, gume, odbijače, ki se ločijo na tiste za predelavo ali ne ... Nastane 20 vrst odpadkov, ki jih zlagajo v kesone. Ko so polni, jih pooblaščeni predelovalci odpeljejo. Nevarne snovi shranijo v posebno skladišče. Ostane samo karoserija avta, ki jo stisnejo.
Želite oglaševati vsak petek v rubriki &	
	SsS!
NA KOLESIH? M	
tednik@nt-rc.si	
KINO
IJ'.VI^'H
Spored od 17. - 20. 8.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Ledena doba 4 - animirana druž. pustolovščina 3D, sinh. 13,40, 16.15
Ledena doba 4 - animirana druž. pustolovščina, sinh. 10.30, 12.40, 15.10, 17.25 Vzpon viteza teme - akcija 20.20, 23.40 Ted - komedija
11.00, 13.20, 16.05, 18.30, 20.50, 23.10 Madagaskar 3 - animirana pustolovščina 3D, sinh.
11.30, 12.50, 15.00, 17.10, 18.25 (razen srede), 19.20
Madagaskar 3 - animirana pustolovščina
11.50, 20.30, 22.40
Madagaskar 3 - animirana pustolovščina, sinh.
14.00, 16.10, 18.20
Histerija - romantična komedija
19.30, 21.40, 23.55
Popolni spomin - znanstveno-fanta-stična akcija
10.50, 13.25, 15.55, 18.35, 21.05, 23.30
Larina izbira - drama
11.20, 13.30, 15.50, 18.05, 20.35 (razen
srede), 21.30, 22.45, 23.50
Plačanci 2 - akcijski
12.30, 15.05, 17.15, 19.25, 21.35, 23.45
Odpleši svoje sanje 4 - plesno-glasbeni
film 3D
sreda 19.00 - premiera
LEGENDA:
-	vsak dan
-	sobota, nedelja
-	petek, sobota
IIICTI'«|M»I
PETEK in NEDELJA
19.00 in 21.00 Prijatelja - komična
drama
SOBOTA
19.00 Prijatelja - komična drama
		
TRG PRED MESTNIM KINOM METROPOL		
SOBOTA 21.00 Jane Eyre -	drama	
PETEK
19.00 Ledena doba 4
-	anim.
20.00 Projekt otrok 21.00 Medtem ko si
triler SOBOTA
19.00 Ledena doba 4
-	anim.
20.00 Medtem ko si
triler
21.00 Projekt otrok
NEDELJA
16.00 Ledena doba 4
-	anim.
18.00 Medtem ko si
triler
20.15 Projekt otrok
-	celinski premiki
-	komedija spala - psihološki
-	celinski premiki spala - psihološki
-	komedija
-	celinski premiki spala - psihološki
-	komedija
ZVEZDE POD ZVEZDAMI
KINO PRED DOMOM KULTURE VELENJE
PONEDELJEK
21.00 Parada - komična drama
RAZSTAVE
Kelti na celjskem; Utrip svetlobe, do 13. 12. ; Recte illuminas - dobro svetim, do
preklica.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Celje: Obrazi operete; do 31. 10.
Dom sv. Jožefa Celje: razstava fotografij Jureta Kravanje: Spodnja Savinjska dolina, do 31. 8.
Galerija Volk Celje: razstava Celjske poletne vedute 2012, do 28. 9. Kvartirna hiša: poletna prodajna razstava umetniških del, do 31. 8. Avla Citycentra Celje: Erupcije v co-smosu - fotografije Valentina Steblov-nika, do 31. 8.
Železarski muzej Teharje: razstava likovnih del Tatjane Hren: Podobe plemena, do 31. 8.
Savinov likovni salon Žalec: skupinska razstava Nova fotografija - Realnost, do 31. 8.
Galerija Zgornji trg Šentjur: slikarska razstava Draga Medveda: Archeo metamorfoze, do 3. 9.
Grad Podsreda: razstava steklenih mojstrovin Ars vitraria Mitje Lukanca ter Zvoneta Drobniča, do 30. 9; Strašila, fotografije Marte Skoberne, do 31. 10. Anina galerija Rogaška Slatina: Med minljivostjo in večnostjo, razstava slikarke Nataše Napast, do 2. 9. Mestna galerija Šoštanj: Zaprti prostori, razstava tematskih fotografij šestih avtorjev iz partnerskih mest EPK, do 5. 9.
