24. Številka. Ljubljana, petek 30. januarja. XIII. iHo, 1880. Izhaja vBak dan, i/.vzeni*i ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti jirtjeniati za h v s t ro - oger sk e dežele za celo leto Iti gL, p<>l teta h »h četrt leta 4 vM. — Za Ljubljano brez pošiljanja na đon za celo leto 18 pId., M četrt leta .'i fld. .0 kr., M en mesec 1 ML 10 kr. Za poAiljanj.- na doui se računa 10 kr za mesec, 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko \ »t, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih |o| li in %h dijake velja znižana ima in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 8 KM. 60 kr., po posti prejemati za četrt leta :J pold. — Za oznanila se plačajo od četiristopne petit-vrste li kr, će se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če ne dvakrat, in 4 kr., čo se trikrat ali večkrat tisk.i. Dopisi naj so izvole Irankirati. — Rokopisi se ne viačajo. — Uredništvo J« f Ljubljani v Franc Kolinanovej hi Ai St. 3 .gledališka itolb*". Opravnistvo, na katero naj >e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativ ne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v K< ilinanovej hiši. Nov dokaz krivičnosti naših nem-škutarjev. Kakor naročeno, ko nam nemškutarji v jLjubljani dali nov dokaz, da za tistega, ki je rea in cel n a roden, nij nobene sprave z nemškutarji. Oni nas kote le zatirati. V predsinočnjej seji ljubljanskega mestnega odbora je pred začetkom seje gospod Ilegali župana vprašal, zakaj se nij njegov nasvet, katerega je stavil v zadnjej seji, naj se zapisnik volilcev na tis u e, niti stavil na dnevni red denašnje seje. Volitve so blizu in želja volilcev je, da se zapisnik volilcev natisne, in Begali v tem smislu stavi nujen predlog. Dr. Zamik vpraša, ah je Kegalijev nasvet sprejet v zapisnik zadnje seje. Zupan Lascbau se izgovarja, da je mislil, da mu bode g Ilegali svoj predlog še pismeno izročil, za to ga nij dejal na dnevni red. Glasuje se o nujnosti llegalijevega predloga in nujnost se odobri. Ur. Zamik stavi nujni predlog, naj večina vsaj dovoli vsakemu mestnemu svetovalcu, da si sme dati prepisati imenik volilcev. Dr. Zamik utemeljuje svoj predlog s tem, da se reklamacije morejo delati le na podlogi imenika volilcev. Ites je sicer, da sme vsak volilcev pogledati imenik, prepis pa je župan odločno zabranil. — Kar je tedaj stranki zdanje (nemškutarske) veži ne na razpolaganje, to nam narodnjakom manjka, kajti narodni odborniki se ravno tako, kakor nasprotni, le zvečer shajati morejo v pogovor, kajti po dnevi nemajo iasa, vsak ima svoj posel, imenika študirati ne utegne vsak. Zatorej je volilna agitacija lehka in vspešna samo ?a nasprotno stranko, ki bi narodno agitacijo lebko zabra- nila Še bolj, ko bi imenik volilcev izložila na rotovškem stolpu, da bi ga volilei potoni mogli samo skozi daljnogled („rešpetlin") gledati. Ko je bila narodna stranka v mestnem zboru na krmilu, izdala je vsako leto tiskan imenik in nasprotna stranka ga je ravno tako dobila v roke, kar je nje agitacijo jako olajšalo. Dajte nam narodnim dovoljenje, da vsaj smemo prepisati imenik volilcev, mi ga bomo na svoje trojke natisnili in ga bomo zastonj tudi mej vas razdelili. Narodna manjšina terja le, da sije njej tisto enako solnce, kar se tiče te stvari, kakor večini; to je vendar zahteva pravičnosti. De ž m a n govori proti predlogu dr. Zar-nika in mu odgovarja, da se stavi predlog zato, da bo narodna stranka mogla delati reklamacije. (In to je uže greh! V) Župan Laschan pravi, da je on ravnal pravilno. Dr. Schrev govori proti nujnosti Zar-uikovega predloga, kajti je uže itak prepozno. Dr. Z a in i k mu odgovori, da je konec reklamacij 8. februarja, tedaj še dosti časa. Dr. Sup pa n pa pravi, da, ako se sprejme dr. Zamikov predlog, bode se stavila volileem zapreka, da ne bodo mogli gledati imenika. Tudi pravi, da ne gre, da bi imeli mestni odborniki kakovo preopravico pred drugimi volilei. V obče bi moglo priti več mestnih od boinikov, kateri bi hoteli imenik naenkrat prepisati dati. On je tedaj proti predlogu dr. Zamika. G. Ilegali naglasa, da njegov predlog meri to se ve da na to, da bi se rektihcirani imenik dal tiskati. Če župan pravi, da ne more dovoliti, da se da imenik prepisati, to nij istina; dovolil je bil to uže njemu in g. Kluuu pred dvema letoma, in celo odločil dobo za prepis. Dr. Zamik pravi, da imajo mestni odbor- niki, kateri zastopajo vse stranke v zboru, vendar toliko zaupanja volilcev, da so njih mandatarji tudi zato, da skrbe za ono, kar je stranki njihovej v korist. Stvar se ne bode gnala ad absurdom, kakor se hoče to od nasprotne strani razlagati, ampak jeden odbornikov narodne stranke si bode prepis naročil, gospodom one stranke ga pa itak nij treba, kajti oni ga imajo uže. Tri tej stvari nij treba nikakoršne tajnosti. Naša zahteva je popolnem opravičena, da imamo tisti ključ do agitacije kot vi. DeŽman pravi, da jc dr. Zamikov namen, da bi imenik prepisal kak pisar, ki še volilee nij, ali to bilo žaljenje pravice volilcev, zato ne bode on mogel za njega glasovati. Dr. Zarnik odgovori, da je Dežmanov ugovor prazen in da bode on uže za to skrbel, da bode volilee prepisal imenik, če se predlog sprejme. Pri glasovanji nemška večina predlog dr. Zamikov zavrže!! Na to zapustijo narodni odborniki gg.: dr. Zarnik, Ilegali in (Joršič dvorano. Dr. Zarnik pri odhodu reče: „To je lepa pravičnost!" Na ta način nam hote celo reklamacije in uredbo pravilnega imenika onemogočiti. In s temi ljudmi hoče kdo paktirati? Kaznilnice kot konkurentinje obrtnikom v obravnavanji v budgetnem odseku državnega zbora. Z Dunaja 28. jan. |Izv. dop.