Foltnina plaCana T gotov loj Leto št> 11 r .iutro« xx„ št. 6i a) Ljubljana, ponedeljek ij. marca 1939 Cena t Din Upravui:jlvo . luoijana KjiaJljeva C - Teleton U 3122 3123. 3124, 3125 3126 Inseratni ul.ieieR: LJubljana. Selen* Durgova lil. - Tel 3492 tn 2492 Podružnica Maribor Grajski trg 7. TeiefOD 3t 2455 Podružnica Oelie Ki>cenova ulica 2. - Telefon 9t 190. Podnižnica Jesenice Pri kolodvoru 9t 100 Podružnu-a Novo mesto: Ljubljanska cesta 3t 42. PorimZnir-a Trhovlte v htSl dr Baum-jar»nf>r la PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ui 5. Telefon St 3122. 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. - Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.- po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg St. 7. Telefon št 2455. Celje. Strossmayerjeva ul. 1. Tel 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa Slovaška kriza rešena: floua slovaška vlada Za predsednika nove slovaške vlade je bil imenovan Karel Sidor, dosedanji podpredsednik osrednje vlade v Pragi Praga. 12 marca br Predsednik republike dr Hat ha je na predlog predsedniška slovaškega deželnega zbora imenoval novo slovaško v^ado. ki je sestavi lena takole: Predsednik slovaške deželne vlade Karel Sidor, bivši podpredsednik osred nje vlade v Pragi; notranje zadeve Martin Sokol, predsednik s ova.škeea deželnega zbora, prosveta Jožef Sivak, narodni poslanec; gradnje in promet: Julij Stano, podpredsednik slovaškega deželnega zbo-Ta, trgovina, industrija in kmetijstvo Peter Žatko, narodni oos anec, finance Aleksander Hrnčar, vladni delegat, pravosodje. Friderik Gejza, narodni poslanec. Dopoldne je predsednik republike dr Hacha zaprisegel v Hradčanih tri nove člane slovaške vlade in sicer notranjega ministra Martina Sokola, ministra za javna dela in oromet TuMja Stano ter ministra za finance Aleksandra Hrnčara Predsednik nove slovaške v'ade Karel Sidor ki je ostal še nadalje član osrednje vlade, ni bil zaprisežen ter je ostal v Bratislavi Zapriseženi trije ministri so takoj odpotovali v Bratislavo Drugi nrnistri nove slovaške vlade bodo prispeli v Prago jutri dopoldne, kjer jih bo predsednik republike zapr:«egel naknadno Nagla rešitev slovaške vladne krize, ki je v glavnem zasluga predsednika ljena nekaj ur po prihodu delegacije predsedništva slovaškega deželnega zbo ra v Prago Novi predsednik slovaške vlade Sidor je učenec pokojnega patra Hlinke in pionir slovaške nacionalne ideje V novi slovašk' vladi so ljudje, ki uživajo na Slovaškem največje spoštovanje Mnogi izmed njih so sicer mladi. Dodali pa so dokaz o svoji sposobnosti v političnem in gospodarskem življenju Slovaške "Ti ljudje so predvsem prijatelji reda dela in miru Novi predsednik s!®?aškega deželnega zbora Bratislava, 12 marca AA Bivši slovaški minister Teplanski je bil imenovan za predsednika slovaškega deželnega zbora namesto Martina Sokola ki je prevzel mesto Tuke v slovaški vladi Teplanski je bi) prej podpredsednik deželnega zbora. V Bratislavi zopet mir Bratislava 12 marca A A Davi je zavladal v Bratislavi mir Vojaške pa-trole so izgin^e z ulic V mestu ie ra-zobešenih mnogo zastav Nemci so razobesili zastave s kljukastim križem v proslavo obletnice nriključitve Avstrije k Nemčiji Slovaki so razobe^li zastave z dvoinim slovaškim križem v pros'avo sestave nove vlade ter po-vratka miru in reda Ljudstvo je razen pristašev Macha sprejelo novo republike dr Hache in min predsed- ! vlado z zadovoljstvom Sestava nove nika Berana. dokazuje krepko voljo, slovaške vlade je bila ugodno spreje- da se čim pre-> rešijo vsi nujni držav- ta ker so v novi vladi stari borci za ni problemi Nova vlada je bila sestav- avtonomijo Slovaške. Snoči so po ulicah razširili letake, ki obtožujejo Sidorja, da je izdal Slovake, opolnoči pa je imel predsednik vade Sidor po bratislavskem radiu govor, v katerem je dejal med drugim. Dokler sem bil minister v Pragi, sem bil zvest poslednji volji pokojnega pa-tra Hlinke in sem skrbno bdel nad slovaškim narodom Moji tovariši bodo šli po isti poti Uspeli bomo, da organiziramo novo življenje. Nismo si postavili načrta, toda šli bomo po stopinjah stvarnosti Treba pa je nainrei zaceliti stare'rane in nato konsolidira-ti deželo. Obiačam se na vse člane Hlinkove garde s pozivom, da me podpirajo. Pozivjam iih v borbo pod za* stavo narodnega socializma. Jaz sem stalni vaš duhovni vodja in zahtevam da mi prisežete zvestobo, ki ste mi }c> nekdaj s prisego obljubili. Pot nazaj je presekana. Slovaška dežela more iti sa mo naprej, j Po tem govoru ie predsednik slovaškega deželnega zbora eovoril o živ ljenskih notr^bah Slovaške, ki mora sodelovati s Češko in Mtravsko. Nemške manifeste clje Praga, 12 marca AA Snoči se je na bratis avskih ulicah zbralo ->krog 10 000 Velike svečanosti kronan!a papeža Pija XII. Ob ogromni udeležbi zastopnikov raznih držav z vsega sveta ter na tisoče drugih ljudi je bil včeraj novi papež Pij XII. slovesno kronan Vatikan, 12 marca. AA že v zgodnjih jutranjih urah se je zbrala na trgu sv Petra ogromna množica ljudstva Izmed 250.000 ljudi, ki so zahtevali vstopnice, da prisostvujejo svečanostim v bazdiki sv. Petra, jih je dobilo le 60 000. Pred samo bazilike so imele dostop le osebe, ki f so si pravočasno - nabavile vstopnice do. j čim je vaa ostala ogromna množica ver- Inikov opazovala svečane trenutke na prostranem trgu pred baziliko Okrcg 8 ?ju-traj je bila cerkev nabito polna Nekaj trenutkov zatem je vatikanska radio postaja, ki je bi'a v zvezi z mnogimi inozemskimi postajami pričela v raznih jezikih oddajati potek kronanja novega papeža Nekoliko po 8.30 je prispel «prevod ob zvokih trobent iz apostolske .jalače in od. šel v cerkev sv Petra, v prvem delu sprevoua so iosili zlato tiaro, okrašeno z z'atim kakenjem, s katero je bil l. 1845 kronan papež Pij [X Sredi sprevoda za kardinali so aosili papeža Pija XT1 Okrog njega so bili švicarski gardisti, vatikansko plemstvo in papeška garda. V zadnjem delu sprevoda je šla skupina patri-jarbov in škofov z mitrami na glavah Ko so papeža prinesli v bazi'iko. so za. trobile srebrne trobente pevski zbor pa je zapel himne »Tu es Petrus« Ko je sprevod prispe1 do kapeie sv. Trojice je papež stopi) z nosilke tn se pokloni) Bo-e^i nakar se je ponovno povzpel na svoj sedež Sprevod je o^šel do kapele sv Gre-,. , , , . i gonja kjer je papež sede) na prestol Ld ljudi, ki so proslavljali prvo obletnico j ^^ sprejemati darila kardinalov, nad-priključitve Avstrije k Nemčiji Pn j škofov in škofov, ki so peklekali pred vr. manifestacijah so sodelovali Hlinkova garda in nemški mornarji, ki so prispeli z Dunaja v Bratislavo z dvema posebnima ladjama. Vodia nemške manišine na Slovaškem Karmasin je imel pred zbrano množico govor, v katerem je izrazil solidarnost nemške manjšine s Slovaki. orožni, prijet v Celju aiagic Milan Bajagič, ki je ustrelil orožffika Jokovisa in ranil mater svoje ljubice, je bil včeraj dopoldne aretiran v Celjskem domu Celje. 12. marca Celjska policija je dopoldne zvedela, da je v restavraciji v Celjskem domu moški, k' je identičen z 32-letmm bivšim orožni-škim kao'arjem Milanom Bajagičem. katerega -»o oblasti zasledovale, ker je dvakrat streljai na svojo zaročenko, trgovko Ano Žučkovo v Tepaniu pr Konjicah. ir> 6 t. m v Oplotnici zvečer ustrelil orožniškega kaiVarja Johoviča. Okoli 10. dopoldne so se pojavili v restavraciji v Celjskem domu trije policijski agenti in naših tam mlajšega moškega, čedne in prikupne zunanjosti, k: je bil zares sličen zasledovanemu Baiagiču Obstopili so ga in zahtevali, naj se legitimira. Dejal je. da se niše Mirko Pavič Ko so ga preiskali, so našli pri niem samokres Eden izmed agentov mu je nato zaklica' »Vi ste Bzjagič!« neznanec pa je odgovoril: »Na pravega ste naleteli!« Odpeljali so ga takoj n3 policijo in začeli zasliševati Pri njem so naši5 oporoko in 5 pisem, ki jih je nap-ia Če bi ie mu to ne posrečilo, bi ustrelil sebe in nio. V ponedeljek 6. t m sta se Bajagič in Jokovič res sestala Ko ga ie fnkovič za gledal, mu je takoj napovedal aretacijo Bajagič je potegniI samokres, da bi ga pre strašil. Jokovič pa ie priiel za orožje in za cel klicati sosede. Med ruvanjem je Bajagič d\'akrat sprožil in z dvema kroglama zade* se je Jokovič mrtev zgrvdil Bajagič je še istega dne zvedel da je Žučkova ki ie bila nosna v četrtem mesecu odpravila telesni plod zaradi česar je bil zelo razburjen in razža'jen. vendar ni vedel, da je niegov rojak Jokovič m tev. Po zločinu je pobegnil v Tepan i e. kjer ga je zopet opazila služkinja, ki je obvestila domače Ko je opazil Žučkovo. njeno mater in otroke je začel t ako i kakor brez uma streljati '■kozi okno Zadel je mater v roko in jo lahko rami. Mah mu je zaklicala: Sedaj si ubil nedolžnega o'roka! Bajagič. ki je bil p epričan, da je ubil ljatli v Konjice ter ga nato izročili sreske mu sodišču Po končanem zašli.anju bo Ba jagič izročen okrožnemu sodišču. Tritflo patriarha ?iirsna v Bukarešti Bukarešta, 12. marca AA. Posebni vlak s truplom patriarha Mirona Cristea je prispel snoči ob 21.30 na severni bukare-štanski kolodvor. Na postaji so bili član: vlade in veliko število zastopn kov vojaških in c vilnih oblasti. Krsto, ki je bila pokrita s črnim pajčolanom in državnim' zastavami, so prenesli v kraljevski salon na postaji Po blagoslov tvi so se član-vlade n drugi do°toianstveniki umaknili Truplo pokojnega patriarha je do 3. popoldne varovala častna straža nakar so ga prenesli v patriarhalno cerkev. Bivši nemnkl bojevniki v Franciji Pariz, 12. marca AA. Zastopstvo biv-š h nemških bojevnikov na čelu s princem Viljemom, tretjim sinom bivšega cesarja V liema. je obiskalo danes dopoldne pokopališče v Bvvju ter izkazalo čast nrm-šk;m vojakom, ki so umrli med svetovno vojno v Franciji Princ Avgust V Ijem in nemški veleposlanik grof Walczek sta položila vence na spominski marmorni plošči. Goring v Msnteearlu Nr'ca, 12. marca AA. Nekaj minut po 16.30 je maršal Goring v spremstvu več svojih prijateljev prekoračil francosko mejo in prisostvoval cvetlični borbi v Monte Carlu nakar se je vrnil v San Re-mo. Manifestacij ni bilo. hovmm vladar jem katoliške cerkve in po-Ijubliali prstan na njegovi roki. Pevski zbori sikstinske in julijske kapele so ne-irestPno ponavljali himno »Tu es Petrus Tu es Petrus« V absidab na °>beh straneh papeške?a prestola so bili rezervirani se^Pži za predstavnike tujih držav Tu so bili zbrali princ Piemo-ntski. italijanski zimanji minister grof Ciano. vojvoda Norfotski ki je zastopal angleškega kralja, bivši bolgarski kralj Ferdinand, princ Flandrijski. brat belgijskega kralja, belgijska kraijica.mati, in mnogi kraljevski princi. V kapeli sv. Gregorija se je papež obleke' za pontifikalno mašo. ki se je pričela ob 10.30 in se končala 12.30 Papež Fij XII je v beli* z zlatom vezen' obleki in z mitro škofa na glavi zapustil baziliko Sprevod jc počasi odšel na prostor pod zunanjim balkonom, kjer se je jM-ičelo kronanje Ogromna množica vernikov je papežu neprestano v z k 1 k a 1 a brigada, 'talijanske vojske pa mu je medtem izkazala čast Na posebnih tribunah ki so bile zg*aiene iznad kolonade, -o zavzeli mesta dostojanstveniki in delegacije iz raznih držav Na balkonu, kjer je bilo izvršeno kronanje. so člani častne plemiške garde zavzeli mesta na levi in na desni strani papeževega prestola. Preden se je papež pojavil. so izobesili pontifikalno zastavo. Točno ob 1.3 05 se jc papež pojavil na balkonu takoj nato pa se je pričela svečanost kronanja Eden izmed ka-dinalov je ■*ne' škofovsko mitro s panr-ževe glave najstarejši kardinal pa je stopil k papeževemu prestolu s tiaro ter izgovoril 'tradicionalne besede: »Sprejmi tiaro in vedi. da si oče. kralj in pastir -»veta na tej zemlji in vikar nagega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nai mu bo slava na vse večne čase.