Poštnina plačana v gotovini.	Maribor,	sobots	18.	septembra	1957	štev.	21?.	leto	XI.	(XVIII.)
MARIBORSKI	“
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po polti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. St. 11.409
JUTRA
Z emisaril na
elektriini stol
NVashington, 18. septembra.
Znan je ameriški senator Borah, ki zavzema v ameriškem političnem življenju zelo vidno mesto. Njegov ugled in vpliv ie tem večji, ker je bil dolgo vsto let Predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve in je v tej funkciji lahko vršil znaten vpliv lia vodstvo ameriške zunanje politike. V zadnjem času stopa sena-:0r Borah, ta razboriti borec za demokracijo, v vidno ospredje s svojimi izjavami, v katerih nastopa pretežno proti Pojavom diktature in totalitarne ureditve ®ržave. Njegovo ime so sedaj zopet čuje ^ zvezi s proslavitvijo 150 letnice ustave Združenih držav ameriških. Republikanci senator Borah je namreč izvoljen v 2vezni državi Idaho, kjer je imel važen Sovor v zvezi s to pomembno obletnico ustavnega in državnega življenja Združenih držav ameriških.
Senator Borah je v okviru tega svojega govora povdarjal ter izražal svoje ve-^°vanje v bodočnost demokratične vladavine, solidno utemeljene na ustavnih 'eineljih. Zatem je Borah govoril o na-f&dno socialistični propagandi v Ameriki se podrobno popečal z delovanjem ^mških emisarjev, ki Širijo po Združeni državah ameriških versko nestrpnost IQ rasno sovraštvo, ki povzroča gotova CePljenja in razdore med ljudmi. Najzani-mivejši pa je nedvomno oni del Boraho-vega govora, v katerem se je lotil odgo-v°ra na vprašanje, kako je treba postopati s takšnimi emisarji v državi, ki je ^stavna.
v Senator Borah je izvajal sledeče znatne ter zanimive misli:
•'Ti nemški emisarji so zaščiteni z Ustavno pravico združevanja ter svobo-?e govora in tiska, torej z vitalnimi svo-;°Ščinami, ki so po ameriški ustavi zapičene, ki so pa ukinjene v zemlji, iz katere ti emisarji prihajajo. Če mislijo ti Pisarji, da lahko kršijo naše zakone, Potem naj bodo prepričani, da ne bodo s°ieni pred sodišči svoje lastne države, athpak pred neodvisnimi sodišči, katerih s°dnikom se ni treba ničesar bati in ki ^°vijo kot nepristanski. Takšni emisarji ?°4o kaznovani brez ozira na to, iz kak-zemlje prihajajo, če se izkaže, da je Hhova krivda takšne vrste, da kazen ^služijo. Če bo njihova krivda tolika, da ^služijo električni stol, potem se naša 'ada tudi pred tem ne bo ustavila.«
k ^ nemških in rajhovskih krogih je ta °rahova izjava zbudila umevno pozor-?°st. Borah pa je po tej ostri grožnji pre-h koncu svojega govora izjavljajoč,
da
3e treba s prezirom preko pesimistič-
jjjh Pogledov glede bodočnosti demokra
c'je
v svetu.
Britanija in Frantiia ukinili kontrolo španske obale
LONDON, 18. septembra. Vladi Velike Britanije in Francije sta sklenili, da ukineta kontrolo španskih obal. Ta sklep se smatra kot rezultat nyonskega dogovora, ker smatrata Francija in Anglija, da se morajo za kontrolo španske obale koncentrirani rušilci uporabiti za nujnejšo in važnejšo izvedbo kontrole v Sredozemskem morju. Angleška vlada vztraja na politiki nevmešavanja, se pa nahaja pred nujnostjo, da zatre piratstvo v Sredozemskem morju. Sklep angleške in francoske vlade je zbudil v diplomatičnih krogih veliko pozornost. Predsednik londonskega odbora za n ev meša vanje lord PIymouth je že včeraj obvestil v odboru za nevmešavanje zastopane vlade o sklepu angleške in francoske vlade.
ItoddsU uAtošUi
VARŠAVA, 18. septembra. Tukaj se vzdržujejo vesti, ki se tudi potrjujejo, da so neznani storilci ugrabili 12-letnega Stalinovega sina Vazilija, ki se je v družbi s svojim šolskim tovarišem, sinom uradnika Premskega, vračal iz šole v Kremelj, kjer stanuje. Povdarja se, da gre za politično ugrabljenje, ki so ga sigurno izvršili Sta-
linovi sovražniki. Oni dobro vedo, da Stalin ljubi svojega sina. Hočejo ga na la način prisiliti, da spremeni svojo politiko in da ustavi vsa preganjanja. Vsa policija in GPU išče sled za otrokom, vendar doslej brez uspeha. Domnevajo, da so ugrabljenje organizirali trockisti.
ifatmstiu uluefU v Huutakovm
LONDON, 18. septembra. »Daily Tele-graph« poroča iz Monakova, da bo takoj po Mussolinijevem prihodu ustavljen ves promet od kolodvora do »Rjave hiše«. Mussolini bo prispel v Monakovo s posebnim vlakom in se bo nato podal v rjavo hišo, kjer bo imel prvo konferenco s Hitlerjem. Na monakovskem kolodvoru so se izvršile gotove važne spremembe,
da se omogoči razvrstitev dvojne vrste članov SS od kolodvora do ceste. Vsi časopisni kioski, trgovine in trafike okoli kolodvora morajo biti uro pred Mussolinijevim prihodom zaprte. Ves preko Monakova vodeči železniški promet bo iz varnostnih razlogov za eno uro popolno ma počival.
tiije
i
STOCKHOLM, 18. septembra. Tukajšnji tisk se peča z vprašanji ruskih ekspe dicij na severni tečaj in z akcijo Rusov v Severnem ledenem morju. Tisk zatrjuje, da ima ta akcija popolnoma vojne svrhe. Doslej je ustanovila Rusija ob obalah Ledenega morja 40 polarnih postaj, ki • se morajo smatrati kot sovjetske letalske
baze. To je posebno važno, ker se preko teh baz skrajšuje pot do Vladivostoka za polovico. Radi tega se ne more smatrati ta letalska živahnost na Severnem morju kot znanstvena, ampak izrazito politično strateška. To ima poseben pomen v kitajsko japonskem konfliktu.
Snežni mk« ovita §afm* nofitedovanfe
PEIPING, 18. septembra. Napredovanje Japoncev, ki hočejo z vso silo naprej, je zelo otežkočeno zaradi nenadnega in letos ranega snežnega meteža v severni Kitajski. Ker se Japonci zavedajo, da ne predstavlja huda zima in pred tem jesensko deževje nikakili ovir za Kitajce, je japonsko vrhovno poveljstvo odločilo, da še pred
nastopom zime zasede čim več teritorija, da bi mogli Kitajce držati v šahu. Na šanghajski fronti je deževje sicer prestalo in je letalstvo zopet v akciji, vendar pa je teren na večini sektorjev še vedno pod vodo in se za dva ali tri dni še ne morejo pričakovali nobene večje operacije.
Sovjeti eestevueajo moskovska kotedtaia
PRAGA, 18. septembra. Tukajšnji »A-Zet« poroča, da se bo znamenita, zgodovinska pravoslavna katedrala na Rdečem trgu v Moskvi v smislu sklepa sovjetske vlade restavrirala kot nacionalni,
historično ruski stavbni spomenik. Katedrali, ki jo je v 6. stoletju postavil Ivan Grozni, je grozil razpad. Restavracija ka tedrale se bo izvedla v teku dveh let.
V OKTOBRU PODONAVSKA KONFERENCA.
dvek smdfoikHevatovvTeaktiji
j!? odhodom je imel razgovore z zuna-ministroma Francije in Anglije. — in \r je Prispela vest, da bosta Italija Ne v^lia P° Mussolinijevem obisku v kon* forsirali sklicanje podonavske - ,er®nce v svrho rešitve podonavske-
ga
$ChProblenia. V tem oziru se je dr.
že pogajal z Goringom v Berli-bry a konferenca bo predvidoma v okto
PARIZ, 18. septembra. V Montatonu v južni Franciji je policija aretirala dva sumljiva Hrvata. Prvi se imenuje navo-dno Rudolf Harc in je rojen leta 1903 v Vosecu v Jugoslaviji. Zatrjuje, da je služil v tujski legiji, od koder je dezertiral. Bil je obsojen na dve leti ječe, ki jih je odsedel v Franciji. V Parizu je bil obsojen na leto dni zapora, ker je odposlal na neko hrvatsko organizacijo brzojavko ob
priliki tragične smrti kralja Aleksandra Ujedinitelja v Marseju. Ob priliki zasliša nja je Harc izjavil, da simpatizira z organizacijo »Ustaša«. Do junija 1937 se je na hajal v Španiji, kjer se je boril na strani frankovcev. Odtod je pobegnil v Francijo. Drugi aretiranec je Avgust Mehora, menda tudi Hrvat. Izjavil je, da je prevzel napačno ime, da se je lahko potegoval za tujsko legijo. ,
Zobna pr e vlaka fe ravnotako odvratna kakor nevarna.
Zobno prevlako zoprne barve, ki pola* goma načenja zobno sklenino, lahko odstranimo na najenostavnejši način. Zjutraj kot prvo, očistimo si temeljito zobe s Chlorodontovo zobno pasto. Chlorodont, ta prijetno osvežujoča metvična zobna pasta, napravi s svojo močno, toda neškodljivo čistil-nostjo zobe bleščeče bele in s tem vsak obraz privlačen in lep.
Zvečer kot zadnje, očistite si brezpogojno predno greste spat ostanke jedil izmed zob, s tem da jih še enkrat temeljito očistite z zobno pasto Chlorodont.
Peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod.
Zadostuje ako le trikrat vbrizgnemo ustno vodo Chlorodont v kozarec s čim se poveča osvežujoči učinek redne zobne in ustne nege s Chlorodontom.
