•o les io ■'i--en im icn !o -t- o\ Celjskim košarkaricam osma pokalna lovorika Poudarki iz petkovega intervjuja miji^ 90,6 95,1 95,9 100,3 DNI INPE1 IK fEK Št. 25/Leto 67/Celje, 27. marec 2012/Cena 1,10 EUR □ Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašič Čistilo vse, kar leze Vsi, ne glede na emšo, bolj ali manj prepoznaven obraz, vaščani in meščani, so se tokrat z vrečkami v rokah podali v lov za odpadki. No, skoraj vsi. Tisti, ki pridno svinjajo okolje med letom, so se tovrstnim naprezanjem v akciji Očistimo Slovenijo tokrat zagotovo izognili. SPODBUDNE ZGODBE S tradicijo še iz avstroogrskih časov REKREACIJA - vsak torek ^flekteacija ^NOVl TEDNIK IN RADIO CEUE - MIGAMO Z VAMI! Ženska, ki verjame v »čl o ve kova n j e« »Šparamo« tudi pri varnosti motoristov BUKVARNA Nočem biti gejev sin Se prepoznate med našimi novorojenčki? IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Čistili stari in mladi CELJE, VOJNIK - Veliko mladih in tistih najmlajših je bilo videti na sobotno dopoldne z rokavicami na rokah in z vrečkami, v katere so pobirali smeti. Na pravo množico sva s fotoreporterjem naletela na celjskem Petričku, kjer so moči združili celjski skavti, taborniki in občinski klub študentov. Počistili so okolico nekoč priljubljene izletniške točke Celjanov, ki je danes zapuščena in zanemarjena. Vsaj smeti pa tam okrog ni več. Kako dolgo? Okrog 11. ure so mladi čistil- pa je Tjaša Hrovatič iz kluba Tokratne čistilne akcije so se udeležili tudi številni politiki. V Celju je s strankarskimi kolegi čistila evropska poslanka Romana Jordan. Premier Janez Janša se je udeležil akcije v Šentilju pri Velenju. ci že končali, v senci se je prilegla malica. Odpadki so bili razvrščeni v ustrezne barvne vrečke, ki so čakale na odvoz z vojaškim vozilom. Tudi vojaki so namreč pomagali pri vseslovenskem čiščenju. Sicer študentov pohvalila sodelujoče, ki jih je bilo tako veliko, da so počistili, kot bi mignil. Nič drugače ni bilo v številnih drugih delih Celja. Na obrežju Savinje naj bi se zbralo več kot 100 čistilcev, je poročal Vinko Andoljšek, eden od koordinatorjev akcije v Celju. Drugod so se zbrale manjše skupine, ljudje so se razpršili v okoliške gozdove in na travnike in nabirali vse, kar ne sodi tja. Ponekod so ugotavljali, da so kosi tako veliki, da jih ne morejo odstraniti sami. Zato so odlagališče fotografirali in pobrali, kar so lahko. Tako je bilo na primer ob cesti mimo Šmartinskega jezera, kjer so se vrstile zložene vreče. Eden od čistilcev Radko Čerčnik iz Lokrovca pri Celju je povedal, da jim je za nekatere črne točke povedal prijatelj, ki tam pogosto kolesari. Sam se sicer Marko Gačnik in Tadej Pasar sta tudi leto čistila okoli Šmartinskega jezera. Da se lahko sredi gozda znajde tudi živalsko razpadajoče truplo, je preverila skupina čistilcev v bližini Nove vasi. »Pokojnega« so pustili v gozdni samoti, na kup pa zložili gume, železje, cel kup ostankov motorjev in celo steklenico, polno porabljenih igel, ki so očitno ostale po narkomanski zabavi ^ Radko Čerčnik (levo) je letos prvič šel v akcijo skupaj s prijatelji. zaveda pomena čiste narave, se je pa letos prvič udeležil akcije. Začutil je, da je bil čas, da pokaže svoj odnos in da je morda za zgled drugim. »Ko bodo ljudje videli, da smo njihove smeti pospravili, prihodnjič morda ne bodo metali.« Po nekaj dneh isto? Še sreča, da so tudi v teh časih takšni navdušenci med nami, bi kdo rekel. Takšna sta gotovo tudi Marko Gačnik iz Lešja in Tadej Pasar s Konjskega, na katera sva naletela ob cesti blizu Šmartinskega jezera. V vrečah sta imela embalaže olja, bencina, steklenice, pločevinke _ Dopoldne sta bila še sama, kasneje naj bi se jima pridružili še prija- telji. Že tri leta zapored čistijo gozdove ob jezeru, žal pa vsako leto ugotavljajo, da so v njih čez nekaj dni spet smeti. »Dobro bi bilo kaznovati tako početje,« je menil Marko. »Slovence najbolj boli, če jih udariš po žepu, saj se nekateri sicer ne bodo nikoli drugače obnašali.« Tadej pa je dodal, da je škoda, ker čisti bolj malo ljudi, večina se je verjetno zanašala na to, da to počne veliko drugih in njim ni treba. Še dve osamljeni čistilki sva srečala na poti proti Vojniku. Ne več rosno mladi, a kljub temu zelo prizadevni. Ena od njiju, Jožica Krajnc iz Gmajne, je čistila že večkrat in tudi tokrat nabrala vse mogoče, od plastike do železa. Akcija torej ni imela starostne omejitve, le voljo je bilo treba najti in verjeti, da je prostovoljstvo v teh časih nujno. Veliko ljudi to očitno še verjame, čeprav bi mnogi radi videli tudi bolj učinkovite ukrepe za preprečevanje smetenja v naravi. TATJANA CVIRN Foto: TimE Po doslej znanih podatkih Ekologov brez meja, ki so bili pobudniki slovenske akcije v okviru svetovnega čiščenja, je v soboto v 88 odstotkih občin čistilo okrog 270 tisoč prostovoljcev, kar je približno toliko kot pred dvema letoma. V akcijo je bilo vključenih 96 tisoč otrok. Podjetja, pristojna za odvoz odpadkov, bodo v prihodnjih dneh dala končno oceno o količinah zbranih odpadkov, ki jih je po prvih ocenah precej manj kot pred dvema letoma. Črnih odlagališč vedno manj ŽALEC - V občini imajo čistilne akcije še od sredine 80. let. Črnih odlagališč je vedno manj, problem ostaja le odpadni gradbeni material. Želijo si, da bi bile akcije v prihodnje čedalje manj potrebne in bi njihov cilj postalo zgolj osveščanje. V občini Žalec so uspešno odstranili vsa večja črna odlagališča odpadkov. Čistilne akcije v Žalcu se je udeležilo okrog tisoč krajanov in tisoč petsto otok. Odpadkov je vsako leto manj, nekaj jih vedno znova naplavijo vodotoki, nekaj se jih nabere ob robu cest. »Ponekod je bila prava borba za njih, ker jih vsak udeleženec hotel nabrati vsaj eno vrečo,« je razložila glavna občinska koordinatorka čistilne akcije Marjana Kopitar. Čistili so v vseh desetih krajevnih skupnostih v občini Žalec. Še posebej aktivni in dobro organizirani so bili v krajevni skupnosti Galicija. »Čistilna akcija je bila uspe- krajevne skupnosti, so jo v Galiciji organizirala društva. Glavna koordinatorka Anica Grobelnik, ki ji je hkrati tudi predsednica Turističnega društva Galicija, je bila po akciji zadovoljna. »Čistilne akcije smo se lotili zelo dobro. V vsakem zaselku smo našli odgovorno osebo, ki je dobila material. V akcijo so se vključila vsa društva.« Skupno število udeležencev v Galiciji je bilo krepko čez 300, kar je za krajevno skupnost z 2 tisoč prebivalci veliko. Opažajo, da ljudje čedalje manj smetijo po okolici. Po letošnji akciji v občini Žalec ostajajo glavni problem gradbeni odpadki, saj jih občani ne odpeljejo v predelavo, ker je plačljiva. Za tovrstna odlagališča bo občina organizirala dodatne čistilne akcije. šna, saj je vedno znova veliko ljudi pripravljenih čistiti. Črnih odlagališč v naši krajevni skupnosti ni več, ker smo jih v veliki meri očistili že lani. V primeru, da še najdemo kakšnega, ga bomo odstranili med letom,« je po akciji povedal predsednik krajevne skupnosti Jože Krulec. Največ odpadkov so letos našli ob regionalni cesti Arja vas-Velenje in nekaj na težje dostopnih mestih. Za razliko od ostalih delov občine, kjer akcijo organizirajo V Galiciji so zbrali za dva do tri kamione odpadkov, ki so jih ljudje pripeljali od doma. »Če so jih pripeljali sem, jim ne moremo reči, da naj jih odpeljejo nazaj domov, saj jih bodo potem odložili za prvim ovinkom. Še vedno je bolje, da sprejmemo tudi te, kot da jih naslednje leto pobiramo na črnih odlagališčih,« pojasni Grobelnikova. V Galiciji se čistilna akcija že tradicionalno konča z druženjem na prvem pikniku v letu. ŠO, foto: SHERPA NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV ldnja novica Aprila začetek na Krekovem trgu CELJE - Družba CMC je bila izbrana za obnovo starega mestnega jedra. Prva faza obnove se bo začela že aprila, zaključila pa predvidoma maja 2013. Začetek obnove bo na Krekovem trgu, kjer naj bi TOREK SREDA ČETRTEK bila vsa dela opravljena do avgusta, že v juliju se bo gradbišče odprlo tudi v delu Prešernove ter Stanetovi in Lilekovi ulici, kjer bo obnova končana novembra. Kot zadnji v prvi fazi obnove prideta na vrsto del Savino-ve in Linhartova ulica. Terminski načrt del ter znova tudi samo obnovo mestnega središča bo mestna občina vsem zainteresiranim podrobneje predstavila v ponedeljek ob 17. uri v Narodnem domu. IS Manj množično, a kljub temu učinkovito DOBJE, ŠENTJUR - S prav množično udeležbo se na primer v Dobju in na Kalobju niso pohvalili. Po drugi strani pa je bilo lepo slišati, da so nekatere črne točke izpred dveh let ostale čiste. Tudi smeti letos ni bilo več toliko kot v zadnji akciji. Še vedno pa je bilo smeti več kot preveč. Marsikateri žal neznani betici bi bilo za v prihodnje treba pošteno naviti ušesa. Med najbolj pridnimi na Kalobju so bili šolarji. Ob cesti, kjer so pred dvema letoma že temeljito počistili gozd, so znova pobirali velike odpadne avtomobilske dele, akumulatorje. Ljudje pa v plastičnih vrečkah odmetavajo celo živalske kadavre. Najbolj vztrajna ekipa prostovoljcev v Dobju je na koncu po občini še pobrala vreče s smetmi. Stroške so poskušali čimbolj zmanjšati tudi z lastnim odvozom. Od najmlajših do prijetnega druženja REČICA OB SAVINJI - Med udeleženci akcije so bili tudi malčki iz rečiške enote mozir-skega vrtca. Podali so se po domačem kraju in vneto zbirali smeti. Kot mnogi najmlajši v tokratni akciji so družno ugotovili, da smeti ne gre metati v naravo. Sicer pa je bila tudi v tej zgornjesavinjski občini čas po akciji idealna prilika za druženje. Za več kot sto ljudi (čistilo jih je bistveno več) so pripravili okusno malico kar v občinski upravi. US Franci Leskovšek ml., Dobje »Že v prvi akciji smo počistili vse črne točke po gozdovih in jarkih, tako da za letos ni ostalo veliko. Tako smo se odločili, da gremo bolj po javnih površinah in ob poteh. V občini še kakšnih 20 odstotkov ljudi ni vključenih v organiziran odvoz smeti. To je krivo, da se nekaterih črnih odlagališč ne moremo znebiti. Gasilcev nas je prišlo okrog 20, vključili so se še lovci in društvo invalidov. Srečevali pa smo tudi posameznike, tako da je bilo več ljudi, ki so pomagali.« Zdravko Hribernik, Kalobje »Kar se tiče količine odpadkov, je bolje kot nekoč. Pozna se, da so ljudje bolj osveščeni, pa tudi kosovni odvoz je koristen. Udeležba pa me je razočarala. S centra Kalobja je prišel en sam krajan, po gospodinjstvih pa smo poslali čez 200 vabil. Neobveščenost ne more biti razlog za to. Smo pa vseeno veliko nabrali. Tudi eno izmed res velikih črnih odlagališč smo počistili. Kar se vključenosti v organizirani odvoz tiče, pa je inšpektor v teh dneh opravil ogled. Vključiti se bodo morali vsi, ki doslej še niso.« Tinka Zekar, Dobje »Tudi sama sem se namenila iti pobirat smeti, pa me je župan zadolžil za pripravo malice. Nekaj jih je že prišlo in zaključilo z delom, nekaj ekip je še na terenu. Že prej smo vse pripravili, zjutraj, ko smo videli udeležbo, smo pa skuhali. Po občutku mislim, da je zjutraj prišlo kakih 50 ljudi. Občina je za vse priskrbela malico.