Skrivnostae Rokometaši in laplenjene slovenščiiia cigarete Stranü " Stran 13 Št. 74/ Leto 61 / Celje, 19. september 2006 / Cena 150 SIT - 0,63 EUR flow o Odgotfwna urednica htT Ta^ana Cvim IlilESMIČENAŽEUA- VINOGIUDNIKOV SKOK Z MOSTA DEŽ NE USTAVI SEMS ZDAJ BI šE ttSTAVlU PROMET TELOVADWCO 9770353734020 MGODKI mi !»f iR Od koles do košarke Vse do petka bo ožje središče Celja v znamenju prireditev ob evropskem tednu mobilnosti Celjske prireditve ob evropskem tednu mobilnosti so se siabo začele, saj so bili prvi dogodki zaradi deževnega vremena okrnjeni. Kljub temu je v soboto 21 občanov opravilo test hitre hoje in si izmerilo fitnes indeks, medtem ko se je v nedeljo pohoda in kolesarjenja na Celjsko kočo udeležilo deset ljudi. V dneh do petka bo vreme lepše in organizatorji pričakujejo bolj množično udeležbo na vseh prireditvah. Napovedalo jih je že ponedeljkovo rajanje otrok iz vrtcev po Prešernovi ulici. Prireditve tedna mobilnosti v občini Celj e se danes na-daljujejo z dnevom javnega prevoza. Med 10, uro in pold-nevoin bodo v Prešernovi ulici promovirali mestno krožno linijo avtobusnega prometa in izvajali anketo o javnem prevozu. Sredo so organizatorji namenili dnevu kolesarjenja. Med 10. uro in pold-nevom bodo v Prešernovi ulici pripravih poligon, na katerem se bodo v spretnostni vožnji s kolesi pomerili učenci celjskih osnovnih šol. Od poldneva do enih se bodo na poligonu lahko preizkusili tudi ostali meščani, pri čemer za najboljše, najstarejše, najizvirnejše, najpoča-snejše in za največje nerode V ponedeljek so otroci zt pripravljajo posebne nagrade. V tem času bo mogoče opraviti tudi brezplačen pre- in napolnili Prešernovo ulico. Očitno so samo oni uživali, saj je zapora pn mnogih voznikih že prvi dan povzročila jezo. ventivni pregled kolesa, predstavili se bodo tudi pohcisti kolesarji. Četrtek so poimenovali dan mobilnosti in zdravja. Med 10. uro in poldnevom se bo v Prešernovi ulici predstavljala policija, ostala dogajanja bodo posvetili varnosti v prometu. Pravtako ob 10. uri se bo začela še ena prireditev. Pri IV. osnovni šoli bodo posadih spominsko drevo, nato se bo karavana kolesarjev odpravila na vožnjo po Fackini kolesarski poti. Vse do petka bo v Celju vsak dan za ves promet zaprta Prešernova ulica, in sicer v torek in četrtek do 12. ure ter v sredo in petek do 13. ure. Prireditve tedna mobilnosti se bodo v Celju končale v petek 7. dnevom brez avtomobila. V Prešernovi ulici bodo pripravili prireditev Celje pod koši. Košarkarska zveza Slovenije, Zveza za šport otrok in mladine Slovenije, Plesni val, učenci III. osnovne šole in Osnovne šole Šmarje pri Jelšah ter gostje bodo promovirah eno najbolj atraktivnih športnih iger - košarko. Med gosti napovedujejo tudi reprezentanta Go-rana Juraka, košarkarje Zla-toroga iz Laškega in druge. Svoje delo naj bi do petka končah tudi slovenski grafi-tarji, ki bodo polepšali podvoz na Mariborski, in dijaki umetniške smeri Gimnazije Celje-Center, ki poslikavajo podvoz v Kersnikovi ulici. BRST Foto: GREGOR KATIC ANKETA Za kadilce ni dela? Pred kratkim je javnost precej razburila informacija. da se lahko delodajalci v Evropski imiji odločijo, ali bodo zaposlili kadilce ali ne. VEvropski komisiji opozarjajo, da tovrstni primeri niso vključeni v zakonodajo, zato se postavlja vprašanje, ali diskriminacija kadilcev pri zaposlovanju krši evropski pravni red. Mi smo v anketi na celjskih ulicah spraševali, kaj ljudje menijo o tem, da bi se delodajalci lahko odločali, da ne bodo zaposliE kadilca, ter ali se jim zdi, da je to diskri-minatorno. Marija Majcen iz Šmart-nega v Rožni dolini: »Ne moremo delati takšnih razlik med enimi in drugimi. To se mi vsekakor zdi diskrimina-tomo. Sem nekadilka, vendar bi se vključila v kakšno druš- tvo, če bi bila kadilka, da bi se skupaj borili za pravice.« Danijela Marolt iz Celja: »Menim, da kadilstvo ne bi smelo biti razlog za nezapo-slitev, je pa res, da delodajalec sam odloča o tem, koga bo zaposlil. Če bi bila delodajalka, bi ocenjevala zgolj strokovno sposobnost ljudi. Res je, da kadilci potrebujejo bistveno več odmorov za kajenje in temu primerna je tudi manjša koncentracija pri delu, ampak to še ne pomeni, da so zaradi tega slabši delavci. Med odmori lahko ustvarjalno razmišljajo,« Anja Maras iz Celja; »Sem kadilka in ni pošteno, da bi me nekdo zaradi tega obravnaval kot manj vredno. Ko bom iskala službo,-ne vem kaj bom storila, če zaradi tega, ker kadim, ne bi dobila službe. Človek lahko prav tako normalno razmišlja, če kadi, zato res ni prav, da delamo razlike.« Nevenka Savič iz Celja: »Če je nekdo kadilec, se je za to odločil sam in je nepravično, da mu to osebno odločitev nekdo vzame. Ob- stojajo prostori za kadilce, kjer lahko ob kavici pokadijo cigareto, to ni slabo. Ampak če zaradi tega ne bi dobi! dela, se mi zdi to diskri-minatomo. Jaz ne kadim, če bi kadila, pa bi se obrnila na kakšno inštitucijo ali bi se pozanimala, kam se obrniti. Morda bi zaradi tega, da bi lahko dobila službo, prenehala kaditi. Danes je res že vse čudno, ker je že tako preveč kadilcev, predvsem mladih.« Silva Dupliša in Ana Kociper, obe iz Celja: »Če imaš službo, imaš tudi odmore, med katerimi lahko počneš kar želiš in če kadiš, je popolnoma tvoja osebna stvar. Vseeno je, ali kadiš ah ne, nekaj pač bodo zakonodajalci našli, da ne boš dobil zaposlitve. Sicer pa meniva, da je že tako ali tako preveč kadilcev v Sloveniji, predvsem mladih, denimo 13- in 14-letniki že kadijo in to tudi ni prav.« DANI TLUEVEC IZJAVA TEDNA Najlepša, najboljša ... Drago Ratajc: »Jaz bom poskrbel, da bo najlepša. « Tadej Slapnik: »Jaz, da bo najboljša.« Janez Jazbec: »Jaz bom pa za cvetje poskrbel« Podjetnik, direktor Mladinskega centra Dravinjske doline in konjiški župan o ureditvi mladinskega hotela v Vili Zimzeleni roc Nevenka Savič Silva Dupliša in Ana Kadner - Št. 74 -19. september 2006 - Večje zaupanje v nedeljo se je ob Velenjskem jezeru na 4. taboru zbralo približno pet tisoč članov in simpatizerjev Nove Slovenije. Predsednik stranke in finančni minister Andrej Bajuk je dejal, da se zaupanje v stranko, ki ima že skoraj 10.500 članov, povečuje, kiar se bo po njegovem pokazalo tudi na prihajajočih volitvah, ki so bile rdeča nit dogajanja na taboru. NSi bo na lokalnih volitvah sodelovala oziroma podprla osemdeset trenutno znanih kandidatov, pri čemer se jih je že v nedeljo predstavila več kot polovica. Bajuk je na kratko povzel dosedanje delo stranke in med drugim spregovoril o področjih, ki jiii pokrivajo ministri NSi. V govoru se je dotaknil tudi dogajanja na območju ob Hotizi in med drugim dejal, da je Slovenija glede meje zavzela pravo smer, ki temelji na Brionski deklaraciji. V okviru tabora se je vodstvo stranke sestalo tudi s strankinimi kandidati za župane. Na za javnost zaprtem posvetu so se pogovarjali o pripravah na jesenske lokalne volitve, podrobnostih volibie kampanje in pričakovanjih, US, foto: SHERPA Plavanje proti toku v soboto so se v Velenju sešli Socialni demokrati, ki so se v Rdeči dvorani družili pod geslom Shod je šele začetek. Predsednik SD Borut Pahor je poudaril, da jih drugorazredna vloga ne zanima, pri čemer naj bi si s shodom vlili novih moči in spodbud za dosego visokih ciljev, saj stranka to moč in spodbude potrebuje. «Naše ambicije so velike, pot do njih pa je izjemno strma in vrtoglava. V bistvu plavamo proti toku,« je dejal Pahor. Glede strankinega uspeha na jesenskih volitvah je predsednik SD optimist predvsem za- to. ker stranka premore ljudi, ki so sposobni uveljaviti vrednote in vizije v običajnem vsakodnevnem življenju in okolju. Na shodu so se predstavili strankini kandidati za župane, med njimi tudi velenjski župan Srečko Meh, ki se bo na letošnjih lokalnih volitvah potegoval za že četrti mandat. Meh je med drugim izrazil veselje, ker Velenju pripada pridevnik rdeče, saj je zanj to barva življenja in energije. Zato bo stranka po besedah Meha naredila vse, da bo imelo Velenje rdeč prizvok tudi v prihodnje. US, foto: SHERPA Nagrada za poster o odraščanju Spletni portal To sem jaz je na 11. evropskem simpoziju o samomoru in samomorilnem vedenju v Portorožu preje) nagrado za najboljši poster. Avtorice posterja in predstavitve spletnega projekta To sem jaz so Ksenija Lekič, mag. Damjana Podkrajšek in Nuša Konec Juričič, vse tri z oddelka za socialno medicino Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Poster z naslovom Odraščanje z on-line svetovanjem ponuja vpogled v preventivni pristop promocije zdravja med mladimi, ki se opira na petletne izkušnje spletnega komuniciranja in on-line svetovanja. Avtorice razgrinjajo značilnosti, prednosti in omejitve tovrstne spletne prakse. Nagrajeni poster so oblikovali v agenciji Innovatif. Sicer pa je bilo na simpoziju na ogled 50 posterjev iz številnih evropskih držav. Mednarodna zveza za preprečevanje samomora pa je podelila dve enakovredni nagradi. Poleg predstavitve iz Slovenije je nagrado dobila Se predstavitev iz Belgije. MBP Sofijin dvor tik pred obnovo Propadajoče zdravilišče v Rimskih TopUcah je spet korak bliže oživitvi. Stroji sicer še ne brnijo, bodo pa menda vsak čas. Pred dnevi so namreč z javnim razpisom izbrali izvajalca del za obnovo Sofijinega dvora. To je podjetje SCT iz Ljubljane, s katerim bo družba Rimske terme v kratkem tudi podpisala pogodbo. Rimske terme tudi že imajo gradbeno dovoljenje za prvo fazo gradnje, to je za prenovo Sofijinega dvora in zdraviliškega doma, pri čemer pričakujejo, da bodo gradbeno dovoljenje za novogradnjo dobili še letos. Rimske terme naj bi prve goste sprejele v začetku leta 2008, delo v prenovljenem zdravilišču pa bo dobilo 200 ljudi. V kompleksu Rimskih term bo Arboretum Volčji Potok v teh dneh po naročilu ministrstva za kulturo opravil celotno čiščenje parkovnih površin. To bo zadnje temeljito čiščenje parka, preden ga bo država predala v upravljanje najemniku zdravilišča, to je družbi Rimske terme. Kot je povedal Matjaž Mastnak iz Volčjega Potoka, bodo v parku začeli delati danes, čiščenje pa naj bi trajalo približno teden dni. BA Mladi evropsici rotarijci v Celju Od četrtka do nedelje bo v Celju, Ljubljani in Mariboru mednarodno srečanje mladih rotarijcev, članov Rotaract klubov iz Avstrije, Belgije, Bosne in Hercegovine, Francije, Italije, Madžarske, Romunije, Španije, Velike Britanije, z Danske, s Hrvaške ter iz Turčije. Srečanje več kot 110 kolegov iz tujine gosti Rotaract Slovenia, ki povezuje pet slovenskih Rotaract klubov. V času srečanja so za goste pripravili bogat program spoznavanja naše države in delovanja slovenskih klubov. Gostje bodo nameščeni v Celju. Osrednji dogodek srečanja bo sobotni slavnostni dobrodelni koncert v celjski Unionski dvorani, posvečen 250-letnici rojstva Wolfanga Amadeusa Mozarta. Na koncertu bodo mladi rotarijci zbirali sredstva za celjski Zavod Vir, ki deluje na področju rehabilitacije in boja proti odvisnosti od drog, za celjsko podružnico Sožitja - zveze društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije ter za nakup prilagojenega računalnika za invalidnega dijaka Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Na koncertu bodo nastopili; Godalni kvartet Violonti, grška sopranistka Zenovia Zefirladu, sopra-nistka Valerija Šoster in baritonist Boštjan Korošec, pianistka Mateja Urbanč, flavtist Luka Železnik in tolkalec Damir Korošec. BS Podelitev Guinnessovih priznanj V četrtek je bila v Mariboru svečana podelitev priznanj za dosežen Guinnessov svetovni rekord v simultanem plesanju četvork (23.628 plesalcev), pri čemer so sodelovali tudi mladi plesalci v Celju in Velenju. Častni gost prireditve je bil minister za šolstvo dr. Milan Zver. Diplome so podelili vsem 36 organizatorjem iz petih evropskih držav. Iz Celja sta se prireditve udeležila podžupan Mestne občine Celje Franci Filipčič in Cvetka Špiljar iz Plesnega vala. - AB Hi fEPIil »Vsebinska napaka? iLarifaricifc Kot je miiuüi teden poudarjal Milan Mesarič, predsednik sindikata KNSS-Neodvisnost mariborske regije, naj bi Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani v podjetju Comet vsebinsko razveljavilo sporna pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Predsednik uprave Cometa Aleš Mikeln trdi, da je sodišče ugotovilo le proceduralno napako. »Sodišče je ugotovilo proceduralno napako, saj sindikat pred uveljavitvijo pravilnikov ni imel možnosti podati svoje^ mnenja. Te zadeve zdaj popravljamo in spreminjamo- Pravzaprav sta bila pravilnika neveljavna od decembra 2003 do aprila 2004, saj je bil takrat sindikat pozvan, da poda svoje mnenje,« pripoveduje Aleš Mikeln. »Govorjenje o tem, da gre za vsebinsko sporna pravilnika, je -larifari-. To je le zavajanje Mesariča in sindikata KNSS, ki si listo, kar zapiše sodišče, kar po svoje razlagajo.« Mikeln je spomnil še na nekatera druga dejstva, ki se v zvezi z enomesečno stavko v Cometu leta 2004 skorajda nikjer ne omenjajo. »Pravü-niki niso bili predmet stavke niti niso bili omenjeni v stavkovnili zahtevah. Poleg tega Comet ne toži stavkajoče delavce, kot je bilo nekje zapisano, temveč smo po tem, ko je vrhovno sodišče ugotovilo nezakonitost stavke, vložih tožbo proti dvema pravnima in eni fizični osebi (sindikatu v Cometu, sindikatu KNSS-Neodvisnost mariborske regije in Milanu Mesariču).« Manj je znano tudi, da je bil vodja stavke Milan Mesarič obsojen na pogojno zaporno kazen šest mesecev s preizkusno dobo treh let zaradi ogrožanja varno-sti predsednika uprave. Mesarič trdi, da sta pravilnika v Cometu narejena tako, »da proizvajata invalide«, daje preseganje norm za malo starejše delavce nemogoče, pri čemer je brez norm plača mizerna. »Za pohi delovni čas v proizvodnji prejme delavec brez nadurnega dela od 151 tisoč do 264 tisoč tolarjev bruto,« pravi Mikeln. »Če delavci za deset odstotkov presežejo normo, se jim ta šteje dvojno. To, da morajo delavci za normalno plačo preseči normo za 50 odstotkov, zato sploh ni res. Med govorom Nika Kača na slovesni otvoritvi Banka Celje je v četrtek uradno odprla nove prostore na Polzeli, ki so na novi lokaciji, v trgovskem centru Tuš. Na otvoritvi sta govorila Niko Kač, predsednik uprave Banke Celje, in Dušan llovar, direktor Podružnice Hmezad Žalec, kamor Agencija Polzela organizacijsko spada. Dobrodošhco je novi agenciji zaželel tudi Ljubo Žnidar, župan občine Polzela, slovesnost pa so s svojim nastopom popestrili učenci Glasbene šole Rista Savin Žalec, oddelek Polzela in Osnovne šole Polzela, komitente je možnost individual! nave in celodnevni servis krediti nih oseb- V agenciji sta dve blagaji za nudenje storitev fizičnim osebai za gotovinsko in negotovinsko pravnih oseb in Bamustujnih podje enoto sta bankomat z depozitno t biralnikom za bančna pisma. Pre lokacije je lahka dostopnost in v lo parkirnih mest. Novost za lega obrav-ranja fizič-tiški okenci 11 in okence poslovanje .nikov. Pred Trdnjava preglasovala male delničarje Malim delničarjem ccljskega gostinskega podjetja Itirška mačka v petek ni uspelo izpeljati skupščine. Večinski lastnik podjetja Trdnjava Holding, ki ima 71-odstot-nl delež, na seji ni dovolil niti tega, da bi glasovali o predlaganem dnevnem redu. Kot je znano, so mali delničarji sejo skupščine sklicali sami, ker uprava podjetja tega ni hotela. Na seji so nameravali zahtevati odgovornost uprave in nadzornega sveta zaradi poceni prodaje hčerinske družbe Turške mačke na Hrvaškem večinskemu lastniku. Direktor Trdnjave Holding Saša Zelenovič je z nasprotnim predlogom, ki ga je potem tudi sam izglasoval, zahteval, da se skupščina ne opravi, češ da ni sklicana v skladu z družbeno Turška mačka ima namreč v svojih aktih še vedno zapisano, da je za sklic skupščine pouebnih 25 dni. Mali delničarji so sejo sklicali osem dni prej, kar je v skladu z veljavno zakonodajo. Ker je tudi predsedujoči skupščini, sicer direktor Turške mačke Žare Frančeškin upošteval le voljo večinskega lastnika, so sejo po sicer burni razpravi zaključili, Vodstvo podjetja je obljubilo, da bo skupščino sklicalo prihodnji mcscc, Po besedah zastopnika malih delničarjev odvetnika Jožka Gregoroviča so glede na premoč večinskega lastnika takšen izid skupščine pričakovali. In ker je bilo pri vodenju seje narejenih nekaj proceduralnih napak, bo vložil izpodbojno tožbo. JI Če bi bilo preseganje norme lahko tako masovno kot trdi sindikat, bi bilo nekaj narobe z njo.« Kdo govori resnico, bi se lahko prepričali že, če bi nam kdo izmed delavcev pokazal plačilno listo. A zaenkrat takšnega prostovoljca ni. ROZMARl PETEK NA KRATKO Dokapitalizacija Gorenja Nadzorni svet Gorenja je na svoji tretji seji obravnaval uresničevanje strateškega načrta skupine Gorenje do leta 2010. Razpravljal je o predvidenih prihodnjih proizvodnih lokacijah, programsko razvoj nih usmeritvah ter ostalih aktivnostih, povezanih z notranjo in zunanjo rastjo, V zvezi z zagotavljanjem pogojev za nadaljnjo rast in razvoj je podpri načrte uprave na področju zagotavljanja ustrezne strukture financiranja, ki vključuje tudi možnost do-kapitalizacije. Podrobnejših komentarjev na to temo v tej ), kot pra Banka Celje na Polzeli v novih prostorih projekt , saj bi bilo leprimemo. projekte Še prej predsta-lastnikom. Sploh največ-astnica Gorenja, Kapital-;ka družba, pričakuje predstavitev konkretnih projektov, ki bi se financirah z do-kapitalizacijo, Etoi bo ločil proizvodnjo in Zai iložbe adi petkovega pi časopi cepitvi Etola na dve novi družbi je Ljubljanska borza za slabi dve uri zaustavila trgovanje z Etolovimi delnicami. Med razlogi za dve ločeni podjetji se namreč neuradno omenja tudi cenejši morebitni prevzem obeh družb pred uveljavitvijo novega zakona o prevzemih. »V imenu uprave lahko zatrdim, da to ni razlog za preoblikovanje družbe,« je bil jasen član uprave Zdenko Zanoški, »temveč želja po večjem kapitalskem donosu nove proizvodne družbe.« »Uprava Etola in nadzorni svet zaenkrat razmišljamo o statusnem preoblikovanju družbe, s katerim bi se iz dosedanje družbe izločilo za samo proizvodnjo nepouebno premoženje, ki ga sestavlja predvsem finančno premoženje,« je I pojasnilo Ljubljan-i poslal predsednik uprave Etola Ivan Ferme. »Priprava analiz je šele v pripravi, zato je o teh postopkih zaenkrat povsem nemogoče dajati natančne informacije.