Tudi za zgodovino bi prav prišel VAR
(Mef) VAR oziroma Video Assistant Referee (video pomočnik sodnika), je v temeljih spremenil bistvo nogometne igre. Igro emocij in neskončnih gostilniških razprav je spremenil v video igrico, kjer so človeške napake tako redke, da jih bo treba kmalu zaščititi.
Vsak košček nogometnega ali kateregakoli drugega športnega igrišča je danes pokrit s televizijskimi kamerami, ki zabeležijo vse, kar se na stadionu dogaja in zato je potvarjanje dejstev skorajda nemogoče. Strokovnjaki z ustnic igralcev razbirajo psovke in grožnje, kamere beležijo neprimerna obnašanja, sodniki s pomočjo var-a dosojajo ali razveljavljajo zadetke.
Žal je ta video pomočnik izum današnjega časa in si z njim ne moremo pomagati, ko gre za razsojanje v dogodkih iz preteklosti. Pa bi nam prišel zelo prav, saj se nekateri še vedno ne morejo sprijazniti z izidom druge svetovne vojne in lastno vlogo v njej.
To velja za Slovenijo in velja tudi za preostanek sveta. Če bi obstajal VAR v času kolonializma, bi bil marsikateri evropski kolonizator še danes v suspenzu zaradi vseh »prekrškov«, ki so jih naredili v Afriki, obeh Amerikah in Avstraliji. Tudi nekatere današnje svetovne policaje bi VAR ujel med provoka-torskimi akcijami in jih ustrezno kaznoval.
Slovencem bi zgodovinski VAR prišel zelo prav pri odločanju o tem, kdo je bil domoljub in kdo kolaborant, kdo je bil revolucionar in kdo reakcionar, kdo je osvobajal deželo in kdo se je dogovarjal o prodaji. Obstajajo sicer določeni predhodniki VAR-a v obliki filmskih posnetkov zaprisege domobrancev, prihoda partizanov v Ljubljano in podobno, toda zgodovina tovrstnega VARa ne prizna oziroma nas skuša prepričati, da tisti posnetki niso dovolj za razsojanje o tem, kdo je kaj počel v nekem določenem času. Tudi v času osamosvajanja VARa še ni bilo in zato se še danes prepiramo o tem, kdo je bil pomembnejši v tistem zgodovinskem trenutku.
Zagotovo bi s pomočjo VARa lahko razrešili tudi dilemo, kakšen dan je pravzaprav 9. maj. Desetletja je bilo znano, da je to dan zmage nad fašizmom in nacizmom in tudi v nekdanji skupni državi je bil državni praznik. Potem pa se je, najverjetneje zato, da ne bi nenehno vzbujali krivde Nemcem, Italijanom in ostalim agresorjem, preimenoval v Dan Evrope. Dejansko je Evropska unija, ki šteje 28 držav, ta praznik ukradla Svetu Evrope, ki ga je razglasil 5. maja 1949 v kar 47 evropskih državah.
S pomočjo VARa bi to preVARo hitro odkrili. A kaj, ko so končni razsodniki, z VARom ali brez njega, ljudje. Ne ljudje. Še slabše. Politiki.
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI
^ tel.040211-434/urednistvo@mandrac.si J
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma" v Izoli, a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva.
NAŠI, SAMI NAŠI
Prvi je to objavil časopis Chicago Sun Times, pa je o tem poročal CNN. Normalno je, da je o vsem prvi pisal Chicago Sun Times, ker se je vse dogajalo v bolnišnici Mercy v Chicagu. Oborožen moški je potegnil pištolo, začel streljati, najprej po parkirišču, nato pa v sami bolnišnici. Ustrelil je dve zdravnici, farmacevtko, streljal po hodnikih, potem je prišla policija, ustrelil je dva policista, na koncu pa ga je, kot so kasneje analizirali, ustrelil drugi policaj iz oddaljenosti 67 metrov. Morilcu je ime Juan Lopez, umorjenim zdravnicam je ime Tamara 0’Neal in Dayna Less. Lopeza je ustrelil poročnik SWAT (Special Weapons and Tactics Team) Chicago, ki je bil pretekli teden, 27. aprila, ko smo vsi praznovali, skupaj z ostalimi člani ekipe, policistom Bernardom Quijanom in poročnikom chicaške policije Jacobom Alderdenom, odlikovan s posebnim Ordenom za hrabrost, ki se v ZDA dodeljuje od leta 1994 in ga je do danes dobilo nekaj deset ljudi. Če nič drugega, kaj je in kaj dela SWAT vemo vsi, ki gledamo televizijo. Njihovo delo je policijsko, posebej so usposobljeni za delovanje v operacijah visokega rizika, kar pomeni, da pripadnik SWAT ne more biti vsak policist. Človek o katerem govorimo, je poročnik SWAT Elvis Turčinovič, ki je pripadnik te enote že 12 let in v katero se je, po hudih fizičnih in psihičnih testiranjih, uvrstil med dvesto kandidati. Prej je bil »navaden« chicaški policist. Chicago Sun Times je pisal pod naslovom; »SWAT Officer who shot Mercy Hospital gunman from 70...« na spletni strani chicaške policije je beseda o »Police Officer Elvis Turcinovic - CPDP (Chicago Police department), tudi v drugih ameriških, kanadskih, nemških, švedskih časopisih omenjajo policijskega SWAT poročnika Elvisa Turcinovica (verjetno jim strešice ne grejo), ki živi in dela v Chicagu v USA, ki je naredil to kar je naredil, ker mu je to dolžnost in delo, pa zato o njem in o tem kaj je naredil velja nekaj zapisati. In so to naredili - napisali so kaj je, kje je, kako je in zakaj je naredil »Police Officer, poročnik SWAT, Elvis Turcinovic.«
Razen v naših krajih, kjer smo vsi »naši, sami naši,« kot lepo poje človek s črno kitaro in še bolj črnim klobukom. Ker - kaj je lahko Elvis Turčinovič kot - »naš.« Če imate čas, če vam se ljubi, samo poglejte kako so »naši« o vsem pisali. Ker so lahko samo prepisali CNN in Chicago Sun Times, je besedilo, kjerkoli pogledate, v časopisih in spletnih portalih na Hrvaškem, v Bosni, Srbiji, enako. Edino kar ni enako so naslovi v časopisih, ki so napisani tako, da je vsakem bralcu jasno, da je ameriški policist in pripadnik SWAT - naš.
Jutarnji list piše: »Hrvatskog specijalca Amerikanci nagradili ordenom za hrabrost«, spletni postal Net.hr: »Hrvat dobio američki orden za hrabrost,« o »hr-vatskom specijalcu« piše tudi Večernji list in vsi, brez razlike, tako kot 24 sata. hr, za katerega je »Hrvat heroj Čikaga«, pišejo samo to kar in kako pišejo, a ne pišejo o Elvisu Turčinoviču, Police Officer CPDP, poročniku SWAT. Ker je »naš.« Kar pomeni hrvaški.
Pa ne razmišljajo vsi tako. Oslobodjenje piše:«Bosanskog specijalca Amerikanci nagradili ordenom,« Avaz piše, da so »Bosanca Elvisa Turčinoviča Amerikanci nagradili ordenom za hrabrost,« in tako po vrsti, časopisi in spletni portali ki izhajajo v BiH, pišejo samo o »našem« Elvisu, ki je samo slučajno tam kjer je in dela kar dela. Beograjski Kurir (in časopisi in spletni portali ki objavljajo v Srbiji), so pisali o »Srbkinji, ki je bila ubita v Chikagu, a heroj iz Bosne je preprečil še večjo tragedijo in rešil desetine življenj,« kar pomeni novo dimenzijo, ker je »heroj iz Bosne preprečil tragedijo v kateri je bila ubita Srbkinja,« pa smo spet pri »naših«. Predniki »naše« zdravnice Dayne Less so se v Ameriko preselili iz Srbije. Družina »našega« Elvisa je v Ameriko zbežala (preko Nemčije in Švedske), v času vojne proti BIH v devetdesetih letih preteklega stoletja. Ne Elvis ne Dayna niso postali to, kar so postali, zahvaljujoč državam v katerih so rojeni in iz katerih so morali bežati, a katere si jih danes lastijo, ker so »naši«. A oni so, najbolj verjetno, zbežali od »naših« in pred »našimi.« Ker niso bili »njihovi.« Ker so nastali monstrumi od držav v katerih prevladuje mentaliteta in oblastniška mislenost, za katere je važno ne kakšen človek si, ampak, kakšen Hrvat, Srbin, Bosanec (da ne naštevam naprej) si. Posebej, če se dokažeš v belem svetu in ne v državi monstrumu iz katere si moral zbežati, ali iz katere so te izgnali. Naši, sami naši.
Lonka bo v soboto gostila zdravje
Na Lonki v Izoli bo v soboto, 11. maja 2019, od 8. do 12. ure potekala prireditev Dan zdravja, ki ga organizira Center za krepitev zdravja ZD Izola.
Strokovni tim Centra za krepitev zdravja bo predstavil Program za krepitev zdravja in udeležence usmeril v brezplačne delavnice. Prireditev bo zdravju naklonjena tudi s pestro ponudbo izdelkov in aktivnosti, ki jih bodo našli na stojnicah. Preizkusili se bodo lahko v hoji na dva kilometra, ki je namenjen vsem odraslim, starim 20-65 let, ki bi radi preverili svojo telesno zmogljivost, še posebej pa tistim, ki imajo prekomerno telesno maso ali pa so nezadostno telesno dejavni. Na podlagi rezultata bodo udeležencem svetovali ustrezno telesno dejavnost in vrste vadbe, ki bo izboljšala njihovo počutje in zdravje. Brezplačno bodo opravili meritve krvnega sladkorja, krvnega tlaka in holesterola ter analizo telesne sestave. Potekalo bo tudi testiranje funkcionalnih sposobnosti. Analize gibanja in meritve funkcionalnih sposobnosti bodo opravljali študentje aplikativne kineziologije s Fakultete za vede o zdravju Izola. Možen bo praktičen poizkus tehnik sproščanja z zvočnim posnetkom. Na sami prireditvi, 11. maja 2019, bodo svoje aktivnosti in storitve predstavili tudi Medgeneracijski center Izola, Vanja Rogač, Iztok Jančar, DIAFIT d.o.o.. Društvo za osteoporozo, SIMPS, Vanja Rogač, OZRK Izola, Vodene vadbe Erika, Medvital d.o.o., Tosama, Trije lovci, Turistično in kulturno društvo Špar-žin, Vina Božič, FVZ, dietetika.
Center za krepitev zdravja v Zdravstvenem domu Izola je uradno zaživel 17. maja 2018. Z različnimi aktivnostmi skrbi za izboljšanje zdravja in kakovost življenja prebivalcev občine Izola. Namenjen je vsem starostnim skupinam, vse aktivnosti pa so brezplačne. Namen izolskega Centra za krepitev zdravja je krepitev obstoječe in izvajanje nadgrajene preventivne dejavnosti pri otro-kih, mladostnikih in odraslih ter zmanjševanje neenakosti v zdravju. Tim Centra za krepitev zdravja sestavljajo strokovnjaki različnih zdravstvenih področij; dipl. medicinska sestra, dietetik, fizioterapevt, kineziolog in psiholog, ki slehernemu udeležencu pomagajo sprejeti dobre odločitve in prenesti praktična znanja vsakdana. Udeležencem skozi vse leto nudijo programe v obliki delavnic, individualnih svetovanj in pogovornih ur o najrazličnejših temah: od priprave na porod in starševstvo, vadbe za nosečnice, zobozdravstvene vzgoje, zdravega življenjskega sloga, zdravega hujšanja, gibanja, odvajanja od kajenje do podpore pri spoprijemanju z depresijo, tesnobo, stresom. Za krajše individualne posvete, podporo in pomoč lahko zainteresirani pokličete na center v okviru pogovornih ur, na telefonsko številko 070 644 443 ali jim pišete na e-naslov: ckz@zd-izola.si.
Vsi si želimo dolgo in zdravo živeti, a ob poplavi različnih informacij danes marsikdo sploh ne ve več, kako poskrbeti za zdravo življenje in dobro počutje. Katere so torej tiste zdrave navade, zaradi katerih bomo tudi v pozni starosti čili in polni energije? Kaj odloča o tem, kakšno bo vaše zdravje - kaj lahko storite vi? Vsi vemo, da se je treba gibati. Zdrav življenjski slog je osnova za zdravje. Tak slog obsega zdravo prehrano, telesno aktivnost, opustitev nezdravih življenjskih navad in izogibanje stresu. Življenjski slog je postajal čedalje bolj nezdrav. Vse to je pustilo posledice tudi na zdravju. Naše življenje je veliko lepše, če skrbimo za naše zdravje.
Vljudno vabljeni vsi, ki razmišljate o svojem zdravju in si želite pozitivnih sprememb!
Vabilo na celodnevno druženje invalidov- Most na Soči
Vabimo vas, da se nam v petek dne 17.05.2019, Pridružite na 1. srečanju invalidov. Družili se bomo v mirni plovbi po smaragadni Soči, v dobri hrani in hladni pijači ter nepogrešljivih zgodbah in legendah kapitana plovbe. Odhod bo ob 9:00 uri s predvidenim prihodom ob 18:00 uri. Prijave zbirajo na sedežu društva, samo še danes.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211 434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Občinski svet
Zamenjave zemljišč z Agrario ne bo
Občinski svetniki na 4. redni seji občinskega sveta niso podprli zamenjave zemljišč med Občino Izola in Agrario, podprli so prodajo objekta nad gostilno Ribič, ob koncu seje pa niso potrdili mandata direktorja Zdravstvenega doma, Evgenija Komljanca.