21.00 eMCe plac Velenje
PETEK, 17. 8.
14.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Velenje Bogračijada
ob dnevu priključitve Prekmurja k matični domovini
18.00 Ribnik Vrbje_
Ponirkove otroške ustvarjalnice (tudi v soboto)
20.00 Celjski mladinski center BBQ night
balkanski večer z jedmi iz žara in DJ-em Maretom Kopšo
20.00 Trg vasi Lipa Podčetrtek
Zumba večer 20.00 Zdraviliški dom Dobrna
100-letnica rojstva prof. Alberta Dremlja
glasbeno poletje na Dobrni: Alenka Maier Popov - violina in Vlasta Doležal Rus - klavir
Klubski večer
glasba Kunigundinega radia (tudi v soboto)
21.00 Atrij kavarne Lucifer Velenje Bori & The Young Ones
večer poezije in glasbe
21.00 Central caffe Rog. Slatina_
Marko Medik, Grega Korošec in Aleksandra Krajnc
Rock, jazz in pop uspešnice na festivalu Musica
21.00 Igrišča OŠ Dobrna_
Noč pod kostanji
večer mojstrov elektronske glasbe
NEDELJA, 19. 8.
10.00 Grad Velenje_
Strahec
igrana predstava za otroke
11.00 Skomarje_
Lepa nedelja
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Celeia mesto pod mestom,
11.00 Rogla
14.00 Graška gora
15.00 Igrišča OŠ Dobrna
SOBOTA, 18. 8.
8.30 - 13.00 Pred kavarno Miško Knjižko Celje cART
umetniški sejem 10.00 - 19.00 Vila Čira-čara Velenje Pikasto poletje
poletna zabava (tudi v nedeljo)
10.30 Travnik pri domu kulturne Velenje
Mojca in prijatelji
glasbeno animacijska predstava z Mojco Robič
14.00 Trg Šalek Velenje_
Starotrški dan
prikaz starih šeg in običajev
18.00 Grad Podsreda_
Koncert saksofonistov
zaključni koncert glasbenega seminarja
20.00 Igrišča OŠ Dobrna_
Noč pod kostanji
Up'n'downs, Tabu, Nude
20.30 Pred domom kulture Velenje Katrinas in Big band Vox
koncert
21.00 Trg vasi Lipa Podčetrtek Pevski latino večer
nastopa pevka Marie Masle
21.00 Evropska ploščad Rog. Slatina
Black coffee z gosti
zaključni koncert festivala Musica
maša; druženje z ansambli Novi spomini, Vižarji in Bohinjski muzikanti
Gobarski praznik
nastopa ansambel Glas
Graška gora poje in igra
37. festival narodnozabavne glasbe
Noč pod kostanji
mešano na žuru - godba Dobrna, Dobrna ima talent, čarovnik Grega, Pogum...
19.00 Grad Podsreda
Seminar za violončelo
uvodni koncert: Karmen Pečar
-	violončelo in Hermina Hudnik
-	klavir
20.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur
Obleci me v poljub
glasba in poezija Saše Pavček
21.00 Trg vasi Lipa Podčetrtek
Plesni latino večer
plesna skupina Apex
PONEDELJEK, 20. 8.
PETEK, 17. 8.
18.00 Mestna plaža
Ustvarjamo in se igramo
turnir 4 v vrsto, ustvarjanje iz gline, Hama perlic, risanje na steklo, družabne igre...
19.00 Mestna plaža
Cocktail party
20.00 Vodni stolp
Skupina Bosa
koncert
SOBOTA, 18. 8.
10.00 Vila Mojca Velenje
Poletne počitnice v vili Mojca
19.30 Vila Bianca Velenje
Michal Müller
koncert češkega citrarja na 24. citrarskem festivalu
DRUŠTVA VABIJO
11.00 vasica Zeln'dol ob Šmartinskem jezeru
Zelen'dolova poštena trgovina
18.00 vasica Zeln'dol ob Šmartinskem jezeru
Romantični večer
20.00 vasica Zeln'dol ob Šmartinskem jezeru
Sobote ob tabornem ognju
20.00 Mestna plaža
PETEK, 17. 8.
8.00 V središču Velenja, kramarski sejem
SOBOTA, 18 8.
