Mota io uppoBoUtoo:
Maribor, Koroška ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi 9e ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon it. 113.
ina lista:
Celo leto .................12	k
Pol leta ...................6	K
Četrt leta................. 3	K
Mesečno.................... i	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K..
Inserati aU oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oz na nilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 53.
Maribor, dne 14. maja 1913.
Letnik V.
Visoka kultura graških s vo bo domise lee v*
Gradec, 13. majnika.
Pred 25 leti so stopili na gra|ška akademična tla nemški katoliški dijaki. Mala četica si je ustanovila društvo .„Karolina“, ki je pa bilo vsled prepič-lega števila članov večkrat v nevarnosti, da se., razide. Toda trdno katoliško prepričanje, za katero so mladi vitezi mnogo trpeli pred sovraštvom, zaničevanjem in dejanskimi napadi svojih svobodomiselnih tovarišev, je vlivalo ogenj navdušenja in pogum v ta mlada srca.
Na binkoštne praznike je „Karolina“ slovesno proslavljala svoj 251etni obstoj. Posestrimska društva iz avstrijskih, nemških in švicarskih visokih šol so pohitela po svojih zastopnikih z zastavami čestitat katoliškim tovarišem v svobodomiselnem, nestrpnem Gradcu. A kako bi popisal razburjenje „ireisi-na“? V noči od sobote na nedeljo so dali „korajžni“ svobodomiselci skrivoma nabiti plakate s škandalozno vsebino :
„Halt! Halt! Halt! Nur 3 (Tage! Alles lacht, alles freut sich! So etwas hat man noch nicht gesehen: Das Carolinenstiftungsfest oder die Vieihassen-tierung am Bummel mit Volksbelustigungen aller Art. In der Nähe des Festplatzes findet eine große Ausstellung neuer und abgelegter Kleider statt, die an Gleichdenkende fast umsonst (abgegeben werden. — Verteilung der Broschüre: „"Wie werde ich in einem halben Jahre ein eleganter, junger Mann?“
(Ali se ne zrcali cela nemška kultura iz tega plakata?)
To je bil poziv na mnogoštevilno, večtisočero graško fakinažo na boj proti okoli 150 katoliškim dijakom. Ko pridejo v nedeljo poslednji na „Ring“, — med njimi so tudi duhovniki brez in s čepicami in trakovi —, jih sprejme nahujskana množica s strašnim tevtonskim krikom in žvižgom. Nasproti pripeljejo voli dva velika vozova za prevažanje pohištva. Stene prvega so bile pomazane s karikaturami katoliških dijakov. Na drugem odprtem vozu so bili fakini s papirnatimi čepicami v barvah katoliških aka-demičnih društev. Se voli so nosili take čepice na rogovih in repih. Med neprestanim divjim vpitjem so padale tu in tam tudi batine. Se policija je prestreg-
P OD LI STEK. Pomladna zgodba.
Spisal Jožef Rudolf, sedmošolec; f 5. III. 1913.
Tiste tihe noči je bilo. Nobene zvezdice ni bilo videti na temnem nebu, kakor da bi se skrile za oblake iz strahu pred čudno tihoto, ki je ležala na pomladni zemlji.
Čutil je to popotnik globoko v svojo dušo in postalo mu je tesno in neprenesljivo.
Dolgo pot je še imel pred seboj, dolgo, kakor bi vodila v brezkončnost; in glej, noč' tako temna, z žalostjo prepojena in zelena pomlad krog njega, kakor da bi bilo pokopališče.
Vse tako se mu je zdelo in postal je neizrečeno utrujen. Pogum, prej velik in močan, mu je upadel bolj in bolj.
Ko bi videl vsaj eno zvezdico zatrepetati na nebu v tej temni noči, ali ko bi se vsaj pokazali na vzhodu prvi svetli prameni zlate zore ! Kako pomlajen, z novo močjo in pogumom bi stopal dalje!
In ta strma, težka pot bi se mu ne zdela več tako dolga.
Na obeh stratneh ceste ga je strašilo nizko grmovje, kakor grozeče pošasti so gledali, nanj posamezni grmi in v njihovih očeh je bral škodoželjnost in zasmehovanje.
Slednjič je onemogel. Koraki., poprej tako gotovi, so se ustavili, utrujeni od dolge hoje.
Sedel je ob cesti na mehko travo, položil glavo ob deblo divjega kostanja in (zatisnil oči.
Nad njim pa so cvetele veje kostanjeve.
Mislil je dolgo, dolgo, celo noč do jutra.
Cez solnčne gaje ga vodijo bele ceste, sladek, opojen vonj razširja pomlad okoli njega, noge so mu
la marsikateri udarec s svojim hrbtom, tudi z glavo. Katoliški dijaki so se zadržali pasivno in ni prišlo do večjih pretepov. Čakali so pa nanje svobodomiselni divjaki do 4. ure popoldne.
Na binkoštni pondeljek so imeli udeleženci slavja napovedano maišo ob 11. uri v cerkvi Sv. srca 'Jezusovega. Dolga vrsta voz in avtomobilov s pla-pujočimi zastavami se je peljala po glavnih ulicah. Že ob IG. uri so bile ulice pri cerkvi natlačeno polne občinstva, v veliki večini je prihitela seveda sodrga. Vstavljali so vozove in avtomobile., obmetavali slavljence z gnilimi jajci in črnilniki, bili po njih s palicami, skakali na vozove in trgali čepice z glav, počenjali sploh vse mogoče in nemogoče predrznosti in škandale. Še gosti iz ,tujih držav niso bili pod varstvom gostoljubja, temveč so zadobili 3 ali 4 udeleženci iz Nemčije prav občutne udarce in rane. Katoliški dijaki in starešine so držali ves čas vzorno disciplino. Nato se je raznesla govorica, da so se Nemci obrnili brzojavno na svoje zunanje ministrstvo v Berolinu in na poslanika, na, Dunaju za posredovanje. In res so prijezdili ob koncu maše huzarji in prikorakali ste dve stotniji pehote, ki so sodrgo razgnali in ščitili slavljence na vsej poti.
Vse trezno misleče občinstvo se je zgražalo nad škandaloznim obnašanjem in divjaštvom sodrge, katero so vodili svobodomiselni akademiki. Slišala se je marsikatera pikra beseda. To naj bo kultura toli hvalisanega nemškega naroda. Kaj takega je mogoče edino v „katoliški“ Avstriji. V protestaintovski Nemčiji se baje povsod pozdravljajo katoliški in pro-testantovski dijaki, pri nas pa govori le batina in gnilo jajce. Esperantisti iz cele Evrope so imeli ravno te dni v Gradcu svoje zborovanje in so videli in slišali, kako postopajo graški „kulturo,nosci“ s tujci. Tujski promet ima gotovo krasno reklamo za privabljanje v „gostoljubni“ Gradec?! Ne mestni očetje, — ampak mažaronski komisar spada na graški rotovž.
»	*r
(Tlako najš graški1 dopisnik. Nemoki frajzin se pà z divjanjem v nedeljo in pondeljek še ni zadovoljil. Krono svoji posurovelosti je hotel, postaviti, včeraj v torek. Katoliški dijaki so hoteli včeraj s svojim,! gosti napraviti izlet v Radegund. To so svobodomiselni dijaki izvedeli in zasedli cesto, ki pelje iz Gradca v Radegund. Na meji graškega okoliša, pri gostilni „Zum Bachschneider“, na cesti v M ari a-Trost, so
lahke in hitre, kakor peroti, in s srcem, polnim nade j in gotovosti, gre svoji sreči naproti . . .