« Pri tem bodo namero v prihodnjih dneh predstavili zaposlenim. RP skromne ski borz Tečaji in indoles navzgor Teden na Ljubljanski borzi se je začel dokaj mirno in kar nekaj tečajev delnic uradne borzne kotacije in tudi prostega trga je doživelo opazno korekcijo tečaja, v drugem delu tedna pa |e znova prišlo do oživitve trgovanja, ki |e premaknilo tečaje in glavni borzni indeks na najvišje doslej zabeležene nivoje. Največ pozornosti je namenjeno delnicam Krke. Na tedenski ravni se je tečaj povzpel za sicer razmeroma skromne 3 odstotke, vendar pa ob upoštevanju letošnjega več kot 60-odstotnega skoka, vsaka nova rekordna vrednost povzroči veliko pozornosti in ugibanja. Trenutno se cena približuje že 170.000 tolarjem, kolikor znaša tudi zadnja ocena vrednosti ene izmed tujil Emtni tečaj Promet v mSIT CICG Cinkarna Celje CCTG Cetis 24-301,00 20.800,00 •9,344,7; 0,50 0,00 148,73 2,72 0,00 0.00 0,00 0.06 CHZG Comet Zreče GRVG Gorenje PILR Pivovarna Laško JTKS Juteks ETOG Etol Med delnicami, ki so v tem tednu opazneje pridobile na vrednosti, je treba znova omeniti delnice Žita, s katerimi se trguje že nad 37,000 tolarji. Samo v tem tednu je cena delnic pridobila 9 odstotkov, letos pa je poskočila že skoraj za tretjino. Dobršen del rasti se je zgodil v septembru. Delnice 'no prejšnji teden praznovale drugo obletnico rekor- da, ko je cena presegla 40.000 tola , dveh tednih in približevanje navcder čan psihološki moment in ponudba s rasti močno povečuje. Močna psihološka meja je tudi cen nice Luke Koper. Cena delnic se je t^ tik pred izplačilom dividend in prvi koncu avgusta, kar pa se je takrat ki preoptimistično. Ob povečani ponudbi •zadnjih meji pa ima tudi mo-z vsakim odstotkom 9.000 tolarjev za del-meji prvič pribUžala presegla to mejo ob ikoročno izkazalo za . . pustila za okoli 200 tolarjev, kot kaže, pa se ponudba nekoliko zmanjšuje in sredi tedna so kupci znova zbrali dovolj optimizma, da so enotni tečaj potisnili nad mejo 9 tisočakov. Da je zanimanje za te delnice precejšnje, kaže tudi močno povečan obseg skle Nestrpnost se vse bolj veča med delničarji Petrola, zaradi česar je cena delnice v tem tednu izgubila več kot 5 odstotkov. Kot kaže, je nekoliko večje število delničarjev, ki so delnice kupovali v poletnih mesecih, ugotovilo, da bo nadaljnja rast cene zmernejša, ustvarjeni dobički pa so dovolj veliki, tako da so se jih odločili realizirati. Zatišje je v prvi polovici tedna zavladalo tudi na trgu investicijskih družb. Korekcija je bila še posebej opazna pri delnicah, ki so pred tem zaradi špekulacije glede cene Telekoma največ pridobile. Kot kaže, nekaj investicijskih družb po malem že prodaja delnice Telekoma, s tem pa tudi knjiži velike dobičke. Na to potezo kaže rast sredstev. Čista vrednost sredstev prav vseh investicijskih družb se je v zadnjem tednu precej povečala. Izstopajo delnice Zvon ena, katerih knjigovodska vrednost je poskočila več kot za 2,5 odstotka. Nekoliko večje nihanje sredste :ato, ker gre za manjšo družbo, zi ibčuti vsaka sprememba v portfelji ti delnic Infond, Maksima in NFD idstotek. družbe je mogoče tudi radi česar se toliko bolj I. Knjigovodska vredno-1 je poskočila za več kot KAREL LIPNli borzni posredni ILIRIKA d.d., Trdinova 3, Ljubljar i: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljar Vir: Liublianska borza d.c vtfww.racliocelje.com Obnovljena» varnejša in »požegnanafc cesta v Šentjurju so s petkovo slovesnostjo in prisotnostjo ministra za promet Janeza Božiča tudi uradno v uporabo predali obnovljeni odsek ceste skozi Novo vas. Za nekaj več kot 220 milijonov tolarjev težko investicijo, ki je zahtevala več gradbenih posegov v cestno infrastrukturo, je levji delež sredstev prispevala Direkcija RS za ceste, 13 odstotkov celotne vrednosti Je primaknila občina. Obnovo 1,5 kilometra dolgega odseka regionalne ceste Šentjur-Crnolica so težko pričakali tudi krajani, ki so se v velikem številu zbrali na petkovi slovesnosti. Gre namreč za prometno precej obreine-Qjeno cesto, kar je bilo slišali in videti tudi na kraju samem, saj jc prireditev, ki je bila na avtobusnem postajališču, sprrmljal precejšen hrup mimovozcčih vozil. Tudi otroci bodo odslej varneje hodili v šolo, saj je obnova obsegala poleg razširitve ceste tudi izgradnjo enostranskega hodnika za pešce, pa tudi avtobusnega postajališ- ča, hišnih priključkov ter ui ditev javne razsveüjave in c struktui valstvo, država pa ir infrastruktui V okviru sk bili v uporabo avtobusni posti hrib in novozgi va v Crnohci t. predani tudi ijališči Čatrov aiena mosto- Vodical-Most čez Jezerščico v Vod: cah je tako nadomestil dc trajan in prometi )bjekt ftre- ta\ sreče\ nja dveh vc al pretočU' lalni cf eta na regii o-Crnolica. Nov je tu )st čez Voglajno v Či , stari je zaradi dotra silne janosti in omejit^ sti onemogočal varen promet proti Lesičnem. Vsa dela je izvajalo podjetje Ceste mostovi Celje. Slovesnost, ki s^ je odvijala na »dveh bregovih«, gostje in krajani so se namreč gledali z dveh strani ceste, je z nagovorom pospremil tudi minister za promet mag. Janez Božič, ki je poudaril, da je vsaka obnovljena cesta v državi velikega pomena, predvsem za lokalno prebi- V prometno ambiciozne načrte. »Poti navsezadnje vodijo tudi v Ljubljano in vedite, da tudi v Ljubljani mislimo na Šentjur,« je še povedal Božič in za to izjavo požel ovacije prisotnih. O pomenu nove ceste za krajane KS Šentjur-Okolica, ki svoj praznik obeležuje ravno te dni, je znal največ povedati predsednik Ivu Brodej. Za čim manj tragičnih nesreč pa je z blagoslovom ceste nekaj božje pomoči poskusil pridobiti Še šentjurski župnik. Sicer pa se je na prizorišču ob druženju, ki se je nadaljevalo pod šotorom, zbrala tudi vsa lokalna politična smetana, dogodek so popestrili še nastopi pevskega zbora in godbe na pihala. Manjši prometni kaos, ki pa ni povzročil hude krvi. pa je uspelo povzročiti voznikom atraktivnih starodobnikov, ki so s počasnim mimovozom za nekaj minut zaustavili promet. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN Delavnica nevrolingvističnega programiranja Zavod za sodobno izobraževanje Sofistus iz Celja pripravlja v okviru tedna vse-življenjskega učenja različne predstavitvene delavnice z Izobraževalnimi vsebinami. Udeležba na vseh prireditvah in delavnicah je brezplačna. Prva bo že ta četrtek predstavitvena delavnica NLP, nevrolingvističnega programiranja. Namenjena je vsem. ki želijo izboljšati svoje komunikacijske veščine, osebno učinkovitost in učne navade. Trening, s katerim se udeleženci naučijo hitrega branja in hitrega učenja, je namenjen tudi izboljšanju sa-mopodobe. Predstavitveni delavnici bodo oktobra sledili redni treningi, ki jih bo vodil predavatelj Milan Vu-jasinovič, tudi predsednik Slovenskega dništva za nevro- hngvisticno programiranje. Treninga se udeležujejo posamezniki, ki želijo doseči boljše poslovne uspehe ter želijo hkrati nekaj narediti na osebnostni rasti. Udi jo se ga podjetniki, vodje ti-mov, direktorji, komercialisti, študenti, kadrovski in pedagoški delavci. Število mest v predstavitveni delavnici je omejeno. Nove označevalne table Celjska enota Zavoda za varstvo narave in upravljalec zavarovanega območja, podjetje Logarska dolina, sta v krajinskem parku predstavila nove inlorma-tivne in označevalne table ter poskrbela za svojevrsten sprehod po tej čudoviti ledeniiiko preoblikovani dolini. Upravljalec območja, podietje Logarska doUiia, si v sodelovanra s celjskim zavodom že vrsto let prizadeva za ohranjanje in varovanje tega območja. Rezultat dela je pridobitev sredstev za izdelavo informativnih in označevalnih tabel v različnih jezikih, ki bodo obiskovalcem podrobneje predstavile to zavarovano območje m njegove naravne spomenike. Uradno so označevalne table Kraiinske-ga parka Logarska dolina odprk na parkirišču pod slapom Rinka. Nato so se številni obiskovala odpravili na sprehod po dolini m podrobneje spoznavali slapa Rmko in Palenk, platišarijo Logarski kot in izvir Črne. US Slovesnostje o I obnovljeno cesto privabila številne krajane, ki so poleg cveta lokalne politične i občudovali tudi statxidobnike. CASINO FARAON CELJE NAGRAJUJE kuponček la nagradno igro ^ , ^ Zlata deteljica Casinoja Faraon \ ADAM As \ Vpiši številko karte (1-321. pod katero se skriva Zlata deteljica:' Direktor podjetja Logarska dolina Avgust lenar pred eno od novih tabel Kupon pošlji na: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje 1~2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ia 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 ŠL 73 -19. sapMmber 200G - Znanje za jutrišnje sanje Pod omenjenim sloganom so moči združili celjska družba Engrotuš, podjetje ARC iz Kranja in Dijaški dom Celje ter pripravili dobrodelno akcijo, v kateri so od srede junija zbirali sredstva za dijake iz socialno šibkejših družin. V času i podjetji ' sta omenje-rodajo izdelkov izbranih blagovnih znamk uspeli zbrati več kot 4 milijone tolarjev, s katerimi bodo desetim dijakom omogočili celoletno brezplačno bivanje v celjskem dijaškem domu in jim tako olajšali pot pridobivanja izobrazbe. Stroški bivanja, prevoza in prehrane za socialno šibkejše družine predstavljajo zmeraj večjo obremenitev, zaradi pomanjkanja sredstev pa prihaja tudi do predčasnega zaključka šolanja in posledično tudi socialne izključenosti. Dijake, ki bodo prejeli omenjeno pomoč, je izbirala posebna komisij, jaškega doma, pri izbii so upoštevali prcmožer stanje dijakov, oddal je dijaškega doma in u peh. Po dva dijaka st, , pomurske, Za dijake v celjskem dijaškem domu: (z leve) Andrej Bošnjak, Simona Špilak in Zdenko Rozman pa iz posavske ske regije. )stno predajo doi 1 čeka v Plan. 3 di--i pa ijsko Dstod Sla\ torske^ Tuš pripravili v petek. Andrej Bošnjak, direktor poslovne uprave Engrotuša je ob tem povedal, da podjetje delni '0)m štajerske regije, po eden veda i dobr kcijami poskuša ^ati predvsem otro-1 mladim, ter da se za-fse večjih socialnih stisk ter svoje odgovornosti ne le do lokalne skupnosti, ampak družbe v celoti. Simona Špilak. direktorica marketinga v ARC Kranj, je prepričana, da je glede na zbrani znesek akcija iispe-la, da bodo sredstva prišla v prave roke, zato se bodo za podobne oblike pomoči še lažje odločali tudi v prihod-nosü. Zdenko Rožman, ravnatelj dijaškega doma, pa je zbranim predstavil utrip v domu in zatrdil, da čeprav generacije številčno upadajo in dom v celoti ni zaseden, opažajo, da je socialnih stisk ter ogroženosti zmeraj več. «Veseli nas, da bomo z zbranimi sredstvi vsaj nekaterim lahko pomagali pri izobraževanju in uresničevanju življenjskih sanj,« je zaključil. PM, foto: AŠ Zmagovalno Štafeto OŠ Hudinja so sestavljali: Matic Skočir, Anže Umek, Robeti Živko in Robi Gobec. šoLss Girai šisrraim vabi vse zainteresirane, k\ bi želeli postati INŽENIRJI KMETIJSTVA ali INŽENIRJI ŽIVILSTVA k vpisu v višješolsi^a študijska programa KMETIJSTVO ali ŽIVIL5TV0 - Izredni študij. Vpis v tretjem roku bo od 2. do 10. oktobra 2006. J Šolshem ccntru Šenlju\ I» po telefonu 03/746-29-02 Uspeh ^ atletov OŠ Hudinja na mitingu Organizatorji nedavnega Mitinga Celjskih knezov so k sodelovanju povabili tudi osnovne šole. ki so se med seboj pomerile v štafelnih tekih 4 X 100 m. OŠ Hudinja se je povabilu z veseljem odzvala in prijavila štafeti v ženski in moški konkurenci. V čudovitem športnem vzdušju so dečki dosegli prvo mesto, deklice pa so bile tretje. Veselje vseh je dopolnila še Kelly Holmes, ki je dečkom podelila kolajne in se slikala z deklicami TB ^^ VOLITVE Rajtmajerjevih enajst korakov Celjski Mestni odbor Nove Slovenije je predstavil svojega kandidata za župana Mestne občine Celje na oktobrskih volitvah. To je dr. Milan Rajtmajer, 42-letni Celjan, dolgoletni družinski zdravnik v celjskem zdravstvenem domu, športni zdravnik celjskih hokejistov In odbojkaric, zdaj zaposlen kot nadzorni zdravnik v območni enoti zavoda za zdravstveno zavaro-Celju lamko Izdelano Kandidat vil > enajstimi koraki, s katerimi naj bi pod njegovo župansko taktirko zagotovili evropsko in občanom še bolj prijazno Celje.Vboj za stolček se podaja s sloganom «Celje, ker smo tu doma«. Ob predstavitvi je Rajtmajer temeljito predstavil predvolilni program, ki posega v vsa torišča gospodarskega, družbenega, kulturnega, športnega, izobraževalnega, šolskega in zdravstvenega sistema v občini. Program vsebuje nekaj zelo zanimivih zamisli. Ob velikih projektih kot so Tehnopolis, razvoj Šmartinskega jezera, mednarodna imiveiza, evropska kul- vic žir ko' kainij viljon< jrna prestolnica, je tudi veko manjših, a zelo zanirai-ih. Omeniti velja celjsko blagovno v Celju, na-lestitev sanitarij in zagoto-tev zdrave pitne vode na iroških igriščih, uvedbo mi-ibusov v mestnem prome-I in izgradnjo kolesarskih ez, varuha bohiikovih pra-' celjskem zdravstvu, dru-■ko varstvo mladoletni-varovanje mestnega par-1 izgradirja glasbenega pa-vnjem, celjski sejem slovenske turistične borze, ustanovitev muzeja športa v Areni Petrol in razvoj ekološkega načina kmetijske pridelave. Svoje možnosti v boj u z aktualnim županom Šrotom ocenjuje po športno, »Šrot je favorit, toda včasih zmagajo tudi tisti s čvrsto voljo in odločno podporo dobre ekipe,« pravi. Kot župan bi funkcijo opravljal poklicno. Nova Slovenija bo v Celju na volitvah nastopila v vseh treh volilnih okrajih in to s 33 kandidati, med katerimi je 15 žensk in Štirje mlajši od 30 let. BRST Meie bi selil zapor ,i boj. stane Meie, 61-letni gospodarstvenik in politik iz Celja, je kandidat, ki ga v boj za celjski županski stolček pošiljajo Socialni demokrati (SD). Na včerajšnji uradni predstavitvi kandidata je predsednica območnega odbora Andreja Rihter poudarila, da so program, s katerim bo celjske volivce skušal prepričati Meie, pripravljah že od pomladi m da ta program pomeni nadgradnjo minulih štirih let v Celju, ko so stranka in njeni svetniki v mestnem svetu v koaliciji s sedanjim županom pripomogli k razvoju Celja. »Celje v vrh Slovenije,« je slogan, s katerim se stranka podaja v voJilr pri čemer si žehjo ust\ mesto, ki bo prijazno za vse generacije, še zlasti za ostarele in mlade. »Celje mora v naslednjih letih spet postati regijsko središče,« je zatrdil Stane Meie in predstavil obrise svojega in strankinega programa. Ta se zavzema, da postane Celje univerzitetno mesto z vsaj 5 do 8 tisoč študenti v naslednjih štirih letih. Prav tako naj bo Celje tehnološko središče Slovenij e, kuhurno središče območja in kulturna prestolnica Evrope v letu 2012, Na področju turizma bi Meie kot župan še naprej razvijal ponudbo Celjske koče in poskrbel za razvoj ob Smar-tinskem jezeru. Pri športu bi več pozornosti posvetil rekreaciji občanov in boljšemu izkoristku zgrajene športne infrastrukture. Na področju sociale želi ob pomoči sve- mladi i n kra- tovalnih služb pripeljal skrbi za obču skupine, kot s rejši, v mestni jevne skupnosti. Meie je predstavil tudi nekaj konkretnih projektov, kot so brezplačni javni prevozi, gradnja stanovanj za mlade družine, selitev zaporov iz mestnega jedra, selitev vojašnice iz mesta, preselitev glasbene šole in s tem zagotovitev prostorov za novo škofi-gradnjo pešpoti in kole- rskih s a lokale ^ lajemni-inem je-lovljene-vropsko ga Starega gradu kulturno dediščino. I-Tav tako bi ustanovil občinski sklad za medije, zato da bi bili občani bolje obveščeni o doga- Območni odbor SD za občine Celje, Vojnik, Dobrne in Štore pripravlja nocoj v Celjskem domu konvencijo, na kateri bodo potrdili tudi županske kandidate in svetniške liste, s katerimi bodo nastopih na volitvah. VŠtorahbozaSD kandidiral Goran Blatnjak, v Voj-niku bo stranka podprla kandidaturo Bena Poder-gajsa, na Dobrni pa bodo nastopili z listo svetniških kandidatov. Žui klicnc didati mstvo bi opravljal po-0 podpori njegovi kan-ri pa se niso dogovar-drugimi strankami. »Pričakujem uvrstitev v drugi krog,« je bil odločen Stane Meie. BRST KRAJEV Vinogradnikov dež ne ustavi VOLITVE Najprej bo vrtec V Škalcah, pred Vinoto-čem Zlaü grič, je bila v soboto tradicionalna naznanitev vinske trgatve. Na Konjiškem si lahko obetajo dobro letino, je napovedala kmetijska pospeševalka Ivica Podkrajšek in določila 20. september kot tisti dan, ko lahko v teh vinorodnih krajih začnejo obirati zgodnje sorte grozdja. Na prireditvi, ki je pritegnila tudi obiskovalce iz drugih krajih, so prevladovali vinogradniki s širšega konjiškega območja. Tako so priložnost izkoristili tudi za javno predajo dolžnosti med dolgoletnim predsednikom konjiškega vinogradniško-vi-narskega društva Jožetom Tominškom, ki je z ženo Darinko držal vse niti v rokah dolgih 15 let, in novim predsednikom Jožetom Kotnikom mlajšim iz znane vinogradniške družine KroŠlovih, Nekdanji predsednik se je za podporo in sodelovanje zahvalil tudi županu in vinogradniku Janezu Jazbecu. Ta je zbranim, med katerimi je bila tudi delegacija iz srbskega pobratenega mesta Kosjerič na Čelu z županom Željkom Prodanovičem, orisal pot od prvega viteškega vina preko zmage na mednarodnem tekmovanju v urejenosti Entente florale: »Takrat smo se odločili, da postanejo Konjice mesto ne le cvet- Marjan Golavšek, kandidat za župana Občine Prebold na listi stranke SDS s podporo občinskega odbora NSi Prebold, je na petkovi predstavitvi svojega programa poudaril predvsem tri temeljne točke. Najprej se bo zavzel za izgradnjo vrtca, ki je dotrajan in grajen iz materialov, ki otrokom niso prijazni. Svoj dom naj bi po njegovem zagotovilu dobüi tudi starejši občani, več sredstev bodo namenili tudi delovanju društev, saj je io po njegovem mnenju edini pokazatelj tega, da občina živi. Ob tem Golavšek poudarja tudi razvoj turizma, saj so v kraju postavljeni dobri temelji- »Imamo hotel, bazen, kamp, razširjen je kmečki turizem, zato moramo nadaljevati tradicijo turizma.« V Preboldu se bo zavzemal tudi za ureditev Gaja, pripravil projekte za črpanje evropskih skladov, se zavzemal za takojšnjo izgradnjo doma za starejše občane, prometno varnost pa naj bi zagotovil z izgradnjo cest- nega rondoja na regionalni cesti v Latkovi vasi ter z obnovo in asfaltiranjem predvsem višje ležečih cest. Zavzemal se bo tudi za nadaljevanje ^adnje kanalizacije na območju celotne občine. Poudaril je pomoč novim podjetnikom v občini in ohranjanje kmetijske dejavnosti. 24-umi video nadzor nad dvoriščem šole in vrtca pa zagotavlja, da bodo te dejavnosti potekale v skladu z zakonodajo, s čimer ne bodo posegali v zasebnost mladih. Golavšek, rojen leta 1963, prihaja iz Matk in je od začetka letošnjega leta zaposlen kot vodja kabineta ministrice za kmetijststvo. Delovnemu mestu v Ljubljani se bo v primeru, če bo izvoljen za župana, odpovedal. Milan Zver, ki je v Prebold prišel izrazit podporo strankarskemu kolegu, pa je kot šolski minister obljubil pomoč pri izgradnji novega vrtca v Preboldu in jim svetoval čim prejšnjo uvrstitev na investicijski vrstni red. MATEJA JAZBEC Beseda žensk ženski odbor Slovenske demokratske stranke je v soboto v Celjskem domu predstavil Dam-jano Petavar - Dobovšek, kandidatko za županjo v občini Radeče ter šest kandidatk za občinske svetnice v občinah Celje, Laško, Podčetrtek in Žalec. Ob tem dogodku so ženske pripravile še okroglo inizo z naslovom Starševs- tvo kot vrednota. Razprava se je vrtela okoli družine, starševstva, medgeneracijskih odnosov in vladnih prizadevanj na tem področju. Predstavitev kandidatk in okroglo mizo je vodila predsednica ženskega odbora SDS, podpredsednica stranke in evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizel). BS Vinska kraljica ja, ampak tudi vina. S pomočjo vinogradniško-vinarskega društva pod vodstvom Jožeta Tominška so zrasle nove sorte grozdja in novi vinogradniki. Pred 12. leti smo si prvi v Sloveniji zamislili naznanitev vinske trgatve.,.