| V budgetnem odseku je referiral Lien-bacher o kaznilnicah, in pri tej priliki omenjal prošnja obrtnikov in rokodelcev onih mest, v katerih so kaznilnice in se pečajo ujetniki z raznimi obrtnijami, kakor je to tudi v Ljubljani. S tem se res močna konkurenca in Cosi fan tutte. Spisal Nivalis. Dragi prijatelj! Srčno hvalo ti za prijazno pisemce; saj si ti edini, ki mi še prijazno dopisuje, vsi drugi so obmolknili, češ, pustimo samotarja, saj nij več za življenje, v samostan naj gre, v sumostau. lles, v samostan da bi ćel, bi bilo morda najbolje, da bi tam mirno preživel svoje dni, ker je svet tako čuden; prijatelji, saj navidezno se pustijo tako nazivati, odpadejo, ko te zadene nesreča. A predaleč bi zašel, čemu jadikovati — saj si mi i i še ostal. V zadnjem pismu mi prigovarjaš, naj se zopet sprijaznim z življenjem, naj si poiščem družice, praviš, potem bodem postal veseleji in jel zopet živeti. Ti govoriš tako, ker ne veš, kuj mi je nagubalo mlado čelo. Do sedaj ti nijsem se povedal uzroka moje otožnosti, — sedaj ti hočem vse, vse povedati. Smijaj se svojemu prijatelju iti reci mu bedak, Je poslušaj me, te prosim. Ililo je leta 18 . ., ko se je vnela vojska, je bil moj polk v mestu K. Lepo in prijazno je bilo mestece, a k;ij sem hotel početi s prijaznim mestecem, ker nijsem imel druščine. Moji kolegi častniki bili so tujci, malo sem se brigal jaz za nje, in oni so me pustili v miru. G, kako sem se takrat živo spominjal vesele družbe, ko smo sedeli rojaki vkup in se po domače zabavali. A osoda nas je raz-podila na razne kraje. V mestu torej nijsem imel nič zabave, iskal sem si v naravi veselja. Malo od mesta širil se je majhen smerekov gozd in sredi gozda bil je tomun. Tja sem zahajal in spo- minjal se v tem gozdu domačih gozdov, kjer sem preživel vesele mlade uro. Često sem sedel poleg t omu na, lučal vanj kamenje in gledal, kako se je potapljalo. Malo razburilo se je površje, a kmalu so bili zopet mirni valovi, kakor poprej. In večkrat sem mislil, da se tako konča človeško življenje; ko človeka zagrela'), zaplaka še tu in lani kako mehko srce, a kmalu ga pozabijo. Da, prijatelj, imel sem včasi zelo .to/ne misli. Nmijaj se mi — a človeku pridejo vsakovrstne misli v glavo, ko Živi v tujini, t'esto sem zahajal v ta gozd, saj sem se tu čutil nekoliko domačega. Bilo je jesenskega večera. Tihi mrak se je vlegal na zemljo in po nebu so se vžigale zvezde, okolo mene po gozdu pa so peli zlato-kluni kosi, ko bciu sedel na klopici pri tomunu. Vsakovrstne misli so se mi podile po glavi, ko zaslišim iz gozda peket konjskih kopit. tedaj skupaj 1840 u8 udov in 41 otrok udov, katerim je bratov ftcina s stroški 1586 gld. 22 kr. pogrebe priredila. Pristopita J4 društvu lani I2A imvil udov. Društveno premoženje m lansko leto w 1012 golti. 87 kr., tedaj za v vseh 122 letih, kar bratovština obstoji na nedosežen visok znesek zajedno leto pomiio/ilo in j/naša 2JI.ii gld. 11 kr. Ubogim udom l>r.itow me se je razdelilo 14!> gld. ;>. „Y Ljubljano jo dajmo" — vesela igra v treh dejanjih — Zl. Jos. Ogrinec. 4. „Slo čutiš"' — zl.D.iv. Jenko, poje zbor se spremlja vanjem orkestra. 5. „Banovci" zl. Kraus, poje zbor. 6. Veliki ples. Mej točkami bode sviral orkester. Začetek veselice točno ob 8 Uri zvečer. Vstopnina h koncertu: parioire 4 0 kr. galerija 20 kr. sedeži I. vrste 40 kr. sedeži II. vrste ;;<) kr Vstopnina k plesu 1 gld. Vstopnice k besedi in plesu dobivajo se do sobote opoludue: v mestnej čitalnici, v kavarni „Coimnerehr4 v prodajalniei g. „l\ Ž:tko", Corsia Stadion, št. 1 in zadnji dan v gledišči. Listki za sedeže pro dajajo se izključljivo le v prodajalniei g. „F. Žitko", Corsia Stadion št. I. — (Občinska volitev.) Iz dorij se nam 2G. jan. piše: Pri včerajsnjej volitvi občinskih odbornikov je bil izvoljen županom: Jakob Zumer, posestnik v Podbomu in svetovalcem: Jože Črno, posestnik v Mevkši; Andrej K o bal, posestnik v /gorenjih Gorjah in Andrej Sodja, posestnik v Zaspem. Vsi vrli, ter narodni možje. — (Jugoslavjanski Stenograf.) Iz Sofije se nam piše: Letošnja prva številka „J. St.u prinese razen strokovnega gradiva nauk o b o l g a r s k e m j e z i k u z a Slovence, ter se bode cela bolgarska slovnica v tečaji tekorega leta raztolmačila. To podvzetje g. urednika je gotovo vse hvale vn dno, ker se na ta način Slovencem ponudi prilika, da se upoznaje z bolgarskim jezikom, ki je sedaj, odkar je Bolgarija osvobojena, postal jako važen v obče, a za Slovence kot bratski narod Dolgarov, važenje posebno. Naj bi vzlasti mladi Slovenci ne popustili te prilike, da se nauče zanimivega bratskega jezika, ker nobeden ne ve, da h mu ne bode morda to znanje v bodočnosti dobro došlo. — List izide koncem tega meseca. Naročnina se pošilja v Zagreb pod naslovom: Naglic & K. B ez en še k. (Na leto 2 gld.) Razne vesti. * (Dvoboj.) Iz Prosinca se piše, da je tam umrl 22. t. m. lejtnant Ihilov, ki jo bil ranjen v dvoboji. Uzrok dvoboja je bil maio-sten. Diilov je bil druzega lejtenanta nena-lašč z nogo sunil, ta ga je pozval in ubil. * (Povožen) je bil 24. t. m. na Eli-zabetnej železnici štacijski šef v Kostendoriu. Zarad megle je bil šel preblizu mašine, ki se je pripeljala, bil zgrabljen in povožen, da je precej umrl. * (Ostanki Krištof Kolumba) so se baje našli v katedrali v San Domingo. Izvedelo se je tudi, da rakev, kjer je bilo Kolumbovo truplo, nij bila prepeljana v llavano, impak je v omenjenej katedrali, ter ima zunaj in znotraj napis: Krištof Kolumb, veliki admiral. Močno se dvomi o resnici te vesti. "(Požiganje m r t v e e e v) se na Lom-hardskem bolj in bolj širi. Od leta 1870 do konec 1879 se je požgalo b'0 mrtvecev, in sicer 50 v Milanu, 10 pa v Lodiji. I nj< I. 2»>. jai.uuja. Oua- PriNlouu: K dser Areni iz Dunaju, man i/. QrmloM. — Kolin iz Trste« Pri Malici : Me sel Breiiner, Langr.if iz Dunaja. L.'i ii vvittt h i/. OrffnikpflM« Pri l»H«HrNki'in dvoru : (J iiiti-nfcld iz Dunaja. Tržil«* €•«*■!