« StO, foto: GrupA www.novitednik.com Družinski zakonik (klasika) MOŽ, PES IN PAJEK Bori Zupančič »Ne, prav nič te nisem pogrešal, ati. Saj je bil vsako noč pri nas na obisku drugi ati Št. 25 - 27. marec 2012 - GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Čokolada kot posel Družinsko čokoladno podjetje iz Olimja posluje že dve desetletji - Tradicija še iz avstroogrskih časov »Eto bjelyj šokolad, eto čjornyj šokolad,« je pojasnjeval slovenski spremljevalec ruskim turistom v Čokola-dnici v Olimju, brez katere si danes ta turistični kraj težko predstavljamo. V Čo-koladnici tamkajšnjega podjetja Syncerus, ki je nastala pred dvema desetletjema, so ruski turisti med najboljšimi potrošniki, ne manjka seveda niti zahodnih gostov, ki jih pritegne Syncerusova blagovna znamka Sladkosti iz Olimja. Podobno kot na Tartinijevem trgu v Piranu, kjer so olimske sladkosti v čokoladnem butiku pod Syn-cerusovo blagovno znamko Giuseppe Tartini. O tem, da je Čokoladnica iz Olimja danes upoštevanja vredni čokoladni naslov, priča tudi velika reportaža o njej, ki je bila objavljena v italijanski reviji Panorama. Syncerus je družinsko podjetje, ki ga je ustanovil svetovljanski Rudi Videtič, ki ima korenine v okolici Podsrede ter v Celju. Videtičeva rodbinska kondi-torska tradicija sega daleč nazaj v avstroogrske čase. »Moj stari oče je bil v času Avstro-ogrske izučeni slaščičar ter je svojo poklicno kariero sklenil na Dunaju. Zapustil nam je recepte za slaščice, zapisane v gotici, in ko smo v Sloveniji vstopili v nov družbeni red, smo rodbinsko tradicijo želeli nadaljevati,« nam je med obiskom v Olimju povedal ustanovitelj Syncerusa. Od Prekmurja do Pirana Videtičevi so v začetku devetdesetih let najprej poiskali primerno lokacijo za svojo prvo Čokoladnico ter se med različnimi možnostmi odločili za turistično Olimje. »Turisti v Podčetrtku ne morejo ves dan samo plavati in tako se odločajo za pot v Olimje, tudi k nam,« pojasnjuje odločitev za lokacijo Čokoladnice Vide-tič. Ob tem dodaja, da so z njo obenem popestrili izvenpen-zionsko ponudbo zdravilišča. Olimje je prav tako komaj okoli štirideset kilometrov od milijonskega Zagreba, v vasi pa je bila na začetku devetdesetih let zapuščena avstroogr- V Syncerusu v Olimju vlagajo v razvoj. Ustanovitelj Rudi Videtič pred zadnjo tehnološko pridobitvijo h SPODBIJL, ZGODBR^Fffl Predstavljamo spodbudne podjetniške zgodbe ljudi, ki so s svojim znanjem, spretnostmi, z izkušnjami, dobrimi izdelki ali s storitvami preživeli sebe in družino. Mnogi so postali tudi pomembni delodajalci. Krizi so pokazali zobe in so spodbudna zgodba! Predlagajte spodbudno zgodbo s Celjskega! tednikigint-rc.si Ob torkih v Novem tedniku ska osnovnošolska zgradba, ki je postajala že ruševina. Stavbo so celovito obnovili in po začetku proizvodnje je bilo za Syncerusove praline že toliko naročil, da so iz kozjanske okolice zaposlili prve tri delavce, ki so delali skupaj z Videtičevimi. Turisti so kmalu začeli množično prihajati v Čokoladnico, zato je Synce-rus po nekaj letih začel odpi- rati svoje čokoladne butike po različnih krajih Slovenije, kjer prodajajo lastne izdelke. Več kot polovico čokoladne proizvodnje prodajo v lastnih butikih v Celju, Mariboru, Moravskih Toplicah, Novem mestu, Piranu ter seveda v Olimju. V Celju, kjer umira v strogem središču trgovina za trgovino, se olimski čokoladni butik v Vodnikovi Ustanovitelj olimskega čokoladnega podjetja, uspešni Rudi Videtič, je svetovljan, ki je med drugim predstavljal našo gospodarsko zbornico na Japonskem, bil namestnik direktorja jugoslovanskih blagovnih rezerv v Beogradu ter direktor jugoslovanskega paviljona na razstavi EXPO v Montrealu, v Celju pa je bil v začetku devetdesetih let podpredsednik občinskega izvršnega sveta. V mladih letih je bil uspešni športnik ter tako mladinski državni prvak v teku na štiristo metrov z ovirami. Videtič je oče štirih otrok: eden je direktor Syncerusa, drugi je bil do nedavnega slovenski veleposlanik v Črni gori, hči deluje na gospodarskem področju v Bruslju, eden od sinov pa je pokojen. Stečaj ali ohranitev? Kot so napovedali v vodstvu družbe Radeče papir, naj bi se v tem tednu, predvidoma v sredo, začel stečajni postopek v radeški papirnici. Zaradi ustavljenih strojev in s tem izpada dohodka ne morejo uresničiti načrta finančne reorganizacije, na katerem je temeljila prisilna poravnava. Zato bo uprava, skladno z zakonom, Okrožnemu sodišču v Celju predlagala prekinitev prisilne poravnave in uvedbo stečaja. NLB bi papirnici sicer pod določenimi pogoji odobrila 780 tisoč evrov kredita, ki bi z dodatnima dvema milijonoma drugih dveh bank papirnico rešilo pred stečajem. Vendar, kot pravijo v vodstvu radeške družbe, so pogoji NLB nemogoči in v delu, ki se tiče zahtevanega solidarnega poroštva za trimilijonsko posojilo, tudi pravno sporni. Je pa predsednik države Danilo Türk med četrtkovim obiskom v Slovenskih Konjicah odgovorne, ki se ukvarjajo z usodo radeške papirnice, pozval k razumu. Po njegovem mnenju banke ne ravnajo modro, zato bi bilo potrebno poiskati skupen jezik. Pozval jih je, da z lastnikom, sindikati, gospodarsko zbornico in vlado sedejo skupaj z namenom, da se proizvodnja v Radečah ohrani. US ulici, na poslovno ne ravno zanimivi lokaciji, dobro drži že več kot eno desetletje. V knežjem mestu ga obiskujejo stalne stranke, za razliko od turističnega Pirana, kjer v sto kvadratnih metrov velikem čokoladnem butiku prevladujejo turisti. »Vedno se skušamo vpeti v lokalne okvirje,« je Videtičevo vodilo in na piranskem Tartinijevem trgu zato tržijo z blagovno znamko Giuseppe Tartini, imenovani po znamenitem piranskem skladatelju, ki jo je bilo težko pridobiti. Prednost je v butični proizvodnji Če so Videtičevi dedove konditorske recepte nekoč preizkušali v domači kuhinji, je danes drugače. »S tega področja ni za nas danes nobenih skrivnosti več, v naših izdelkih je sto pet različnih okusov,« je ponosen ustanovitelj Syncerusa. Opozarja pa, da konkurenca med izdelovalci čokolade tudi na malem slovenskem trgu ni ravno zanemarljiva. Z odpiranjem lastnih butikov so se izognili supermarketom, kar si brez množične proizvodnje lahko privoščijo. »Vzemimo za primer mednarodno verigo restavracij s hitro hrano, ki ima isti okus od Londona do Celja. Mi smo za različnost okusov, brez uniformiranja, kar ljudje cenijo,« je Videtičevo vodilo. Pravi, da lahko Syncerus obstane tudi v primeru, če usmerijo vso svojo proizvodnjo v svoje butike, velike trgovske verige pa jim vedno lahko rečejo nasvidenje. Syncerus, ki v dveh desetletjih obstoja še ni posloval negativno, ima le enega, nekakšnega naravnega sovražnika. To so vroča poletja, ko se čokoladni izdelki topijo ter je zato med kupci takrat zanje manj zanimanja. Prav tako opažajo, da potrošniki med splošno gospodarsko krizo nekoliko manj kupujejo kot v debelejših letih. In kako vidijo Videtičevi prihodnost Synce-rusa? »Postati moramo še bolj prepoznavni, skozi zelo rafi-nirane okuse. Zdaj ko imamo toliko znanja, lahko prav tako prodajamo našo tehnologijo na ključ, z znanjem in stroji,« razmišlja ustanovitelj Synce-rusa. Posebna priložnost za podjetje iz obmejnega Oli-mja je seveda vstop bližnje Hrvaške v Evropsko unijo, ki bo milijonski Zagreb še bolj približal. BRANE JERANKO, foto: BJ Boljši časi za evro? Po dveh tednih rasti so se svetovni kapitalski trgi v tem tednu začeli ohlajati. Ključna novica za popravek trgov je prišla iz Grčije, ki morda ne bo dosegla ciljev v skladu s katerimi bi morala javni dolg do leta 2020 znižati z okoli 160 na 116,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Nujno potreben rezultat se zdi težko dosegljiv, kljub temu, da je začasni sklad za zaščito evra (EFSF) Grčiji izplačal 5,9 milijarde evrov. Gre za prvo izplačilo iz naslova drugega programa pomoči, v okviru katerega so države z evrom in Mednarodni denarni sklad Atenam do leta 2016 obljubili skupno 172,7 milijarde evrov. Veliko negotovosti predstavlja tudi italijanski javni dolg, ki se je januarja po podatkih, ki jih je objavila italijanska centralna banka, zvišal za 1935,8 milijarde evrov, kar predstavlja nov rekord. Na popravek trgov je vplivala tudi izjava kitajskega premiera Wen Jiabao, ki je poudaril, da bodo na Kitajskem v veljavi ostali ukrepi, ki preprečujejo pretirano rast cen nepremičnin, kljub temu, da bi to lahko ustavilo gospodarsko rast. Ocena letošnje gospodarske rasti je na Kitajskem postavljena na 7,5 odstotka. To je v Evropi najbolj oklestilo tečaje avtomobilskemu in surovinskemu sektorju, saj je bil kitajski trg v zadnjih letih gonilna sila za ta dva sektorja. PREGLED 1EČAJEV V ORDOBJU MED 19.3. IM 23.3.2012 Oznaka| Ime 1 Enotni tečaji Promet v tEURI %spr. CICG Cinkarna Celje 95,00 520,89 9,20 CETG Cetis 17,00 0,36 1,01 GRVG Gorenje 5,71 338,71 11,96 PILR Pivovarna Laško 7,75 7,09 -3,12 JTKG Juteks 19,50 39,00 0,00 ETOG Etol 139,50 0,00 0,00 Prevzemi med dostavljavci pošiljk Nekaj pomembnih podjetij je svoje poslovne rezultate razkrilo tudi v tem tednu. Nemška trgovska veriga Metro je lani ustvarila 631 milijonov evrov čistega dobička, kar je 25,7 odstotka manj kot v letu 2010. Nižji dobiček Metroja je posledica evropske dolžniške krize, ki je znižala zaupanje potrošnikov. Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA) je poslabšala napoved poslovanja letalskih družb v letošnjem letu. Zabeležile naj bi tri milijarde dolarjev dobička, ker je 500 milijonov manj kot v decembrski napovedi. Posledica slabših rezultatov naj bi bile naraščajoče cene nafte. Zanimivo novico za delničarje je objavilo največje svetovno podjetje za dostavo pošiljk, ameriški UPS, ki bo za 5,16 milijarde evrov prevzelo nizozemskega tekmeca TNT Express. UPS bo delničarjem drugega največjega evropskega podjetja za ekspresno dostavo pošiljk odštel 9,5 dolarja na delnico, kar predstavlja skoraj 54-odstotno premijo na ceno delnice. INDEKSI MED 19.3. IM 23.3.2012 Indeks 1 1 Zadnji tečaj | |%spr.