« Čeprav zaradi deževnega vremena prireditev tokrat ni bila na Starem trgu, je bila ve- V škafu grozdja sela in zabavna, kot se za takšno priložnost spodobi. Precej zaslug za to je imela gospodinja Stanka Macub s svojim našpičenim jezikom, seveda pa je bilo veliko smeha tudi pri umivanju nog vinski kraljici Maji Cigoj, preden je stopila v škaf z grozdjem in iz zrelih jagod iztisnila prvi grozdni sok. MBP DeSUS podprl Šrota Mestni odbor Demokratične stranke upokojencev Slovenije v Celju je tudi uradno podprl kandidaturo sedanjega župana Bojana Šrota. V stranki menijo, da je najprimernejši kandidat in da je z dosedanjim delom in s svojim programom najboljša izbira za Celje, Hkrati so oblikovali liste kandidatov za svetnike, na katerih je v vseh okrajih 33 kandidatov, med njimi 11 žensk. BS Jubilej Zlatih citer v dvorani Kud Svoboda Griže s lo soboto proslavili jubilej, 20-letnico Zlatih citer. Prireditev so pripravili Citrarsko društvo Slovenije, Kud Svoboda Griže, žalska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti, Društvo kmečkih žena in sekcija Društva upokojencev Jelka Griže. Na prireditvi so nastopili Citrarski orkester Glasbene šole Brežice in 22 drugih citrarjev Predsednik Citrarskega društva Slovenije Peter Napret je povedal, da se je organizirano igranje na citre začelo pred dvajse- timi leti v Gnzah. Kasneie so se srečanja, ki so v m nogo čem pripomogla k ponovnemu razmahu pril)ubl|enosu tega glasbila, prestavila v Velenje, kjer zdai deluje tudi Citrarsko društvo Slovenije, ki združuie dvesto članov. Izrazil je veselje, ker v glasbenih šolah tretje leto tudi uradno poučujejo igranje citer. Ob koncu se je zahvalil Grižanom, saj so sprožili citrarski plaz, iz katerega izhaja tudi ustanovitev Citrarskega društva Slovenije. TT Št. 74 -19. 8 pn^lH KRAJEV Naša kapljica na mednarodnem odru Vinska kapljica iz obso-teljskih krajev je bila minulo nedeljo odmevno predstavljena v Avstriji. Na zaključni prireditvi evropskega projekta Muzej brez meja, kamor so vključeni muzeji na prostem iz Slovenije, Avstrije in z Madžarske, je Muzej na prostem Rogatec poskrbel tudi za predstavitev slovenskega vina. V Gerersdorfu na avstrijskem Gradiščanskem ga je v muzeju na prostem predstavil Jože Čebtilar (na fotografiji), odličen vinogradnik in lastnik turistične kmetije s Sladke Gore, ki se je odzval povabilu rogaškega muzeja. Promociji vina je bila name- njena posebna točka avstrij-sko-slovensko-madžarske prireditve, kjer so bila na stojnici poleg Čebularjevih tudi vina priznanih vinogradnikov Janija Vrežeta in Franca Jančiča, prav tako iz vinogradov na Sladki Gori. Zanimivo, s Sladke Gore so »prispevali« Avstrijcem že pesnika Aloisa Hergoutha, čigar starši so imeli korenine pri nas, medtem ko je on kot .ay§trijski pesnik opeval lepoto Sladke Gore, tam postal lastnik skronme hišice ter za konec častni občan Šmarja pri Jelšah. Številni prisotni Slovenci v nedeljo v Avstriji niso skrivali zadovoljst\ra, da je bilo Srečanje težjih invalidov Medobčinsko društvo invalidov Žalec je pripravilo tradicionalno srečanje nepo-kretnih in težje pokretnlh invalidov. Takšnih invalidov je v društvu 115. Dobrodošlico jim je zaželel predsednik MDI Žalec Janez Meglič, ki je tudi vodil in povezoval uradni del srečanja. Še prej pa podrobneje spregovoril o delovanju društva. Izrazil pa le veliko zadovolistvo nad uspešno izpeljano akciio za nakup posebnega vo- Zeleno zlato - grenka Ob prazniku Občine Žalec je bila od 13. do 16. septembra v dvorcu Novo Celje odprta zanimiva razstavo Po poteh kulturne dediščine, ki jo je pripravil krožek Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec ob zaključku projekta Zeleno zlato - grenka roža. O razstavi je govorila mentorica krožka, umetnostna zgodovinarka Tanja Čajevec, roza ki je ob tej priložnosti predstavila knjižico Zeleno zlato - grenka roža. Med drugim je dejala, da so se v sklopu krožka odločili, da bodo hmelj drugače predstavili. »O naši dediščini je znano veliko, veliko je zmot in napačnih interpretacij. Veliko premalo poslušamo tiste, ki so del te dediščine, in veliko preveč interprete,« so med drugim poudarili ob odprtju raz- stave. Zato so se odloČili, da začnejo s tistim, kar poznamo, iz zornega kota človeške usode in življenja v dolini hmelja ter predvsem s pomočjo knjižne predloge Grenka roža, v kateri med drugim izvemo vse o takratnih običajih, povezanih s hmeljem. Na odprtju so sodelovale obi-ralke iz Vrbja in Aktiv kmečkih žena s Ponikve. TT na stojnici treh sosednjih držav največje zanimanje prav za naše vino, ki so ga lahko obiskovalci tudi kupili. Najpomembnejšim gostom, med njimi županu Gerersdorfa Wilhelmu Pammerju, so naše vino seveda podarih (slednjemu protokolarno županovo vino iz Smarjapri Jelšah). Cebularju, ki je imel veliko dela, je pomagala njegova hči, študentka Špela (na desni), ter pri navezovanju stikov tudi Nives Bukšek iz muzeja na prostem v Rogatcu, kjer se sporazumeva v nemškem jeziku skoraj vsak dan. BRANE JERANKO Razstavo so pripravile Anica Šalamun, Metoda Uranjek, Helsi Zeleno zlato - grenka roža Tanja Čajev I Valant. Marija Masnec in v sredini s knjigo njihova mentorica. Klavir, kitara in harmonika ' v Podčetrtku so z novim ^tskim letom ustanovili oddelek Glasbene šole Rogaška Siaüna, ki skrbi za izobraževanje na območju šestih obsoteljskih občin. Pouk poteka v dveh učilnicah v novi občinski stavbi, kjer poučujejo igranje klavirja, kitare in harmonike. V nov oddelek v Podčetrtku je vključenih dvajset učencev. V tej občini takšne možnosti glasbenega izobra- ževanja pred tem še ni bilo, do ustanovitve oddelka glasbene šole pa je prišlo v sodelovanju med občino in glasbeno šolo, katere soustanoviteljica je Občina Podčetrtek. V okviru Glasbene šole Rogaška Slatina že delujejo podružnična glasbena šola v Šmarju pri Jelšah, dva oddelka ima v Bistrici oh Sotli, v Rogatcu pa je za celotno območje organiziran plesni program. BJ zička, ki se upravlja z usti za nepokretnega invalida Petra Planinška iz Petrovč. Pozvali so vodstva občin, da več storijo za boljše in lepše bivanje svojih občanov. Za glasbeni del so poskrbeli pevski kvintet Lastovka iz Polzele, slepa glasbenica Petra Rom iz Liboj glasbeni duo Fonzi Lesjak in Leon Perdan. Za še prijetnejše vzdušje so poskrbeli tudi čarodei Rado Ambrož iz Žal- Razstava buč v Braslovcah Druga bučijada v Braslovčah S srečanja invalidovv Šempetru. V ospredju Peter Planinšek s svojim novim vozičkom, ki ga upravlja z usti. räT-^---^- Prizadevne članice Društva podeželskih žena Braslovče so v okviru občinskega praznika pripravile drugo bučijado, na kateri so sodelovale tudi članice sosednjih društev. Prireditev v dvorani zadružnega doma so zasnovale v treh delih, in sicer z razstavo buč in aranžmajev ter izvedbo otroške de- in turističnega krožka v braslovški c šoli. Na razstavi ni šlo za največje primerke, temveč predvsem za predstavitev različnih vrst buč. Tudi za aranžmaje so bile podlaga buče, ki so jih razstavljavke uporabile na različne načine in jih kar se da zanimivo okrasile. Najlepše in najbolj izvirne primerke so tudi nagradili. Prvo nagrado je prejelo lavnice Društva prijateljev mladine Braslovče domače društvo podeželskih žena. 2006 - TT V petek so ob prisotnosti ministra za šolstvo Milana Zvera slavnostno odprli prenovljeno šolo v Vojniku. Gre za eno največjih naložb v občini v zadnjih letih, saj je zahtevala več kot 700 milijonov tolarjev sredstev, od tega je le malo več kot 30 odstotkov prispevala država. Vse, kar so za šolo, ki je zdaj končno primerna za devetlelko, pretrpeli učitelji, učenci, nenazadnje tudi svetniki, ki so se morali zaradi naložb v osnovno Šolo odpovedati skorajda vsem ostalim pomembnim občinskim projektom, je ob otvoritvenem veseljukar zbledelo. Ure gospodinjstva v bivšem stranišču, nacionalni preizkusi znanja ob zvoku svedrov, blatna kopel (po rušitvi starega dela šole) pred osnovno šolo, zbornični prostori na hodniku, vse to so zdaj zamenjale moderno urejene učilnice in kabineti, prostrana zbornica, »potrebujemo le še večjo te- Belokranjci premagali Pohorce Kaj takega pa še ne: na domačem terenu, v Zrečah, so morala tako turistična društva kot najboljši kuharji gobjih jedi priznati premoč ekipi iz Starega trga v Beli krajini. Turistično društvo Zreče je ob SOO-letiiici prve pisne omembe Zreč v nedeljo pripravilo tradicionalne jesenske turistične igre in tekmovanja ter »gobjačado«, Oba dogodka je na ploščadi pred Termami Zreče povezovalo kar deset skupin ljudskih pevcev in godcev. V zabavnih turističnih igrah sta si zmago razdelili turistični društvi iz Starega trga in s Stranic, za njimi pa sta se uvrstiÜ ekipi Vitanja in Zreč. Med najboljšimi kuharji gobjih jedi je zmaga pripadla kuharjem iz Starega trga, na drugo mesto so se uvrstili mojstri iz Hotela Dobrava in na tretje iz Oplot-nice. Sicer pa je gledalcem »gobja-ča« v vsakem primeru teknila, s prireditvijo v celoti pa je bila zadovoljna tudi predsednica TD Zreče Lojzka Šprajc. MBP »IVlinister, zdaj bi še pa telovadnico, prosim ...f€ ^ lovadnico (tudi v Novi Cerkvi), saj ta ne zadošča vsem potrebam, zato moramo uporabljati prostore sosednjega Squash kluba,« je prisotnost ministra Zvera izkoristila ravnateljica šole Majda Roje. Prizidek k šoli so odprli že leta 2004, nato so dela leto dni stala, saj je bila za posodobitev na vrsti osnovna šola na Frankolovem, po letu dni pa so se z začetkom novega šolskega leta učenci vrnili v novo, moderno šolo. RP Člani turističnih dništev so se pomerili bidi v poznavanju mt medu. Če si med vikendi radi vzamete čas za daljše telefonske pogovore, je klicna opcija Vikend kot nalašč za vas: ob doplačilu 480 SIT (2 EUR) k mesečni naročnini lahko kličete vse vikende brezplačno. Če radi klepetate tudi ob večerih in ponoči, pa izkoristite izjemno ponudbo: klicno opcijo Vikend in Večer, ki ob doplačilu 800 SIT (3,34 EUR) mesečno omogoča v enem tednu 108 ur brezplačnih pogovorov!* MODRA Številka NaroČite izbrano klicno opcijo na (((• 080 80 00 ) • Ponudba velja za vse mesecu bo vključene . , .......... Cene vključuejo DD V. Cene v drugi valuti S' enjave:1 EUR= 239,640 SIT. Telekom^D Slovenije 10 ^liiFomwACiJE lififiiiii ro) upa, da bo dirka na Rečici prii popularnosti modelarstva. Avtomobilčki, ici niso igrače Na asfaltni plošči na Rečici so pred tednom krožili avtomobilčki, z njimi pa niso upravljali otroci, temveč odrasli, ki so se pomerili v 4. dirki za pokal LRP Slovenija. Tekme so se udeležili tudi modelarji iz Avstrije. Kakor je povedal eden od organizatorjev, po treh od štirih tekem vodilni tudi v boju za naslov državnega prva-. ka Sandi Banko, so pripravili tekmo radijsko vodenih modelov na električni pogon. »Za tovrstne dirke, v Sloveniji se jih udeležuje od 35 do 40 tekmovalcev, veljajo ločno določena pravila igre. Starost je neomejena, gre bolj za hobi, Id pa potrebuje veliko znanja,« je poudaril Banko. Poleg Sandija se teh tekem uspešno udeležuje tudi brat Gregor. Brata Banko sta člana Modelarsko letalskega kluba Šoštanj in sta glavna »krivca« za nedeljsko tekmo, Z NOVIM TEDNIKOM Naročniki Novega tednika ste bili že v letu izhajanja, pa smo dodali še kartici lahko s kartico, ki ste jo prejeli, kupoval v trgovinah in lokalih. Kje vse lahko pri zwi^ceneje! a tednika boste Alg:iJSENESE5llVfÜG ma kl ^a bomSr SWWJSTOM NA KARTICI saj sta edina Zgornjesavinj-čana, ki se ukvarjata s tekmovanjem. Modelarji v bistvu modele avtomobilčkov kupijo v škatli, nato pa jih sami sestavijo. »Karoserijo, na primer, sam izre-žeš in pobarvaš, ter seveda sestaviš model in ga pripraviš na dirko. Tudi na terenu smo tekmovalci sami serviserji oziroma mehaniki.« Pomoč je bila na igrišču, ki so ga za nedeljsko tekmo spremenili v dirkališče, mnogim avtomobilčkom v resnici potrebna. Številni gledalci so občudujoče spremljali hitrosti in lepo »položene« ovinke ter seveda spretnost tekmovalcev, ki so svoje »ljubljenčke« vodili z daljinskim upravljalcem v rokah. Tekmovalni model, brez elektronike in polnilca, velja 50, z vso opremo pa 150 tisoč tolarjev. Vse ostalo je odvisno od spretnosti modelar-ja. Ribič, ribič me je ujel... Damjan Pukelšek iz Celja je že 20 let član ribiške družine, lahko pa se pohvali tudi z odličnimi ulovi. V začetku julija je tako ulovil 13 kilogramov težkega in 78 centimetrov dolgega krapa luskinarja. Svojo največjo ribo doslej pa je ulovil konec avgusta na Šmartinskem jezeru pri ribiški koči. Damjan pravi, da so v Šmartinskem jezeru še večji primerki. Da ga je dobil na suho, je potreboval slabe pol ure, nato so ga stehtali in spustili nazaj v vodo, kot to določa zakonodaja. Krap je bil težak 19,8 kilogramov, dolg pa 95 centimetrov. SB lesnina —tfHpfc— K W'lJiica i - ' —tf^j^V- -i ^I'llJ^A Bmm ^ulLflflr SUKOPLESKARSTVO Karel PODPEČAN s.p. 1 --1 UpA —iTTpfc— ^ Zlatarna STOŽIR rPpfc----- « 1 • CBL}ska MOHOR|BVA DRIÄBA • Pizzeria Verona. Mercator center Celje ksfh kristijanstylingfashionhair —— j __ffl 39.3000 Celje- obMkuputOOŽBlonovlOgrath - Frizerski stuiiinFashiim Venlev Petra s.p.. Ulica talcev 3,3310 Žalec-5X popust •FotofiizmaL Maribor^ c. 1.3000 Celje - tOX popust velja za storitve CelK Tel.: 03 544 25 3S-10X popust .Goldeniioint.C8leiaDart( Celje, široka izbira nogavic - 5% popustob nakupu do 5.000 sfi 10% popust ob nakupu nad 5.000 sit -MäSmm Industrijska prodajalna, Kasaze 34, Uboje - 10S popust -Krabatlvanso.. Mizarska delavnica, Medlog 25.3Q00 Celje. Gsm: D41/736 272 -Notranja oprema po naročilu KERROCKPULTI-3% popust na vrednost naroSla nad 300.000 sit. 7% popust na vrednost -ProtBct^ivis.UI.LBD priJelšah-mpoi korekdiskfh okvinevvvs«h njihovih PEvSIoveniji •Simerd.n.o. Ipavčev» ulica 22,3000 Celje, P.t Ljubljana, Bmčičeva 7. P.E. Koper. Ferrarska 17 - 3X po|wst cA nakupu PVC stavbnega poMštva. Popust ne velja za akcijske cene. Popusti se ne seštevajo -SaikdM.PIIiwni^4,3l»OCelje,vsezaogrevanjein^dovod,tej.:034%477aGSM 051626 793-10% popust !£03t205060-mpopu$t ffi.Vel.Rrelica27h,035728418, GSM 031 696164-10% popust na delo (brez materiala) •Top-flld.0.0., Ipavčevs ulica 22, Celje - mpepust -Zdravilišče Laško. Zdraviliška cesta 4.3270 laško -10 % pe plačiluzačli ' storitve (bazi -LEsninad d.. Leveč 16-3% popust na oblazinjeno pohiitvo (sed«ne ort., trosedi, počivalniki.,.) .Marpuč Alenka. Center za nego oBrtza in telesa. Gledališki trg 7,3000 Celje, tel 10% popust -MekamaCelela. prod^lna Go^da, Arja vas 92,3301 Petrovče - 6%] -Mravliica Cvetka Bohincs-p, Ulekova 1. Celje, trgovina la ustvarjalne • 10% pepustiavsa izdelke •Palmers Gosposka ul. 3D, 3000 Celje -10% popust valja pri -Živex. Obrtna cona. 3220 Štore - 7% popust, m velja za akcijska c« .EUROSP0RTTBflD£d.o.o..Mašera-SDasičeva8.1000Llubllana-10 % popost na vso obutev: ne velja za akajske cene. -UmGlavni trg g.CBlje, 0349268 86 10% popust (razen na izdelka v akciji) .KSFHHaIrAtelie.Uletova 3,3000 Celja -10% gotovinski popust na vse izdfdke in storitve (razen že znižaniti). -CBJSKAMOHORJEVAISUM-MOHORJEVA KfillGARNA. Prešernova ulica 23, 30IMCelje,lelelQn: 034901420. ei»šta; knjigarnsi»@celjskafflDhorjeva.8i, •, S% popust na N^a 'nlaje Celjske Mohoijave VASE SKRITE ZELJE URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO GEL JE Zanesljivo - V Ko sanje o padanju postanejo resničnost - Presežek adrenalina - 3, 2, 1 ... bungee So va^ sanje - tiste, ki |ih navadno objema tema -že v. ta m kraiec? Gre za ene na^t^t^^ih san), pri IiatCTfli oaj fei se po n :Sa:^iQ:^jdobnih-trdih?ah.^se pre^n bi v-• üusiA pDvsem-obnovrii^ kaj bo siaiäo fez ...........izW..... k. ali dva OffiSfijeno ta^emJaWrotnozgoljdopo-irebne^odiwa. se v sporam dodobra za SKiraSetakoaeaoadrenaJia^lažnto^ ' m, ka^ ieK tovmo žaU ygotyMö. m deUeia okusm v telesa prejmemo za 18 rojsto dan svonb tnladih Bungen lunpng ■ Našopali&oskntibž^ajeto Kojefailauipokuievžeaeznašestrampotn^ ■ ^ w Krat zavihtelaCelfankaSimo na jebjlosteBinarojstftodnevnizabaviJedva • naJezo^kterobpomoä ' dm pred aiaraeniura skokom treba seznamu •S^-v pn)atelja&jjana45vijuga- - csaromaptesentJtmseglčffiaeJic^^anjeSuza- . • -■ v stimi vpr^anji pn svo- no MarS iz Gotove^, Martino Vognnc s Kn-stan Vrha m Mihaelo Čokek iz Loke pn Žu- hi je prišlo 2godr^e nedeljsko jutro, takrat brez zajtrka, ter vožnja proti Novi Gorici. I\)d-- jetje Top Extreme je edino v Sloveniji, ki že 14 let omogoča užitke ob raztezanju elastike. Kot nam je zaupa! direktor omenjenega podjetja Aleš Jug, skoke izvajajo ^rat t«iensko i>:» od konca aprila do konca oktobra. Po pred-^' r', hodni najavi skoka oziroma bolje ne-kakšni rezervaciji elastike je ob pri-hodu na most treba izpolniti iz-'.'MM javo o odličnem zdravstvenem i- ,1 •A vtV , ^ 3,2,1... hungee!!! Najpomefflbn^epn^kokuje.da'^evglcfo , no spustano-z^avo- napr^, k^U v ijaspmt'l nem pnmeru seutegiKmo sprememttvvR -tavko, kar rt! najbolj pnjetnO; V pnmsiavi z ostalimi udeležena so bila dekleta reč kot. pogumna m pravijo, da bi še skočila. Njihove prve vase boste lahko ujeh v soboto na Radiu Celje. Ali Solkan s sicer, flsto vsakdanjim mostom ob koncih tedna dobiva še strašljive razsežnosti, obpn-ložemh- foto^afijah presodite sami ali pa se do konca oktobra od-ptavitena pnironšče dogajanja m prevente. MAJA GORJUP Foto: GREGOR KATiC Ko misli za nekaj trenutkov obstanejo z leve: Suzana, Mihaela m Maitina so v en glas zatrjevale, da je bilo resnično nepozabno, -—- Št. 74 -19. s Kljub adrenalinu je še vedno najbolje na trdnih tleh. z leve: Vesni Džukič, rejeivistka Maja Ureič, Regina Jerneje. Lncija Pola.der, Petra Mareks in Urška Žnlnii Pete na svetu - z Lopate Judoistke celjskega Sankakuja - klub ima svoje domovanje na robu Celja, na Lopati - 50 s pomočjo Ljubljančanke Raše Srake izpolnile cilj na ekipnem svetovnem prvenstvu v Parizu, saj so osvojile peto mesto. Petra Mareks (do 52 kg), Vesna Džukič (57), Urška Zolnir (63), Regina Jerneje (78) in Lucija Polavder (nad 78) so pred 12,000 gledalci v dvorani Bercy najprej ugnale združeno ekipo Oceanije, ki prav tako ni imela tekmovalke v najlažji kategoriji, s 5:1. V nadaljevanju so Slovenke izgubile proti favoriziranim gostiteljicam in kasnejšim skupnim zmagovalkam s 5:1. Edino točko je priborila Polavderjeva. V repasažu je sledila prava drama z Rusijo. Varovanke trenerja Marjana Fabjana so po zaslugi zmag Nareksove, Srake in presenetljivo tudi Džukičeve ter neodločenega izida Polavderjeve izvlekle remi, ki je zaradi več osvojenih točk (30:27) pomenil zmago! V obračunu za zmagovalni oder po veliki bitki Slovenke niso bile več konkurenčne in so prav vse klonile proti Kitajkam. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Zele opama v Ribnici je bila tekma za svetovni pokal v preskakovanju ovir, konjenika s Celjskeg pa sta bila med deseterico najboljših. Luka Založnik iz. Gotovelj z Ganzer Kerlom je osvojil sedmo mesto na tekmi za svetovi pokal, Primož Rifeij iz Mozirja s Chicom pa je bil enajsti. Slednji se je boli izkazal na tekn za Veliko nagrado Adriatic Slovenice, ko je bil sedmi, Založnik pa deseti. DEAN ŠUSTE Foto: TONE TAVČAR, D Primož Rifeli Zmaga ostala doma Celjski in šentjurski šahisti so gostili 13. tekmovanje Alpe-Jadran v celjskem Domu sv. Jožefa in naslednji dan še v šentjurskem Kulturnem domu. Sodelovale so ekipe iz Zagreba (36,5 točke), italijanske^ Por-derioneja (30), madžarskega Veszprema (28,5) in avstrijskega Wolfsberga (22,5) ter vse zaostale za združeno ekipo Celja in Šentjurja. Pri Celjanih sta največ točk osvojila Franc Pešec (7,5) in na prvi deski Božo ŠtucI (7). K zmagi so pripomogli še Zvon-ko Mesojedec (6), JožeZorko teršentjurčani Darko Plahuta (6), Scbastjan Jazhinšek, Franc Gazvoda in Zvonko Štrajhar. DŠ «A KRATKO v uvodu že z noiriin rekordoR Ljubljana; Kegljavke celj skega Miroteksa so v 1. kro gu 1. A lige s 6:2 premagal» ekipo Slovana. Varovank« LadaGobcasoževuvodnen krogu dosegle nov ekipni r koi-d kegljišča, 3398 podrti! kegljev. Najuspešnejša posa meznica je büa Barbara Fi del (601). (JŽ) Jutri spet Drava! Celjski nogometaši preboleli finiš s Ptujčani Točka iz Črnomlja ni podvig, obenem pa tudi ni neuspeh, Celjani so bili boljše moštvo, kapetan Marko Križnik meni, da so prikazali najboljšo predstavo v tej sezoni, a realizacija ni bila na nivoju. Po prvi četrtini je pogled na lestvico za Sešlaija, Čadikov-skega, Rusiča, Breziča. Gobca, Mujčinoviča, Beršnjaka, Pečni-ka, Križnika, Brulca, Ibejija, Travnerja, Urbanča, li. iladži-ča in ostale zagotovo grozljiv. 01) njem se koža naježi predvsem vodilnim možem kluba. Lahko je linčati... Tudi čc bi Celjani v livi nrc-magaM Dravo, bi ostali proüzad-nji. Deseterica (obvraianii Miii činoviču), ki je opazov.ti.i oiiii-ski preobrat, je bila: Gobec. D. Hadžič, Križnik, Bak< i)anč, Korun, Beršnjak, Pecnik, Bmlc, E. Had/.ič. Potem ko sta bil.i pod prho že zamenjana Seš-lar in Čadikovski. Morda bo odslej Zilnik pri takšnem vodsivii »prašnikaijevsko« zaključil tekmo, po drugi strani pa tudi diži teorija, da enajst celjskih mla-dince\' ne bi smelo prejeti tri gole v pol ure proti devetim članom sto vztrajal pri svoji \iziji. Sc- sedno puč. Oatoo mu je bil po- Drave.Žilnikusejemai-sikajpo- stanek >>na najvišji ravni« med rinjen nož med rebra, ki ga še rajalovmislilimedžvižgiscelj- kosilom, kjer je manjkal le Jani ni ohromil, a kot kaže, so po- ske tribune. A bo še bolj mna- Žilnik, je bil za slednjega dobe- zabljene besede bojevnika Da- nijela Breziča: «Vsi moramo razmišljati s tienerjevo glavo!« Slednja je že nekaj časa na Uia-lu, sekira se brusi, rablji pa se prerivajo proti njej. Nekaj po-g].edov si je diametralno nasprotnih, stvari so močno prepletene, za raziLinno iskanje poti iz kiize pa se je zavzel tudi župan. Morebitni preboj v čeUtfinale pokala ne bo kaj prida spreme-nfl. kajti sledijo prvenstvena gostovanja v Novi Gorici, Domžalah in Kopru, vmes [la bo v Areni Petrol Maribor. Po imenih v moštvu bi Celj e lahko imelo podprvaka, Čadikovski pa meni celo, da ocislcj pa do konca niliče ne bo zbral več točk od Riblikuma.. Kostanjšek zmagal v Velenju Rudar je v 2. ligi izgubil drugič zapored. Že v prvem polčasu je sodnik Janez Babnikizklju-čil velenjskega ka peta na Jerneja Javomika: »Preliitro se je odločil za dva namena kartona. Še posebej si nisem zaslužil pn'e-ga, ker je šlo za nesporazum, saj nisem zahteval piska pred prostim strelom. Kljub moji izključitvi so soigralci nadzorovali igro, žal pa so nam gostje v drugem polčasu iz dveh protinapadov dali dva gola. Mi bi si zaslužili vsaj točko. Na treningu nam gre dobro, na tekmi pa se zapre. Verjetno je kriva mla- dost in {)osiedice iz prve ligi ko smo zabeležili premalo zrna; Gremo naprej in tudi nam se nic ra obrniti na bolje.« Trener R( man Frangeš, naslednik Dr, ga Kostanjška in Boruta JaiG ostaja optimist: »Pokazali sm borbenost, kvaliteto, naša i;_ se počasi dviguje. Slišali smo tu( aplavz s tribun, vendar je treb poleg znanja in borbenosti ime tudi srečo in mi je nismo imel Naša vizija je delo na daljši rol gledati moramo na naslednj tekme inpokazati še boljšo igre Medsebojni odnosi so zelo dc bri, zato sem prepričan, da s bodo rezultati prej ko slej p( kazali nidi na igrišču.« Na »kraju zločina«, kjer j dolga leta uspešno delova je spet slavil Velenjčan On go Kostanjšek, sedaj trene Krškega: »Še vedno meiiin da je Rudar ekipa, ki bi mc rala napredovati v prvo lige Pred leknio se nisem obre menjeval s tem, da po/.nar Rudar, da sem bil tu dolg leta trener, želel sem le, d moji fantje dobro odigrajc Še enkrat so dokazali, da S' dobra klapa, da si pomaga jo in sodelujejo. Spet se j izkazalo, da kolektivna igr ne potrebuje vrhunskih pc kov.« JASMINA ŽOHA' DEAN ŠUSTE' Foto: AI.EKS ŠTERI Zlatorog zadnji v Tuzli Alpos Kemoplast drugi na turnirju v Slovenskih Konjicah, Šoštanjčani na Kitajsko Konjicah za Ikovmemorial ab lieh B-ligaših, domačem Ba-nexu, polzelskih Hopsih in srbski Črno kosi iz Kosjeriča. Šentjurčani so bUi brez kape-tana Maria Novaka, ki se je poškodoval na tekmi proti Zrinjskemu (poraz s 73:86), ^rga- Priprave na novo košarkarsko sezono so v polnem teku, zalo ne čudi veliko število turnirjev, ki se igrajo konec vsakega tedna. Tudi naše ekipe igrajo redno na njih. Lasčani so gostovali v Tuzli, Šentjurčani pa na Ikovem memorialu v Slovenskih Konjicah. Napredek v igri Zlatorog je gostoval na tiir-nirju Slobüde Dite v Tuzli in izgubil obe tekmi, a je bil vseeno opazen napredek v igri moštva trenerja Zorana Martiča. Prvi dan so Laščani igrali proti Vojvodini iz Novega Sada, znancu iz Jadranske lige. Po slabšem začetku, v katerem so Srbi vodUi že za 15 točk, je v nadaljevanju igra Zlatoroga stekla in v finišu bi Laščani lahko prišli do zmage. Imeli so namreč sklepni napad pri zaostanku s 95:96, a sta Sto-jakovič in Ingram zgrešila. Najboljši strelci so bili Vrečko 19, Ingram 18 in Stojako-vič 15 točk, žal pa se je poškodoval kapetan Andrej Maček (12), ki nato v tekmi za tretje mesto ni igral. V tem boju je Zlatorog izgubil proti še enemu članu Jadranske lige, Bosni iz Sarajeva z 68:62. Očitno sta bila napor tekme prejšnji dan in odsotnost Mačka prevelika ovira za Uščane, ki se nikakor niso znašli v napadu in poraz je samo posledica tega. Nu-hanovič je proti Sarajevčanom dosegel 13 točk in Slojakovič Boris Zrinski se je dobre valje vrnil v Rogaško Slatino. 10. Naslednji prei; imeli Laščani kone na [22. in 23. 9.) mednarodnem turr mstva za rokometaše je Celje Pivovarna iMŠko zmagalo v Veliki Nedelji s 37:23. Predsednik upravnega odbora celjskega kluba je postal direktor Nove Ljubljanske banke Celje Boris Završnik. podpredsednik pa Bojan Kune iz Pivovarne Laško. Andrej Šušterič ostaja vršilec dolžnosti direktorja kluba, Slavko Ivezič pa športni direktor. Odslej bo pogovore z igrala opravljala tričlanska zasedba, v kateri so predsednik Tone Ttimšek ter člana upravnega odbora Tomaž Jeršič in Dušan Zorko. Teden, poln uspešnih dogovorov, pa je izjemno neuspešno začinil trener Kasim Ka-menica y televizijski športni oddaji. V daljšem pogovoru ni niti poskusil govoriti sbvensko, vse to pa se je dogajalo pred očmi predsednika kluba. Prevoda - sprotnega - ni bilo, morda tudi namenm. kajti to je najboljši povod, da se mnogi ob tem globoko zamislijo. Gledalci so se zgražali. Nikogar v tej deželi se ne sme siliti govoriti v našem jeziku, spodobi pa se, da javne osebnosä uporabljajo zgol] in izključno sbvenšCi-na. Če so dopuščene izjeme tuj- cem, ki so nedavno dobili posel v naši državi (trener Gorenja Danec lM.rs Walther obiskuje tečaj), pa se ta ne sme zgoditi vsem tistim, ki imajo slovensko državljanstvo. In Kasim Kamenica ga ima! Potu-ha se je po asamosuojitvi začela pri Josipu Šojata, nadaljevala z Zdravkom Zovkom in Seadom Hasanefendičem. Odlični ljudje, a so delali vse tisto, kar jim je bilo dopuščeno. Žikim MUosavljevič. evropski prvak s Celjem, srbski patriot (ne nacionaM!), je inie-mtrv)^vorilpo slovensko. Blizu mu je bil Hrvat Vednm Zrnič, če se ustavimo le pri rokometu Nato se je odlično jezika naučil Sergej Ratenka. potem je Dejan I^rič obljubil, da bo spregovoril takoj, ko bo to zvenelo vsaj malo spodobno. To je potem storil na novirmrski konferenci. Še vedno se »lomita^ Edi Kokšarov in še posebej Sergej Harbok, a jima ^e Od Sulica, Špoljariča, Stojanoviča in še koga tega ne bomn zahtevali. Od Trenerja s slovenskim državljanstvom in od selektorja slovenske leprezenlance pa bomo. Osamljenih Potem je bilo petnajst lel zastonj... DEAN ŠUSTER 'ŠPORTNI KOLEDAR SREDA, 20. 9. ROKOMET 1. SL. 2. krog, Velenje niča (19). PANORAMA 1. SL - moški 1. krog: Velika Nedelja - (11:17); Poje. Ristič. Ivančič 4; Kokšarov. Gorenšek 6. OŠ-lak 5. Brumen, Stojanovid, Kozlina4, Gajie 3, Natek, Špi-ler2, Špoljaričl, Trimo-Gorenje 27:30 (17:15); Kavaš 9. J. Dobelšek 5, Bedekovič, Sovič, L. Dobelšek 3, Vukovič, Sirk, Baškin 2, Rezniček 1. 1.SL-ženske 1. krog: Celje Celjske mesnine-Brežice 35:24 (16:ll);Maj-cen 9, Potočnik 8, Kikanovič 6, Stipanova. Novak, Zorko. Skutnik, Šon, Jankovič 2; Su-taj7, Nadu 5, PTUJ -CeteiaŽa-lec 34:23 (19:12); Derčar 12. Ciora 8; Kobal 6. Toplak, Bo-jovič 5, Grčar, Čurko 2, Cere-njak, .leriček. Korun 1. SRC HATTRICK KLET www.hattrick-ceije.si 1 Paloi Tišin Izidi 6. kroga Štajerske lige: Pesnica- Sampinn (1:2, Si^-stanj-Peca 0:2. Šmartno !:: rovskiUol Möns Claud:;. - Oplornica 2:0. Ztrčc Šc:. Ill] Z:\. Gerečja vas - Rogaška 2:4. Vrstni red: Rogaška 16, Zreče 13. Šmartno. Bisiric.i. tampion 9, Ormož, Peca, üp-lolnica, Jurovski Dol 8. Möns Claudius, Gerečia vas, Šentilj 7, Šoštanj 4, Pesnica 1. Izidi 1. kroga l.SLMN:Bt' on ■ Zircx 4:2 i2:2); llt-rvai 2. 27), ŠnofI (19, 37); Vojsk '4. 9). Dobovec - Gorica 4:5 .■,:49; Bračun (8), Stres 16|, igrišče za MALI NOGOMET I20mx40ml z umetno ^ovo obdano z "ftAHDO" Pokal Slovenije, osmina f nala: Brda-Rudar (15). CMi Publikum - Drava (18). al 3 BADMINTON IGRIŠČA ORGANIZACIJA TURNIRJEV IN DRUGIH MEDIJSKIH PRIREDITEV t j TRIBUNE S 300 SEDEŽI jg GOSTINSKA PONÜOfiA ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA||' UREJENE GARDEROBE IN KOPALNICE ŠPORTNA OPREMA 14 »KRONIKA Delavna sobota in nešteto prevozov cigaret z viličai Cigaret kot solate Gre za mednarodno mrežo tihotapcev? - Zakaj so vsi tiho? Sobota je bila predvsem za celjske policiste delov- 1, saj s rail prepeljati več ton tobačnih izdelkov, ki naj bi jih kriminalci pretihotapili v Slovenijo in jih skrili v enem izmed skladišč na območju Prebolda. Videti je, da gre za obširno preiskavo slovenskih kriminalistov in da so celjski preiskovalci le pomagali ljubljanskim kolegom, pri čemer so vsi glede omenjene kriminalistične preiskave zelo skriviiost- Da so domnevno tihotapski plen nalagali na ogromne tovornjake kar z viličarji, smo se v soboto prepričali tudi sami, na celjski policiji pa so nam istega dne dejali, da e koli preiskave o tem kakršnt ne moi ! kot potrditi I ke citno pa je mu videti krimi-:bene pse, carini-7. zaseženega to-mstvu poUcije iz Prebolda do Celja, kier so tovor pridno shranili. Skladišče, od koder so v soboto odvažali zasežene tobač- ne izdelke, se nahaja na območju nekdanje Tekstilne tovarne Prebold, a kdo je lastnik skladišča, ni natančno znano, naj pa bi bilo to neko podjetje iz Savinjske doline, ki naj bi skladišče dalo v najem osebam iz Ljubljane. Vendar gre za neuradne podatke. Kot smo v soboto uspeli še neuradno izvedeti, naj bi šlo za cigarete, ki naj bi jih neznanci uspeli pretihotapiti domnevno z območja republik nekdanje Jugoslavije, kam je bil tovor namenjen, ni jasno. Možno je, da je ravno obratno in da so bile cigarete namenjene na južni trg. Saj je znano, da so letos predvsem v luki Koper večkrat na različnih ladjah našli več pretihotapljenih cigaret, skoraj vse pošiljke pa so k nam prišlo s Kitajske, namenjene pa so bile na območje nekdanje Jugoslavije. Največ je bilo cigaret blagovnih znamk Marlborough ter Benson & Hedges in Merit- So pa cigarete menda bile v Preboldu spretno zapakirane in skrite v skladišču, a očitno vseeno ne dovolj, da jih policisti ne bi našli. V interesu preiskave ... Okoliščine najdbe tobač nih izdelkov niso znane, sa' nam tudi včeraj, ko smo poklicali še na Generalno poli cijsko upravo, o kriminalistični preiskavi niso mogl povedati ničesai ah preiskava še t katerega od dorr rilcev že prijeli ah i kdo od teh močja. lahko lavedi išega obli zadevi ). da poteka intenzivna preiskava, v okviru katere je bila zasežena večja kohčina trošarinskega blaga. Več informacij zaradi interesa nadaljnje preiskave v tem trenutku ni mogoče posredovati, javnost bo o tem obveščena predvidoma v prihodnjih dneh,« so zapisali v izjavi za javnost na Generalni pohcijski upravi. Odgovoriti niso mogh niti na vprašanja, kot so, od kod točno tovor izvira in ali gre morebiti preiskava v smer ugotavljanja odgovornosti pri mejnih organih, saj je vprašanje, kako je lahko uspelo v Slovenijo prepeljati toliko tihotapskega plena, ne da bi to uradni organi opazili. Škode naj bi bilo ogromno, govori se tudi o več mUijonih. evrov, skoraj zagotovo pa gre za kakšno mednarodno na- Pobrskali smo tudi po spletnih straneh slovenske carine, kjer so objavili tudi obširno poročilo o svojem lanskem delu. V njem ugotavljajo, da "... je na področju preprečevanja tihotapljenja cigaret opazen porast količine zaseženih cigaret za več kot 134 odstotkov in porast števila zasegov za približno 75 odstotkov, V 180 primerih je bilo tako zaseženih več kot 59 milijonov kosov tihotapljenih cigaret v skupni vrednosti 1,5 milijarde tolarjev. Zasežene cigarete so bile v veliki večini namenjene trgom v Veliki Britaniji, Belgiji, Nemčiji in Avstriji, kar je bilo razvidno iz opozorilnih napisov na škatEcah cigaret in z blagovne znamke, značilne za posamezno drža- Na j pogosteje zasežena znamka cigaret je Marlboro (60,1 %), sledijo Super-kings (18,9 %), Lambert & Butler (9,6 %) in Memphis (4,4 %). Sicer pa stevüo zasegov pretihotapljenih cigaret iz leta v leto strmo raste. Leta 2003 je bilo le-teh 17, leto kasneje že 136, lani pa kar 180. Kot je n razbra a gov Prevoz v spremstvu policije je dal sumiti, da se dogaja nekaj sumljivega .„ ) zasegih, ki so jih dli na meji, to pomeni, da so tihotapce dobili na kraju. Glede na sobotno dogajanje, pa je mogoče domnevati, da tihotapci še vedno najdejo trik. kako prehsičiti policiste in carinike na mejnih prehodih. SIMONA ŠOLlNlC Sojenje sedmerici znova prestavljeno Na Okrožnem sodišču v Celju so mmuli petek sojenje sedmerici, ki je obdolže-na neupravičenega prometa z mamih, preklicali. Eden od obdolženih, Marko Jajča-nin, je namreč po zahtevi na avgustovski obravnavi dobil novega zagovornika. Poleg Marka Jajčanina so maja lani prijeli še Jasmina Brkiča. Zlatka Merdanoviča in Dejana Slemenika. S prostosti pa se branijo Sebastian Smodiš, Aljoša Slemenik in Boris Burič. Kriminalno zdnižbo je policija s prikritimi ukrepi preiskovala več mesecev, med tem časom pa je sedmerica oskrbovala od 50 do 80 celjskih narkomanov. Ve činoma so prodajali heroin in kokain, pri čemer so ga nekateri kupovali za prodajo, nekateri pa so ga tudi hranili in prenašali. Na zadnji, avgustovski obravnavi jeobdolženi Marko Jajčanin dejal, da z odvetnikom Matjažem Verze^as-sijem, ki so mti ga dodelili po uradni dolžnosti, nimata skupnih interesov Prosil je, da bi dobil novega odvetnika. O tem mora odločiti predsednik sodišča. ki pa ga takrat na sodišču ni bilo. Avgustovsko obravnavo je tako predsednik senata. sodnik Marko Brišnik, prestavil. Jajčanin je vendarle dobil novega odvetnika, ki pa se za petkovo obravnavo še nimo-gel pripraviti. Sojenje je tako prestavljeno za nedoločen čas. ŠO .113 22.letnik umrl V nedeljo nekaj minut pred 19. uro je na regionalni Slovenske Konjice- Tepanje spet ugasnilo mlado 22-lctni kem v lik osebnega avtomobila je :išču izven naselja Dobrnež v nku izgubil oblast nad vozilo li vozni pas, po kat jkrem in spolz-desnem nepregled- :i Tepanj i )e . . . - , pripe- ik osebnega avtomobila. Medvozih je prišlo do silovitega trčenja, pri čemer je 22-letnega voznika vrglo iz vozila in je na kraju nesreče poškodbam podlegel. Drugi voznik se je v nesreči hudo poškodoval. Pri reševanju poškodovanih so sodelovali tudi gasilci iz Zreč. Nesreče mladih Nesreča se je zgodila tudi v petek ob 11.30 na regionalni cesti Šentrapert-Letuš. ko je 27-lelm voznik motornega kolesa izven naselja Trnava dohitel osebni avtomobil, ki je stal in čakal na prosto pot za zavijanje v levo. Voznik motornega kolesa je rui spolzki cesti z zaviranjem sicer želel preprečiti trčenje, vendar mu ni uspelo. Med zaviranjem je padel, drsel po vozišču in trčil v zadnji del stoječega avtomobüa. Pri trčenju se je motorist hudo telesno poškodoval. Naslednji dan malo pred 10. uro je do nesreče prišlo še na re^onalni cesti Škale-Velenje. 22-letni voznik osebnega avta je pri vožnji po klancu navzgor v desni ovinek izgubil oblast nad vozilom. Vozilo je zaneslo na levo, kjer je vanj trčil 42-letni voznik, ki je pripeljal iz smeri Velenja. Voznik in 12-letna potnica sta bila lažje poškodovana. Voznik, ki ga je na vozišču zaneslo v levo. se je v nesreči prav tako lažje poškodoval, njegova 17-letna sopotnica-pa huje. Strgal mu je verižico v petek popoldne sta dva mlajša fanta v mestnem parku 18-letnemu fantu z vratu strgala verižico. Napadalec, ki je verižico shranil v žep, se je najprej oddaljil od napadenega fanta, nato se je vrnil in ga z nogo udaril v obraz in ga lažje poškodoval. Za enim napadalcem policisti še poizvedujejo. Drugega, 16-letnega Celjana pa so po opravljenem razgovoru predali ljubljanskim policistom, saj ga za nečedna dejanja sumijo tudi na njihovem območju. Mladoporočenca ostala brez daril v soboto zvečer je bilo vloinljeno v stanovanjsko hišo v Vešeniku. Storilec je v eni od sob v mansardi, kjer je bilo kar nekaj poročnih daril, odtujil več kuvert. Za koliko je saj jo kol prejemnica daril oškodovana, se še je pri odpiranju daril prehitel nepovabljeni gost, ki ii mla- mesto, da bi darilo prinesel, lep kup le-teh odm doporočencema zagrenil poročni dan. Ukradel stensko uro Na laškem koncu je bilo v petek zvečer na Lahomšku vlomljeno v stanovanjsko hišo. Pogrešajo starejšo stensko uro. Škoda, povzročena z vlomom, znaša okoli 300 tisočakov. V soboto zjutraj je bilo vlomljeno v ograjen prostor podjetja na Železarski cesti v Štorah. Storilci so odtujili električne tokovnike. Materialna škoda je ocenjena na približno 1,5 milijona tolarjev. MATEJA JAZBEC Popravek V pretekli številki se nam je v članku Ste vi izgubili nožnico n spodnje hlače nehote zapisalo, da so » ... dražbe najdenih ukradenih stvari v slovenski policiji sorazmerne ...