«* v I j ubjan i 2-4. januar a t. 1 Pšenica hektoliter 10 gld. 56 kr. rež 6 gin ift kr.; — jofiuien 5 gld. 0 kr.; — ov^b \ gld. 6 kr.; ajda f> gld. 80 kr.; — prosti 4 ghl. 87 kr.; - koruza 6 gld. .'50 kr.; — krompir lOO kilograujot :i gld. 05 kr.; — iižol hektoliter 9 gid. kr.; masu kilogram gld. DO kr.; mast — gld. 70 kr.; — š,iel frlien - glil- ;2 kr.; s>i>h puVOjeu — gld. fin kr , - jajce po •» kr.; — in oka liter S kr ; — guvciinitu-kilogram 5H kr.; - teletniD* M ki.; avinjaku .uOHO «8 kr.; - sena 100 Kilogramov 1 gld H7 kr. | - h aiuf 1 gld. «9 kr. i — drva trda * kv. uiotro\ 1 gid. — kr.; — ii.chka f> g,d — kr Dunajska borza 28. januarja. Izvirno tu t-grafićiio poročilu. Knotni drž. dolg v bankovuili . Enotni drž. U< lg v »rebru . . /. it a renta........ 1 MJO drž. pofojdo..... Akcijo Dftrudue banko . . . Kreditne akcijo...... Srebro . . Napol. . . (1. kr. cekini 71 gld. kr. 72 n no n 86 n 110 n 1 -2 n bO n M4 1 n — n *99 _ 75 117 n 20 9 n 86Vi r» n f. n ; 4 n n 95 n Zahvala in spričevalo. IJlagorodncniu g Q. Kordeku v Slovenjem (Jnulci! Čast mi jo iiaznanjiiti, da jo val železni n;lrTa.p>, katerega nam dovolila rabiti svojima - deklama proti bledici, oblina tovrstno pomagal. No morem »\ kaj,1 da ne bi ho vam za prirojevanjo tega izvrstnega adravlla zahvalila In je vsakemu priporočila zoper jfdmiko bole/.ui. Nu lirfiiiiej gori dno 4. decembra 1879. Ana Plešinčnik. Prijetnojo podpisanemu potrditi g. O. Kordeku, li'karjti v Slovenjem (Jradci, da jo njegov železni »lr-etp, kateH sem prireja, mojej soprogi vrlo koristil, ko je trpela za brezkrvnostjo. Tri sklenice je porabila in popolnem ozdravela l'riporoćam tedaj toplo vBeni ta železni sirup. V Muren liurgii din'' s. dcit-iubra l,s7'>. Fran Steiner, trgovec. t skli'nic*w i ffttitl. iMV. f. Zalog? Imajo: V l.jn/>/j gimnazijalinb razredov obiskoval in je sloveiMkcga in nemikega je/ika v govoru in pisanji popolnoiua zmožen, dobi pri nas službo. Zagreb, meseca januarja 18*0. Albrecht & Fiedler, (37— ') k. Univursitats lbicbliandlutur. Nij sleparstvo! Iz c. k. zastavnice dunajske rešene žepne ure izjemno v ceno, namreč 70 odstotkov pod kupno ceno. Bani komiaijtilco s»1i>k» ur, o<> javnoj ilruihi prišle pu 1.0-veijotno nlzkcj ceni umu t ln«t. Mi moremo tedaj ure od zlata, srebra in niklja, najboljši ivajoarski izdelek, vse m 5 letnim poroštvom, samo da dobimo svoj denar, prodajati Jih 70 odstotkov pod fabrliko ceno, ure so skoraj fcSS> BUSltuU f • Vitnk človek, n.ij si jo I ..t; it ali ulioif, |iotrelinjo TPinlar uro, ki jn ć«iti> naj/.voHti'jaa pr jutoljifii in H|irom-I ,■ v.■ lk i »kozi irlfi /.ivljonjo; tuko priliko, prijetno in nijriliir rručiijočo «c, ima z.iluj vhukiIo, ilu hi moro pruiikr-lieti skoraj zUHtoiij solii(a srolir-noK11 niklja, lino na tri-nolfk rouulirana, gravirana, Mvi-loairanii, h lf> rultinov, s ploščatim Htoklom, omaiiirano unio phisi'o |n ka/.aloin za Hiikumli', s lino urno fatjon-variiiOO Od Ulinl-sljU*, prejo gld. ŠO, zilaj samo Kiti. 7, — Jodna ioijl)oljših ur. — lota. tooke -v orjnjl yo-xlačoua, kiaona lapolja^ra, -p -pcirtem nadorneatMje zlate ure, aamo fjloL. O.SO. 1 iom.5iitsli viia, iz iiiijlluiijšiirfa tluuhlo-rlala, liruit ključlia y.a navijati na kužni, poil poroštvom ohrani si /.mirom zlalo Inirvo, izvrntuo 11 it iiiinutii intfiili-rana, i ilvojuiui krovom, dekorovunu omail urno p.OMi'o in priHUgtrano dalo, obduroTanii lavntna ura ■/. vcrUltoo oil taliiii-zlut.i, pri'jo gltl. 2i, z.lnj mmu gld. H.r.O. — Toli ur jo mulo. 1 eretrna. lemoatolr ura, oil pravica 13 lotnr«! «nlira, pi it rimu ml r In. kovnica uraila, navija ho n a koalo! lin-/, klim l.a, z. DUpiOl.....i lopOltm m ka- zalno pri|ir.ivi>. Dno h privil.'Ki.i........i i......,t,j r-»pa»irana, h pliiNuutim otiiklniii, iiiiail urim ploščo in kazalom za so-k mulo, v iiutnuijiTii » krintaluim Kinvuni in ktOlsfOJ od niklja, za VMOOgl t raim|>uri>ntu;i, u.ijholjsa, niijooncJHii in uajulu((aitliii-jsit ura Hveta, pr«'.n- hIiI ;io, z'laj samo kM. It. X eretma uxa m sli: o, oil pravica 18 Lotnas* Mkaga inbnii potrjanaga od o, kr. kovnaga urada, n Hi ruliinov, na laknndo i •' 11-' rt l rim u, h ploHuutim stoklom, omail urno ploščo in kaaadom /a labuiida. po/1 n'ni tili>ktro-KiilvaiiiHkiiii putom, tako, da hi jo in> mOgal iinl.in alatai iveta <»i pravo alata In za drag dan ar knpUana ruzluiili; jirojo iio]iozliiči'nu gldi 24, zilu> po/lučenu »umo gld, 19.60. 3. oroToraao. -u.xcv na. valjar, oil praTflga 18 lotnega arebra. potrjeiiuRu ml c. kr. kovm-^a uradu, z k ruhinuv, nn minuto ropusiraiui, pozlučona oh-ktro «lil-vaiii-lum potOttt, taku, da »o jo od pmvu zlati,' no uuiru razločiti; pro.ni nUl. Hi, zdaj hiiiiio hIiI. (i.fio. 1 ura =ci. r;o;pć, od pravoga II karat, zlatu, l»drj......