| SBI20 583.76 ^ 1,90 V minulem tednu se je močno krepil evro, tako v primerjavi z dolarjem kot jenom. Vrednost evra se je v sredo v razmerju do dolarja gibala pri 1,3225, medtem ko je v primerjavi z jenom dosegel štirimesečni vrh pri 111,11 jena za evro. Kljub padcu dolarja v zadnjem tednu je vrednost zlata in srebra ostala na nespremenjenih ravneh iz preteklega tedna. Vedno bolj so na surovinskih trgih oči uprte v ceno nafte, ki se nevzdržno draži. Tudi v tem tednu je cena nafte porasla za skoraj dva odstotka, zatem ko so se zaloge črnega zlata v največji porabnici na svetu, ZDA, zmanjšale. Svetovni kapitalski trgi rastejo že od začetka leta brez večje korekcije, kar je sicer pozitivno za vlagatelje, vsekakor pa makroekonomski rezultati razen v ZDA in Nemčiji tega ne upravičujejo. Unovčevanje dobičkov je po takem scenariju vsekakor mogoče pričakovati. ROMAN GOMBOC, ILIRIKA, borzno posredniška hiša, d. d. Vrisk znova na čelu zadrug V četrtek so po precejšnjih zapletih za predsednika Zadružne zveze Slovenije znova izvolili Petra Vriska iz Ivence pri Vojniku. SLS oziroma predsednik Radovan Žerjav je namreč precej glasno nastopil proti ponovni izvolitvi Vriska, ki ga je stranka pred časom zaradi nejasnosti o njegovi plači izključila iz svojih vrst. Vendar je Vrisk na volitvah dobil 47 glasov od 68 možnih. Za Vriska je ponovna izvolitev po 16 letih vodenja zadružne zveze potrditev zaupanja njemu in njegovemu delu. Tega bo veliko tudi v novem obdobju, saj so, kot pravi, pred zadružništvom veliki izzivi. US AKTUALNO Ob petkih boste lahko brali obširne intervjuje z ljudmi, ki sooblikujejo podobo Slovenije. Ta se sicer kroji v Ljubljani, a želimo ostati na Celjskem. Zato bomo izbirali ljudi, ki so doma tu. Začenjamo z ministrom za notranje zadeve Vinkom Gorenakom - namesto v kabinetu v Ljubljani pa smo ga obiskali v domači Vršni vasi v šmarski občini. Pred dnevi je vodenje PU Celje s pooblastilom prevzel Jože Senica, Karol Turk pa je odšel v Ljubljano, kjer pri generalnem direktorju policije Janku Goršku pripravlja procese za reorganizacijo slovenske policije. O tem, varčevalnih ukrepih in drugih vprašanjih v petek, danes za pokušnjo nekaj tega, zaradi česar Gorenak napoveduje, da bo atipičen minister. Uredništvo Minister, ki je plačal kazen »Komentiral bom vse, kar se mi kot državljanu zdi narobe,« je odločen dr. Vinko Gorenak Pri Gorenakovih v Vršni vasi so v petek večerjali berivko. Vrt je za Vinka Gorenaka eden od hobijev, za katerega si bo tudi kot minister vzel čas. Aretacije znanih Slovencev, ki naj bi bili vpleteni v kriminal, spremljamo v soju kamer, čez čas pa javnost dobi občutek, da se nič več ne zgodi. Preiskave ali sestava obtožnic trajajo (pre)dolgo, vse je tiho ali pa zadeva na sodišču pade zaradi slabih dokazov policistov in tožilcev. Je prav, da dobimo vtis, da se nekaterim v državi nič ne zgodi? »Snemate me, a vseeno bom rekel, kar mislim. S tem nimam težav. Včasih nastaja vtis, da se lahko to dogaja le nekaterim. Vem, da bo javnost od mene kmalu zahtevala odgovore. Zakaj lahko vidite preiskave le pri nekaterih? Pri koprskem županu, pa mariborskem, kar pogost gost je tudi celjski _ Zakaj se to ne dogaja drugim? Recimo ljubljanskemu se nič ne zgodi. Odgovore, zakaj je tako, bom terjal tudi od policije. Osebno menim, da se na policijsko-tožilskem delu še kaj premakne, na sodnem pa nič. Sem kritik sodstva in to bom ostal tudi na tej funkciji. Nič se ni spremenilo od leta 1990, pa ne govorim o političnem preskoku, pač pa o miselnem. Če v Nemčiji ali Avstriji obrtnik ne dobi plačanega računa, je v štirih mesecih zgodba končana. Kaj pa pri nas? Štiri leta traja in v tem času propade! Sodstvo preprosto ni doraslo času, ki ga živimo. Nekatere zadeve se speljejo pred kamero, nekatere ne. To ni dobro. Zagovarjam veliko večjo odprtost policije in tožilstva.« Vatli res niso za vse enaki ^ Najbrž bom spet kritiziran, a se ob primer iz Litije, kjer je šlo za 124 evrov dolga, pa je družina izgubila hišo, sprašujem, zakaj nepopla-čani podizvajalci pri gradnji ljubljanskega stadiona po istem postopku ne postanejo solastniki stadiona. Je popolnoma enaka situacija in morala bi veljati ista merila. Tudi pri čisti lopati, Istrabenzu in drugih primerih. Vaš odziv pred deložacijo družine Vaskrsič vključno s komentarjem dela sodišč in srečanje z Radom Pezdir-jem, ko bi moral ta govoriti s kriminalisti in ne kramljati z ministrom, sta za ministra dokaj nenavadna. Bo tako tudi naprej? Bom atipičen minister, ne bom hodil po oblakih in ne bom prilepljen na svoj stol za vsako ceno. To mi res ni potrebno. Pezdir mi ni povedal nobenega imena, priimka ali dejanja. Srečanje je bilo moja moralna in načelna podpora temu, kar počne, tudi zato sem vesel, da so ga mediji poslikali. Sem tudi čisto navaden državljan, ki plačuje davke, zato imam pravico, da povem mnenje. Primer Vaskrsič sem komentiral na osnovi poročila, ki smo ga dobili na vlado - da izvršitelj ni našel 124 evrov vrednega predmeta, ki bi ga zarubil, ne verjamem. Odgovora, zakaj sodnica ni sprejela predloga za rubljenje dela plače, ni bilo. Zato je oboje zame nenavadno. Lahko mislite, da je to pritisk na sodišče, ampak sam imam pravico povedati, kaj mislim. Tožilci preiskujejo vodjo službe direktorja na PU Celje Petra Očkerla zaradi suma poškodovanja tuje stvari. Njega so prestavili na drugo delovno mesto, a vemo za policista, ki ga tudi le sumijo goljufije, pa je takoj izgubil službo. Ne veljajo za vse enaka pravila? Poročilo o tem primeru bom zahteval od šefa policije. So lahko kakšne sankcije in proti komu? Sankcije lahko izreka šef policije in ne jaz. Zahteval bom poročanje, doslej pa s primerom policista s terena nisem bil seznanjen. Ali glede neregistriranega službenega vozila direktorja policije Janka Gorška menite, da bi moral takrat priznati napako? Zgodilo se je nekaj dni pred mojim prihodom na ministrstvo in ne bom sodil stvari za nazaj. Sam bi ravnal drugače. Od policista bi zahteval, da plačam kazen, če mi je ta ne bi zapisal, bi tak znesek na- Padec družinskega zakonika V Sloveniji se nadaljuje tradicija referendumskih rezultatov. Tako so tudi v nedeljo volivci, ki so se odpravili na volišča, večinsko zavrnili družinski zakonik. Začasni neuradni rezultat je namreč po preštetih približno 99,89 odstotka od skupno dobrih 513 tisoč glasovnic pokazal, da je bilo 54,63 odstotka volivcev proti temu, da se v Sloveniji uveljavi nov družinski zakonik. Volilna udeležba v vsej Sloveniji je bila nekaj manj kot 30-odstotna - najvišja 41,53-odstotna v Ljubljani, kjer so volili tudi župana, v volilni enoti s sedežem v Celju pa je znašala slabih 28 odstotkov celotnega volilnega telesa. Sicer so bili najbolj odločno proti družinskemu zakoniku volivci z območja volilnih okrajev Šentjur in Mozirje, kjer so novo zakonsko ureditev zavrnili več kot 70-odstotno, le nekaj desetink manjša zavrnitev pa je bila tudi na Konjiškem in Šmarskem. Edini volilni okraj, kjer je družinski zakonik dobil podporo, je na celotnem Celjskem bil le drugi celjski okraj, kjer je »za« glasovalo slabih 57 odstotkov volivcev. Veljavna zakonodaja v Sloveniji določa, da državni zbor zdaj eno leto razmerij, ki jih določa družinski zakonik, ne sme urejati na enak način, kot je bilo v zavrnjenem besedilu na nedeljskem referendumu. IS kazal v dobrodelne namene. V tistih dneh sem tudi sam plačal kazen. Kakšno? Peljal sem po avtocesti proti Ljubljani in na cestninski postaji so me ustavili. Ker je bilo ponoči, sem mislil, da gre za kontrolo vinjet - pa je bila policija. Peljal sem 62 km na uro, kjer je bila omejitev 40, kazen je bila 60 evrov in plačal sem jo naslednji dan. Srečanje koalicijskih ministrov in poslancev ste primerjali s krono in rekli, da so ministri hitro pokvarljivo blago, poslanci pa biseri v kroni. Res vsi? V Bruslju je temeljno vprašanje, kako iz krize, pri nas je tema številka ena - neko spričevalo. Namesto da bi pogledali, kako države izhajajo iz krize, in iskali svoje poti. Ker se pri nas vse vrti okrog tega spričevala, sem razmišljal v to smer. Ta koalicija ima 50 poslancev, z vseh strani leti in bo letelo kamenje in ko nam sklatijo štiri, je ne bo več. Kakšna bo, se pa ve - takšna, ki nas je zadolževala. Ob spričevalu je tu še »en izpit«, ta je iz vaše stranke. Kar ljudje obsojajo, je podoba poslanca, ki bi morala biti neoporečna ^ Absolutno se strinjam, a poudarjam, da to ni tema številka ena. Kot ne more biti to, da me boli noht na levi roki, če pa imam raka. K zdravniku moram zaradi raka, ne zaradi bolečega nohta. Pa ta zgodba potrebuje epilog, tudi če ni tema številka ena? Seveda, tako ponarejeno spričevalo, izpit in najbrž še kaj _ To so zadeve, ki se ne smejo dogajati in stranke bi morale tudi same narediti red. V Nemčiji ne more človek s sporno preteklostjo niti na kandidatno listo. To velja tudi za vašo stranko. Ste delali red? Očitno premalo. IVANA STAMEJČIČ SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Ime in priimek: Naslov: Telefon: Ste naročnik Novega te^^n^k Številka TUŠ KLUBA: Lastnoročni podpis: Kupon pošljite na naslov: Novt-tednik in Radio CeljarPrelernova 19, 3000 Celje iZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Parkirne novosti v središču mesta CELJE - Potem ko je z letošnjim 1. januarjem začel na območju mestne občine veljati nov odlok o občinskih cestah in ce-stnoprometni ureditvi, je na marčevski seji mestnega sveta že doživel nekaj popravkov. Vsi so vezani na urejanje parkiranja. V občinskem oddelku za okolje in prostor ter komunalo so odlok dopolnili tako, da so poslej do nakupa dovolilnic upravičeni tudi stanovalci starega mestnega jedra, ki si zaradi opravičljivih razlogov ne morejo urediti stalnega bivališča ali pa za lastne potrebe uporabljajo vozilo, ki ni njihova last. Gre zlasti za primere, ko si tujci zaradi drugih predpisov ne morejo urediti stalnega bivališča, in za primere, ko ljudje uporabljajo službena vozila tudi za lastne potrebe. Stanovalcev starega mestnega jedra se tiče tudi druga sprememba odloka. Poslej namreč lahko za novi parkirišči modre cone na območju Zagate in Ozke ulice kupijo letne dovolilnice. Te stanejo 200 evrov, a glede na to, da je parkirišče res v samem središču mesta, je cena razumljivo višja kot za parkirišča na obrobju. Sicer ostajajo cene parkiranja na Konec januarja je mestna svetnica Janja Romih (SD) v imenu stanovalcev Gosposke ulice opozorila na problematiko parkiranja oziroma povprašala, kako je z možnostjo nakupa dodatnih letnih dovolilnic za družine, ki imajo po več avtomobilov. Stanovalci namreč lahko pridobijo le eno parkirno dovolilnico na posamezno gospodinjstvo. V imenu stanovalcev Gosposke ulice in preostalega starega mestnega jedra je zato svetnica dala pobudo za spremembo in dopolnitev odloka, s katero bi tisti stanovalci, ki potrebujejo več dovolilnic, te lahko kupili na račun tistih meščanov, ki za izdajo parkirne dovolilnice niso zaprosili. javnih parkiriščih v Celju nespremenjene. Odlok pa prinaša še eno spremembo - in sicer na področju kaznovalne politike. Tako se kazen za napačno parkiranje tovornega ali priklopnega vozila in avtobusa zvišuje s 40 evrov na 120. Izkušnje so namreč pokazale, da je bilo 40 evrov občutno prenizka kazen in so nekateri vozniki namerno kršili prepoved parkiranja. IS Križ bo spet stal CELJE - V neposredni bližini celjske Osnovne šole Frana Roša (na območju t.i. tankovskega jarka) je do nedavnega stal lesen križ kot spominsko znamenje za po 2. svetovni vojni pobite oziroma tam zasute žrtve. »Pred časom se je ta križ podrl, nato pa je >izginil<,« nam je sporočila bralka in povprašala, ali bo tako ostalo ali pa bo spominsko obeležje, ki so se ga Celjani v zadnjih 20 letih na tem območju navadili, spet postavljeno. Spomnimo, da so križ v spomin po 2. svetovni vojni pobitim, ki so jih na tem območju zasuli v t.i. tankovski jarek, postavili v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Ali so pripadniki Demosa, ki so poskrbeli za postavitev, potem to spominsko obeležje komu predali v upravljanje, nam ni uspelo izvedeti. Glede na njegovo podobo v zadnjih mesecih pa je jasno, da zanj ni nihče skrbel. Kot nam je bralka še sporočila, je to spominsko obeležje pozimi nekaj časa zlomljeno ležalo v močvirju, nato pa ga sprehajalci nekega dne niso več opazili. A za izginotje niso krivi morebitni vandali, pač pa so križ odpeljali delavci Režijskega obrata Mestne občine Celje. Kot nam je povedala Maja Zlatar iz oddelka za okolje in prostor ter komunalo mestne občine, so jih na podrt križ opozorili iz Mestne četrti Nova vas in prosili za posredovanje. »Križ je Režijski obrat Mestne občine Celje odstranil, zdaj pa bodo poskrbeli za postavitev novega.