« Ogromna množica vernikov je poslušala v globoki tišini te besede, ki ^o jih prenašali zvočniki, nato pa je priredila dolgotrajne in burne ovacije papežu. Pij XII je izgovoril nato z jasnim, veu-dair pa nekoliko vznemirjenim glasom tradicionalne besede apostolskega blagoslova. Nato je papež ponovno blagoslovil vernike. svečanosti pa so bile končane z objavo da je papež kronam Ogromna množica vernikov je neprestano vzklikala papežu, ki je ostal nekaj m-nut na balkonu in se zahvaljeval z nasmehom in mahanjem z roko Zvoki t-obent so zatem naznanili konec veličastnega dejanja. Nična seja narodne skupščine Odobritev proračuna ministrstva za socialno politiko — Finančni odbor je odobril celotni finančni zakon z amandmaji Beograd, 12. marca p. Narodna skupščina je imela snoči sejo do pol 1. ponoči. Razpravljala je o proračunu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Po obš rni debati, ki se je je udeležilo okoli 20 poslancev je minister za socialno politiko Rajakovič odgovarjal posameznim govornikom, nakar je bil proračun ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje odobren. Prihodnia seia narodne skupščine bo v torek 14. t. m. ob 9 dopoldne z dnevnim redom: razprava o proračunu rezervnih kreditov, proračunu dohodkov in finančnem zakonu. Poračunska razprava bo končana bržkone že v torek zvečer, ko bo proračun končnoveljavno odobren ter izročen v nadaljnji postopek senatu. Tudi fmančni odbor je imel dolgo nočno sejo. Po obširni debati in pojasnilih posameznih ministrov, je končno odobril celotni finančni zakon z vsemi predloženimi amandmaji. Prihodnjo sejo bo imel finančni odbor jutri ob 11. dopoldne, ko bo pripravil poročilo za plenum narodne skupščine. Poraz komunistov v Madridu Republikanske čete so zavzele glavna zavetišča komunističnih upornikov Madrid, 12. marca AA. Ob 22. je radio sporočil, da so repub'Ikanske čete ponovno zavzele vse zgradbe, ki so jih zasedli komunisti. Po predaji pokrajinskega odbora komu* n stične stranke je Havasov dopisnik stopil v zgradbo, iz katere so vojaki obramb- iinrtna nesreča na Grmadi Ponesrečil se je 18 letni dijak tehnične srednje šole Branko Pirš enega otroka svoje zaročerke. je nato po-orožniški službi pa je s svojimi j begnil. Bežal je v Celje, kamor je prišel možen, v ............. ....... r -- -. , ta skromnimi dohodki prdne podpira' star- 7 t. m. zjutraj. Od tam jc sel v Zidani še v Črni gori Ker ni imel denarja, so ga I most. kjer je bil ves dan v kolodvorski re-pričeli starši Zučkove mrziti. Nekoč ga je i stavraciiji in prebiral liste kei ga je zani-- -— - ■ 1 ma|0 kaj pišejo o niem. Zvečer je krenil v Rimske Toplice in odšel v restavracijo nasproti kolodvora, kjer je sklenil napraviti svojemu življenju konec. Davi ob pol 8. se je pojavil v Celju. Ča kal je na beograjsko »Politiko«, da bi videl. kaj piše o njem, nato pa si je nameraval najeti sobo v Celjskem domu. kjer si poslala Žučkova k pose-tnici Založnikovi v Hebenstrajt pri Konjicah pri kateri se je pod lažno pretvezo da je skupaj z ženo prevzel posestvo njenih staršev in da ima silužbo izposodil 2000 din. Pred tedni pa je pričela Žučkova nagovarjati Baja-giča, naj si poišče silpžbo. Dne 24 februarja se jt odpela'1 v Man- . . bor da poišče službo Še istega dne je do- je hotel končati življenje. Ker prihaja »Fo jjjr* litika« v Celje šele ob 10. je sklenil poca kati na prhod vlaka, pol^ijski agenti pa so mu preprečili njegov namen Celj^ca policija je že dop^'dne obvestila bil od Žučkove pi-mo. da se ne sme vec vrniti v Tepanje. ker ga rueni starši ne ma rajo. Ves razburjen si je takoj najel avto taksi in se odpeljal v Tepanje kjer se je hotel skrivaj sestati z Žučkovo Da ga ne bi ljudlje opazili, 6e je skril v gospodarsko Ljubljana, 12. marca. Popoldne se je med prebivai.tvrm v Vi-kerčah, Tacnu in št Vidu razširila vest, da se je na Gimadi zopet ponesrečil mlad di.iak Današnjo razmeroma lep?, sicer nekoliko mrzlo nedeljo, je izkoristilo mno. i go izletnikov in sta bili šmarna gora ter ! Grmaca polm ljudi. Med drugimi sta se j odpravila na Grmado tuda dva dijaka iz i Lrub jane in sicer 18-letnj Branko Pirš železničarjev sin iz Martbrra in njegov ! prijatelj Ferdo Vernig. Plezala sta po ; znani plezalni poti dr. Pogačnika in ?ta i bila že precej visoko Pirš je nenadno za- j pustil plezajo smer in zavil bolj na d^s- j no, naenkrat pa se je znašel v precej koč- j ljivem položaju. Začel je klicati tovariša j na pomoč. Vernig se je naglo povzpel do njega in ga poc'prl. Držal ga je za nogo, med tem pa je Pirš iskal primeren opri-jem. Dejal je še, da se sla-bo drži, da pa bo za sJlo držalo in naj ga Verni* kar iz-prsti, že v naslednjem trenutku pa je glasro vzkikni. More a mu 'e zmanjkalo mnči. ali pa se je odtrgala krhka skala, krat aH trikrat in je nato ves razbit obležal v Dukičevem kamnolomu. Padel je okrog 50 metrov globoko in obležal ves razbit. Vernig se je nato vrnil v Ljuib*jaino, da bi pomagal nesrečnemu tovarišu, s uti'l pa je, da je najbrže vsaka pomoč zaman, in je zato odhitel na bližnjo c-rožniško postajo, ockoder so obvestili ob 15. ljubljanske reševalce, ki so z avtomobilom pohiteli v Vikerče, kjer pa so vide'1, da nesrečnemu Piršu ni več pomrči; bil je že mrtev. Zato so se reševalci vrnili, mrtveca pa puetili na kraju nesreče. Vernik se je nato vrnil v Ljubljano, da obvesti o nesreči Pirševo gospodinjo v Podjunski ulici 12. Pokojni Branko je bil star 18 .'et in je bil zelo priden dijak tehniške srednje šrie v Ljubljani. Njegova tragična smrt je vzbudila splošno sočutje. nega sveta nosili orožje, municijo in živila na tovorne avtomobile. Prisotni poročnik je izjavil: To je že peti avtomobil, katerega nakladamo. Odkrili smo mnogo orožja in municije. sedaj pa natovarjamo živila, ki so jih komunisti kupičili v svojih zavetjih, dočim je ljudstvo stradalo. Našli smo zaboje mila, mesa, sardin, konzerviranega mleka itd. Valencija, 12. marca AA. General Me-nende, poveljnik vzhodne armade, je izjavil. da svet za narodno obrambo ni proti nobeni stranki, pač pa le proti onim elementom, ki skušajo onemogočiti njegovo nalogo. Na konferenci z vladnimi zastopniki je guverner mesta izjavil, da je v vseh okrajih popoln mir. Nacionalni odbor je objavil manifest, v katerem pravi, da bo odbor tudi v bodoče ostal na strani sveta za narodno obrambo. Odbor bo prekinil vse zveze z onimi, ki odrekajo pokornost generalu Miaji, in jih bo smatral za svoje sovražnike. Otvoritev železnice Požarevac—Kučevo Beograd, 12. marca p. Danes je bila slovesno izročena prometu nova železnica Požarevac—Kučevo. Nj. Vel. kralja je zastopal pri otvoritvi polkovnik Kapicel, prisotni pa so bili tudi predsednik vlade Cvetkovič, predsednik narodne skupščine Simonovič, minister za promet dr. Spaho, min ster za šume in rudnike Pantič, minister za pošte Altiparmakovič ter večje število narodnih poslancev. oaoaoaoaoaoaoaoaoacaaoaoacsioaoBoaoaoao orožnike v Konjicah o aretaciji Bajagiča. padel je pred očmi svojega prepiše nega Popoldne so prispeli orožniki in ga prepe- 1 tovari Inssrirajte v ponedeljskem , tovariša v globino. Prekotalil se je dva. Dravski banovinski Rdeči križ je zboroval Uspehi propagande sa to najčlovekoljtttmejšo ustanovo so še zmerom majhni Ljubljana. 12. marca. Danes dopoldne je v sejni dvorani mestnega magistrata polagal račune Rdeči križ za dravsko banovino. Predsednik dr Krejči se je v nagovoru spomnil odlične članice banovinskega odbora, p°koJne Fran je Tavčarjeve Poročal je. da se tudi v preteklem lotu niso uresničile želje, ki se ponavljajo že nekaj let sem na občnih zborih, želje o izpremembi nekaterih važnejših določb zakona o Rdečem krilu in društvenih pravil. Banovinski odbor si je vestno prizadeval, da bi gibanje Rdečega križa našlo med ljudstvom pravo razumevanje, vendar so bili uspehi majhni. Medtem ko se je pred leti bolj poudarjalo mirovno delo Rdečega križa, zlasti ob prrhki elementarnih nesreč. pa moramo danes s posebnim poudarkom oznanjevati velike naloge, ki jih Ima Rdeči križ v primeru vojne Od 408 upravnih občin ima samo 138 občinske in sireake odbore in 171 poverjeništva. medtem ko je še vedno oko'li 100 občin neorganiziranih. Tudi pravih dobrotnikov, ki bi se včasih spomnili največje in najvažnejše dobrodelne ustanove v državi, je vedno manj. V vsej banovini so bili lani štirje samarijan-Vik' tečaji, ki so izurili 83 samarijanov, in ti bol ni carski h tečajev, ki so izurili skupaj 371 bolničarjev. Ob koncu poročila je izrekel predsed iiik toplo zahvalo vsem, ki so podpirali de-'o Rdečega križa, zlasti banski upravi, od dclk u za socialno politiko, vsem sreskim liaeelstvom in občinskim upravam in mest ui občini ljubljanski. Po naročilu glavnega ocibcrra Rdečega križa je podelil predsednik odlikovanje podpredsedniku upravnega odbora ravnatelju Maksu Hočevarju, članici uprave banovinsikega odbora M in k i Kroftovi in nadsvetniku Miroslavu Gregorji. Iz poročili o delovanju v preteklem letu je razvidno da je število vt,ch članov Rde čega križa 13.912. Odbor si je tudi v pre teklem letu prizadeval doseči oprostitve