«a od c. kr. kiivno^a urada, vrlo lina. olognntua ura z. najliiuiMi lioiiotčaiiHko lai.un - vi-ri/.icu za okolo vratu v iinom barinnaitani otui.il; preje »oid. :io, ađaj sumo gid. iii.fio. l'aoega bo nij bilo. 3. x\aa.a zlata romoatolr-ura, 18 kusat., po gld. 40, fiO, uujlluojao suvoiiotto-uru, projg po gld. 1U0. \;ihIoi : Uhren-Ausverkauf Rothenthurmstrasse 9, parterre, gegentiber dem erzbisohofliohen Palais, WIEN. (697—2) Izdatelj m urednik Makao Armić. Lastnina m tisk .Narodne tiskarne". pomiloSČenja političkih izgnancev je 8 udov zoper, a 8 za predlog. Ministerstvo bode ta predlog pobijalo. Kaže se, da bodo debate o tem viharne, kakor se uže zdaj vrše v senatu, kjer je nastal velik hrup zoper Ferrvjeve naučne zakone. Do p i uši. rMt Dunaja 28. jan. [Izv. dopis.] (O položaj i.) Za kulisami se pri višjih krogih odločuje boj za dopolnenje ministerstva. Ustnvo-verni elementi, ki so še v vseh krogih, povsod pa v zadnjih letih dolzoga gospodarstva svojih matadorjcv le preveč, utrjeni in smeli, delujejo s poslednjo a silno močjo zoper Slovane in avtonomiste. Ali večina v državnem zboru je tudi velik faktor in ta teži in odločno terja, da se ministerstvo ravna po njem. Izid tega notranjega boja ne more dolgo izostati, mora se odločiti, in da se odloči na stran desnice, na našo stran, imamo še zmirom upanje. Denes ne uže gre več samo za naučnoga ministra, temuč desnica državnega zbora terja, naj se celo ministerstvo prenaredi. Gotovega se sicer nič ne ve; kar se pripoveduje v tem hipu, omeče se rado uže v drugem. Od več stranij se pa kolportira ta-le ministerska lista: T a a f f e, predsednik; II o h e n w a r t, notranje ; grof VV o d z i c k i, poljedeljstvo ; dr. P raža k, justica; baron Kriegsau (avto-nomist, Clam-Martiničev prijatelj) nauk, (za to mesto se imenuje tudi baron Godi); grof Falkenhavn, finance (Chertek je nevarno zbolel, pravijo, da ga je m rtu d zadel); Zie-mialkovski in Henrik Clam-Martinic, ministra brez portefelja. Tako govore denes. Kaj prinese jutri — Bog ve. Avstrija je znana kot čudna dežela, v katerej se rado prigodi knj, česar ljudje ne mislijo. Ko bi se pa zgoraj imenovana listina ministerska oživotvorila, dejal bi, da bi mi smeli zadovoljni biti. las Ptuja 28. jan. [Izv. dop/] Splošno senzacijo mej tukajšnjimi Slovenci napravil je izvrstni članek o slovenskih profesorjih na tujem in o nemških pri nas v denašnjem listu „Slovenskoga Naroda" govoreč tudi o naših gg. profesorjih. To so res data, katera naj gospodje gori V lleču resno preštudirati blagovolijo. Skrajni čas je, da se stare napake Slovencem enkrat popravijo in naši gg poslanci ki imajo ravno zdiij delo, naj pač ne zamude1 siliti in siliti, ter naj te krivice na pravem mestu spet in spet razlože. Mi sami nijsmo vedeli da imamo toliko izvrstnih duševnih močij na tujem! „Slovenija Slovencem'! Kaj je zadnjič rekla „Noue freie Tresse" V Ne li, da je naravna in pravična terjatev vsacega naroda, da mu upravljajo uradniki njegove narodnosti, da ga uče profesorji njegove narodnosti. Od te terjatve Slovenci ne smemo odnehati ! Slava pisalen onega Članka! Berite ga še enkrat, ki ste pri nas poklici ni polit i-kovati. ■ « Cerknice 20. jan. [Izv. dop.] Mraz je mraz, in v mrazu pisati je sitno, to sem si vselej mislil, kadar sem vam hotel te dni napisati kako poročilo. A ker mraz vendar le nehče odnehati, pa raji jaz popustim svojo trmo, pozabim na mraz in pišem. V našem jezeru uže skoraj 14 dnij nij mogoče vtoniti, celo onemu ne, kateri plavati ne zna, in Če bi se tudi pod njim 14—18 palcev debeli led udri vsled teže njegovega ži- vota. Suho je jezero. Odtekla je voda in led leži popolnem na mrzlej zemlji. Pokril in stri pa je tudi na rente in rente lepih rib in uničil mnogo ribjega zaroda, tf'e bosta mraz in suša še dalje trajala, nam bode pa led se koristiti mogel, dasiravno nemamo upanja ga pošiljati, kakor druga leta v Itmuhnj. Hal potok, dasiravno ima dobre izvirke, postal je tak revček, da uže ve5 kot mesec dnij ne obrača mlinskih kolos, in zdaj Se komaj Cttrljs. Knj pa, ko bi bili primorani tajati led, da si napravimo vodo za kuho in nnpajo živino. I "boga Notranjska 1 To imaš, ker si vsa otla. Podzemeljskih čuda imaš v izobilji, tam doli globoko tudi vodo, a površina tako je pusta. No malo boljši smo pa le kakor so v tej zA devi sosednji KraSevci. Tu pa morajo nekateri celo 4 ure daleč hoditi po vodo, in ledu tudi nemajo, da hi ga tajali. Zdaj pa še s traja. Te pa res ne bodem opisoval. Ne ljubim je, sovražim jo pa toliko, da bi jo hotel vtopiti v žlici zadnje kaplje vode. Vsi zoper njo, in združenimi močmi jej moremo vendarle nekoliko skrajšati meje. Misel mojega prijatelja — naj bi se uporabilo vse moči notranjskih čitalnic in druzih narodnih društev, naj bi se te kmalu v postnem čnsu koncentrirale v središči Notranjske in v Postojni napravile koncert ali katero drugo zabavo v korist stradajočih Notranjcev in Istranov ta misel nij napačna. Te misli hi se morala poprijeti narodna inteligenca notranjska, vzeti stvar nnglo v pretres, ter sestaviti odbor. Gospod Grbtc* bi morebiti potem hotel prevzeti vrhovno vodstvo pevskih močij in poroštvo k dobremu vspehu bi bilo zagotovljeno. Urno torej na delo! Dvakrat da, kdor naglo da. Končno pa še nekoliko o Vodnikovoj svečanosti na Se Čitalnice. Zbralo se je bilo ta večer zares mnogo odličnega občinstva, domačega in iz okolice. V obširnih prostorih v krasnoj dvorani gosp. Obreze, našega državnega poslanca, kjer se je vršila svečanost, bilo je videti, da tu mora vladati kdo. kateri ume pomen takih slavnostij in ve za potrebne priprave. In tu je bila gospa Obrezova. Slava jej! Itešila nas je iz zadrege. Dasiravno ima Čitalnica naša še precej dobre prostore, bi bili ti vendar le za izvršitev te svečanosti in takega programa vsi pretesni. Pri slavnosti vršile so se posamezne točke programa povsem v popolno zndovoljnost navzo-č.nega občinstva. Prej pa