Konec aprila se je Občinski svet Občine Izola sestal na četrti redni seji, na kateri ni manjkalo vnete razprave.
Redna seja se je začela z zaključnim računom proračuna Občine Izola za leto 2018, kjer je bilo slišati, da ima Občina Izola za 10 milijonov dolgoročnih kreditov, ter potrditvijo Programa dela in finančnega načrta Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Izola za leto 2019. Sledil je predlog razporeditve preteklih presežkov Osnovne šole Vojke Šmuc Izola in vrtca Mavrica, ki so namenjeni investicijsko vzdrževalnemu delu in nakupu opreme.
Poslovni načrt Komunale je potrjen
Svetniki so potrdili Poslovni načrt Javnega podjetja Komunala za leto 2019. Kot je bilo slišati v razpravi, bo zaradi dviga cene odvoza odpadkov Cera v Ljubljani potrebno uskladiti cene tudi v Izoli, a direktor Komunale Denis Bele pravi, da naj to breme ne bi padlo na občane, temveč razmišljajo o tem, da bi ga nosile pravne osebe, ki v Izoli plačujejo bistveno nižji delež storitev kot v sosednjih občinah. O novem načinu obračunavanju odvoza smeti pa naj bi občinski svetniki odločali na junijski seji.
Komunali Izola so svetniki tudi privolili najemu dolgoročnega kredita za nakup novega pome-talnega stroja.
Kdo bo kupil objekt nad Ribičem?
Svetniki so potrdili nekatere pravne posle z nepremičninami in prodaje, med drugim tudi s prodajo delov večstanovanjskega objekta na Spinčičevi ulici 3, to je objekta nad Ribičem, ki je delno v lasti Občine Izola. Objekt je Občina že več let poskusila oddati v najem, a neuspešno. Kot je bilo slišati na seji, Občina objekta ni vzdrževala in je zaradi tega v tako slabem stanju, samo rušenje severnega dela stavbe pa bi Občino stalo 25.000 eur. Na pobudo Odbora za gospodarstvo in finance so pridobili oceno investicije in ugotovili, da če
bi se Občina Izola sama lotila rekonstrukcije, bi govorili o 800.000 eur težki investiciji. Več svetnikov je imelo nad prodajo pomisleke, a so se na koncu z odločitvijo vendarle strinjali. Strinjali so se tudi s prodajo šestih stanovanj v starem mestnem jedru. »Kupnine od prodaj bodo namensko porabljene za obnovo drugih nepremičnin in novogradnjo. Na tak način bi Občina pridobila nova stanovanja, zgrajena po sodobnih standardih in v lastniško zaokroženih celotah, kar omogoča učinkovitejše upravljanje. Obenem se občinski stanovanjski fond ne zmanjša, saj bodo sredstva pridobljena s prodajo stanovanj investirana v obnovo objekta na Smrekarjevi ulici 52 (pridobljena bodo 3 stanovanja in 1 poslovni prostor) in v urejanje stanovanj na severni strani kletne etaže objekta Južna cesta 20 (pridobljenih bo pet stanovanj),« so zapisali v sporočilu za javnost.
Zamenjave z Agrario ne bo?
Zapletlo se je pri predvideni zamenjavi zemljišč z Agrario. Na predlog KZ Agrarie Koper je bila predlagana menjava zemljišč z Občino. Gre za kompleks nepremičnin med mestnim stadionom in pokopališčem v lasti Občine Izola, ki je oddan Agrarii za potrebe vrtnarije. Na tem območju bi Agraria širila svojo dejavnost in programe, ki so skladni s prostorskim aktom, v zameno pa bi Občini prodala nepremičnine, ki se nahajajo v območju industrijske cone jug in so namenjene trgovsko poslovnim dejavnostim. Mnenje strokovnih služb in župana je, da bi z navedeno menjavo Občina lastniško zaokrožila določeno območje, ki bi ga v drugi fazi lahko uspešno
Vprašanje št.l
Dosedanji direktor Zdravstvenega doma Izola, Evgenij Komljanec je ob zavrnitvi podpore njegovi kandidaturi s strani občinskega sveta izjavil, da so mu nekateri ponujali glasove za protiusluge, vendar on ni sprejel takih ponudb. Ali je pripravljen povedati, kdo mu je ponujal podporo in za kakšno ceno? Volivci mu bodo hvaležni.
prodala na trgu, saj je povpraševanje po tovrstnih nepremičninah, ki so primerne za gradnjo trgovsko--poslovnih objektov zelo veliko. Se pa z menjavo niso strinjali niti na Odboru za gospodarstvo in finance, niti svetniki sami. V razpravi so izpostavljali predvsem lokacijo zemljišč, ki bi jih predali Agrarii, saj gre za strateška zemljišča ob vhodu v mesto. Prepričal jih ni niti »last minute« dvig cene zemljišč iz 135 eur/m2 na 165 eur/m2, saj, kot je povedala Nataša Čerin (Izola prihodnosti), na drugi strani ceste stoji objekt (nekdanja Amonova hala), ki je ovrednoten na 1000 eur/m2. Župan Danilo Markočič je izrazil nezadovoljstvo ob odločitvi svetnikov, saj pravi, da so zemljišča, ki bi jih Občina pridobila, strateško pomembna za razvoj mestne industrije in so pomembnejša od zemljišč pri pokopališču. Za zamenjavo je glasovalo pet svetnikov, proti pa jih je bilo 15.
Kdo bo lahko direktor?
Svetniki so izrazili več pomislekov tudi ob predlogu, da bi v Zdravstvenem domu združili funkciji direktorja in strokovnega vodje v enotno funkcijo, kar bi v praksi pomenilo, da bi lahko za direktorja zdravstvenega doma imenovali le zdravnika ali stomatologa. Predlog so sicer v prvem branju sprejeli, podanih pa je bilo več pripomb, za katere pričakujejo, da bodo upoštevane.
Na koncu seje so bili potrjeni še predlogi Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za člana Sveta lokalnih skupnosti Centra za socialno delo Južna Primorska in za Svet JZ ZD Izola. Potrjen je bil tudi predlog k imenovanju Suzane Božič za ravnateljico vrtca Mavrica in pozitivno predhodno mnenje k imenovanju Vasje Medveščka za direktorja Doma upokojencev Izola. Občinski svet pa ni podal soglasja k imenovanju Evgenija Komljanca za direktorja ZD Izola. O tem bodo razpravljali na naslednji seji novoimenovanega sveta zavoda Zdravstvenega doma.	am

'M&sm/v
Parecag 31, tel.: 05 67220 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za parke, vrtove, cvetlična korita...
SADIKE:
pelargonij, verben, daliet, enoletnic....


----------------------------------------Poslovni prostori------------
Denar bi bil rad Izole vladar
Najemniki poslovnih prostorov v Izoli te dni ugotavljajo, da so pravzaprav zakonsko nezaščiteni pred močjo kapitala, ki zeli obvladovati tudi staro mestno jedro, Po eni strani se dogajajo cehovski nakupi lastniških poslovnih prostorov, po drugi strani pa Občina kot lastnik in Komunala kot upravljalec, prisegata na logiko kapitala pri oddajanju prostorov v najem,
Začnimo s konkretnim primerom. Prve dni maja so potekala pregovarjanja v zvezi z enim od poslovnih prostorov v središču starega mesta.
Že nekaj let ga zaseda eden od izolskih obrtnikov, ki redno izpolnjuje svoje obveznosti do najemodajalca (prej Občina Izola, zdaj Komunala). Ker se je te dni izteklo petletno obdobje najema, je dobil obvestilo, da bo lahko nadaljeval najem, če bo uspešen na javnem zbiranju ponudb za njegov lokal. Ker gre za razmeroma majhen prostor tudi najemnina ni bila pretirano visoka, vendar je najemnik sosednjega lokala ponudil skoraj trikrat višjo najemnino in jasno nakazal, da želi najeti tudi njegov poslovni prostor. Najemnik je bil tako postavljen pred dejstvo, da bo po petih letih vztrajnega navajanja strank na njegovo ponudbo, moral prostor zapustiti in z njim tudi dejavnost, ki jo mesto nedvomno potrebuje.
O zapletu so govorili na Odboru za gospodarstvo in finance Občine Izola in soglašali, da je treba poskrbeti, da poslovni prostori v mestu ne bodo postali predmet licitiranja in bi jih zasedli novi najemniki, ki bi jih po pol leta, oziroma po sezoni, enostavno vrnili občini, ker pač ne bi bili več donosni. Sledili so obiski pri županu in pri direktorju Komunale, ki je v tem primeru postal glavni razsodnik in tolmač zakonodaje s tega področja.
Nemoč ali nehotenje?
Seveda so staremu najemniku povedali, da ga razumejo, vendar je zakon pač tak in občinski pravilnik tudi, ter da mu v primeru, če kdo drugi ponudi višjo najemnino od njega, enostavno ne morejo pomagati. Za povrh pa je bilo kar nekajkrat slišati, da so cenilci ocenili vrednost poslovnega prostora in najemodajalec nima pravice postavljati izklicno ceno pod ocenjeno vrednostjo. Pa poglejmo, če je to res.
Res je, da Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti pravi, da se pod ocenjeno vrednostjo lahko odda v najem nepremično premoženje samoupravnih lokalnih skupnosti, ki je namenjeno poslovni dejavnosti, zlasti dejavnosti domače in umetnostne obrti ter kulturni dejavnosti, pri čemer je merilo za izbor najugodnejšega ponudnika ekonomsko najugodnejša ponudba, skladna z razvojnim programom samoupravne lokalne skupnosti. Čas trajanja najemnega razmerja pa zakon omejuje na 5 let.
Popravek, ki ne rešuje
Izolski Pravilnik o oddajanju nepremičnega premoženja v najem je s spremembo 23. člena leta 2012 določil, da ima, neglede na izbrano metodo oddaje nepremičnega premoženja v najem, pri oddaji poslovnih prostorov prednost dosedanji uporabnik poslovnega prostora, v kolikor je v času najemnega razmerja dosledno spoštoval določila najemne pogodbe. Torej bi verjeli, da je dosedanji najemnik poslovnega prostora, ki je izpolnjeval svoje obveznosti, zaščiten pred nevarnostjo, da ga vsakih pet let nekdo z licitiranjem vrže iz njegovega prostora. Pa ni res, saj smo priče tolmačenju tega člena pravilnika v slogu: dosedanji najemnik ima prednost pred novim interesentom, če ponudi enako najemnino kot zainteresirani najemnik.
Najemniki v večnem strahu
Takšna logika seveda povsem razvrednoti omenjeni člen pravilnika, najemnike, ki jim bo v naslednjih mesecih potekla petletna pogodba o najemu, pa postavlja v položaj večnega strahu, da bodo morali iz že najetega prostora, čeprav so redno izpolnjevali vse svoje obveznosti. Na kratko povedano: vsaj v tem primeru je obveljala logika kapitala po kateri si tisti, ki ponudi več lahko pridobi vsak poslovni prostor, ki mu poteče pogodba o najemnu.
S problemom so seznanjeni tudi na Obrtni zbornici, a so bili doslej v pogovorih z občino in Komunalo neuspešni, predlogom, da bi, skupaj z občino subvencionirali del najemnine pa ne gre verjeti, saj za kaj takega v proračunu enostavno ni denarja niti postavke, razen tega postavlja najemnike v neenak položaj.
Problem ni le naš
Problem seveda ni samo konkreten primer, niti ni samo izolski. Z njim se srečujejo vse slovenske občine oziroma najemniki njihovih poslovnih prostorov, vendar pa jih skušajo vsak po svoje reševati.
Prav te dni prebiramo, da nameravajo piranski občinski svetniki znižati najemnine poslovnih prostorov v starem mestu, koprski pa so to že storili kmalu po volitvah. V Izoli o čem takem niti približno ne razmišljamo, glede na način dela Komunale kot novega upravljalca občinskih poslovnih prostorov in stanovanj pa se zdi, da gredo ukrepi v obratno smer. Tudi razmišljanja novoizvoljenega župana, da bi upravljanje s poslovnimi prostori in stanovanji vrnil v občinsko upravo so kar potihnila.
Na Komunali so poostrili tudi nadzor nad najemniki stanovanj, saj ugotavljajo, da nekateri najemniki nimajo formalno urejenih najemniških razmerij. Ker malokdo ve, da je treba vsako spremembo v najemniškem stanovanju (nov družinski član, posegi v prostor) prijaviti lastniku nepremičnine (Občina Izola) nekaterim stanovalcem starega mesta celo grozi deložacija. Pazljivo preglejte pogodbo o najemu, ki ste jo podpisali.
Kaj pravijo sosedje
V	zavodu Koper otok, ki združuje več kot petdeset trgovcev iz mestnega jedra v Kopru smo menja, da je za razvoj mesta pomembna pravilna strategija upravljanja s poslovnimi prostori.
Predvsem je pomembna kontinuiteta ponudbe, tudi njena raznovrstnost, saj to vpliva tako na obiskovalce mestnega jedra kot tudi na prebivalce.
Kratkoročni najemi ne omogočajo dolgoročnega poslovnega načrtovanja in ohranitve ponudbe.
V	letošnjem letu smo bili s strani članov opozorjeni, da se jim ob izteku pogodb ne omogoča podaljšanja pogodbe brez izvedbe ponovnega razpisa za oddajo poslovnih prostorov, kot je bila to praksa v preteklosti.
Občine se sklicujejo na zakon in uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki pa po našem mnenju ne izključuje možnosti ohranitev obstoječih praks pri podaljševanju pogodb.