Trgovci in njihovo socialno zavarovanje. Pereč problem, s katerim se peča na še trgovstvo že delj časa, prehaja v odločilno fazo. Na konferenci trg. ind. zbornic te dni v Beogradu bodo trgovci razpravljali o svojem socialnem zavarovanju in o današnjem stanju trgovstva v vsej državi, Premije, ki bi se stekale v ta zavarovalni fond, naj bi služile istočasno tudi za podeljevanje kreditov, ki bi jih bili deležni predvsem zavarovanci. Predvidena ie mesečna premija 40 Din za člana. Ker žnaša številčno stanje vsega trgovstva nad 200.000, bi potemtakem dobili od zavarovancev 8 milijonov mesečno, odnosno 96 milijonov letno. Od te svo te bi odpadel gotov del okoli 50 milijonov) za podeljevanje kreditov. Vsa trgovska združenja prejmejo tozadevni načrt pravilnika, da ga pregledajo in da dajo o njem čimprej svoje mišljenje. Šibeni-ško udruženje je odposlalo medtem zbornici TOI svoje predloge, v katerih povdarja sledeče: 1. Zavarovanje naj bo predhodne narave, 2. Izvede naj se tudi zavarovanje za starost, onemoglost in smrt, odpade pa’ naj bolniško zavarovanje. 3. Zavarovanje naj se izvede predhodno v treh plačilnih razredih, vpošte-vajoč pri tem gospodarsko stanje posameznika. 4. Zajamči naj se vplačane premije tudi za slučaj, da bi zavarovanec prenehal z vplačevanjem predpisanili pre mij. 5. Na novo uvedeno zavarovanje naj se ne priključi v okvir delavskega zavarovanja (OUZD), temveč naj bo samostojno z več nosilci, torej decentralistič-no po posameznih banovinah. Iz vseh teh predlogov je razvidno, da je šibeniško združenje reševalo problem zavarovanja trgovcev iz vidika dosedanje prakse osta lih panog zavarovanja, ki se že skozi desetletja izvaja za naše nameščenstvo in delavstvo in ki je pri tem pokazalo svoje dobre in obenem tudi slabe strani, ki kličejo po izboljšanju.
Dohodki protituberkuloznega tedna v Mariboru izkazujejo:	Zbirka po šolah,
9.740.25, zbirka oziroma darila tvrdk 53.329.—, zbirka delavcev 3.091.25, zbir-pa po cerkvah 2,210,—, zbirka uradov in železnice 3.492.50, darila privatnikov 1000, izkupiček za plakate 2.421.—, darila pri predavanju in koncertu 58.75, izkupiček nabiralnega dne 1.950.—, zbirka v obeh lcino-podjetjili 1.250.—, izkupiček gledališke predstave 2.062.—, stanovanjski dinar 2.345.—. Skupno Din 34.949.75.
PMetki
Vse ceneje
>Slov. beseda« poroča v št. 33: »Cene kruha v Splitu so se zopet dvignile, in sicer pri vseh vrstah peciva za 50 par, edino pri črnem kruhu za 25 par pri kilogramu. Listi še vedno pišejo, da je vse ceneje. Najceneje so pač obljube, s katerimi se pita narod kar na debelo.«
,.Tabori"
V	št. 73 tuk. »Del. politike« beremo: »Še o kmetskem taboru. Dne 5. t. m. je JRZ priredila tudi v Zagorju kmetski tabor. Govorili so, da pride od deset do petnajst tisoč kmetov. Med temi na stotine konjenikov, vozov, kolesarjev in raz nih organizacij. Prišlo pa jih je tako malo število, da tega ni nikdo pričakoval.
Počitnice
»Kmet. list« piše v št. 33 pod tem naslovom: »Toča nam je pobila in uničila sadove našega dela. Ne mine teden, da ne bi od kod počil glas, kakšno strašno razdejanje je povzročilo neurje. Je nazad nje res tako, da bi človek legel vznak in čakal, kdaj se ga usmili smrt in ga odpelje na — večne počitnice. Seveda, to čutimo samo mi kmetski ljudje, ki garamo, sejemo, orjemo, žanjemo in mlatimo, vča sih žito, včasih le svoje gorje. Drugi pa, ki jih spremlja blagoslov, imajo počitnice. V nekem listu, ki se mu pravi »Slovenec«, neki gospod strašno lepo piše o počitnicah. Tako lepo, da so me kar solze polile, ko sem to bral. Niti misliti si nisem mogel, koliko počitniških sladkosti je človek lahko deležen. Bil sem pa prepričan, da je po tem pisanju ves slovenski narod na počitnicah. Pa pogledam skozi lino. Moj Bog, kakšno gorje! Prazna in opu-stošena polja, zadolženi in od strele požgani kmetski domovi, zarubljena sestradana živina in razcapani ljudje, ki jih tarejo žulji in nadloge, kakršnih ne maram izreči, to so — slovenske počitnice! če teh počitnic gospod, ki v slovenskem listu o počitnicah piše, ne vidi, potem bi mu svetoval, naj si kupi čarodejna očala, da mu zbistre pogled — ali naj pa vsaj svojemu listu spremeni ime. Slovenci se nam reč ne damo zaničevati in smešiti za noben Blažev žegen.«
nojstotejise dti&ve
Za dijake najboljša ponilna peresa, sle klena, navadna, zlata kupite najceneje pri Zlati Brišnik, Slovenska ulica II.
Zanimivo
»Misel in delo« poroča v št. 7—8: »„Javnost” prinaša nekatera navodila, ki jih je prejel letos italijanski tisk. Navodilo dne 16. januarja: Ne poročajtč o bom bardiranju španskih nacionalistov na naselbine,. predvsem pa zanikajte, da bi to storili italijanski ali nemški letalci. — 20. februarja:	Začnite in nadaljujte krepko
kampanjo zoper češkoslovaško; molčite popolnoma o datumu za ustavitev pošiljanja prostovoljcev v Španijo. — 26. februarja: Podčrtavajte možnost Edenove demisije iz Foreign Offica; pošljite si tako poročilo iz Londona. —• 17. marca: godite previdni o deklici, ki je napravila atentat na g. Chambruna in ki je imela nekoč zveze z nekimi vojaškimi krogi v Rimu. — 31. marca: Pišite z živim in ironičnim nasprotovanjem o načrtu vzajemne pomoči med članicami Male antante, katero priporoča Francija. — 7. aprila: Poročajte obširno o epizodi Jagode v sov jetski Rusiji in o nemoralnosti pustolovca Staljina. — 18. aprila: Bodite previdni glede konflikta med Vatikanom in Nemčijo; vsekakor se nagibajte k nemški strani, vendar ne poročajte nikdar
o	procesih zoper duhovnike zaradi nenravnosti, česar je poln nemški tisk. — 28. aprila: Podčrtajte najnavadnejšo povprečnost Delbosovo, ki je zgolj figura Herriota; podčrtajte nemoralni značaj ' Blumove knjige o zakonu; bavite se samo s trajnim napredovanjem španskih nacionalistov na severni fronti. — 10. maja: Poudarite vsako nevšečnost pri slovesnostih kronanja v Londonu; zmanjšujte po men političnih govorov v Londonu. — Zanimivo je primerjati, koliko se tudi časopisje izven Italije ravna po takih ali podobnih navodilih.«
Ip&miifle se CMD
Poročali smo že, da se je zaročil egiptski kralj Faruk I. On je najmlajši kralj najstarejše države. To je bilo prvo svečano kronanje v Egiptu od pradavnih časov, ko so vladali v deželi Nila še faraoni. Svečano kronanje kralja Faruka I. je sploh prvo moderno kraljevsko kronanje, ki ga je doživel Egipt.
Faruk I. je zasedel prestol kot najmlajši vladar naroda, ki je v moderni zgodovini narodov menda najstarejši. Doslej je vladal mladi kralj z regentskim svetom, ker po ustavi še ni bil polnoleten. šele z 18. letom dobi kralj vse vladarske pravice. Ker pa imajo mohame-dani mesečna leta, je zasedel Faruk I. prestol po našem štetju star 17 let in pol. Rojen je bil 11. februarja 1920. Njegov oče, kralj Fuad I., je bil še iz stare turške šole. Njegov sin je imel strogo vzgojo. Svobode je užival malo, zato je pa tem bolje vzgojen. Fuad I. je poklical v Kairo slavne inozemske profesorje, da
so učili njegovega sina, ki govori zdaj gladko več svetovnih jezikov; posebno dobro obvlada angleščino in francoščino. Zelo dobro je vzgojen tudi športno. S 14. letom mu je bil podeljen naslov princa Saidskega. V februarju 1934 je prvič zastopal obolelega kralja na svetovnem kongresu v Kahiri. Vojaško vzgo jo je dobil' v Angliji. Po smrti Fuada I. 28. aprila 1936 je bil Faruk še v Angliji
Kahiri, kjer je bil kronan novi mohamedanski kralj.
Ves mohamedanski svet je prisostvoval vsaki besedici o velikih svečanostih, razglašenih po radiu. Vrstila so se vprašanja in odgovori. Koran kaže pot novemu vladarju. Toda kralj mora s svojimi odgovori velikemu šejku	Mustafi
pokazati, da tudi sam pozna pravo pot. Ko napravi izpit, mu poda šejk meč, sveti, z dragulji bogato okrašeni meč Mohameda Alija Velikega, ustanovitelja sedanje dinastije egiptovskih	kraljev.
Mohamed Ali je prišel iz Albanije, rojen je bil v Kavali leta 1769. Toda šele Ahmed Fuad je dosegel leta 1922 kraljevski naslov. To je bila dolga pot za meč Mohameda Alija.
Ob strani Faruka I., ki je bil proglašen za kralja Egipta, Nubie,	Sudana,
Kordofana in Darfura, je stal sir Ahmed Hassanein beg z oficijelnim naslovom gu vernerja proračuna kralja Faruka. Toda ta mož je mnogo več, on pozna Faruka že iz otroških let. Pokojni kralj Fuad mu je bil poveril vzgojo svojega sina in pozneje je postal njegov svetovalec. On tudi dobro pozna deželo mladega kralja. To je tih opazovalec in spreten diplomat.
| Mladi kralj bo njegove nasvete še dolgo potreboval. Za njim je čestitala kralju njegova mati Nazli in njegove štiri krasne sestre — peta princeza Fewzie živi v Parizu. Imena vseh princes se začenjajo z F — črko sreče — Fewzie, Faiza, Fei-ka in Fatia. Princese so zdaj izgubile brata, s katerimi je rad igral tenis, se vozil z avtomobilom ali hodil na lov. V bodoče se bo moral mladi kralj posvečati ves sreči in blagostanju svoje dežele. Zdaj stoji Egipt še pred enim važnim vprašanjem, dobiti mora še kraljico. — Upati je, da bosta po poroki, ki bo za leto dni, srečna kralj in ves Egipt.