nehčem končati svojega dopisa, da bitu posebno ne omenil lepega ženskega petja. Dvospev gospe Lavričeve in gospe Grbi-ceve navduševal je srca navzočnih. Čveterospevi posebno pa „Slavček", kjer so razen uže omenjenih gospf, sodelovala gospa Resmanova, go-spodirmi Danes in Milavec, peli so se prav dobro in navdušeno. Pasus „Mili SlavČck le prepevaj pri Slovencih ljubljenih" ga gospod Grbič lepšega in milejšega sestaviti nij mogel Slava in hvala vsem sodelajočim. K. Domače stvari. — (V ljubljanskem mestnem zboru) se je predsinornjim razen spredaj v članku omenjene stvari sklenilo, da ne bode mesto zidalo vojašnice za hrambovce. Dr. Sup panov predlog pa, naj se zida nova hiša za uboge, in da bi bil najpripravnejši prostor zato na Poljanah, kjer je otroška bolnica, izroči se stavbenemu in policijskemu odseku v pretres in poročevanje. Iz občinskega zastopa izstopijo letos meseca marca i v I. razredu: Dreo, Dežman, hasnik, dr. Schaffer; v II. razredu: vitez Kaltenegger, pl. Zhu-ber, Biirger, L ase han; v III. razredu; dr. Ahačič in It e u al i. Namesto teh bomo torej letos imeli v Ljubljani nove volitve. — (Poslanec dr. V o I n j a k) je kot ud hudgotnoga odseka v seji tega odseka ob-širno tožil praško nadsodnijo in nje predsednika za rad ravnanja s sodni jskimi uradniki po Slovenskem, in navol, da tudi iz teh uzroknv Jeli naš narod svojo višjo sodni jo v Ljubljani, da bi neodvisni bili od Nemcev v (Jradci, Ali mi. ki poznamo iz prakse nazor drž. pravilnika, da v odsekih govorjenega ne smatra kot pod dotični paragraf t. z. poslanske <:ovoniiške inimunitoto spadoče, morali smo dotični pasus v včerajšnjem poročilu izbrisati, da ne bi knntheirani bili. — C K n. W i n d i s c h g r ii t z o v o interpelacijo) zarad Idrije je podpisal tudi drugi poslanec kranjskega vel. posestva baron Schwe-gel — kakor se nam z Dunaja piše, — torej dotično svojo notico s tem dopolnjujemo ali popravljamo. Pri tej priliki pa opozorujemO nemški organ tukajšnje Kaltenegger Dežman-Suppanove stranke, da nij dovolj samo reči': „to nij res", kjer fakta in št e vi lk e govori, — (M. gosp. knezoškof dr. Poga-čar) je vtorek 27. t. m. obhajal svoj god. Slišali smo, da so mu letos duhovščina in druga odlična gospoda izredno mnogoštevilno čestitali. Tukajšni slušatelji bogoslovja so bili prej ta večer napravili njemu na čast veselico z govori, petjem in igro. (Čitalnica v spodnjej Šiški) napravi v spomin Valentin Vodnika v ponedeljek dne 2. svečana besedo v svojih prostorih pri „Ouziju". Program: 1. „Slava Slovencem", mo*ki zbor. 2. „Zakaj som Slovenec V" mešani zbor. 3 Slavnostni govor. 4. „Pevska popotnica", možki zbor. F). „Mladini", deklamacija. G. „Mornarjeva", mešani zbor. 7. „Zimski dan", deklamacija. 8. „Danici", možki zbor z bariton samospevom, 9. ,,Janezek", deklamacija. 10. „Zakaj me več ne ljubiš?" mešani zbor. 11. „Soči", deklamacija. 12. „Slovan", možki zbor. 13. „Vse mine", mešani zbor. It. „Trije nosovi", komični prizor. l.r>. Tombola. Po besedi prosta zabava. Začetek oh t!, uri zvečer. Vstopnina za nende 20 kr. — (Vipavska čitalnica) napravi v spomin Valentin Vodnika v ponedeljek dno 2. svečana veselico v svojih prostorih v Tabru. Program: I. Slavnosten govor. 2. Dve brat-ranki za eno. Vesela igra v dveh dejanjih, spisal Avg. Kotzebue, poslov. 11. Ples. Začetek oh 7*/■< Uri zvečer. Vstopnina 20 kr., sedež 20 kr., vstopnina k plesu HO kr. — (Iz Jesen ic) na Oorenjskem se nam piše 28. jan.: Dne 2. svečana t. 1. napravijo prijatelji šolske mladine na „pošti" veselico S plesom iti tombolo; dohodki so namenjeni V podporo uhozih učencev. — Začetek ob 7. uri. Vstopnina za gospode 50 kr. Igra godba: Poselil iz karlovlb toplic — (Iz Krope) se nam piše: „Sloga", bralno društvo v Kropi, priredi v nedeljo 1. svečana v spomin Valentina Vodnika veselico s sledečim sporedom: I. Slavnosten nagovor. II. Ilirija oživljena, (zbor). III. „Gluh mora biti", burka v 1 dejanji, IV. „Kreg domattf vesela igra v 1 dejanji. V. Petje: a. Slava Slovencem, (zbor); b. Domovina, (zbor) ; c. O škoda dela obrtnikom, ki imajo se ve da veliko večjo režijo in zraven visok davek, kar odpada pri kaznilnicah. Poročevalec tedaj nasvet nje resolucijo, da se naj ujetniki rabijo za izdelovanji1 erarju, zlasti vojnemu potrebnih stvarij, vojaških oblek, obuval itd. Dr. Ileils-berg kaže na Gradec, kjer se v karlovskej kaznilnici vsakovrstne ohrtnije nahajajo, dr. Voš-njak pa na Ljubljano, kjer sta kaznilnica na građu in prisilna dolavnica, ter v oholi do 500 ujetnikov, ki delajo v raznih obrtnijah, so črevljarji, krojači, mizarji, bukvovezi itd., in taka konkurenca se v mestu, kakoršna je Ljubljana, pri dotičnih obrtih močno pozna. Ako c. k. vojni erar nehče novih stvarij v kaznilnicah dati izdelati, pa hi vsaj vse poprave na obleki in obut ji se njim oddale, katerih je vedno mnogo pri c. k. vojaštvu. Civilna ministerstva pa bi lebko vse obleke za strežaje, pošte itd. v kaznilnicah naročila. Dalje naj bi se poprijele kaznilnice izdelovanja tacih stvarij, ki bi se preko meje izvažale. Resolucija se je po daljšej debati, katere so se udeležili dr. VTefgl, Dumba, Nemvirt, Ilerbst, sprejela. Minister je pri tem izrekel, da se misli za ujetnike kaka kolonija na ka-cem otoku napraviti, da pa se ta ideja zavoljo velikih troškov ne bo lehko dala izvršiti. Od Francozov se učimo umno gospodariti. VI. Slovenci, ustanovnno si napredovitlnc šole za našo mladino. (Daljo.) Take napredovalne šole bodo najboljše pripravljale za prihodnja vojaštvo in gospodarsko življenje. Sola res ne bode stregla