Pri izvedbi razpisov za poslovne prostore vsakih pet let se lahko zgodi, da pred raznoliko in kakovostno ponudbo dobi prostor podjetnik, ki s svojo komercialno dejavnostjo lažje ponudi višjo ceno najema. To lahko privede do enoličnosti ponudbe in posledično zmanjševanja obiska mestnega jedra. Kriterij pri izbiri najemnikov poslovnih prostorov nikakor ne more biti le cena. Še posebej ne pri podaljševanju pogodb že obstoječim najemnikom, ki so s svojo kakovostno ponudbo in rednim plačevanjem svojih obveznosti doprinesli k oživitvi mestnega jedra.
Raznolika ponudba in ohranitev tradicionalnih obrti (čevljar, fotograf, šivilja, urar...) je pomembna tako za prebivalce kot tudi za obiskovalce mestnega jedra. Želimo si živahno mestno središče.
Kjer je želja, je pot
V	tistih lokalnih skupnostih, kjer ne sledijo zgolj interesom kapitala so tudi v praksi našli načine ravnanja z nepremičnim premoženjem, ki omogočajo zaščito dejavnosti, ki so za določen kraj pomembne ali del tradicije. Tako imajo v občini Žalec v pravilniku zapisano, da občinska uprava pred oddajo stvarnega premoženja v najem pridobi mnenje Krajevne skupnosti. Tudi izolska varovalka se je zdela dobra ob sprejemanju, nihče pa si ni mislil, da jo bodo upravljale! tolmačili na tako neprijazen način. ur
Izola
OPN gre med ljudi
V ponedeljek bo javna razgrnitev Občinskega prostorskega načrta. Ta bo na ogled do 11. julija v Postonjski ulici 3, na sedežu krajevnih skupnosti, načrtovani pa sta tudi dve javni razpravi.
V ponedeljek, 13. maja 2019, bo javno razgrnjen dopolnjen osnutek Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Izola (OPN občine Izola) skupaj z okoljskim poročilom, Občina pa je o tem na spletni strani že objavila javno naznanilo.
Dokumenti bodo na več lokacijah javno razgrnjeni vse do 11. julija letos, zainteresirani pa bodo lahko v tem času podali pripombe in predloge. Organizirani bosta tudi vsaj dve javni obravnavi.
Občinski svetniki so na 29. redni seji julija lani v prvi obravnavi sprejeli dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta občine Izola. Razlogi za pripravo OPN so starost obstoječih prostorskih sestavin družbenih planov ter spremenjen družbeni, ekonomski in pravni sistem. OPN določa območja in usmeritve, ki so pomembna za razvoj občine, poleg tega obravnava tudi številne vloge posameznih pobudnikov za spremembe pogojev gradnje ter razvojne pobude na posameznih zemljiščih. Krovni prostorski dokument bo nadomestil obstoječa družbena plana
Občine Izola iz leta 1986 in ukinil prostorske ureditvene pogoje, ki jih bodo nadomestili prostorski izvedbeni pogoji.
Gradivo dopolnjenega osnutka OPN je bilo po izvedbi postopka celovite presoje vplivov na okolje ustrezno dopolnjeno in bo javno razgrnjeno za čas 60 dni, od 13. maja do 11. julija letos, v prostorih občinske uprave na Postojnski ulici 3 ter v prostorih krajevnih skupnosti v Kortah, Livadah in Ja-godju-Dobrava. Organizirani bosta tudi javni obravnavi in sicer v torek, 18. junija, v Art kinu Odeon in v sredo, 26. junija, v dvorani Zadružnega doma Korte, obe s pričetkom ob 16. uri. Na javnih obravnavah bosta pripravljavec in izdelovalec podala podrobnejše obrazložitve in pojasnila o vsebini občinskega prostorskega načrta in razgrnjenemu gradivu.
V času trajanja javne razgrnitve bo gradivo objavljeno tudi v digitalni obliki na spletni strani Občine Izola, v zavihku Občinska uprava, Urad za urejanje prostora, Obvestila o javnih razgrnitvah in javnih obravnavah.	Szj
Kresovanje na Šaredu
MEDNARODNI POKOPALIŠKI MIR
piše: Ivo Vajgl
Končno se bo zgodilo, kar napovedujem že dobro leto dni. Legitimni predsednik Katalonije Puigdemont, prihaja na obisk v Slovenijo kot | pogojno svoboden državljan Evrope, Španije in Katalonije in bo v petek,10. maja v ljubljanskem Mestnem muzeju govoril o svojih načrtih in sedanjosti. V začetku leta je takšen načrt prekrižal uradni Madrid, ki je proti državniku, ki je želel za svoj narod uresničiti pravico do samoodločbe, zasidrane v Ustanovni listini OZN in številnih mednarod- 1 nih konvencijah, izdal evropski zaporni zalog z zahtevo po izročitvi španskemu pravosodju.
Predzadnji dan aprila, en dan po španskih parlamentarnih volitvah, sem bil zaslišan kot priča obrambe dvanajstih katalonskih političnih zapornikov, bivših članov katalonske vlade, parlamenta in voditeljev množičnih organizacij civilne družbe.
V dvorani Vrhovnega sodišča, v častitljivi stavbi v središču Madrida, je vladalo ozračje polno neizgovorjenih besed in sklepanj. Španija je s temi volitvami zopet vstopila v novo obdobje svoje politične zgodovine. Nihče, niti jaz niti resnobni, dostojanstveni sodniki nismo vedeli, kam po obrnjenem razmerju sil in zmagovitem povratku na prizorišče španskih socialistov, pluje barka in kako se bo nova Sanchezova vlada opredelila do najbolj pekočega državnega problema - Katalonije in njene zahteve po samoodločbi in (morebitni) samostojnosti. Do tja, do samostojne države iz sanj mnogih generacij politikov, umetnikov, voditeljev in preprostih ljudi iz vrst etničnih Kataloncev, vodi strma pot preko preprek in predsodkov vseh večnacionalnih evropskih držav, tudi tistih, ki so v bližnji preteklosti dovolile uresničitev sanj svojih državljanov. Tudi v Sloveniji.
Puigdemont bo (pomenljivo) v Sloveniji sprožil svojo predvolilno kampanjo kot kandidat na evropskih volitvah 26,maja. Iz Ljubljane bo zahvaljujoč internetnim povezavam nagovoril tudi svoje sodržavljane in volivce, iz države, kjer verjame, da zaradi svoje enkratne poti v neodvisnost, najbolj razume zahteve in pričakovanja Kataloncev. Ah jih res? Hladno, vzdržano stališče uradne Slovenije govori drugačno zgodbo, široka javnost pa razume in podpira, govori bolj Ivo Vajgl je dolgoletni novinar, diplomat
iz srca kot iz interesa ah nekakšnega geostrateš- i" «vr°Pskl P°sla.nec AL_DE/Desiis.vedno ,	...	° °	bolj Izolan m nas politični komentator,
kega premisleka.	Eden tistih s katerimi se lahko pogovorite
Ali je geostrategija in površna solidarnost vlada- tudi med sprehodom po našem mestu, jočih pomembnejša od srčne pripravljenosti do razumevanja? Če bi bila zgodovina narodov posnetek pasivne želje politikov po stanju, v katerem se ne bi smelo zgoditi nič, kar bi omaja- | lo njihov udobni mir, potem se spremembe ne bi mogle dogajati, potem ne bi bilo napredka, ne zadovoljstva nad dosežki volje ljudi in narodov. Vladal bi mednarodni pokopališki mir.
Želeti si spreminjati stvari je dovoljeno samo izbrancem, v ideološko f razdeljenem in zaslepljenem svetu, samo “našim” izbrancem. Deni- | mo, državnikoma kot sta Netanjahu in Trump je dovoljeno premikati meje, začenjati vojne, pobijati ljudi, katerih imen mediji ne omenjajo.
Veliki in močni, oboroženi do zob, so nekoč osvajali življenski prostor drugih narodov z vojnami, združevali celine, tudi Evropo, pod svojo zastavo. No, nekateri so to počeli tudi s spektakularnimi porokami, za druge je bil vsak zločin, ki je peljal k željenemu rezultatu, utemeljen in sprejemljiv.
Okoli nas se je razvnel boj za sedeže v evropskem parlamentu. Ah bomo mi in drugi volivci v Uniji, dah svoj glas tistim, ki verjamejo v vrednoto MIR, ah pa bomo obtičali v slepi ulici prepričanja, da s svojim glasovalnim lističem itak ne bomo pomagali obrniti stvari na bolje, za več pravičnosti, za mirnejše življenje tistih za nami?
Zgodovinarji bodo nekoč, ko bomo mi, ki smo danes, že preteklost, verjetno ugotavljali, da je bil naš čas doba površnih idej in povprečnih voditeljev, pa kljub temu obdobje neizmerne kreativnosti in lepote.
Pri vsem tem je privilegij živeti tukaj in danes.
Objavo je finančno podprla skupina ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu
ZAVEZNIŠTVO LIBERALCEV I DEMOKRATOV ZA EVROPO
Presihajoči Kampus Livade
Kam je izginil Kampus Livade?
Naslov je zapisala direktorica zasebnega zavoda InnoRenevv, Andreja Kutnar, ki je v televizijski oddaji Odmevi na vprašanje, kaj bo z izolskim Kampusom Livade odgovorila, da Kampusa ni več. Občina Izola pa nič.
Dvom tega tedna:
Edina kandidatka za rektorja Univerze na Primorskem je Klavdija Kutnar, direktorica zasebnega zavoda InnoRenevv, katerega največji lastnik je prav UP pa je njena sestra Andreja Kutnar.
Spomnimo, da je Občina Izola že pred leti, za županovanja Brede Pečan, Univerzi na Primorskem podelila stavbno pravico na območju celotnega kamusa Livade, hkrati se je odrekla tudi plačilu komunalnega prispevka. Drugače rečeno: Občina Izola je podarila del svojega zemljišča in nekdanji vrtec zato, da bo Izola postala univerzitetno mesto mladih in ne bo le mesto upokojencev.
V nadaljevanju je Občina Izola od Univerze dobila nazaj stari italijanski vrtec v Drevoredu 1. maja, saj vsa leta ni vedela kaj bi z njim počela, lani ga je občina prodala ruskim lastnikom. V nadaljevanju pa se je zgodil prenos stavbne pravice, ki ga lahko povzamemo tako-le: Univerza je vrnila Občini Izola velik del zemljišča Kampusa, Občina Izola pa ga je, pod enakimi pogoji kot Univerzi, podarila zasebnemu zavodu InnoRenevv. Zdaj je direktorica zavoda na Odmevih mirno izjavila, da Kampusa ni več, kar pomeni, da so tudi sanje o Izoli kot mladem univerzitetnem mestu, dokončno zbledele. Za povrh je občina ostala brez velikega dela svojega zemljišča pa še komunalnega prispevka se je odrekla.
Za dodaten zaplet pa sta poskrbela nagrajena arhitekta, ki sta pred leti zmagala na javnem natečaju za univerzitetni kampus, danes pa ugotavljata, da od projekta, ki je dobil vrsto nagrad, vključno s Prešernovo nagrado, ni ostalo pravzaprav nič, onadva pa sta iz nadaljevanja gradnje izrinjena. Objavljamo povzetek njune izjavo, ki smo jo prejeli včeraj.
Kršitve
S strani Univerze na Primorskem in strani zasebnega zavoda Innorenerv gre za naklepno in namensko kršitev zakonov o javnem naročanju (ZJN), ki traja vse od leta 2015, ko nas je Andreja Kutnar prvič kontaktirala kot predstavnica UP.
Najpomembnejša kršitev Univerze na Primorskem je, da namensko krši izvajanje javnega naročila, po katerem je bilo oddano projektiranje vseh objektov v Kmapusu Livade biroju Dekleva Gregorič arhitekti skladno z javnim arhitekturnim natečajem, ki je bil izveden skladno s postopkom oddaje javnega naročila po ZJN. Kršitev izvajanja javnega naročila in kršitev javnega interesa je tudi sporna tripartitna pogodba, kjer Občina Izola odvzame podeljeno pravico graditi na delu kampusa UP (s privolitvijo UP) in jo prenese na zasebni zavod Innorenerv. Problematičen sklep vlade je 5. oktobra 2017 podpisala takratna generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič in s tem je Republika Slovenija, kot soustanoviteljica UP dala soglasje UP o sklenitvi pogodbe z Občino Izola o prenehanju stavbne pravice na delu zemljišča, ki je pripadal kampusu.
V petek, 10. maja, 2019, ob 11. uri, bo v sejni sobi župana, na Sončnem nabrežju 8, v Izoli tiskovna konferenca na kateri bi javnost radi seznanili s trenutnim stanjem projekta ter predstavili nekatere prepreke na poti do zastavljenega cilja. Na konferenci bodo prisotni predstavniki Občine Izola, Univerze in poslanca v državnem zboru, Branko Simonovič in Meira Hot ter direktorica zavoda InnoRenew.
Center je v celoti zgrajen z javnimi sredstvi
Najpomebnejša kršitev zavoda Innorenerv je naklepna kršitev 100. člena Zakona o javnem naročanju, ki predpisuje izvedbo javnega arhitekturnega natečaja za vse zgradbe, ki se gradijo z javnim denarjem (torej so pravno v javni rabi) in je njihova vrednost izvedbe več kot 2.5 miljona EUR. Bistvo javnega odprtega anonimnega arhitekturnega natečaja, ki je obenem tudi javni razpis, kjer neodvisna strokovna komisija izbere najboljši arhitekturni predlog posega v določen javni prostor in s tem ščiti javni inetres. V Sloveniji (in podobno drugod v EU) lahko kot arhitekt zakonito načrtuješ javne objekte nad 2.5 mio eur izključno na podlagi podeljene prve nagrade, torej zmage, na arhitekturnem natečaju. Pri dveh spornih objektih Centra Odličnosti Innorenww gre za izobraževano raziskovalna objekta v velikosti 8.000 m2 kjer investicijo navajajo v višini 20 mio EUR. Financirana sta izključno z javnimi sredstvi - torej sta pravno v javni rabi.