8.00 Ploščad Centra Nova Velenje, kmečka tržnica
8.00 V središču Velenja, kramarski sejem
www.radiocelje.com
Plaža pleše
družabne plese bosta učila Brane in Polona Podrgajs Siussi
NEDELJA, 19. 8.
11.00 vasica Zeln'dol ob Šmartinskem jezeru
Umetniške delavnice za staro in mlado
PONEDELJEK, 20. 8.
18.00 Mestna plaža
Ustvarjalnice pod celjskim nebom
21.00 Vodni stolp
Prem Rawat
video predstavitev o notranjem miru
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@ drustvo-sos.si
Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane,
za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure;
telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
TOM telefon za otroke in mladostnike Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah.
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejcic, Ivana Stamejcic, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
MODROSTI
Danes ne bodo poraženci tisti, ki bodo izgubili, ampak tisti, ki se bodo predali! (Marjan Fabjan)
Vprašali smo vas: »Koliko novorojenčkov smo doslej že našli v akciji IŠČEMO NAŠE NOVOROJENČKE?« Pravilen odgovor se glasi: 24.
Nagrado, knjigo Mohorjeve družbe Anselm Grün Umetnost staranja, za pravilen odgovor prejme: Nande Jakopič, Bukovca 9, Laško.
NAGRADNO VPRA7ANJE
I
Kako se da uporabiti navadno konopljo?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do srede, 22. avgusta, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Celjske Mohorjeve družbe.
Bralci pošiljajo šale
Šale nam je poslala bralka Marija Vozlič - Ostreuch iz Migojnic.
Želja
Jurček je za rojstni dan dobil 20 evrov in jo je mahnil v vaško trgovino ter hotel kupiti steklenico viskija.
Prodajalka: »Ali imate doma obisk?«
Jurček: »Ne, nimamo obiska, viski je za mene!«
Prodajalka: »Ampak viski ni za otroke, ne smem ti ga dati. Kupi si kaj sladkega!«
Jurček zajoče: »Pa če sem pri sosedovih slišal, da vsak, ki pije viski, dobi mačka! Jaz pa bi tako rad imel mačka ali pa muco!«
Osel
Srečanje zdravljenih alkoholikov. Zdravnik vpraša bolnike: »Žejnemu oslu ponudijo vedro vode in vedro vina. Kaj bo spil?«
»Vodo!« v en glas odgovorijo udeleženci srečanja.
Zdravnik: »Zakaj?«
»Ker je osel!«
Ob prazniku
Župnik je želel nekaj posebnega za binkošti. Z belim golobom je šel k organistu in mu naročil: »Ko bom pri maši zapel >pridi, sveti Duh<, spusti goloba s kora.«
Drugi dan pri maši župnik zapoje: »Pridi, sveti Duh!«
Organist odpoje: »Ga ni več, ga je mačka sneeeedla.«
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Delo in počitek
Brane Stamejčič ob vrnitvi z dopusta: »Končno si bom malo spočil.«
Prevod
Mlada sodelavka Špela Ožir ima včasih začetniške težave, tako kot smo jih imeli vsi. Tako je v enem od tekstov zapisala, da naročnica časopisa rada prebira »zavihke«. Prevod se glasi: rada prebira podlistke ...
Prašiči in prasci
»V Zgornji Savinjski je veliko prascev ...«
Odgovorna urednica Biserka Povše Tašić o prašičereji
ANEKDOTE
Po očetovi smrti je ruski pisatelj Maksim Gorki (18681936) živel pri dedu. Nekega večera ga je ded vprašal, če spi. »Zelo me zebe,« je odgovoril deček. »No, sinko moj,« je rekel ded, »dobro se pokrij, angelčki te bodo greli.« Gorki se je zavil, čez nekaj časa pa je vstal in zamišljeno pogledal deda. »Kaj je?« »Dedek,« je rekel Gorki, »ali bi lahko namesto angelčka dobil odejo?«
Med epidemijo kolere so vprašali italijanskega pisatelja Olinda Guerrinija (1845-1916): »Kaj napravite z vodo, da se ne bi nalezli bolezni?« »Kuham jo celo uro.«
In potem? »Jo skrbno steriliziram.« In potem? »Potem pijem chianti.«
Vir: Superanekdote. Izbral in uredil Slavko Krušnik, samozaložba, Ljubljana, 1971.