plačevanja taks na vstopnice za prireditve edinie izven tedna Rdečega križa. Ob priliki katastrofalne poplave v Pomurju. je Rdeči križ priskočili prizadetim na potnoč z večjo vsoto denarja. Vršila se je tudi živahna akcija za zgraditev lastnega doma v Ljubljani, vendar večjih usnehov ni bilo. Lendavski in murskosoboštki sirez »t? dobila ob priliki poplav po 10.000 dih pod pore. Z zneskom 10.000 din pa ie priskočil RK na pomoč tudi češkim beguncem. Podmladek RK je bil lani organiziran na vseh srednjih šolah z eno samo izjemo, medtem ko so bile izven Organizacije še štiri meščanske šole Ob koncu preteklega leta je bilo v dravski banovini organiziranih 357 šol. ki so štele 25 "02 člama. Dovoljevale so se podpore šolskim odborom za šolske kuhinje, za zimsko pomoč, za šolske lekarne in odre za počitniške kolonije in higienske tečaje V minulem šolskem letu je bilo po šolah 848 zdravstvenih predavanj. Vršili so se štirje higienski tečaji, ki jih je Uspešno vodil dr. Dragaš Med najvažnejše naloge podmladka RK spada gotovo prirejanje počitniških kolonij, ki tih je bilo lani pet. Dravski banovinski odbor prizadeva, da bi čim več šol dobilo lastne lekame 2 najpotrebnejšimi zdravili in pripomočki za prvo pomoč Doslej imamo na 139 šolah take lekarna. N a j elo vekol j ub n e j še delo pa Vrši organizacija podmladka RK s podpiranjem šolskih kuhinj za ubožne učence Število šolskih kuhinj vsako leto bolj narašča. Lani jih je bilo že 53 in je v njih prejemalo hrano 3265 učencev. Lepo obhkan občni zbor zbornice v Ljubljani Ljubljana, 12. marca V Ljubljani se je vršil danes ob številni udeležbi zdravnikov iz vse Slovenije redni občni zbor Zdravniške zbornice k1 je potekel vseskozi v prijateljskem duhu Zborovanje je vodil predsednik dr. Valentin Meršol. ki se je po uvodnih pozdravnih besedah in sprejetih vdanostmh brzojavkah Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu spomnil v preteklem letu umrlih devetih tovarišev, katerih spomin so zborovalci počastili stoje z enominutnim molkom. Podrobno poročilo o delovanju upravnega odbora je podal začasni tajnik dr Stanko Jereb. Iz poročila povzemamo, da šteje zbornica zdaj 607 članov in da se mora kakor vsi drugi stanovi tudi zdrav-, niški boriti s čedalje večjimi težavami, katerim je lahko kos samo v močni organizaciji. Blagajniško poročilo je podal pri-marij dr. France Debevec, v imenu nadzornega odbora pa je poročal ptfmarij dr. Alojzij Kunst. da je bilo delovanje upravnega odbora v lanskem letu zelo vestno in natančno. V debati k poročilom odbora je sodeloval predvsem primarij dr. Čer-n č Mirko, ki je podal nekaj važnejših pripomb in je želel nekai informacij. V imenu odbora mu je odgovoril dr. Meršol in pojasnil sporne točke. Pri dopolnilnih volitvah je bil z veliko * no glasov izvoljen za prihodno funkcijsko dobo za tajnika dr Stanko Jereb za člane upravnega odbora pa dr Jane? Schrott iz Ljubljane dr Stanimir Vrhovec iz Celja in dr. Janko Pihlar iz. Mar bora. za člana v disciplinski svet pa dr Alojz!j Brenčič iz Ljubljane. Sledili so samostojni predlogi. Med drugim sta se ponovno poudarjali veljavnost in obveznost minimalnih tarif za splošno, kakor tudi zobozdravniško prakso. Na podlagi referata članov posebnega odbora v katerem so sodelovali dr Baje Oton, dr Cernič Mirko. dr. Debevec Franc, dr. Jereb Stanko dr. Meršol Valentin in dr. Za-lokar Alojzij, so bile po daljši debat: sprejete nekatere spremembe k obstoječemu stanovskemu redu. Pri slučajnostih je med drugim dr. Meršol podal kratko poročilo o zadevi pravilnika o ustanovah človekoljubnega značaja. ki je v objavljeni stilizaciji ogražal podporno delovanje zdravnikih in drugih organizacij. Pravilnik je po intervenciji delegatov raznih prizadetih organizacij v Beogradu zaenkrat odložen za šest mesecev. Upati je. da se bo posrečilo doseč izpremembo pravilmkovega besedila in prilagoditev našim razmeram. Mednarodni plesni turnir v Kazini Mednarodna prvaka graški par Skalka, prvaka Jugoslavije Kastnerjeva-MlrdSavlfevič, prvaka Plesnosportnega kluba Ljubljane Fini in Marjan Seunig Ljubljana, 12. marca V prostorih Kazine je bilo snoči živahno vrvenje. Mednarodni plesni večer, ki ga je priredil Plesno-sportni klub Ljubljana, je privabil v Kazino zelo pestro ljubljansko družbo, da prisostvuje tako odličnemu plesno-sportnemu dogodku, združenemu s III. turnirjem za prvenstvo Jugoslavije v letu 1939. Hoteli so si seveda ogledati po-bliže znamenite tekmovalce, najbolje iz Jugoslavije in Nemčije. Udeležbo so sicer obljubili tudi čehoslovaki, pa- so v zadnjem trenutku odpovedali prihod. Vodstvo turnirja, ki je bilo v spretnih rokah našega plesnpga mojstra Jenka, je poskrbelo v polni meri, da je bilo občinstvo zadovoljno. Turnir, s katerim je bil zvezan tudi družabni ples, se je vršil v treh skupinah, v dveh domačih in eni mednarodni. Otvoritev plesa je bila izvedena s kraljevskim kolom, s katerim je vodstvo hotelo poudariti nacionalni značaj turnirja, nato pa so sledila tekmovanja prijavljenih parov. V B-skupini sta dobila I. nagrado par Duša Fuchs—Zorko Jamnikar, II. Maksa ži-rovnik—Viljem Gale in III. Pavla Amon— Dušan Sark. V tej skupini sta nastopila tudi dva mariborska para. Vsi zmagovaldi so člani PSK Ljubljane. V A-skupilti so zmagali: t. Marian Seunig z gospo Fihi. II. Melanija Sedej—Vlado Muc, III. Fartči PirC—Janež Modrijan. Vsi trije pari so člani PSK Ljubljane. V tej skupini je nastopil tudi en zagrebški par. Najhujša borba se je seveda razvila v mednarodni skupini parov. Prvo nagrado si je priboril par Skalka z gospo, ki sta oba člana VVeiss-Grun-kluba iz Gradca. Z nagrado vred sta si priborila tudi naslov prvaka ljubljanskega mednarodnega turnirja. Druga nagrada je bila prisojena Zagrebškemu paru Lilly Kaštner—Miro Mi-rosavljevič. ki sta ši tako osvojila naslov prvaka Jugoslavije za leto 1939. Tretji je bil spet par graškega VVeiss-Griin-kiuba Stieglerjeva--Kugler, Četrti pa par PSK Ljubljane Fini i« Marjan SeUnig obehem z naslovom prvaka PSK Ljubljane; s terh si je ta par ponovno osvojil prehodni »Staneta Seuniga pokal«. V razsodišču 90 bili predsednik PSK Ljubljahe inž. arh. Herman HttS, predsednik APK Zagreba dr. Franjo Dure, pred- E3dnik Wei«s-GrUxi^kltiba df. Anten Sene- lesniker, častni član PSK Ljubljane Ludvik černe in mariborski plesni Učitelj Si mončič Drago. Kot točkovni sodniki pa so fungirali Kegljevič iz Zagreba Mirkovič iz Gradca in Kahte in Trošt iz Ljubljane Osnovni plesi, po kater h so presoiafi favorite so bili foxtrott, tango in angleški valček za vse skupine, v izločitvenem plesu pa sloW-fox in dUriajski valček. Zmagovalci v mednarodnem turnirju so po sprejet h nagradah še VSak zase predvajali navdušenemu občinstvu tisti ples. ki jim najbolje leži in v katerem so se mogli najbo'?e izkazati. Turnir je bil šele okrog 1. ponoči zaključen s podelitvami sponrnskih plaket in šopkov, nato pa je izvrstni Adamičev jazz-orkester za zaključek turnirja in otvoritev družabnega plesa zaigral seljančico. -Animirana prosta zabava je trajala pflzho v noč. Organizacija nameščencev socialnega zavarovanja Ljubljana, 12. marca V soboto je bil v salonu »Pri šestici« občni zbor organizacije rt&mešeencev okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ki šteje nad 200 članov. Zbor je začel predsednik Branko Alujevič in podrobno očrtal delo odbora v preteklem letu, katero je bilo v organizacijskem ožirU zeid plodno. Delo organizacije 3n Zveze nameščencev socialnega zavarovanja v Zagrebu je bilo latii posvečeno borbi za dosego izboljšanja službenega pravilnika nameščencev SUZOR, ki pa zaenkrat na odločilnih mestih hi našlo praVega razumevanja; Pričakuje pa, da se bo V teku letošnjega leta posrečilo organizaciji doseči izboljšanje službenega pravilnika ih s tefn izboljšanje socialnega položaja vseh nameščencev. Poročila ostalih funkcionarjev in raznih odsekov so bila enako kakor predsednikovo brez debate in z odobravanjem spre jeta. Pri volitvah j'e bil ponovno izvoljen za predsednika organizacije dr. Branko Alujevič, čeprav je želel, da ga na to mesto ponovno ne izvolijo. Odbor sestavljajo: JUghVgc FfanjO, KierttbaS DfagP, Cerkve-fllk Edvard, Cerar Rajko, O.friiifc, Hart-man. žerial in Bernard nadzorni odbor pa , df. Kdvic, Justin Aaelf in Gegaia Cifii. i ženstvo za naSo družino Na zboru slovenske sekcije Jugoslovenske ženske zveze so se govornice zavzemale za dostojen življenjski minimum Ljubljana, 12. marca Ob zasedeni dvorani Delatske zbornice so zborovale snoči članice slovenske sekcije Jugoslovenske ženske zveze in povzdignile svoj gias v zaščito naših rodbin in posameznikov. Vse navzočne je pozdravila podpredsednica ga. Minka Govekarjeva. V svojem nagovoru Je ga. Govekarjeva zahtevala povrnitev odvzetih prejemkov in draginjskih doklad državnemu uslužbenstvu, tudi poročenim ženam. Cene so od leta 1935. tako narasle, da marsikje ogražajo obstoj družin. Iz dneva v dan naraščajo dolgovi naših nameščencev Da se izboljšajo prejemki javnim nameščencem, upokojencem in delavcem, bodo državi gotovo sledile tudi občine in zasebni delodajalci. Izčrpno poročilo o stanju današnje družine je podala predsednica ga. Mira En-gelmanova, ki je med drugim izvajala: Družina je temelj naroda in države. Družina je najosnovnejša celica, kjer se vzgajajo in oblikujejo bodoči člani človeške družbe. Ce je družina zdrava, je zdrava tudi mladina. Kei je današnja družina kru-hoborska, se moramo bati. da ne bo mogla dobro vzgojiti svojih otrok. Družina bi morala biti že davno zaščitena s prejemki, ki bi dosegli dostojen življenjski minimum. Vznemirjajoče je dejstvo padanja rojstev, katastrofalna je smrtnost našega naral ščaja. Do 10 let življenjske dobe nam umrje pič manj kakor ena petina Vseh otrok, čemur je glavni vzrok beda. Z znl. žanjem plač leta 1935. je bila baš družina najbolj prizadeta. Z novembrom leta 1937. so dobili državni nameščenci delno vrnjen odtegljaj. Družina je dobila le polovico tega, kar je izgubila. Upokojenci pa niso dobili ničesar. Mnogo je žrtvovala žena učiteljica, saj znaša njen odtegljaj v nižji skupini 450 din mesečno, v višjih pa celo do 900, in vendar opravlja išto delo kakor njena samska to- varišica. V takih razmerah mora seči družina po poslednjem sredstvu — po dolgovih. Zlasti med železniškimi družinami, med družinami upokojencev, poštnih in drugih nameščencev so pogosti prav dra stični primeri bede. Kako pa živi šele sto ln sto družin, ki Imajo izpod tisoč din me. sečnega zaslužka! Zaradi tako nizkih plač pada kupna moč javnih nameščencev, kar ustvarja zastoj v prodaji, vodi v brezposelnost, bolezen, socialno nezadovoljstvo. Predsednica se je dotaknila tudi problema službene razbremenitve zlasti pri železniških uslužbencih, kjer ima marsikak uslužbenec po 17 ur dela dnevno. Ako bi se v tem primeru postopalo socialneje. bi bik) pomagano tudi mnogim brezposelnim, ki bi dobili službo zaradi razbremenitve preobloženih. Govorila je tudi o problemu mladine, ki V takih hudih razmerah ne more stopati v zakon, ker bi ta pomenil samo še poslabšanje položaja. Izboljšanje tega položaja pričakujemo prav zdaj, ko se je po službenih izjavah gospodarsko stanje države izredno okrepilo. Odločilni faktorji so v začetku decembra to zvišanje tudi že obljubili. Ob koncu zborovanja je ga. Govekarjeva prečitala resolucijo, ki jo je podprlo in podpisalo 43 društev. Glasi se: Sekcija Jugoslovenske ženske zveze v Ljubljani zahteva: 1. da se prejemki državnim in javnim nameščencem in upokojencem zvišajo toliko, da bodo dosegli dostojen življenjski minimum in da si bodo mogli mladi nameščenci ustvariti družino; 2 da se vrnejo rodbinske doklade za ženo in povišajo doklade za otroke; 3 da se vrhejo draglnjske doklade vsem javnim nameščencem, tudi poročenim ženam. Loterijska sreča je muhasta Veselje srečnih dobitnikov — Kako je ubožna služkinja proti svoji vol)! Igrala ln zadela Ljubljana. 