Oni dan je mladi egiptski kralj Faruk telefoniral svoji nevesti brez posredovanja telefonske centrale, kar je dalo ljudem pobudo za najrazličnejša ugibanja. Ljudje govore o tem, da ima nevesta odločilen vpliv na mladega kralja. Vse pa seveda zanima, kakšen bi moral biti ta vpliv. V Egiptu so ta ugibanja še bolj razumljiva, kajti tam vladarji niso v izberi svojih žen tako omejeni kakor v Evropi. Islam prepoveduje zakon z ženo, ki ni mohamedanske vere. Islamskim kraljem torej ni treba sklepati zakonskih zvez z nevestami, stoječimi po rodu enako vi-
Tekmovanie za prvenstvo LNP
V nedeljo, dne 79. septembra ob 14.30	ob	16. uri
Sff IRapsd : SK Mwa H$K Maribor : $K Grad/anski
Obe tekmi se vršita na Rapidovem igrišču ob vsakem vremenu l _
proglašen za egiptskega kralja.
Slavnosti kronanja so bile prve te vrste v modernem Egiptu. Kronanje je bilo v svečano okrašenem poslopju parlamenta, kjer je kralj pred obema zbornicama prisegel na ustavo. V petek po veliki vojaški paradi je odšel mladi kralj v mošejo El Rifai, kjer se je poklonil ma-nom svojega očeta. Tu je bilo z velikimi mohamedanskimi svečanostmi zaključeno kronanje. Najkrasnejše orijentalske preproge so krasile stene mošeje, ki pomeni Egipčanom isto, kar Angležem Westminstrska opatija.
V	enem delu mošeje spe večno spanje kralji in kraljice Egipta: Vse je zavito v hladno, slavnostno tišino. Ni še dolgo tega, ko je sedel kralj Faruk I. v loži Westminstrske katedrale med kronanjem angleškega kralja. Kronanje v Kahiri ni bilo tako pompozno, pač pa mnogo bolj orijentalsko pestro, pa tudi sicer je napravilo globlji vtis, ko je stopil naprej sivolasi šejk Mustafa El Malaghi, da je bral svojemu kralju iz korana svete besede. šejk Mustafa in njegovi pomočniki so nosili oblačila iz bele svile. Svetli turbani in rdeči fesi so se lesketali v množici povabljenih gostov, zbranih iz vseh
krajev Orijenta. Ne smemo namreč pozabiti, da spremlja 240,000.000 moha-medanov s prikrito nado dogodke v
Bodoča egiptska kraljica
soko, kakor je to v Evropi, kjer imajo vladarji na izbero samo nekaj princes kraljevske krvi. Orient ima pa itak sam0 nekaj dinastij, ki skoraj nimajo za m O” žitev godnih hčera. Zato si poiščejo kralji družice kakor navadni zemljani med dekleti svoje dežele, po izberi jih pa povzdignejo v plemiški stan.
Kralj Faruk, ki je izbral hčerko sodnika Jussef bey Zulfikarja, čigar žena je dvorna dama kraljice matere. Kraljeva izvoljenka Sazinaz Zulfikar, ki bo nosila kot kraljica ime Farida, je spremljala svojo mater, ko je potovala v kraljičinem spremstvu v Evropo. Visoka egiptska gospoda se je smučala v Švici, posetila je pariško razstavo in odpotovala v London. Mladi kralj Faruk in lepa sodnikova hči sta bila vedno skupaj. Tako sta sC seznanila in kmalu je sledila zaroka. Bodoči kraljev tast je dobil naslov paše častno stražo, ki stoji zdaj noč in dan pred sodnikovo hišo.
Egipčane pa najbolj zanima direktna telefonska zveza kralja iz gradu Montažah v Aleksandriji s stanovanjem bodoče kraljice. Morda se je moral mladi kralj dolgočasiti, saj bo moral še nekaj časa čakati do poroke. Poroka bo, ko izpolni nevesta 17. leto, kar bo še letos. Zelo verjetno je, da si je izbral mladi egiptski kralj nevesto iz ljubezni, kar je tako redko v vladarskih rodbinah, kjer igra glavno vlogo politika. Zato je hotel najbrž imeti kralj direktno telefonsko zvezo s svojo nevesto. Svet pa zdaj ne more živeti brez ugibanj in spletk. Od tod toliko zanimanja za kraljev telefonski pogovor. _________________________________________
man tiemttii m
Heazdtavtyiv
Doktor: Najprej mi povejte, kaj pijete?
Pacijent: Preljubeznivi ste, gospod doktor. Prosil bi za čašico konjaka.
Doktor: Niste me razumeli. Ali mnogo pijete?
Pacijent: Gospod doktor, to je pa kočljivo vprašanje. Po mojem mnenju pijem prmalo, po ženinem pa preveč.
Doktor: Ali vas večkrat neprijetno žeja?
Pacijent: O, gospod doktor, tako daleč se pa ne zapustim.
Doktor: Mislim namreč, ali vam je neprijetna žeja?
Pacijent: Nasprotno, gospod doktor, žeja me vprav razveseljuje.
Doktor: Kako pa je s tekom. Ali vam kedaj nagaja?
Pacijent: Včasih da, včasih pa tudi ne.
Doktor: Torej- kdaj na primer nimate teka?
Pacijent: Takoj po jedi, gospod doktor. Toda moje srce, ojoj, moje srce.
Doktor: Vas torej muči srce. — To že, imate pa samo malo srčno napako s svojim srcem lahko dočakate tudi osemdeset let.
Pacijent: In brez napake?
Doktor: Proti vašim težavam mora^ popiti vsako jutro skodelico mlačne vode-
Pacijent: Tako pa že delam vsako )u' tro, gospod doktor. Seveda moja žena imenuje to vodo kavo.
Doktor: In če hočete resnično ozdraveti, ne smete več uživati alkohola.
Pacijent: Mislim, gospod doktor: Ali 5-res, da majhni ljudje dalje žive kot veliki?
Doktor: Gotovo. — Golijat je umrl Vv' je ko pa David.
Pacijent: Ako torej umrem radi bolezni je bilo vse prizadevanje zaman?
Doktor: To pa ne. Plačati morate na vsak način. Vaše popolno ozdravljenje^ le tedaj možno ako absolutno več ne P1' jete, ste razumeli?
Pacijent: O, gospod doktor, potem sen’ pa neozdravljiv! __________________________ ^
Poštenje.
Star tat svojemu mlademu tovarišu:
»Fant, to pa ni lepo od tebe, da mi vt' dno prikriješ polovico svojega plena. P°' šten bodi in nakradeno pravično in P°' šteno razdeli, kajti poštenje je najleps>a čednost.«
M a r I H o r u, 'dne 18. IX. 1937.
nuTTiiii ini i .mi immiftiii m n'
y batkskm žem
Nož, žena, otroci
Tempora mutantur et nos mutamur in ijis — pravi star latinski pregovor. Bili so časi in to še pred nedavnim, ko smo delili ljudi po osnovah stare filozofije samo po spole, to se pravi moške in ženske in smo v duhu takratnih načel postavljali spol nad človekovo individualnost. Današnja moška generacija se v odnosih do svojih žena bistveno razlikuje od prejšnje. Današnji ženi niso stavljene prav nobene zapreke, da bi se ne mogla znajti v svojem položaju in da ne bi uredila svo jih odnošajev do moža ter tako ustvarila solidne baze za skupno, družinsko življenje. Danes ne nosi hlač samo mož ali samo žena, temveč jih nosita oba. Oba sta enakopravna člana .človeške družbe. Današnja doba, ko ni žena več svojemu možu igrača ali sužnja, temveč je pritegnjena k skupnemu delu za dobrobit družinske celote, je odvzela možu mnogo obvez ^i so ga nekdaj spremljale na vsej njegovi življenjski poti od zibelke pa do gro ba. Današnji moški ni več nekdanji »kre-Pak mož iz minulih dni, v čigar rokah je ležala usoda družine, temveč ima ob stra ni življenjsko družico, s katero si skupno Prizadevata s trudom in naporom, da ustvarjata sebi in otrokom čim udobnejše življenje.
v Izpremenili pa se niso samo odnosi mo-ža do žene, odnosno žene do moža,, temveč tudi odnosi otrok do staršev. Mož, od ttočno oče, ni danes več po svojem nazi-ranju in nastopu edina avtoritativna oseba v družini in družbi. Današnji družinski °če ni več strahovalec svojih otrok, kakor je bil še to slučaj v prejšnjih letih. On tudi ne.kaznuje otrok za vsako malenkost, temveč jim je pravi prijatelj in življenjski drug. če je mož po naravi zvest ■n značajen, ne smatra radi svoje moške samohvale kot nekako svojo obvezo na-Pram družbi, da goji čim več zvez z drugimi ženskami. V slučaju pa, da se na noben način ne more otresti, hrepenenja po mnogih lepih ženah, ki slučajno križajo njegovo življensko pot, bo v slučaju razsodnosti itak vedel, da ta ljubezen in prijateljstvo ne sme in ne more prekoračiti vseh meja. Današnja doba je pa taka, da mora vsak mož več ali manj respektirati -.svojo ženo. Priznati mora. hočeš, nočeš, zakon — etične dožnosti, ki nalagajo vsa kemu moškemu spoštovanje ženinega do stojanstva. Moška miselnost se je torej v teku razdobi temelito izpremenila. Precej šnja zasluga na tej izpremembi gre na račun žene same, ki je pustila vidne sledove v načinu današnjega izživljanja moža. Mož in žena si stojita danes drug drugemu ob strani. Oba sta popolnoma enakopravna. Nekdanja borba spolov je torej stopila precej v ozadje.
Nikakor pa ne smemo misliti, da so si
v	tem pogledu na odnose med možem in ženo vsi moški edini. Še imamo med nami nemoderne in starokopitne moške, ki se še niso uživeli v duh današnje dobe >n ki smatrajo naše ženstvo za manjvredna bitja. Te okolnosti se naše ženstvo Prav dobro zaveda. V sodobnem moškem svetu ne vidijo žene več nekdanje strnjene fronte in prav dobro vedo, da moški niso več edini v uravnavanju svojih odnosov do žene. Solidarnosti v nastopu moških do žena torej ni več. Razdrl io je Čut človečanstva. Sodobni mož je predvsem človek, nič več in nič manj, in to je baš njegova naj večja odlika!