SUSLJA SE
Poslednji gradbinec na delu
Borut Pahor, ki je v prostem času delavec v tekstilni industriji, mesar, mlekar, pobiralec smeti ..., bo začel urejati celjsko mestno jedro. Ko je izvedel, da je občina prekinila pogodbo s CMC, je sklenil pomagati Celjanom, da se ne bodo še mesece prebijali čez gradbišča in se prerivali po ozkih prehodih ter preklinjali vse po vrsti. »Uspeli bomo. Skupaj!« je izjavil. Morda mu bo v tem duhu kak njegov navijač podajal tlakovce, da bo šlo hitreje, in sicer že v ponedeljek pet minut pred dvanajsto.
	7		3			2		6
			9					7
	4	2	6					
	3	5	1	2				
						8	3	
		9		5		6		
1					7			
3	2				1			
					6	4	2	
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV <
Adrenalinček, moj ljubi
Je v vsakem izmed nas, če si to priznamo ali tudi ne. V rosnih letih, ko se je klapa z velenjske Tomšičeve podala na poni kolesa in se odpravila rabutat krompir in jabke, obogatena z zalogo paradajza in jajc iz domačih hladilnikov, je bilo več kot adrenalinsko najprej zanetiti ogenj, potem tudi kaj okusnega speči, plezanja na jablane so bila pa adrenalinska predvsem zaradi bližnjih kmetov. Se je nekoč našel nekdo, ki je naših pohodov imel dovolj in je okoli drevesa privezal ovčarja, ki se je milo slinil in pogledoval k našim nogam na veji jablane. Do poznih večernih ur se nas lastnik sadnega drevja ni usmilil. Potem je psa le odvezal in mi smo mravljinčastih nog in adrenalinsko razpoloženi, čakajoč na odmev doma, odvihrali s kolesi v varnejše zavetje doma.
O kakšnih adrenalinskih idejah kleparskega stila bi tudi lahko obujali spomine. Pri gradnji bližnje osnovne šole sem si samcata v fantovski družbi, pač pod vplivom raznih filmov, izmislila, da bi bilo super, če bi lahko hodili po velikem lesenem kolutu in bili podobni cirkusantom. Priložnost se je kmalu pokazala. Vse naokoli je bilo sredi gradnje šole polno velikih lesenih kolutov, na katerih so bile navite najrazličnejše cevi. Eden pa je sameval prazen. In nebodisigatreba sem pač kot predstavnica nežnejšega spola predlagala, da ga uporabimo, kar so sosedovi fantje radi uslišali in kolut postavili tako, da se je bilo mogoče nanj povzpeti in ... Dime se je na vrhu hriba celo spravil nanj ter storil par usodnih korakov. Fizike takrat še nismo jemali in smo pač pozabili na to, da narava navzdol po hribu šofira kar sama. Kolut se je ustavil potem, ko je potrkal tako rekoč v vsak avto, parkiran na bližnjem parkirišču ob bloku pod hribom. Da se je kar nekaj družin zaradi popravil moralo odpovedati načrtovanim morskim oddihom, seveda ne
gre izgubljati besed. Sama nosilka ideje je sicer ni preveč skupila, bolj so bile izpostavljene zadnjice izvajalcev; tako kot danes.
Sem že mislila, da sem se po četrtem križu, ki se hočeš nočeš vztrajno približuje petemu, vendarle poslovila od adrenalinsko mladostnega povzpetništva. Pa mi ni ratalo. Prav v teh dneh se je moj desetletnik naposled odločil, da se bo rolkati le naučil. Doslej je tako želeno rojstnodnevno darilo namreč kar samevalo pod posteljo, dokler mu nisem razkrila, da smo nekoč to vendarle že znali početi v njegovih rosnih letih. Njegovih, da se razume. Pa me je izzval, da mu pokažem. In sem mu, skrita na dvorišču bližnje športne dvorane, prepričana, da živ bog ne vidi mojih adrenalinskih potez. Nekako čudno skrčena v štirinožno pozo, da sedemdeset kilogramov pač ne bi z viška meter sedemdeset zgrmelo nenadzorovano na tla. In je mulo začel rolkati tudi sam, z argumentom, ki si ga prav nič ne štejem v čast, češ, če ti mami, takole stara (mislil si je pač enako kot mi pri desetih, torej stara kot zemlja) zmoreš, potem lahko tudi jaz.