In glej, temna noč je odgrnila svoje oblake in zvezdice so prijazno gledale z neba na njegov veselja smehljajoč obraz.
Tudi zarja, lepa in rudečaj, kakor še nikoli, je polagoma vstajala izza gore in izlivala na bled in utrujen obraz popotnikov novega poguma.
Dan je že bil, ko se je prebudil. Začudil se je, ko je videl na nebu prijazno solnce in nad seboj pa cveteti veje kostanjeve.
Na vrhu majhne gore de bil, pred njim v dolini pa je ležala pomlad v vsem svojem krasu. In zamislil se je v lepo bajko, bajko v paradižu . . .
Glej, tako lepa bi morala biti moja sreča, tako zelena in cvetoča in zlata in tako mlada, kaikor pomlad.
Te bele hišice in vasi, kakor cvetke so posejane po zelenem travniku, kakor vesele misli so v brezskrbni duši! Crez vse pa lije solnce svojo zlato srečo.
Taka bi naj bila moja sreča, da, taka bo moja sreča !
In srce mu je znova zahrepenelo po novem potovanju do one velike sreče.
Glej, tisti čas pa je prišla mimo deklica, mlada kakor pomladno jutro, Na polje je šla in je pela pesem o pomladi. Njen glas se je tako lepo ujemal z vsem, kar jo je obdajalo.
'Sedel je ob cesti in gledal deklico. V srcu pa mu ie postalo prijetno.
Zagledala ga je, ko je strmel v njo in je utihnila. Videla je njegovo zaprašeno 'obleko in popotno palico in mislila si je o postopaču, o lenem vagabundu.
„Ali še imam daleč do svojega1 domačega kraja, tja do prve vasi; povej mi, deklica, ali bom že kmalu tam?“
zavzeli pozicije. Spravili so se na drevesa in na neko streho ter oboroženi s kamni, gnojnico, gnilimi jajcami in drugimi sličnimi znaki nemške kulture. Ko so katoliški dijaki doznali, kakšen sprejem so jim namenili njihovi svobodomiselni kolegi, so izlet odpovedali in so ostali v mestu. Samo tovarnar Engl-hofer, ki se je z ženo in enim katoliškim dijakom peljal v 'avtomobilu tam mimo, je postal žrtev pocestnih napadalcev. V trenutku, ko se je peljal mimo o-menjene gostilne, je padlo na avtomobil polno kamenja in so bili Englhofer, njegova žena in dijak vsi umazani od gnojnice in drugega blata. Ker je bil izlet, kakor že rečeno, odpovedan, so se svobodomiselni pocestnjaki po nekolikem brezvspešnem čakanju vrnili v mesto, kjer so iz jeze priredili demonstracijo pred dvorcem. Obmetavali so dvor z gnilimi jajcami in drugimi takimi „čednimi“ pripomočki, kričali pfuj namestniku Claryju in zatulili zloglasno „JRosen,-kranzlied.“ Se le ko so svoj „program“ dovršili in izlili vso umazanost svojih svobodomiselnih duš, je prišla policija, ki jih je razgnala. Na grofa Claryja so imeli tudi za to poseben srd, ker jim je s tem, da je poklical vojaštvo v pondeljek, preprečil, da niso mogli izvršiti svojega tolovajskega, krvavega posia tako, kot bi bili radi.
9 to demonstracijo je bila'škandalov, konec. Pod raznimi varnostnimi pripravami so še po noči katoliški dijaki in njihovi gostje razšli in deloma odpeljali.
Albanski problem.
Po krčevitih naporih, s katerimi smo se trudili, da iztržemo Albanijo „pohlepnim“ rokam Črnogorcev in Srbov, bi človek utegnil meniti, da se je dežela, ki mora postati sporno jabolko za nas in Italijo, gospodarski že razvila, ali pa da se razvije v bližnji bodočnosti. Temu pa ni tako, Dežela je le redko naseljena in zlasti pokrajine, ki so bliže Avstriji, ne morejo vsled goratosti preživljati večje množine ljudstva. Razen tega pa je pičlo prebivalstvo zelo skromno in brez potreb, tako da je bila uvozna trgovina do danes brez pomena.
Uviažali so se poslednja leta: sladkor, kava, spirituoze, riž, petrolej, v drugi vrsti pa tkanine, konfekcijski predmeti in nekaj papirja in železja, torej predmeti, ki jih treba še nekolohizirajnim prek-
„Dolgo pot še imaš“, mu je odgovorila.
Ognila se ga je na drugo stran ceste in ga nezaupno pogledala. Mislila je na potujočega vagabunda.
„Zakaj misliš, dekle„ da sem vagabund? Glej, vidim ti v srce in vem, kaj misliš. >Z|akaj me imaš za postopača? Srečo sem šel iskat v širni svelt in glej, nisem je našel. Dolgo pot še imam, težko pot . . . . „Srečno!“ mi daj na to daljno pot, da bom lažje dosegel cilj svojega hrepenenja.“
i„Sreöno!“ je rekla tiho in nezaupno ter odhitela na polje.
On pa je vstal,
In glej, v nogah je čutil namesto utrujenosti mlado moč, čilo kakor sveže jutro in polno gotovosti. Tako močnega se čuti romar, ki po dolgem potovanju doseže svoj smoter, ko poklekne pred Milostipolno na kolena in se ji zahvali za vse, kar mu je storila. Na kolenih hodi okoli altarja in poljublja cerkveni tlak in ko vstane, čuti se močnega in neutrujenega.
Otresel si je prah raz svojega oblačila in se odpravil na pot skozi zeleno dolino.
In vedno ga je spremljala pesmica, ki jo je pe-
vala deklica o pomladi . . .
*
* *
Doma je bil v tisti hiši, kjer ga je ljubila mati z vso materinsko ljubeznijo,; kjer ga je ljubil oče, poln skrbi za otrokovo srečo, in kjer je izgubil -oba.
Tako žalostno in zapuščeno se mu je zdelo tu povsodi.
Rudeče pelargonije in nagelni, nekdanje materino veselje, so viseli posušeni raz oken in visoki o-leandrp ki so se nekdaj razcvitali pred hišo, so kakor v žalosti pričakovali novih dni, nove pomladi. Zunaj je žilo bujno življenje, v hiši pa kakor zirn,a.
Ne, to ni tista mlada in zlata sreča, ki jo je iskal . . .
morskim naselbinam. Dežela sama pa ima, izvzemši nekaj malih mlinov na vodo in veter, le en parni mlin, na jugu nekoliko izdelovalnic olja in malo ini-laren naskromnejše vrste, ki varijo koštrunje salo. Drugih industrijalnih podjetij v Albaniji ni. Tudi ceste niso zgrajene. Zlasti v severnem predelu se vijejo le ozke steze k morju in ta nedostatek prometnih sredstev je kriv, da pri dobri letini žito na polju gnije, dočim v slabih letih gospodari glad. Velik del Albanije pa je še itak neobdelana ledina.