KRONOLOGIJA:
Leta 2006 je bil izveden javni anonimni natečaj za urbanistično in arhitekturno rešitev in javnem razpisu za celotni Kampus Livade v Izoli. Strokovna komisija, del katere je bil tudi Dragan Marušič, je projekt Dekleva Gregorič arhitekti d.o.o. izbrala kot najboljši in mu podelila l.nagrado. Na podlagi izbora strokovne komisije in skladno z javnim razpisom skladno z ZJN smo z Univerzo na Primorskem podpisali pogodbo za izdelavo projektne in tehnične dokumentacije za gradnjo vseh objektov na območju arhitekturnega natečaja torev v kampusu Livade oziroma na območju delno v lasti UP in delno Občine Izola, ki je 2006 prenesla na njem pravico graditi na UP.
Že v natečajnem predlogu nam je bilo jasno, da bo kampus nastajal postopoma skozi daljše časovno obdobje, zato je bila faznost izvedbe integralni del arhitekturno-urbanistične zasnove kampusa. Pristali smo na fazno izvajanje pogodbe o projektiranju z UP. Maja 2010 je bil sprejet na podlagi razdelave naše natečajne rešitve odlok o spremembi zazidalnega načrta LIVADE, ki vključuje našo rešitev. Novembra 2010 smo izdelali idejno zasnovo za vse objekte kampusa Livade. Kasneje pa vso potrebno projektno dokumentacijo za prvi fakultetni objekt, ki je bil dokončno zgrajen in predan uporabniku po velikih naporih leta 2016.
Že leta 2015, na prvih sestankih z Andrejo Kutnar, ki nas je kontaktirala še pred ustanovitvijo zavoda Innornevv kot predstavnica UP, sva njej in naknadno tudi rektorju Marušiču predlagala, da se predviden Innore-new umesti v objekt B / drugi fakultetni stoplič in nizko povezavo s Stolpičem 1, saj je bil projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za to gradbeno fazo že končan, prav tako projekt za izvedbo in predan UP. Ne direktorica, ne rektor predloga nista sprejela. (nadaljevanje na 7. strani)
,,	M/^MUDR^C 7
VSI SMO UNIVERZA -----------------------------------
KRAJA AVTORSKEGA DELA
Leta 2016 je Aljoša Dekleva kot strokovnjak z izkušnjami z gradnjo in načrtovanjem lesenih zgradb predaval na konferenci »Inovacije v lesenih zdravih trajnostnih stavbah« v Cankarjevem domu in tam po naključju videl tudi predstavitev Andreje Kutnar, ki je brez naše predhodne vednosti prikazala tudi takrat zamišljeno bodočo podobo objekta InnoRe-new, ki je povsem povzemala našo avtorsko zasnovo objekta v Kampusu Livade, le da so fasado prebarvali v rjavo. To dejanje je nezakonito tudi iz stališča avtorskih pravic. Brez predhodnega dogovora so prevzeli naše avtorsko delo in ga s plačami iz javnega denarja nezakonito delno predelali in predstavili kot njihovo delo, brez navajanja vira niti avtorja. Takrat smo doživeli eno izmed prvih neprijetnih, a hkrati tudi nezakonitih presenečenj. Iz FB objav je razvidno tudi kako Andreja Kutnar na predavanju v Čilu prikazuje takrat zamišljeno podobo objekta Innorenevv, ki so jo predelali brez našega dovoljenja.
V obdobju junij in julij 2017 smo imeli z Andrejo Kutnar še nekaj sestankov in iskali arhitekturne rešitve, kako umestiti program zavoda znotraj fleksibilno zasnovane arhitekturne celote prostorsko povezanih štirih fakultetnih objektov z vmesnimi nizkimi povezavami. V obeh vlogah je Innorenevv uporabljal grafične dokumente, ki smo jih v soglasju z njimi pripravili v našem biroju in s katerimi smo zagotavljali, da je programe Innorenevv v Kampus Livade mogoče umeščati v sozvočju z ostalim bodočim razvojem Kampusa Livade.
Julija 2017 pa, kot smo izvedeli mnogo kasneje, je Innorenevv iskal vse možne pravne preveritve izognitve nadaljevanja projektiranja z Dekleva gregorič arhitekti d.o.o. ter prosil za tolmačenje javno-naročniške zakonodaje Zbornico za Arhitekturo in Prostor Slovenije ter Ministrstvo za javno upravo. Obe inštituciji sta jim jasno in pisno navedli, da je arhitekturni natečaj obvezen za vse objekte, ki so financirani z javnimi sredstvi, torej v javni rabi, in s tem tudi objekti Innorenevv, ne glede na dejstvo, da je zavod registriran kot zasebni ali se opredeljuje, da zgradba »ne bo v javni rabi«. Pravno gledano je v javni rabi vsaka stavba, ki je financirana iz izključno javnih sredstev - ne glede na to, da je zaklenjena za mimoidoče javnost.
Marca 2018 je Univerza na Primorskem prejela dopis Ministrstva za Izobraževanje, s katerim jih jasno poziva, da je bilo oddano javno naročilo projektiranja vseh objektov v Kampusu Livade biroju Dekleva gregorič aerhitekti d.o.o.
Na podlagi pogodbe z UP smo izdelali projektno dokumentacijo različnih faz. Za vse objekte, torej celoten kampus, je bila izdelana idejna zasnova, ki zagotavlja celostno delovanje kampusa. Za vso projektno dokumen-tacjijo, ki smo jo izdelali skupaj z drugimi inženirji smo prejeli plačilo UP skladno z našo veljavno pogodbo. Plačila UP pa nismo prejeli za delo in pripravo dokumentov za Innorenevv, s katerimi je UP in Innorenevv vodila postopke na MOP in Občini Izola ter še za vrsto strokovnih preveritev, ki smo jih naredili na podlagi sestankov z Andrejo Kutnar.
_________________________________________z__________________
NELEGALNO GRADBENO DOVOUENJE
Trenutno gradbeno dovoljenje Centra odličnosti v kampusu je nelegalno, kar bomo dokazali tudi v pravnih postopkih. Na to dejstvo je upravno enoto Izola opozorila pred izdajo tudi Zbornica za arhitekturo in prostor. Zbornica za arhitekturo in prostor se je odločila, da jasno ščiti interese stroke in javni interes, zato je prijavila Univerzo na Primorskem in Innorenevv zaradi neizvajanja javnega naračila na Državno revizijsko komisijo, računsko sodišče ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
dekleva gregorič arhitekti d.o.o.
Odprta vrata izolske univerze
Andragoško društvo Morje, Univerza za tretje življensko obdobje iz Izole pripravlja DAN ODPRTIH VRAT, ki bo 14. maja 2019
V	ulici Giordana Bruna 6 (nasproti Sončne dvorane) bodo od 09.00 -17.00 predstavili različne dejavnosti društva. Predstavili bodo učenje jezikov, umetnostno zgodovino, računalništvo, digitalno fotografijo, slikarstvo, igre s kartami, ročna dela, ples, teleovadbo, gledališko skupino, pevski zbor in druge njihove zanimive dejavnosti MODELARSKI KROŽEK pa bo od 9.00 -13.00 organiziral ogled delavnice v Koprski 30, od 15.00-17.00 pa še ogled radijsko vodenih modelov v izolskem mandraču.
Razstava fotografov tretje univerze
V	Zdravstvenem domu Izola bo v petek, 10. maja 2019 ob 12.00 otvoritev fotografske razstave Kulturna dediščina istrskega zaledja. Predstavili se bodo člani in članice foto skupine Univerze za tretje življenjsko obdobje Morje Izola Tatjana Brankovič, Barbara Casserman, Stane Čebron, Krisztina Doltar, Jožef Fabjan, Marija Grižonič, Lilijana Hrvatin, Vinka Kastelic, Igor Kralj, Irena Lipovec Lorget, Jack Lorget, Adrijana Mandalenič, Tanja Mask, Maja Mavrič in Bojan Škerjanc.
Razstava, ki bo na ogled do 10. junija 2019, sodi v Teden vseživljenjskega učenja 2019.
ZGODOVINO DELAJO ZGODBE
ZANIMIVE ZGODBE IZ ŽIVLJENJA NAŠEGA MESTA IN OKOLICE
MLEKA VEČ KOT DANES
V občini Izola (z naselji Korte, Malija, Cetore in Nožed) so leta 1927 imeli 280 kmetij s 312 kravami. Mleko je prodajalo okrog 300 mlekaric. Samo v Trst so prodajali blizu 500 1 mleka na dan. Največja konkurenca so jim bile mlekarice iz Sergašev in Padne. (S.G.)
Izolski rokometaši gostili na Portugalskem
3. SNL-zahod
Rezultati 23. kroga
IKK Tolmin: Piama Podgrad 5:1 (0:1) Primorje : Adria 2 : 1 (0 : 1)
Farna Vipava: El ta Izola 2 :1 (1: 0) Jadran HK : Koper 0 : 7 (0 : 2)
Farna Vipava - Elta Izola 2 :1 (1 :0)
Vipava - Stadion Ob Beli Vipava Gledalcev: 100
Elta Izola: Nenezič Igor, Juršič Erik, Terčič Andrej, Zajec David (82' Pejakič Davor), Ribič Žan, Memič Aldin (57' Bordon Aleks), Bičanič Robert, Padar Matej, Zu-gan Edi, Meš Dragan (46' Rupnik Jaka), Finkšt Niki Strelci: 1 : 0 Panič Nardin Jakob (34'), 2 : OTutuš Branko (51'), 2 : 1 Bordon Aleks (90')
Rezultati 24. kroga Koper : TKK Tolmin 8 : 0 (2 : 0) Elta Izola : Primorje 0 : 2 (0 : 0) Adria : Jadran HK 8 : 0 (4 : 0) Piama Podgrad : Farna Vipava ()
Elta Izola - Primorje 0 : 2 (0 : 0)
Izola - Mestni stadion Izola Gledalcev: 120
Elta Izola: Nenezič Igor, (28’ Pejakič Davor) Juršič Erik (0’ Marc Gregor), Terčič Andrej, Zajec David, Ribič Žan, Topič Marko, Santin Gabriel (74’ Meš Dragan), Bičanič Robert, Gavrič Sanjin, Bordon Aleks (63’ Memič Aldin), Zugan Edi (74’ Koščak Jan) Strelci: 0 : 1 Džuzdanovič Amel (72’), 0 : 2 Kodermac Jakob (95’)
Rokomet
Dober dan, prva liga!
Grosist Slovan - Butan plin Izola 18:19 (9:8)
RD Butan plin Izola: Gregorič (V), Jurič 2, Smej, Božič 5, Beganovič 1, Zorič-Stepančič, Alessio (V), Red-žič 2, Vukovič, Peharc, Poberaj 6, Konig, Nikolič 1, Golič, Gašperšič 2 in Hušič (V). Trener Fredi Radoj-kovič.
Izola šampion! To je po tekmi odmevalo od sten dvorane na Kodeljevem, potem ko so Slovanove! poniknili z igrišča, ki so ga zavzeli izolski rokometaši s svojimi navijači. Dogajanje v dvorani na Kodeljevem je pokazalo, kaj pomeni igrati s srcem, kaj pomeni imeti izjemne navijače in kaj pomeni rokomet za
Izolo. Okoli 400 naših sokrajanov je predstavljalo dve tretjini vseh gledalcev, med katerimi domačih navijačev sploh ni bilo slišati. Belo modra kombinacija na tribuni je sestavila zelo všečno likovno in zvočno kuliso, dveurno grmenje s tribun s strani Ribarov in ostalih Izolanov pa je našim fantom ritem igre postavilo v višjo prestavo. Že sicer velik tekmovalni naboj pred tekmo je tako pri naših igralcev postopno povečeval željo po zmagi. Čeprav sta do konca sezone še dve srečanji (Pomurje in Črnomelj), so si rokometaši s tem uspehom teoretično že zagotovili vozovnico v elitno moško rokometno tekmovanje v prihodnji sezoni. Pogled na lestvico je vsekakor zelo razveseljiv.
Izola je bila pred derbijem v svojevrstni prednosti - imela je dve točki naskoka pred Slovanom na lestvici ter nekaj »rezerve« glede na zmago na prvi tekmi (31:25). To bi jo kljub porazu s štirimi goli razlike še ohranilo na drugem mestu. Vendar Primorci niso igrali na to karto. Pričakovano ofenzivo Slovana na začetku tekme so dobro zaustavljali. Najboljši Slovanov strelec Janez Skušek je z uvodnim zadetkom napovedal strelski pohod, a je v prvem delu uspel le trikrat zatresti našo mrežo. Po izenačenih desetih minutah se je našim rokometašem nekoliko zataknilo v napadu: čvrsta Slovanova obramba, uspešne intervencije domačega vratarja ter nekaj netočnih strelov (tudi vratnic) je prispevalo k temu, da so gostitelji vodili s 7:4. Boljši nastop Izolanov je z zadetki Juriča, Poberaja, Beganoviča in Gašperšiča slednje po tridesetih minutah igre na odmor popeljal z minimalnim zaostankom.