radovednosti, pa tudi učenostnega napuha ne bo rodila. (Predmete, ki strežejo le radovednosti, kakor zgodovina, prirodoslovje, se bo naša mladina rada sama iz Mohorjevih knjig učila.) Učilo se ne bode za šalo, ampak za življenje. Šola ne bo dala površno, polovičarsko, navidezno omikanih napihnencev, ki bi se sramovali dela, ne pa pijančevanja. Vsak na tak način izšolan kmet bo zaslužil ime „omikan", če bo tudi časi gnoj vozil. Dobro šolo morejo storiti le dobri učitelji. Zarad tega moramo sosebno pozornost imeti na šolske pripravnice. Previdna vlada dela na to, da dobi v šolske pripravnice svoje najboljše profesorske, za ljudske učitelje, kjer se bode predavalo o odgoji, higijajni, gospodarstvu itd. Profesorji v pripravnicah so za to najbolj poklicani. Na tak način se najlože odpravi ves prepir mej duhovnimi in posvetnimi učitelji. Tudi vse sedanje okrajne učiteljske bukvarnice so naj združijo orali v eno večjo. 1'čni načrti naj se prenarede po principu francoskih in angleških šol. Le taki predmeti naj bodo obligatni, ki za učiteljski stan res pripravljajo; predmeti pa, ki vstrežejo le vedo-/eljnosti naj bodo prosti, če se uže uče. — Obširna učenost učiteljska malo koristi. Kjer se uči prirodoslovje, naj se zveze deloma z ročnim risaniem in slikanjem, deloma s kmetijstvom. Kemija in fizika naj ostaneta obligatna, ker sta ta predmeta potrebna pri kmetijstvu z živinorejo in kletarstvom in pri higijajni. Nemška in slovenska pisava se najbolj navadi po prestavljanji primernih teških spisov in če se učijo pesni na pamet, ('ari Hillebrand pravi: „Doček se ho več nemščine naučil, če se nauči Goethejovo pesen na pamet, kakor če spiše sto „nalog" črez vprašanja in reči, o katerih še ne more nikakor svojih mislij imeti". Ure za slovenski jezik naj se zdatno pomnože, ter naj se prestavljajo klasiki na slovensko. Namesto sedanjega „ tarnanja" naj se urijo pripravniki v estetičnej gimnastiki in v vojaških vajah. Ne bom tukaj sedaj potrebnih šolskih reform dalje razkladal. Omeniti hočem, da je za enake reforme ravno sedaj na u g o dn ej ši čas: noben čas še nij bilo toliko deži sredstvo, da nam odpusti ves davek T prihodnjih desetih letih. Zi koliko bo potem naše gospodarsko stanje boljše, če bode ogromna večina avstrijskega prebivalstva gospodarila po starem principu. „Voč pripravi, več zapravi?" ('e pa je nemški napuh pri nas uže tako mogočen postal, da nam ne dopusti spoznati, da je sedanja nemška šolska sistema slaba, ter nam zabrani potrebne reforme v tako ugodnem času. potem se sme uže zdaj trditi, da se ne bodo uresničile Dfl Pretisove tolažijive besede, da „bo uže boljše", ampak le Napoleonov izrek: ,.Avstrija pride do pravega spoznanja vselej prepozno." Premislimo, kako hitro reformirajo Francozi, če vidijo, da je treba! f Palio prih.) Politični razgled. \o<'1<*. V Ljubljani 20. januarja. O dopolnenji dunajskega mlnbitoraf v« piše dunajska ,.D Ztg." : „Dopolnenje Tnaffe-ievega ministerstva jo od 2f*». t. m. dovršeno. Stremavr, Ilorst, in Korb - \Veidenheiin so rte-misiionirnli, cesar je njih prošnje uže potrdil. Novi ministri so uže tudi imenovani, njih imena pa pnzmi samo najožji krosr". Najnovejši dennšnji telegram tukajšnjega ofieijalnega lista, ki je pa za en dan na o rej datiran, namreč 30 januarja, in morda torej nij srečen, pa poroča, da „Fremdenblatt" pravi: Grof Tanffe se drži še koalicijske ideje, to je, zmešanega ministerstva, in da se hoče na vsak slučaj držati tega .... Sicer poulej, kaj piše o tem vprašanji naš dunajski dopisnik. Vtorek je bila seja avstrijske . . cllo. Pri poročilu budgetnega odseka o pro-dijakov na naših srednjih in visokih šolah, ki raf.unu m vnanje ministerstvo izrazilo je veft hi se pripravljali za učiteljski stan. Noben govornikov zopet to, v čemer se mi avstrijski čas nijsmo imeli toliko izpitanih učiteljskih i Slovanje razlikujemo od avstrijskih Nemcev :v kandidatov (in sicer v najvažnejših predmetih : klasični jeziki in matematika), kakor sedaj. Previdna vlada gospodari umno s tem, kar je, z inteligencijo, katero ima. Tudi v tem gospodarstvu so Francozi mojstri. Vem, da bodo zoper šolske reforme enaki ugovori najmočnejši: S tem se bodo zopet državni troški pomnožili in davki povekšali, ali pa se bode napravilo več dolga. Na to moram odgovoriti: Naši potomci nam bodo le hvaležni, če jim napravimo za zboljšanje odgoje sicer nekaj milijonov dolga, jim pa tudi več, milijard prigospodarimo. Francozi imajo dvakrat toliko davkov in dvakrat toliko dolga, pa se ga ne bojijo tako, kakor mi. Učimo se pedagogione moči. — V pedagogifinih učilnicah od njih umne gospodarske politike! naj se vpeljejo vsako leto napredovahu kurzi Mislimo si, da dobi vlada po kakem ču- V trenutku zabliska se rudeca obleka kega dne me povabi, naj jo obiščom na nje skozi grmovje in po poti prijezdi mlada žen- nem domu. Kako sem bil takrat srečen! Vse, ska. Pila je krasna, prijatelj, zelo krasna. Tako ves svet bi bil pustil, da bi le mogel gledati lebno je sedela na tolstem poniju in široka vedno Emiliji v obraz. Šel sem k njej. Pova-obleka VSipala se jej je po konji in pometala bila me je prijazno k sebi na divan in me skoraj tla. zvala prijatelja. O kako je vendar osoda ne- Ko me konj ugleda, spusti se v urni tek mila, da človeku tako zgodaj zagreni življenje in smerekova veja potegne tej ljuhej prikazni Intimna prijatelja sva postala z Emilijo. Sedela slamnik raz glave. Hitel sem ga pobrat in ga sva nekega večera na divanu; Emilija se nesel za njo. „Hvalo, prijatelj,14 je dejala in zamahnila z bičem po konji. Jaz