Izvažajo se iz Albanije izključno le domači izdelki, največ poljski plodovi, jajca, olje, kože in nekaj ovčje volne. O prometu obeh (glavnih tržišč so znani podatki iz leta 1911, Tlakrat je bilo izvoza v Skader vsega skupaj 7,400.000 K, v letu 1910 pa 4.9 milijonov kron. Naša monarhija je bila udeležena s 3,100.000 K, čemur pa je pripomniti, da se je od ita-lijansko-turške vojne trgovina z Italijo tako poslabšala, da ladije italijanskih družb navadno niti ne pristajajo k albanskemu obrežju. V|endar pa je Avstrija s tem le malo pridobila, kajti, če tudi znaša avstrijski odstotek preskrbljevlatnja skaderskega 45, je to vendar zelo zmeren vspeh. Istotako pa je še z Dračem, pri katerega zalaganju smo bili leta 1911 udeleženi s 45'%. Res pa je, da je bilo že v sam dza-ški okraj za 4,400.000 K uvoza, od katerih sta odpadla na našo državo 2,000.000 K. Preko Valone je šlo ono leto za 2,900.000 K blaga., avstrijskega 25 do 38 odstotkov. Tak je tudi naš delež na prometu preko Prevese. Opozoriti pa treba pri tem, da je promet z Albanijo po kopnem, če ne že kvantitativno, pa vsaj odstotno večji in da je blago, ki se dobavlja pod turško zastavo preko Soluna v Albanijo, znatnim delom avstrijsko.
Edino vprašanje je sedaj — ta odstavek je dobesedno posnet po nemški „Tagespost“ — „je-li ta od divjih plemen naseljena in od nacionalnih in konfesionalnih prepirov raztrgana dežela, če je ta neverjetno lena, brezbrižna in neomikana ljudska masa še sploh zmožna, da se povzdigne?! Do sedaj so ti momenti ovirali napredek gozdarstva ravno tako, kakor modernizacij,o poljedelstva; treba pa je tu resnici na ljubo priznati, da so se turški mogočniki vrlo malo brigali za te razmere. Vsekakor je pomen Albanije za nas sedaj in še eno desetletje le vojaški, a prav nič gospodarski.“
Gospodarski torej ne pridobimo ničesar, če dobimo kak kos Albanije. Da, še plačevati bo treba milijone in milijone, predno postane iz Albanca kak človek in iz njegove dežele kaj vredna pokrajina. In dežela, radi katere je bilo že toliko ropota in rožljanja s sabljo, bi imela za nas torej le vojaški pomen, ker gospodarski bi se v danih naravnih razmerah mogla dvigniti le toliko, da bi domačini .živeli nekoliko dostojnejše, dočim si država ne bi mogla nikoli v njej ustvariti vira zanesljivih dohodkov.
Konstantinoma slavnost»
V kn.-šk. dijaškem semenišču se priredi v nedeljo, dne 18. t. m., ob peti uri zvečer. Konstantinova slavnost z raznovrstnim sporedom, ki ga objavimo v prihodnji številki. Vprizori se tudi gledališčna igra v petih dejanjih: „'Mlini pod zemljo, ali: Zadnje ure poganstva v Rimu.“ Zgodovinsko jedro te igre je sledeče:
Zjmagovito se je širilo kraljestvo božje, ki ga je na zemljo prišel oznanjat Izveljičar. Siloviti cesarji rimski in njih oblastniki so vstajali proti njemu, da bi ga zadušili v krvi, vernikov, a zgodilo se je nasprotno; izkrvavela je moč poganstva. Po 300-letnem boju je dobila Cerkev po Konstantinovem milanskem ediktu leta 313 prostost v državi, 'in že 100 let pozneje so v Rimu podirali zadnje hramove poganskih malikov. Igra „Mlini pod zemljo“ postavlja
In spomnil se je ljubke melodije, ki ga je zdaj spremljala na poti proti domu. Kakor vila se mu je zdela, ki se je zakasnila in vračala zjutraj na goro, pevajoč pesem, o pomladi in sreči . . .
Odpravil se je zopet na potovanje, na pot po svojo srečo.
Na goro je dospel, kjer je počival nekdaj. Kostanj je še vedno cvetel, solnce je sijalo še v Svetlejših žarkih. In hrepenenje v njegovem srcu je postajalo vedno večje, po tisti sreči, ki jo je sanjal tedaj pod kostanjem in ki jo je videl od to v lepo pomlad. In če bi jo čakal do konca dni, prišla bo, rajska sreča njegovega hrepenenja, prišel bo velik dan, ko bodo zvonovi slavnostno zapeli in oznanjali njegovo srečo črez solnčno ravan. In tista pomladna melodija bo kakor mogočna himna v velikem slavju!
Tn res!
Prišla je in ko ga je zagledala, se je spompila na lenega vagabunda s prašno obleko.
Toda zgodilo se je, da je tudi ona začutila tisto veliko srečo, ki je plavala črez pomlad, tudi ona jo je videla vso mlado in zlato in tudi v njenem srcu se je vzbudilo nekaj kakor hrepenenje.
„Ivanka, glej, moja hiša jetako prazna in zapuščena in moja duša je tako polna hrepenenja!“
Ona pa mu je pogledala v oči in videla v njih brezmejno srečo.
In šla je za njo . . .
*	X
*
Na oknih zopet cveto pelagonije in nagelni in v hiši vlada pomlad, polna mladostne sreče.
------------- ----------------5------------------
pred nas sliko: 'iz teh zadnjih, časov. Ko je namreč Teodozij po zmagi nad vsiljencem Maksimom obhajal dne 13. julija 388 slavnosten vhod v Rim, so skušali poganski svečeniki ljudstvo vzdigniti, naj terja, da se postavi na trgu altar boginje žJmage in se tako zopet oživi misel poganska. Toda Teodozij je o-stal neizprosen in dal je celo podreti zajdnje hramove poganskih malikov. Pri tem so se razkrile silne grozovitosti; pokazalo se j,e, da so pogani pri svojih obredih bogovom darovali človeške, žrtve, našli so cel kup človeških kosti, med njimi' otroške glave s pozlačenimi ustnami. Prišle so na dan v istem času še druge hudobije. Nekateri lakomniki so imeli pod zemljo velikanske prostore za ročne mline, kjer so mleli moko za kruh. Mline so vrteli sužnji, za kazen tudi prosti Rimljani. Delo je bilo mučno, a po nečloveški krutosti, poostreno do skrajne neznosnosti. Ker so vsled tega delavci hitro umirali, si je pomagal lastnik takih mlinov z razbojniško modrostjo: dal je napraviti nad podzemeljskim prostorom pivnico in v njej prožna tla; tujcu, ki je nesluteč stopil v pivnico, so se hipoma udrla /tla, padel je pod zemljo in o-ptal je zaprt suženj, dokler ga ni smrt rešila temne ječe. Neki hraber Teodozijev vojak, ki je tako zašel v podzemeljske mline, pa je našel izhod in Teodozij je dal nato odpraviti roparske jame. To, je resnični temelj igre: „Mlini pod zemljo, ali: Zkdnje ure poganstva v Rimu.“
Balkanske zadeve.
Pred mrem. Črnogorsko čete odhajajo iz Sksdra — Mednarodni deUckement zasede d* nas 14 t m. Stader. Med zavezniki se bodo sporn» vprašanja mila mirnima potem.