« Seveda gre za dražbe najdenih in ne ukrade je iz vsebine članka bilo tudi razvidno. Nenamerno r obžalujemo, hkrati pa dodajamo, da bomo naše brali pravočasno obvestili, kdaj bodo na celjski policijski razpisali novo dražbo najdenih predmetov. -i, kar ipako lOflüMIIC ^OTROŠKI ČASOPIS 15 K psihiatru bi moral! Zasvojen je z željo, da bi bil podoben svojemu gospodarju ... Zasvojenost I.DEL Narava je v svo|em bistvu enostavna, čeprav se nam kaže v bogati raznolikosti. Toda te »enostavnosti« so pogosto prikrite in njihovo odkritje praviloma predstavlja izjemni znanstveni dosežek. Raziskovalci govorijo o t.i. »univerzalnih pojavih«. Najbolj izrazita so univerzalna obnašanja v fiziki. Obstaja vrsta povsem različnih fizikalnih pojavov, ki pa jih lahko obravnavamo z isto (ali vsaj podobno) matematiko. Malce drugače povedano, različne pojave opisuje ista (podobna) enačba. Tako npr. fiziki v Mariboru sodelujemo v mednarodnem projektu »Cosmology in the laboratory«, kjer preučujemo obnašanje v tekočih kristalih. Preko spoznanj, ki jih dobimo v teh sorazmerno preprosto eksperimentalno pristopnih snoveh, lahko sklepamo o poteku dogodkov v zgodnjem vesolju. Te sorodnosti so posledica dejstva, kost I 1 pestr, nih poja> Ija poseben razmah t.i. »znanost obnašanja«, ki skuša razlagati obnašanje ljudi in živali. Uporabno na-povedno moč teh raziskav so omogočili predvsem izjemni razvoj računalništva in natančnosti različnih merilnih tehnik. Razvijajo se številni modeli za obnašanje skupine ljudi in posameznikov, ki razlagajo npr. uspešnost partnerskih zvez, kakšna mora biti skupina, da se bo relativno redno dobivala na večerjah številna leta, reagiranje ljudi v pa-nlki, .ojne In revolucije itd.. Posebno pozornost pa raziskovalci zadnje čase posvečajo problemu zasvojenosti. Nedavno so odkri-h vrsto univerzalnih mehanizmov, ki sprožijo različne zasvojenosti. Razumevanje teh mehanizmov omogoča preprečevanje in zdravljenje zasvojenosti izhajajoč iz podobnih izhodišč. Zasvojenost če smo zasvojeni z določeno stvarjo, smo z določe- stjon ialn< astal Velikem poku, kjer je bilo vse krasno s stahšča komunistov: vse je bilo enako. Ni bilo razlik med delci ali silami. V tem času je bil realiziran Marxov in Leninov sen, toda žal brez živili bitij. Nato se je vesolje začelo širiti, se ohlajati in postopoma je nastajala raznolikost, ki jo vidimo danda- Znanost obnašanja Raziskovalci intenzivno iščejo univerzalnosti zato, ker te poenostavijo razumevanje in opis narave. Zadnja leta med drugim doživ- STAJERSKI VAL dilo družbe uspeh v službi, množica ljudi preživi praktično ves svoj »budni« čas za igralnimi avtomati. Vzroki zasvojenosti Domnevajo, da je izjemno povečanje različnih oblik zasvojenosti v modernem času predvsem posledica pre-družbe. R t.i. ekspoi sti. Po tem mer njem I kovre. ziska\ šnemi da na genet: slediti, razvoji bL^jTi med n oletju no des )j poteka po ni zakonito-.ilujenapri-iskav v prejš-grobem ena-tim letom ra-itoletju! Tak-1 tempu razvoja seve-5 počasno razvijajoči iki material ne more , Primerjava hitrosti ;ega genetskega 1 sodobne druž-podobna tekmi i vrtnimi rdeči-n rdečim ferra- 1 for skei lule 1. V J J je m ireč i.kisi obsedeni, Posvečamo ji skoraj ves svoj čas zato, ker nas v to priganja naš »program« v možganih. Posledično »iztirimo« iz normalne oblike življenja. Zasvojenost praviloma vodi do asocialnega vedenja, do izoliranosti, ki se pogosto konča v osebni katastrofi. Če zasvojencu to dejavnost preprečimo, pade v neke vrste abstinenč-no krizo. Obstaja vrsta različnih zasvojenosti; z dro-go, s hrano, z izgledom, s pretirano telovadbo, z bu-limijo, internetom, igrami na srečo, delom (to diagnozo mi je dala žena, preden je zaloputnila z vrati) ... Npr. v izrazito tekmovalno naravnani Japonski, kjer je vo- zapisan progra vijal več tisoč let. V pretežnem času evolucijskega razvijanja in oblikovanja tega programa je bila okolica človeka izredno enostavna glede na današnje razmere. Ogromno spremembo v sodobnem času je npr. uvedel internet, ki nam omogoča takojšnjo interaktivno povezavo s poljubnim delom sveta. Razdalje med različnimi kraji v svetu izgubljajo na pomenu. Posledično je naša podzavestna reakcija na vrsto dogodkov v današnjem vrvečem okohu, kjer se nenehno srečujemo z novimi in novimi dogodki, zastarela. Tako »poslušanje našega notranjega giasu« na določen izziv sodobnega časa lahko vodi do napačne reakcije. Za pravilne reakcije na nove okoliščine, ki so bistveno različne od »pra-okolice«, bi bilo dobro poslušati nasvete strokovnjakov. To seveda ne pomeni, da je dober ameriški sistem, kjer ima vsak dva ali tn psihiatre, ki spet hodijo k svojim ps »Dokazno gradivu« za skupna izhodišča različnih zasvojenosti bo predstavljeno v 2. delu članka. Začelo se je bralno leto Polovicč koli. Upamo, da vam je v šoli (zaenkrat) všeč, tisti, ki pa še ne obiskujete hrama učenosti, pa se imate tako ali tako dobro. Danes smo vam pripravili malo sprostitve, glede na to, da ste v šolah verjetno že začeli s trdim delom. Zabava pa so seveda tudi knjige. Prav v tem času, natančneje s 17. septembrom, se vsako leto začenja bralno leto. Odpre se sezona bralne značke! Mi pa smo tudi že začeli z akcijo Moja najljubša knjiga, v sodelovanju s Knjižnico pri Mišku Knjižku. V naš nabiralnik se je nabralo kar nekaj glasovnic, Pika Nogavička pa je še vedno na prvem mestu. Glasove so dobile tudi knjige Poletje v školjki. Moji prijatelji in Zgodbe iz Narnije - lev, čarovnica in omara ter zbirki Vražja nogometna druščina in Pet prijateljev. Ne-je glasovalo tudi za •yja Potterja, vendar, kot smo že pojasnili, Harry ne more več sodelovati v glasovanju, ker je že petkrat zaporedoma zmagal kot najljubša knjiga. Tokrat pa smo za nagrado izžrebali Roka Tanška iz Petrove. Tako kot na skodelico še vedno čaka Ana Majcen, pa prosimo tudi Roka, da počaka samo toliko, da bodo lične skodeli- ce izdelane. Še vroče vama je treba poslati bomo dostavili. Nekdo pa bomo nagradili bo lahko dobil tudi lepo na- ki bo našel vse grado prihodnji teden. Legla- obema slikama sovnico za najljubšo knjigo prihodnjič! KUPON MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA je: . Tokrat pa udi tistega, azlike med Srečno do kaj v Ime in priimek: Naslov: Dovoliuien, da >o moji podatki ia»:o objovligni. iiiiwiw.ntintediiik.toni 16 £^kULTURA Hfl inr Brodaneva ulica v Celju je vzporedna s Kersnikovo ulico. Od Brodarja do Jeretina Prejšnji teden smo vas v tej rubriki vprašali, po iiom se imenuje Brodarjeva ulica na celjskem Dolgem polju. Poimenovali so jo po leta 1893 rojenem naravoslovcu in arheologu Srečku Brodar-ju, ki je zaslovel z odkritjem Potočke zijalke. Življenjska pot Srečka Brodarja se je začela v drnžini že-lezničarskega ključavničarja v Ljubljani, kjer je bil rejenec. Sprva ni kazalo, da bo znanstvenik, saj je želel postati strojevodja. Po končani osnovni šoli in gimnaziji v Ljubljani pa je odšel študirat naravoslovje na Dunaj. Bil je dober Študent, a tik pred koncem študija se je začela L svetovna vojna. Poslali so ga na soško fronto, kjer je bil v bitid pri Rožni dolini hudo ranjen. Po okrevanju je končal študij. Sprva na Dunaj u, po razpadu Avstroo-grske pa je zaključni profesorski Izpit (1920) opravil v Zagrebu. Brodarjevo prvo delovno mesto je bilo na Poljanski gimnaziji v Ljubljani, nato pa je bil profesor naravoslovja na celjski gimnaziji, kjer je ostal do leta 1939, Po uspešnem zagovora doktorata iz geologije in paleontologije se je preselil v Ljubljano in leta 1946 postal izredni, leta 1951 pa redni profesor ljubljanske univerze. Postal je častni doktor (1969), leta 1978 pa še zaslužni profesor. Bil je član SAZU, od leta 1975 tudi član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Deloval je v števU-nih strokovnih in znanstvenih društvih, bil urednik Arheo- r^okom :S€ imenuje loškep vestnika in Acu car-soiogica. Dvakrat je prejel Prešernovo nagrado (1949 in 1960), leta 1974 pa še Kidričevo nagrado in nagrado Av-noja. Njegovo najznamenitejše odkritje je bila Potočka zijal-ka na Olševl. Po naključnem obisku gore 1. avgusta 1928 je v Potočki zijalki iskal vodo. Zagledal je v skalo izdolbeno skledo, vkatero je kapljala voda. Sprva mu to ni vzbujalo zanimanja, že na poti v dolino pa ga je začelo vznemirjati, ali je delo narave ali človeških rok. Ko je še istega dne srečal dr. Zdolška iz Brežic in dr. Mejaka iz Gornjega Grada, ki sta mu pripovedovala, da sta pri nekem Korošcu videla kosti jamskega medveda, ki da jih izkopava iz neke jame, mu je postalo jasno, da so verjetno iz Potočke zijalke. Po vrnitvi v Celje je od celjskega župana dobil 500 dinarjev, kar je bil prvi denar za raziskovanje. Brodar je postal i^ent, ki je, tako kot detektiv Agathe Christie Hercui Poirot, znal razvozlati najbolj zapletene uganke - to pot znanstvenega kriminala. Razkril je. da človek z druge strani meje izkopava in ropa ostanke človeške preteklosti v Potočki zijalki. Iz detektiva prazgodovine pa KUPON gamtednik www. ce .sik.si/domprojekli. Iitm Ime in priimek .. Naslov .................... Kraj in poštna številka........... Ulica/stavba se imenuje po ki je bil................................... Moj predlog.............................. se je hitro prelevil v raziskovalca. V nekaj tednili je nabral dovolj denaija, da je laliko z dvema študentoma in nekaj domačini začel odkrivati skrivnosti Potočke zijalke. Odkritje več kot 130 koščenih konic na nadmorski višini 1.800 m je bilo nadvse pomembno in je močno odmevalo v znanstvenem svetu tiste dobe. Odločilno je vplivalo na tolmačenje zadnje würmske ledene dobe in mlajšega paleolitika. Arheologi so imeli najdbe iz Potočke zijalke za tako posebne, da 50 postavili celo novo kultumo skupino in jo poimenovali olševicn. Do 2. svetovne vojne je Brodar raziskoval ostanke paleolitika tudi drugod po Sloveniji: Momovo zijalko, Špehov-ko. Njivice pri Radečah, Jamo pod Herkovimi pečmi pri Radljah ob Dravi in Kostanjevico. Dokazal je, da je bila današnja Slovenija pomembno paleolitsko območje na obrobju Alp in pomemben most med paleolitskimi kulturami Panonske nižine in sevemoitali-janskih pokrajin, Po2. svetovni vojni je Brodar kot univerzitetni profesor za prazgodovino človeka nadaljeval z raziskovanji predvsem na Krasu, pomemben pa je tudi njegov delež pri odkrivanju in raziskovanju paleolitsl^ kultur v BiH. Danes sprašujemo, po kom se imenuje Jeretinova ulica na celjski Hudinji. Vabimo vas, da na vprašanje odgovorite na priloženem kuponu. Pravilne odgovore smo tokrat prejeti le od bralcev, ki so že prejeti nagrade, zato prenašamo hišno nagrado in enega iz serije starih zemljevidov Celja, ki jih je ponatisnila Osrednja knjižnica Ce-Ije, v naslednji teden._ Foto: ALEKS STERN Odgovore pošljite do ponedeljka, 25. septembra, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje. Kratko zgodbo o Srečku Brodarju je za objavo pripravil mag. Branko Gorope\^k. Obnovljena dediščina Spomeniškovarstveni posegi v občinah na Celjskem na razstavi Celjska enota zavoda za varstvo kulturne dediščine je v avU Osrednje knjižnice Celje razstavila izjemno zanimiv pregled spomeniš-kovarstvenih posegov, ki so jih opravili na območju 35 občin celjskega območja. Na 16 panojih v sliki in besedi predstavljajo svoje posege, ki so jih za zavarovanje in obnovo kulturne dediščine opravili na razUčnih spomenikih preteklostL Na ogled je dokumentacija odkrivanja antičnih in arheoloških pomnikov, obnovitvenih del za ohranitev ekološke dediščine, prizadevanj za obnovo tlvorcev m gradov ter zlasti sakralmh spomemkov. V Celju predstavljeno gradivo so prvic razstavili juni-la v Spomeniškovarstvenem centru v Ljubljani in prav »celjska« razstava je bila prva v nizu razstav, ki bodo prikazale delovanje slovenskih spomeniško varstvenih organizacij. To, kar razstava najbolj plastično prikaže, je dejstvo, da sta obnova in predstavitev njenih rezultatov javnosti končni cOj varstva. Na razstavi je mogoče videti arheološka odkritja v rimski C^ lei, naselbine na Silovcu in odkritja na ^adu Planina. Predstavljena je obnova kmetije na Slrtenici, viničarije, kašče na Hudinji, domačije na Ljubnem, gospodarskega poslopja v Zagaju, apnenice v Podsredi, dvorca v Laškem, hidroterapije v Rogaški Slatini, dvorca Strmol ter devetih sakralnih objektov in kal-varij v Šmarju pri Jelšah in Celju. »Razstava je dober prikaz tega, katere zvrsti dediščine se v zadnjih letih najbolj intenzivno obnavljajo,« je ob odprtju razstave poudarila vodja celjske enote Anka Aškerc. V zadnjem času je največ obnov sakralnih spomenikov in gradov, tudi zato, ker potreben denar vlagajo država, lokalne skupnosti in Cerkev. »Zelo redko pa se obnavljajo objekti, ki so v zasebni lasti, zlasti etnološka dediščina, medtem ko posegov na meščanski arhitektttri aU v parkih v zadnjem času skoraj ni.« Razstava v Osrednji knjižnici Celje si zasluži ogled, pa tudi temeljit razmislek o te-, mu, kaj počnemo z lastno zgodovinsko, kulturno in etnološko dediščino. BRST ije na ogled v avli Osrednje knjižnice Celje. Od Celja do Žalca v Celju in Žalcu je bil minuli konec tedna II. mednarodni festival folklornih skupin, ki so ga poimenovali od Celja do Žal-CÜ. Na njem so nastopile skiipine s Slovaške, iz Srbije, s Hrvaške, z Nizozemske ter Celjska folklorna skupina in folklorna skupina KUD Grifon iz Šempetra, ki sta bili organizatorici festivala. V goste so, kot je povedal predsednik folklorne skupine Grifon Zdenko Štrucl, povabiti tiste skupine, s katerimi sta se domači skupini že srečali in pri katerih so že gostovali. Folklorne skupine so na dveh nastopih v Celju in enem v Žalcu prikazale plese, običaje in pesmi, ki .so značilne za njihove dežele. Na žalskem nastopu je nastopila tudi mlada folklorna skupina OŠ Šempeter, ki jo vodi Andreja Plut. Tretji dan festivala je bil namenjen druženju. V dvorani Zadružnega doma v Šempetru Se je v nedeljo popoldne obiskovalcem predstavila tudi domača folklorna skupina s citrarskim orkestrom. TT Clisk. rac iifiii«'! 17 Preden gre Špela v Salzburg v Plesnem forumu Celje so novo umetniško sezono začeli z avtorskim projektom Preden grem plesalke Špele Vodeb. Projekt je Špela ustvarjata v sodelovanju s svojo sestro Hano in predstavlja dosedanji povzetek njenega ustvarjanja na področju plesa. »Spet gledam čez svoje objektive. Potujem od Branden-burških vrat do neke velike sive zgradbe. Po filmski sliki in Googlu. Skozi teleskop. In knjige. Turisti pomislijo na dom, ko prispejo v puščavo na čaj, popotniki se mogoče nikoli ne vrnejo. Poslovneži nosijo majhne in plesalci večje kovčke, Ko se oboji vračajo, jim postaja jasno, da se stvari s časom ne spreminjajo. Življenje si krojimo znotraj nas samih. Potovanj ni,<» je o svojem projektu, s katerim zapira eno poglavje svojega ustvarjalnega obdobja in odpira novo, ki jo bo skozi nadaljnje plesno izobraževanje in izpopolnjevanje gotovo pripeljalo v sam vrh evropskega sodobnega plesa, povedala Špela Vodeb. V letošnjem letu je že uspešno opravila avdicijo na Salzburg Experimental Academy of Dance [SEAD], kamor se konec septembra odpravlja na triletni študij plesa. Odlomek iz predstave Preden grem Špela Vodeb je plesu zapisana že od otroških let. Najprej kotplesalka športnih plesov, kjer je že kot otrok dosegala lepe uspehe in uvrstitve, kot srednješolka pa se je preusmerila v sodobni ples in mu ostala zvesta do danes. Pod pedagoškim in koreografskim vodstvom Goge Stefanovič-Er-javec se je v Plesnem forumu Celje pet let redno izobraževala in hitro napredovala v eno najbolj nadarjenih in prizadevnih mladih plesalk. V kratkem, a intenzivnem obdobju svojega delovanja v Plesnem forumu Celje je plesala raz- lične plesne vloge v številnih projektih kot so Sadna opera, Get back. Danes, Večerja z demoni... Redno se je udeleževala tudi državnih tekmovanj v avtorskih plesih Opus 1 in se vedno uvrstila v sam vrh. S številnimi samostojnimi plesi je vsako leto sodelovala tudi na različnih prireditvah. Izkupiček predstave Preden grem je namenjen delnemu pokritju stroškov Špelinega študija na akademiji SEAD v Salzburgu. BOJANA AVGUŠTINČIC Foto: JANA ŠTRAKL Kdo bo naj igralski par? Ob številnih odmevnih akcijah, ki jih pripravljamo na Novem tedniku in Radiu Celje, smo uspešno pripeljali do konca tudi akcijo Za zaveso, ki smo jo pripravili skupaj s Slovenskim ljudskim gledališčem Celje. V njej smo od lanskega oktobra do letošnjega marca vsak torek predstavili enega od igralcev oziroma igralk celjskega gledališkega ansambla. Pred nami je še razglasitev zmagovahie-ga igralskega para. Kdo je postal naj igralec oziroma naj igralka po mnenju bralcev, poslušalce in obiskovalcev SLG Celje, bo jasno nocoj po slavnostni premieri muzikala Kabaret, ko bo svojega zmagovalca/ko med člani SLG Celje raz-glasUa tudi strokovna komisija v sestavi Tomaž Simon, Nada Božič in Spela Oset. Štiriindvajset tednov ste torej bralci Novega tednika in poslušalci Radia Celje lahko spremljali zanimive in nenavadne anekdote celjskih igralk in igralcev, ob njihovih igralskih spoznavali še druge talente, navade, razvade, vzpone, padce, skratka vse, česar na odru (pred zaveso) o njih ne morete izvedeti. Predstavili smo vam Renata Jenčka, Mira Podjeda, Anico Kumer, Bojana Ume-ka, Tjašo Železnik, Lučko Počkaj, Kristijana Gučka, Barbaro Vidovič, Tareka Rashi-da, Manco Ogorevc, Maria Šeliha, Minco Lorenci, Zvoneta Agreža, Igorja Žužka, Jagodo, Vladimirja Vlaškaliča, Barbaro Med-vešček, Tanjo Potočnik, Igorja Sancina, Damjana Trbovca, Davida Ceha, Staneta Potiska, Rastka Krošla in Aljošo Koltaka. Vsak od njih je prejel lepo število glasov. V pričakovanju nepričakovane spremembe v Likovnem salonu Celje v četrtek ob 20. uri odpirajo večmedijsko razstavo umetnice Polonce Lovšin. Projekt Nepričakovana sprememba bo na ogled do 26. oktobra. Razstava Polonce Lovšin nadaljuje umetničino zanimanje za uporabne predmete, s katerimi si pomagamo v vsakdanjem življenju. Posebnost njenega pristopa je ^vo absurdni humor. Umetnice tako ne zanimajo samo predmeti, temveč predvsem, kako jih uporabljamo. Govori o tem, kako živimo in mislimo, kar razkriva družbene vzorce in naše delova- nje znotraj nje. Polonco Lovšin zanima odstopanje od avtomatiziranega vsakdana