Njegovih želja seveda še ni bilo konec in sem se po štirih letih premora, kar se tiče rolanja, spravila še na rolerje. In je šlo, od ene do druge ulične svetilke še pasti nisem uspela. In bova danes spet vse ponavljala. Saj je tako vseeno, če to ve vesoljni svet, kajti prepričanje, da me živ bog ne vidi, je itak kmalu splavalo po vodi. Ko sva s sinom opravila najino početje, ki je bilo za njega pač športno razgibavanje, zame pa pravi adrenalinski napor, so se izza vogla pri-smejali občinski možje in pripomnili: »Ja, te je bilo prav luštno opazovati. Smo stavili, ali se boš uspela obdržati na nogah ali ne.« Nisem vprašala, kdo je stavo izgubil in kdo dobil. Sem se pa odločila, da vaja dela mojstra in bom iz tele pravcate adrenalinske izkušnje spuščanja krvi pridelala nekaj kilogramov manj, malce več energije in nekoč adrenalinska dejavnost bo tudi zame postala čisto običajno športno razgibavanje. Pa bomo videli, kdo se bo na koncu smejal!
BIBA
www.radiocelje.com
Nagradna križanka
Križam Ke &
uganKe
GOSPOSKI ROD
ŽENSKA PO OPERACIJI
POSTAVA (KNJIŽ.)
KAMNIŠKO PODJETJE
IVAN MAČEK
RAZKOŠJE
SREDSTVO NAJUGOD-ZAZGOŠČE- NEJŠE VANJE STANJE
ŠPANSKI AVTO
PRSI (POG.J
OLIMPIJSKE IGRE
JUŽNI SLOVAN
VLOŽEK PRI JAZZU NEMŠKI AVTO
HRVAŠKA POKRAJINA UDAREC VLED
JUŽNOAMERIŠKA OPICA VISOKO- ODPADKI KALORIČNO PRI STRU-GORIVO GANJU
ORGAN VIDA
pnCs
ČRNIM PERJEM
BESEDNA j^JJ OBRAMBA "„"Sr
RUSKO-AMERIŠKI KIPAR (NAUM)
SPOROČILO KOMU, DA KAM PRIDE
PERNATE ŽIVALI
18
AZUSKA REKA DEDNA MASA
MESTO GRU-MOVEGA DOGODKA SlABOUMEN ČLOVEK
GRŠKI BOG LJUBEZNI
GRŠKA BOGINJA ZMAGE LITIJ
14
IVO VAJGL
V redu, vajo že poznate. Silo uporabite samo v primeru ...
IVAN HRIBAR
ŽIVAL Z ROGOVI
SOZVOČJE TONOV
SLOVENSKI PEVEC ARHAR
TURŠKO LJUDSTVO VRUSUI
19
TAUSOVA PIJAČA
EVROPA IN AZIJA SKUPAJ
AMERIŠKA ZNAMKA TISKALNIKOV
PLOŠČICA INTEGRIRANEGA VEZJA 60 MINUT
GRŠKO GOROVJE
PRIPRAVA ZA VKLEPANJE
AMERIŠKA TV-DRUŽBA DEL KRANJA
NEKRILATE PRAŽUŽELKE
AMERIŠKI IGRALEC RONN
PISATELJ (SLABŠ.)
DEL CVETUCE
20
KRIČANJE (ZASTAR.)
LAURENCE OLIVIER
JAPONSKI REŽISER (MUKE)
NEUGLAJEN ČLOVEK (SLABŠ.)
POPOLNA PORABA
IVAN TAVČAR
RUTHER-FORDU
PLAČILO ZA 1 URO (STAR.)
APNENČASTA SNOV
13
22
Drugič pa bodi...
ADOLF BAEYER
JUŽNOAMERIŠKI INDUANEC
NEKDANJI SLOVENSKI PLAVALEC (JURE) ŠVEDSKA IGRALKA EKBERG AZUSKA REKA
IZRAELSKI PISATEU (AMOS)
HUDIČ
NAJMANJŠI DELEC SNOVI
ZAHODNO-AFR. DRŽAVA SMUČARSKI SKAKALEC (DAMJAN)
ČEBEUI PRODUKT
AMERIŠKA KOŠARKAR-SKAUGA
AMERIŠKI IGRALEC HUNTER
ANTIČNO RAČUNALO
SLOVENSKI PESNIK KLOPČIČ
DRŽAVA VJZAZUI
POPOTRES-Nl MORSKI VAL
PODLAGA ZA BORIŠČEV JUDU
OZNAKA TUNIZUE
SANI ZA SPRAVILO SENA
16. IN 4. ČRKA
NAROČNIK
UGLEDEN ISLAMSKI TEOLOG
MUSUMAN-SKI POSTNI MESEC
10
OTROK, KI PROSI MILOŠČINO
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za gostilno Pri Ahacu na Grobelnem
2.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Mimi Ma-lenšek Črtomir in Bogomila
3.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Mila Pavi-čević Ledena deklica
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 23. avgusta.