Po resignaciji.
Novo črnogorsko ministrstvo je sestavljeno: predsedstvo in vojska: general Vukotič; notranje zadeve: Gojnič; justica: Bakič; zunanje zadeve: Plamenac; nauk: Mijuškovič; finance in javna dela: Perovič.
Kralj je člane na četrtek, dne 8. t. m. sklicane skupščine povabil k sebi v konak. Razložil jim je celo balkansko krizo in skiciral razvoj vojske. Podal je zgodovinski pregled obmejnih konfliktov na črnogorski meji, ki so bili povod vojski. Vspeh je ta, da so Srbi danes osvobojeni turškega jarma. Padla je pa tudi zadnja trdnjava turštva, Skader. Velesile so pa ugovarjale, da bi Skader ostal črnogorski, Rusija je Grnigori svetovala odjenljivost. Crnagora se iz-početka. (temu ni mogla podvreči. Toda, ko je Evropa ukrenila nasilne odredbe in se je zažugalo tudi Sr-■*biji, ako bi Grnigori na pomoč'prišla, je bilo nujno potrebno, da se slednja V interesu svojega obstoja u-da, s čimer je storila veliko delo za celo srbstvo, in Rusija, Srbija in Grčija so nam nujno to svetovale. Cast črnogorskega orožja je rešena, dežela se je povečala in gre nasproti boljši bodočnosti. Poslanci so kraljeve besede spremljali z aklamacijami. Skupščina se je nato s kraljevskim ukazom, odgodila.
Več sto vdov, kojih možje so v vojski padli, je prišlo včeraj z otroci v žalnih oblekah pred konak. Kralj je bil zelo ganjen in je pustil med žene razdeliti denarja.
*
* *
Novi črnogorski ministrski predsednik Janko Vukotič velja kolt mož z železno pestjo, kar je že o-petovano dokazal tudi na Cetinju. Vedno je bil kraljev zaupnik in mu je bil z vso zvestobo udan. 'Med aneksijsko krizo je bil Vukotič kot kraljev posebni zaupnik v Belgradi!. Od onega časa živahno zagovarja prijateljstvo s Srbijo. Od onega časa pa ima tudi hudo mržnjo proti Avstro-Ogrski. Ko se je peljal za časa aneksijske krize v Belgrad, so ga v Zagrebu zadržali in mu dovolili še le čez par ur, da se je peljal naprej. Vsled te afere in vsled krize same je poslal vse rede in vsa odlikovanja, ki jih je bil dobil tekom let od sosedne monarhije, nazaj.
Zunanji minister Plamenac je Še mlad in zelo izobražen. Bil je več let konzul v Skadru in predno je izbruhnila vojna, poslanik v Carigradu. On je še tudi bil, ki je napovedal Turčiji vojno.
Ostali ministri so: notranji minister Gojnič, j,u-stični minister Bakič, finančni minister Popovič in naučni minister Mijuškovič.
Kompenzacije za Crnogoro.
Vsi ruski listi se obširno bavijo s popustljivostjo Crnegore v skadrskem vprašanju ter povdarjajo potrebo, da sedaj velesile dovolijo kompenzacije Cr-nigori. .„Novoje Vremja“ piše, da je Crnagora storila veliko uslugo ne samo za splošni mir, marveč zlasti Francoski in Angleški, katerima je zlasti mnogo na tem, da se ohrani ravnovesje v Sredozemskem morju. Kompenzacije Grnigori sedaj ne zahtevajo nobenih žrtev več.
K padcu Skadra.
Turki so vkorakali v Skader dne 24. aprila 1. 1478 in odkorakali iz njega po vspešnem črnogorskem obstreljevanju dne 24. aprila 1913.
Požar v Skadru.
Dne 7. t. m. je izbruhnil v skadrskem bazarju iz do sedaj še neznanih vzrokov velikansk požar, ki je uničil velike zaloge blaga, kakor preprog, svile, zlatnine in srebrnine. Iz lesa zgrajeni bazar bi bil požar popolnoma uničil, če bi se ne bilo črnogorskim vojakom posrečilo, ga omejiti. Uradno se zatrjuje, da
je pri požaru pogorelo 174 malih turških trgovin. — Crnogorski vojaki so rešili mnogo blaga in dragocenosti. Aretovanili je bilo več oseb, kU so osumljene, da so zanetile požar.
Reunija veleposlanikov.
Reuterjev urad poroča o četrtkovi seji poslani-ške reunije sledeče podrobnosti:
Reunija ni sklenila nobenega važnega sklepa. Italija in Avstrija sta pač predložili načrt o albanskem Statutu in notranji orgajnizaciji državnih oblasti, a reunija o načrtu še ni razpravljala, ampak je sklenila, naj poslaniki ta načrt odpošljejo svojim vla-
dam.	Da bodo imele vlade dovolj časa, da preštudirajo ta načrt, se Veleposlaniška reunija sedaj dalje časa ne sestane.
Reunija je razpravljala tudi o odstopu Skadra in okupaciji mesta od strani mednarodnih mornariških oddelkov. O vprašanju albanskih mej se ni razpravljalo.
Odgovor balkanskih zaveznikov na preliminarne pogoje velesil še ni prišel.
Prihodnja seja veleposlaniške reunije bo dne 20. t. m.
Preliminarni mir.
Londo n, dne 13. maja, Reuterjev biro javlja, da je danes zjutraj prejel bolgarski poslanik v Londonu navodilo, da podpiše preliminarni mir. Grški in srbski delegati še do popoldneva niso dobili navodil, kar pa ne pomenja, da bi vladala med zavezniki nasprotstva. Večina mirovnih delegatov: se že nahaja v Londonu. V bližnjih dneh se pričakuje formulila seja zastopnikov vseh vojskujočih se balkanskih držav, v kateri bo podpisan mir. Čeprav bo Še imela listina, na kateri bo podpisan mir, le oficijeln; značaj preliminarnega miru. pomeni to dejanski konec vojske. Označbo preliminarnega miru dobi le vsled tega, ker se spravlja v stik vprašanje Albanije in Egejskih otokov' s sklepi t^mične komisije v Parizu. Vse to se bo sprejelo v pogodbo, ki bo po ratifikaciji od Strani velesil nadomestila berolinsko pogodbo. Reunija veleposlanikov bo nadaljevala svoje seje v Londonu za časa posvetovanj pariške komisije ter bo vzela na znanje sklepe komisije in delegatov. Kongresa velesil bržčas ne bo treba, kajti v diplom,atičnih krogih se smatra v očigled vspeha reunije veleposlanikov v Londonu, da ne bo treba zelo težavnega postopanja formalnega kongresa.
Mednarodne čete korakajo v Skader.
Cetinje, dne 13. maja. Iz uradnega črnogorskega vira se javlja: Jutri ob 2. uri popoldne bodo zasedle mednarodne čete Skader, istočasno ga zapustijo zadnje črnogorske čete, ki ga deloma že zapuščajo.
Poražena armada se vrača domov,
B r i n d i s i, dne 13. maja. Aid beg, šef generalnega štaba: poražene turške vardarske armade Džavid paše, je došel s častniki vred v Fizro, da nadaljuje zvečer odpotovanje v Carigrad.
Politični pregled.