in individualne rešitve, ki jih posamezniki najdejo, da si uresničijo svoja življenjska prepričanja. Predmetom, ki jih izbere, zamenja, spremeni ali doda nov material ali sestavni del, tako da lahko opravljajo svojo funkcijo dru- gače, ali opravljajo neko novo funkcijo. S tem se osre-dotoča na vprašanje racionalizacije časa, prostorov in materialov. Izbrani uporabni predmeti so simptomi za njena video dela. V njih se običajno križata urbana metropola in kmečko podeželje. BA wvifw.novitediiik.com SPAR DNEVI s RAR kakovost Spar kakovost = odlična kakovost po nižji ceni! ocena priznane slovenske nStitucije za preverjale zivil. ODLIČNA KAKOVOST Maslo L vrste, 250 g __,__ j> rt ac ® prodaje zalog. € 0,96 Torek 19. september S RAR I NTER s RAR 3.690,; Velenje in Murska Sobota. Zrasel bo nov hlev Pridnost ne pozna meja pri »tamladih« Mariinškovih v Harju pri Laškem, kjer so postavili in blagoslovili temeljni kamen za novo gospodarsko poslopje. Blagoslovil ga je dekan Jože Horvat. Živeti ob potoku ni vedno prednost ali doživetje. Kadar narava pokaže zobe in potok narašča, Martinškovi trepetajo. Večkratne poplave potoka Lahomnica so pustile usodne posledice na hlevu, zalo je gradbeni poseg neizbežen. Odločitev, da postavijo nov hlev, je pogumno dejanje, saj se zavedajo, koliko truda in odrekanja ter denarja bo potrebno, da bodo sebi in mlajšemu rodu zagotovili lepšo prihodnost. BARBARA ALEŠ Posnetek, ki priča o množičnem pohodu. Po Ponikvi Planinska sekcija Ponikva pri Žalcu je pripravila že 14. pohod po obrobju krajevne skupnosti. Pohoda, ki je letos potekal po severni strani KS Ponikva, se je letos udeležilo približno 300 pohodnikov iz Savinjske regije, sodelovalo pa je tudi 20 članov PD Kočevje iz Kostela pri Fari. Zadnjo nedeljo v avgustu se je naredil krasen jesenski dan in pohodniki so lahko uživali v lepem vremenu, lepotah razgibane pokrajine in gostoljubnosti domačinov. Nedeljski rekreacijski sprehod je med zanimivostmi Ponikve trajal kar štiri ure. Ustavili smo se ob razvalinah Škrlinovega gradu (nekoč grad Helfenberg). Pot smo nadaljevali mimo ribnika Steska, skozi vasi Stebovnik in Podkraj na Goro in nato na cilj na Ponikvo. Posebej veselo je bilo na najvišji točki Ponikve - na Gori (543 metrov), ki so jo domačini poimenovali kar Špica. Tu je bilo obilno poskrbljeno za jedačo in pijačo. Pot smo zaključih na Ponikvi ob enolončnici in prijetnem druženju. DANI JELEN www.racliocelje.com Diaten center je računalniško-diagnostični center za ugotavljanje funkcionalnega stanja organizma, ki temelji na najnovejših dognanjih kvantne fizike, psUiogenetike in medicine. Na ta način zelo natančno odkrivamo morebitne bolezni oziroma sj)remembe v organizmu. Ce imamo ZDRAVJE, potem imamo^VSE. Čc ga zapravi- Telefon: mo, postane vse skupaj NIČ. Mi smo med obema skraj- GSM: no.stma. Z uveljavljeno metodo lahko na neboleč način z veliko stopnjo verjetnosti ugotovimo, kako blizu ste eni in drugi točki. Dobili boste prav tako marsikateri odgovor v zvezi s svojim počutjem. Prav tako nasvet, kaj početi, da boste ostali ali se vrnili čimbližje k največjemu bogastvu - ZDRAVJU. Naše ugotovitve utegnejo prav tako pomagati vašemu izbranemu zdravniku, ki ga ne moremo niti ne nameravamo nadomestiti. Tako bo lahko z manj preiskav prišel do diagnoze. To pa pomeni manj čakanja in prej dosežen cilj. Kompleksen pristop, zgodnja diagnoza, učinkovito zdravljenje in sodelovanje preiskovane osebe v smislu pripravljenosti storiti kaj zase, so zagotovilo za daljše in plo-dnejše življenje, pa tudi kvalitetnejše tretje življenjsko obdobje. Program omogoča na osno\'i dobljenih rezultatov tudi izbiro priporočenih bioaktivnih dodatkov - rasdinskih iCTlečkov, ki so naravnega - , izvora in so narejeni po starodavni kitajski recepturi. Omogo- ^ / - . čajo vzpostavitev ravnovesja v obolelem organizmu, dvigajo ^ ' ' obrambne sposobnosti in tako pomagajo telesu do samoo dravitve. Kitajska korporacija Tianshi je na osnovi najnovejših uspehov biotehnologije in znanja tradicionalne kitajske medicine naredila bioaktivne dodatke, ki imajo certifikat ISO 9002. d.0.0. Mariborska 91,3000 Celje +386 (0)3 541 26 68, fax -386 (0)3 541 26 63 86 (0)41 760 088; diaten@siol.net; www.diaten.si okroži po telesu. Z njeno močjo se v telc.su aktivirajo ii vzdržujejo življenjski procesi. Sistemska terapija daje ugodne rezultate, še boljše pa sistemska preventiva. Vendar ne smemo prevzemati Kitajska medicina temelji na taoizmu To pomeni, da je človeku vse, kar potrebuje, dala narava. In vse, kar potrebuje, jc zdravo in polno življenje. Zato je osnovna prednost bioaktivnih dodatkov ta, da so univerzalni, imajo visoko stopnjo absorbcije in so relativno poceni. Kitajci verjamejo, da energija po telesu neprestano kroži. Ta življenjska vzpodbujajoča moč se imenuje preprosto Čl, indijski filozofi jo imenujejo PRANA, Egipčani KA, drugi BIOENERGIJA itd. Filozofi pa pravijo, da vse živo seva, oddaja energijo in se pretaka po telesu. Vse v vesolju je nastalo zaradi sprememb v gibanju energije, ki je osnovna materija na svetu. Čl v štiriindvajsetih urah za- vloge zdravnika! Cloveškt) telo je integralni oi^an, v katerem lahko porušeno ravnotežje med jin in jangom povzroči slabšanje funkcij notranjih organov. Danes je problem ohranjanja zdravja tudi v slabi prehrani. Prav zato bi morali upoštevati proces čiščenja, reguliranja, dodajanja bioaktivnih dodatkov in zaščito za slinovko, želodec in črevesje. Kitajska medicina pravi; »Če je v telesu prava energija Čl, potem slaba energija NIMA VSTOPA!« Vsak dan človeku prinese nekaj novega in vsak dan pričakujemo nekaj novega. Meja med našimi pričakovanji in tem, kar nam prinašajo dogodki posameznega dne, jc prosojna, vidna le našim očem. Je mogoče to gibanje obvladovati? Ne vemo! In vendar to wdno znova poskušamo. Morda pa mislimo, da bi bilo veliko učinkoviteje, da bi se naučili »plavati« v tem nenehnem gibanju, valovati skupaj z valovi, ki nas morda ponesejo daleč in na ta način odkrijemo še veliko novega ali pa dovolimo, da nas isti valovi neutrudno »butajo« ob skale. Odločitev je seveda naša! Tudi »plavanje v čudoviti vodi spoznanja« ni brez sprememb. Zato je vsak dan treba sprejeti novo odločitev, ji slediti, jo sproti prilagajati in predvsem vztrajati. Med temi spremembami sta tudi BOLEZEN in ZDRAVJE. Zato je odvisno od nas. za kaj se bomo odločiU. Veseli bomo, če nas pokličete ali pridete k nam na obisk po predhodnem dogovoru. Prihodnjič bomo govorili tudi o kitajskih bioaktivnih dodatkih, predvsem pa t) nujnosti rednega notranjega čiščenja telesa in rezultatih. Na DNEVU ODPRTIH VRAT 12. septembra je vladalo veliko zanimanje za naše delo. Na ta način smo omogočili ljudem, da se seznanijo z našim delom in istočasno posvetijo ta dan sebi in zdravju. Žrebanje je potekalo naslednji dan in na brezplačni osnovni diagnostični pregled bo prišla Karmen Ži-kovšek, deset terapij na zdravilnem kitajskem aparatu prejmejo Karmen Koželjnik, Alenka Arhar, Miroslav Straže in Marija Senica. Čestitamo! TANIJA BERGER, Diaten Celje NASVETI Jesenski in poletni goban Pred tednom smo vam predstavili prva dva od štirih najbolj pogostih gobanov, to sta črni in borov. Tokrat dodajamo se jesenskega in poletnega. Boletus edulis, jesenski goban - jurček, globaja, kravša Klobuk ima lahko premer tudi do 25 cm. Njegova kožica je nagubana, svetlo do temno rjave barve (včasili tudi čisto bela), v vlažnem vremenu sluzasta, svetleča in lepljiva. Suha je sveti-Trosovnii le barve, nato n se ne je mlada be- starosti olivno zelena. Cevke so drobne, s starostjo se daljšajo, pri čemer lahko stare čisto z lahkoto odluščimo od mesa klobuka. Bet je do 15 cm visok, različnih oblik [hruškaste, trebušaste ali nee- nakomerno valjaste oblike), z odebeljenim dniščem, svetlo rjave barve in pokrit s fino svetlejšo mrežico, predvsem v zgornjem delu. Meso je belo, ima prijeten vonj in okus. Goba je zelo aromatič-na, zato je tudi zelo cenjena in jo lahko uporabljamo za pripravo na vse mogoče načine in za vse vrste jedi, Rasle od junija do oktobra (tudi novembra) v iglastih in mešanih gozdovih, najraje pod smrekami in na kisli podlagi- Boletus aestivalis, poletni goban - pšeničnik, poletni jurček Klobuk, velik do 20 cm, je v celoti prekril s fino žametno kožico svetlo rjavkaste barve. V suSi površina ze-io rada razpoka, kar je tudi eden najpogostejših razpoznavnih znakov. Trosovnica j e mlada bele barve, nato postane rumena in v starosti olivno zelena. Cevke so drobne, okrogle in najpogosteje pri-raščene na bet, včasih izgledajo tudi, kot bi bile izrezane. Bet je visok do 15 cm, ima valjasto obliko, v dniš-ču je običajno zožen, svedo rjave barve in prekrit s fino drobno mrežico iz belkastih vlaken. Mesojebelu in aro-matično, ima prijeten vonj in okus. Ta goban je od vseh najbolj aromatičen in zato zelo cenjen, saj ga laliko uporabimo za vse vrste jedi na vse načine. Raste od maja do oktobra v listnatih gozdovih, predvsem pod hrasti. Ker ljubi toplo podnebje, je tudi eden redkih, ki jih najdemo v sušnem in vročem poletju. Vsi opisani jurčki so zelo pogoste gobe, lahko jih sicer zamenjamo med seboj, ven- dar ni nevarnosti, da bi jih zamenjali za kakšno strupeno vrsto. Zanimivi so tudi izsledki opazovanj: bolj jili nabiramo, bol) rastejo. Za marsikatero drugo vrsto to ne velja: s prekomernim nabiranjem smo skoraj iztrebili knežjo mušnico (karžlja, blagvo) in še marsikatero drugo vrsto, Jurčki pa veselo rastejo, določeno leto bolj, drugo manj. Priporočam pa, da si naberemo le toliko gob, kolikor jih bomo lahko porabili v eni sezoni. Ni namreč veselo poslušati, da si je nekdo nabral toliko jurčkov, da je moral na spomlad kar nekaj vrečk vreči proč. Če pa jih že imate preveč in veste, da jih ne boste mogli porabiti, jih poklonite sorodnikom, znancem ali sosedom. Ampak samo jurčke, drugih vrst (če jih nabirate) poklanjajte in ne ponujaj- te nikom ANA IVANOVIČ Boletus edulis. jesenski goban - jurček, globaja Boletus aestivalis, poletni goban - pšeničnik 'p. 9« 2000 Ob 10. uit pi%| Kišb ^ j» CICI TEK NA 200 m - d« let» «i^« I # REKREATnmi t^tt* "2M.SKO attuon ^iojxa MžMMo nma^nn« V uuttm «tCKI 2» STAjeilMCO KOlro^KI PiMAl. CafcaJ« va« Imp* nagrad* in oesHwiBi ^ •iT ROŽICE IN ČAJČKI Z vrednilcom nad baifterije z rožo sv. Urha oz. urhov-ko, kot tudi pravimo vred-niku (Teucrium chamae-drys), si je slavni cesar Karel Veliki zdravU protin. Po maga tudi zoper prebavne motnje, ubija bakterije v želodcu in črevesju... Vrednik je bil med našimi predniki priljubljena zel. Naš človek mu je nadel nič koliko imen: buč-nica, komandi, mrzlični koren, krčnica, mrzličnik, roža sv, Urha, roža sv. Urše, stoženica, urhovka, vrhov-ka, vrtnica, želodčnik, žu-Ijevka. Vrednik ljubi suha lata po- /etlejše go: i rdeče . Cveti pnenča bočja in Je majh trov visok polgr vijoličastimi vej rožnato rdeče od julija do septembra. Cvetočo zel na hitro posušimo v senci. Njegovo zdravilnost so poznali že vantiki. Rimski zdravniki so ga svetovali zoper zastaran kašelj. V srednjem veku je bila rastlina še bolj cenjena. Uporabljali so jo skupaj z obema sorodnima vrstama, mačjim vrednikom iTeiicrium mamm] in žajb-Ijastim vrednikom [Teucrium scordonia], pri zlomih. Stara zeliščarska knjiga pravi, da viednik namočimo v vinu in tako dobimo učinkovito zdravilo za zdravljenje zlomov. Star ljudski zdravnik pa trdi, da zel, ki jo preko noči namočimo v vino m ga zjutraj na tešče spijemo, A BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RAIHA CELJE Piše: PAVLA KLINER pomaga pri odpravljanju glist. V današnjem ljudskem zdravilstvu je vrednik cenjen kot antiseptik, ki ubija bakterije v želodcu in črevesju. Je tudi odličen diurelik, ki žene na vodo. Pomaga tudi, da se bolje izloča sluz iz pljuč in želodca. Zdravi žolčne težave, beli tok. Uporabljajo ga tudi sladkorni bolniki in tisti, ki imajo težave s trebušno slinavko. Pomaga še pri pomanjkanju teka, predvsem pri otrocih, pri artritisu, želodčnih težavah in proti driski. Čaj iz vrednika odpravlja tudi krče. Kako pa čaj za vse omenjene tegobe sploh pripravimo? Odločimo se za pre-vretek: veliko žlico zdrobljenega zelišča kuhamo 5 minut v četrt litra vode. Pijemo ga zjutraj na tešče in zvečer pred spanjem. Zoper nespečnost in astmo ga pijemo večkrat na dan po po-žirkih. Vrednik lahko dodajamo tudi v juhe in k zelenjavi. Posebno se prileže kot začimba na krompirju. Daje prijeten okus in spodbuja tek, povrhu pa še zdravi. Pri slabokrvnosti pijemo rdeče vino, v katerem smo 8 dni namakali 200 gramov vrednika na 1 liter vina. Zunanje se droga uporablja v obliki močnegaprevretka, ki kot obkladek pomaga pri poškodbah, ranah in hemoroidih. Pri obolenju dihal in bezgavk pa koristijo obloke z vrednikovini prevretkom. Zaradi aroine in grenčin ga uporabljajo pri pripravi li-kcrjev. 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT 3 2y252 3255,01/519 355'fl www.pimat.sl IŠČEMO TOPEL DOM psa in muce »Za življenje v družbi z mačko smo vedno /nova nagrajeni z nepozabnimi trenutki, in če imamo srečo, da lahko ponudimo dom več kot eni živali, nam bo opazovanje njihove prešerne igrivosti in ubrane družabnosti prineslo šc toliko več veselja. V to igro brez konca in kraja se lahko vključi celo pes, saj jc splošno prepričanje, da mačka in pes nu moreta zadovoljno živeti pod isto streho, povsem zmotno. Kadar razumno upoštevamo vedenjske posebnosti obeh vrst, se lahko med njima razvije presenetljivo sozvočje." Pisati vedno nove in mive stavke o enaki ter prav lahka naloga. Ko za navdih posegel po knjigi o mačkah avtorja Andrewa Edneyja, britanskega kolega veterinarja, sem že v uvnclii prebral odstavek, ki je tako lepo napisan, da sem ga moral citirati za današnji uvod. Z napisanim se po dveh desetletjih sobivanja z mucami in kot veterinar v zavetišču popolnoma strinjam. Obiščite nas v zavetišču Zon-zani v Jarmovcu pri Dram-Ijah ah pa nas pokličite na številki 03/749-06-00 aii 749-06-02. ROK KRAJNIK ^'f'^^ :.: '''I ms^^m Tudi rotvajlerjev, ki se znajdejo pri nas. je veliko in tako kot pri bordojki je videz te psičke velika bolj grozeč kot njena narava. www.novitednik.com tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. -r? f CTTVT traktor Masej Ferguson, 60 km, z nnkla-> [iočemBfiloriis, 80 Itm. ZD dele Staler, 18 ' Ljubljanska Ma. Celje NUDIMO POSOJILA na osnovi OD ali pokojnine [iiičemBelori;s,80l(m,zadeleStajer,l£ km, nokludolkojrezo, pajek, cisterno in iTosilet, prodom.TelefonOSl 9 2 7-767. Ta psička, ki šteje le kakšno leto in bi lahko bila mešanec z bordojsko dogo in Stafford terirejem, kljub svojemu videzu vsekakor spada pod današnji uvod. Je namreč izredno nežna, celo nekoliko plaha in bivanje drugo živaljo ne bi smel biti problem. Previdnost pa tako nikoli ni odveč! 034925956,031862140 jäiJ.H^;»^ PRODAM fORDfiscort, letnik 1996, rdet, prvi lostnik, garažiran, rodio, vlečno kljuko, prodora. Telelon041271-244. 572S TOVORNO vozilo MB 508, vozen z B kotego-riio,le!nlkl98Ug. do februarja 2007, dolžina kasona 4,10m,prodani.Tele{Qn 031 856-643. 5826 OSEBNI avto Hyundai pony 1,5 glsl, letnik 1994, motor obnovljen, prodom zo 120.000 SIT.Telefon 041 896-908. MLIN za grozdje, ročni, za pecljonfe In mletje, prodam.Telefon (03) 5798-120. OLTOVE pluge, I0,12,i4colpredsetvenlk, 2,40 m in 2 m, cisterno (reinn, 27001, krožne brane In trosllec Sipo, prodom. Telefon 041 297-961. Sioss STRUŽNICO domoče Izdekive in tročni stoieti brusilni stroj prodam. Telefon 031801-960. L1072 TKAKTORSKOkobino Štore aliUrsus, potrebno manjšega poprovilo, prodom. Telefon 031 642-504. 5827 TMNSPORHR, dolžina 8 m, z elektromotorjem, prodom. Telefon 041 872-232. 5831 5K0BEUNI stroj, malo robljen, z elektro raotorjem, ugodno prodom. Telefon 57984)76. 5330 TRAKTOR John Deer,62 km 4'4,polovične hitrosti, sprednja fiidrovliko * kardan, prodam.Telefon 041 820-370.šio95 STISKAUIICO, 1001, no navoj in obračalnik za kosilnico Bes, piodam po simbolični (eni,Telefon041 736-147. 53S2 MLIN za sadje, nov, ugodno prodam. Tele-fon041 818-899,popoldon. 53S6 MLIN ZQ saitje in grozdie ugodno prodam. Telefon 031 509-060. ssss BWftrskotllozeleznostiskoiniwza grozdje prodflm.Telefon041 934-324. 5859 celo, 500 m', vsi priključki nn parceli, prodomo,tena7,5niioSIT.Ag3d.o.o., Velika PlrešIcoUolec, telefon 041 389-238. MANIŠE posestvo, okolico Rodeč, vinograd, travnik, vodo, elektriko w hiši, prodam. Telefon (03) 5688-365. saoi VIKEND, 41 n;', površina zemljiščo 2400, od tega |e600t5ov, dovoz osfolt, elektriko, vodo, centrolno no plin, prodam zo 6-000.000 SIT.Telefon 051 807-707. KUPIM MIŠO ali zozidlilvo parcelo, v y ju ali okolici, kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041 672-374. 5297 CEUE. Zazidljivo parcelo ali nadomestno grodnjo.lOOOm', bpim. Telefon 031 623-242. 5809 ODDAM GOSTINSKI lokal, picerijo, z diskoteko, 300 m' in vrtom, delno opre ml je no, oddam v nojem 20 dobo večlet. Telefon 041 651-270. DVOSOBNO stanovanje, 54 m',vCeliu, Trubarjevo ulico, prodam. Telefon 041 652-318. 5817 GARSONJERO ali enosobno stonovonje nujno kupim za gotovino.Telefon 041 352-267. 5297 DVOSOBNO ali Wsobno stanovanje kupim. Resen kupec. Plocllotokoj. Telefon 041 727-330. 5297 ČUDOVITE oportmoje blizu morjo, ns P09U, oddam, posezonske cene. Informacije 041 662-354. 566o Voa« MsU»^ LANCM AN" - velikosti: 55/8(1/120/170/250 L - 2 INOX ali Harvanim poJnožjem Hidravlični cepllnilci drv 6/8/10/13/16/22 • električni in/ali kardanski M/VCIVlÄ^i « lAW.^KIV p^op, 10/b. i kMd^ e3/7W»93 «INFORMACIJE 21 Razpis za prosto delovno mesto NASTAVLJALEC STROJEV ZA PROIZVODNJO Pogoji: - V. stopnja izobrazbe strojne ali elektro smeri - 3 leta delovnih izkušenj, zaželeno s področja brizganja plastike Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas in z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne vloge pošljite na GASTRO PET, d.o.o., Popovičeva ulica 2. 3000 CEUE V ŠTORAH oddam stanovanje v starejši kmedci hiši. Telefon 041 531-334. DVOSOBNO op je, 70 m', na Dolgem polju v Celju, oddan*. Telefon 041 80(W33. 5819 V TRNOVUAH oddam »bo s sou|)orobo kuliinje in kopalnice. Telefon 041 976-162. 5S40 NA novo opremljeno stanovonjevhiši,20 kmizCeljo, oddam. Telefon 0417S1-695. 5855 GARSONJERO, 36 m', Non vos, C^, vseljivo tabj, oddam. Telefon 031655-181, po 19.1lri. 5857 DVOSOBNO ali trisobno stanovanje, v Loškem ali Rimskih Toplicah, najamem. Telefon 041495-461. L1075 OPREMA PRODAM MOlITAŽIlOoiiTeiiiillpis.pridiiiipnll, primerna za trgovinsko dejavnost, pro-rlam.Telela.031!81-l)3I. 6777 NOVO centralno peč, 35 kaloiij, I goriltem naolje,prorlom.Teirrfon541D-146. miNI stroj Gorenie, Štor 2 leti, praJorrr. Telefon 031361-573. 67S2 SEDEMO gonilnjro,kolno,10 il«!vno solo, proiloni.Telefon04l6m97. ssie SE0tM)iiniltt,ro,4seil,ilol!in.!