Pavza v slačilnici je našim rokometašem koristila, morda še najbolj Urhu Jakobu Poberaju, ki se je v prvem delu nekoliko poškodoval.
Njegovi trije zaporedni zadetki so zatem Izolo privedli do izenačenja na deveti, deseti in enajsti točki. Strelski post domačinov je pri slednjih vnesel živčnost v njihovo igro, v obratnem sorazmerju pa se je izboljševal nastop izolske sedmerice. Kapetan Izole Kristjan Jurič v 40. minuti svoje moštvo pripeljal do prvega vodstva Izole na tem derbiju. Omenjeni Poberaj je zatem podvojil vodstvo Izole, veteran Peter Božič postavil čez nekaj minut najvišjo prednost Izole 12:15. Naš vratar Jasmin Husič je pokazal, da mu Slovanove! ne morejo do živega, saj je ubranil precej nevarnih strelov. Izid je že nakazal možnost napredovanja Izole, kajti Slovan bi moral glede na razliko s prve tekme v osmih minutah doseči osem zadetkov, kar na takratno razmerje moči na igrišču ni bilo verjetno. Primorci so, čeprav se je njihova prednost proti koncu tekme zmanjševala, rutinirano nadzorovali iztek tekme. Žal je sicer borben in živčen dvoboj pred koncem zaznamoval fizični obračun med Izolanom Markom Nikoličem in vratarjem Slovana Ivanom Buda-ličem. Zvok sirene, ki je označil konec tekme, pa je sprožil izjemno eksplozijo euforije med našimi fanti in navijači.
Trener Fredi Radojkovič: »Vsaka čast igralcem za kar so pokazali. Slovan smo pred tekmo dobro preštudirali, za fante pa sem vedel, da bodo dali vse od sebe. Zdaj smo 99% že v prvi ligi. Vsaka čast tudi vsem navijačem, ki so nas prišli bodrit. Ribari so res enkratna navijaška skupina in zahvaliti se jim moramo, ker so tudi oni prispevali k temu uspehu.«
Peter Božič : »Vedeli smo, da bo to odločilna tekma sezone. Srečanje je bilo živčno in polno grobosti, mislim pa, da smo si zmage želeli bolj kot domači in to smo tudi pokazali.«
Jasmin Husič: »Bila je težka tekma, pokazali smo svoj karakter in po kaj smo prišli v Ljubljano. Fantje so odigrali odlično obrambo, velika želja po zmagi pa nas je pripeljala do tega uspeha.«
Urh Jakob Poberaj: »Po rezultatu se vidi, da je bila težka tekma. Lahko bi bili malo bolj zbrani pri strelih, a zmaga je vseeno tu in to je pomembno.«
Kristjan Jurič: »Pokazali smo, da se z dokaj mlado ekipo ne bojimo nasprotnika in da zmoremo, kar želimo. Čakata nas še dve tekmi, gremo do konca!«	(bv)
Priložnost za spoznavanje drugačnih izkušenj
Pred dvema tednoma so se fantje, ki jih večinoma sestavljata selekciji starejših dečkov A in B ter obenem nekaj članov kadetov, vrnili iz mednarodnega turnirja iz države, ki celotno zahodno stran te romansko govoreče in zgodovinsko izrazito obarvane jugozahodne destinacije “zaliva” drugi največji ocean na Zemlji, Atlantik. Portugalska, v kateri živi dobrih 10 milijonov prebivalcev in je razdeljena na nekaj več kot 300 občin, je gostila mednarodni turnir AndebolMania 2019, ki je potekal v drugem največjem mestu nekdaj najmočnejšega središča kolonizacij v svetu. Porto pa je bil tudi središče nastanitve naših fantov.
Sedaj pa se vrnimo na bistvo tega prispevka; v akciji “Objem topline", ki ga je organiziral Studio Moderna (večkanalna platforma za spletno prodajo in neposreden stik s strankami), ki v Sloveniji deluje že 25 let, je v sodelovanju s trgovsko franšižo Dormeo Slovenija priredil akcijo, ki poteka vsak mesec med prijavljenimi društvi. In med temi se je znašlo tudi Rokometno društvo Izola, ki je v mesecu marcu med 8 izbranimi organizacijami in društvi prejelo največ všečkov oz. “objemov” s strani obiskovalcev. Zmagovalec je prejel dernarno nagrado, ki so jo v RD Izola namenili prav našim fantom, ki so odpotovali na mednarodni turnir na Portugalsko in si z nagrado olajšali stroškovne obremenitve. Kot omenjeno, so naši rokometaši 16. aprila 2019 odpotovali na močan mednarodni turnir v Porto, ki tradicionalno nosi ime AndebolMania in rokometno zaživi malce južno v predmestju drugega naj večjega portugalskega mesta (Sao Joao da Madeira).


Po besedah trenerja izolske selekcije starejših dečkov A in B Nina Legnar-ja, ki je dirigentsko palico omenjenih generacij vodil na vseh tekmah, velja poudariti, da so se dečki spoznavali z drugačnim principom rokometne igre tako v napadu, kakor tudi v obrambi.
Veseli spoznanje, da se je izolski podmladek soočil s številnimi novimi izkušnjami, ki pa niso bile zgolj rokometno obarvane, pač pa tudi začinjene z življenjskimi izzivi in soočenju z drugačnim slogom življenja.
Na kar 2.400 kilomtrsko dolgo pot so je z mladoletnimi fanti odpravilo tudi nekaj staršev, ki so poleg podpore svojih otrok skupaj z njimi preživeli številne izkušnje, tudi manj prijetne, zlasti neposrednega soočenja s higienskimi in organizacijskimi “zastoji”. Veliko doživetje naših fantov je zagotovo bil obisk kultnega stadiona (Estddio do Dragao) portugalskega nogometnega velikana FC Porto, znanega kot serijskega osvajalca državnih in občasno evropskih lovorik. Nino nam je v nadaljevanju povedal, da so fantje večino tekem odigrali s španskimi ekipami, končno uvrstitev pa so fantje obeh selekcij dosegli pri številki 13.
Na dolgo pot so se tako odpravili naslednji člani izolskih selekcij:
David Smej, Matija Santin, Timon Černetič, Nejc Gregorič, Matic Puhle, Jakob Lisjak, Timotej Tonejc, Tay Benčič, Liam Krička, Nik Bubič, Žiga Soršak, Jakob Moralo, Noel Ambrožič, Jaka Ahlin, Maj Felluga, Val Manfreda, Din Čikotič, Tajk Mujetič-Jovandič v spremstvu s trenerjem Ninom Legnarjem in Miho Drobničem.
A ni vse bilo usmerjeno zgolj v rokometno dogajanje; ekipa je prosti čas izkoristila za obisk več znamenitosti in okoljskih krajev, med temi je izstopal Aveiro, ki ga svetovna javnost označuje za portugalske Benetke.
V Rokometnem društvu se tako še enkrat več zahvaljujemo Dormeu in vsem, ki ste redno oddajali glasove v akciji “Objem topline”, saj ste našim fantom ravno z zmago omogočili nepozabno izkušnjo v državi ob Atlantiku.
Obenem se zahvaljujemo tudi koroškemu podjetniku Urošu Krevsu, ki je ekipi kot sponzor namenil športne majice za večjo prepoznavnost našega društva.	Martin Franetič
Petdnevna turneja ŽRK Izola
V	času prvomajskih praznikov se je rokometna ekipa starejših deklic ŽRK Izola odpravila na turnejo po Hrvaški in Bosni. Pot jih je najprej vodila v Zadar, kjer so odigrale in zmagale tudi prvo tekmo. Sledila je nočitev v Šibeniku in nato ogled dveh prelepih Dalmatinskih mestec: Primoštena in čudovitega pristaniškega mesteca Trogirja. Med potjo do Bosne so imele še krajši postanek v Počitelju, kjer so si ogledale znamenito Počiteljsko utrdbo in imele prelep pogled na reko Neretvo. Nato so se odpravile proti Mostarju, kjer so se namestile in se sprehodile po mestnem jedru, ter si ogledale znamenit skok iz Starega mosta. Po zanimivem dnevu polnem novih doživetji, so odigrale dve tekmi proti ŽRK Lokomotiva Mostar (domačinkam), katere so na koncu tudi premagale. Na pred zadnji dan so se odpravile proti Sarajevu, ki velja za največje in glavno mesto BIH. Prepleteno je z raznolikimi stavbami in ogromnim kulturnim in zgodovinskim bogastvom. Tam so si najprej ogledale Baščaršijo, ter se nato odpravile na degustacijo lokalnih dobrot. S polnimi želodčki so spet vzele pot pod noge ter se odpravile proti Zavidovi-čem. Na poti so postanek naredile v Visokem, kjer so si ogledale piramide. Zvečer jih je čakala tekma z Rokometnim klubom Zavidoviči. Zaradi napornega dne so morale priznati poraz z rezultatom 15:18. Naslednji dan so si ogledale še okolico Zavi-dovičev, ki slovi po velikih kamnitih kroglah.
V	Banja Luki jih je čakala še zadnja tekma, in sicer proti domači ekipi: Kozarska Dubica. Po uspešno odigrani tekmi so se ponosne in nasmejane odpravile proti domu. Petdnevno potovanje se je tako brez nezgod in poškodb uspešno zaključilo, punce pa so domov prinesle veliko novih spominov, saj so videle in poizkusile veliko novih stvari!
Veselje na igrišču, žalost ob njem
V Rokometnem društvu Izola so se v manj kot letu dni morali posloviti od kar 4 članov in rokometašev, ki so tako ali drugače pustili neizbrisen pečat več kot 60 let starega “ribiškega” ponosa. Tako le so zapisali na svoji spletni strani.
Po zaključeni sezoni 2017/2018 jih je pretresla vest o tragični smrti komaj 24 letnega Ervina Bogoviča, ki je pred nekaj leti zaključil več kot šestletno epizodo v Rokometnem društvu Izola.
Le nekaj mesecev zatem je športni kolektiv izgubil še enega velikega navijača in prijatelja - Roberta Milutinoviča “Robija”, ki je z Izolo dihal v dobrem in slabem.
Maksimilijan Rojc - Maxi
Ikona Izole. Ikona del nas, Izolanov. Odšla je in ne bo je več možno nadomestiti. Poslovil se je Maksimilijan Rojc - Maxi. Dolgoletni prijatelj in sodelavec izolskega rokometa, zlasti v mlajših selekcijah, ki je vselej poskrbel, da so fantje z nasmeškom na obrazu prihajali na treninge, ki jih je v duetu z Mazijem vodil Branko Franovič.
Vselej je pripravil teren za kvalitetno in korektno delo. Izgubili smo prijatelja, sodelavca in velikega ljubitelja izolskega športa in rokometa. Ikono Izole, Ribarov in ljubljenca vseh nas.
Od Mazija se bomo poslovili jutri (petek 10.5.2019) ob 13:00 na izolskem pokopališču.
Dragan Kevič - Kevo
29.9.1982 - 1.5.2019
Niti v nočnih morah si nismo predstavljali, da bo 1. maja v zgodnjih jutranji urah Izolo kot strela z jasnega pretresla grozna vest, ki je pretresla obalni in tudi slovenski rokomet.
Mnogo prezgodaj nas je zapustil dolgoletni vratar Rokometnega društva Izola Dragan Kevič, ki je dodal svoj kamenček mozaiku dolgoletne rokometne zgodovine mediteranskega mesteca in ostal bo del nas. Ostala pa bo nezapolnjena praznina.
Od odličnega športnika, očeta, svojca in navsezadnje izjemnega prijatelja in člana izolskega rokometa se še zadnjič poslavljamo v imenu Rokometnega društva Izola in svojcem ob zadnjem slovesu podarjamo iskren in topel objem.	RK Butan plin Izola
Življenje je sestavljeno iz množice korakov. Iz korakov je sestavljeno nešteto različnih poti. Življenje so koraki s katerimi stopamo po različnih poteh in ubiramo različne usode. Dragan je naštel veliko korakov in prehodil mnoge poti ter srečal veliko usod. Bile so mu naklonjene in njegovi koraki so bili lahki in življenja veseli.
Vse od šolanja, ko je drobil korake do šole Antona Ukmarja in pri enajstih, ko je že izbiral poti proti kajakaškemu klubu, ki je bil njegov prvi pravi šport. Leta 1995 je dobil celo naziv najboljšega v svoji kategoriji. Potem so koraki krenili na drugo stran, proti rokometni dvorani, ki je postala njegov drugi dom. Še vedno in povsod peš, od doma do rokometne dvorane pa potem spet do Srednje kovinarske šole, kjer je oblikoval svoj poseben odnos do strojništva in tehnike nasploh.
Vmes pa uspešna rokometna pot, od Kopra do Izole, od Maribora do Hrpelj, kjer je začutil tudi utrip lige prvakov, nato Ajdovščina in spet Izola, vedno z rokometom v srcu, a z glavo pri študiju strojništva. Takrat je najbolj hodil po dveh poteh hkrati, ko je študiral in igral hkrati, se vsak dan vozil iz Ljubljane na trening na obalo in diplomiral strojništvo ter postal prvak na univerzitetnem evropskem rokometnem prvenstvu v Nišu.