pa sem obstal in gledal za njo; kaj sem mislil takrat, dragi moj, ne vem. Od tedaj pa mi je postal kraj pri tomunu še ljubši, ker prihajala je ona vsak večer tam mimo. Privezala je ponija k smereki in se vsela poleg mene na klopico in govorila sva prijazno. Postala sva prijatelja z Emilijo. Ne- igrala z belo roko z medaljonom, ki jej je visel okolo vratu. V medaljonu bila je možka podoba. Vprašal sem jo, kdo je ta mož. Zategnila je zaničljivo ustne na smeh, odtrgala medaljon z vratu in ga zagnala v miznico in lebno dejala: „Ta je moj mož!" Sedaj vidiš, dragi prijatelj, da nijsem fantast, da si ne domišljujem le, da je moja otož-nost opravičena. sodbi o avstro-nem^kej zvezi. Tu so stali n% jed ne j strani pristaši one stranke, h katerej stoji tudi Schonerer; ti so slavili avstrijsko-nemško prijateljstvo in označevali prepir in vojno mej Avstrijo in Nemčijo kot prepir in vojno mej brati. Baron H ay mer le je v obširnem govoru naglašal, da so našega cesarstva razmere k drugim državam prijateljske. V l><>«t.iimk<»m zboru je minister Tisza odgovarjal na n^ko interpelacijo zavoljo poštanskih nemirov, kjer so tudi vojaki mirili. Tisza je zagovarjal vojake, da so postopali lojalno z nemirnimi ljudmi; potem pa je naznanil, da bode zbornici predložil več zakonovih načrtov zoper časopisje in druge stvari, ki prouzročajo take poulične nemire, kakor so bile vršile se zadnjič v Pešti. Opozicija zato vpije: „reakcija!" Vil'iHle državo. Volitve za l»olj»-,-ir»*u«» „narodno sebra-njeM zadnjo nedeljo se baje nijso mogle izvršiti, zato, ker so se vohlci volitve slabo udeleževali. Dne 1. februarja se bode zopet in zadnjikrat volilo. Turški sultan je iznenadjen in jezen, ter hoče, da se napravi kaka demonstracija zoper dunajsko vlado. Ahdul Hamid je namreč mislil, da so naši vojaki prišli Bosno in Hercegovino samo mirit, in kadar bi to zanj dosegli, da potlej bodo kar pobrali šila in kopita in zapustili oni deželi. Pred odpretjem avstro-ogerskih delegacij pa je dejal avstrijski vnanji minister Havinorle, da Avstriji cela Evropa ne more ukazati iti iz Bo ne, ako Avstrija tudi sama ne dovoli. To je Turka speklo. Dne 24. t m. se je sklenila mej Turčijo in Anglijo pogodba glede* odpravljenja prodajanja sužnjev po Turškem. V veljavo stopi ta pogodba dne 25. julija t. 1. Turške in angleške ladije bodo lovile na morji trgovce se sužnji. rrainosli.i zbornica je sprejela člen IV. zborovanjskega prava, ki določuje, da prireje-valcem javnih zborov nij treba naznaniti zapo-padka in značaja govorov. V odseku za posvetovanje Louis Blancovega predloga glede" ti moj dom! (zbor). VI. „V boj" in druge narodne melodije avirane na 12 „Mirletonov\ VII Tombola. VIII. l'les. (iodbo preskrbi sekstet ■lovečih laščih gotleev. K tej md ci v.ibi vse druStvenike in narodnjake najugodneje odbor Kn/,mk vrsti. * ( r r i b o d n j i mesce februar) ima letoa 1880 pet nedelj v sebi. K o j taeega se gilno malokdaj primeri. V tem stoletji se ne bode nikoli več, a bilo je samo n/e dvakrat 1. 1824. in 1852. Kaj pa to „ponieni", o tem proroki nijso jednih mislij. ISekateri pravijo, da dobro letino. Naj se DO zmotijo. * (Kanoni na strehi) V kadetnej od gojevalniei VVestpontskej je vpeljana stroga odgoja. Ali naj so vojaške naredbe in ukazi še tako ostri, bodoči generali znajo vendar sem in tja pokazati svoje ndade muhe. Kakor vsak dan, tako bi morali kadet je VVestpointske šole tudi na Silvestrov večer poiskati u/e ob 10 uri vsak svojo posteljo, — početek novega leta moral bi vse najti v Morfejevem naročji. Ukaz so ubogali, ob 10. uri je bil uže vsak pod odejo. Ali -- ostali nijso notri. Do polu-noči je ostalo vse mirno, z zadnjim udarcem 12. ure zapodila se pa je tropa maskiranih mladeničev h kanonom. Iium — bum, grmelo je deset minut skozi nočno tišino. Prestrašeni BO ljudje planili iz postelj in k rožljajočim oknom; na Westpointu se je zdaj zasvetilo, rakete so švigale kvišku in bengališki ogenj je krasno razsvitljeval celo okolico. Zdaj so hoteli iz svojih sob hiteti tudi častniki, ali — ujeti so bili, vrata so bila od zvunaj vsa za-klenena. (davni guverner, general Schoticldje spal v stranskem poslopji, njegov štai) tudi. Ti beže, le za silo oblečeni, gledat, kaj daje. | A nijso ujeli nobenega: maskirana tropa beži pred njimi in zapre za soboj vsa vrata. Za njimi ne more nobeden, — zvunaj so vse kljuke potrgane. Uu um ! grmi zopet, a zdaj uže na — strehi. Nobeden ne ve, kako da so kadrtje spravili tja gori kanon, kaznovati pa tmli mjso mogli nobenega, ker nelne nobeden druzega izdati; zato so vse v sobo zaprli. "V »• lzl4»az. Opraviiišrvii „Slovenskima Nanulu" m> za stradajoče v srednji j Istri doM nuilaljo ti - le mili darovi: Prenos V. izkaz« . 380 gld. 5tj kr. Nabrano pri viiloti, danem g. K. fle- škotu na Vrhniki......14 „ — „ G. Fr. Kotnik na Vrhniki .... B „ — „ „ Biki Marout v Ljubljani ... - „ — „ dr. Fr. Hočevar v luomostu . . 1 „ — „ Anton Koder...... 1 ., — ,, Skupaj " lo;J gRC 53 kr. Op avniStvo „Slovenskoga Naroda" prevzema So nadalje darove stradaj očim Istranoui, hodi-si novce ali tudi različno obleko. Umrli no v Ijiihlbsiii: 27. januarja: Marija Kaah pL Iiahon, zasobnica, 54 let, na starem trgu St. 9. za oslabljcnjcm. — Ga-fipar Maček, kaj/.ar, 7 let, na ilunajskej cesti, St. 36, r.a slabostjo. — Frančiška Vojska, žena uradniku v pokoju, 73 let, na Bregu St. 2. 28. januarja: Ana Sular, hči davkarskega ad-junkta, 4 leta, v konjufinih ulicah St. 2. TiijU-I. 27. jin.uarja; Pri Slonu : Schlesingiir iz O^orskrgi. — Mrak ll Že letnikov, — Kos er, llauip 1 iz Dima,a. Pri Altalilii liidiatscli iz Dunaja. VVone-ihkicr iz Pii.).