11. marca V četrtek se je zadnjic zasukalo kolo sreče v žrebanju državne loterije Na tiso če oči je bilo željno uprtih tja dol v Sa rajevo. kjer so pod strogim nadzorstvom državne kontrole žrebali številke. Tisoč' so z nestrpnostjo pri rak mali. komu se bo ega d->e nasmehnila sreča in kdo med na mi bo že jufi-i novopečeni miliifTnat ali pa vsaj bogatin ž nekaj stotisočaki Niih ra dovednost in ttestprtost sta bdi kmalu utešeml saj smo 5e istega dne izvedeli, da jd bila sireena številka 53.945 trs*a. rta ka tero je oadla premija dveh milijonov dinarjev Kakor običajno tudi to pot srečka ni bila prodana kot celi temveč le v četr tinkah tako da so si vsoto dveh milijonov de'i>li kar šlirje. Tud' tokrat je bila Fo'tuna precej mu hasta Poklonila je srečo ubožinm in boga tim in se nj prav nič ozirala na upravičene želje ln zahteve F.n-mu .se je sreča upra vičeno nasmehnila To je bil ubogi vojni invalid, stanujoč na perferiji Novega Sa da. Mcž je brez rlo>ge ir vse življenje ga je preganjala nemila usoda Ze Več let je igra! v državni loteriji, pa ni ime! .sreče A vztra j al je pri svoji številki Pri zadnjem razredu je hotel zamenjati srečko, a se je v zadnjem trenutku p emiSiil. Kdo popiše njegovo radost, ko je prišel v petek zju traj zastopnik tvrdke. ki mu je prodal« srečko, in mu sporočil, da je njegova sreč ka zadela pu! milijona Zastopnik kolektu re mu je kar odštel denar in invalid ie veselo vzkliknil: »Sam Bi g je hotel da se ne mučim več kakor doisedaij« Vražjo srečo j' imel tudi trgovec Niko-la Nikclič IZ Leskovca 2e več let je igral V državni razredni loteriji, a §e nikoli nI ničesar Zadel. Razočaran jr hotel že prenehati z lovom za srečo, pa je tvegal še en poskUs. Še enkrat je kupil dve Irečki in glej spaka, zadeli sta kar obe. Ze v petek zjutraj je dobil obvestilo, da je na eno srečko zadel 5000 din. Želo je bil zadovoljen, a lahko si predstavljate njegov obraz, ko je popoldne prispela druga vest ia je namreč njegova srečka 54.864 za-lela četrt milijoila dinarjev. Podobno srečo je imel tudi ubožni kovač Mlo Asovič iz Nikšiča. Vse življenje je udrihal po nakovalu in bil tako ubo-žen. da si je prav onega dne. ko je prispela radostna vest. da je srečni dobitnik moral izposoditi denar z? kruh Tudi denar za srečko si ie 'zposodil Z'iaj je skoro bogat saj- je dobil 125 000 din. Ljubljančani, ki smo že tudi večkrat pobrali glavne dobitke, se to pot ne moremo pohvaliti, da ham je bila sreča preveč naklonjena, vendar pa je ostalo tudi pri nas več dobitkov v zrtesk:h od 50.000 do 200 000 din. Tako so iz glavne kolek-ture Aloiziia Plpmnška v Ljubljani. Beethovnova u'ica 14. ki io poznamo tudi po^ imenom »Vrelec sreče« oH».vili v listflh da ie srečka 91 965 pr< .ana v polovicah, zadela 200 000 din. Srečen lastnik prve polovice je b!l v Ljubljani Drugo je kupila neka trafikantka, ki pa jo je četrtino spet odstop la. da sta si ona in neki posestnik iz št. Vida nad Ljubljano delila vsak po 50 000 din V Planinšikovi kolekturi je kupila srečko tudi ubožna služkinja iz Ljubljane. 2e v tretiem razredu je obupala. In ko so ji poslali po pošti --reeko za četrto žrebanje, je prišla v kolek turo in žalostnega obraza vrnila srečko češ da je ne nr.-jre pdr.čati. Ga. Planinškova ji je prigovarjala, češ da se nc izplača zdaj ko je že plačala 150 din, prenehati ig ati. in pregovor la jo ie da je kupila še sireeko za četrto žrebanje Tudi to pot je šila sfeča mimo Prišlo jc p<;to in od ločrlno kolo Služkinji so spet poslali sreč ko lin *kf>r*!j jo-kaie je pršla v kolekturo. da ie rte more plačati. Pregovorili so jo. naj si denar izposodi, kajti zar..di 50 dm res ni vredno, da bi prenehali, igrati v zadnjem kolu, ko je možnost dobitka najmanj 10 krat večja. Šla je in si -zpasodila dehar. Ko so ji minuli teden sporoči!*, da je zadela 50 000 drn, bi ubogo dekle od veselja malone zadela kap. Mala nedeljska kronika Maribor, 12. marce Po včerajšnji aprilski muhavosti, ko sta se od poldne do večera menjavala sneg in solnce, je bila danes umerjena solnčna ne<~ rlja. V središču pozornosti je bil jubilejni občni zbor maiiborske sokolske župS, o čemer poročamo na drugem mestu. Zfror pdštnih uradnikov je bilo pri Novem svetu. Zbor je vodil predsednik g Kumer. Poročila funkcionarjev So pričala o uspešnem delu v pretekli poslovni dobi, saj je bilo lani postavljeno na Pohorju okrevališče za poštne Uradnike za kar so si stekli glaVno Zaslugo mariborski poštni uradniki. Pri folitvah je bii izvoljen pretežno dosedanji odbor. Dr. Spektorski je predaval v Ljudski univerzi Zanimivo jV bilb predavanje univ. profesorja dr. Spektorskega v tukajšnji Ljudski univeižl o francoskem in nemškem pojmovanju dlžave in naroda. V uvodU je odličnega predavatelja in znanstvenika pozdravil v imenu Ljudske Univerze njert tajnik prof. Stupah. Dr. Spektdrski je v temejl-tih izvajanjih predočil temeljne fazUke med fraticdskim pojmovanjem, ki mu je poedi-hec Vse iti država le vsota poedittcev. ter nemškim pojmovanjem, ki vidi V državi abrolutno vrednoto, došim je poedirtefc le brezpomemben drobec v tej državni ih narodni skupnosti. Predavatelj je bil tk svoja izvajanja deleže« toplega odobrftvt^nja. Nov grob Včeraj je po dolgi boleaii Umrla v Mariboru ga Emilija Zupanova, rojena Pi-broveci mati tajnika Mestne hranilnice ljubljanske dr. Franceta, Sodnika Antona in trgovca Gvidona ZUpana. Pogreb blage gospe bo v torek i t hiše žalosti, Maistrova Ulica 18 v Mariboru. Ftttija Nanosa In Jadrana Nedavno se ie na občnem afcoru Jadrana Sprožila misel fUžlje Jadrana in NaitaSa. Na današnjem občnem zboru Nanosa, ki j ga je vodil predsednik prof. Bizjak, pa je novi Nanosov e>dbor v pretežno dosedanji sestavi dobil pooblastilo, da izvede fiizijo in likvidacijo Nanosa, čim bodo odobrena pravila novega fuzloniranega društva »Ja-drana-Nandsa«. Mariborski strelci organizirani V strelski družini, so se zbrali pri Orlu k rednemu občnemu zboru, ki ga je vodil predsednik Strgar. Ob poročilih funkcionarjev je bilo razbrati razmah strelskega pokreta med mariborsko dijaško mladino. Mestni poveljnik general Stanojlovič je izvajal, naj bi našla dijaška mladina pri gojitvi strelskega športa čim večje zatlombf. in podpore pri šolskih vodstvih. Odhajajočemu bastavniku kapetanu GllSiču je izročil odbor v znak priznanja in hvaležnosti lično diplomo. Pri volitvah je bil izVc-ljen dosedanji odbor s predsednikom Strgarjem na čelu. Vlom v kamniško občinsko pisarno V hoči na nedeljo so se neznanci splazili V občinsko pi 3arno v Kamilici in pretaknili Vse kote. Blagajno eo pustili nedotaknjeno, ker so se bližali koraki kamniškega cestarja, ki stanuje v bližini in ki ga je ropot Vlomilcev prebudil. Orožniki tepl uspeh! strelske družine Od 6. do 8 t, m. so bile na lepo urejenem strelišču v Narodnem domu strelske tekme mladine z malokalibrsko puško. Pri tem so dosegli omladinoi prav lepe uspehe in sb bili rezultati razglašeni sinoči v Narodnem domu, kjer so se omladinci obenem poslovili od svojega priljubljenega nastavnika inštruktorja kapetana Glisiča. Prvo nagrado (prehodni pokal kapetana Glisiča) je dobil MiloVan Mihorko z 266 točkami, prVo nagrado za strelke pa je dobila Metka Jeienč«va (prehodni pokal g«. OlislčeVe) s 95 tofikaffli. Sp^dbudeh « nagovor je imel zatem na omladince mest. ni poveljnik general Stanojlovič. V imenu omladincev pa sa je poslovil od kapetana Glisiča predsednik mladinske strelske družine dr. Pogačnik. V prisrčnem govoru se je kapetan Glisič poslovil od ljubljene mladine. Ljubljana, 12. marca Cankarjeva proslava v „$oči" Lep večer je snoči nudila številnim Ljubljančanom »Soča«, katere predavatelj-3ki odsek je pod vodstvom Sfiligoja priredil večer v proslavo našega največjega pisatelja Ivana Cankarja. V svoj krog je Soča« povabila prof. dr. Antona Slodnja-ka, ki je kot plod svojega temeljitega študija podal profil tvorca Cankarja in orisal karakteristične črte v Cankarjevih delih nastopajočih oseb. Po Slodnjakovem orisu je spregovorilo samo Cankarjevo delo, iz katerega je recitator, gledališki igralec in režiser" Ciril Debevec izbral nekatera učinkovita poglavja. Obema gospodoma, ki sta odlično pripomogla k dostojni proslavi, se je zahvalil predsednik dr. Puc. Vojaški razpored je pokazal lepo discipliniranost Davi v zgodnih ju trnih UTah so se valile množice vojnih obveznikov na Ambrožev trg na vojaški razpored, da izvršijo svojo državljansko dolžnost. Tudi vozovi mestne električne železnice st- bili natrpani samih moških, ki jim je bil prav tako smoter Ambrožev trg. Tam jc bilo postavljenih šest lop in pri v>cki je moralo določeno število letnikov dvigniti svoj novi razpored. V lepem vrstnem redu prav po vojaško so čakali obvezniki, od krepkih mladih fantov do starejših možakov, vsi dobre volje, da pridejo na vrsto. Odziv kakor tudi red sta bila prav odlična. s čimer so naši fantje pokazali kakor vedno srvojo discipliniranost in ljubezen do domovine. Mariborska sokolska župa je zborovala Maribor. 