V	vrstah sodobnega ženstva naletimo nemalokrat na žene, ki so kot matere sre Čne, rekli bi presrečne. V materinstvu so našle svojo srečo in svoje zadovoljstvo v °trokih, v katerem zro vse svoje nade in želje. Take žene se nemalokrat razočara ker si hočejo s svojo svojevrstno vzgo io svojiti deco prav popolnoma, kar pa zbuja v otroku samem nekak odpor proti roditeljem odnosno proti družinski skupnosti. Prav gotovo je, da so se slični pojavi dogajali tudi v prejšnjih časih, izven Vsakega dvoma pa je, da so stali več ali manj skriti in niso prišli do vidnejšega iz-raza kakor je io slučaj danes.
'Vzemimo naš takozvani srednji stan. gremo v svojih opazovanjih stvari do ^na, vidimo da imajo otroci srednjega sta ”u v očetu danes* samo še »nedeljskega
Mkuitotsh k Meiiške jmvU$
Žalna svečanost po predsedniku Masa-ryku. Ponovno opozarjamo, ad je jutri v nedeljo žalna svečanost po predsedniku Masaryku ob pol 11. uri v veliki dvorani Narodnega doma s sodelovanjem vojaške godbe, pevskim zborom in govori zastopnikov društev, katera naj bodo častno obiskana. _
Sinoči ]e bil v matičnih prostorih redni občni zbor matičnega pevskega zbora. Zbor je o tvoril in vodil agilni načelnik Janko Arnuš, ki se je uvodoma spomnil blagopokojnega člana šolskega upravitelja I. Lukmana. Sledila so poročila tunk-ionarjev in je imel načelnik J. Arnuš zatem strokovno predavanje o zborih. Pri volitvah so bili izvoljeni: načelnik Anton Faganeli, podnačelnik Vlado Bertoncelj, podnačeln&ca Marija Rozmanova, tajnica Vlasta Vrečko, blagajnik Jakob Novak, arhivar Anton Janežič, dirigentov namestnik U. Vrabec. Reditelji: dr. Crnek, Leskovšek, Bizjak, Zivičeva. Zastavonoša Mirko Schneider. O. Janko Arnuš, ki je 15 let načelnikova! zboru, si je stekel nevenijive zasluge za lep razvoj matičnega pevskega zbora.
Putnik se preseli v grad. V nedeljo 26. t. m. proslavi tukajšnja Tujskopro-•metna zveza s Putnikom lOletnico uspešnega tujsko prometnega propagandnega dela. Ob tej priliki bo vselitev Putniko-vih pisarn v novo preurejene in lepo opremljene prostore v gradu. Spominska svečanost ob navzočnosti delegatov in piedstavnikov tujskoprometega dela iz vseh delov države bo 26. t. m. ob 10. uri dopoldne v Kazini.
Učitelj daje pouk v kitari, havajkitari in mandolini po priznani metodi, informacije daje glasbena šola
P ar e' v ftaiKboru Gosposka ulica
Gozdovniki! Jutri v nedeljo 19. t. m. ob 10. uri dopoldne v deški meščanski šoli redni letni občni zbor. Udeležba za članstvo obvezna. Prijatelji gozdovnikov vabljeni!
Rdeči križ Krčevina Košaki. Jutri, v nedeljo 19. sept. 1937 ob 10. uri v krčevinski šoli: zdravstveno predavanje, poučni, zabavni filmi! Vabi odbor!
V	gostilni »Vintger« danes zvečer koncert. Se priporoča Furlan.
Tudi v nedeljo popoldne gostuje ruski pevski zbor v Vel»k] kavarni.
Privatna risarska in slikarska šola. Vpisovanje do 1. oktobra. Akad. slikar, prof. Jirak, Atelje Gospojna 7/I1I.
dostno število otrok. — 2. Tečaje za osno vrno- in meščanskošolsko mladino ob ponedeljkih in petkih od 15.—16. v Cankarjevi ul. 5. — 3. Ponavljalne tečaje za srednješolsko mladino ob ponedeljkih in petkih od 15.-16. v Cankarjevi ul. 5 in ob torkih in petkih od 8.—10. v Gregorčiče-
vi	ul. 4 1. — 4. Začetniški in nadaljevalni tečaj za odrasle ob torkih in petkih od 18.—19. na realni gimnaziji, pritličje levo; v teh tečajih se predela učna snov nižjih razredov srednje šole. — 5. Kon-verzacijske sestanke ob petkih od 18.30-19.30 v društveni čitalnici Gregorčičeva ul. 4 1. — Prijave se sprejemajo ob sredah od 17.—19, v čitalnici, 1. oktobra in naslednji teden pa v tečajih samih ob zgo raj označenih dnevih in urah. Pouk se bo začel v ponedeljek 4. oktobra. Šolnina je za otroški vrtec 35 Din, za konverzacijo 20 Din, za ostale tečaje pa 30 Din mesečno: v oktobru se plača namesto šolnine letna članarina Din 40.
Jesenska potovanja v Dalmacijo — Grčijo — Rodos — Ciper — Sirijo — Egipt od 9. do 28. oktobra s parnikom »Kraljica Marija«. Prijave in informacije pri Ptrtniku Maribor, Celje, Ptuj.
Društvo kmetskih iantov in deklet pri Sv. Marjeti ob Pesnici priredi jutri, nedeljo 19. t. m. ob 3. uri pop. v gostilni g. Krambergerja vinsko trgatev brez vstopnine. Na sporedu je: trgatev, zapor, šaljiva pošta, ples itd. Gostilničar jamči za dobrine lačnim in žejnim ter zabave željnim. Avtobus iz Maribora ob pol 14. uri, nazaj ob pol 20. uri. Prijatelji kmetske mladine in pristne domače kmetske zabave vabljeni!
Skavti! V nedeljo dne 19. IX. 1937 ob 10. uri je redna letna skupščina našega stega v realni gimnaziji. Udeležba obvezna za vse članstvo. Kroji! Uprava.
Dijaki kupujejo radi pri nas. Zato pridite še Vi. Vse šolske knjige in potrebščine po najnižjih cenah pri Zlati Brišnik.
Česky klub naznanja, da bo žalna svečanost za blagopokojnim prezidentom Osvoboditeljem T. G. Masarykom v nedeljo, dne 19. t. m. ob pol 1. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Udeležba vsega članstva obvezna. Prijatelji čehoslo-vaškega naroda iskreno vabljeni. Odbor.
%dmvjw
Tvojega otroka spadajo tudi
zdravi a&$e,
SARGOV
v,.	...	.	_
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Nočni napad na Maribor!
Plat zvona in tuljenje siren je z b udrto snoči ob 22.45 mariborske meščane ter vso bližnjo okolioo iz sna. Po maku »uzbuma« so se pogasile vse cestne svetilke ter tudi vse one luči, ki so še brlele po nekaterih lokalih in stanovanjih. Ljudje, ki so bili v tern času na cesti, so se v temi zatekli v stranske ulice in na pločnike. Mariboru so se »bližala« sovražna letala. Na improvizirana požarna mesta pri Nassimbeniju, Unionu, Glavnem trgu in Tržaški cesti so odbrzeli naši vrli gasilci, in pričeli z »gašenjem« po bombnikih povzročenih požarov. Vse mesto je bilo v globoki tišini in temi, po cestah so patrolirali stražniki in oddelki Rdečega križa. Ljudje, ki so se zbrali na pločnikih in tam pričakovali konec napada, so se ob ponovni razsvetlitvi ulic zopet razšli. Plat zvona iz mestne opazovalnice na mestnem stolpu in kratki piski siren ter železniških lokomotiv so dali mestnemu prebivalstvu znak, da je nevarnost minila. Prebivalstvo Maribora se je vzorno pokorilo; odredbam policije in je bil tokratni poskus nočnega zrač nega napada prav posrečen.
Skrbno in zanesljivo dobro izdelane
tapetniške izdelke in popravila dobite najceneje pri
ANTOH ČERIN ml.. Koroška 8
T
E itiSHill! modernejših vzorcih in ■ ■Bnilllll* izbiri najceneje pri tvrdki
»OBNOVA«, F. NOVAK, Jurčičeva ul.6
za pohištva in zavese v ngj-
stdke drž. razr. loterije
pomenijo srečo, zato hitite v hišo sreče in glavno kolekturo bančno poslovalnico
Beajek, ftUmiat, Gosposka 25 !
Pri »Grmeku« jutri koncert.
Cercle fran?ais. Francoski krožek v Mariboru priredi zopet, naslednje tečaje: 1. Francoski otroški vrtec ob ponedeljkih sredah in petkih od 15.—16. v Cankarjevi ul. 5, in iste tri dni od 10,—U. v Gregorčičevi ul. 4 I., ako se za te ure prijavi za-
je ravno radi tega ženski svet. V tem leži velika hiba naše sodobne vzgoje, ker zahteva zdravo družinsko življenje primeren in odgovarjajoč vpliv obeh stran očetov in materin. Nastaja pereče vpra Sanje, kako daleč je deca s tem oškodo vana, in obenem tudi vprašanje; na kakšen način naj se ta pomanjkljivost izpo-nolni odnosno nadomesti Sodobna vzgoia otrok zasleduie predvsem namen, da vzgaja v mladini čut tovarištva in skupnosti, ki naj jo usposobita za nadaljnje življenje. Potrebno je tedaj nadomestiti mladini vse ono. česar pogreša v družini. Na mesto družinske vzgoje prihajajo v poštev razna vzgoje-vališča zavetišča in dečji domovi ter otro ški vrtci. Današnja doba zahteva torej
°četa, ki ga delo. služba in druge obvez- čim več takih »stanov, ki naj služijo iz-n°sti napram družbi in v vzgoji prevladu-1 popolnitvi družinske vzgoje.
Prijavite se takoj za Putnikov avto-karski izlet v Brno dne 27. sept. Cena
Din 400.—.
Rdeči križ v Radvanju^ priredi v nedeljo dne 19. t. m. (v slučaju slabega vre mena 26. t. m.) popoldan veselico z raznimi zabavami v Mandlovi gostilni v Zg.
| Radvanju. Začetek ob 15. uri. Vljudno i prosimo vse prijatelje našega društva za , obilno udeležbo.
l Gasilska četa v Pobrežju je preložila svojo vrtno veselico na jutrišnjo nedeljo. Pridite!
Znana gostilna Vigec pri »Soii« ima
prenovljene lokale in vabi ljubitelje do-| bre kapljice, da jo obiščejo.
Pozor! Obveščamo vse, da je samo še nekaj komadov knjige Dobrovoljci kladi-
1	varji Jugoslavije v zalogi, druge izdaje te knjige ne bo. Radi tega se priporoča : takojšen nakup, cena Din 130.— pri našem zastopniku ali pri blagajni tvrdke °inter & Lenard, Maribor, Savez vojnih
ibrovoljcev, sreska orgn. Maribor.