<. Laseru iz Traia, — Borgnicht, LUdersdorf. de Oregurio i/. Dunaju. lvusenzvveig 16 Gradca. — Pollak iz Brna. Dunajska borza 2rJ. januarja. (Izvirno telegrafično poročilom Enotni drž. dolu v bankovcih . . 71 gld. 40 Enotni dri. dolg v srebru ... 72 „ SO Zlata renta.........S i _ kr. I«60 dri. posojilo......132 „50 Akcije narodne banke .... 840 „ — „ Krmlitno akcije.......30» „40 „ I„,ndon..........117 „20 Srebru..........— „ — „ Nap. d........... 9 „ B&Vl m (J. kr. cekini........ 5 „ 4 „ LtrJUraf. marke.......5 7 „ « _ Nove vozne liste za železnice prav po niz kej ceni priporoča „Narodna tiskarna" 7 Ljubljani. Štev. 542. (35-2) IZazglas. Visoka c. k. deželna vlada je z dopisom dne G. januarja 1880 št. 227 Hl. IVbruarJa kot tisti dan določila, ko se bodo domači žrebci iz političnih okrajev mesta Ljubljane in okolice ljubljanske, kateri se hočejo za pleme rabiti, pregledavali. To se lastnikom žrebcev iz omenjenih politiških okrajev naznani s pristavkom, da se pregled določeni dan ob 10. uri dopoludne v tukajšnjej živino-zdravilnici na poljanskej cesti prične, in da se dotične tiskovine za zapisnik; in izkaze kakor doslej v tiskarnici Klein & Kovač dobodo Mestni magistrat v Ljubljani, dne 17. januarja 1880. Župan: Lase han. Lekarna „pri sv. Leopoldu" na Dunaji, (520 9) Stadt, Ecke der Planken- und Spiegelgasse, FILIPA NEUSTBIJtfA, priporoča p. n. občinstva celo t nt o pravili ■dravllnili In toalet nlli -»redni e v, ki so le vnele! kot izvrstna iz kam I a In gotovo ozdravila. Tisoč spričeval j a potrjujejo. V. n. občimtTO ie prosi, da »amo one apeeljalllete u prave Mprejenm, ki io b iihnu firmo lainimonni. Neu8teinove poeladkorjene pile sv. Elizabete za čiščenje krvi B&JfiBp kri, in nijso škodljive; dobro posebno pri boleznih v spodnjih organih, tirnici, boleznih prmiib urmiiuv, koio in očij, otrok in žensk; odpravijo zupretjo, pravi Tir največ bolezni'. Ta pila Je najboljši in najcoiiojii izdelek te bire. 1 valar, 8 ikattjic, • 120 pilami, itaue 1 gld., posamezno ikatljice 15 kr. Odlikovane no te pile ■ Jako eantecim ■priče« »lom dvoru»K" n» --tov al.ii prof. 1*1(111». izvrstno zdravUo ca ozeblino. BO ar._ sredstvo zu burvunjo las daje lasom prvotno barvo. Velik louček stanu ii gld., majhen 1 Dr. Callmanna lasno barvilo, r.ChT ili osivelemu lasu vsako barvo (črno, rujavo, rumuiio). :t gld. Orijentalni prah za dame, Beauiue' Girome, Bro^nova poiiiadar^ mehkoat, (belo ati roza), a 1 gld. in a no kr. Damascenska cvetlična crenie " S- kost koio ({lil. 1. lil. Deniascensko cvetlično milo *»« ^. (jll.ŠIll dllh nttJ,l0lJ"0 ■ rodstvo proti guši (krofu). Elektro-motoricm vratni trak, benje otrok, najboljši napuh i gld. ftO kr. Victona zobni" zu te-iko zo- El Brjnito, prah, najboljšo sredstvo zu limuuiijo z61> u :t.i kr. ju d in o dobro arudatvo proti iziuuluuju las in odpravljeuju luskin. 1 gld. HO kr. Dr, Fremonta prerodilni likšr, ■gJgS- in iTeailo. a gld. Prsne cigarete iz smrekovih igel, najboljie sredstvo zoper naduho. 36 kosov 1 gld. OnfibranllO l^loealr P'iporoćata dr. Scoda na l)u-HUt)IJld.L(UU l^lrJUUlV Uliji jn ar, penzold v Krlau-genu zoper naduho k gld. 1.— •g M P CD S "T V O ca S > od « S) Guaco - prilepek .Tos^lu rWSS ran. 8 gld. buaco-t7^ nje v iulodci itd. O Id. ■ ..">*», a.SO, -1.— Guaco - mazilo" JJ^n Xibi^Ž. namaio. 3 gld. G^co^šeiica r^^TO^f-J"' Hallerjeve jodue pastile salo. Te jodno pustilo ozdruvijo hrumorjo, zaaturelo siphilis, boleAine v glavi, žlezah in uu očeh. 1 ikrinjicu OU kr. Tti Hiiiinn i '»flalln «'*>lravi jak 11ii.l v ,t i,j, -Cena jodnoj skleuici HO kr. laTuntll ITI najboljie zdravilo za celodco, potolaži krč, 111 «11 bil 111, ,0 ribi tuji kot EObnrt tinktura in ustna voda. OSO kr. Margaritte - bonboni zoper kašelj, __SO kr. _ Ot*Qi1 I ati dobro zopor vso uiostiu bolozni, proti gluho. U101JJ.U11. rti, lumenju itd. 70 kr. Odontin zobna pasta, ia.gwt! Dn \\r% w- priuoion, olajiu takoj hujIhijmu migrono i U " UU, in bolečino v glavi. 1 gld. Dr. Baverja pravi pulherin ir(!^v±? pur iinjo, daje koži lilijuo in rožno barvo, k 1 gld. ."»o kr. in a gg kr. Royerjevo hemerojidalno mazilo,- porovouo, katero liomorojide uadlugujujo. 1 gld. lin kr. SaiyciT-~airtisiuUD, nU'-'kgTkr1^" ruk S^lycilno milo, ":ijbi,ljau ,u ™,r,;j-u Sclirieruve zobne pile, .t:"!!:^?"^ StAPuT ,,|.umwi čudovito pomaga pri vsob kužuiu OLUldA LlbUlU, boloznih. »O kr. VL^Iinai .nanir proti nuhuilu, tirauuniu lv.it.irn, pro-W llUbi Ud,Ull, hlajenju v vratu in hnpi. 1 gld. lito kr. iz najboljših švicarskih plu-liiiiakih zoliac; olujšu takoj vsak k.išoij in j i -i.'. I...I.V. n 70 kr. tum prt- Umeteljniški sok, Aromaticen duh zoper trganje po JI dlb Pr'l'oročon vzem, ki imajo putiko uli ruvmatizoiu. Vedno v zalogi j« i l.imiiniMiMin M\i«nrf,Kt> tnltho k 66 kr. Kentlejein olr«i«-ja moka k Uu kr. l>r. Oolijvv j, .lil m itruls & n* kr. l»«ippotia asiitU-rinliia notna »,.,la a l gld. 40 kr. I.i« l>iK<>\ mnni «• I, sira UI joden čutrt funtu 80 kr. I»r. l>tefler ■mtltlio« a zobna |inslii a 1 glil. 25 kr. 1'oltova r, s,-,ln.i ■».....H(|u ____it 1 KlHiljuj( Op 1' 1 knjmo; ,.l»r. Itoll'n Stuiiiiiuiili.. iin,l <■ ,'S.i ■■ illi.'i i s|,ll,-^<>" uuua it., kr. 1*1»,> ,,ti zsivzh, uravBjše, nego vsi drugi sU.liu izilulki, krupi ni rodi zdravo, rekonvalescente in bolnu lil* ki. Ali n»/|»..sil|i.Hio uli |.r ii t;oi.itiiii mli im.mimiiiu pO\m i jo in |»l*f eii-nr-ji* i,alni|>u clajfiuu v«vlikv rabate. Izdatelj in urednik Maksu Arinič. Lastnina in tisk „IVarodne tiskarne".