Rešitev nagradne križanke iz št. 63
Vodoravno: EKSPONENT, MOTOCIKEL, AMOR, GOYA, JAK, MET, NHL, EKOLOG, KROMPIR, BRAN, PAV, LESARSTVO, RAK, LI, IKAROS, IHTA, OMET, KA, OTA, SEAT, TACA, ZGONC, MLEKEC, VARAN, VLAK, ALAIN, IDA, LEE,
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
	17	18	19	20	21	22	
Ona: Ne smete se sprijazniti s porazom, temveč se morate boriti naprej, saj še ni vse izgubljeno. Še vedno vas lahko preblisne sijajna ideja in vam odpre povsem nove alternative, ki jih doslej niste niti opazili.
On: Še enkrat dobro premislite, preden boste sprejeli pomembno odločitev, ki vam bo precej spremenila življenje. Pričakujte majhne neprijetnosti, ki pa jih boste hitro odpravili. Bodite previdni, da vam kasneje ne bo žal.
Ona: Prišli boste v nevarnost, da prevarate svojega partnerja. Ali ne bi bilo bolje, da bi o morebitnih posledicah premislili že pred tem korakom, ne pa da se spuščate v avanture, ki lahko uničijo vašo življenjsko srečo.
On: Prijatelji bodo potrebovali vašo pomoč, na kar boste zelo ponosni. S tem si boste nabrali točke, ki jih boste lahko kasneje zelo dobro uporabili. Kasneje si skušajte odpočiti, saj ste vse preveč obremenjeni.
TEHTNICA fl
Ona: Spremenili boste odnos do partnerja, kar bo znal odkrito ceniti in tudi pohvaliti. Nahajate se na začetku življenjskega obdobja, ko boste začeli gledati na svoje življenje tudi z nekoliko manj materialne plati.
On: Še vedno lahko pričakujete prijetno presenečenje, čeprav ste glavno priložnost že zapravili. Vendar pazite, da dvakrat ne naredite iste napake, kajti lahko se vam še hudo maščuje, še posebej na poslovnem področju.
UiMiUPMJfrM
Ona: Na veliko začudenje okolice vam bo uspelo realizirati načrte, za katere ste še pred kratkim menili, da so le pobožne ljubezenske želje. Nikar se preveč ne čudite, ampak zagrabite priložnost z obema rokama.
On: Prijazne besede vam bodo segle globoko v srce. Poskusili boste ohraniti trezno glavo, vendar vam bo zaljubljenost povsem zameglila presojo. Teden se bo končal tako, kot si boste lahko samo želeli.
DVOJČKA 2ft I STRELEC #
Ona: Znašli ste se v dokaj neobičajni situaciji, ko ste začeli zamenjevati med ljubeznijo in poslovnimi rečmi. Lahko vam sicer uspe, vendar le v primeru neverjetnih naključij, na kar pa nikar preveč ne računajte.
On: Spočijte se in si obnovite življenjske moči, saj si lahko to v tem trenutku z lahkoto privoščite. Delo bo že počakalo, pa tudi na ljubezenskem področju imate trenutno stvari več kot zgledno urejene.
Ona: Sistematično boste začeli izločati možne vzroke za neuspeh na poslovnem področju in kaj kmalu boste uspeli najti napako. Pri tem vam bo v obilni meri pomagal nekdo, ki vam zadnje čase kar pogosto priskoči na pomoč.
On: Čeprav ste obljubili, da boste molčali, vam bo vseeno ušla neprevidna beseda in že bo ogenj v strehi. Sicer boste poskušali storjeno popraviti, vendar boste le še zaostrili dosedanjo zmedo. Pričakujte posledice!
AKT, ONE, KRST, UTEŽ, ROJ, TR, TETE, KADE, VRANEC, OMELCE, SLANOZOR, RAKOVCI, EDI, ZVON, SUZUKI, OGA, TAT, TALAR, RR, VALETA, INDIKATIV, PALMANOVA.