« IS, foto: GrupA Na mestu, kjer je zdaj prazna plošča, bo kmalu spet stalo spominsko obeležje. Zaposleni v Zavarovalnici Triglav v Celju so se v okviru akcije Očistimo Slovenijo 2012 zbrali ob nabrežju reke Savinje, v okolici visečega mostu, in nabrežje prečesali po dolgem in počez. Samo na tej lokaciji se je nabralo za več kot 25 vreč odpadkov. Marec v Zavarovalnici Triglav že tradicionalno postaja mesec druženja zaposlenih in opravljanja dobrih del. Takšne narave je bilo tudi letošnje čiščenje v akciji Očistimo Slovenijo 2012. V Zavarovalnici Triglav je ta prostovoljna akcija potekala na vseslovenskem nivoju. Z zavihanimi rokavi so se čiščenja lotili na več kot tridesetih krajih po vsej Sloveniji, od Murske Sobote do Kopra, v Slovenj Gradcu pa so za zeleno prihodnost poskrbeli z zasajanjem novih dreves. Vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo 2012 so se tudi letos pridružili v celjski enoti Zavarovalnice Triglav. Moči je združilo več kot 200 »celjskih triglavanov«, s svojimi družinami in prijatelji, ki so čistili na kar osmih lokacijah: v Celju, Laškem, Žalcu, Slovenskih Konjicah, Šoštanju, Velenju, Šmarju pri Jelšah in Mozirju. Odziv Zavarovalnice Triglav na to prostovoljno akcijo je pohvale vreden, saj je bilo, skupaj z družinskimi člani, aktivnih več kot 1000 zaposlenih. Uspešno torej sledijo zavezi o družbeni odgovornosti, ki je ena temeljnih vrednot Zavarovalnice Triglav. Promocijsko besedilo TEHnos Uspešno podjetje z več desetletnim obstojem na tujih trgih, k prijavi vabi vse ki imate željo po ustvarjalnosti in dinamičnosti. Zaradi razširitve poslovanja objavljamo razpis za dodatna delovna mesta: - orodjar (orodja za plastiko, gumo in preoblikovanje pločevine) - konstrukter orodij (obvezne delovne izkušnje) - operater CNC - rezkalec - operater CNC - strugar - programer rezkanja, struženja - operater na žični in potopni eroziji - operater na robotskem varjenju - planer proizvodnje strojegradnje in orodjarne - vodja proizvodnje mehanske obdelave in orodjarne - vodja proizvodnje brizganja plastike in gume Zaželene so delovne izkušnje s področja kovin, strojegradnje, mehanske obdelave ali orodjarstva s 5. 6. ali 7. stopnjo izobrazbe, organizacijske sposobnosti, sposobnost dela z ljudmi, sposobnost timskega dela, aktivno obvladovanje nemškega ali angleškegajezika (za vodstvene kadre), znanje računalništva. Nudimo: - kasnejša možnost zaposlitve za nedoločen čas, - delo v uglednem in dobro stoječem podjetju, - možnost profesionalnega razvoja in stimulativnega plačila. K prijavi vabimo visoko motivirane in zanesljive kandidate z željo po nadaljevanju kariere, v osmih dneh po objavi na naslov: TEHNOS d.o.o., Cesta ob železnici 1, 3310 ŽALEC ali na elektronski naslov info@tehnos.si. Za vse dodatne informacije nas pokličite natelefonsko številko 03/713 30 50. NOVI TEDNIK iZ NAŠIH KRAJEV Manjkajo le še rastline Zamuda pri gradnji čistilne naprave zaradi reklamacije DOBJE - Občina je leta 2009 začela graditi rastlinsko čistilno napravo, ki bo čistila odpadne vode naselja Dobje. Obratovati bi morala začeti že lani, a se je projekt zaradi nekaj projektantskih in gradbenih napak zavlekel. Sanacija je zdaj le končana. Pri tehničnem prevzemu je bilo ugotovljenih nekaj nepravilnosti, ki so jih pred dnevi le odpravili. »Uveljavljali smo garancijo, saj je bila ena od cistern okvar- jena in jo je bilo treba ponovno zavariti in tako zagotoviti njeno neprepustnost. Opravili pa smo tudi nekaj projektantskih izboljšav,« je razložil župan Franc Leskovšek. Vrednost projekta se je zaradi sanacije tudi nekoliko podražila. Namesto 50 tisoč evrov je gradnja čistilne naprave stala 60 tisočakov, razliko v ceni pa sta, kot je povedal Leskovšek, krila tako občina kot izvajalec del. Zdaj morajo zasaditi še vegetacijo in rastlinska čistilna naprava, ki odpadne vode čisti na popolnoma naraven način, bo začela delovati. Prve priključitve na čistilno napravo naj bi izvedli že v teh dneh. Rastlinska čistilna naprava Dobje ima zmogljivost sto populacijskih enot in vse prav gotovo ne bodo zasedene. Gradnja se je namreč začela, ko so v Dobju še upali, da jim bo uspelo zgraditi manjši dom upokojencev. Župan zagotavlja, da čistilna naprava kljub temu ni prevelika. Pričakuje namreč, da bo na še prostih stavbnih zemljiščih v prihodnosti zraslo še nekaj hiš, ki bodo imele takojšnjo priložnost za priključitev na napravo. AD Foto: SHERPA Občina le klik stran VELENJE - Mestna občina je prva občina v Sloveniji, ki nudi tako imenovano storitev klik-klic. Gre za najhitrejši način povezave z občinskimi uslužbenci (tudi z županom), saj lahko do njih občani pridejo kar preko interneta s klikom na polje za klik-klic, ki je prepoznavno po znaku. Ko bodo občani iskali informacije in bodo na spletni strani občine zasledili polje za klik-klic, bodo do dodatnih informacij lahko prišli le s klikom nanj. Z osebo na drugi strani se bodo lahko pogovarjali kot po telefonu (če imajo računalnik z mikrofonom), lahko bodo uporabili videoklic, če pa njihov računalnik teh dodatkov nima, bo pogovor potekal kot na družabnih omrežjih, torej s tipkanjem vprašanj in odgovorov. Storitev je povsem brezplačna. Če sogovorniki niso dosegljivi, lahko klicatelj pusti sporočilo z zahtevo po povratnem klicu. Na območju velenjske občine klik-klic uporabljajo še Upravna enota Velenje, več osnovnih šol, svetovalne ustanove in podjetja, knjižnica in ljudska univerza, ponudniki turističnih storitev in drugi. Ne le da je storitev brezplačna, tudi zabeležena ni na računu klicatelja, zato klik-klic že uporabljata tudi varni hiši v Celju in Novem mestu. ŠK Po zasaditvi vegetacije bo rastlinska čistilna naprava dejansko neopazna. CEUE - pri dvorani GOLOVEC od 29.03 do 02.04.2012 Predstave: 29., 30. marec In 02. april ob 18. uri. V soboto In nedeljo ob 15. In 18. uri. Blagajna je odprta od IG.GG naprej. Ogled živalskega vrta od IG.GO do I3.0G. Motorje ogrevan! Informacije na tel: G4D-649-D0G Vrtec do jeseni DOBRNA - Nov nizkoenergetski vrtec počasi dobiva obrise. Potem ko so lani oktobra z izvajalcem del, družbo CM Celje, podpisali pogodbo za približno 2,25 milijona evrov vredno naložbo, so na Dobrni najprej porušili star vrtec. Rušitvenim delom je takoj sledila gradnja novega objekta. Na Dobrni so imeli doslej resnično premajhen vrtec, grajen v sredini 70. let. Za malčke je bilo na voljo le 210 kvadratnih metrov prostora, čeprav bi po normativih za pet oddelkov, kolikor jih z letošnjim šolskim letom tudi imajo, potrebovali vsaj 760 kvadratnih metrov. Tako najmlajši skupaj s svojimi vzgojiteljicami tudi ne občutijo preveč, da so v času gradnje novega vrtca »razseljeni« na dveh lokacijah - štiri skupine so v prostorih osnovne šole, ena pa je v prostorih zdravstvenega doma. Sicer pa so gradbinci za nov vrtec že položili temelje in obrisi pahljačasto zasnovane stavbe se že kažejo z gradnjo obodnih sten. Na Dobrni so se zaradi vedno večjih obremenitev okolja in v želji, da bi bili kasneje čim nižji stroški vzdrževanja in upravljanja vrtca, odločila za naložbo v energetsko učinkovit objekt. Malčki se bodo v nov vrtec vselili jeseni, rok za dokončane vseh del je namreč september. Tisto, česar se zaposleni, pa seveda tudi malčki in njihovi starši, najbolj veselijo, pa je prostorsko povečanje vrtca. Nov vrtec bo meril 760 oziroma skupaj s podstrešjem skoraj 950 kvadratnih metrov. V občinski upravi gradnjo pozorno spremljajo, saj je tej naložbi močno prilagojen tudi letošnji občinski proračun. Spomnimo namreč, da so na Dobrni računali na evropsko sofinanciranje, ki bi lahko dosegalo kar 85 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov. A ker je bilo na razpisu uspešnih več tovrstnih objektov, se je delež evropskega denarja močno zmanjšal. Tako morajo v občini sami zagotoviti skoraj dve tretjini denarja, Evropski sklad za regionalni razvoj pa prispeva 36 odstotkov. IS Obodne stene novega vrtca na Dobrni so vsak dan višje. Nizkoenergetski pečat vrtcu na Dobrni bo med drugim dajal sistem ogrevanja. Tako bosta ogrevanje in hlajenje priključena na toplotno črpalko voda - voda, kar bo zagotavljalo minimalen vpliv na okolje. Prostore bodo ogrevali s talnim gretjem in hladili s hladnim sevanjem stropne plošče. Ob tem pa bodo zbirali tudi deževnico s strehe in jo iz podzemnega zbiralnika črpali v splako-valnike sanitarij ter jo uporabljali za zalivanja vrta. Slovenska komedija v dobri kondiciji Žirija pogrešala več izrazitih ženskih vlog V nedeljo zvečer so se s podelitvijo festivalskih nagrad zaključili 21. dnevi komedije. V hudi moški konkurenci je nagrado za žlahtnega komedijanta prejel Matjaž Tribušon in za komedijantko Vesna Pernarčič. Žlahtna komedija je postala 39 stopnic in njen režiser Jaša Jamnik žlahtni režiser. Občinstvu je bila najbolj všeč komedija Nežka se moži v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Drama Ljubljana. Letošnje dneve komedije ni zaznamovala le odločitev vlade, ki je festivalu odrekla finančna sredstva, ampak tudi možnost sodelovanja vseh slovenskih gledališč. Žirijo so sestavljali pisatelj in dramatik Tone Partljič, filmski režiser Janez Lapajne in direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje mag. Tanja Roženbergar Šega. »Bili smo v veliki zadregi, komu od moških podeliti nagrado, saj je bilo sedem igralcev, ki so bili popolnoma izenačeni. Veliko manj izbire je bilo pri ženskih vlogah,« je po podelitvi strnil opažanja predsednik žirije Partljič. Žirija je nagradila igralca in igralko, ki po definiciji nista komedijanta, so ju pa najbolj opazili, ker sta njuna lika imela resna sporočila, a sta jih igralca izvrstno prikazala komično. Matjaž Tribušon je nagrado za žlahtnega komedijanta prejel za vlogo v politični farsi November v izvedbi SNG Drama Ljubljana. Nagrada ga je presenetila, saj se ob pripravi predstave bolj kot na humor osredoto- čili na pomen teksta. Žlahtna komedijantka je postala Vesna Pernarčič za svojo vlogo v romantični drami Proti severnemu vetru v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj. »Vsaka nagrada pomeni