Državni zbor.
Državni zbor prične jutri, dne 15. t. m., zopet z zasedanjem. Konvent seniorjev bo določil delovni program. Upanje na vspešnost tega zasedanja ni veliko.
Galicija.
Dunaj, dne 13. maja. Poljski listi javljajo, da je imenovan za novega cesarskega, namestnika za Galicijo bivši finančni minister vitez plem. Kory-towski.
Gališki deželni zbor je razpuščen.
Češke zadeve.
„Prager (Tagblatt“ poroča iz Dunaja: Kakor se govori, je namestnik grof Thun v svojem posvetovanju z ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom o-menil tudi vprašanje razpustitve češkega deželnega zbora. Ce se bo naletelo na velike težkoče, da se dobe nova denarna sredstva., tedaj bo vlada skoro gotovo razpustila deželni zbor. Nove volitve se bodo v tern slučaju vršile še le jeseni.
Nemškol-radikalna zveza je imela skupno z radikalnimi nemškimi državnimi poslanci posvetovanje, na katerem je sklenila zahtevati,, naj se češki deželni zbor razpusti, takoj nato pa razpišejo nove volitve in naj nemški deželni odborniki odlože svoja mesta za slučaj, če bo češka večina deželnega odbora sklenila, na nezakonit način urediti finančni položaj dežele.
Pruski deželni zbor razpuščen.
Berolinski .„Reichsanzeiger“ priobčuje kraljevo naredbo, glasom katere se razpušča pruski deželni zbor in odgodi gosposka zbornica.
Raznoterosti.
Zakrament svete birme je prejelo na binkoätno nedeljo, dne 11. maja t. L, v stolni cerkvi v Mariboru 943 otrok, kar je primeroma nenavadno) visoko število, ker se je od praznika Vnebohoda Gospodovega do binko'štnega pondeljka vršilo birmovanje tudi v dekanatu Maribor d. Dr. br. V tem dekanatu je bilo birmancev:	Dne 1. maja v Rušah 279, 3. maja
pri D. M. v Puščavi 88, 4. maja pri Sv. Lovrencu nad Mariborom 360 in dne 12. maja v Lembahu 189. - Previzvigenega Nadpastirja je kakor Šolska mladi-
na pod vodstvom blagega učiteljstva, tako verno ljudstvo z duhovščino na čelu povsod prisrčno, spoštljivo in z očitnim veseljem pozdravljalo der tako pokazalo svojo vdanost in zvestobo do svete katoliške Cerkve. Olepšalo je pota in ceste, kapele in cerkve bogato z zelenjem in s cvetjem ter postavilo v vsem nad 25 veličastnih slavolokovf s prav pomenljivimi pozdravnimi in zahvalnimi napisi. Izredno vkusno sestavljeni sprejemni slavoloki so spominjali na letošnji Konštajntinski jubilej. Pri 'Sv. Lovrencu je zvečer dne 3. maja veselje vernikov nad prihodom premilostljivega Nadpastirja razodevalo tudi nad 50 v raznovrstnih skupinah prižganih kresov, ki so žareli z vseh okoliških gričev. Na vseh postajah so se prevzvišenemu knezu poleg duhovščine predstavili gospodje župani in drugi odlični zastopniki prebivalstva, tako v Rušah g. nadučitelj in župan J. Lass-bacher, v Puščavi g. postaj en ačelnik Al. Agrež, pri Sv. Lovrencu g. trški župan Jos. Michelitsch, v Lembahu g. deželni poslanec in odbornik Fr. Robič. Prevzvišeni so vsled bolečin na nogi le s težavo o-pravili to apostolsko pot, vendar pa so v vseh obiskanih župnijskih cerkvah vneto oznanjevali božjo besedo, in pretresljive pridige o pomienu Vnebohoda Gospodovega (dne 1. maja), o naukih, ki nam jih daje sveti križ (na praznik najdenja svetega križa), o duhovni vojski zoper dušne sovražnike (na god hrabrega vojščaka sv. Florijana) in zlasti o govorjenju in delovanju Sv. Duha med nami (na binkoštni pon-deljek) bodo gotovo vsem poslušalcem ostale v zveličavnem spominu. Ob povratku iz prijaznega Lemba-ha, dne 12. maja popoldne, so prevzvišeni Nadpastir obiskali kaj nežno ozaljšano cerkev sv. Jožefa v Studencih ter tam ondotnim v obilnem številu zbranim prebivalcem podelili sveti blagoslov. Prihodnjo nedeljo, dne 18. maja, bodo obiskali predmestno cerkev sv. Magdalene, po iT|elovem pa se bodo podali vi Ve-likonedeljsko dekanijo, kjer bo sveta birma dne 24. maja pri Veliki Nedelji, 25. maja pri Sv. Tomažu, 26. maja v Ormožu, 27 maja pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža, 28. maja pa v Središču.
f Jakob Pukl. Dne 8. majnika L 1. je umrl v Marija-Enzersdorfu pri Dunaju, c. kr. nadporočniki v ev., c. kr. sodnijski tolmač, ud raznih slovanskih društev na Dunaju, veleposestnik Jakob Pukl v 64, letu svoje starosti. Narodil se je v prijaznih Žečah pri Konjicah leta 1849 kot sin priprostega, a narod-no-zavednega in pobožnega kmetiča. Po končani domači ljudski šoli ga je dal oče na celjsko gimnazijo, katero je dovršil z dobrim vspehom leta 1871. Posvetil se je nato pravoslovju na Dunaju in je napravil par strogih izpitov, nakar je stopil V odvetniško pisarno dr. Fuchsa, da bi si prislužil za nadaljevanje študij potrebnega denarja. Ker je pa bil poklican k vojakom, je opustil nadaljevanje študiji in ostal pri vojakih. Avanzerai je do nadporočnika. V Marija-En-zeršdorfu je poročil bogalto nevesto iz premožne hiše Dub, zapustil vojaško službo in posvetil vse svoje moči časnikarstvu in slovenskemu narodu. Zlasti je obrnil vso svojo skrb in pozornost naši na dalnjem Dunaju učeči se visokošolski mladini, kateri je bil ves čas svojega življenja notri do zadnjega izdiha skrbni oče, po pravici „oče dijakov“ imenovan. Po smrti svoje prve žene se je zopet poročil in živel v prav srečnem zakonu. Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 11. t. m., ob 4. uri popoldne, v Marija,-(Enzers-dorfu ob velikanski udeležbi dunajskih Slovencev, zlasti slovenskega visokošolskega dijaštva. Legel je v hladni grob eden naših mož značajev, ki je žrtvoval slovenskemu narodu, zlasti naši visokošolski mladini, mnogo svojih najboljših moči. Slovenski narod, v prvi vrsti dunajski Slovenci, mu bodo ohranili časten spomin. R. L P.
Iz poštne službe. Višji poštni oficijal Herman Walzl v 'Mariboru je stopil v začasni pokoj. — Ab-solvirani srednješolci Rudolf Supan v St. Juriju v Slovenskih goricah, Fraine Markajnt v Lehnu, Leopold Loige v Lavamündu in Otmar Loeb v Gradcu so imenovani poštnim praktikantom.
Osebna vest. Znani skladatelj okrajni glavar Viktor Parma v Litiji je imenovan za deželnovladne-ga svetnika.