(«an, 2 foteljn in mizico, ogorjno protlom. Telefon 03115M43- seze GRADBENI ■MiMliiffllf PIIODAM BREZOV» divo prodom. Telefon 03161!. 612. S804 DRVA, bokov, brezo, smreko, copono, kra^ ko žogono, z dostovo, prodom. Telefon 041832552. METRSRiV bokovo oil mešono drva, pro. dom. Dostovo no dom. Telefon 031 509«». 5858 ugodno prorfom. Telefon 041 27S^211. 5803 DIAIORIfflO bomieniko, trivntno, znomko Želeinik, prad.m. Telefon 051 330-569. 2688 PRODAM PIIIIEIISKEI»kazli,stare|a4letai>kaio zo zakol, zelo ugodno prodam. Lojzka Rovoiič, Sodno vos 26, Piistovo pri Mestinju. 5780 TEUCRO simentolkr), stoto 6 tednov, pro-door.Telelon(03|5735-ll9. Liozr NEMŠKO ovčnifco, storo 2 mesece, dobrih storšev, prod.m. Telelon |03| 5730-098,031 559-502. L1065 100 kg prošičo in dva bikce prodom. Tele. len 031 401-157. 6788 TIlItKO, težko 430 leg, prodam. TeWon 031 732-069. Ž681 KRAVO simentolko, brejo 8 mesecev, pro. dam.Telefon031 680372. 6811 TELIČKO sinioolko, 250 leg, pošno, pro. dom. Ceno po dogovaru. Teleloo 031 218-114. 51092 PUME,težke 30 kg,me,notEpnsme,krm-Ijene z dontočo brone, prodora. Telefon 031481.691. L1077 PRAŠIČE, 25 do 70 kg, mesnate posme, možno dostovo, prodomo. Telefon 5792.345,031 544^53. Š1097 PRODAM GR02I>IE,jurlcoinizobelo,prodom.Telelon 040161-380,041 455-727. 57B3 8EL0 in rdeče grozd je ter jufke in izobelo, no brojdi, prodora. Možna uporabo stisk.lnice.Telefon5793457. 5773 VINO jarka, mešano, belo ali sortno, pro-doni.Telefona31616-154. 5eo5 SORTNO grozdje in vino, Orantlje, prodora. Telefon 5798J124. šm RDEČE Inyo grozdje,zoprodelovo Iprcši-njel,iz Draraelj,prodomo. Telefoo|03) S798T171,031626.139. 5794 CIPRESE, smorogd ia nevedne, ugodno prodam. Telefon (03) 5718Ü39,041 317-588- Ž680 TRGATEV, kompletno. Bobne Goro, pro-dom.Telefon051 380.54!. S.oos BELO in rdeče grozdje oil mošt pradoni. Dostnvim nn dom. Teleloo 031 22B-110. 6822 JABOLKA in hnškezdnvesnprodoni.Tele. fon 031317.714. 5846 RDEČE vino let belo in rdeče grozdje pro. dom.Telefon 5773401,031 704-828. VINO,melona, bele, prodora. Telefon 031 501.669. Š1099 KAKOVOSTNO Ma vino, z ugodno oceno Kraetliskege inštitnto Moribar, prodom. Telefon 041 763-953. D OSTALO PRODAM KOVINSKA vrote.topldna izolirano, veli-kost217.176 cm instiskalnicozn sadje, grozdje, 801, prcdom. Telefon 041 278-4I7,pol6.uri. Ž56a DOMAČE svinjske polovico prodom.TeHan 041228.363. šioes ptodora.Telefon5799«9. S1087 GROZOIE jarka in lesene sedeže vina pro. dora Telefon 5717.694. 2578 NIASTOVEsode,500,600,900inll00l, iigodne in poceni prodom Telefon 031 376972. 5832 SOIARU lusty 4.4, koramboliron in ovna, zo zokol ali noduljnjo rejo, predem. Telefon 031 737-062. Ltozo r.k.pi. Tehnika nakupovanja: -10 garoža.Telefon|03|5740.774. mmm ŽENITMA posredovalnico Zaupanje posr^ duje za vso starostno obdobja, brezplačno zo mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319,031 505-495. Leopold Ort šniks.p.,DolefliGvos8S,Prebold, o sonetna doma išče urejenega mosicega, upokojeRego, nealkoholiko. Telefon 040 357-477. se« ZAPOSLITEV Med 1 b. a. m 1 s. 10. 2006 v prodajalnah Market Nazarje ali Center Mozirje vsak vaš nakup v vrednosti 10.000 SIT ali več nagraciimo! Podarimo vam kupon za 10 % popust, ki ya faiiKu uveijuviie uu naKupu v M Tehnika Mozirje. Kupon Je unovčljiv do 31. 10. 2006.' ................ M <21. 2072.lindigo, d.0.0., Kidričev. 13, 3000C.lje. 5608 l-Uteftnl!«.,^ ^ Mercator lvonKolar,s.p.,li.b.č,.,0brtniškol2, .....00(03)5461452. V SPOMIN DRUŽINI MAVC Mineva leto žalosti, kar nas je zapustila mama LJUDMILA {18.9.2005) oče FRANC (28. 7.1990) bratMARJAN (24.10.1990) svakinja MARICA (14.1.1991) teta ANGELA (8.10.2002) Hvala vsem, ki se jih spominjate z lepo mislijo. Hčerka Jolanda, vnukinja in hčerka Natalija ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, dedija, brata in strica IVANA PUSNIKA iz Trobnega Dola (30.4.1928-1L9.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala gospe Mariji Romih za lepo molitev ter govornikoma gospe Mariji Salobir in gospodu Jožetu Marotu za poslovilne besede. Hvala praporščakom, moškemu pevskemu zboru iz Laškega in gospodu župniku Jožetu Muršcu za opravljen obred. Zahvaljujemo se osebju Doma starejših 1-aško za nego in lajšanje bolečin ter Komunali Laško za opravljene storitve. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sinova in hčerke z družinami, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo _L1074 Nisem odšla, ker ne bi hotela med vami živeti, odšla sem, da bi nehala bolečine trpeti. ZAHVALA Zapustila na: babica i je draga mar 1 prababica ANTONIJA MUZEU iz Straže 10 (14.11.1924-5.9.2006) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem,; in vsem, ki ste jo z nami pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter darove za sv. maše. Hvala g. dekanu Alojzu Vicmanu za cerkveni obred, pevcem za lepo petje, trobentaču za odigrano Tišino, ge. Katici Pešak za govor, pogrebni službi Raj in kolektivu Merkscha Celje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči vsi njeni PROFESIONALNE inštnikcijemalemotike in (izike z dolsoletnimi izkušnjami nudimo. Izvojamo priprave no splošno in pokikno maturo »Celju in okolkL Pride- mo tudi no dom, možno (udi v dopot-donskem času. Telefon 040 226-419, 040 977-474. JonelD izobroievonje, Ar-n)an.,Zaklju< idbena delaTa- Mesar zkoščič. niča Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; monter vodovodnih in plinskih napeljav; do 30.9.2006; Marmat d.O.o.. Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9,3220 Štore. Strojni mehanik izvajanje zahtevnih in manj zah-tevnih vzdrževalnih del v obratu mazalnih in varilskih del; doI9. 9. 2006; Cinkarna Celje d.d., Kidričeva ulica 2&. 3000 Celje. prehrambenimi izdelki, za svežost sadja in zelenjave, za urejenost pro-dajnih polic in čistočo trgovine, delo na blagajni; do 22. 9.2006; lidl d-o.o. k.d.. Žeje pri Komendi 100,1218 Komenda; prodajavtrgovinizsuhomon-tažnira materialom; do 22.9.2006; Ovtar d.0-0. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik; prodajalec v tehnični trgovini, svetovanje strankam pri nakupu in prodaja tehničiuh izdelkov, del. mesto v Celju; vloge na naslov: Trenkwalder d.o.o.. Slovenska 17, 2000 Maribor; do 3. 10. 2006; Trenkwalder d.o.o., Leskoškova 9 e. 1000 Ljubljana. Kuhar peka pic in priprava ostale hra-. 20Ü6; Delta 2000 Osnovnošolska izobrazba vedeževanje po telefonu; do 22. 9.2006; Smilja Borovnik s.p., Sa-lek 93,3320 Velenje; delavec v proizvodnji, sortiranje proizvodov inuvrečavamlev-skih izdelkov; do 22.9.2006; STC interfnict d.o.o.. Stanetova ulic.i 2, 3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do Z let) komisionor. komisioniranje živilskega blaga v večjem skladišču, odgovorni za zlaganje, prebiranje in nabiranje blaga, delo /. viličarjem; do 26. 9. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetovaulica4.3000 Celje; pomoč pri gozdarskih delih, delo z ročnim orodjem in motorno žago pri čiščenju vegetacije; do 7. 10. 2006; Mlakar Ivan s.p., Le-sembal. Železarska cesta 3,3220 Vrtnar cvetličar cvetličar, vrtoar; do 22.9.2006; Robert Prevolnik s.p.. Cvetličarna Rožca, Celjska cesta 19, 3212 Brusr talacije itažaa gradnj in industrijo; do 26.9.2006; Šr Ivans.p., Arhitekta. Prešernova ulica 11, 3000 Celje. Avtoličar avtoličar, delo obsega kitanje. bnaženje, lakiranje in ostala karo-serijska popravila; do 26.9.2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje. Stanetova ulica 4.3000 Celje. Friza- frizer, del. mesto v PE Vojnik, ijske- ga, telečjega ter junčjega mesa; do 22. 9. 2006; Kodelič Simon s.p.. Stara cesta 47,9240 Ljutomer. Ključavničar delo v proizvodnji, rezanje, brušenje, pastanje, sestava kovinskili izdelkov, delo v Celju; do 3. 10. 2006; Trenkwalder d.o.o., Leskoškova 9 e, 1000 Ljubljana. Orodjar orodjar za poliranje in obdelo-vanjeplasüke; do 26.9.2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Klepar-krovec klepar-krovec ali pomožna dela klepaija-krovca; do 22.9.2006; RolHČerlvans.p-.Dotno final, Uica bra lov Jančarjev 11.3212 Vojnik. Stavbni klepar stavbnoklepaiska in krovska dela; do 28. 9. 2006; Čater Boris s.p., Avtoprevozništvo in stavbno kJeparstvo, Zadobrova 100,3211 Škofjavas. Strojnik strojnik 11. upravljanje in vzdrževanje gradbenih strojev, delo na gradbiščih, druge naloge; do 26. 9.2006;ManpoweTd.o.o.,Podnjž- wrska i kuhi ).,Gosi 5,3000 I linštalacijska delana objektih; do 26.9.2006; Elektrotumšek instalacije d.o.o.. Mariborska cesta 86, 3000 Ce- elektrikar energetik, delo vproi-zvodnji.branjeelektronačrtov,elek-irovezavo in preizkušanje stikalnih [razdelilnih) omar v proizvodnji; do 26. 9. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; montaža električne napeljave, varovalnih sistemov, razdelilcev ter redno nadzorovanje in vzdrževanje vseh naprav in napeljav na terenu; do 26.9. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje. Stanetova ulica 4. 3000 Celje; elektroinštalater električar; do 25. 9. 2006; Pire Jože s.p., Elek- '.2006; Jež, pre-storitve d.o.o., Bezenškova ulica 24, 3000 Celje; kuhar, fina priprava, obdelava in dodelava raznovrstne hrane, delo je samostojno in nidi v skupini; do 27.9.2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Natakar strežba hrane iii pijač; do 19. 9. 2006; Delta 2000 d.o.o.. Gostinstvo in storitve. Pohorska ulica 5,3000 Celje; natakar, iščemo izkušene natakarje, ki jih delo z ljudmi veseli, stregli boste hrano in pijačo; do 27.9.2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba delavec v proizvodnji plastičnih mas; do 22. 9. 2006; Gastro pet d.o.o., Popovičeva ulica 2, 3000 Celje; prodajalec, prodaja raznovrstnega materiala (gi-adbeno, tehnično blago), svetovanje in pomoč strankam pri nakupu blaga in delo na blagajni; do 26. 9. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Strojrdtdmik nastavljalec stroja v proizvodnji; do 22. 9. 2006: Gastro pet d.o.o., Popovičeva ulica 2, 3000 Celje; •ojnikll ih dela' jezahte Celje. Strojnik gradbene mehaniza- strojnikTGM; do 30.9.2006; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Ucka 8, 3000 Celje; strojnikTGM; do 30.9. 2006; Marmat d.o.o., Proizvodnjasuro-vin. Železarska cesta 9,3220 Što- Voznik avtomehanik voznik kamiona; do 30.9.2006; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje. Prodajalec prodaja kruha in pekovskih izdelkov na terenu; vloge nanaslov: Tomšičeva ul-23. 2310 Slov. Bistrica; do 3.10.2006; Črnčič Marko s.p.. Trgovina, Tomšičeva 23, 2310 Slovenska Bistrica; skladiščnik, nakladanje, razkladanje, maniptJacija z blagom; do 26. 9.2006; Lesnina d.d., PE Celje, Skladišče Medlog, Medlog 7, 3000 Celje; prodajalec, skrb za /aloženost trgovine s prehrambenimi in ne- oddel ivodja idbeni govine v primeru odsotnosti; do 26.9.200Ö; Manpower d.o.o„ Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Gostinski tehnik terenski komercialist, pospeševanje prodaje, delo na terenu, pridobivanje novih strank; do 19.9. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4.3000 Celje. Ekonomskitehnik trgovinski poslovodja, vodenje poslovalnico v Celju, organizacija in razporejanje dela vposlovalni-d, načrtovanje, koordiniranje in odgovarjanje za doseganje poslovnih ciljev poslovalnice, vodenje manjšega kolektiva sodelavcev; do 19.9.2006;Manpowerd.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica4, 3000 Celje; sodni zapisnikar, pisanjepo ne- obramavS, näioWh, Msfi^^ih na sedežu organa in na zunanjem poslovanju sodišča; do 26.9.2006; RS delovno sodiščevCelju,Gregorčičeva ulica 6,3000 Celje; h polizdel sklad la dela e, delo z vod ne dokumenta- a; do 3. . 2006; : do 19. 9. 2006; Manpowerd.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; upravljalec zahtevnejšega stroja, upravljanje si roja, delo na gradbiščih; do 19. 9. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Eiektrmehnik popravila in montaža elektrike, popravilo merilnih naprav, odpravljanje okvar na elektro opremi; do 19. 9. 2006; Cinkarna Celje d.d., Kidričeva ulica 26,3000 Celje. Grafični tdinik delavec v pripravi v tiskarni, potrebno znanje računalniških programov corei draw, photoshop; do 19.9.2006; Koštomaj Marian s.p.. Tiskarna Koštomaj, Meškova ulica 6, 3000 Celje; asislent pri izdelavi reklamnih storitev, iščemo človeka s smislom za estetiko in oblikovanje, ki ima dobre ročne spretnosti, je iznajdljiv in predan delu, pomoč pri izdelavi reklamnili in grafičnih storitev ter tudi montaža izdelkov; do 26- 9.2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje. Stanelova ulica 4, 3000 Celje. Trenkwalder d.o.o., Leskoškoi 9 e, 1000 Ljubljana. Inž. elektroenergetike (vsš) inženir elektroenergetike, ra; skave in svetovanje pri načrtov; nju, vodenje, konstruiranje tričnih sistemov, monterjevi prav, svetovanje pri upravi vzdrževanju in popravilih ir go po sistemizaciji dela; do. 2006; lektroturnšek instalacije 1., Mariborska cesta 86.3000 Celje Inž. s inženir gradbeništva; do 30.9. 2006; Gradnje Žveplan d.0.0.. Ulica heroja Ucka 8,3000 Celje; Inž. prometa za cestni promet disponent, organizacija prevo- o26. 9 1006; 1 2006; 1,3221 Univ. dipl. ekonomist vodja trž • ■ gradbeni delovodja; do 19. 9. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovž-lak71, 3221 Teharje; vodjagradbišča; do 30.9.2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9,3220 Što- Gradbeni tehnik obračtmski tehnik; do 19. 9. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovž-■ ■ - , 3221 Teharje; vodj kovin novosti, sodelovanje v razvojni skupini, izdelava poročil ter vodenje predpisane dokumentacije; do 22. 9. 2006; Zlatarna Celje d.d.. Kersnikova ulica 19,3000 Celje. Univ. dipl. pravnik vodja pravne službe; do 24. 9. 2006; Mik d.o.o. Celje, Gaji 42, 3000 Celje. miv. dipl. biolog strokovno delo na področju varstva narave; vloge na naslov: Zavod RS za varstvo narave. Dunajska C. 22, p.p. 2572,1000 Ljubljana; do 22. 9. 2006; Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Celje, Stanetova ulica 6,3000 Celje. Visokošolska strokovna izobrazba samostojni komercialist na področju prodaje PVC zimskih vrtov; do 24. 9. 2006; Mik d.o.o. Celje. Gaji 42, 3000 Celje. UPRAVNA ENOTA LAŠKO Obdelovalec kovin Celje. Komeratdist pospeševalec koordinator terenske prodaje, dei. mesto v Celju; do 22.9.2006; Mind trade d.o.o.. Tržaška cesta 42,1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba poslovodja za tehnično trgovino, vodenje trgovine, organiziranje in razporejanje dela, skrb za doseganjezastavljenih ciljev, vodenje in usklajevanje dela sodelavcev; do 26. 9. 2006; Manpowerd.o.o.. Podružnica Celje, Stanelova ulica 4,3000 Celje. hiž. strojništva vodenje proizvodnje, načnova- spremljanje in potrjevanje termin-s kega plana, koordinacija z delavci Kingu. terial v trgovini, razporejanje dela, skrb za naročila in aktivno prodajo ter nadomeščanje vodje tr- Ije, Igrala in oprema Pozinek - Taxi Bučko, Zgornja Rečica 18,3270 Uško. pomočnikv strojni dodelavi; do 26. 9. 2006; Radeče Papir d.d.. Njivice 7.1433 Radeče. Ključavničar ključavničar II, delo v delavnici in občasna dela na montaži; do 22- 9.2006; Tehnomatika Andrej ojno 3, 3270 Uš- lek- liške storitve d ca 25,3212 Vojnik. Ekonomist za komercialno de- samostojni komercialist, prodaja trgovskega blaga, iskanje novih strank, raziskava tržišča, soob-1 i ko van je prodajnih cen, terensko delo; do 26. 9. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Dipl. inž. gradbeništva (vs) i vodja del; Doktor dentalne medicine zobozdravnik; do 3.10.2006; Zdravstveni dom Radeče, Ulica OP 8,1433 Radeče- Doktor medicine specialist pe-(Uatrije zdravnik specialist pediatrije oz. šolske medicine ali zdravnik specialist dnižinske medicine z opravljenim podiplomskim tečajem za varstvo otrok, šolarjev in mladine; do 26. 9. 2006; Zdravstveni dom Radeče, Ulica0F8,1433 Radeče. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Delavec brez poklica gozdar, sekač; do 22. 9.2006; 'ani Trans d.o.o.. Spodnje Kraše .1,3341 Šmartno ob Dreti. Prodajalec h 2006; lis Celje d.d., Bukovžlak 71, Teharje; ketinga. zauspešno ivensko podjetje z niednarod- kami oblačil višjega razreda, detije, organiziranje in nadzira strateško načrti 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4.3000 Celje. Dipl. gospodarski inž. (vs) samostojni komercialist v oddelku industrije, prodaja in de- iskazi -negov. izdelk ko. Oblikovalec kovin strojnik priprave vode; do 26. 9.2006; Radeče f-'apir d.d.. Njivice 7.1433 Radeče; delo v proizvodnji inox izdelkov; do 22. 9. 2006; Vrbovšek Zdenko s.p., Inox Vrbovšek, Spodnja Rečica 81.3270 Uško. Monter ogrevalnih naprav monter ogrevalnih in vodovodnih naprav; do 22. 9. 2006; Ger-čer, proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o. Laško, Brezno 3a, 3270 Uško. Monter hladilnih naprav monter strojnih inštalacij hladilne tehnike, delo je na terenu; vloge na naslov; EHO d.o.o.. Brezno 7a, 3270 Uško; do 23.9.2006; EHO d.o.o., Elektrika, hladilniš-tvo in ogrevanje. Brezno 7,3270 Uško. Strojnik skladiščni manipulant; vloge na naslov: EHO d.o.o.. Brezno 7a, 3270 USko; do 19.9.2006; EHO d.0.0.. Elektrika, hladilništvo in ogrevanje. Brezno 7, 3270 Uško. Elektrikar energetik serviser hladilne tehnike; vloge na naslov: EHO d.o.o.. Brezno 7a, 3270 Laško; do 4. 10. 2006; EHO d.o.o., Elektrika, hladilništvo in ogrevanje, Brezno 7,3270 Uško. Strojnitehnik vanje, Šmartno ob Dreti 70,3341 Šmartno ob Dreti. Natakar natakar - strežba hrane in pijače; do 22.9.2006; Panatop, d.o.o. trženje, storitve, svetovanje, Šmartno ob Dreti 70.3341 Šmartno ob Dreti. Srednja poklicna izobrazba natakar;do23.9.2006; Pfeifer Franc s.p.. Nizka 26, 3332 Reči- UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE Delavec brez poklica pomoč pri izvajanju gradbenih del; do 19. 9. 2006; Guček Jože s.p., Cesta na Roglo lie, 3214Zreče; razlagalec, preprosto prekladanj e ali traasponira nje, preprosta dela z večjim fizičnim naporom in uporabo preprostega ročnega orodja. daiga dela po navodilu nadrtge nega v okviru poklica in delovne usposobljenosti; do 19. 9. 2006; Manpowei ,30001 dela- delo s ,3000 C Osne aizobrazlm. Raz- zlaganj jih za razrez hlodovine; do 22. 2006; Cugimjster Alojz s.p rez hlodovine, CestavŽeleznik /, 3215 Loče. Voznik cestnih motornih vozil voznik lovornjaka v mednarodnem prometu; do 22.9.2006; Pavel Grm s.p., Križevec 66, 3206 Stranice. delo v pralnici perila; do 19.9. 2006; Agara d.o.o.. Cesta na Ro glo 69, 3214 Zreče. Mizar samostojno delo vproizvodnji pohištva; do 28. 9. 2006; Tajnikar Danijel s.p.. Splošno mizars-t\'o. Preloge pri Konjicah 1,3210 Slovenske Konjice. Oblikovalec kovin mehanska obdelara proizvodov; do 22.9.2006; Marovt d.o.o., Stranice 55, 3206 Stranice. Avtomehanik mehanikvozil;do20.9.2006; Tepanje Šmariinska cesta 32,1000 Ljubljana. Računalniškitehnik programer; do 30. 