12. marca Pomembno je nacionalno poslanstvo, ki ga vrši ob meji naše sokolstvo. Mariborska sokolska župa, ki združuje obmejno sokolstvo in ki uravnava njegovo delo, zre ob 251etnici obstoja in razvoja lahko z zadovoljstvom na lepe sadove vztrajnega delovanja. V znamenju te bilance je bil današnji občni zbor mariborske sokolske župe, ki je zbral Sokole k pozornemu obravnavanju vseh perečih zadev, ki se tičejo sokolstva ob meji. Temeljita, izčrpna poročila ki so izšla v posebni jubilejni reviji ob 251etnici obstoja mariborske sokolske župe in ki jih je današnji sokolski zbor odobril s prisrčnim priznanjem, nam kažejo velike uspehe smotrnega prizadevanja na vseh toriščih telesno-vzgoj-nega, prosvetnega, narodno obrambnega ln socialnega sokolskega dela. Osrriega decembra 1913 je bila v Mariboru ustanovljena sokolska župa, ki le tedaj štela 8 društev s 569 pripadniki. Danes združuje mariborska sokolska župa 88 edinie z 11.790 pripadniki. Pri 48 sokol-skih društvih in 40 četah telovadi 5775 Sokolov s 13.147 telovadnimi urami. 19 društev ima lastne telovadnice, prav tako 2 četi, lastna talovadišča pa ima 31 društev in 8 čet. V župi je 27 smučarskih, 16 Strelskih, 1 jezdni in 9 kolesarskih odsekov. Tekem je bilo lani 22 akademij 32, izletov 96 nastopov 39. župna knjižnica šteje 1895 knjig. V župi je danes 45 knjižnic, ki imajo 15.852 knjig. Skupni denarni piomet izkazuje 728.970.44 din. Pomembno delo opravlja sokolska kreditna zadruga. Na vsesokolski zlet v Prago je poslala župa nad 400 telovadcev. Občni zbor je otvoril s prisrčnimi popravnimi besedami starosta mariborske sokolske župe br. dr. M. Gorišek. ki je ob navdušenju sokolskega zbora predlagal vdanostno b zojavko Ni Vel. kralju Petru II., pozdra"ne brzojavke pa ministru za telesno vzgojo naroda, savezu in prvemu podstarosti br. Ganglu. Iskreno je potem pozdravil savezn°ga odposlanca br. dr. Mladena Belčiča. Na krasno uspelem zboru, ki je poro-:ila po izčrpni debati odobril, so počastili spomin odličnih pokojnih so^olskih delavcev br. Paurtkov'ča, br. Seršenrj iz Ljuto-i^ra, F. Petelinška iz Oplotnice, Mira Veljaka iz Dr^-Tada, gospe Marije Mai- ove in drugih. Največ pozornosti je zbudil krasen govor rav< snega odposlanca dr. Belčiča. ki je opisal delovanje saveza. Dejal je. da se sokolstvo bori za svoje vzvišene ideale pod geslom: en narod, ena država, eno sokolstvo. Naglašal je pomen duhovnega edinstva ki prepaja sokolstvo. Ob zaključku svojih izvajanj je iskreno četital mariborski sokolski župi k 251etnici obstoja in plodnega dela. Današnji obmejni sokolski zbor je sprejel več sklepov. Med drugim je določil, da bo letošnji župni zlet v Murski Soboti. S tem naj še pokaže pozornost sckolstva obmejnemu Prekmurju. Leta 1940 bo žUpni zlet v Studencih, leta 1943 pa jubilejni pokrajinski Z'et v Mariboru. Pri volitvah je bila z malimi spremembami izvoljena dosedanja uprava. Dr. M. Gorinšek je starosta, L. Krajnc, dr. F. Salamun^ln^ J. Rojnik pa so podstaroBte. Drevi ob 20. uri bo v mali filharmonič-ni dvorani Stanka Preka solistični večer. Stanko Prek bo izvajal na tem koncertu dela umetniške vrednosti, ki so v originalu napisana za kitaro, deloma pa prirejena za ta instrument. Vstopnice se dobe V knjigarni Glasbene Matice. Pfcvski zbor Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča se bo pripeljal danes popoldne v Celje s poStnim vlakom ob 15.15. Na9 naj-odličnejši pevski zbor bo izvajal v Celju danes prav za prav dva koncerta. Prvi ob 17.15 je namenjen le šolski mladini, drugi veliki koncert pa bo ob 20.15. Oba koncerta bosta v veliki dvorani Celjsk. doma. Prodaja vstopnic v Goričarjevi knjigarni v Celju. Na razpolago bo tudi podrobni koncertni spored. Pridite! Naše gledališče DRAMA Ponedeljek, iS,- Hlapci. Red B. Torek, 14.: Zaprto. O P E R A Ponedeljek, 13. t Zaprto. Torek, 14.: štirje grobijani. Premiera. Pt*. mlerskl abonma. Pogled Ljubljana, 12. marca Pred kratkim so listi poročali, da .ie mestni svet odobril novi regulacijski načrt za mesto Ljubljano. Za takšne stvari je v javnosti zmerom velik interes, a Ljubljančani so se morali zadovoljiti samo s kratkimi noticami v dnevnem tisku. Načrta ali prav za prav programa za izdelavo regulačnega načrta, kakor se uradno imenuje vsa reč, na seji mestnega sveta nihče ni obrazložil in novinarji ga niso dobili na razpolago. Zato bomo brez dvoma ustregli čitateljem. da vsaj v nekaterih potezah opozorimo na načrt, ki bo v prihodnjih desetletjih urejal lice naše metropole. Poleg mestnega ozemlja se regulačno območje razteza tudi na ozemlja upravnih občin bobrove. Št. Vida. Šmartna, Ježice, Podgorice, Dola, Polja. Dobrunj in Rudnika, kamor teži razvoj Ljubljane. Za razširjenje mesta so najugodnejše razmere na Ljubljanskem polju. Gričevje Golovec, Grad in Rožnik za zidavo ni primerno. večji objekti so sploh izključeni. Gričevje naj se čim bolj pogozdi. da se iz zraka , dane parcele na Rožniku in Šišenskem hribu. Prav tako so nezazidljivi obsežni pasovi v Klečah zaradi zaščite vodnih naprav, med Ljubljanico, Zaloško in Fužinsko cesto za končno izvedbo kanalizacije, med Šmartinsko cesto in železniško progo zaradi obstoječega aerodroma in svet. ki bo potreben za povečavo obstoječih pokopališč pri Sv. Križu, v Štepanji vasi, na Viču in v Dravljah. Za poljedelske namene so rezervirane precejšnje površine na Ljubljanskem polju med pomerialno mejo. Tomačevsko cesto, projektirano polkrožno cesto ter Suvoborsko ter Peričevo ulico, v Štepanji vasi, na Barju, v Mestnem logu, ! na Gmajni pri Kosezah in v Dravljah. Prav tako so zaščiteni obstoječi parki, otroška igrišča in športni prostori, bro-iektirani pa so novi med Malim Grabnom, Ljubljanico in tranzitno 2 franka v temno rjavi barvi ima naslikan slavolok zmage v Onangeu. Nizozemska Indija: Š sliko kraljice Vil-jemine sta izšli dve najvišji vrednoti fran-kovne serije, in sicer sinje zelena po 2 goldinarja in olivno rjava po 5 g. Portugalska: Serija za kongres viničar-jev je dobila še najvišjo vrednoto po 1.75 eskuda v sinji barvi — Izdane so bile tudi štiri znamke za brezplačne pošiljke Rdečega križa. Ker se pa da s takimi znamka mi zaslužiti, jih oddaja poštna uprava tudi zbiralcem, in sieer za 4 eskude serijo Na znamkah so silike štirih dosedanjih voditeljev portugalskega Rdečega križa. Danska: Za obletnico slavnega kiparja Bertela Thorwaldsena je izdala danska po-.štna uprava serijo treh znamk. Na rdeči znamki po 5 im temno sanji po 30 oerov je kiparjeva silika. na vijoličasti po 10 oerov pa njegov najznamenitejši kip Jazona. Nemčija: Za avtomobilsko razstavo v Berlinu so izšle tri posebne znamke, seveda s pribitkom. Na znamki po 6 4. pfenige sta začetnika avtomobilske industrije Benz im Daimler na znamk1 po 12, 8 pf. pogled na dirkališče na znamki po 25, 10 pf. pa je novi »Ijudikj avto«. Marec — lažnivec Prijatelj B. je te dni zapisal o hrvatskem nazivu za brezen ali sušeč: »Ne glede na etimološko učenost bi hotel iz ožujka čuti neki južni ton ...« Ga je do tega občutja dovedla glasovna skupina už-žu, skupna obema besedama, ali pa staro izkustvo, po katerem se zavedam, da je v tem mesecu pogostoma že toplo? Ta gorkota pa je prcej opoteča, kar se razodeva iz samega naziva za tretji mesec v letu. Naj malo podkrepim svojo trditev. Iz korena lep imamo po 4. vrsti glagol: prilep.iti, v 2. vrsti ga srečamo s pol glasnikom: pri-le (p)-niti, prilenoti, češko: pfilnuti, srbsko: prionuti, prianjati, nem. bileiben, bleiben, Iz korena lejžjo (lat lingo, nem. lecke) si mislite starostov obliko: ližo, ležati (lizati), odtod le-žica, ki postane lažica, kadar je polglasnik, torej prvi zlog, poudarjen. Poudar na i rodf obliko lžica (slovensko: žlica, češko lžice), v srh. ožica. Enako daje koren lugjo (nem. liige): legati, lažem, iz se-danjika se a prenese v nedoločnlk: lagati, češko lhati; predkonsonantno I se v shv. nadomesti zopet z o: laž, a lžujak, ožujak. Maretičev Rječnik navaja za marec tudi dubrovniško besedo: lažak. Ime tega nestanovitnega gosta znači potakem: lažnik (rusko: Igun, lžec, Iživec). Nastavek ujak si lahko predstavljamo kakor celo vrsto drugih, n. pr, oseb-ina, oseb-nik, oseb-nost, pseb-ujan, oseb-ujnik (čudak, posebnež) itd, A. D. Aako čistimo zrak / zanrtih prostorih Klasična metoda je seveda zračenje. Tam pa, kjer daljše zračenje ni mogoče (n. pr. v bolnifiki sobi), se zrak hitro prečisti takole: Približno 50 g kalijevega hiperman-gana raztopimo v J litru vode; v tej raztopini namočimo platnene, kakor brisače velike kose platna jih nekoliko ožmemo in obesimo V sobi na vrvi Takoj se začne razvijati ozon, ki uniči slabi zrak v sobi ter sprosti kisik Zrak v tako izčiščeni sobi je zelo prijeten in diši kakor sveži, ozona in kisika bogati gozdni zrak ter prav blagodejno vpliva na osebe, ki morajo v zaprt h prostorih bivati in delati, zlasti pa na tiste, ki težko dihajo in so nadušljivi Jaona tribuna ^port in alkchal Prosim vas da bi objavili sledeče, saj Javna Tribuna« služi splošnemu namenu Zadnjič sem bil na medicinskem plesu Opazil sem skupino mladih akademikov, športnikov Vsi spadajo med stebre nekega plavalnega kluba v Ljubljani. Vsi so zdravi, lepi, krepki fantje, ki so bili sicer veseli, toda dostojni. Toda na njihovo mizo je romala steklenica za steklenico! Športniki pa alkohol-življenje pa smrt! Čudil sem se, ko sem videl, koliko pijejo Naknadno sem zvedel da ti ljudje, navajeni na trening, počivajo v brezdelju. Nji. hova telesa, vajena napora, so utrujena od brezdelja in alkohola ter nimajo prilike za trening Kopališče, edino pri nas, ki naj bi služilo temu namenu, je zaprto. Toliko se piše in govori o telesni vzgoji naroda. Toda vedno ostane samo pri tem, dejanj pa ni! Poslednji čas je že, da klub ali pa oblastva poskrbe za to, da se kopališče odpre. Služi nai pa tudi javnosti in aktivnim plavačem Zato je potreben večji znesek, ki se pa moia brezpogojno dobiti. Poglejmo okoli po sosednih državah kaj se dela. Povsod napredek — pri nas pa smo dosledni v zimskem spanju! Sploh bi bilo potrebno, zgraditi moderno zimsko kopališče, toda zaenkrat naj se vzdržuje saj to kar imamo, čeprav je malo Treba je mladini dati prilike za šport, pa bo sama zapustila alkohol in krenila na pot zdravja in dela! P. S. Gospodje waterpolisti naj mi oproste. kar upam. da bodo, saj vsebujejo te vrstice samo resnico. Dr. Zapletena zgodba Nekje imamo delavsko kuhinjo — pa naj nihče ne misli, da v Ljubljani, da ne bo zamera na napačnem kraju — o kateri bi prosili, gospod