Geslo: Japonski znamki avtov
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za Hotel pod Roglo v Zrečah, prejme: Larisa Obrez, Jakob 7a, Šentjur.
2.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe Kje, domovina si, prejme: Vinko Gal, Šmartno v Rožni dolini 3, Šmartno v Rožni dolini.
3.	nagrado, knjiga Celjske Mohorjeve družbe Renate Až-man Depra, prejme: Doris Verovšek, Vojkova 5, Celje.
Nagrajencem čestitamo. Drugo nagrado dobite na oglasnem oddelku NT&RC (čaka vas mesec dni), prvo in tretjo bomo poslali po pošti.
Ona: Čeprav vam veliko ljudi hoče na vsak način pomagati, se trmasto otepate kakršnekoli pomoči, saj bi bilo s tem ranjeno vaše samoljubje. Nikar ne bodite trmasti, ampak sprejmite ponujeno pomoč, lažje boste rešili nastalo zmedo.
On: Nikar se ne zapirajte vase, ampak zagrabite priložnost, ki se vam bo ponudila, še posebej na ljubezenskem področju. Nič ni nemogoče, zato kar pogumno z besedo na dan in uspelo vam bo nekaj, o čemer ste do zdaj samo sanjali.
KOZOROG
Ona: Nepremišljene besede se vam bodo maščevale in prav potruditi se boste morali, če boste hoteli stvar povrniti na tisto stopnjo, kjer je bila pred to polomijo. Poskusite se izogibati takšnim potezam.
On: Zmanjšajte količino popite kave, saj negativno vpliva na vaš krvni pritisk. Raje čim prej obiščite svojega zdravnika, ki vam bo še edini znal pravilno svetovati. V nasprotnem primeru se vam ne obeta prav nič dobrega.
Ona: Prizadevali si boste za dokončno realizacijo svojih poslovnih interesov, pri tem pa vam bo v veliki meri pomagal tudi starejši prijatelj. Poslušajte njegov nasvet, saj ima več kot dobre izkušnje.
On: Vse vam je šlo zelo dobro, vendar se lahko stvari v trenutku spremenijo. Razčistite s seboj in se končno odločite, kaj in kako. Proti koncu tedna se lahko zgodi marsikaj prijetnega, posebej v ljubezni...
DEVICA ^
Ona: Nekdo vam bo sicer poskušal nagajati, vendar mu ne boste pustili tega veselja. Vse skupaj boste obrnili na šalo in tako bodo na koncu zadovoljni prav vsi. Še vedno imate dobro priložnost v ljubezni.
On: Na vaše veliko veselje se bo začela znanka za vas zanimati bolj kot samo na prijateljski ravni. Končna odločitev bo povsem v vaših rokah, zato dobro premislite, kako daleč ste se pripravljeni spustiti.
VODNAR
Ona: Ne prepuščajte se preveč sanjarjenjem, sicer vas bo resničnost vse preveč prizadela in se ji boste težko prilagodili. S partnerjem se boste zapletli v manjši prepir, ki ne bo imel resnejših posledic.
On: Kamorkoli se boste obrnili, se bo vaš pogled srečal s pogledom neznanke, ki se bo kar naprej pojavljala v vaši bližini. Nikar se ne izmikajte, ampak se prepustite ljubezenskemu nagonu, ki vas še ni izdal.
Ona: Čustva so sicer lepa stvar, vendar dostikrat docela neuporabna. Dobro bi bilo, da bi se odločali na podlagi razuma in ne čustev. Seveda se boste za dokončen korak morali odločiti predvsem sami...
On: Razveselite partnerko z majhno pozornostjo, ki jo bo zelo razveselila, posredno pa tudi vam polepšala teden. Proti koncu tedna se boste odpravili na kratek potep, ki vam bo pregnal črne misli in olajšal srce.