Odborniki Društva hišnih posestnikov Maribor in okolico v Mariboru so v počastitev spomina svojega odličnega člana in odbornika, umrlega gosp. Ivana Lukmana, namesto venca darovali za revno deco pobreške šole Din 330 (tristo trideset) dinarjev.
Šahovska medmestna tekma G raz-.Maribor se vrši v nedeljo 19. t. m. na 21 deskah v Gradcu. Odhod udeležencev iz Maribora bo točno ob 6. uri z avtobusom z Grajskega trga.
Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Albaneževa lekarna na Fran-kopanovi cesti in Konigova lekarna na Aleksandrovi cesti.
Minister dr. Rogič v Mariboru. V Maribor je prispel danes dopoldne minister za telesno vzgojo dr. Rogič. Ogledal si bo planinske postojanke, sokolska telovadišča, Mariborski otok im tukajšnja športna igrišča, razen tega tudi Gasilski dom. Iz Maribora odpotuje v Ptuj,
Mladina izginja. 71etnega učenca 1. razreda osnovne šole v Razlagovi ulici Ja-količa Srečka, sina branjevke Ivanc Novak, stanujoče v Dravski ulici 15, pogrešajo že od ponedeljka opoldne. Odšed je od doma in se ni več vrnil. Fant ima vidno brazgotino na ustnicah in težko govori. Domnevajo, da se je podal v smeri proti Zg. Dupleku ali pa na Pohorje.
Težka prometna nesreča na Tržaški
cesti. Ko se je tovorni avto št. 2-267 pe ljal po Tržaški cesti in nameraval v gramozno jamo na Tržaški cesti, se mu je pripeljalo nasproti motorno kolo štev. 2-1427, ki ga je šofiral trgovec z usnjem 34 letni Franc Strašek iz Sv. Križa pri Rogaški Slatini. Motociklist je z vso silo zavozil v prednji del tovornega avta. Karambol je bil silovit. Straška je v velikem loku vrglo v obcestni jarek, kjer je obležal s težkimi poškodbami na glavi in rokah. Sovozača je tudi vrglo v velikem loku v obcestni jarek, toda po srečnem naključju je ostal nepoškodovan. Motorno kolo je popolnoma razbito. Straška so poklicani reševalci prepeljali v splošno bolnišnico.
Okradeni trgovec. V neki gostilni je bil sinoči okraden trgovec in posestnik Tomaž Kranjc iz Frama, ki mu je neki tat izmaknil iz žepa denarnico z 2000 Din gotovine.
Avto v plamenih. Na državnem mostu sc je sinoči okoii 20. ure vnel avto štev. 2-409, ki je last Kmetijske družbe. Pa-
-’■ -irsa^s •javott?rrr^p"
OšeoiMutvakja med maebsisii m mode*, kitteeieua	v.Vesti
iuuvjSiuaiuu^'1
BUDIMPEŠTA, 18. septembra. Sinoči so bili v Budimpešti na dveh krajih med mladimi socialističnimi delavci in pristaši ta-kozvanega „strelskega križa11 (hitlerjevci) resni spopadi. Okrog sto socialističnih mladeničev je napadlo pristaše „strelskega križa“ v njihovem društvenem domu. Kamenje je padalo na gosto, nato so pa pričeli streljati iz revolverjev. Socialistični mladeniči so vdrli v poslopje skozi tri vhode. Stražniki so prejeli samo 20 napadalcev, ker je večina že med tem pobegnila s tovornimi avtomobili, ki so stali v pripravljenosti. 30 oseb je ranjenih, od
Mariborskemu ' sokolstvu! Članstvo vseh mariborskih sokolskih društev, 3e-zna in Studencev se poziva, da se polno-teh so jih morali 11 prepeljali s hudimi številno udeleži spominske žalne prosla-poškodbami v bolnišnico. Med njimi je tu- Ve za pokojnim prezidentom Osvobodite-di dijaški^ voditelj Kemeri. Vladni listi pi- }jem Masarykom, ki bo v nedeljo dne 19.
šejo z največjim ogorčenjem o tem napadu na društveni dom „strelskega križa“ in pravijo, da se je socialistična mladina pripravljala na ta napad po načrtu že več mesecev. Med ranjenimi je tudi voditelj narodno-socialistične mladine Nagy. Po-
t. m. ob pol 11. uri v Narodnem domu. Člani uprav se morajo udeležiti komemo-
Misel in delo. Pravkar je izšla dvojna številka 7—8) te ugledne, kulturne in socia -ne revije z zelo aktualno vsebino. V uvodniku pod naslovom „V mctežu“ se obravnava vprašanje dveh stremljenj: težnja po jugoslovanski skupnosti in težnja po ožji narodnih individualnostih. Iz take razdvojenosti se je rodilo hrvatsko vprašanje. Zdi se, rla so sedaj tudi verska in cerkvena
, „ ,	,,	j.	vprašanja vzplamtela nenadoma v prve vi-
racije v slavnostnih krojih. Dolžnost: so-1 ‘e notranjih sporov. Pri nas mora bib
kolstva je, da se oddolži spominu velike-	SC(jaj na prvem mestu sluh) za narodni ob-
_____________________ ______ ga pokojnika s svojo navzočnostjo pri ko	stQj sledi razprava dr. I. Laha pod na-
licija je	veliko	število	demonstrantov	are-	memoraciji, ki jo prirejajo Jugoslovansko	slovo m „Dobrovoljci, lcladivarji ■ Jugoslavt-
tirala.	Spor	je,	kakor	izgleda,	nastal ■	radi | čegka ]iga>. Češki klub in sokolstvo. —	je“, v kateri ocenjuje pomembno in krasno
Meddruštveni odbor.	urejeno knjigo naših dobrovoljcev pod gor-
Sokol Maribor matica obvešča starejše "J.im naslovom. Dr. Lah .spodbuja ob z«
tega, ker so narodni socialisti ustanovili svoj prvi napadalni oddelek pod imenom „Grof Festetich“ ter izzivali nasprotnike.
Veti-
tuu& Oto&did?
,	|	ključku, da ne sme ta knjiga ležati kot
članstvo, da se pmene redna telovadba | ^ kapUal nK.d liami> ampak mora zi-
starejšega oddelka v sredo 22. t. m. oh
veti, tako da zopet in zopet iščemo
ob
ki
DUNAJ, 18. septembra. Glavno poslopje dunajskega velesejma, takozvana dunajska rotunda, je postala žrtev požara. Rotunda se nahaja na otoku med Donavo in donavskim kanalom poleg praterja. Poslopje je služilo za velesejmsko razstavo. Iz doslej še nepojasnjenih vzrokov se je v noči od petka na soboto pojavil požar. Na kraj požara je prispelo 200 gasilcev s 34 motornimi brizgalnami ter ostalim gasilskim priborom. Goreti je začelo pri glavnih nosilnih stebrih stavbe in se je ogenj razširil odtod po dimnikih do podstrešja. Ogenj se je razširil s tako naglico, da je bilo vse
pol 19. uri in sicer začasno v telovadnici I njej’ in v nji odgovorov na vprašanja, drž. realne gimnazije. Obenem se pozi- nas vsak dan obdajajo. B. Borko razprav-vajo še ostali Sokoli, prijatelji telovadbe, Ija v prispevku pod naslovom „Nova prida pristopijo v starejši oddelek in tako čevanja o sovjetski Rusiji ' v zvezi z?na
 ......««tL2S?Pozivam ~
ne slovesnosti za pokojnim dr. Masa- [avjja (ja se Dorgelesovo pričevanje
ugo-v bi-
£Si	\	PS:	M*.	w	se	vrli jutri v nedeljo ob 10.30 ^,^£7 ujKST OiKm, S » JJ
»im	Ogromni'	ognjeni	ogorki„|v Nagnem domu^Clanltvo v cv.lu z| P-b^P^atkov toosmogi « daj
leteli daleč naokrog po zraku in so se znakom. Podstarosta. morali gasilci omejili samo lokaliziranju I Zlet murskega sokolskega okrožja
v pravo z mislijo, da neuspeh komun iz m11
I L ..'«11	.	_	*	v_• _ i« y»	 •	_
požara. Silna vročina je ogrožala vse so- Gornji Radgoni, ki bi se imel vršiti v ne- še izdaleka ne upravičuje fašisUčne in naj sednje stavbe in so pričele goreti tudi b a-j del jo 19. t. m., se radi smrti prezidenta | c'lsUcnerc;\,;^<:^	',i-
rake Rdečega križa ter bližnja skladišča. Ogenj se je razširil od tu v bližnjo ulico, Vorgarlenstrasse in Ausste.llungsgasse, tako da je gorelo kar na 15 krajih.
Osvoboditelja Masaryka ne bo vršil.
jMstrna otoeeie
V ENEM DNEVU: 12.000 KITAJCEV MRTVIH.
PEJPING, 18. septembra. Japonci so obkolili pri Paoting-Hu kitajsko vojsko 10.000 mož, ki se nahaja na prostoru med Liangsiangom in provinco Hopej. Japonci
prodirajo s težkimi tanki. Izboljšali so svoje pozicije in prisilili Kitajce k umiku. Je to najsrditejša bitka in so Kitajci v teku včerajšnjega dne beležili 12.000 mrtvih.
Oni v Zagreb, Maček v Beograd
»Ohzor« poroča: V Zagrebu in Beo- _________________ ___	_ _
gradu se širi vest, da bi šefi beograjske Kovičeva za operne in klasične operet-združene opozicije v kratkem ^ obiskali ne predstave, Ciril Kamušič, ki pa ie dr. Mačka v Zagrebu, 'nakar bi jim on z|30je]i za baritonske vloge, ter Franjo
nove zapletljaje. Dr. Vrčonov! razpravi .pod naslovom „V parlamentu narodov1' sledi kritika in ocena posameznih del v „Obzorniku“ in „Poročilih“.
Mariborsko gledališče 1937-38. Poročali smo že o novem repertoarju Narodnega gledališča v Mariboru za 1937-38-Pripomniti .bi bilo, da bodo z novo sezono tudi nekatere osebne spremembe. Na novo so angažirani: gospa P. Zamejic-
santje in mariborski reševalci so ogenj pogasili, tako da škoda ni velika. Ogenj je nastal radi tega, ker se je na avtomobilu utrgala vžigalna žica. tako da je iskra preskočila na maščobo, ki je povzročila požar.