Himen. Odvetniški kandidat gospod dr. Fran Šalamun v St. Lenartu v Slovenskih goricah se je v soboto, dne 10. t. m. poročil z gospodično Jelko Toplakovo iz Obreža pri Središču.
Iz finančnega ministrstva. Finančni minister je imenoval mjnisterijalnoga podtajnika dr. Rudolfa Sajovica za finančnega svetnika in finapčnega komisarja dr. Ljudovika Brence za finančnega tajnika.
Gostovanje slovenskega ljubljanskega gledališča.) Člani slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani gostujejo dne 18. in dne 20. t. m. v Mariboru v dvorani Narodnega doma. In sicer:	v nedeljo zve-
čer francosko veseloigro „[Sladkosti rodbinskega življenja“ od Maurice Hemeyunija, in v torek, dne 20. majnika velezanimivo dramo „Nepošteni“ od Gerolamo Rovettija. V pondeljek, dne 19. maja, gostujejo v Ljutomeru, v sredo, dne 21. maja, v Slov. Bistrici, v četrtek, dne 22. maja, v Ptuju, v petek v Št. Juriju in v soboto in nedeljo, dne 24. in dne 25. t. m. pa v Celju v Nar. domu.
Živijo! List „Die Vedette“ piše, da je bilo med avstrijskim vojaštvom leta 1911 povprečno najmanj bolezni med slovenskimi fanti in da so ti povprečno izgubili najmanj službenih dni. Umrl ni nihče. Kot najbolj zdrav kraj v celi Avstriji se imenuje Kanal
na Goriškem, ker je bilo tu povprečno najmanj slučajev bolezni.
Nova stavba okrajnega glavarstva v Mariboru in okrajni glavar pl. Weiss. Razni oddelki glavarstva, finance in davkarije se selijo v novo poslopje, Po zaslugi gospoda glavarja še sedaj nimamo slovenskih napisov. Gospod glavar, ali Vam tako mrzi slovenščina ? Rajši nobenega napisa, kakor tudi slovenskega! Škoda za novo, lepo poslopje, ker manjka pravega vodstva in moža, ki bi razumel, vse v poslopju tudi primerno raznim oddelkom urediti. Kakor slišimo, je z opravo oskrbljen samo eden oddelek, to je oddelek tistih salonov, V katerih se navadno ne dela, ampak počiva. Gospod vodja se -pač briga za kurjak na dvorišču bolj, nego za ureditev raznih oddelkov. Vsi pač čutijo, da pl. Weiss ne more pri najboljši volji primerno urediti novega uradnega poslopja. Ni čuda, saj pogrešamo vedino, odkar je on v Mariboru, tistega dobrega uradovanja, ki smo ga že bili vajeni poprej na mariborskem okrajnem glavarstvu.
Plačilo sveta. V zadnjem1 času se nemški krščanski socijalci zelo trudijo, da bi se pobratili z nemškimi nacionalni. V vsem svojem nehajiju in pehanju kažejo najhujši nacionalni radikalizem, samo da bi si priborili nemško-naeiorialno naklonjenost. Zlasti na Dunaju se postavljajo krščanski, socijalci kot najstrupenejši nacionalci, samo da bi si priborili glasove raznih Werganijancev in Wolfijancev. Ravno te dni je dunajski župan dr. Weißkirchner na nekem shodu združenih krščanskih socijalcev in nemških radikalcev med viharnim odobravanjem patetično klical: „Bis jetzt waren wir vereinigte Christen, jetzt sind wir vereinigte Deutsche ! “' To nenaravno snubljenje so graški nemški nacionalci krvavo zavrnili. S pocestnimi napadi in najhujšim žaljenjem so pokazali krščanskim, socijaloem, da jih nočejo, da jih zaničujejo. Svoj nacionalni radikalizem plačujejo krščanski socijalci sedaj s krvavimi glavami svojih katoliških dijakov. Graški nemški svobodomiselci so pokazali, da razumejo združenje s krščanskimi socijalci k'ot združenje nemško-jnacioinalnih palic s — krščansko-socijalnimi buticami.
Zopet „veleizdajstvo.“ Pred sodiščem v Gorici se je moral dne 8. t. m. zagovarjati 211eten dijak A. Sedej, ki je bil tožen, da je dne 2. decembra 1. 1. v gostilni Ventin v družbi tovarišev klical „dol z Avstrijo!“ in poveličeval Srbijo in Crnogoro, radi česar da so ga tovariši vrgli iz gostilne. Razpravo je vodil višjesodni svetnik Rutar, v senatu so bili pa svetniki Strausghitl, Sterle in Toman, obtožbo je zastopal državni pravdnih Marinar, obtoženca pa je zagovarjal odvetnik dr. Puc. Po končani razpravi je bil Sedej oproščen.
„Berghütterji“ na delu. Poroča se nam o brez-
primernem škandalu, ki so ga, kakor kažejo okolšči-ne, zakrivili neki temni elementi, kateri hočejo imeti na našem Pohorju svojo nemško kočuro. Nad Bol-fenkom, od tam,, kjer se odcepi pot k nemški koči, je pot, ki pelje k Ruški koči, kake tričetrt ure na dolgo na mnogih krajih narav/nost zabarikadirapa.. Cez pot so vržena cela debla, je nagromadeno razno vejevje in dračje, ter so napravljene razne druge o-vire. Pot ni s tem samo otežkočena, temveč zlasti v temi naravnost nevarna. Zdi se, kakor da se hoče na tak barbarsk način pomagati nemški koči. Se pošteni Nemci se zgražajo nad takim početjem.
Felix Austria! Včeraj so v Gradcu nemškona-cionalni dijaki obmetavali dvor z gnilimi jajci in v zasmeh grofa Claryja peli „Rosenkranzlied.“ Iz teh dijakov se rekrutirajo naši sodnijski, politični in drugi uradniki. Da bodo sami dobri patrioti, je umevno. Zasmehovanje cesarskega namestnika kaže to najbolj. Srečna Avstrija!
Železnična nesreča. Dne 13. t. m. je imel popoldanski brzovlak v smeri Trst majhno nesrečo. V Lipnici so opazili defekt na stroju, vsled kojega je bilo treba stroj izmenjati. Kter je nov stroj prišel iz Maribora na pomoč, je imel vlak skoro dve uri zamude.
v
Štajersko*
Maribor. Danes po noči se je obesil tukajšnji trgovec Reichenberg, ki je imel svojo trgovino vj bližini Cirilove tiskarne na Koroški cesti. Vzrok je iskati baje v slabem gmotnem stanju, v katero je zabredel vsled sodelovanja pri nemških organizacijah. Zjutraj ob 7. uri so ga našli mrtvega. Tudi dva njegova brata sta izvršila samoumor.
Maribor. Predsednika okrožnega sodišča, gospoda dvornega svetnika Perkota, vprašamo, če se nahajajo z njegovim dovoljenjem', ali morda na njegov ukaz v sodnijskih razpravnih dvoranah Südmarkine vžigalice, s katerimi se [izzivajo slovenske stranke. Tudi na okrajni sodniji se najdejo le Südmarkine vžigalice.. Ali so mariborske sodnije namenjene le Siidmarkovcem.