urednik, da nam dovolite nekaj besed. Kuhinja, v katero se prihajajo hranit predvsem pripadniki srednji in siromašnih stanov, je čisto dobro izhajala. Na lepem pa so si ljudje, ki imajo upravo v rokah, izmislili, da dosedanja voditeljica in kuharica, ki sta bili sicer strokovno kvalificirani, ne ustrezata zahtevam in so od nekod privedli redovnice, da vzamejo vrhovno kontrolo v roke. Ker se sestre same niso dovolj razumele na posel, so prejšnjo kuharico pridržali, a nad njo so vendar postavili sestro, čeprav se ta na kuho ne spozna Prav tako so sestro postavili za skladiščnico. a so prejšnjo skladiščnico vendar morali obdržati, ker bi brez nje stvar ne šla. Obenem je uprava Izdala nekakšno okrožnico, v kateri razlaga abo-nentom. da je te spremembe izvršila z namenom, da poslovanje poceni in prihranek uporabi za izboljšanje kuhe. Ne vemo, koliko se da prihraniti s tem, če se posamezna delovna mesta zasedejo po dvakrat, na lastni koži pa občutimo abonentje, da se je hrana v tem času za dobršno mero poslabšala. Zato ni čuda, da gostje v množicah zapuščajo menzo. AbonentL Vseslo vanski ples v Beogradu Beograd, 12. marca p. Snoči je bil v Ko-larčevi ljudski univerzi velik vseslovanski ples. Udeležili so se ga pokroviteljica Nj. Vis. kneginja Olga, ki je prišla v slovenski narodni noši, mnogi ministri, člani diplomatskega zbora, maršal dvora Antič, ✓ninister dvora Colak-Antič, prvi kraljev adjutant general Hristič, dvorne dame ter mnogoštevilno odlično občinstvo. Na plesu o bile zatopane narodne noše vseh slovanskih narodov. Izvajali so poleg jugoslovenskih narodnih plesov tudi ruske, češkoslovaške in bolgarske. Žene — gospodarice Zedinfenih držav Ameriško narodno imetje se ceni na tri sto dvajset milijard dolarjev. Od teh pripada celih dve sto milijard ženam. Po zadnjem štetju ima 2868 žen več ko milijon dolarjev premoženja, 462 žen pa več ko dvajset milijonov dolarjev. Dolarske princese torej še dolgo ne bodo samo v romanih in filmih. Dedinja Woolwarthovih milijonov, Barbara Huttonova, o kateri se je nekoč toliko govorilo in pisalo, je po vrstnem redu daleč zadaj. Najbogatejša žena v Zedinjenih državah je gospa E. B. Hartfordova, katere premoženje, podedovano po soprogu iz stare, solidne trgovine Atlantic and Pacific Tea Company, se ceni na dve sto milijonov dolarjev. Za njo je gospa M. Smithova iz Nevvporta, ki je podedovala po možu veliko vzornih mlekarn, farm, posestev, trgovin in vrednostnih papirjev v skupni vrednosti 155 milijonov dolarjev. Vse podjetje vodi v nezmanjšanem obsegu in prejema prve nagrade na poljedelskih razstavah. Tretja na lestvici milijonark je bivša princesa, ločena gospa Miguela iz Bragan-ce, ki si prisvaja pravice do portugalskega prestola. Ta si je iz nekoliko zakonov nabrala stomilijonsko premoženje. Njej precej enakovredna je gospa Graham Fair Vanderbildtova, ki je združila v svojih rokah imetje Vanderbildtovih in Fairovih. Devetdeset milijonov dolarjev ima sestra znamenitega bankirja Johna Pierponta Morgana starejšega, Ana Morganova, znana podpornica ženskih dobrodelnih ustanov. Vdova po jeklarskem magnatu A. Came-gleu je podedovala samo petdeset milijonov dolarjev, ker je njen mož razdal večji del svojega imetja dobrodelnim ustanovam. Gospe Marshal Feldovi je ostalo po razpo-roki štirideset milijonov dolarjev, poleg tega ji pa njen soprog plačuje še preživnino v znesku enega milijona dolarjev na leto, tako da ima gospa Feldova nekak rekord: največjo preživnino, ki jo je kdaj imela v Zedinjenih državah ločena žena. FRODAJA STAVBNIH PARCEL PRI NOVI CERKVI V SPODNJI glšKI TVRDKE I. KNEZ, LJUBLJANA, GOSFdS. ET5KA i ■ . »JUTRO«, ponedeljska izdaja Novice iz stare cukrarne Zbor Hubadove pevske župe Ljubljana, 12. marca V Hubadovi pevski dvorani v Glasbeni Matici je danes dopoldne zborovala Huba-dova pevska župa. Zborovanje je vodil predsednik dr. Anton švigelj, ki je pozdravil zastopnika Ipavčeve pevske župe g. Mordeja, nato pa se je spominjal pokojnega Zorka Prelovca in dr. Antona Schvvaba. O delovanju župe v pretekli poslovni dobi je nato poročal župni tajnik Jakob Gerčar. V župi je vfilanjenih 36 pevskih društev, ki se zvečine bolj ali manj agilno udejstvu-jejo. Višek delovanja je župa izkazala na junijskem župnem koncertu ob odkritju Adamičevega spomenika. Ljubljanski združeni pevski zbori so potem še neštetokrat nastopali, vedno toplo sprejeti od naše javnosti. V župi in v včlanjenih društvih ne manjka lepih načrtov in obile dobre volje. Jugoslovenski pevski savez je pred par dnevi odlikoval 3 člane »Ljubljanskega zvo. na«. 2 člana PD »Slavec« in 1 člana PD »Save« z zlatimi medaljam i, poleg tega pa še 2 člana »Slavca« s srebrnimi in osem z bronastimi medaljami. Blagajniškemu poročilu, ki ga je namesto obolelega blagajnika Karla Lasbacher-ja podal tajnik Gerčar, je sledilo poročilo pevovodje Frana Venturinlja. Poudaril je pa je bil cilj uprave doseči čim več uspehov tako v glasbeno kulturnem, kakor tudi v gmotnem pogledu. V primeri s prejšnjimi leti je opaziti precejšen uspeh. Leto za letom so namreč pevci obupavali nad brezbrižnostjo, malomarnostjo in nezanima-njem občinstva in tudi pevcev samih. Poraz je sledil porazu. Z veseljem pa morejo letos ugotoviti, da se Je v tem pogledu položaj vsaj za polovico izboljšal. Vzrok tega je v splošnem izboljšanju socialnega položaja. Tako so v preteklem letu koncerti že lepo uspevali ob polnih dvoranah. Častni nastopi vseh teh zborov so dali pevcem novega poguma, vlili vanje plamen zaupanja in vere, da naša pesem še ne bo tako kmalu izumrla Ker pa je danes občinstvo pod vplivom radia in kina precej izbirčno, je treba skrbeti da bodo naatopi kolikor 1 mogoče dovršeni. Popoln uspeh je zajam-čem, čim se bodo včlanjeni pevci in pevke bolj zavedali »voiih dolžnosti in se bodo bolj pokorili disciplini. Na kraju je pevo-vodja predlagal, naj bi župna uprava skupno z Ipavčevo župo omogočila izdajo zborov. Na predlog revizorskega odbora je bila nato izglasovana razrešnica. Sledile so volitve, v katerih je bil ponovno izvoljen za predsednika dr. Anton Švigelj, za odbornike pa Edvard Repič, Dore Matul, Boris Ro*, Gerčar, Silvan Pečenko, Kari LasDa-cher Ludvik Logar, Jernej Perdgn, Stanko Jerič, Slavo Šinkovec, Viktor Jurkaa, Albin Lajovic, Fran Venturjni in Mirko Premelč, za preglednike pa Fran Slana in Miroslav Mikič. Po volitvah je mnd slučajnostmi povzel besedo zastopnik mariborske Ipavčeve župe g. Mordej, ki je po toplih pozdravih in čestitkah župi za pretekle uspehe poudaril, da bi bilo treba poživiti stike med pevskima sestrama za složne nastope in pred odločujočimi činitelji Lsposlovati podpor in olajšav za delo pevskih zborov. Osnovati bi bilo treba vsedržavno zvezo pevskih društev in rešiti vprašanje glasila, pa po-kreniti intenzivnejše zanimanj« občinstva. Predsednik dr. švigelj je izrazil željo, da bi obe župi v bližnji bodočnosti priredili skupen nastop Iz vrst zborovalcev je izšla tudi želja, da bi se župa začela zanimati za mladinske pevska zbore, ki jih imamo v Sloveniji nad 40, pa so obsojeni na životarjenje, ker niso dovolj podprti in ker jim manjka potrebne organizacije. Da bi si župe pridobile naraščaj, je treba, da pravočasno poskrbe za vpliv na te mladinske zbore. Na kraju je zastopnik pevskega društva »Sloge« sprožil še pereče vprašanje nelojalne konkurence med posameznimi društvi. Potrebno bi bilo, da bi se našle sankcije proti temu, da nekatera društva izvabljajo dobre pevee in jih odvzemajo drugemu društvu. NAGRADNA KRIŽANKA Od kar je mestna oh čina v stari cukrarni pred božičem odprla nov zavod za zavetje brezdomcev, kjer največji reveži dobivajo brezplačno hrano in tudi prenočišče. je po Ljubljani mnogo manj nadležnih beračev. Pomisliti namreč moramo, da kuhinja nasiti na dan do 300 oseb, ki niti vinarja ne plačajo za hrano. Statistika huhinje od 1. decembra ko je bila odprta, pa do 15. februarja namreč dokazuje, da je bilo izdanih nad 21 000 porcij za kosilo in večerjo Domači, v Ljubi tano pristojni reveži so dobili 11.268 porcij, & tujih revežev, ki bi zanje morale skrbeti njih občine, je pa ta ljubljanski socialni zavod nasitil 9.768. Povprečno prihaja v kuhinjo po hrano do 300 oseb in vodstvo ima zabeleženih 510 različnih imen podpirancev Ti podpi-var.ci pa dobe za svoje družine in otro-' ie toliko hrane, da jo odnese domov, da je ii mestni socialni zavod doslej s podarjeno hrano podprl do 1000 lačnih siromakov, tivila so v tem času veljala 31.000 din, a lobri ljudje so poleg gotovine kuhinji podarili za 5.700 din samih živil. Vsako opoldne in večer so pri razdeljevanju hrane prvi na vrsti tisti, ki nosiljo hrano domov, da lahko še toplo p rineš o svojim družinam. Vsaka oseba dobi za vsak obrok 2 veliki zajemalki hrane, torej 1 1 trane, poleg tega pa še opoldne in zvečeT tudi 15 dkg težek hlebček polbelega kruha za vsakega člana družine. Dve tretjini razdeljene hrane tako reveži s cekarji znosijo domov! KeT pa razni nezadovoljneži razširjajo po mestu laži o slabi hrani iin opisujejo kuhinjo najrevnejših s stališča goltov Park-hotela in hotela Toplice na Bledu, je pač tudi potrebno, da pogledamo, kakšno hrano dobivajo reveži brezplačno v stari cukrarni. Nezadovoljni gostje naj sami primerjajo m emu je hotelov in restavracij in njih cene z jedilnim listom kuhinje naj-bednejših! Pri tem pa naj tudi pomislijo, da vsi gostje najrazkošnejših in najdražjih hotelov brez mrmranja in radi upoštevajo dnevne rede hotelov in običaije ter navade dotičnih dežela. Gnst, ki v hotelu preskrbo drago plača, naj bo te ali one vere, nikdar ne bo protestiral n, pr. proti izrazom verskih čustev lastnikov hotela niti proti izrazom verskih čustev drugih gostov. Edino v Ljubljani se jc našel tak človek, ki se zgraža nad molitvijo pred podarjeno jedjo! S tem je karakterizirana stopnja srčne kttlture razširjevalcev lažnih poroči! o zavodu. ki sam na najlepši način odraža visoko stopnjo srčne kulture dobrega ljubljanskega prebivalstva. Poglejmo torej jedilni li^t kuhinje v stari cukrarni za teden dni! V ponedeljek 27. februarja je bilo opoldne kislo zelje s krompirjem. zvečer pa krompirjeva juiha z žlič-niki. V torek 28 februarja je biil za kosilo ričet s krompirjem in prek a j en o svinjino, za večerjo pa riž s krompirjem. V četrtek 1. marca eo reveži opoldne dobili kislo repo s krompirjem v koncih, za večerjo pa češpljevo kašo. V četrtek 2. marca so bili opoldne vampi s krompirjem, zvečer