potrditev dela, ki si ga opravil. Še posebej sem vesela, da sem jo dobila za predstavo, ki ni tipična komedija,« je povedala Pernarčičeva. Naziv žlahtne predstave je pripadel komediji Špas Teatra 39 stopnic, katere režiser Jaša Jamnik je obenem prijel naziv žlahtnega režiserja. »Nagrada je potrditev vsem nam, ki smo skupaj ustvarili komedijo. Za uspeh ni zaslužen le režiser, ampak celotna ekipa, ki jo občinstvo ne vidi. Še posebno tehnična ekipa, ki stoji za kulisami in naredi Za uvod v Frankofonski dan so dijakom in njihovim mentorjem v francoščini zapeli člani Okteta Kajuh I. gimnazije v Celju. Rekordni Frankofonski dan Svoje ustvarjanje v francoščini predstavilo kar 240 mladih Že 14. leto so v četrtek v SLG Celje izpeljali frankofonski dan, ki ga Zavod RS za šolstvo organizira z ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Francoskim inštitutom Charles Nodier, Občino Celje, SLG Celje ter I. gimnazijo v Celju. Vsakoletno srečanje v Celju je postalo tradicionalno in promovira francoščino kot pomemben uradni in delovni jezik Evropske unije ter spoznavanje frankofonske kulture in civilizacije, hkrati pa širi jezikovno in kulturno raznolikost v slovenskem pro- storu. Kot je povedala koor-dinatorka, višja svetovalka za francoščino pri celjski enoti zavoda za šolstvo Simona Cajhen, se je letos število nastopajočih precej dvignilo. »Zanimanje za francoščino narašča, hkrati pa se vidi, da se skozi gledališko dejavnost in druge oblike kulturnega ustvarjanja spodbuja učenje in spoznavanje jezikov. K večji promociji francoščine pa prispevajo tudi številne akcije, ki jih organizatorji frankofonskega dne pripravljamo skupaj.« Na frankofonskem dnevu v Celju je letos sodelovalo Z leve režiser Jaka Andrej Vojevec, dramaturginja Eva Kraševec, igralka Vesna Pernarčič, igralec Jaša Jamnik, direktorica Špas Teatra Urška Alič Flajnik in igralec Matjaž Tribušon ogromen delež predstave.« Občinstvu je bila najbolj všeč predstava Nežka se moži v izvedbi SNG Drama Ljubljana, ki je z oceno 4,866 za las premagala komedijo Sljehrnik v izvedbi Gledališča Koper in Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Letošnje predstave je zaznamovalo varčevanje. Veliko je bilo komedij, v katerih so igrale le tri ali štiri osebe, s preprosto sceno in kostumi. »Predstave so bile vseeno dobre. Nobena ni igrala na struno cenenih in neumnih šal. Slovenska komedija je v dobri kondiciji, a velika gledališča jo ne smejo zanemariti,« je bil jasen Partljič, ki je pozdravlja odločitev organizatorja, da so letošnji dnevi komedije odprli vrata tudi nekoliko bolj komercialnim komedijam. »V Slovenskem ljudskem gledališču Celje smo veseli, da so se dnevi komedije uspešno zaključili. V času festivala nas je vedno strah bolezni in poškodb ter ostalih višjih sil. Na srečo so se vsi igralski kolegi, tudi tisti, ki so imeli težave z zdravjem, potrudili in odigrali predstave, tako da je festival potekal nemoteno,« je bila po festivalu zadovoljna upravnica Slovenskega ljudskega gledališča Celje mag. Tina Kosi. V celjskem gledališču pa se že veselo pripravljajo na Dneve komedije 2013, saj so že začeli izbirati predstave. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Jubilej Roševih dnevov V Celju se je v četrtek zaključilo 25. srečanje najboljših literarnih ustvarjalcev 8. in 9. razredov slovenskih osnovnih šol. Na razpis za letošnje Roševe dneve se je prijavilo 48 učencev, posebna komisija pa je izbrala 20 ustvarjalcev. Povabila jih je v Celje, njihove literarne prispevke pa so objavili v zbirki Mislim, da razumem svet, ki je izšla ob letošnjem srečanju. Med 20 objavljenimi besedili je komisija izbrala še pet najboljših - in ob zaključku so podelili pet enakovrednih nagrad, eno za poezijo in štiri za prozo. Med nagrajenci je bila tudi Anja Zupan iz celjske Osnovne šole Frana Roša. Letošnjo literarno bero mladih ustvarjalcev je članica komisije Liljana Klemenčič, sicer knjižničarka in pravljičarka ter avtorica slikanic, ocenila kot izjemno dobro, ki je v primerjavi s prejšnjimi leti izstopalo po izredno bogatem in »odraslem« besedišču prejetih prispevkov. V Celju so v prostorih OŠ Frana Roša pripravili literarni delavnici - za učence in za mentorje, skupaj pa so si ogledali tudi hišo, v kateri je živel Fran Roš. Zadnjih pet let v okviru Roševih dnevov izbirajo tudi najboljša osnovnošolska glasila, letošnja razstava le-teh pa bo v prostorih Osrednje knjižnice Celje na ogled do konca aprila. IS, foto: SHERPA okoli 250 učencev, dijakov in študentov francoskega jezika iz ene osnovne, dvajsetih srednjih šol in Filozofske fakultete v Ljubljani. Udeleženci so predstavljali odlomke iz gledaliških predstav, skeče, recitale in glasbene točke, ki so jih v francoskem jeziku pripravili s svojimi mentorji. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Francoski inštitut Charles Nodier v Ljubljani, Televizijska hiša TV 5 MONDE in Revoz so zanje tudi letos prispevali nagrade. BS, foto: TimE Z razstave osnovnošolskih glasil, ki bo v prostorih Osrednje knjižnice Celje na Muzejskem trgu na ogled vse do konca aprila. Komorna zasedba Dekliška pevskega zbora Gimnazije Celje - Center je navdušila z nemško popevko Jeder Zaun, jede Mauer wird aus Blumen sein. Nekoč je bilo Gimnazijci in študenti glasbe pričarali nemški večer Hiša kulture Celje in Gimnazija Celje - Center sta v Narodnem domu Celje pripravili nemški glasbeno-li-terarni večer ob svetovnem dnevu poezije, 200-letnici prve izdaje pravljic bratov Grimm ter ob 100-letnici Gimnazije Celje - Center. Ustvarjalci prireditve Es war einmal oziroma Nekoč je bilo so bili sedanji in nek- danji dijaki Gimnazije Celje - Center, učenci Glasbene šole Celje in Akademije za glasbo Ljubljana. Z magičnim prepletom pravljic, poezije in glasbe nemškega kulturnega prostora ter posebno scenografijo so podoživeli brezskrbne otroške dni, ko so življenje lajšale pravljice. Profesor Gregor Deleja je vesel, da jim ve- dno znova uspe ohranjati tradicijo pestrih prireditev ob svetovnem dnevu poezije in da se skupaj z dijaki spominjamo tudi kulturnih izročil drugih narodov: »Tokrat je bil to nemški večer. Nemščina je jezik, ki nam je blizu ne samo geografsko, ampak tudi gospodarsko. Raziskovati čare poezije in glasbe tuje kulture skupaj z mladimi je svojevrsten užitek tudi za nas mentorje. Dijaki so opravili izvrstno delo in mogoče tudi za kanček bolj vzljubili nemščino.« Nastopilo je 60 mladih, med njimi vokalistka Anamarija Klau-žar, tenorist Matic Gajšek, baritonista Mihael Strniša in Amadej Mravlak, trobentač Anže Žgank. Z nemškimi pesmimi so se predstavili tudi člani zasedb Jazz projekta, Fantovske vokalne zasedbe in Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje - Center ter Banda Gimnazije Celje - Center. Nemščina je za dijake eden težjih predmetov, zato jim jo želijo prav s takšnimi prireditvami približati. »Priprave so bile dolgotrajne, začeli smo že pred novim letom. Prireditev je dobra promocija. Upam, da smo z njo prepričali tiste dijake, ki se odločajo med španščino in nemščino. Smisel učenja nemščine je v našem okolju večji kot kakšnega drugega jezika,« je po prireditvi povedala profesorica nemščine in glavna koordinatorica prireditve Marjana Turnšek. Dogodka sta se udeležila tudi nemški veleposlanik Werner Burkart kot častni pokrovitelj prireditve in direktor Goethe Instituta Henrik Kloninger. V svojih govorih sta izpostavila pomen nemščine in priložnosti, ki jih dijakom ponuja študij v Nemčiji. ŠO Foto: GrupA V četrtek so udeleženci festivala srednješolskih gledališč v španskem jeziku obiskali celjsko I. gimnazijo. Okoli osemdeset dijakov in njihovih mentorjev si je v dvorani Gimnazijka ogledalo film avtoric Anje Novak in Zale Vogrinc La tormenta en corazón, potem pa še mesto Celje. Z »luno« v Mariboru V Mariboru so v okviru programa evropske prestolnice kulture pripravili že 6. mednarodni festival srednješolskih gledališč v španskem jeziku. Sodelovali so mladi ustvarjalci iz Slovenije, Brazilije, s Češke, Slovaške, iz Srbije in Španije. Izjemen uspeh je na festivalu poželo špansko gledališče 1. gimnazije v Celju. 60 mladih izvajalcev je namreč dobesedno dvignilo na noge nabito polno dvorano 11. gimnazije v Mariboru s svojim muzikalom Hija de la Luna - Lunina hči, za katerega je zgodbo napisala dijakinja Ana Zupanc, skupaj z dijakom Tomažem Krajncem pa sta muzikal tudi režijsko postavila na oder. Premierno so to predstavo iz- vedli že lani aprila, doslej so imeli že tudi štiri ponovitve. Besedilo je v španščino prevedla profesorica španščine in mentorica španskega gledališča na 1. gimnaziji profesorica Polona Škornik, dirigent šolskega orkestra, zbora in pevcev je profesor glasbe Tomaž Marčič, v naslovnih vlogah pa so tako igralsko kot tudi pevsko občinstvo navdušili dijaki Nika Korenjak, Žan Grad, Santin Sodin, Maruša Brežnik, Rebeka Rošer ter Oktet Kajuh. Ob uprizoritvi v Mariboru so morali Celjani izvesti kar dva dodatka, hkrati pa so prejeli tudi ponudbo za ponovno gostovanje v Mariboru. BS, foto: SHERPA PlUPOROCAMO Nočem biti gejev sin Prvoosebno pripoved je pisateljica položila pod pero najstniku, čigar starša se ločita. Čeprav na humoren in sproščen način, smo se ob branju prisiljeni soočiti z resničnostjo medosebnih odnosov, ne glede na to, ali si jih želimo ali ne. Hiter način je avtošola, pri kateri ljudje najhitreje naredijo izpit. Kljub temu morajo opraviti prej zdravniški pregled, tečaj cestnoprometnih predpisov, tečaj vožnje _ Ko dobijo izpit, njihove vozniške sposobnosti še vedno preverjajo organi pregona. Za razliko od vožnje po luknjasti (avto)cesti starševstva. Vsega tega se zelo dobro zaveda tudi najstnik Jack, ko se njegova starša razideta. Oče ne sme več v hišo, mama mu skoraj ne dovoli stikov s sinom, ko pride ponj, ga mora počakati na začetku dovoza _ Dokler nekega dne oče ne odpelje Jacka na jezero. V čolnu daleč od brega mu, kot bi v trgovini kupil kilogram kruha, pove, da je istospolno usmerjen in ima prijatelja, s katerim že nekaj časa živita skupaj. Jack se najprej spopade z navalom besa, oče se mu zazdi odvraten, ostuden. Nekaj časa ne želi stikov z njim. V mislih se mu prikaže mamino kričanje takoj po ločitvi. Zdaj vse razume. Sprašuje se, le kako je to lahko njegov oče. Bo tudi sam nekoč postal takšen? Ali je morda že? Kaj bo, če se bo nekoč poročil z žensko in potem kot oče ugotovil, da ima raje moške? Koliko ljudi bo po nepotrebnem s tem prizadel? Samo zato, ker se je narava za-rotila proti njemu. Ob razkritju na jezeru se jezi na očeta, ker ga je odpeljal stran od brega in mu s tem izmaknil tla pod nogami _ Ne samo dobesedno, temveč predvsem v prenesenem pomenu. Razmišlja o tem, kako naj se zoperstavi klicu narave, če ga bo vabil v istospolna lovišča. Najbolj od vsega si želi biti normalen. Tako kot vsak šest-najstletnik. Za to normalnost je pripravljen storiti marsikaj - tudi imeti dekle, za katero mu ni mar, le da se z njo drži za roke. Samo zato, da mu bodo v šoli z omarice zbrisali besede: »Sin p V mislih se zaradi omenjenih razmer dokončno odpove tudi svoji simpatiji. Zgodba zelo slikovito zaob-jame vse njegove strahove, ki se ga polaščajo kot po tekočem traku. A nekega večera ga oče le uspe prepričati, naj se udeleži zabave pri njem doma. Na svoje veliko presenečenje Jack tam sreča svojo simpatijo. Še bolj se ga lovke presenečenja polastijo, ko ugotovi, da za razliko od njega Meg živi z očetom in njegovim istospolnim partnerjem. Jack po večeru in zabavi ugotovi, da si besede pogostokrat bliskoviteje utrejo pot na plano kot misli. In njegovo življenje se začne počasi obračati na bolje. Tudi v šoli ne občuti več takšnega pritiska kot na začetku. Ni mu več mar, kaj dijaki pišejo po njegovi omarici. Osrednja zgodba je pospre-mljena tudi z delčkom zgodbe Jackovega najboljšega prijatelja Maxa, ki do vsega skupaj nima ravno globokega odnosa. Ne zmore razumeti Jackove stiske. Vsaj dokler tudi njegova na prvi pogled idealna družina zaradi očetovega nasilja ne razpade. TANJA DROLEC O AVTORICI Amy M. Homes se je rodila leta 1961 v Washingtonu. Je ameriška pisateljica, novinarka, piše tudi scenarije za TV-se-rije. Za svoje delo na različnih podtočjih je prejela kar nekaj nagrad. Najbolj znana je po kontroverznih in neobičajnih zgodbah, v katerih obravnava marginalne teme. V slovenščino sta zaenkrat prevedena le dva njena romana - Knjiga, ki vam bo spremenila življenje in Jack. Pisateljica z mladoletno hčerjo živi v New Yorku^. JAZ® Mestni kino Metropol Celje LOLITA Torelf, 27. 