Maribor. Podružnica Slovenske Straže za mesto Maribor ima v torek, dne 20. maja, zvečer ob 8. uri, v prostorih Zadružne zveze (Cirilova tiskarna) svoj redni občni zbor. Poleg običajnih poročil bo tudi zanimivo predavanje. Somišljeniki, agitirajte za obilno udeležbo!
Maribor. Preselitev c. kr. davčnega in sodnij-skega hranilnega urada v uradne prostore, nahajajoče se v novem uradnem poslopju, cesta v park,
pritlične duri Štev. 7 do vštevši 18, se vrš( dne 19., 20. in 21. maja t. 1. Ob teh dnevih se uraduje s strankami samo v nujnih slučajih. iZajedno se pripominja, da je vhod k uradnim prostorom davčnega in sodnijskega hranilnega urada v novem uradnem poslopju za stranke odprt samo v glavnem pročelju poslopja, to je na cesti v park.
Maribor. Prihodnjo nedeljo zbere celjski liberalni generalni štab svoje somišljenike v Mariboru in Podravju, da se posvetujejo o bodočem delu v mariborskem okraju in v Podravju. Kot uvod k temu zborovanju, služi menda napad na posojilnico v Ma-renbergu v „Narodnem Listu.“' Mi smo se informirali v Marenbergu in v Ljubljani in zvedeli, da da lahko predsednik liberalnega političnega društva v Mariboru,- odvetnik dr. Glaser, natajnčna pojasnila, zakaj je posojilnica v Marenbergu izgubila vsako zaupanje, akoravno so izgube po konsumnem društvu popolnoma pokrite. Gospod dr. Glaser je tudi obveščen, da bo o celi zadevi govorila v kratkem sodnija in še — druge oblasti. Ce bo v prid liberalni stranki in liberalnim odvetnikom, da bo omenjena zadeva prišla pred sodnijo, se naj gospodje liberalci dogovore s predsednikom liberalnega političnega društva, dr. Glaser pa se naj toplo zahvali uredniku in dopisniku „Narodnega Lista“ za to, da je pripomogel do nagle rešitve cele zadeve.
Jarenina. Dne 25. maja ponavlja Dekliška zveza igro „Nežka iz Bleda.“ Prijatelje mladinskih prireditev, zlasti sosede, uljudno vabi odbor. Vabila se ne razpošiljajo.
Ceršak ob Muri. Skupina J. S. Z. ima v nedeljo, dne 18.t. m., ob 4. uri popoldne, pri gospodu Hamerju svoje mesečno zborovanje in vplačevanje.
Ormož. (Ponemčevanje naše mladine.) Moji o-pravki me peljejo večkrajt čez naš takoimenovani mestni graben „Stadtgraben“, kjer imajo otroci nemške šole svoje zbirališče za igre in telovadbo. V prostem času ob poldnevih pa najdemo skoro večino o-trok nemške šole tukaj zbranih. Ti otroci se poznajo že po obleki in govoru (med seboj govorijo slovenski) kot otroci slovenskih starišev iz ormoške okolice. Ce grem mimo teh otrok, me nahrulijo s pozdravom „Grüß Gott!“ Ta nemški pozdrav je prvo, kar se naučijo slovenski otroci v nemški šoli. Tužna nam majka! Tako daleč smo že torej prišli:	našo deco
nam ponemčujejo in učijo izzivati svoje lastne rojake. Naši vsenemci vedno in vedno kričijo in pišejo v nemških listih o svojem nemškem mestu Ormoža — „Unsere deutsche Stadt Friedau.1" Otroke pa lovijo po okolici pri slovenskih stariših, da rešijo s številom istih čast „vsenemškega mesta.“ Ako se hoče pa kdo prepričati, koliko pristno nemških otrok da obiskuje to mučilnico, naj le gre kak opoldan v poprej imenovani „Stadtgraben.“ Vse obsodbe vredno je početje naših Nemcev; ako hočejo ohraniti popolnoma nemški značaj mestu 'Ormožu, naj iz čistokrvnega nemškega naraščaja rekrutirajo svojo bodočo moč in zaslombo, našo ljubo slovensko deco pa naj pustijo pri miru, kakor pustimo mi njih otroke na miru. in sploh so zadnji čas začeli naši Nemci nastopati jako oblastno; ako pa slovenska javnost v Ormožu in o-kolici začne izvajati v vseh ozirih primerne posledice, bi radi videli kremženje obrazov. Ako nam narodni nasprotniki hočejo povsod škodovati, ne prenesimo tega mirno. Zakaj bi v Ormožu dosledno ne izvajali načela: Svoji k svojim? Bomo vsaj videli, ke-do bo krajšega potegnil. Da bi slovenska deca bila prisiljena, nositi po „Stadtgrabenu“ vsenemške trobojnice, tega pa mi nikakor ne bomo prenašali! Slovenski stariši pa naj store, kar jim veleva njihova narodna čast in ignorirajo vse, kar je nemškega. Tujec naj gre tja, odkoder je prišel in naj se ne pase po tuji zemlji, ki je že marsikaterega nemškega o-brtnika in trgovca odebelila. Vse to se godi radi naše narodne mlačnosti, radi pomanjkanja samozavesti, da nismo za to tukaj, da klečeplazimo, ampak da rastemo in se razvijamo. Več drugič!
Luče se je oživelo, kakor spomlad v naravi. Na binkoštno nedeljo je nas razveselilo naše društvo 's krasno igro „Dve materi.“ Nastop odločen, petje krasno. Pa da si videl v naši dvorani oder! In ta sprememba! Zatorej na kvaterno nedeljo naši sosedje:	Pridi vrh planin, nižave sin in vsak bo še
bolj zadovoljen šel iz prijaznih Luč, kakor po lanski igri „Lurška pastarica.“
Celje. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Celju vabi na veleza/nimivo skioptično predavanje o balkainski vojski v 150 slikah, ki se priredi v nedeljo, dne 18. maja, ob M. uri popoldne, v dvorani pri „belem volu.“ Vstopnina 30 v. Cisti dobiček gre v prid „Slovenski Straži.“ — Odbor.
Celje. V večjem trgu v Savinjski dolini se odda z vsem potrebnim orodjem opremljena edina mizarska delavnica v najem ali pa se sprejme spreten mizarski poslovodja kot družnik'. Izve se pri Obče-slovenskem obrtnem društvu v Celju, ako se priloži znamka za odgovor.
Brežice. Gledališko predstavo priredi v nedeljo, dne 18. t. m., ob VA. uri popoldne naše izobraževalno društvo. Vprizori se lepa igra „Don Manuel, ali Ave Maria.“ Društvo vabi k mnogobrojnem obisku !
M—*1 n 111,11 n'1——«n——« ■■■■——gg— iaawmnmfca
Ustnic« yfidniitve.
Fra m. Naznanilo prejeli še le v soboto zjutraj !
Gostilna
s trafiko in trgovina, 1 nro od Maribora na okrajni cesti Maribor Ptuj, jako’prometni kraj, se vsem zemljiščem in premiò ninami, pod roko takoj proda. Pogoji ugodni. Naslov se izve v upravništvo lista.