S kolesom v telefonski drog. Včeraj po poldne se je peljal skozi Studence na svo jem kolesu 17 letni delavec Peter Kra-meršak, stanujoč v Studencih Radvanjska 6. Med vožnjo je po nesreči zavozil v obcestni telefonski drog s tako silo, da ga je vrglo s kolesa in je obležal nezavesten na tleh. Zadobil je težke poškodbe po gla vi in telesu in so ga morali na kraj nesreče poklicani reševalci nemudoma odnre-miti v tuk. bolnišnico.
Pri nogometnem treningu se je ponesrečil nogometaš Adolf Videčnik iz Jez-darske ulice št. 8, Padel je pri treningu tako nesrečno, da si je pri padcu zlomil nosno kost Poklicani reševalci so gaod-premili v tuk. bolnišnico.
Kaj pa to? Prejeli smo s prošnjo za objavo: »12 profesorjev je premalo na tukajšnji realni gimnaziji. Pouk radi tega umevno trpi. Pri tem ni izvzet niti verouk, ki ga poučujejo v nekaterih razredih samo po eno uro, kar menda ne spada v okvir prizadevanj sedanjosti. Torej, celo tukaj smo brez moči.. .«
Poslabšanje. V smislu dunajske vremenske napovedi za danes se bo vreme polagoma poslabšalo, ponekod deževno, toda še vedno južno vreme.
sklene, du se kolesarjenje na pešpoti ob I vrnil obisk v Beogradu. Kakor smo in- i)ujec. Otvoritvena predstava v drarrn
breški šoli prepove. Glede starostnega za-1 formirani, so te vesti preuranjene. Do- L Q ;>Revizor<;, v opereti »Pri treh mla-varovanja delavcev se soglasno sklene, da slej ni glede tega nikakšnih konkretnih I (jgjjkak8) v -operi pa »Trubadur«. V dra-občina ptujska še nadalje plačuje v po- sklepov, verjetno pa je, in najbrže st- I mj 1>ndo reZirali I Kovič, J. Kosič in P-sobni fond, ki ga je že leta 1929 ustanovila SUTno, da se bo dr. Maček po perfekhnra- M j	. 0zir0ma opereti j Koza tako zavarovanje, delavstvu pa se zato	nem k6rtera načelnem sporazumu se-	p Rasber„er	in A Harastovič Me*
sporazumno z njim odteguje polovica pn-	j g gefi grajske združene opozicije.	drkmatarga ie	ostalo zaenkrd neza-
spevka za obvezno zavarovanje. Glede na-	+eo-i sestanka	dramaturga je	usiaio zacnivrai neza
Črtov zgraditve letnega kopališča naAdels- Nl pa določen mti datum tega sestanka, I seden0_ Za novo sezono je poskrbela
Ljudski pokret
uprava krožni horicont, ki bo omogočal učinkovito ter brezhibno scenično menjavanje. Najvažnejši dogodek glede nove sezone je vsekakor vpostavitev svri-ječasno ukinjene mariborske opere, ki bo letos uprizorila tri predstave.
Mestni muzej so otvorili te dni v Lju*
nuuuiiov/u im.iuvu i	1	.	,	•
bergerjevem svetu ni mestni svet prišel | niti kraj tega sestanka do sklepa, ker so nekateri odborniki še vztrajali na tem, da bi se naj kopališče
zgradilo ob Dravi. Radi tega se je zadeva I Narodni	poslanci, ki	niso od	konkor-
vrnila odseku. Sledila je tajna seja, na Latne borbe sem več člani poslanskega kateri so se obravnavale razne personalneJRZ ^ ustaTloviH svoj lastni klub
b! v soboto, dno IS septembra ob l»d imenom »Liudskt l»tret. Prvotno .........................................................
20. m-i in v nedeljo, dne 19. septembra ob	je bil načrt, da se klub imenuje	»bo	.	I šbljani.	Pobudo	za	to	misel	je	dal pokojni
j>ol 19. in pol 21. uri se v ptujskem kinu	klub«. Za	predsednika	novega	kluba	1ljubljanski	podžupan	prof.	Evgen	Jarc.
predvaja film „Slavček Petrograda11. V gl. bil izvoljen poslanec in direktor beograj- Dante v ciganščini. 26 letni romunski Vlogi Svetislav Petrovič.	Iske	»Pravde«	Miloje	Soklič.	|	cigan Lazarevski) ki je Več let bival v
Italiji, se je vrnil v Bukarešto in je prinesel s seboj prevod Dantejeve »Božanske komedije« v ciganskem jeziku. Neki bukareški univerzitetni profesor je izjavil, da je prevod naravnost dovršen.
Radia
Ptujske občinske zadeve
V četrtek, dne 16. septembra se je vršila javna seja ptujskega mestnega sveta. Zupan sc je v svojem poročilu spomnil blagojx>kojnih, nadškofa Jegliča, patriarha Varnavc in pa ptujskega profesorja Hinka Vodnika. Spominu vseh treh so se mestni svetniki oddolžili s trikratnim „Slavar‘ Na županov predlog je mestni svet soglas' no odobril darilno-prevzemno pogodbo med ptujsko občino in banovino, ki prevzame gimnazijsko poslopje v Ptnju v svojo last Nadalje je banska uprava odobrila pre-šolanje okoliških otrok v mestne šole, v kolikor so bili le ti priključeni mestu. Nekaterim najemnikom v Dominikanski vojašnici se odpovedo stanovanja radi ve likih zaostankov v najemnini. Muzejskemu društvu v Ptuju se prepusti mestni arhiv z raznimi književnimi deli. Razen tega se temu društvu dodelijo nekateri prostori v Dominikanski vojašnici. Hobelu Maksu se prizna krajevna potreba za obrat gostil ne. Prizivu Nabavljalne zadruge državnih nameščencev v Ptuju v zadevi plačanja uvoznim: se nc ugodi. Nadalje se soglasno
Občinski urad razglaša: Redno licen-covanje bikov za obč. Poljčane bo 30.
septembra ob 13. uri na sejmišču v Polj-	Radio	Ljubljana. Spored za nedeljo 19.
čanah. K licencovanju se morajo prigna- I septembra. Ob 8.: Koncert tamburaškega	škoda	je	le,	da	cigani	ne	znajo	^citati,
ti vsi biki, ki so že stari nad 15 mese-	društva	»čelo« — 9.00:	čas, poročila,	Važno	za stare	in	nove	gledališke abo-
cev, lahko pa se priženejo že enoletni, spored —9.15: Prenos cerkvene glasbe nente! Lanskim abonentom so dosedani1 Naročila za plemenske peteline in jar- iz trnovske cerkve — 9.45: Verski govor sedeži rezervirani samo do sobote, 18. kice rjave štajerske pasme se sprejemajo (ravnatelj Jože Jagodic) — 10.00: Radij- t. m. po tem roku bo gled. blagajna odpri občini le še nekaj dni. Jarkice so po I ski orkester— 11.00: Otroška ura: leta dajala prostore novim reflektantom. 20.—, a petelini po 10 Din. — Občina Marička kramlja in prepeva — 11.30: Abonma se plačuje v osmih mesečnih Sv. Vid pri Grobelnem obvešča sejmar- r>renos promenadnega koncerta godbe obrokih od Din 8.— navzgor. Kdor se tt°' je, da bo sejem dan pozneje, t. j. 21. »Sloga« z oktogona Kreditne banke — če vezati na po svojem abonmanu dolo-septembra.	13,00: čas, vreme, poročila, spored, ob- čeni večer, se lahko abonira na blok, k*
Darajte v plemenite namene! Društvo vestila — 13.15: Plošče po željah — 17: ga upravičuje do istega števila predstav, RK priredi ob času tedna RK, ki bo le- Kmet. ura: 17.30: Slovenske narodne s kot ga prejmejo abonenti, vendar ob P°' tos od 19. do 25. septembra nabiralno spremljevanjem radijskega orkestra. So- Ijubnih dnevih in pri poljubnih uprizori-akcijo. V nedeljo bodo Podmladkarji RK delujejo: gdčni. P. Zupanova, P. Rupni- tvah. Kdor si želi boljšega mesta, naj ne s puščo v roki prosili dobrotnike za pri- kova, gg. J. Franzi in V. Janko — 19.00: odlaša s podpisom abonmana, ker je ve-spevke v korist tuk. društva. Pričakovati I čas, vreme, poročila, spored, obvestila uko zanimanje zanj. — Kdor sedaj ne
je, da ne bodo tuk. občani zavračali malih, ampak prispevali v plemeniti namen. Lani je društvo z denarjem, ki ga je nabralo, pomagalo obleči in obuti lepo število naših revnih šolarjev.
fosfUHUuske tdežke
400 milijonov Din znašajo naše klirinške terjatve v Italiji in Nemčiji, tako da morajo naši izvozniki vedno delj čakati na vrstni red izplačila terjatev.
Na petkov svinjski sejem v Mariboru dne 17. t. m. je bilo pripeljanih 393 svinj. Povprečne cene so bile: 5—6 tednov sta re od 75—1000 Din, 7—9 tednov 85—110 3—4 mesece 130—170, 5—7 mesecev 2io—340, 8—10 mesecev 350—440, leto stare 630—780 Din za komad. Prodani so bili 104 rilci. Mesne cene: 1 kg žive teže 6—7.50, 1 kg mrtve teže 9—11
19.30: Nac. ura: Kaj je vplivalo na Bo I more, lahko poravna prvi obrok šele Piro Stankoviča (Rade Drainac, knjiž.) — ve dni oktobra. Abonma pomeni izredno 19.50: a) Korošci pojo (plošče), b) Slo-1 velik popust proti večerni vstopnini! venska narodna pesem (dr. Ivan Grafe-
nauer) — 20.30: Muzikalen pisan večer -22.00: Čas, vreme, poročila, spored — 22 15: Radijski jazz.
Ponedeljek, dne 20. septembra. 12.00; Baletna godba (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Čas, spored, obvestila — 13.15: Z ruskih poljan (plošče) — 14: Vreme, borza — 18.00: Plošče — 18.40: Zdravniška ura (dr. Ivan Matko) — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila -19.30: Nac. ura: Stari Dubrovnik in tradicija njegovega polka — 19.50: Zanimi-
Ornikova) — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Radijski jazz vložke poje g. Drago Žagar.
Potrpežljivost.
Gospa: »Pol ure že čakam moža, Pa ga še ni!«
Gospodična: »Prava rečj Jaz ga čakam že deset let, pa ga še ni!« _
Kaj še.
Zoran je bil poreden in kaznovan.