pa prazen močnik. V petek 3. marca je bil za kosilo krompir s fižolom in makaroni, za večerjo pa polenta in prežganka. V soboto 4. marca so reveži dobili »šaro« s krompirjem in kolerabo, zvečer pa ričet z zeljem, a v nedeljo 5. marca so najbednejši dobili brezplačno za kosilo riževo juho z govedino, zvečer pa vinski čaj. Te hrane torej dobi vsaka odrasla oseba in tudi vsak otrok 1 1 za vsak obrok, poleg tega pa še opoldne in zvečer hlebca*: kruha. Če hrana ostaja, lahko revež dobi -pet poln kr. /nik. Jedilni list pa mora tudi slehernega prepričati, da se menda nikjer, kjer se kuha enovrstna hrana ali tako imenovani »Eintopfgericht«, ne kuha tako, raznovrstno kakor v brezplačni kuhinji naj-bednejših v Ljubljani! Kuhinja ima navodilo. naj ne štedi z maščobo, ter je v resnici vsaka jed tako močno zabel jena samo s čisto svinjsko mastjo, da stoji maščoba v loncu na hrani za prst debelo. To lahke vidi vsak obiskovalec kuhinje pri razdelit vi hrane. Do 5. marca je bilo porabljene 300 kg čiste mašiti, čeprav nekatera živila že sama dado maščobo od sebe Za masi je občina kupila že 3 prašiče, da ima \ zalogi najboljšo mast te dni pa spet kolje 5 prašičev za cukrarno prav zaradi masti Hrana je res najtečneje pripravljena ter o »čorbi« ne more biti govora Delavec si e svojimi dohodki take hrane sam ne more kuhati in večina v kuhinji podpiranih to tudi potrjuje. Kdor zabavlja čez tako brezplačno hrano, ni samo nehvaležen, temveč tudi pokvarjen in zloben! Večina podpiranih je pri tej hrani tudi sita, so pa seveda posamezniki, ki bi prenesli tudi trikratno ali še večkratno porcijo. VendaT so pa taki pač izjeme, ki jih ni mogoče zadovoljiti. Tudi sami, če bi imeli zaslužek, s svojim zasikižkom ne bi mogli utešiti želodca. Za normalnega človeka pa hrana v cukrarni zadostuje Da je hrana res dobra, potrjulje tudi dejstvo, da tisti, ki so hrano že kdaj dobili, spet prosijo zanjo. Zato se tudi število podpiranih od dneva v dan čim dalje bolj množi, da socialni urad ne more vsem pomagati in je prisiljen, da poleg sedanjega velikega ognjišča postavi še brzoparilnik s kotlom 250 l. V kuhinji je vedno uradno nadzorstvo, razen tega pa nadzorujejo zlasti pokušnjo in razdelitev hrane vsak dan tudi zastopnice in zastopniki vseh v Vrhovnem socialnem svetu mesta Ljubljane zastopanih karitativnih društev, prav tako pa tudi zastopnik javne bolnišnice. Kdor pa z izbiro hrane ni zadovoljen, naj jo prepusti drugim, ki bodo hvaležni zanjo. Pravi reveži m tudi brezposelni inteligenti so srečni, da jim more občina v sili pomagati s tako hrano, kakršno dobivajo v cukrarni. Način, kako se dele nakaznice in hrana, je enostaven in tudi potreben, ker bi sicer lahko med podpiranimi prevladovali haš taki, ki bi fco res dobrodelno ustanovo izkoriščali za hujskanje in svoje temne namene. V stari cukrarni je pa odprto že tudi prenočišče. Moški imajo svojo veliko spalnico. na drugi strani je pa spalnica za ženske, da reveži brez doma lahko prenočujejo na toplem in na čedn:h posteljah. Dokler prenočišče še ni bilo urejeno, je bilo izjemno dovoljeno tudi prenočevanje na tleh, ker revežev ni bulo mogoče drugače odpraviti. Toda prenočevanje je dovoljeno le snažnim revežem — brez mrčesa. Zavod ima namreč tudi sivoj aparat za desin-sekcijo, da kar v zavodu očedijo obleko, razen tega se pa mora vsak gost zavetišča okopati in ostrici. Kdor se brani snage, seveda ne sme na posteljo in tudi na tleh v posebnem dnevnem prostoru več taki ne bodo smeli prenočevati. V zavodu so pa nekaj časa že spet delavci, ki pripravljajo nov oddelek zavetišča. V stari cukrarni namreč Ljubljana dobi prehodni otroški dom za majhne berače. Male potepine in berače bodo polovili in jih za nekaj dni spravili v ta otroški dom, da ugotove njih starše in jih oblasti kaznujejo, ker otroke navajajo k beračenju in jih kvarijo. V tem prehodnem otroškem domu bo tudi igralnica, da otrokom ne bo dolgčas, Tudi svojo delavnico bodo imeli, da bodo napravili svoje naloge in si krajšali čas z ročnimi deli. Ker pa taki pocestni otroci niso vedno zdravi in snažni ter imajo večkrat garje ali kako drugo nalezljivo nadlogo, bo ta oddelek imel tudi svojo izolirnico in nekako bolnišnico, da morda drugi otroci od bolnega ne nalezejo ošpic ali celo hujše nalezljive bolezni. Vendar pa otroci v tem potrebnem novem zavodu nikdar ne bodo brez nadzorstva, ker bo nanje neprestano vestno pazila zaščitna sestra in skrbela za njih dobro na duhiu iin telesu. S tem zavodom bo Ljubljana šele mogla pričeti z uspe- hom boj proti beračenju otrok, ki je najbolj nevarno za bodočnost ljubljanske mladine. Vsi dobrotniki so vabljeni, da se kadarkoli sami prepričajo, kakšna hrana in red je v stari cukrarni. Ko bo pa vsa Ljubljana na ta način prepričana, kako uprava zavoda v cukrami vestno porabi darila za podpiranje revežev, bodo Ljubljančani od-slavijali berače izpred svojih vrat in še bolj radodarno podpirali zavod najbednejših v stairi cukrarni. Radio po svetu Ta teden bomo poslušali Resna glasba (cipere, simfonični koncerti, oratoriumi) Ponedeljek; 17.20: Warszawa: orato-rlum »Stabat Mater«. 20.00: Berlin prenos opere »Trubadur«. 21.00: Beromtln-ster: koncert Mozartovih skladb. 21.00: Roma: Simfonični koncert. — Torek; 19.00; Konigsberg: prenos opere »Tann-h&user«. 20.00: Poznan in Warszawa: prenos opere »Mignon«. 21.00: Monte Ceneri: prenos opere »Madona Oretta«. 21.80; Strasbourg:' prenos opere »Zlati petelin«. — Sreča: 19.30: Sofia; prenos opere »Carmen«. 21.00; Miiano in Leiipzlg: prenos opere »Mali Murat« iz Scale, 21-30: Strasbourg: Beethovnov simfonični koncert. — Četrtek; 20.00: Monte Ceneri: prenos opere »Fidelio«. 21.10: Kalund-borg; Simfonični koncert (Bach, Haydn, Reger, Beethoven) 21.55: Poznan: Beethovnov simfonični koncert. — PeteK: 20.10: Deutschlandsender: Simfonični koncert. 20.10: Monte Ceneri: Mozartov Re-quiem. 20.30: Firenze: prenos opere »Trubadur«. — Sobota; 21,00; Miiano prenos opere »Čarobni strelec«. 22.15: Luxem-bourg: Koncert simfoničnega orkestra. Komorna glasba in koncerti solistov Ponedeljek; 17.15; Miiano; violina; 18.15: Bucuresti: komorna glasba. 18.20: Beograd; vokalni koncert. 19.40: Midland Regional: sc.pran in klavir. 20.15: Sofia: vokalni koncert. 21.15: Radio Pariš: violončelo. 21.35; Praha I; godaani kvartet. 22.80: Deutschlandsender: violina in viola. — Torek; 17 05: Warszawa: komorna glasba. 18.35:'Leipzig: bariton in klavir. 20.00: Sofia: kvartet. 21.40: Kalundborg; solo na flauti. 22.15; Beograd: kla/vir. 22.25: Bratislava: vokalni koncert. Sreda: 18,05: Koniigsberg: koncert solistov. 18.40: Beograd; vokalni koncert. 19.15: Bucuresti: komorna glasba. 20.50: Monte Ceneri: vokalni in instrumentalni koncert. 21.25: Hilversum: orgle. — četrte«: 17.15: Warszawa; koncert solistov. 19.00: Konigsberg; sopran in klavir. 19.30: Pariš PTT: orgle, 20.00: Ljubljana; komorni trio. 22.15: Beograd: vokalni koncert. — petek; 17.00: koncert tria. 17.20: Beograd: violina: 18.05: Raddo Pariš: komorna glasba, 18.40: Deutschlandsender: bariton in klavir. 19.50: Radio Pariš: vokalni koncert. 20.10: Hilversum: koncert solistov. 22.35: Monte Ceneri; violončelo. — S°bota: 18.00: Poznan: vokalni koncert. 18.30: Bratislava; violina in klavir. 19.30: Sofia: viola. 20.00: Scfia; vokalni koncert. 20.30: Firenze; komorna glasba. 20.30: Nnrt. ireland: harfa. 22.30: Deutschlandsender: violina in klavir. Plesna glasba PonedeljeK; 22.30: Koln. 22.50; Kalundborg. 23.00: Berlin 24.00: Droitwich. — Torek; 20.30: Koln 22.30: Beriin. 23.00; Kalundiborg. 24.00; Luxembourg. — Sreda; 22.30: Berlin. 23.15; Kalundborg. 24.00: Droitwich, — Četrtek; 20.10: Berlin. 20.40: Praha n. 22.30: Firenze. 22.45; Wien. 23.00; Kalundborg. 0.10; Droitwich — Petek; 10.00: Budapest I. 22.30: Wien. 23.00: Kalundborg. 23.15: Miiano 24.00: Droitwich. — Sobota; 17.20: Beograd 19.20: Miiano 22.20: Miinchen. 23.15: Roma. 24.00: Droitwich. Radio Ljubljana danes 12.00: Oddih v deveti deželi (ploSče).— 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14.00: Napovedi. — 18.00; Zdravstvena ura (dr. Brecelj predava o spanju). — 18.20: Orkestralni koncert (plošče). — 18.40: Predavanje dr. Fr. Steleta o umetnostnem značaju štajerja. — 19,00: Napovedi in poročila. — 19.30; predavanje R. Dostala o Ljubljani v luči starih potopiscev. — 19 50; Zanimivosti. — 20.00: Kcmcert ljubljanske filharmonije v počastitev spomina Ivana Cankarja (prenos z Vrhnike). — 22.00: Napovedi in poročila. — 22.15: Prenos lahke glasbe iz restavracije »Emone«. K«nec ob 23.00. Vodoravno: 1. pripadnik starega naroda; 4. vrsta psov; 7. akt; 10. zaimek; 11. moško ime; 12. pritisk; 14. kvarta; 15. slovanski vladar; 16. ljub; 17. oblika pomožnega glagola; 18. del noge; 19. v telesu; 20. poganjek; 21. gradbeni material; 23. priprava za ostrenje; 24. latinski pozdrav, ki pomeni »zdravstvuj«; 25. prometni pripomoček; 26. meja reke ali morja; 27. kraj v Istri; 28. tuja okrajšava za »mednaroden«; 29. mesto v Španiji; 30. mongolski menih; 31. zaimek; 32. mesto, znano iz časov križarskih voj; 33. nočna ptica; 34. okrajšava za »na račun« (tujka); 35. zvezdoznanstvo; 36. časomer. Navpično: 1. del medicinske vede; 2. naselbina; 3. kvarta; 4. šahovska figura; 5. čutilo; 6. zaimek; 7. oslabel; 8. otok na Jadranu; 9. ruska reka; 11. tropa ptic; 12. oblika semena; 13. kost na nogi; 15. šampanjec; 16. tovariš; 17. otok, ki pravijo o njem, da je raj na zemlji; 18. stisnjena roka; 19. drevo, ki ima zelo trd les in trpek plod; 20. svet kamen; 22. napuh; 23. velik kos lesa; 24. zaimek; 26. zlitina; 27. vulkanski izmeček; 29. moško ime; 80. mafičoba; 32. ploskovna mera; 33. zaimek; 34. ploskovna mera. GUMBI raznih vrst in velikosti v zelo veliki izbiri po konkurenčnih cenah in solidni postrežbi pri OSVALD DOBEIC - LJUBLJANA NA DROBNO! Pred škofijo 15« Ogled brezobvezen! NA DEBELO! KllttJE ENO VEČBARVNE IUGOG&ANKA SY PETKA NAM Nagrado v znesku 100 din je žreb tokrat naklonil Francu Bosnarju, čevljarju, Gosposka 4 v Ljubljani. Troje tolažilnib nagrad v knjigah iz »Jutrove« zbirke pa si dele Silva Vrtačnikova v Kranju, Layerjeva 6, Ciril Ravbar, šolski upravitelj v Stari vasi, pošta Brežice, in Ieor Pelan, dijak v Ljubljani, Emon-ska 10-a. ★ Rešitve je treba poslati do petka in sicer po navadni dopisnici, tako da križanko izrežete iz lista, jo pravilno izpolnite in izrezek nalepite na zadnjo stran dopisnice. Reševalci v Ljubljani, Mariboru in Celju, lahko izrezek iz lista z izpolnjeno križanko nalepijo tudi na navaden kos papirja in ga do petka vržejo v nabiralnike »Jutrovih« podružnic. Po žrebu izbranemu reševalcu pri- pade nagrada 100 din, razen tega pa so na raznoiago še tri tolažiln ibj, ij v knjigah. ReSitev zadnje ponedeljske križanke Vodoravno: Slovan, Samojed, Leni, Ado-nis, pa, zgovor, Lim, Po, slovar, Lika, spoved, sova, atibor, pika, biser, na, Adam, Jalen, salo, Ala, udek, patina, Ik, Lot, ne, ocena, in, kosa, agora, zagata, Adela, Ate-na, oda, Anam, nota, Klara, ah. Navpično: slepar, leto, ona, nagovor, vi, Davos, Anor, mir, os, epika, dama, Do-j ver, zloben, livada, spisek, Loka, tilet, Si, Abadon, palica, omaka, nato, ali, Julljan, sa, Onega, pesa, anoda, noga, arena, Kana, atol, Alah, zet, Ada (Negri), Am(eri-ka), to, ar. Peter Vondrak: Žena, ki je morila Bogati bankir Leon Dever je mešal konjak in sherry v svoji srebrni skodelici ter dejal: »Gospe in gospodje! Danes bi vam rad povedal prigodo, ki mi jo je včeraj pripovedoval v klubu moj prijatelj Pierre, to je, pripovedoval nam jo je vsem in je vredna, da jo ponovim, tako je kratkočasna. Včeraj smo namreč v klubu sklenili, da mora vsak izmed nas povedati kako pustolovščino iz svojega življenja.