3. ob 20:00 10 Irekreacija NOVI TEDNIK »Prijatelj letos brez ženinega spremstva« Predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje (DMPC) Odon Simonič dvajsetkrat pritekel do Logarske doline Najodmevnejša prireditev celjskega društva je ultramaraton od Celja do Logarske doline, ki zahteva obsežen pogon za ustrezno organizacijo in izpeljavo. Sicer pa društvo s svojimi številnimi prireditvami na različnih lokacijah skrbi za pestro rekreativno dejavnost. Nosilec odgovornega dela in vir energije pri društvu je predsednik Odon Simonič. Kako se spominjate začetkov? Društvo je bilo ustanovljeno leta 1994 in je postalo organizator 10. teka in pohoda Celje-Logarska dolina. Prej je deloval organizacijski odbor kot sekcija Planinskega društva Celje. Franc Smodiš, pionir pohoda ter vezni člen med odborom in društvom, je bil moj sodelavec. Vedel je, da sem več let treniral pri AD Kladivar in da še vedno tečem. Nagovoril me je in že leta 1990 sem sodeloval pri organizaciji in izvedbi maratona, tedaj šestega po vrsti. Prvi predsednik DmPC je bil Ivan Žaberl, do leta 2002. Nato sva zamenjala funkciji, on opravlja funkcijo podpredsednika. Trasa maratona je zadnjih pet let nespremenjena. Pohodništvo in rekreativno dejavnost ste z leti programsko obogatili. Priložnost se je ponudila ob nastanku naše države. Prvi maraton državnosti, bolj pohod, je bil izpeljan že leta 1991. V naslednjih letih se je teklo na 42 in 21 km. Najprej sta bila štart in cilj na atletskem štadionu, kasneje v starem mestnem Odon Simonič jedru. Nato smo zaradi lažje izvedbe v običajno že zelo toplem junijskem vremenu organizirali teka na 21 in 10 km. Zadnja leta mali maraton poteka pred dvorano Zlatorog, dve uri prej pa še otroški tek za vse starostne kategorije. Druga zelo pomembna dejavnost je pohodništvo. Vsako leto organiziramo binkoštni pohod, pohod in tek Rogaška Slatina-Ku- mrovec in pohod in tek Celje-Donačka gora. Udeležujemo se tudi preostalih prireditev po Sloveniji, Jurčičevega pohoda, pohoda po stopinjah Valentina Staniča od Solkana do Kanala, pohoda Povežimo soline od Sečovelj do Strunjana in pohoda po Levstikovi poti. Predanost navdušencev je treba ceniti. Kdo so bili vaši najožji sodelavci vsa ta leta? Odbor, ki je organiziral prve maratone v Logarsko dolino, je prevzel v DMPC funkcijo izvršnega odbora društva, v katerem vrsto let delujejo Ivan Žaberl, Franc Smodiš, Dragica in Franc Tratnik, dr. Ivan Žuran, Alojz Melavc, Jože Tonkli, Ivan Valenčak, Cveto Ko-lenc, Božo Mulej, Anica Živ-ko, Marija Abraham, Janez Kožuh, Ivan Kregar, Milan Birsa, Helena Ograjenšek in še mnogi drugi člani in prijatelji društva. Kolikokrat vam je uspelo preteči celotno progo ultramaratona? Prvič sem se ga udeležil leta 1990, lani mi je uspelo dvajsetič. Zadnja leta zaradi obveznosti med prireditvijo progo pretečem teden dni prej. Nikoli ne gre zlahka. Zelo pomemben dejavnik je vsako leto vreme; bilo je zelo toplo, tudi zelo hladno, zgodilo se je tudi, da me je od štarta do cilja »pral« dež. Zato še bolj cenite junake, zmagovalce ultrama-ratona. Kako ste doživljali njihove podvige? Zmagovalci so vsi, ki premagajo razdaljo med Celjem in Logarsko dolino! V preteklosti sta se preizkusila Prihodnji torek v rekreaciji O moči japonskega mečevanja na Celjskem. Vadba se začne z ogrevanjem s kovinskimi meči. Foto: TimE 13 misli Urbana Praprotnika, trenerja tekaških rekreativcev 10. MISEL Urbana Pra-protnika Kdor ima močno željo, ta ima močno voljo. Kdor ima dovolj močno voljo, ta ima moč. NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE - MIGAMO Z VAMI! Naša medijska hiša, Novi tednik in Radio Celje, je generalna medijska pokroviteljica maratona državnosti ter maratona Celje-Logarska dolina. Na straneh rekreacije vam bomo vsak torek predstavljali posameznike, ki so si v preteklosti ali si še vedno prizadevajo za čim bolj množično udeležbo in kakovostno izvedbo obeh tekaških prireditev. Prav tako v uredništvu Radia Celje in Novega tednika pripravljamo še nekaj dodatnih presenečenj in tudi o tem vas bomo pravočasno obvestili ter vas povabili k sodelovanju. tudi odlična tekača Dušan Mravlje in Stane Rozman, vendar jima ni uspelo zmagati. Najbolje sta se odrezala dva Staneta. Barber je zmagal osemkrat, Ilar štirikrat. Zadnje maratone pa so zaznamovali Neža Mravlje, hči Dušana Mravljeta, ki je dosegla izreden čas, Uroš Kralj in zadnji zmagovalec Marko Rems. Res je, da so zmagovalci zapisani z zlatimi črkami v zgodovino društva. Katere tegobe vas tarejo pred organizacijo že 28. maratona? Trasa, ki je speljana skozi 10 občin, zahteva temeljito pripravo. Pridobitev dovoljenj in varnost na progi sta bistveni, dogovorjene morajo biti vse podrobnosti. Vsako leto je potreben tudi dogovor s Slovensko vojsko, brez njene pomoči si več ne predstavljamo izvedbe. Kateri zanimiv pripetljaj se vam je vtisnil v spomin? Lani me je spremljal tudi prijatelj Peter. Nameraval je z mano teči »samo« do Ljubnega. Toda želja po teku ga je gnala naprej. Pred leti je namreč že pretekel vseh 75 km. Na poti ga je spremljala žena, ki ji je obljubil, da bo kmalu odnehal, saj ju je doma oziroma v gostinskem lokalu čakalo delo. V Lučah se je skoraj »pretihotapil« mimo žene, ki je postajala vse bolj nestrpna, in tekel naprej. Moči so mu pohajale, a ni odnehal. V Logarski dolini ga je na cilju pričakala žena, ki je bila že zelo nejevoljna. Brez prhanja in obveznega piva po tako zahtevnem maratonu je moral domov. Kasneje mi je povedal, da v gostilni ni bilo pretirane gneče, da bi brez njiju bili gostje ravno tako zadovoljni. In sklenil je: naslednji maraton bo tekel brez ženinega spremstva! DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Moto generalnega pokrovitelja maratona državnosti in maratona Celje-Logarska dolina se glasi: Mi tečemo na dolge proge - z vami in za vas! KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV POHODNIŠTVO 7. april Pohod po Polzelski planinski poti, info: PD Polzela, Mirko Jegrišnik: 041 902 183 9. april Velikonočni pohod na Grmado nad planinskim poljem, info: PD Grmada Celje, Franc Šinko: 031 383 591 Planine in gore vabijo Ne prezrite lokacije planinskega društva v vašem kraju! PD Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje PD Ojstrica, Kidričeva ulica 3, Celje PD Polzela, Polzela 8, Polzela PD Pošte in Telekoma Celje, Krekov trg 9, Celje PD Prebold, Hmeljarska cesta 3, Prebold Novo-stari zmagovalci Parižljani Vogrinec: »V ekipi smo sami prijatelji, zato nam tekme poleg rekreacije pomenijo tudi druženje« - Savinjska liga postala polnoletna V finalu Savinjske košarkarske lige, ki je v pol-zelsko športno dvorano privabil lepo število košarkarskih navdušencev, sta se pomerili ekipi Kamno-seštvo Vogrinec Parižlje in Lev zavarovanja Ločica. V lokalnem derbiju je tako slavila ekipa z desnega brega Savinje, medtem ko se je morala ekipa z levega sprijazniti z drugim mestom. Lani je ekipa Arkes Velenje prekinila nekajletni niz zmag Parižljanov, ki so se letos ponovno zavihteli na sam vrh. Nov presežek 11 ekip Savinjske lige, ki jo Športno košarkarsko društvo Koš organizira že 18 let, se je pet mesecev ob nedeljskih dopoldnevih znojilo v dvorani na Polzeli. V tekmi za tretje mesto je ekipa BSB Otok Celje premagala Veterane Zlatorog Laško z 80:76. Igra je bila vseskozi izenačena, zmago so si Celjani priigrali v zadnji četrtini. V tekmi za prvo mesto je ekipa Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje suvereno premagala ekipo Lev zavarovanja Ločica z 72:59. »Zmaga je pričakovana. V ekipi smo sami prijatelji, zato nam tekme poleg rekreacije pomenijo tudi druženje. Seveda v nas prebudijo nekaj tekmovalnosti,« je po tekmi povedal vodja zmagovalne ekipe Igor Vogrinec. Na finalni dan je bilo po oceni organizatorjev približno 300 obiskovalcev, kar je za rekreativno ligo veliko. »Sezona je bila uspešna kot vsako leto doslej. Tudi letos smo dodali novo vsebino. Za kvaliteto delamo vsako leto, zato je letošnja zagotovo presežek vseh lig do zdaj,« je bil ob koncu sezone zadovoljen glavni pobudnik Savinjske košarkarske lige Dani Turnšek. Naj Pungartnik V letošnji sezoni so bile ekipe še posebej izenačene. Zadnja ekipa je lahko prema- Ekipa Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje gala tudi prvo, zato je bila liga še toliko zanimivejša. Na začetku tekem je bilo nemogoče napovedati zmagovalca. »Ugotavljamo, da zadnja leta prevladujeta hitrost in mladost pred izkušnjami,« je še dodal Turnšek in nadaljeval, da je v ligi dovoljeno igrati tudi aktivnim registriranim igralcem, ki jih je v Savinjski ligi polovica. Ob koncu sezone 2011/12 so že tradicionalno izbrali najboljše igralce v različnih kategorijah. Najkoristnejši igralec je postal Benjamin Pungartnik (Vrtine Palir Polzela) pred Adrijanom Krasničem (BSB Otok Celje), tretji je bil Matej Lukan (Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje). »Liga je vsako leto močnejša. Je na ravni 3. slovenske lige in trka na vrata 2. lige. Če bo košarkarska zveza registrirala še kakšnega igralca več, se ne bojim, da bi nazadovali,« je povedal najboljši igralec Pungartnik. Na lestvici strelcev je zmagal Anže Zdolšek (Tiferija Laško), na listi strelcev trojk Jure Sotler, na listi izvajalcev prostih metov prav tako Pungartnik. Priznanja, pokale in praktične nagrade ter prstane je najboljšim po- Primož Bizjak, član ekipe Kamnoseštvo Vogrinec, v enem od zmagovalnih napadov INORAMA NOGOMET Košarkar Miha Čmer je čestital najuspešnejšemu igralcu Savinjske lige Benjaminu Pungartniku. Drugouvrščena ekipa Lev zavarovanja Ločica delil župan Občine Polzela Jože Kužnik. Člani Športnega košarkarskega društva Koš so prepričani, da bodo naslednje leto zagotovo organizirali 19. ligo, in sicer po enakem sistemu kot letos, saj se je liga uveljavila in organizacija ne predstavlja težav. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Zmagovalna ekipa letošnje lige je Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje, druga je ekipa Lev zavarovanja Ločica, tretja ekipa BSB Otok Celje in četrti Veterani Zlatorog Laško. Na petem mestu so končali člani ekipe Vrtnine Palir Polzela, šestem Plohl, d. o. o., Ločica, na sedmem člani Študentskega kluba Žalec, na osmem ekipa Brglez.com Polzela, na devetem Gra-dia Celje, na predzadnjem Tiferji Laško in zadnjem Alpha Xpress Griže. 1. SL, 26. krog: Maribor -Celje 3:1 (1:0); Velikonja (16), Cvijanovič (46), Tavares (6511 m), Krajcer (89), Rudar - Hit Gorica 1:0 (1:0); Stojnič (4), Triglav - Koper 0:2 (0:0), Mura - Olimpija 1:0 (1:0), Domžale - Nafta 0:0. 2. SL, 18. krog: Dravinja - Šenčur 1:2 (1:1); Kek (38), Šmartno 1928 - Šampion 1:0 (0:0); Kolenc (52). Vrstni red: Aluminij 45, Dob 31, Šenčur 29, Krško 25, Radomlje 23, Interblock 21, Bela krajina 20, Šampion, Šmartno 19, Dravinja 13. 3. SL - vzhod, 15. krog: Stojnci - Zreče 3:1 (2:0); Kotnik (75), Tromejnik - Kovinar 4:0 (2:0). Vrstni red: Zavrč 40, Dravograd, Čarda 27, Malečnik 26, Stojnci 25, Kovinar 23, Tromejnik 22, Zreče 20, Veržej, Bistrica 18, Odranci, Rakičan 15, Paloma 14, Grad 10. Štajerska liga, 15. krog: Marles hiše - Šmarje 0:3 (0:0); Firer (52), Vraničar (79), Asllanaj (86), Pohorje - Šoštanj 2:1 (1:0); Mešič (90). Vrstni red: Šmarje 36, Pesnica 33, Drava 30, Pod-vinci 29, Pohorje 28, Peca, Marles hiše 25, Tezno 19, Šoštanj, Koroške gradnje, Krško B, Šentjur 13, Ormož 10, Poljčane 6. MALI NOGOMET 2. SL, 20. krog: Slovenske Gorice - Velenje 3:5 (2:1); Špacapan (14), Adamič (25), Lovrič (27), Softič (33), Ljo-ljič (35). Vrstni red: Vuko 46, Slovenske Gorice 40, Velenje 31, Sevnica 29, Fragmat 26, Brezje, Stripy 25, Velike Lašče 22, Kebelj 19, Benedikt 11, Tomaž 9. KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 1. krog: Helios - Šentjur 83:76; Paša-lic 22, Čebular 18; Nelson 22, Pelc, Maric, Rembert 10, Dr- žič 9, Sebič 3, Ferme 2, Elek-tra - Union Olimpija 64:70; Lelic 15, Horvat 14, Zagorc, Lekič, Nuhanovič 8, Bajra-mlič 6, Rizman 3, Julevič 2; Dašic 20, Thompson 11, Krka - Zlatorog 68:54; Balažič 13, Pavič 11; Panic 11, Škific 10, Vujasinovič 9, L. Lapornik, Brodnik 5, L. Dimec 4, Str-nad, M. Lapornik 3, Nikolič Smrdelj, Omič 2. 1. SL, za obstanek, 3. krog: Rogaška - Maribor 61:63; Tomič, Šoškič 15, Milašino-vič, Petrovič 10, MiljkoviC 6, Smajlovič 5; Jovanovič, Mučič 15, Hopsi - Mercator 84:71; Vašl 20, Hohler 18, Sebič 15, Sviridov, Podvršnik 13, Jasonn, Kobale 2, Perger 1: Mahkovic 21, Soldo 14. Vrstni red: Hopsi, Maribor 33, Rogaška 31, Geoplin Slovan 30, Mercator 23, Parklji 22. Pokal KZS (ž), zaključni turnir, finale: Athlete - Triglav 89:67; Oblak 23, Trebec, Oro-zovic 19, Gajic 13, Abramo-vič 4, Macura 3, Gabrovšek, Klavžar, Jagodič, Bošnjak 2, polfinale: Athlete - AJM 84:62; Trebec 25, OrozoviC 18, Oblak 16, Abramovič 10, Jagodič 8, Gajic 4, Gabrovšek 3; Kure 14, Kerin 12. ROKOMET Pokal EHF, četrtfinale, povratna tekma: Rhein Neckar Löwen - Gorenje 30:29 (14:15); Schmid, Genshei-mer 7; Dolenec 7, Bezjak 6, MeliC 5, ManojloviC 4, Pu-celj, Medved 3, Cehte 1. Pokal pokalnih zmagovalcev, četrtfinale, povratna tekma: Benfica - Celje Pivovarna Laško 31:30 (15:16); Carneiro 7, Tavares 6; Žvižej 9, Metličic, Toskic 6, Mačk-ovšek 4, Marguč, Poklar 2, Žabič 1. ODBOJKA 1. DL (ž), za 3. mesto, 1. tekma: Koper - Aliansa 1:3. (MiK) Preko Triglava z odlično igro Praznik ženske košarke v Celju uspel Petnajstič zapored so celjske košarkarice zaigrale v finalu slovenskega pokala in ga osmič osvojile, proti Triglavu z 89:67. Pred 500 gledalci v dvorani Gimnazije Celje - Center je slovensko himno zapel celjski Oktet 9. Odlično je tekmo začela Sanja Orozovic in v prvi četrtini dosegla kar 13 točk. Če ne bi že v 22. minuti dobila četrte osebne napake, ki jo je prikovala na klop do finiša, bi ji bržkone pripadel naziv najboljše igralke turnirja. »Toda to ni pomembno, res pa je, da sem začela dobro. Prvi letošnji obračun s Triglavom smo izgubile v Celju, utrujene po potovanjih v Jadranski ligi. To je bilo ustrezno opozorilo, ki nas je predramilo in motiviralo. Moram priznati, da je bil moj prihod v Celje modra odločitev, tukaj sem srečna. Imam pa še dveletno pogod- bo,« je dejala Orozoviceva. V Celju jo je obiskala mama in si ogledala obe tekmi. Nič več porazov? Prvi del je celjski Athlete dobil z 52:40. Gorenjke niso popuščale, toda domačinke so bile precej boljše. Trener Damir Grgič je tako poslal na parket prav vse svoje varovanke. »V dveh dneh se je igrala dobra košarka, finalna tekma je bila lepa. Skozi celotno sre- Pred finalnim obračunom je slovensko himno zapel celjski Oktet 9. čanje smo uspeli držati nadzor in dokazali, da imamo boljšo ekipo. V polfinalu je bilo precej živčnosti, imamo mlade igralke, ki so se pozno sprostile.« Najkoristnejša igralka turnirja Teja Oblak je spretno popeljala svoje soigralke do zmage, dosegla je 23 točk: »Ja, tudi Tina Trebec mi je dvakrat lepo podala pod koš. To je naša uigrana akcija. V nedeljo smo zaigrale bolje kot v polfinalu in zasluženo zmagale. V nadaljevanju sezone si ne smemo privoščiti poraza na domačem parketu.« Po 19 točk sta zbrali Orozovice-va in Tina Trebec z najvišjim statističnim indeksom v finalu, obenem je bila najboljša strelka turnirja. Lani je z Oblakovo slavila proti Athleteu v dresu Kranjske Gore. »Tedaj je bil finale bolj izenačen, tokratni zaključni turnir pa je pokazal, da smo vendarle za nekaj stopničk pred ostalimi ekipami. Na prvem prvenstvenem obračunu s Triglavom naše glave niso bile na mestu, morda je bilo prisotno tudi podcenjevanje in zmage si nismo zaslužile. Če bomo prave, do konca sezone ne bomo več doživele poraza,« je povedala Trebčeva, ki je proti Mariboru dosegla kar 19 od 21 uvodnih točk svoje ekipe! Še državne prvakinje? Po 13 točk in skokov je zbrala Marica Gajic, odbite žoge je dijakinja 1. letnika poslov-no-komercialne šole pobirala kot zrele hruške. »Borile smo se in zdaj se odlično počutimo. Odločilna sta bila naše celoletno delo in velika želja.« Turnir je bil odlično organiziran, obisk pa pod pričakovanji, morda tudi zato, ker pri Athle-teu praktično ni Celjank. Izjema je Jelica Petrovič, Lea Jago-dič je iz Šmarja, Tjaša Brišnik iz Savinjske doline. Pravijo, da je povsem drugače s kadetsko ekipo, ki bo konec tedna igrala na zaključnem turnirju - v Celju. Direktor kluba Matej Polutnik ni skrival zadovoljstva: »Vsak naslov je zgodba zase, slednji je zelo dobrodošel, potem ko ga v prejšnji sezoni ni bilo. Cilj je dvojna domača krona. Če ne bo poškodb, nam bo uspelo.« Naslednji obračun s Triglavom bo že v soboto v Kranju, vodstvo gorenjskega kluba pa si prizadeva, da bi registriralo svojo bivšo igralko Tjašo Gor-tnar, ki je nazadnje v Sloveniji igrala za celjsko ekipo. DEAN ŠUSTER Foto: TimE Tudi v zelo zahtevnih položajih se je odlično znašla Teja Oblak. Sanja Orozovic je odlično prodirala, izkazala pa se je tudi s tremi trojkami iz štirih poskusov. ŠPORTNI KOLEDAR Torek, 27. 3. KOŠARKA 1. SL (ž), za prvaka, 4. krog, Celje: Athlete - Ježica (19). Sreda, 28. 3. KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 2. krog, Ljubljana: Union Olimpija - Zlatorog (19), Šentjur - Krka (19.30). 1. SL, za obstanek, 4. krog: Rogaška - Hopsi (19). Četrtek, 29. 3. KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 2. krog, Šoštanj: Elektra - Helios (19). Državno prvenstvo v krosu 2012 so odprle najmlajše tekačice. Kladivar v ob konkurencah Državno prvenstvo v krosu je bilo po slabih štirih desetletjih ponovno v Taboru. Organiziralo ga je Atletsko društvo Kladivar Celje v sodelovanju s Športnim društvom Partizan Tabor. Vseekipni zmagovalec, tako v ženski kot v moški kategoriji, je postal celjski Kladivar. Naslov podprvakinj so osvojile Velenjčanke. Atleti s Celjskega so se dobro odrezali, saj so osvojili šest medalj. Med pionirkami do 16 let je slavila Julija Repolusk iz Ak Velenje. Med pionirkami do 14 let je bila druga Zala Ahtik in med pionirji tretji Jan Vukovič. Marko Pepelnak je med pionirji do 12 let zasedel 2. mesto. Med starejšimi mladinci je Jernej Šemrov prav tako osvojil naslov podprvaka in med mlajšimi članicami Eva Seničar 3. mesto. Vsi so iz Atletskega društva Kladivar Celje. Trener Celjanov Vojko Arzenšek je bil po prvenstvu zadovoljen, saj so imeli ekipe v večini kategorij. Državna prvakinja med članicami je pričakovano postala Sonja Roman, ki je tokrat ostala brez konkurence. »Prvenstva sem se udeležila, da prinesem klubu dodaten državni naslov. S tekmo sem naredila dober trening. Žal mi je, da konkurenca ni bila močnejša. Našlo bi se lahko še šest tekačic, ki bi kros super odtekle, a se zanj ne odločajo,« je po tekmi povedala Romanova, ki se pripravlja za normo za letošnje olimpijske igre. Med Slavila Anja Laz Marko Jager Občina Prebold je na petkovi prireditvi Športnik leta 2011 razglasila najboljše športnike v preteklem letu. Naziv najboljše športnice je pripadel tekmovalki v ju-jit-su Anji Laznik, medtem ko je najboljši športnik postal tekmovalec v motokrosu, s štirikolesniki in z motornimi sanmi, Marko Jager. Prireditev Športnik leta organizira Športna zveza Prebold že devet let. Tokrat je bila prvič pod okriljem nove predsednice zveze Monike Brglez. V nabito polni dvorani pod preboldsko knjižnico sta priznanja najboljšim podelila preboldski župan Vinko Debelak in osrednji gost prireditve Dejan Glavnik, ki je širši javnosti znan po kolesarskem podvigu. V petih letih mu je uspelo domala prekolesariti ves svet. Anja Laznik je lani v kategoriji kadetinj in mladink postala državna prvakinja v ju-jitsu. Prav tako je zasedla prvo mesto na tekmovanju Slovenija Open v Dobovi. Na svetovnem prvenstvu v Belgiji je lani novembra kot kadetinja osvojila bron. »Sezona je bila naporna. Z uspehi sem zadovoljna, a lahko bi bilo boljše na evropskem prvenstvu,« je razložila Laznikova, ki se trenutno pri- Z leve Dejan Glavnik, Anja Laznik, M Vinko Debelak pravlja na državno prvenstvo med člani v začetku aprila in na evropsko prvenstvo v maju. V moški kategoriji je slavil Marko Jager, ki je lani v kategoriji štirikolesnikov osvojil prvo mesto pokalnega prvenstva cross country Slovenije. Med številnimi odličnimi uvrstitvami na mednarodnih tekmovanjih mu največ pomeni 3. mesto na GNCC v Ameriki, ki predstavlja vrhunec tekmovanja s štirikolesniki. »Sezo- eh I moškimi je državni prvak postal Primož Kobe. Predsednik AD Kladivar Stane Rozman je dejal: »Soorga-nizacija s Športnim društvom Tabor se je izkazala za uspešno kombinacijo. Menim, da je bil današnji kros eden izmed najbolje organiziranih krosov na Slovenskem v zadnjih desetih letih. Konkurenca je bila dobra. Tudi rezultati naših atletov so bili izvrstni.