Vmes se je njegova pot srečala z Janino potjo in od leta 2003 sta jo stopala skupaj, leta 2014 in 2015 pa sta se jima pridružila še Oto in Tino. Bila je družina, bil je rokomet, bilo je delo in bili so načrti. Sredi korakov je usoda presekala eno od poti. Ostalo je delo, ostal je rokomet in ostala je družina. Le Draganovi koraki so obstali na prvo majsko noč. Še dolgo jih bo slišati na rokometnih igriščih, v delovnem ateljeju in predvsem doma, kjer bodo morali zbrati moči in nadaljevati tam, kjer se je za mnoge ustavil čas. Zmogli bodo, saj jim je Dragan pokazal, kako pomembno je stopati naprej, iskati nove in nove poti ter pri tem ostati človek z veliko začetnico. Dragan Kevič je bil sin, mož in oče, strokovnjak in športnik z veliko začetnico. In ljudi z veliko začetnico se nikoli ne pozabi.	Mandrač
Športna
Med salto se še najbolj sprosti
Izola mladim nudi veliko športov, a nekaterih vseeno ne premore. Med temi je tudi gimnastika, zato Izolanke, ki so na tem področju najbolj uspešne, dobijo odlikovanja sosednje, koprske občine.
Mia Gazič je Izolanka, Šaredinka, a tudi gimnastičarka, ki tekmuje za koprski klub FlipCapris. Letos je za svoje dosežke na področju športa prejela odlikovanje s strani Mestne Občine Koper, med največje dosežke pa uvršča zmago na lanskoletnem pokalu Slovenije v orodni gimnastiki.
-	Zate bi lahko rekli, da ti vse uspeva. Si odlična dijakinja in vrhunska športnica. Kdo je za to kriv?
-	Od začetka me je oče usmerjal v šport, predvsem v rokomet, a jaz sem se zaljubila v gimnastiko in je zato moral popustiti.
-	Obiskuješ športno gimnazijo?
-	Ne, navadno gimnazijo, to pa predvsem zaradi priporočil starejših, ki pravijo, da v bistvu ni neke razlike med njima. Na koncu sem se tako pač odločila.
-	Svoje prihodnosti torej ne načrtuješ v športu?
-	Ne, načrtujem jo drugje, sicer ne vem še kje, ampak vem, da bo to drugje (smeh).
-	Tvoj šport ni vsakdanji.
-	Res je. Gimnastika mi je všeč, ker se je treba pred vajami zelo zbrati, a te istočasno sprosti. In zato jo tudi treniram. Povsem me sprosti od šolskih in ostalih skrbi.
-	Kako se pravzaprav imenuje tvoj šport?
-	Flip je vsega po malo. Je kar nekaj različnih vrst, od orodne gimnastike do male in velike prožne ponjave, malo vsega. Najraje imam ravno orodno gimnastiko, ki je tista klasična gimnastika kot jo poznamo vsi.
-	Si se začela z gimnastiko ukvarjati kot še zelo mlada?
-	Sem, a za ta šport še vendo dokaj pozno, saj so bile nekatere tam že veliko pred mano. S treningi sem začela, ko sem obiskovala tretji razred osnovne šole, moje sotekmovalke pa so začele s treningi že, ko so obiskovale vrtec, tako da so imele za sabo že kakšnih pet let treningov več od mene.
-	Najprej so bili nastopi, zdaj pa že resno tekmuješ.
-	Ja, najprej so bili samo nastopi in razne revije, zdaj pa gre za resna tekmovanja. Tekmujem na bradlji, na gredi, parterju in v preskoku, a vsekakor mi je najljubši parter, ker tam se lahko najbolj sprostiš. Na drugih orodjih je veliko več pritiska.
-	Pa lahko govorimo o sprostitvi ko delamo salto?
-	V resnici težko z besedami opišem občutek, ko to počnem. Zame je to resnično nekakšna sprostitev, izjemno lep občutek. Zaenkrat sicer delam še enojno salto, se pa dvojno že učim.
-	Koliko časa traja program na parterju?
-	Celotno tekmovanje za posamezno kategorijo traja dve uri, v katerih krožimo po orodjih. Na parterju traja vaja okoli dve minuti in to gre kar hitro.
-	V teh dveh minutah je veliko premetov in nekaj salt, kajne?
-	Ja, dve minuti se verjetno sliši kar malo za vse, kar je treba narediti, ampak ko si tam, čas teče veliko počasneje. Veliko razmišljaš o sami vaji, o tem, kaj in kako boš nekaj naredil, ko pa enkrat končaš in pomisliš za nazaj ugotoviš, da se je vse skupaj zgodilo v trenutku.
-	Imaš program natančno pripravljen?
-	Ja, seveda. Na treningih vadimo program do vsake podrobnosti, točno vemo, kje se bodo obrnili, kdaj, vse je dorečeno.
-	Kaj si misliš, ko gledaš tiste najboljše, ko so na parterju?
-	Najprej ne morem verjeti, kako jim vse to uspe, ker to je res vrhunsko, ob tem pa pomislim tudi koliko truda je v to vloženega, ker že zase vem koliko vložim v to. Šport mi vzame veliko časa in težko pomislim, koliko ga vzame tistim zares vrhunskim gimnastičarkam!
-	Koliko pa treniraš?
-	Trenutno treniram trikrat na teden, pred tem pa sem trenirala štirikrat, po dve uri na dan. Vikende imamo proste, a to le, ko ni tekem.
-	Dobila si visoko priznanje Mestne občine Koper za vrhunske uspehe v športu.
-	Ja, bilo je kar posebno, ker kaj takšnega še nisem dobila.
-	Si lahko hkrati vrhunski športnik in uspešen v šoli?
-	Občutek imam, da tisti, ki ima več obveznosti, se lažje organizira. Imam dneve v tednu, ko sem čisto prosta in takrat ne naredim prav nič, ker si rečem, da imam čas in bom čez pet minut in tako gre ves dan.
vvV
-	Živiš na Šaredu, nastopaš pa za koprski klub. V Izoli te možnosti nimamo, kajne?
-	Nimamo ne, in to je tudi malo težava, saj je pot iz Šareda do Kopra kar dolga, in to vzame veliko časa tudi, oziroma predvsem, mojim staršem. Če bi imeli klub v Izoli bi bilo super, a temu na žalost ni tako.
-	Ker Izolank vas je kar veliko, kajne?
-	Ja, v našem klubu smo predvsem Izolanke in Koprčanke.
-	Tudi kakšna sošolka?
-	Ja, z Majo Švagelj trenirava skupaj še od osnovne šole, ko sva bili prav tako sošolki.
D.M.
Toni Vodišek na SP do rezultata kariere
Campione del Garda je minuli teden gostil prvo svetovno prvenstvo nove olimpijske discipline - kite foil. V rekordni konkurenci 87 tekmovalcev iz 29. držav je Koprčan Toni Vodišek osvojil izjemno 5. mesto.
Od novembrske vključitve kajtanja v olimpijski program za Pariz 2024 se je zanimanje za jadranje s padalom med mladimi povečalo za skoraj tretjino. To je potrdilo tudi število sodelujočih na svetovnem članskem prvenstvu, ki je letos doseglo rekordnih 87 krmarjev v moški konkurenci in 30 tekmovalk v ženski diviziji. Organizatorji so morali floto posledično razdeliti v štiri skupine, ki so uvodni dan odpeljale štiri kvalifikacijske plove, medtem ko je bil drugi dan rezrviran za testiranje novega olimpijskga formata. To je potekalo tako, da so se na regatnem polju izmenjavali moški in ženske, ki so si po vsakem odpeljanem krogu podali štafeto.
19-letni Toni Vodišek je na Gardskem jezeru nastopil v tandemu s sestro Marino. Skupaj sta zasedla 20. mesto, v posamičnih preizkušnjah pa je mladinski olimpijski podprvak iztržil najboljši rezultat kariere - končno 5. mesto.
Tina in Veronika branita krono
Svetovna jadralska elita razreda 470 je že zbrana v San Remu, kjer se jutri začenja evropsko prvenstvo za moške, ženske in mešane posadke. Tina Mrak in Veronika Macarol bosta na Ligurskem morju v konkurenci 42 ženskih ekip branili naslov prvakinj. Ambicije drugega slovenskega para, Roka Verderberja in Mateja Planinšiča, so skromnejše, saj bo to njun prvi nastop v članski konkurenci. Na dolgem seznamu prijavljenih je 116 parov iz 29 držav, med katerimi ne manjka zvezdniških imen.
Tina Mrak in Veronika Macarol sta evropsko lovoriko prvič osvojili leta 2015. Lani sta uspeh ponovili v bolgarskem Burgasu, sedaj pa v San Remu formo brusita že dober teden dni. “Testiranje in spoznavanje prizorišča v San Remu je bilo uspešno, počasi napredujeva. Na začetku nama je jutranji val z odprtega morja delal nekaj težav, predvsem v vožnji v veter. S treningi pa sva to že precej izboljšali in popravili, zato so občutki na jadrnici že boljši,” je potek priprav v San Remu opisala Tina Mrak.
Kultura
Ruska knjižna polica v MKI
V Mestni knjižnici Izola so 25. aprila 2019 slovesno otvorili Rusko knjižno polico s 300 knjigami v ruskem jeziku.
Ob številnih članih društva in ljubiteljev knjige so s slavnostnim rezanjem traku: sekretarka Ruske federacije v Sloveniji, Zoja Iskha-nova, predsednica Slovanskega kulturnega društva Adriatika, Na-taliya Uralova in direktorica Mestne knjižnice Izola, Marina Hrs, predale polico v uporabo vsem, ki si želijo branja v ruskem jeziku. V čitalnici knjižnice je sledil kulturni program, ki so ga pripravili člani društva Adriatika z nastopi članov skupine Rulada Talent Agency pri Centru slovanskih kultur iz Ljubljane, z mentorico Anno Moguti-na, branje ruskih klasikov, otroška in družinska predstava ter nastop skupine iz Medgeneracijskega centra v Izoli, ki se ob mentorstvu učijo ruskega jezika.
Mestna knjižnica Izola že nekaj let sodeluje s člani društva, ki so v knjižnici priredili srečanja in delavnice ob ruskih čajankah. V začetku letošnjega leta je knjižnica podprla pobudo Slovanskega kulturnega društva Adriatika, da bi v knjižnici ustvarili Rusko knjižno polico. Člani društva so zbrali in prispevali gradivo ruskih klasikov, Tolstoja,
Partizanska pesem ob dnevu upora
V sredo, 24. aprila smo v kulturnem domu koncert partizanskih pesmi posvetili prazniku Dneva upora proti okupatorju. Skupaj s spremljevalno skupino odličnih glasbenikov, Savo Kralj, Massi-mo Ferrara, Miran Pečenik, Marko Petelin, Samo Ferluga, recitator Igor Rojc, pevke skupine Cvet v laseh in kot gostje ŽPZ Morje Andragoškega društva Morje Izola, ŽPZ Sinji galeb DU Izola ter MoPZ Lopar, smo izvedli skoraj dveurni program.
Izbrali smo spevne in poznane partizanske pesmi, katerim se je glasno pridružila tudi publika, ki je napolnila celo dvorano in ustvarila prekrasno vzdušje. To smo občutili tudi nastopajoči, ki smo se odzvali še bolj čustveno, spontano in s posebnim “nabojem”. Na odru je bilo čutiti posebno energijo, ki nas je povezovala in dvigala vzdušje preko celotnega programa do zaključka z Vstajenjem Primorske. Publika je nagradila prav vse nastopajoče z glasnimi aplavzi in izzvala celo dodatne pesmi.
Hvala tudi vam, obiskovalci, ki ste prišli, z nami prepevali partizanske pesmi in delili veselje in zadovoljstvo z nami. Lepo je bilo prepevati skupaj! Bili ste krasna publika! Hvala vsem še enkrat!
Marjetka Popovski
Dostojevskega Čehova, Puškina, Gogolja, Gorkega, Turgenijeva in drugih kot tudi evropske in ameriške avtorje, prevedene v ruski jezik, in sicer Andersena, Boccaccia, Brehta, Byrona, Goe-
theja, Shakespeareja, Stendala Zolaja, Cooperja, Londona, Ste-inbecka...
S skupno februarsko akcijo, so v knjižnici zbrali precejšnje število knjig za otroke in mladino. Vse knjižno gradivo v ruskem jeziku je strokovno obdelala in v slovenski nacionalni knjižnični sistem COBISS vnesla bibliotekarka izolske knjižnice, Damjana Špik, pri prevodu pa so člani društva ponudili dragoceno pomoč.
Medkulturno sodelovanje in širitev skupnega kulturnega prostora, ki ga povezuje prav knjiga, je v zadovoljstvo knjižnice in članov društva, saj je tako omogočeno, da sedanji in bodoči uporabniki knjižnice, ki jih veseli branje v ruskem jeziku, le-to najdejo prav na Ruski polici izolske mestne knjižnice.	D. Kromar, J. Bednarik
V	Livadah, pri novih oskrbovanih stanovanjih v lasti Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je pred enim letom odprl svoja vrata Medgeneracijski center Izola, čigar vodenje je Občina Izola zaupala Domu upokojencev Izola. Slovesno praznovanje prve obletnice delovanja bo ta petek, 10. maja 2019, ob 10. uri.
Tik ob oskrbovanih stanovanjih za starejše, v neposredni bližini osnovne šole, enote vrtca in univerzitetnega kampusa je pred enim letom zaživel medgeneracijski center, ki v lepih, svetlih prostorih nudi pester program aktivnosti za organiziranje prostega časa starejših in zadovoljevanje njihovih potreb po kulturnem, izobraževalnem, športno-rekreacijskem in drugem sodelovanju z družbenim okoljem, omogoča pa tudi medgeneracijsko povezovanje za izboljšanje kakovosti življenja vseh generacij.