9. 2006; i -Rose d.o.o. Laško. Jagoče 3,3270 Uško. Inž. srafičarstva komercialist; do 19. 9. 2006; Radeče Papir muflond.o.o., Titova ulica 99, 1433 Radeče. Dipl. inž. računahdštva (vs) sistemski inženir za področje unix/linux; do 3.10.2006; i - Rose d.o.o. Uško, Jagoče 3, 3270 Laško. lepanj OSIo- >radbeneme-). 2006; Klas 3210 Sloven- Elektrikar energetik elektrikar enei^etik, delo v proizvodnji v dopol danskem času, bra-nje elektro-načrtov, elektro-veza-va in preizkušanje stikalnih (razdelilnih) omar v proizvodnji; do 19.9.2006; Manpowerd.o.o., Podružnica Celje, Slaiietova ulica 4, 3000 Celje. Tiskar za tisk z izdolbine izdelovalec sit; do 3.10.2006; Trenkwalder d.o.o., Leskoškova 9e, 1000 Ljubljana. prodajalec, skrb za založenosi trgovine s prelirambenimi in nc-prehrambenimi izdelki, za sveŽDSI sadja Ü) zelenjave, za iircicnost prcv dajnih polic in Cisločo Irgovine, Poslovne storitve in svetovanj e, Ce stanakmetijskošolo2,3230Šent delo Lidlc strojev. -ogran ibdela' ulflCiji, opra Strojni mehanik vzdrževalec strojnik, vzidrževal -na montažna in servisna dela; do 19.9.2006; Tajfun Planina d.o.o., PlaninapiiSevnici4I,3225 Planina pri Sevnici. Zidar monter stavi)nega pohištva; do 26. 9. 2006; Budiša Tatjana s.p.. I., Žeje pri Komendi Kuiuir kuliar, specialist za žar in srbsko kuhinjo, samostojna priprava jedi 7.7.ara in specialitet srbske kuhinje; do 26.9.2006; Hotel pod Roglo d.o.o., Boharina2,32147.re-čc. Natakar sprejem in strežba gostov; do 26.9.2006; Unior ^J.d. Zreče, Hotel Dobrava, Cesta na Roglo 15,3214 Zreče. Srednja poklicna izobrazba upravljalec transportnih sredstev - goxdno dvigalo (hiab); do 22.9.2006; Cugraajster Alojz s.p., Razrez hlodovine. Ccstavželez-nik 7. 3215 Loče; voznik avtobusa; do 7.10.2006; 44, .1206 Stranice. Geodetskitehnik geometer; do 20. 9,2006; Klas d.o.o.. Tepanje 71. 3210 Sloven- Srednja strakuima ali splošna izt^razha pomožni zavarovalni zastopr ik, iskanje morebitnih zavarovancev na terenu; do 3Ü. 9. 2006; PX invest d.o.o., Kidričeva cesta 26.2204 Miklavž na Diavskem polju. Inž. lesarstva operater CNClesno-obdekwal- voznik lovornega vozila - liijap, prevoz betonske opeke; do 23.9. 2006; Uh Alojz s.p., Betonarita m cementninarstvo. Cesta Kozjanskega odreda 29,3230 Šentjur. Prodt^alec prodajalec, skrb za založcnost trgovine s prehrambenimi in ne-prehrambenimi izdelki, za svežost sadja in zelenjave, urejenost prodajnih polic in čistočo trgovi ci 22. C 2006; 1Ü0,1218 Komenda. Nalakar strežba hrane in pi do 2. . 2006; igJožiCc _ a skladateljev Ipavcev 18, 3230 Šentjur. Srednja poklicna izobrazba voznik kombija po Sloveniji in pomoč v skladišču; do 22.9.2006; Koželj Erika s.p., Design Koželj, Planin-ska vas 44, 3225 Planina pri Sevnici. Strojni tehnik upravljanjoCNC strojev, priprava stroja in obdelovanca, progra- slroja, . kontrola obdc- miljenjeračulaniško vodenega stroja; do 28. 9.2006; Tajnikar Danijel s.p., Splošno mizarstvo. Pre-loge pri Konjicah 1.3210 Slovenske Konjice. Magister farmacije farmacevt, opravljanje registracije zdravil in obisk kupcev; do 24.9.2006; Nefrodial d.o.o.. Zreče. Dobrava 14.3214 Zreče. UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CEUU korekcija 2006; Tajfi Elektrotelmik energetik raonterelcktroinštalacij;do2; 5. 2006; Selič Anton s.p.. Klel Elektri 30 Sent . 2006; Bračko Jožef s.p.. Žaganje inpre-vo7.i,I-'rimo?.priŠentjnr7u21,.3230 Šentjur. Osnovnošolska izobrazba upravljanje tovornih in drugih vozil za prevoz blaga; do 29. 9. 2006; Vllkograd d.o.o. Šenčur, Zla-tečepri Šentjurju 8.3230 Šentjur. Kmetovalec voznik traktorja; do 19.9.2006; Meja Šentjurd.d., Cesta Leona Dc-brotinška .1,3230 Šentjur. Mizar sekanj v gozc elck- lizarskilidel vproizvodnjiinna terenu; do 19. 9.2006; Alpos, mizarska pToiz\'od-njad.o.o. Šentjur, Cesta l«ona Ho-biuliiiŠka2.3230Šeuljui. Ključavničar vzdrževalec; do 19.9.2006; Meja Šentjur d.d.. Cesta Leona Dobro-tin^ka 3.3230 Šentjur. Varilec 2006; vloge n,i na.slov; Adeccoh. ■., Kam 8000 Novo mesto ali pokličite 041 645 444; Adecco h.r. kadrovsko sve lovanje d.o.o. podružnica Novo mesto, Rozmanova ulica 34,8000 Novo mesto. Elektniinštaiaierskipnmnčnik pomožna dola pri gi ari nji in vzdr-ževanjuelektro naprav, zemeljska dela, čiščenje podrasti v trasi elek-tro vodov; do 14.10.2006; Reich in Reich d.n.o.. Rimska cesta 29. 3240 Smarjepri Jelšah. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) pomožna dela pri montaži hladilnih sistemov, pripravnik; do 22. 9. 2006; Majnap, do.o., Gornja vas 5, 3231 Crobelno. Oblikovalec kovin pomožni ključavničar; do 19. 9.2006; Kozjan Stanislav s.p., ko-vinarstvo Inox, Rogaška cesta 45, 3240 Šmarje pri Jelšah. Avtoklepar avtoklepar; do 20.9.2006; Žgaj-ner - Žis d.o.o. Rogaška Slatina. Zgornje Negonje 36,3250 Rogaška Slaüna. Avtomehanik avtomehanik; do 20. 9, 2006; Žgajner - Žis d.o.o. Rogaška Slatina, Zgornje Negonje 36,3250 Rogaška Slatina. Elektroinštalater ptipravilo bele tehnike, električnih strojev, hladilne tehnike, elek-troinštaladj; do 20. 9. 2006; To-plišekd.o.o.,Rjavica 12,3250 Rogaška Slatina. nega kamna; do 27.9.2006; Dro-tcka d.o.o. Rogaška Slatina. Steklarska ulica 11, 3250 Rogaška Kenunik kcramičai; do 22. 9.2006; Gobec Srečko s.p. gradbeništvo. Nitnno 22,3253 Pristava pri Mestinju. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik lahke gradbene mehanizacije, del z bagrom; do 3.10. Srednja strokovna ali splošna izobrazba pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev na terenu; do 30. 9.2006; FX invest d. o. o.. Kidričeva ce.sta 26,2204 Miklavž na Dravskem polju. Dqil. inž. elektrotehnike (vs) diplomirani inženir elektrotehnike; do 22. 9.2006; Selič Anton I'rodajalix prodaja tehničnega blaga; do 20. 9. 2006; Toplišek d.o.o., Rjavica 12. 3250 Rogaška Slatina. Natakar strežba pijač; do 19. 9. 2006; Ježovnik Borut s.p. Gostišče Jelenov greben. Olimje 90,3254 Podčetrtek; strežba toplih in hladnih napitkov. pripravnik; do 11.10.2006; Kant kaci 5240 Šl UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH Gradbenidelavec gradbena dela; do 26.9.2006; Krobau - Krog in drugi, gradbeništvo in storitve d.n.o.. 'l"rg 27. 3252 Rogatec. Pomoitd delavec tek.l 10 73,3 i4Podč Gradbeni tdinik montaža fasadnih panclov. vo denje skupin; do 19.9.2006; Brasil. gradbeništvo, proizvodnja, n-govinad.o.o.,SpodnjeScčovo85a, 3250 Rogaška Slatina. Sconomski tehnik knjigovodja in računovodj a. vodenje poslovne dokumentacije; do 20.9. 2006; Toplišek d.o.o., Rja-vica 12.3250 Rogaška Slatina. Zdravstveni tehnik strokovna dela v okviru zdravstvene nege; do 22. 9. 2006; Co-mett domovi d.o.o. podružnica Pe-gazovdom. Celjska cesta 11.3250 Rogaška Slatina. Srednja strokovna ali splošna izobrazba pomožni zavarovalni zastopni k, iskanje morebitnih zav.irovancev la terenu; do 30. 9. 2006; Fx in-'esid.o.o..Kidričevacesta26,2204 Miklavž na Diavskem polju. UPRAVNA ENOTA VELENJE Delavec brez poklica ). 2006 Prešernova cesta 1 nje; čistUka; do 19.1 naus d.o.o., Kopal 3320 Velenje; čistilec; do 19. 9. 2006; Nivalis d.o.o.. Savinjska cesta 4,3331 Nazarje; keramik; do 23. 9. 2006; Pin-tarič Marijans.p. gradbene storitve, Jenkova cesta 43.3320 Velenje. Strojnik manj zahtevna samostojna dela. poshiževalec strojev in naprav, vodja izmene; do 19.9.2006; Fori d.o.o.. Prešernova cesta 1 a. 3320 Velenje; instalater vodovodnih in ogi e-valnifi naprav; do 22.9.2006; Ku-merRobeits.p.. Florjan 135.3325 Šoštanj. Optik svetovanje in prodaja korekcijskih očal. kontaktnih leč in sončnih očal - dela v Velenju; do 22.9. 2006; l-ook-look d.o.o. Ljubljana. Podutiška cesta 46.1000 Ljub- Elektrikar energetik tesar - izv-ajanje raznih t« del, opaževanje, izdeiavr 22. 9. 2006; Plekot s.p., Lokovica 108, i Zidar _arpe diem, i2 Rogatec; 26. 9. 2006; p. bencinski ser- fasadcrska deLi. vseh v vis Podplat. Mari Podplat 5,3241 Podplat; točenjepijač, strežba hrane; do 19. 9. 2006; Nežmah Štefan s.p. krepčevalnica Rok. Rogaš- delo v točilnici, sprejem gostov ob prihodu vlokal; do 23.9.2006; Terme Olimia d.d.,Zdravil«ka cesta 24. 3254Podčetnck; delo v šanku. strežba pijač; do 18, 10, 2006; Turnar Franc s.p. Rogatec-Kovinarstvoin kafebar. Trg 11. 3252 Rogatec; strežba pijač; do 2. 10. 2006; Žerak Fiiderik s.p., Celjska cesta 31, 3252 Rogatec. Srednja poklicna izobrazba mednarodnem prometu; do 18.'l0. ). Podčetr- VODNIK 3jnade-, 3320 Vele-2006; Her- Jožef Celje Mag. Alenka Uibaiifcič: Je slovenska hrana zdrava? predavanje 9.00 Medobčinska matična knjižnica Žalec_ (M> 9b-letnici rojstva Paula Parina lUernmi večer 9.30 SLG Celje _ J. Masteroff, R Ebb, J. Kander: Kabaret slavnostni premiera, izven abonmaja 9.00 Mohorjev atrij Celje Ogulteni center l^što Ansambel Vandrvvci koncert ......................t; do 22.9. 2006; Plekot Ivan Plešnik s.p., Lokovica 108,3325 Šoštanj. Voznik avtomehanik voznik - vozi in skrbi za tovorno vozilo, opravlja vožnje na dol- 2006; Ježovnik Darko s.p., Črno-va 37.3320 Velenje. Prod<^<üec. prodajalka-blagajničarka; do 26.9.2006; Spar Slovenija d.o.o. Spar Velenje. Kidričeva cesta 2. 3320 Velenje; prodaja od vrat do vrat; do 18. 10.2006; Torro Ljubo Srnovršnik s.p., Selo 7, 3320 Velenje. Srednjapokliaia izobrazba natakar - strežba pijač in toplih napitkov; do 7. 10. 2006; Harnik Bernarda s.p. Bar Štrumf, Podgorska cesta 1,3320 Velenje. Srednja strokovna ali splošna izobrazba pomožni zavar ovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev na terenu; do 30. 9. 2006: Fx invest d.o.o,, Kkiričeva cesta 26,2204 Miklavž na Dravskem polju. hiženir strojništva inženir snojništva. pripravnik; do 22. 9. 2006; Vegiadd.d Velenje, Stari U-g 35.3320 Velenje. UPRAVNA ENOTA ŽALEC Pleskar slikoplcskarska in keramičar-ska dela; do 29. 9. 2006; T.r.t. obnova stanovanjske storitve d.o.o.. Založe 64.3313 Polzela. Nižjapoklicna izobrazba (do 3 let) dclavec v proizvodnji; do 26. 9.2006; Manpower d.o.o. podniž-nica Celje,Stanetovaulica4,3000 Celje. opera Radomlje lec. skegatfl 17.00 Dvorana Centra Nova Andreja Jernejčič.Orke- 18.00 Muzej na Velenjskem 8.00Ga]erijaMozirje_ Matevž Lenarčič: Okrog edinega sveia predstavitev poti z idtra lahkim letalom Sinus 912 Zbirka akademskega ki parja Cirila Cesarja odprtje zbirke Poroka čistilkeMarije gledališkapredstava 9.00 Mladinski center Velenje RobiKlančnik: Voda je tekoča brez barve in oku- Cultumi center Laško ša Tita komedija 10,30 in 1730 Muzej novejše __zgodovine Celje__ Demonstracija obrtnika -krojač Franjo Podbregar 17Ö0 Medobčinskamatična knjiaiieažalec 9.30 SLGCe^e lasteroff, F. Ebb, J. Kander: Kabaret abonma, četrtek večerni in izven 20.00 Likovni salon Ce^e Polonca Lovšin, večmcdij- Kf/ttca^n/čar ključavničar v v7;drževanju; do 26.9.2006; Feniks d.o.o, Žalec, Cesta Žalskega tabora 10,3310 Žalec; strojni ključavničar, samostojno branje načrtov; do 30.9,2006; Kočevar& Thermo tron d.o.o., Lo-Čica ob Savinji 65. 3313 Polzela. oja, rezkanje, ?nje ; do 27. 9. 2006; Emo-tech d .0.0. Šemi^etei', Juhartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski Monter ogrevalnih naprav monter ogrevalnih naprav na terenu, montaža vodovoda in centralnega ogrevanja; do 26.9.2006; Cizej d.o.o. Braslovče, Parižlje 1, 3314 Braslovče. Avtomehanik skladiščnik - delovno mesto je vUtkovi vasi pri Žalcu; do 26.9. 2006; Sta 1, Ko-1 Keramik priprava gmote (tehta surovine inpolnimlinssurovlnami in vodo); do 19. 9. 2006; Kili d.o.o. Liboje, Kasaze 34, 3301 Petrov-če. Prodajalec prodajalec rezervnih delov za traktorje; do 26,9.2006; Ac d.o.o. Šempeter, Rimska ccsta 104,3311 Šempeter v Savinjski dolini; prodajalec -delovno mesto je v Latkovi vasi pri Žalcu; do 26. 9. 2006; Sam d.o.o., Preserska cesta 1.1235 Radomlje; prodajalec - telefonist; do 22. 9.2006; Srnovršnik Barbara, s.p. slovče. Natakar strežba pijač; do 22.9. 2006; itloga Matej s.p. M- bar, Ložni-priŽalcu 15b, 3310?.alec; pomoč pri točenju pijač in to-ih napitkov; do 3.10.2006; Gu-■k Violeta s.p. Bar Magic, Go-vljc lile, 3310Žalec; strežba pijač v baru, čiščenje iz, prostorov in točilnega pulta, nje kozai-cev; do 26.9.2006; .0.0.. gosünstvo, trgovina, storitve, fteseije 19,3314 Braslov- Srednja poklicna izobrazba voznik tovornjaka po Sloveniji; do 7.10. 2006; Stojakovič Bo-rislav s.p. Petrovče, Liboje 42, ^301 Petrovče. nja - vzpostavitev evidence premoženja občine: do 19.9.2006; Občina Žalec, Ulica Savinjske čete S. 3310 Žalec. Univerzitetni diplomirani eko- A BREa>LAČNI PROMETNI cena torkovega izvud« tolarjev (€1,26). Tajn ne: MajflaKLmSek. M ino-zabžniško, radijsko in agen- 000 Celje, telefon (03} 4225190, tednik izhaja vsak torek in petek, 150 (€0,631, pedcovega pa 300 a; Tea Podpečaii Velet. Naročni- ftiia naročnina 40.800 tolaijev •diisakcijskega 'računa: 06000 ÜÜ2678132Ü. NcnaroCcnlh rokopisov in fotografij ne vi Camo. Tisk; Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost Odgovarii.i iircdnica; Tatjana Cvini. Namestnica odg. ur,: Ivana Staraejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: tgor Žatlah. ObUkovanje; Mi iijaBajagič. E-niail uredniSIva; todnikfffnt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika .tednikfeint-rc .si RADIO CELJE Odgovorna uredni Urcdnlca iiiformati Telefc. 9 00 8S1. E-mail: radioC^nt-i E-mail v studiu: i UREDNIŠTVO Müena Brečko-Puk Rozm. a Solil Pom d vodj lega prostora v Novem tedn udi ostale agencijske storitvi m vndia Agencije: Vesna • Pungcrčič. ftopaganda: Vojko Grabar. Zlatko Bohinai Viktor Klenoväek, Alenka ZapuSek. Marjan Srečko Ifelefon: Fäx; t . Sprejem oglasov po el , (03154 43 5 Rotarjeva dekleta Ponesrečen poskus današnje I. Gimnazije v Celju le bil končan pred 35 leti. Takrat je maturiral tudi B-razred, v katerega so modri umi stlačili sama dekleta. Še dobro, da so jim dodelili razrednika, o kakršnem je mogoče samo sanjati - profesorja Jožeta Rotarja. Tako kot gimnazijskim letom je tudi obletnicam mature nekaj manjkalo. No, vsaj do letos, ko so se namesto v lokal s Štajerskim Janezom odpeljale na izlet v Belo krajino. Tako dobro je bilo. da je 14 udeleženk sklenilo, da bodo vsakih pet let spoznavale Slovenijo, vmes pa vsako prvo soboto v septembru domače kraje sošolk. Na svidenje Sevnica in Gornji Grad, Slovenske Konjice in Šempeter, Rogaška Slatina in vse, kar je med njimi. Rotarjeva dekleta prihajajo! MBP »šumi«alias -fPHSHiiai^ülT Aleks Štern maij čudež, velika Podobno kot zna Schumacher pomesti s konkurenco, je s sotekmovalci opravil tudi naš fotograf Aleks Stem, ko je ob predstavitvi polletnih rezultatov Citycentra uprava centra pripravila še tekmovanje z gokardi. Slavil je, kot je napisano in razvidno s fotografije, Aleks Štern (na sliki skupaj z drugo- in tretjeuvrščenima), ki je med pripravljenimi štartnimi številkami iskal svojo srečno trinajstico. »Tako zagotovo končaš na eni izmed teh dveh številk ali vsaj vmes,« je izbor komentiral Aleks. Že v predtekmovanju je konkurenco pustil skorajda cel krog za sabo, zato so mu gledalci že takoj prilepili vzdevek Šumi. Po izvrstni prvi vožnji Karmen Stavec je kazalo, da mu bo težave v finalu povzročala ženska, vendar se je našemu favoritu na koncu še najbolj približal Uroš Urlep. »Zaradi drobne napake je kmalu izgubil svojo prvo štartno pozicijo,« je vožnjo že kot pravi profesionalec komentiral Aleks, «naprej pa je šlo gladko.« Tretja pa je le bila ženska, Metka Bračko. RP sreča Šoplfi za najsiprejša in zlatoporoience v dvorani društva upokojencev v Grižah so pripravili že 29. srečanje krajank in krajanov, starih 70 in več let. Teh je v KS Griže trenutno 310, vključno s.flstimi, ki so v domovih za starejše. Srečanje sta tudi tokrat priiiravili KO Ritega križa in KS, udetežUo pa se ga je okrog 180 krajank in krajanov. Najprej so prisluhnili kulturnemu programu, Id so ga pripravili učenci OŠ Griže, Olga Markovič z odlomkom iz svoje monokomedije Čistilka Marija in Duo Gabi, ki je skrbel za prijetno vzdušje po uradnem delu srečanja. Program je vodila in povezovala neumorna in vitalna 83-letna Valčka Gnus. Zbranim sta spregovorila predsednik KS Griže Ivi Krašovec in predsednica KO RK Cvetka Grm. Slednja sta podelila tudi šopke najstarejšima udeležeacema srečanja, 96-letni Ivanki Poteko in 87-letnemu Franciju Trata^, sicer dolgoletnemu kapelniku pihalne godbe Zabukovica. Šopka pa sta tokrat prejela tudi zakonska para, ki sta letos slavila 50-letnico skupnega življenja - Ivanka in Miro Petrove ter Terezija in Franc Deželak. DARKO NARAGLAV V začetku meseca aA^usta je na svet privekalo čudovito bitje, mala Shanaia. Mamici Maji, pevki skupine Zeus, in očku Urošu se je življenje v hipu obrnilo na glavo, a za mali čudež, kot sta poimenovalo Shanaio, sta zelo hvaležna. Ob rojstvu 50 centimetrov dolga in 2800 gramov težka punčka je na las podobna očku, le glas je izrazito mamin. «Moja prva reakcija na novico, da sem zanosila, je bila mešanica čustev; od nepopisne sreče do dvomov, če sem pripravljena na vse, kar me po rojstvu čaka. Verjamem, da mi je bilo tako namenjeno. Sicer pa je sama nosečnost potekala prav lepo, tu in tam sem bila deležna jutranjih slabosti in seveda vsak dan sem imela večji trebušček, tako da sem v zadnjem mesecu raje ostajala doma. Malce sem bila namreč nerodna in sem na primer v trgovini s trebuščkom že kaj >butmla< s polic,« svojo nosečnost opisuje energična rdečelaska. Da bo Maja povila punčko, sta s fantom Urošem vedela že pred rojstvom, saj sta bila namreč preveč neučakana, da bi počakala, da se malo bitje rodi. »Z rojstvom Shanaie se je veliko spremenilo. Seveda pa spremembe morajo biti, da lahko človek raste in se uči. I-ep oziroma veličasten je občutek, ko vidiš, da lahko ustvariš in podariš življenje. Veliko je sicer treba žrtvovati, ampak vse je vredno, ko držiš v naročju svoj mali čudež,« zaključuje Maja, ki jo je materinstvo še polepšalo. Medtem ko mlada mamica skrbno bdi nad svojo prvoro-jenko, pa njeni glasbeni kolegi iz skupine Zeus prav nič ne počivajo. Ravno obratno, pridno že namreč pripravljajo nov album, ki naj bi izšel konec novembra, ko bodo začeli tudi koncertirati. Že prihodnji mesec pa bodo na radijske postaje poslali nov singl. JASMINA ŽOHAR Če si želite zdravega moškega in svetlo prihodnost s kopico otrok, potem boste, drage dame, svojim moškim kupile spodnjice Adamov list. Izum Dragana Tadiča iz Banja Luke namreč omogoča dodatno cirkulacijo in termoregulacijo moškega »premoženja.« Na novo izumljene spodnjice omogočajo še boljšo higieno in večjo zdravstveno varnost. Zanje se že menda zanimajo tudi v Združenih državah Amerike, saj naj bi jih na misijah v Afganistanu in Iraku nosili vojaki ameriške vojske. Učinkovitost Adamovega lista naj bi v prihodnjih letih potrdile tudi številne raziskave, pri čemer Banjalučanke že zdaj prisegajo le nanje. Foto: ALEKS ŠTERN !a Maja, pevka skupina Zeus,