2
3
6
4
17
5
15
9
8
11
12
16
21
7
RUMENA STRAN
Izpod solčavskih vršacev
V Solčavi je na občinskem prazniku presenetila zasedba, pri kateri »dol padeš«. Na oder so stopili člani legendarnih Zmajev, ki so njega dni zabavali zgornjesavinjsko mladež, danes pa jih v nekoliko drugačni zasedbi največkrat srečamo na kakšni poroki. Tako sta zapela (z leve) Marko Slapnik, direktor centra Rinka, jezični moderator Franci Podbrežnik, kot prvi gost je na citre znova zabrenkal Karli Gradišnik, na oder pa se je povzpel tudi Alojz Lipnik, zdaj župan Občine Solčava. Nejc Slapnik bi lahko glede na sposobnosti prešel med profesionalne igralce. Skupinici pa se je pridružil še drugi nezmaj Klemen Matk, ki je kot citrar in odličen pevec zapisan svoji glasbi.	US
Srečelov po podčetrteško
Morda pa Peter Misja in Marjan Drofenik (na fotografiji prvi in drugi z desne strani) nista nič zadela na srečelovu in sta zato tako otožno prijela za kozarec? Oba sta bila izvoljena za župana Podčetrtka, oba sta doma v Imenem in oba sta uspela tudi v prestolnici. Drofenik je bil poslanec državnega zbora, Misja je predsednik Turistične zveze Slovenije. Na turistični prireditvi Lovrenčevo v Podčetrtku sta posedela z zanimivimi sogovorniki iz domače občine. Za skupno mizo so sedeli še Jože Lipnik iz Podčetrtka, ki je znan kot solist v pevskih zborih, Misjev bratranec Vlado Počivalšek, ki je v Podčetrtku organist in ima v Šmarju pri Jelšah trgovino, ter Lipnikov sin Benjamin, prav tako odličen zborovski pevec ter trener mlajših košarkarskih ekip (na fotografiji so od leve proti desni). No, v tako pestri družbi zanimivih tem zagotovo ni zmanjkalo.	BJ
Terminatorja sta se srečala
Hmeljarski občini
Ne, ni bilo namenoma, da bi lovili, kdaj bo žalski župan Janko Kos (z desne ob ženi Mileni) dvignil kozarec piva. Ta mu kot županu najbolj hmeljarske občine zagotovo brez pomislekov pripada. Ali pa je najbolj hmeljarska le občina Braslovče? No, kakorkoli, nastopili so novi časi, saj smo na prikazu obiranja po starem v Žalcu po dolgem času videli braslovškega župana Branimirja Strojanška. Nova je tudi načelnica upravne enote Žalec, zaenkrat sicer še v. d. Melanija Žvikart.
US, foto: SHERPA
Očitno je Arnold Schwarzenegger, ki je v življenju prehodil pot od avstrijskega bodibilderja do mednarodno znanega igralca in guvernerja Kalifornije, za zgled marsikomu. Za nekatere je nepozabna predvsem njegova filmska vloga Terminatorja. Takšen je tudi Celjan Branko Krk, ki se ima za slovenskega Terminatorja in se mu je pred kratkim uspelo rokovati s svojim vzornikom. To so zabeležili celo avstrijski časopisi, saj je Schwarzi obiskal svoj rojstni kraj Thal blizu Gradca, Branko pa je šel ponovno na ogled njegovega muzeja, ki so ga odprli v Arnoldovi rojstni hiši. Morda se bosta dogovorila celo za sodelovanje, saj ima Krk motor v stilu Terminatorja in z njim bi brez težav nastopil v kakšnem Arnijevem filmu.
NC
Rokovanje Celjana Branka Krka (desno zgoraj) s slavnim Avstrijcem so zabeležili tudi tamkajšnji časopisi.
Vadi za poroko
Simon Ogrizek iz velenjskega PUP je tudi predsednik sekcije cvetličarjev in vrtnarjev pri Obrtni zbornici Slovenije. Na nedavnem ocenjevanju cvetličnih aranžmajev v Mozirskem gaju je bil član komisije, medtem ko je prireditev vodila Andreja Petrovič, prav tako doma iz Velenja. V zahvalo za dobro opravljeno delo je dobila prelep šopek. Ob tem je izjavila, da se bo poročila, ko ji bo Simon izdelal šopek po njenem okusu. Držimo pesti, da bi mu to kmalu uspelo!	US
Nekdanji na kupu
Na dnevu hmeljarjev v Braslovčah vsako leto razglasijo novega starešino in novo princeso. Na nedavni jubilejni 50. prireditvi vseh nekdanjih sicer ni bilo, se je pa zbralo kar lepo število nekdanjih starešin in tudi nekaj princes, ki so medse vzeli letošnja izbranca, Moniko Jelen in Slavka Šaleja (šesta in sedmi v prvi vrsti z leve). TT