Pester program izvajamo v sodelovanju s prostovoljkami in prostovoljci ter javnimi zavodi, društvi in drugimi organizacijami iz občine Izola in okolice. Že v prvih mesecih delovanja so bile na sporedu številne dejavnosti, katerih vsebino smo sproti prilagajali potrebam in željam obiskovalk in obiskovalcev. Njihovo število je naraščalo iz meseca v mesec. Tako smo v minulem letu že lahko dnevno zabeležili povprečni obisk pribl. 100 uporabnikov, ki smo jim mesečno ponudili najmanj 50 vsebinsko različnih aktivnosti in dogodkov.
Obiskovalci centra so večinoma starejši od 60 let. Ker s ciljno usmerjenim programom spodbujamo medgeneracijsko druženje in sodelovanje, pa se nam pridružujejo tudi mlajši. Obenem pozornost posvečamo ranljivim skupinam prebivalstva, kot so starejše samske ženske in moški z nizkimi dohodki, brezposelni, priseljenci iz tujih jezikovnih okolij in drugi. Prav za migrante smo v sodelovanju z Osnovno šolo Vojke Šmuc Izola izvedli tečaj slovenščine in druge dogodke, ki so bili zelo dobro obiskani.
V	Domu upokojencev Izola smo veseli, da so številne Izolanke in Izolani medgeneracijski center prepoznali kot priljubljen kraj druženja in koristnega preživljanja svojega prostega časa. Prav vsem se zahvaljujemo za zaupanje in obljubljamo, da se bomo trudili še naprej. szj
9.5.	četrtek
18.30 Mestna knjižnica Izola
srečanje bralnega kluba KI RA KNJIGA
Dubravka Ugrešič: Evropa v sepiji
Dubravka Ugrešič (1949) je mednarodno uveljavljena pisateljica, romanopiska in pronicljiva esejistka, prejemnica številnih nagrad, tudi vilenice leta 2016. Rojstno Hrvaško je leta 1993 zaradi kritike hrvaškega nacionalizma morala zapustiti, od takrat živi na Nizozemskem.
od 10.00 do 12.00 Medgeneracijski center Izola
PRAZNUJEMO PRVI ROJSTNI DAN
(kratek kulturni program, meritve holesterola, sladkorja, krvnega tlaka in pulza ter zdravstveno-vzgojno posvetovanje, ustvarjalne delavnice, razstava...)
19.00	Manziolijeva palača
Romantični večer
pevci Sl Dante Alighieri, pod mentorstvom Evelin Zonta, bodo priredili zabaven glasbeni večer.
20.00	Lonka
Kako diši svoboda, kakšne barve je mir?
Koncert Lare Jankovič
21.00	Hangar
Starš of Andromeda (house, techno, electro)
19.00	Manziolijeva palača
zborovski koncert 27. tradicionalni Pomladni Koncert
Nastopajo zbor Skupnosti italijanov Tar, zbor Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana in zbor Haliaetum. Na večeru bosta sodelovala tudi skupina Noi per voi in La Macia.
21.00	Hangar
Emšo Blues Band
12.5.	nedelja
18.00	Kulturni dom Izola
en BIG BEND išče svoj talent
2. izbirni koncert
13.5.	ponedeljek
19.00	Mestna knjižnica Izola
predavanje
Pomen simbolov na portalih po Krasu
o katerih bo govoril Boris Čok.
17.00	Manziolijeva palača
Zaključno srečanje posvečeno kreativnosti za najmlajše, bo trajalo Ih 30 min, in vtem času otroci bodo risali, ustvarjali in poslušali zgodbe. Srečanje je namenjeno vsem otrokom od 3. do 15. leta starosti.
17.00	Manziolijeva palača
Knjižni krožek / Aperitiv
Italijanski pogovor, namenjen ljudem, ki poznajo italijanščino na višji ravni. Program mesečnih branj ga vodita Daniela Paliaga in Corinne Brenko.
18.00	Mestna knjižnica Izola
predavanje in predstavitev programa
Izberi zdravo življenje
katerega namen je preprečevanje in zloraba tobačnih izdelkov, alkohola in zasvojenosti ter varovanja zdravja otrok in mladostnikov. V okviru omenjenega programa bodo v Mestni knjižnici Izola potekali vsi trije dogodki hkrati, ki se začenjajo ob 18. uri, in sicer:
1.	Pogovorno srečanje / predavanje za strokovne, pedagoške delavce ter starše o pomembnosti izbire zdravega življenja in primeri odličnih praks
2.	Delavnice za otroke (3 - 10 LET), na kateri bodo izdelovali prstne lutke in govorili o zdravih življenjskih navadah
3.	Debatni klub za dijake, na katerem bo potekal pogovor o osebnem odnosu do zdravega življenja in vplivu na družbo in posameznike, da se odločijo za izogibanje škodljivim vedenjem
16.00	park Pietro Coppo
Koncert VlngOSl
18.00	Manziolijeva palača
CINEFORUM Projekcija filma
Come un gatto in tangenziale Režija: Riccardo Milani
URAkulture
Galerija Plač Ljubljanska 32
10.00	Delavnica
11.00	odprtje razstave
Vasja Nanut (s Tino Nanut) OBVARAČE
(huda riba in druge beštjice) pred razstavo bo avtor predstavil raku keramično tehniko
OBVARAČE
(HUDA HIBA IH DRU6E BEŠTJICE)
Galerija Insula
razstava
Matejka Belle & Lokesh Soni
Hodil po zemlji sem vaši
1 -»
El as
Sončna dvorana
razstava
10. ex-tempora Sladka Istra
Razstavljajo: Zdenka Petek, Andrej Blažon,
Anita Vozelj, Aliče Staraz, Anica Rudolf, Darja Gregorčič Bernik, Nataša Villone, Maja Ales-sio, Rezka Arnuš, Polona Harum, Dajana Čok,
Andrej Lauko, Tatjana Prodan, Jana Štok, Judita Rajnar, Darja Jereb, Livio Zoppolato, Elsa Delise, Nevenka Flajs, Lona Verlich, Lili Garbajs.
Razstava bo na ogled do 12.5.2019 Urnik galerije: Tor. - čet.: 10.00 -12.00 / Pet. - sob.: 16.00 -18.00
A
'HIŠ
,W
Stel lt~.

Manziolijeva palača
Ne combiniamo di tutti colori
razstava risb otrok iz vrtca L'aquilone in učencev OŠ Dante Alighieri. razstava
XX. LET
Društva likovnih pedagogov Primorja
S svojimi deli se bodo predstavili: Fulvia Grbac, Vlasta Markočič, Nives Markovič, Vesna Marion, Vasja Nanut, Ervin Pregelj, Matjaž Borovničar, Mojca Lenardič, Miriam Elettra Vaccari, Romeo Stubelj, Sara Čeleš, Jana Pečečnik, Tanja Samec, Ingrid Knez in Ksenija Pfeifer.
Kava bar TISA
fotografska razstava Univerze za tretje življenjsko obdobje
Irena Lipovec Lorget
Ekstremno
Marija Grižonič
Voda vir življenja
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA_razstave
v tednu vseživljenjskega učenja 2019
Fotografije z naslovom IZOLSKI RIBIČI. Razstavo je pripravila Petra CUPAČ, poklicna fotografinja iz Izole. Ilustracije KAKO JE NASTAL ČLOVEK. Pripravila jo je Špela PAHOR. Razstava unikatnih ročnih izdelkov iz različnih materialov. Pripravila jo je Nevina PEČARIČ. Razstava unikatnega makrame nakita. Pripravila jo je Eva DRAŠAK.
Hodil po zemlji sem vaši
»Hodil po zemlji sem vaši« je razstavni projekt primorske umetnice Matejke Belle. Belle-tova je svetovna popotnica. Indija ji je posebej ljuba in pričujočo razstavo posveča predvsem tej deželi.
Matejka Belle je kiparka, ki obdeluje kamen. Kamen je gotovo tudi del njene identitete. Vsekakor jo glede tega izdaja občutek, ki ga izkazuje do te materije. »Zavedanje materiala« je izhodišče, ki ima tudi vsebinski pomen. Obdelava materiala je pri delu kiparke dovršena, lahko bi rekli brezhibna.KIjub temu, da ni nikoli povsem mimetično natančna je njena skulptura figuralno prepoznavna in skozi figuro vsebinsko opredeljena. Njeni kipi so veliko krat izvedeni v amorfnih oblikah neobdelanega materiala z dokaj agresivni grobimi predeli iz katerih reliefno »raste« detajlno obdelana površina oblikovana v figuro.V indikativni izraznosti so vsebinske problematike pri tej figuralno-abstraktni skulpturi večinoma intimnega karakterja. V tem smislu delujejo tudi dela pred nami.
Avtorica poseli galerijski prostor z najnovejšimi kiparskimi deli. Am-bientalna postavitev ustrezno prispeva v konceptualistično naravnani vsebini. Potovanje, doživetje, sporočilo... V črne kamnite plošče vklesana, vdolbljena človeška stopala, ki so v izbranem redu postavljena na galerijska tla vsekakor predstavljajo hojo, pot, smer ali igro. Kljub temu, da artefakt sam nima izkazane zelo določene vsebinske predstavitve, pa bi to delo vseeno začutili v smeri izraza spoštovanja do drugega, prepoznavanja razlik in zavedanja pomembnosti medčloveške tolerantnosti in enotnosti. Stopala so simbol čistosti, preproste človeške eksistence, identitete posameznika-skupnosti.
Iz Indije pa so tudi ob kiparkinih delih predstavljene slike radžastan-skega umetnika Lokesh Sonija. Njegovi unificirani potreti v različnih kromatskih verzijah dopolnjujejo vsebinski koncept razstavnega projekta. Stilizirano modificirana forma človeškega obraza izvedena na podlagi preproste črtne risbe precej neposredno razkriva simbole ženskega in moškega spola.
Skratka, prostorski spomin, dogodek v katerem sem in ga ustvarjam, čutnost, ki se prestavlja v čustvenost, dosežena neodvisnost s prostorom od katerega sem odvisen, neločljivost mene in prostora v katerem sem, kar sem je duhovno doživetje, ki ga nastavlja razstava. »Hodil po zemlji sem vaši« je odtis stopal popotnika na poti brez konca. Dejan Mehmedovič
Delavnica in razstava Vasje Nanuta
V sooto, 11.maja ob 11.00 bo na Largu pri špini v Ljubljanski ulici, Vasja Nanut, profesor likovne vzgoje, pripravil razstavo divjih rib, poimenovanih Obvarače. Obvara ali baltski raku je slovanska keramična tehnika izdelovanja uporabnih keramičnih predmetov s širšega beloruskega oziroma baltskega območja.
Pred otvoritvijo razstave, ob 10.00 bo potekala demonstracija opisane tehnike, saj bodo zadnji razstavni eksponati odžgani neposredno pred otvoritvijo. Dišalo bo, kot da bi pekli palačinke.
VASJA NANUT
(SKUPAJ S TINO NANUT)
OBVARAČE
(HUDA RIBA 18 M06E BEŠTJICE)
ZORAN KOSMINA
(26.4.1948 - 5.5.2019)
Poslovil se je nekdanji komandir izolske postaje milice, dolgoletni starešina izolske Lovske družine in veteran vojne za Slovenijo, eden tistih, ki so stali v prvih vrstah, ko je šlo za samostojnost naše dežele. Bil je vsestransko aktiven, čebelar in še marsikaj, vseskozi pa povezan z naravo. Pred leti, ko je še živel v Izoli je bil tudi dokaj redni sodelavec Mandrača, saj je obveščal občane o vseh potrebnih zaščitnih ukrepih in aktivnostih za kvalitetno sobivanje ljudi in divjih živali.
Tudi potem, ko je predal vodenje Lovske družine Izola mlajšim je bil še vedno aktiven član društva, tako kot tudi v policijskem veteranskem društvu Sever za Primorsko in Notranjsko območni odbor Obala. Zoran Kos-mina je bil kot Izolan aktiven občan in še posebej lovci ga bodo ohranili v lepem in častitljivem spominu-
Od Zorana se bodo poslovili v petek v njegovi rojstni vasi na Krasu.
V spomin
POJE MILKA
(1937-2019)
Žalujoči otroci: Ivanka, Jože, Jadran, Igor in Sašo, vnuki: Danijela, Petra, Katja in Jan, pravnukinja Nika, snaha Štefka, Mirica in zet Brane. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Naj počiva v miru.
Izola, maj 2019
Ob letu osorej
Tam daleč obala in ognjeno obzorje, sonce bo vsak hip zašlo, še pramen svetlobe spustilo je v morje.
Kako je lepo!
Tu med oljkami mir in tišina in opojnost vonjav; še jasmin je vzcvetel kar sredi zime in galebi prijadrali so iz doline. Kako je lepo!
Mar so to sence, odsevi, prividi, ali so to le prebliski in slutnje? Drugačna je zdaj tale trata, pusta, gredice brez cvetja, še lilije so se uprle in niso pognale;
le tam ob robu kraj poti cipresa stara še sameva. Nič več ni tako, kot je bilo.
Maksimiljan Rojc - Maksi
V petek popoldne je s ponosom povedal, da je po slabega pol stoletja življenja končno dobil delo za nedoločen čas. “Zdaj si bom lahko privoščil kredit in popravil stanovanje” je ponosno pripovedoval in vsi, ki smo ga poznali smo bili veseli z njim.