Ko
tl jJUiiitl	—	—	*	I	»l	^	»	.p
vosti — 20.00: Radijski orkester - 21.00: se je že pol ure jokal na vse grlo, J Dva goloba, suita (godba republik, garde utihnil. — »No, hvala bogu, si ven plošče) - 21.50: Komorni trio (gdč. Sil- nehal kričati?« ga vpraša mati. -va Ftrašovec, ga. Folger-Lobc, gdč. Fr. Ue, samo malo si bom oddahnil.«
»Kaj
v Mariboru, 3ne 18. IX. 1937.
Mariborski »Večernik« Jutra
III IliMIIIM— III Mili lil II .	xE2St.1V:'	J?.:
Stran 5.
HCat is7W»MBI
Jutri se borbe za točke nadaljujejo
V tekmovanje za prvenstvo mariborskega okrožja LNP bodo jutri v nedeljo posegli vsi klubi na področju mariborskega OOLNP. V Mariboru bosta gosto vala SK Mura iz Murske Sobote in SK Gradjanski iz Čakovca, ki bosta nastopila proti Rapidu, oziroma proti ISSK Mariboru. Oba jutrišnja nasprotnika predstavljata elito našega podeželskega nogometa. SK Mura je že ob prvi tekmi, ki jo je odigrala proti ISSK Mariboru v Murski Soboti, dokazala, da je mariborskim klubom popolnoma enakovredna in se radi tega z velikim zanimanjem pričakuje debut Murašev v Mariboru. Po nedeljski zmagi SK Rapida nad ISSK Mariborom je sicer Rapid velik favorit, vendar smo prepričani, da ne bo imel tako lahkega dela. ISSK Maribor bo jutri odigral že svojo tretjo tekmo. Doslej je ISSK Maribor še brez točke in se bo moral jutri na vsak način potruditi, da doseže pozitiven uspeh. Za zma-so ima ISSK Maribor vse predpogoje, če bodo igralci le malo bolj borbeni, Potem uspeh ne more izostati. Obe navedeni tekmi se bosta vršili na Rapido-vem igrišču, kjer je gledaloem na razpolago nova pokrita tribuna. Tekma ^ed Rapidom in Muro se prične ob
1430, dočim se tekma med ISSK Mariborom in Gradjanskim prične ob 16. uri. Obe tekmi bosta ob vsakem vremenu.
Najtežjo nalogo pa ima jutri SK Železničar, ki mora na vročih čakovskih tleh odigrati svojo prvenstveno tekmo proti Čakovečkemu SK. Naloga je sicer res težka, vendar pa pričakujemo, da jo bo SK Železničar častno rešil.
V tekmovanju za prvenstvo drugega razreda mariborskega okrožja LNP se bosta jutri odigrali dve tekmi, od katerih bomo prve deležni tudi v Mariboru, kjer bosta ob 10. dopoldne na stadionu SK Železničarja pomerili svoje moči po-brežka Slavija in ptujska Drava. Druga tekma pa bo v Dolnji Lendavi in sicer med SK Lendavo in SK Ptujem.
Vsi mariborski klubi bodo torej jutri polno zaposleni in pričakujemo, da bodo častno zastopali barve mariborskega no gometa. Upajmo, da bomo v naših ponedeljkovih poročilih lahko beležili š tiri-kratno zmago mariborskega nogometa...
Športni klub Železničar Maribor priredi v nedeljo dne 26. septembra 1.1. s pričetkom ob 9. dopoldne, na svojem stadio nu ob Tržaški cesti, medklubski lahkoatletski miting v sledečih disciplinah: teki na 100 m, 3000 in, štafete 4x200 m, 4x1500 m, skok v višino z zaletom, skok v daljino z zaletom, met krogle, diska in kladiva. Pravico nastopa imajo verificirani atleti v JLAS-u včlanjenih klubov. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilni-
v7>
Urva zapdved \gg| za lepo kozo
ELI DA
MILA
ELI DA cvetic MILO
posebno blago in učinkovito ču* dovitega vonja
•^V*V.VA,V.V.%V.V.*.V
kih JLAS-a. Tekališče je dolgo 428 m, pobrito z ugaski in ima dva nedvignjena zavoja. Prijavnine, kakor tudi nagrad ni. V disciplinah kjer ne bodo prijavljeni vsaj trije tekmovalci se ne bo tekmovalo. Prijave je poslati na naslov: SK Železničar - Maribor, Delavnica drž. železnic najpozneje do 23. septembra t. 1. Zakasnele oz. naknadne prijave se ne bodo upo števale. Za vse nepredvidene veljajo določila pravilnikov JLAS-a.
HuiMtuske kovite
Učiteljsko društvo za srez Ljutomer
zboruje 18. septembra ob 10. uri v Radencih.
Ker je stanje ljutomerskih vinogradnikov skrajno težko, so sklenili vinograd-
niki, da priredijo veliko zborovanje 26. septembra.
Kaj hočejo viničarji. V nedeljo so zborovali v Ljutomeru naši viničarji, ki so sprejeli med drugim sledeče sklepe glede svojih želj in opazk k izvajanju viničarskega reda: viničarski red se krši, viničarji se nasilno spreminjajo v najemnike brez pogodb. Viničarji ne dobivajo redno svojega zasluženega denarja. Njih deputati so premajhni. Viničarje silijo k nedeljskemu in prazniškemu delu, silijo jih k akordnemu delu. Branijo jim združevanje v viničarski organizaciji. Viničarji zahtevajo odpravo neštetih nedo-statkov, ureditev viničarske mezde. Oblast naj jih bolje zaščiti. Protestirajo proti preganjanju družin z večjim številom otrok.
Mali oglasi	
Razno	MIZARSTVO za stanovanjske oprsme v Gregorčičevi 8 sc priporoča za cenjena naročila mehkih, šperanih in fino furniranih stanovanjskih oprem. Za vse izdelke jamčim. Korošec, mizar. 5209
JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane, poKtirane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižiib cenah. Mizarstvo ta zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48	
	SVARILO! Opozarjam, da nisem plačnik za dolgove, ki jih dela moja bivša žena po gostilnah ter svarim, da se ji ne kreditira, ker je hiša v tožbah. Alojz Komel, Košaki. 5178
JOS. TICHV IN DRUG Konces. elektrotehnnlčno po djetie, Maribor. Slovenska ni 16, teL 27-56, izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motoriev. lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga po kon-kurečnlh cenah	
	JESENSKA SEZONA SE JE PRIČELA! Odslej naprej vsako soboto in nedeljo pojedina pečenih in jetemih klobas, nadalje najcenejši bilard v Mariboru za uro Din 6.—, igralne karte. Prlma vina in ob vsakem času topla in mrzla jedila v gostilni Marica Lipuš, Franko-panova 39. 5179
POHIŠTVO lastnega izdelka dobavila po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. WeixL 9-t	
Če hočete res dober VIN ČEK pit: ,potem morate v gostilno »Prešernova klet« pritL Sprejmemo tudi abonente. 4801	SPOROČAM VSEM, ki st3 že bili in ki še niste bili pri meni, da sem prejel več 100 vzorcev direktno iz tovarne. Zatorej odločite se in pridite pomerit si obleko h krojaču Ivanu Rojsu, Zg. Tržaška 4. 5192
NOVAK ni več na KoroSki 8. ampak v Jurčičevi ul. 6 »Obnova«. 4977	
Domov grede kupi gospodinja NAJBOLJŠI KRUH IN PECIVO pekarne Rakuša (Robaus), zdaj v Gosposki ulici 13, Gert. 5008	HRANILNA KNJIGA Prve hrvatske štedionice se prevzame proti ev. 100°/o ugo dnemu odplačilu v obrokih. Ponudbe pod »Točen plačnik« na upravo »Večemika«. 5230
POSTELJNE ODEJE
res dobro prešite, samo z belo vato od Din 70 napr., izgotovljeno posteljno perilo, zgiavnike, tuhne, gradi za madrace, inlete, flanelo in odeje iz velblodje dlake, puh in perje vedno v veliki izbiri. Sprejmem vse vrste odej v delo. Specijalna trgovina — izdelovanje posteljnih odej A. Štuhec, Stolna ul. S. 5233
Btaga m zavese Mouevaaue
prinaša v bogati izbiri
:ina BiH
Oglejte si izložbe tudi v Tkalski ulici.	5162
TEČAJI za pouk nemščine za odrasle in otroke. Učni zavod Kovač, Maribor, Gosposka 46. 5239
Posest
Skrivnosti
24
»Ne prosi! Ukazuj, Blanka!«
»Dragi, ljubi oče...«
»Govori vendar!... Kaj ti je na srcu?«
»Zaobljubila sem se...«
»Dobro. In kaj si obljubila?«
»Ne morem vam povedati vseh neumnih misli, ki so mi blodile nekaj ur po glavi... toda obljubila sem Gospodu, če se ta dan ne zgodi nobena nesreča...«
»Kaj vendar?«
»Saj ste slišali o nesrečnežu, ki so ga davi...«
»Seveda. In?«
»O, nikogar ne smemo obsojati, oče. — Gotovo je bil hudodelec, toda Bog je nsmljen. Zato...«
»Zato?«
»Zato sem obljubila, da pojdeva oba na njegov grob molit za njegovo dušo.«
Everard ni odgovoril. Vendar pa ni bilo razburjenje, ki so ga povzročile Blankine besede, vzrok, da mu je zastala beseda.
V resnici je njene besede komaj razumel. Kajti vsa njegova pozornost se je
ENODRUŽINSKE HIŠE,
okoliške, od 10.000; posestva od 20.000; vile, obrestonosue hiše od 60,000 dinarjev naprej. Gostilne, hotele, gozdna veleposestva, trgovske hiše, mline prodaja Posredovalnica Maribor, Aleksandrova c. 33. 5218
obrnila k oknu, odkoder je prihajal čuden šum in kjer je med razbitimi šipami opazil dvoje žarečih in ostrih oči, ki so ga gledale.
Everardu je zadoščal en sam pogled, da je spoznal tistega, ki ga je zunaj opazoval.
Bil je Leon Gotije, »duhovnik« iz jetni-šnice, sedaj v svoji navadni obleki, tisti, ki ga je Everard nazival »mali«.
Hitro je vstal s svojega prostora, potisnil začudeno Blanko v sosednjo sobo, zaprl vrata, stopil k oknu in ga z enim sunkom odprl.
Leon je skočil in bil v tem trenutku v sobi.