« Dva celjska atleta sta imela smolo - Luc Zalokar je bil na sredini dirke v vodilni skupini, vendar se je pri prehitevanju zapletel v trakove in nesrečno padel, Vid Kramer pa si je zvil gle-ženj v zadnjem krogu ter prav tako odstopil. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA nik in Prvi letošnji poraz Celja, prva zmaga Rudarja Celje (4-2-3-1): M. Kotnik - Vidmajer, Krajcer, Kapič, Centrih - Medved, Romih - T. Kotnik, Krljanovič, Močič - Bezjak. Igrali so še Verbič, Žurej, Kos. Nogometaši Celja so v spomladanskem delu prvenstva doživeli prvi poraz. 66. obračun Maribora in Celja je s 3:1 pripadel vijoličastim. 4.500 gledalcev je videlo dva nenavadna zadetka gostiteljev. Mariborčani so pred drugo-uvrščeno Olimpijo prednost povišali na 18 točk. Rudar po zmagi nad Gorico zaseda šesto mesto (34 točk), Celjani so s tremi točkami manj osmi. Nafta za njimi zaostaja za 8 točk, zadnji Triglav pa za 15. Prvaki vzeli ponujeno Celjska zasedba je v Maribor odpotovala brez Sebastjana Gobca in Saše Bakariča, ki sta imela prepoved igranja zaradi kartonov, ter brez poškodovanih Stefana Ristovskega, Iztoka Močivnika, Jureta Škafarja in Saše Kovjeniča. Tekmo so celjski nogometaši začeli odločno in v želji po presenečenju. Nakazali so, da bodo trd oreh gostiteljem, čeprav je bilo jasno, da bo naloga sila zahtevna, ko je nasproti stal veliko izkuše-nejši nasprotnik, navsezadnje državni prvak. Varovanci Damjana Romiha po pomembni zmagi nad Triglavom niso imeli česa izgubiti. V 16. minuti so že zaostajali, ko je Etien Veli-konja izkoristil veliko napako vratarja Matica Kotnika, ki je prepozno izbil žogo, čeprav je imel dovolj časa. Ko se jo je odločil poslati proti soigralcem, je »nastreljal« Velikonjo, ki mu je skušal preprečiti namero in žoga se je odbila v mrežo. Mariborčani so imeli zatem še lepo število priložnosti za povišanje prednosti, a je nekajkrat dobro posredoval Kotnik. V začetku drugega polčasa so Celjani krenili po izenačenje, vendar pa v obrambi storili veliko napako, ko so Goranu Cvijanoviču dopustili, da se je v gneči prebil do žoge in povišal na 2:0. Roman Bezjak bi Rudar (4-4-1-1): Savic - Žinko, Berko, Stojnič, Rotman - Tolimir, Klinar, Rošer, Podlogar - Trifko-vič - Črnčič. Igrali so še Majcen, Podlogar, Dedič. Nevsakdanja in katastrofalna napaka se je prikradla vratarju Tadeju Kotniku, ki je prepozno brcnil žogo in v kazenskem prostoru zadel Velikonjo v podplat. še lahko vrnil nekaj upanja, a je po njegovem strelu žoga za las odletela mimo vratnice. V 65. minuti pa je sodnik Darko Čeferin dosodil sporno enajstmetrovko, ko je v kazenskem prostoru ob Mateju Centrihu padel Mitja Viler. Slednji se je na hitro pobral in po besedah iz celjskega tabora sodniku dejal, naj ne dobi rumenega kartona. Mislil je, da je Čeferin situacijo ocenil kot simuliranje. Strel z bele točke je realiziral Marcos Tavares. Po visokem zaostanku so Celjani prišli do priložnosti, v 89. minuti pa tudi do častnega gola, ki ga je dosegel Marko Krajcer. Poraz ni tragičen Do gostovanja v Mariboru je Celje nanizalo štiri pozitivne rezultate, zato poraz proti državnim prvakom ni katastrofa. Je predvsem dobra izkušnja za mlade igralce. Trener Damjan Romih je dejal: »Po- raz je sestavni del nogometa, zato ni nič tragičnega. Fantom je težko, saj so mladi in želijo zmagovati ter napredovati. Poraz je bil nekako neizbežen, ko nam je manjkalo kar nekaj igralcev. Že kmalu smo prejeli preneumen zadetek, na izjemno lahek način, in si otežili nalogo. Potem nismo znali odgovoriti. Nismo imeli igralca, ki bi lahko umiril ekipo, da bi nadaljevala tako, kot je začela. Zatem je prišla do izraza kvaliteta Maribora, ki je bil v nadaljevanju boljši nasprotnik. Med polčasom smo se dogovorili, da se poizkusimo vrniti, kar nam je uspelo na preteklih tekmah. Fantje so imeli to v mislih, a morda je bilo breme preveliko. Maribor je dokazal, da je najboljša ekipa v Sloveniji. Vsekakor pa je bila odločitev za enajstmetrovko sila dvomljiva.« Domači strateg Darko Milanič je med drugim povedal: »Prvi polčas je bilo zelo dinamičen, gostje nam niso pustili, da bi igrali, kot smo si želeli. Po golu je bilo lažje. Že v začetku nadaljevanja smo razliko povečali in nadaljevali z dobro predstavo. Zadovoljen sem z načinom obnašanja igralcev.« Marko Krajcer je dosegel drugi gol v letošnji sezoni: »Mislim, da se nimamo kaj sprenevedati, saj je Maribor upravičeno najboljši v ligi. Trudili smo se, a tokrat je bilo premalo. Je pa res, da na takšnih tekmah ekipa raste. Smo mlada zasedba in upam, da smo se iz te tekme kaj naučili ter da v prihodnje ne bomo več tako >zeleni<, kot smo bili dosedaj.« Pred moštvom Celja so zdaj tri domače tekme. »Iztržimo lahko veliko. Pokazali smo, da znamo igrati. Pojavil pa se bo pritisk, kajti doma moraš igrati, zmagovati in osvajati točke. Ne smemo si sami ustvarja- ti pritiska, saj naš osnovni cilj sezone ostaja obstanek v ligi in trenutno nam kaže zelo dobro. Kaj bomo storili s temi ekipami, ki prihajajo in ki so realno gledano boljše in kvalitetnejše od nas, pa bo pokazalo vsako srečanje posebej,« razmišlja Romih. V soboto bo v Areni Petrol gostovala Mura, zatem v torek Olimpija, v soboto, 7. aprila, pa še Domžale. Velenjčani lažje dihajo Nogometaši Rudarja so po štirih porazih in neodločenem rezultatu vendarle prišli do zmage, na katero so čakali vse od predzadnjega kroga jesenskega dela sezone. V Velenju so z 1:0 premagali Gorico. Že v 4. minuti se je po podaji iz kota Uroša Rošerja v kazenskem prostoru najbolje znašel branilec Petar Stojnič in dosegel edini gol na tekmi. To je bila deveta zmaga Rudarja, ki bo zdaj trikrat gostoval, v Lendavi, Domžalah in Kranju. MITJA KNEZ Foto: TimE LESTVICA 1.SNL MARIBOR 26 19 4 3 59:28 61 OLIMPIJA 26 12 7 7 43:30 43 HITGORICA 26 12 6 8 40:28 42 MURAOS 26 12 5 9 34:34 41 LUKA KOPER 26 10 7 9 35:29 37 RUDAR 26 9 7 10 41:37 34 DOMŽALf 26 9 5 12 32:41 32 CEUE 26 8 7 11 34:38 31 NAFTA 26 5 8 13 28:45 23 TRIGLAV 26 4 4 18 10:46 16 larko Jager in župan Občine Prebold na je bila popolna. Odpeljal sem jo brez poškodb, kar so sanje vsakega ekstremnega športnika. Če bo letošnja podobna lanski, bom izredno vesel. Cilji so večji, kot so bili lani,« je po prireditvi povedal Jager, ki se mu letošnja sezona pravkar začenja. Njegov cilj je postati prvak Nemčije v cross country tekmi na šti-rikolesnikih. ŠPELA OŽIR Foto: DARKO NARAGLAV Flensburg, Gummersbach ali Aragon Rokometaši Celja Pivovarne Laško so na povratni tekmi četrtflnala pokala pokalnih zmagovalcev v Lizboni izgubili z Benfico z 31:30, a se kljub temu uvrstili v polfinale tega tekmovanja, kajti doma so slavili z 29:23. Portugalci so tako v prvem kot drugem delu imeli prednost treh golov, a je na srečo niso uspeli povišati, tudi po zaslugi vratarja Dejana Periča. Luka Žvižej je dosegel 9 golov, po šest pa Petar Metličic in Alem Toskic. Žreb polfinalnih parov bo danes na Dunaju, možni nasprotniki pa so nemška Flensburg in Gummersbach ter španski Aragon. Tudi rokometaši Gorenja so izgubili v gosteh za gol, toda proti sloviti in dragi ekipi Rhein-Neckar Löwen, na povratni tekmi četrtfinala pokala EHF v Mannheimu s 30:29. Velenjčani, ki so v Rdeči dvorani klonili z razliko dveh golov, so senzacijo nakazovali v prvem polčasu. Povedli so celo s 15:12. V končnici tekme pa se je ponovila zgodba iz prejšnjega obračuna; Gorenje je vodilo za gol in imelo napad celo za končni uspeh, ga zapravilo (sodnika sta razveljavila zadetek Petra Puclja) in dopustilo izkušenim gostiteljem, da so zmagali. Jure Dolenec je zadel sedemkrat, Marko Bezjak šestkrat. DŠ Olimpija trepetala v Šoštanju Uvodni krog lige za prvaka za košarkarje ni postregel s presenečenji. Še najbližje mu je bila šoštanjska Elektra, ki je gostila Union Olimpijo (64:70). Šentjur je bil s 83:76 poražen v Domžalah, Zlatorog pa z 68:54 v Novem mestu. Olimpija je bila v Šoštanju veliki favorit, a ob polčasu vodila le za točko. Gostitelji so na krilih odličnega vzdušja v dvorani, ki ga je začinila godba na pihala, delovali kot zrela ekipa, nekajkrat pa dobesedno osmešili nasprotnike. Elektra je v 3. četrtini povedla za šest točk, pred zadnjimi desetimi minutami pa vodila s 53:51. Nato so tehtnico na gostujočo stran prevesile daljša klop in izkušnje. Domači trener Gašper Potočnik je po nizkem porazu dejal: »Fantje so se borili herojsko, nato pa jim je zmanjkalo moči. Mi smo sicer svoj cilj izpolnili že z uvrstitvijo v ligo za prvaka, kjer bo vsaka zmaga za nas velika kot Triglav.« Gostujoči trener Sašo Filipovski je povedal: »Pričakoval sem tako težko tekmo, naši tujci so bili v preteklih dneh v letalih in avtomobilih med dolgimi potovanji. Proti nam vsakdo igra popolnoma razbremenjeno. Zdržali smo. Pohvaliti moram Elektro, ki je odigrala dobro in upam, da bo takšen odpor nudila tudi preostalim nasprotnikom. Sedaj nas čaka Zlatorog z mladimi igralci in dobrim trenerjem. Spet bo treba upravičiti vlogo favorita.« Pri Elektri je bil najučinkovitejši Dorde Lelic s 15 točkami: »Igrali smo izjemno borbeno, agresivno od prve sekunde. Škoda, da nam ni uspelo.« Elektra bo v četrtek gostila Helios, jutri pa Olimpija Laščane in Šentjurčani Krko. MITJA KNEZ AKCIJA ŽIGA LORGER Do vključno 31. marca še lahko oddate zelene glasovnice za naj maturantko in naj maturanta, in sicer osebno ali po pošti. Med kandidatkami za naj maturantko po preštetih glasovih do vključno 26. marca prepričljivo vodita Azra Alagič z več kot 100 glasovi in Lucija Krajnc z več kot 80 glasovi. Med kandidati za naj maturanta po preštetih glasovih do vključno 26. marca prepričljivo vodi Iztok Grobel-nik z več kot 150 glasovi, na drugem mestu pa je z več kot 90 glasovi Žiga Oset. Tekma se nadaljuje. Tudi med šolami in maturantskimi razredi. V tekmi sta 1. Gimnazija Celje in Srednja ekonomska šola Celje. NAJ NUmiRANIKA IN NAJ MAIlIRANr Glasovanje v drugem krogu se bliža koncu Glasujte za svojega naj maturanta, naj maturantko! Pravila glasovanja iiisodl(3lo\aainja m .^Ivciji: P^aooilai gjl^sojv/ainj^a in elovanjai vc avlcciji: nai er^^m originalnem kupic^nu (ne liof)iji!) liahlccj glasuje?1:e za enega naj maturanta^ ali ancc naj maturantko. Za: udeleženceafelbruar-skih maturantskih plesov^,k:l sodelujeejo v akciji NT(eRC Naj maturantka, naij maturanie, boo gelasovanija piotek.alo ve:;; mesec marec. V torkovih in petkovih ;:tl^villcah Novega tednika bio obijavljt^n spéiek vse:l:i »civilnih« fcctografij. I'ostojjino bome v^^ neesece objavljali ti^di »>no^turantske«< fc:tc^grl^fije kandidatoo, kai se potegsujejo ^^ vstopi vo ffnele. V o^tek, 6. apioilii, btarno objavili navj mnkturenta in naj inatur£sr:1;lec:, ki bo^ta vi lccčen^n:^ t;