Maksi, kot so mu rekli vsi preštevilni znanci in prijatelji, je bil v resnici Maksimiljan Rojc, a svojega mogočno zvenečega imena ni nikoli uporabljal. Raje je bil Maksi, otrok, mladenič in zdaj že zrel moški s starega dela Izole, eden tistih, ki so v devetdesetih letih in še kasneje živeli tako, kot da bi bili generacija 68. Svoboda, glasba, prijateljstvo, so bili pri njem na prvem mestu. Potem je prišel še šport. Rokometu se je zapisal kot vaditelj mlajših selekcij in hkrati kot glasni navijač med svojimi Ribari. In čeprav je bil vedno v družbi, ni bil enak ostalim. Maksi je bil preprosto dober človek in težko bi našli Izolana, ki bi mu Maksi storil kaj žalega. Ko ni šlo drugače, se je umaknil v svoj svet in takrat smo rekli, da ga nosi. Čeprav nikoli ni živel v obilju, je doživel veliko več kot marsikdo drugi. Bil je tudi glasbenik, bobnar v skupini Dance Mamblita, sodeloval je v gledaliških predstavah kot tolkalec z izjemnim občutkom za spremljanje vsebine glasbenih pripovedi, bil je tudi občasni igralec v različnih videospotih. Predvsem pa je bil zabavljač, ki je znal s kitaro odigrati in odpeti na stotine pesmi, ki so vsaj malo dišale po rokerski muziki.
Bil je nekdo, ki je vedno zraven, ko ga potrebuješ in včasih tudi takrat, ko ga ne potrebuješ, vendar mu tega nihče nikoli ni zameril. Ko je dobil delo v Piranu so mnogi pomislili, da ne bo trajalo dolgo. Pa smo se prevarali. Maksi je očitno odrasel in tudi v ponedeljek je odšel na delo zadovoljen, ker je razmišljal o vsem, kar mora dobrega postoriti tudi zase. Vest o tem, da ga ni, je prišla med Izolane kot najslabši možni začetek pomladi.	prijatelji in sosedje
Tajna čiste duše
Težek spomin mi bo ostal. Ne na 1. maj ampak na maj, ki nam je zarezal v srce. Izola je na ta majski dan utihnila in tudi tajna čiste duše bo nekaterim ostala za vedno nedoumljiva. Vedno sem se spraševal, zakaj odhajajo mlade, čiste duše. Ne vem in verjetno nikoli ne bom izvedel, vem pa, daje težko, ko se poslovimo brez slovesa, brez glasu.
Hodim po Izoli in nimam moči pogledati v oči komurkoli, da me solze ne bi izdale. Okno s pogledom na morje seje za vedno zaprlo, a vem, da bo sonce še dolgo sijalo tja, tudi skozi zaprte škure.
Duhovitost, dobra volja in čista duša, bodo še dolgo bdele med nami za tiste, ki imajo radi glasbo, dobre ljudi in pozitivno energijo. Odšel je nekdo, ki je bil pri srcu vsem in tudi sam ga bom nosil dokler bom dihal. Znal je poslušati ljudi, znal je odigrati melodijo tako, kot je znal samo on in uživali smo ob njegovih ritmih in plesali. Za njim je ostala sled, ki nam bo še dolgo pela in igrala. Hvala ti, Maksi.
Tvoja čista duša naj nas spremlja, dokler bomo tukaj in upam, da se bomo spet nekje srečali, v miru in blaženosti.
Hvala ti za vse kar si nama dal in dajal.
Tvoj prijatelj... Zbogom.
Predzadnja
Tako smo se spraševali v teh dneh, ko smo takorekoč vsak majski dan izvedeli, da je odšel nekdo izmed nas, nekdo, ki je še včeraj delal, se pogovarjal, se sprehajal, se objemal ali zgolj pomahal v pozdrav, danes pa ga ni več. Odhajajo ljudje, ki so zelo na očeh skupnosti pa tudi tisti, bolj tihi in skriti. Za vse nam je žal in pri vseh se sprašujemo zakaj.
Življenje ni večnost, ni neskončnost in ima točno določen krog od rojstva do smrti. Vsi to vemo in vemo tudi, da ni pravil o začetku in koncu tega našega življenja, pa vendar smo vsakokrat znova presenečeni, ko se zgodi. Ob rojstvu srečni, ob smrti žalostni. In življenje skuša po svojih močeh poskrbeti, da je enega in drugega približno enako oziroma toliko, kolikor prenese človekovo življenje.
Prvi majski dnevi pa so prav malo skrbeli za to ravnovesje. Napolnili so nas z žalostjo ob nepričakovanem slovesu od ljudi, ki bi lahko še vedno, skupaj z nami, občutili prve dotike pomladi, pa jih nenadoma ni več. V tragični nesreči je odšel izvrsten športnik in človek, odšel je veseljak.glasbenik in športni delavec, odšel je policist in lovec, odšel je mladenič v najboljših letih, odšel je možakar, ki ni zmogel več bremena tega sveta.
Izolsko pokopališče je bilo in bo v teh dneh najbolj obiskan kraj našega mesta. Kot da bi nas zadela kakšna posebna kazen, kot da smo kaj slabega naredili. Če je tako, smo se pripravljeni pokesati, če je zgolj usoda je nepravična, če je slučaj, si želimo, da se ne bi ponovil.
V Mandraču nismo veseli, ko polnimo strani s takšnimi sporočili.
Razbijal je v stanovanju
Občan je sporočil, da partnerkin sin v stanovanju razbija in krši javni red. S kršitvijo ni prenehal in se ni ravnal po odredbah. Odrejeno je bilo pridržanje. Zlatnina z obrobja Nekdo je vlomil v hišo na mestnem obrobju in ukradel zlatnino.
16 eur
Mlajša ženska je v trgovini ukradla nekaj prehrambenih artiklov (16 evrov).
Denar in nakit z obrobja
Moški je vlomil v hišo na obrobju mesta. Iz nje je ukradel denar in nakit.
Z opeko nad steklo
Neznanec je v izolskem zaledju pristopil do stanovanjske hiše in z opeko razbil steklo na oknu spalnice.
Z glavo na zabavo?
Občanka je sporočila, da sosed krši javni red in mir. Več ur se že zabava s prijatelji, pri tem pa predvajajo zelo glasno glasbo in kričijo. Ugotovljeno je, da je moški pod vplivom alkohola. S kršitvijo je nadaljeval in se ni ravnal po odredbah. Odrejeno je bilo pridržanje.
Ribe, ribe, ribice
Nekdo je z ribiškega plovila ukradel nekaj kilogramov rib.
Nasilje v družini Obravnavali smo nasilje v družini. Žrtev je utrpela telesne poškodbe. Storilcu je izrečena prepoved približevanja, sledi mu kazenska ovadba.
Kot na televiziji Policisti v Luciji so opazili voznika mopeda Piaggio ZIP, ki je vozil s preveliko hitrostjo proti Valeti. Voznika so ustavili na križišču odcepa za Podvozno cesto, ta pa je registrsko tablico privzdignil navzgor in s kraja pobegnil. Med begom je trčil tudi v prednji del službenega vozila. Vozil je naprej po Senčni poti skozi tunel v Strunjan, po Pa-rencani do tunela Jagodje. Voznik je zapeljal v tunel, zaradi blokade na drugi strani je obrnil nazaj proti Portorožu, kjer je bil pred tunelom ustavljen. Poskušal je peš pobegniti s kraja, vendar mu ni uspelo. Pri prijetju so bila uporabljena prisilna sredstva, saj se je aktivno upiral. Na kraju so policisti ugotovili, da je skuter vozil mladoletnik (16 let). Skuter bodo odpeljali na izredni tehnični pregled. Mladoletniku sledi obdolžilni predlog za več kršitev.
Dom upokojencev Izola Časa del pensionato Isola
MEDGENERACIJSKI CENTER IZOLA CENTROINTERGENERAZIONALE ISOLA
V medgeneracijskem centru so vse dejavnosti brezplačne!
PONEDELJEK, 13. 5. 2019
9.00	-10.00: Pogovorna skupina starih ljudi za samopomoč Metulj - MD Svetilnik 9.30 -11.00: Skupinsko tapkanje
11.00	-12.30: Začetni tečaj angleškega jezika (že zaključena skupina)
13.00	-15.00: Namizni tenis
16.00	-17.00: Varna vadba v nosečnosti
16.00	-18.00: Igre s kartami: briškola, remi, šnops, enka ...
TOREK, 14. 5. 2019
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba
9.30 -12.30: Zdravo hujšanje za odrasle (že zaključena skupina)
10.00-	12.00: Šah
11.00	- 13.30: Kuharska delavnica: blitva s parmezanom, kotleti, domači jabolčni štrudelj (zbiramo prijave)
13.00	-15.00: Skupaj z DPM Izola pomagamo otrokom pri domačih nalogah (pomočniki, javite se)
14.00	-15.00: Klepet v angleškem jeziku
15.00	- 17.00: Informacije in nasveti za izobraževanje in razvoj kariere z Ljudsko univerzo Koper
16.00-	18.00: Tarok
16.00	-19.00: Zdravo hujšanje za odrasle (že zaključena skupina)
SREDA, 15. 5. 2019
8.00-	9.00: Jutranja telovadba / 9.00 -11.00: Namizni tenis
9.30	-11.00: Aktualna problematika upokojencev in starejših
11.00	-12.30: Začetni tečaj ruskega jezika (že zaključena skupina)
14.30-	15.30: Pomen pitja vode za ohranjanje zdravja
15.00-	17.00: Ustvarjalne delavnice: izdelovanje rožic in bižuterije, pletenje in kvačkanje
15.30	-18.00: Skupaj rešujemo križanke
18.00-	19.00: Ustvarjalni izrazni ples za otroke
19.00	- 20.00: Izrazni ples za odrasle ČETRTEK, 16. 5. 2019
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba / 9.00 -10.30: Plesna delavnica: družabni plesi
11.00	- 13.30: Kuharska delavnica: špinačna kremna juha, rižota s šparglji, pesa, sadna solata (zbiramo prijave)
14.00-	15.00: Pomoč pri praktični uporabi vašega pametnega telefona ali osebnega računalnika (zbiramo prijave)
14.00	-15.30: Tečaj mednarodnega jezika esperanto
16.00-	18.00: Šah / 16.00 -17.00: Varna vadba v nosečnosti 17.15 -18.45: Gibam se - delavnica (že zaključena skupina)
19.00-	20.00: Plesna delavnica za začetnike: argentinski tango PETEK, 17. 5. 2019
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba
8.30	- 9.30: Osebni posvet s fizioterapevtom ali kineziologom
9.00	-11.00: Meritve krvnega tlaka in pulza ter zdravstveno vzgojno posvetovanje
9.00-	10.00: Orientalski ples
10.00	-11.30: Pogovorno srečanje - Slovensko društvo hospic
11.00-	12.00: Pikado
12.30-	14.30: Sproščanje telesa in duha
15.00	-17.00: Namizni tenis
NEDEUA, 19. 5. 2019
6.30-9.30: Hitra hoja iz Izole čez klife do Strunjana in nazaj za seniorje (priporočamo pohodne palice, zbirno mesto: pred centrom)
18.00-19.30
Vadba čuječnosti (odprta skupina)
PRODAMO
- Na Brkinih prodam lepo, veliko, povsem obnovljeno hišo s 7.3 ha zemlje: gozd, njive, travniki in sadje. V račun stanovanje na obali ali ljubljani. Tel.: 031 688 900
KUPIMO
- Prodam starinsko vitrino, V 124cm, š 170 cm, g 310cm / inox posodo za vino 1601 in mešalec Liv Postojna 75 1. tel 031 532 701
Kupim dvosobno stanovanje ali del hiše na slovenski obali. Telefon: 051 311180
NAJAMEMO
Iščem manjše stanovanje na obali, najraje v Izoli ali Kopru, v katerem je dovoljeno bivanje tudi sobno čistim hišnim ljubljenčkom, vajenim notranjega bivanja in, da je najemnina do cca 300 eur. Tel.: 040 896 509
-	Starejši zakonski par, stanujpč v Izoli išče manjši prostor v naravi za rekreacijo v bljižini Izole. tel. 031 844 506
-	Prodam moško kolo ATX 880 mountain bike jump staro 8 let, dobro ohranjeno, 27 prestav, 27 eolska kolesa, ohišje št. 19 za srednje visoke osebe. Cena: 300 eur. Tel. 041 476 055
+386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
8,00 €
prava nedeljska KOSILA 9,0 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Zamenjava antene na pošti ali?
Ne vemo sicer, če gre za zamenjavo ali nadgradnjo antene oziroma repetitorja, ampak dogodek nenavadno sovpada s težavami oziroma poslabšanjem signala enega od domačih mobilnih operaterjev. Ne vemo, če sta dogodka povezana, se pa bomo o tem v prihodnje vsekakor pozanimali. O samem izgledu ali »kulturno-spomeni-ški« vmeščenosti v prostor, pa raje ne bi.
podvodnega čiščenja morja. Več prihodnjič.
Knjige iz zbirke poTISK že v knjigarnah
Isol. - pj
t LS tlUŽ
Deseti brat - Madona dejmi danes cena: 10 €
Ivo Vajgl - Posebno slab ali samo navaden dan v Stasbourgu cena: 18 €
Zdravko Marenč/č- Zgodovina Izole in ribištva cena: 18 €
Rick Harsch - Kamniti koraki cena: 22 €
Noel Mislej- Noel astronavt Darilo ob nakupu knjige iz zbirke potisk
Stiskama fTlandrač
+366 040/43-29-43
splet: stiskarna.mandrac.si
fb: uuwui.facebook.com/ mandrac.si
malt stiskarna.mandrac@gmail.com
F
HA-HA!
Prue ekološke češnje na Šaredu že zorijo.
Informacije na št.:
041 721 220
i
K1EPAI / MAME ^ M0LAT
nalepke za avto nalepke za računalnik stenske nalepke urnik nalepke