»Ah, glej, glej! Ali si ti, mali?« je dejal Everard s posmehljivim glasom, iz katerega pa se je obenem dovolj razločno slišala skrita grožnja. — »Na častno besedo, nisem začuden, da te vidim.«
Leon je prvi hip videl samo obsojenca. Kajti zanj je bil v tem času in duševnem razpoloženju, v katerem se je nahajal, Everard edini človek, s katerim se je želel sestati. Ko je stal pred njim oči v oči, se je oddahnil in je jel upati, da je slednjič dosegel svoj cilj.
Toda soba je bila majhna in komaj je
LEPA STAVBENA PARCELA
ca. 1000 ms, ugodna lega, blizu avtobusnega postajališča v Studencih naprodaj. Vprašati gostilna Kraner. Studenci, Aleksandrova c. 64. 5163
Dvostanovanjska
HIŠA
z lepitn vrtom, 5 minut od kolodvora Tezno naprodaj za knjigo Mestne hranilnice mariborske. Vprašati v popoldanskih urah na Teznu, Maistrova ul. 25.	5173
KUPIM HIŠO
v Mariboru od 100.000 do 150.000 din. Prednost imajo liiše z lokalom. Ponudbe na upravo »Vsčernika« pod »Hiša«;___________________ 5202
ENODRUŽINSKA HIŠA,
soba, kuhinja, klet in 800 kv. metrov vrta za 15.000 din naprodaj. Devica Marija Brezje, hišna št. 90.	5210
UGODNI NAKUP.
Kulturno posestvo, 19 oralov, 1 in pol ure iz Maribora, ob glavni cesti 110.000 din, plačljivo s knjižicami. Vino?radno posestvo 1 uro iz mesta 90 tisoč din. Kulturno posestvo 28 oralov 85.000. Velika trgovska hiša v centru 750.000 polovica vknjižbe. Komfortna vila 265.000. 4 parcele na periferiji po 900 kv. metrov po 24 din. Posestvice tik mesta 3 orale 80.000. Posredovalnica »Triglav«, Maribor, Aleksandrova 12.	521"
LEPA NJIVA
na obroke naprodaj. Naslov v upravi.	5220
TRGOVSKA HIŠA
s trgovino in pekarno, dobra točka 85.000. Novozgrajena trgovska hiša. trgovina in gostilna, periferija 110.000. Lepo solnčno posestvo, 4 oralov, hiša tik mesta, na cesti 55.000. Tristanovaniska novozgrajena vila, velik vrt 118 tisoč. Vila, novozgradba, dve modsmi trisobni stanovanji, dve mali stanovanji 260.000. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28.	5221
ENODRUŽINSKA HIŠA
z lepim vrtom na prijetnem prostoru na prodaj. Naslov v upravi »Večemika«. 5240
MANJŠA HIŠA
s tremi stanovanji in vrtom center v Studencih naprodaj samo v gotovini. Cena Din 65.000. Naslov v upravi. 5246
Kupim
Kupim dobro ohranjen PIANINO.
Ponudbe pod »Dober« na upravo lista.	5175
KNJIŽICE
Mestne hranilnice Maribor do Din 250.000 kupim. Ponudbe je poslati upravi »Večemika« pod šifro »Takoj gotovina«. 5252
Prodam
OKOVI ZA STAVBE
apno, cement, beton-železo, traverze, ter vso železnino in ves drugi gradbeni materijal, kupite ugodno in po zelo nizkih cenah v veletrgovini An-drašič, Maribor.	4902
ZA GOSTILNE
porcelan, emajlirana in litoželezna posoda, kozarce in steklenice, ne kupite nikjer ceneje kakor v oddelku za kuhinjsko opremo firme An-drašič, Maribor._________4903
NOV KONTRABAS
prodam. Erik Fras, Slivnica pri Mariboru št. 46.	5126
SLADKI JABOLČNIK
Din 2.—, jabolka Din 1-50 pri Kormannu. Kamnica 22. 5191
MLADI PES,
čistokrvni špici, naprodaj. Vprašati Tržaška cesta I, Pobrežje.	5207
POSTELJA
z žičnim vložkom na prodaj. Naslov v upravi.	5228
»SINGER«
šivalni stroj, vreden Din 4.500 na prodaj za Din 2.600, Ussar, Trubarjeva 9.	5229
Dobro ohranjen
PIANINO
takoj naprodaj. Vrbanova 26. 5244
Naprodaj nova, moderna
KUHINJSKA OPRAVA
za Din 850.—. Ciril-Metodova 2, Studenci. Istotam stara sobna kredenca.	5348
Sobo odda
Oddaan takoj ali s 1, oktobrom
SOBO
enemu ali dvema gospodoma. Naslov v upravi. 5121
vstopil, je videl, da stoje ob steni trije drugi možje, katerih pogledi niso obljubljali nič dobrega.
»Ali veste, zakaj prihajam, Everard?« je dejal po kratkem premolku, prizadeva-je si, da bi govoril s trdnim, neustrašenim glasom.
»Zakaj? O, gotovo vem,« je odgovoril Everard. »Toda povej mi najprej, kako si prišel sem? Kako si mogel uganiti, da sem tukaj? Radi bi vedel.«
»Vas zanima?«
»Zelo.«
»In vendar ni prav nič zanimivo.«
»Motiš se, mali. Kajtni če si me ti našel. pridejo lahko drugi po isti poti!«
Leon je zmajal z glavo.
»O, glede tega se ne bojte ničesar,« je dejal naglo in s trdnim glasom. »Kajti čustvo, ki je mene privedlo semkaj, ne bo vodilo nikogar drugega. Ljubezen do oče ta me je pripeljala do te hiše.«
»Ljubezen do očeta!« je vzkliknil Eve-rar in skomignil z rameni. »Ali je to najnovejši kažipot?«
»Vi se šalite...«
»Kaj pa hočem drugega?«
»Skoro čudežno ste se rešili, pa vidim, da vas ni to prav nič izpremenilo.«
»čudež gor ali dol! Ti mi povej, kdo ti je pokazal pot«
' Leon je nevoljno in nestrpno zamahnil.
»Dobro tedaj!« je odgovoril. »Saj vas mora res zanimati, kako sem prišel za vami. Kajti v tem obstaja nevarnost za vas, Everard, o kateri je dobro, da ste poučeni.«
»Prav; govorite!« je dejal obsojenec.
Leon je trenutek umolknil, potem pa nadaljeval: »Morda še niste pozabili, kaj se je zgodilo med nama v jetnišnici...«
»Ah, ne govoriva o tem!« ga jer živahno prekinil Everard in se ozrl proti vratom, ki so vodila v sosednjo sobo... »Ali če že hočeš o tem govoriti, tedaj se potrudi, da boš tišje govoril.«
»Zakaj?«
»Jaz dobro vem zakaj.«
»Kakor hočete... Izmed vseh tistih, ki so stali krog vas, ko vas je nenadoma zadela kap, sem edini vedel, komu ste se imeli zahvaliti za to srečno naklučje. Potem sem mirno gledal, kako so vas odnesli proč in ko sem mislil, da so vas že položili v grob, sem hitel tja, da počakam dokler se ne zaveste.«
»Jako dobra misel in upajmo, da ti jo
nebo poplača!«
(Dalje.)
Od danes ne plačujemo weč v
naših pmešaialnah banovinske trošarine na obutev
Zato znižujemo cene obutvi za iznos trošarine
Stanje hranilnih vlog nad 55 milijonov Din - Rezervni sklad nad 11 milijonov Din
ki se vrši ob vsakem vremenu v gostilni HERDAVS, Koroška cesta 172. Solidna in točna postrežba. Ocvrti piščanci in odojak. Godba. Zapor in šaljiva pošta i. t. d. 5200
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od 3 do 5%
MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
Darujte za Pomožno akcijo)
Blago za plašče, obleke, kostume i. t. d.
Vedno nova izbira!Krojaški oribor! Tovarniške cene!
Mariboru, ulica oktobra
nahaja namreč v
I MAGAZIN
SLUŽKINJA,
pridna in poštena, vajena nekoliko kuhe, iščs službo za takoj ali s 1. oktobrom. Naslov v upravi.	5199
Išče se
srezke zastopnike
za Dravsko banovino za prodajo brezkon-kurenčnega izdelka. Z lahkoto možno zaslužiti din 5.000*— mesečno. 5260
Ponudbe na upravo lista pod »Kapital 2.000’—“'
ŠIVILJA
gre poceni šavit na dom, tudi na deželo. Naslov v upravi »Večernika«.	52(y
FOTOGRAFIRAJTE
samo na FILME!
PLOŠČE!
mm papirje!
APARATE!
Sigurni uspeh, kvalitativno najboljši materijal. Strokovna izdelava, kopiranje, razvijanje, povečanje!
v čednih vzorcih in prvovrstnih kakovostih
GOSPODA ALI DIJAKA
sprejmem v vso oskrbo. Ko roščeva ul. 4, pritličje, levo. 5256
Pro*im oglejte si izložbe!
Vinsko
trgatev
priredi gostilna KOS na Meljskem hribu v nedeljo 19. septembra. Vabljeni vsi! sw
Dne 19. Vlil. 1937 mi je pogorel turški stolp v Mariboru. Zavarovalnica „ JUGOSLAVIJA", pri kateri sem bila zavarovana, je ocenila mojo škodo kulantno in v moje popolno zadovoljstvo. Izrekam družbi „JUGOSLAVIJA“ javno zahvalo ter jo vsakomur najtopleje priporočam.
MARIBOR, 13. IX. 1937.
NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA
po lahki, hitri metodi. Uspeh zajamčen. Tattenbachova ulica 27-1., srednja vrata. 5204
Sobo išče
ABSOLVENTINJA
4-razredne meščanske šole In Enoletnega trgovskega tečaja želi v kakršnokoli trgovino kot učenka.	Ponudbe pod
»Veselje do trgovine« na upravo.	5201
IŠČEM SOBO
z vso oskrbo na desnem bregu. Ponudbe na upravo »Ve-černika« pod »Reden plačnik«.	5242
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Centrala: MARIBOR
Halboll varna nalotba dmnarja. kmr jamči »a »loge pri tej hranilnici Pravila fcaaovina s celim svojim premoženjem in 2 vso svojo davino moifo — — Hranilnica isvriul« vse ir denarno stroko apadajoie posle tožno in ku la n t n o
nasproti pošte, prei Jufnoitajerska hramHnica
Podružnica: CELJE
vloge in knliiite na tekoči račun po najugodne/šem obrestovanfu
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.