Služba organista in cerkovnika
pri Sv. Vidu niže Ptuju se razpisuje. Pojasnila daje župnijski urad.	111
Ekonom,
z najboljšimi spričevali, oženjen, doslužen vojak podčastnik, izurjen v vsaki stroki vrtnarstva, vicoreje, sadjereje poljedelstva, živinoreje ter drugih v to stroko spadajočih predmetov, išče službe oskrb-nikanakaki grajščini ali vele-posestvu.Kje pove upravništvo
■%—se lepa, enonad-1*1 VUfl stropna, vili podobna I* 2 2 m obstoječa iz 6 zidana sll58y sob in gospodarskega poslopje, 2‘/j orala sado-nosnika in njive, s stiskalnico. — Lega v'prijaznem trgu Gornja Radgona, tik župne cerkve sv. Petra, 5 minut od želez, postaje Gornja Radgona in 5 minut od mesta Radgona. Nese mesečno 50 K najemnine. Zaradi lepe, mirne lege, brez prahu, z vrtom obdana, posebno pripravna za kakega duhovnika-penzijonista. Gena in plačilni pogoji se zvejo pri gospodu Janezu Lančiču, kleparskemu mojstru v Gornji Radgoni.	70
Kdor hoče svoj
kapilal varno in dobička nosno naložiti, naj kupi lepo novo, 2 nadstropno hišo, še 8 let davka prosto, v mirni, lepi legi v mariborskem predmestju. Plačilni pogoji ugodni. Proda so takoj. Več pove upravništvo našega lista.
Ljutomeru iščem solnöno, snažno, večje stanovanje, oziroma celo hišo v najem za september. Ponudbe s pogoji se naj naslovijo gla/vnopošt-. no-ležeče Gradec, pod „Tivoli“, do najpozneje 23. V. 1913.
Inkret — odšel,
Cobel — prišel!
Vinček — ostal,	Kdor ne veruje — nam,
Kakor — kristal.	Poskusi naj ga — sam!
N,aznapjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel gostilno gospoda Inkreta na Lajtersperški cesti v Krčevini. Točim znana dr. Turnerjeva vina in tudi pristnega ljutomeržaina. Vedno dobra kuhinja!
Fran Cobel, gostilničar.
Franjo Duchek
svečar in meditar v Mariboru
Viktringhof ulica
priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk.
Postrežba točna!	Nizke cene!
Zahvala.
Za vse izkazano sočutje in tolažbo povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta in brata, gospoda
lvan-a Starki ml.
tržsca, mesarja in gostilčarja ▼ Sevnic
kakor ,tudi za mnogobrojno spremstvo predragega pokojnika k večnemu počitku, izrekam tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in drugim udeležni-kom ter darovalcem prekralsnih vencev najiskrenejšo zahvalo.
Osobito se zahvaljujem še prečastiti duhovščini, prečastitim gospodom salezijancem iz Radne ter prečastitemu gospodu H. Verku. kn.-šk. duhovnemu svetniku in župniku na Vidmu, slavnemu okrajnemu in občinskemu zastopu, požarni hrambi in pevskemu zboru za ganljivi žalostinki.
Sevnica ob Savi, 9. maja 1913.
Ant Starki, roj. Žičkar, soproga
dama, ki gleda na pravilno negovanje kože, osobito če hoče odstraniti razne pege na obraza in na rokah, ne najde v to svrho boljšega mila, kot je staro priznano
Bergmanovo Karbolfeeržvepleno milo
znamka Steckenpferd
od Bergmanna & Co., Dečin ob Labi.
Komad stane 80 vin. Dobi se v lekarnah, drožerijah, parfumerijah in v vseh tozadevnih prodajalnah.
PLANINKA,
Sezija od I. junija do 15. septembra.
edino planinsko letovišče na Pohorju.
10 sob s 22 posteljami, topla in mrzla kopel, lahkotni in krasni izprehodi po senčnatem jelovem gozdu, najboljša planin, voda, dobra kuhinja.
Labek dohod iz železniških postaj Ruše, Bistrica ob koroški žel., Maribor, Fram.
1250 m nad morjem, pri Sv. Arehu poleg Ruške koče.
Cene zmerne!
Natančnejša pojasnila daje Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva, pošta Ruše, Štajersko.
Trgovina s steklom, parcela-nom In kamenino
l=Kleinšek
Maribor» Koroška cesta št. 17
priporoča po najnižjih cenah svojo bogate zalogo steklene in porcelanaste posode, ‘svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe kakor vsa v stroko spadajoča dela. :	:	:	:
Popravila se najceneje izvršujejo !
M. Sabukošek
krojaški mojster v Celju
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi po-sojilnicni hiši na Ringu.
I
Razglas.
Občina Trbovlje odda mlin s tremi tečaji in stopami.
Mlin je popolnoma na novo opremljen in edini mlin v Trbovljah.
Ponudbe naj se pošljejo na županstvo do dne 20. maja 1913.
Županstvo Trbovlje, dne 2. majnika 1913.
«	Župan.
Pozor!
Naznanjam da prodam zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge 800 parov čevljev za gospode, 2000 p»rov za gospe ter 500 parov čevljev za otroke, nadalje vse vrste sandal, čevljev za dom ter čevljev za birmo po najnižjih cenah. Čevlje, ki so že iz mode, vendar izborne kakovosti, prodam nizko pod lastno ceno. Domače delo Naročila od znnaj in popravila izvršujem točno in po ceni
Štefan Strašek,
prva največja zaloga obnval v Celju, Schmidgasse št. 5.
Cementne dela
kot eevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in draga dela iz betona izvršaje točno in po nizki ceni.
Ferd. Rogač, Maribor1
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (bliza frančišk. cerkvi). Telefon št. 188-
IVAN TEMERL
stavbeni in strojni ključavničar, Maribor» Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“, prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, strogarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba.
Demetrij Glumac
Glav. delavnica:	bakrar Podružnica:
Maribor,	Ptuj,
Kasarnska ulica 9	Sarnitzgasse 11
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kot montiranje parnih kotlov za parne stroje barvarnic, belilnie, tovarn za usnje in sveče, za parne in vodovodne naprave v bakra in železa
Periini kotli in kotli za žganje vedno v zalogi. Peronospora brizgalnico lastnega iz d tika Knpnjem po najvišji ceni staro kovino, baker, medenino in cin.
Popravila vsake vrste točno in zelo po ceni. 98
najcenejši klobuki
se dobijo samo pri
Ft Piacotta : PM.
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna Solidna postrežba.	95
Karol Tratnik
se priporoča kot
Specialist v izdelovanju cerkvenega orodja in cerkvene posode, kot monštranc, kelihov itd.
Pfarrhof-gasse 3.
Maribor,
Štajersko slivovko
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
medicinalna žganja
in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko |/|STf1fK žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča
edina žganjarna v
R. Diehl.
FTiskarna sv. Cirila v Mariboru
OpremlJ en n * najboljllmi »troji, * lastnini električnim obratom, najnovejiiml črkami In čednimi obrobki, »prejema vsa v tiskarsko stroko »padajoča del» kakor« Česnike, fcnjigre, broinre, stenske in druge koledarje.
Za vl5. župnijske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo.
Za krčmarje in prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd., plesne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike : vizitke, naslovnice, poročnice, parte in žalostinke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
ooooo Vsa naročila se izvršijo ceno in točno. ooooo
Založni^ ‘vdajateli• Konzorcij „Straža*.
Odgovorni urednik: Lav Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.