« Lucila, plavolasa, lepa in postavna soproga gostitelja Deverja, je zazehala, rekoč: »Jaz sploh ne verjamem, da je mogel tvoj prijatelj Pierre, ta dolgočasni človek, kdaj doživeti zanimivo pustolovščino.« »Zakaj pa ne?« je ugovarjal novinar Lefebre, ki je bil znan, da je rad priobče-val škandalne dogodke iz pariške odlične družbe. »Mar upate, da najdete tu pri nas novo ljubezen za kako svojo škandalozno prigodo?« je pripomnila gospodinja ostro in skoraj zlobno. »Zakaj pa ne?« je segel v besedo njen mož. »Mislim, da bi bilo to primerno za vsak časopis. Kar sami presodite, gospoda! Takoj vam povem prigodo. Prej pa še izpijmo!« Vsi so izpili. Vsi so bili že precej veseli. Po obilni večerji ob šampanjcu so prišli na vrsto likerji in gostje so se hrupno smejali. »Začnite že vendar!« je silil novinar, »povejte nam prigodo svojega prijatelja Pier-ra!<: Gospodinja se je ironično zasmejala in hladno ugovarjala! »Mislim, da bi bilo bolje, ko bi molčali!« »Zakaj le,« so klieali drugi »Saj vfndaT ne morem zmeraj govoriti o bedasti poli tiki!« I V Zdaj pa je gospodinja še ostreje ugovarjala: »Toda jaz nikakor nisem radovedna na takšne zlagane pustolovščine!« »Zakaj ne, če so kratkočasne?« je rekla gospe v rdeči obleki. »Torej začnite že vendar!« je zaklicalo več gostov. »Dobro, pa bom,« je dejal goftitelj. »Torej Pierre je pripovedoval tole pustolovščino ...« »Izmišljeno? — « »Ne, dal mi je častno besedo, da je vse resnično!« »Hm, to smo radovedni!« »Torej Pierre mi je pravil: Pred ječ ko petimi leti sem se peljal v Rouen. Prijatelji so me povabili na lov. Ko sem stopal v vlak, je bil soparen večer in zrak je bil nabit z elektriko. V kupeju sem bil sam, zakaj dal sem sprevodniku večjo napitnino, da bi mogel spati, ker smo prejšnjo noč prekrokali. Legel sem in zaspal. Hipoma me je prebudil oster grom. Vstal sem in se ozrl naokoli. In zdajci sem opazil, da nisem sam. Nasproti mi je ležala dama, pokrita s plaščem. Toda spala ni, zakaj v somraku sem videl, kako žare njene velike oči. Njen bledi obraz je bil zasenčen, a vendar sem takoj videl, da je to mlada, zelo lepa žena. Brž sem sedel, se priklonil in jo hotel ogovoriti. Ona pa je naglo vstala, položila prst na usta in tiho rekla: — Gospod, prosim, ne govorite, lepo prosim! Bil sem presenečen jn sem molčal. Nato je tiho nadaljevala, vsa razburjena: — Gospod, morate mi pomagati, policija ml je za petami. — Policija? sem zasikal ves prestrašen. — Da. in same vi me morete reštl. — Ampak, kako si tO mislite? gejr prašal. — Pri meni gre za življenje in smrt Gledal sem jo z odprtimi usti. Zdajci je vrgla plašč s sebe in nadaljevala: — Morda mi zdaj še ne grozi nevarnost, a bojim se, da me primejo že v Rouenu. — Kaj ste pa zagrešili? sem ves razburjen vprašal. — Ah, nikar me ne izprašujte, nekaj groznega. Nehote sem v zadregi pogledal v tla. —. Ah, dragi gospod, ko bi vi vse vedeli! Jaz nisem mogla drugače, bila sem kakor blazna. In tudi nič prav ne vem, kako se je moglo to zgoditi. Hipoma je počil revolver. Saj sem mu hotela samo zagroziti, nisem islila streljati. On pa ie ležal pred menoj mrtev na preprogi, ves v krvi — Kdo? sem zašepetal. — Moj mož. Osupnil sem. Torej ta žena, k! je sedela pred menoj, tako da sem čutil njen topli dih, je umorila lastnega moža. V tistem hipu se je strašno zabliskalo in razsvetlilo kupe. Videl sem njen lepi in zapeljivi obraz, ki pa je bil nekako čudno grozen in bled v tej fantastični razsvetljavi. Kar streslo me je. Ona je to opazila in temne oči so ji zažarele v somraku. -r- Ah, je rekla tiho, saj vi niti slutiti ne morete, kako je bilo. Da, mrtev je, in jaz sem ga ustrelila. Toda ko bi vi vedeli, kakšne krlv'ce mi je delal. Uničil je vse moje življenje. Pri teh besedah je tiho zajokala. Ves zmeden sem gledal njeno povešeno glavo, ki so jo krasili kratki, valoviti, zlati lasje, njena nežna ramena in dve beli negovani roki. In obglo me je strašno softutje 8 to mlado stvarco, ki jo je usoda pritirala vse do umora. Kdo ve, kaj je morala prej pretrpeti? A nisem vedel, kaj bi; rekel sem menda najpoglavltnejše, kar se lahko reče v takem primeru; — Morda pa nI mrtev, morebiti je samo ranjen? — Ne, 1" tiho siknila, je mrtev, mrtev; bil je trd, ko sem odhajala iz stanovanja. — Torej še nihče ne ve o tem? — Ne, še nihče, šele jutri zjutraj bodo zvedeli, ko se prebudi služinčad in ga najdejo. — Tedaj ni bilo nikogar v stanovanju, ko se je to zgodilo? — Nikogar. Petek je in ob petkih so prosti sluga in kuharici. Ko se vrnejo domov, bodo mislili, da »piva. Da, še je toliko časa, je vznemirjena zašepetala. Lahko še pridem v Marseille. Imam denar, dovolj denarja, da bi mogla priti v Anglijo. Toda nimam potnega lista in v Marseillu me ne bodo pustili čez morje. In potem me tam najde policija in — Kako strašno! Gledal sem jo ves zmeden. Kako lepa je bila v svojem strahu! Čutil sem odpor, sočutje in hkratu sem občudoval to nežno bitje, ki je bežalo, ki bi ga lahko vsak h!p prHeli in ki je morilo. In Bog ve, zakaj? Morda je bil njen mož lopov, ki jo je pognal v obup... Zdajci je dvignila k meni svoj osolzeni obraz in mi pošepetala tako nežno, da me je kar streslo: — Kaj ne, da me ne izdate, da me ne izročite policiji? —■ Ne, nikakor ne! sem zaklical tako glasno, da sem se ustrašil lastnega glasu. Ona pa je hitro položila svojo roko na moja usta. Val grozne slasti mi je žalil vse telo. Ta lepa, bela, topla roka, ta roka, ki je pravkar morila, kako je bila mikavna, kako bi znala ljubka ti! Bil sem kakor blazen; pritisnil sem njeno toplo dlan na usta in jo neštetokrat poljubil. Čutil sem njen opojni vonj in zahrepenel sem po tej skrivnostni ženi, ki bo zdaj zdaj v rokah policije, ki bo sedela na zatožni klopi in ki bo njena fotografija v vseh časopisih. To hrepenenje je bilo tako atraSno, da sem Šepnil: — Storim za vas vse moram vas reiit'! Nekaj časa sva mo' " ~ -i ie nf vihta prenehala in vlak noč. Potem je približa1 k mojemu ter vprašala: — Kako bi me mogli rešiti? Tisoč možnosti se mi je vrtinčilo po glavi. Rešiti! Da, kako bi jo rešil? Kako bi jo spravil čez mejo? Kako bi je pomagal? Ali bi jo skril kje v okolici Rouena? Tam je mnogo gozdov, tam bi jo mogel skriti. In potem bi ji preskrbel potvorjeni potni list. Sladki up, da bi mogel živeti s to mično ženo v kaki idilični logarski hišici, je bil tako močan, da bi bil pozabil na vse. 2e sem hotel izpregovoriti in pre ^^^ati, ko mi je zašepetala: — Samo nekaj me lahko reši. — In to je? —- Vi imate potni list? — Da, imam ga, Toda kaj vam pomaga moj potni list? — Ali bi mi ga ne bi hoteli dati? — Zakaj pa ne? Ampak kaj bi vam pomagal potni list moškega? — Nič, če mi ne daste svojega lovskega plašča in klobuka. Vaš plašč bi me vso zakril prav do pet in pod lovskim klobukom bi bila kakor mladenič. — To je blaznost, sem ugovarjal. — Ne, je odvrnila, samo na ta način bi mi bilo mogoče priti s kolodvora v Marseille. Saj se pripeljem tja ponoči. Morda pridem kako do pristanišča in tam si bom lahko oskrbela vse potrebno: obleko in sliko za potni list. Samo na kolodvoru me ne smejo ujeti. V pristanišču si bom že sama pomagala. Imam dovolj denarja in dobro veste, da človek z denarjem doseže vse. — Imate dovolj denarja? Nekaj časa se je pomišljala, potem pa je rekla: — Hvala, dovolj! — Pa kam hočete zbežati? — Tega Se aama prav ne ve^ ijo ">i tega odvisno, katera ladja br luJa. T Angini imam soro^ ' ki -,1q go- i bc-^Tali. Ampa' - ostran* , ri— no je, d m Iz Francije .n da me ne primejo. Rusi v Srednfi Aziji Nedavno so sovjetske čete usedle Kitajski Turkestan, ozemlje, dvakrat večje od današnje Velike Nemčije Pretekle dni so svetovni listi priobčili vest. da je Moskva postala neposreden mejaš angleške Indije in Tibeta, kjer se takisto širi britanski vpliv. Kakor veleva sedanja politična usmerjenost, take komentarje. dostavljajo razni listi tej važni vesti. Eni pravijo, da je Moskva verolomno oropala Kitajce, ki so v silni stiski pred japonskim prodiranjem, drugi pa samo ugotavljajo, da ie zasedba kitajskega Tur- tu obnesel nad vse pričakovanje dobro, zato ga je moskovska politika ponovila še v kitajskem Turkestanu. Tako je prišel pod vlado Moskve ogromen predel srednje Azije, ki meri skupno okoli 3 milijone štirija-ških kilometrov. Lahko si mislimo, da marsikomu ni všeč to ogromno povečanje ruskega vpliva in ozemlja, osobito pa ne onim, ki vedno na-glašajo, kako ozek je njih življenjski pro- j..a v .»».ii.35.uAju z glavno u^amijo kestana samo zaključek dolgega razvoja, ki je meril prav k temu koncu. Sinkiang, kakor se je uradno imenovala zasedena kitajska pokrajina, je padel kakor dozorel sadež v naročje Rusom, ki so si ga že davno prej osvojili gospodarsko, brž ko je stekla ob njegovih mejah znana turke-stansko-sibirska železnica. V ostalem, pravijo nekateri listi, je bil Sinkiang šele od 1. 1877 kitajski in še to samo po imenu, kajti utrditev kitajske nadoblasti so ovirale mnoge vstaje, katerih zadnja se je razvila v splošno zmešnjavo ter v borbo vseh proti vsem, kar so znali Rusi prav spretno izkoristiti. Zasedeno ozemlje meri 1.400.000 štirijaških kilometrov in je tedaj dvakrat večje ko današnja Velika Nemčija. Ima sicer le 2.700.000 prebivalcev ter je zelo puščavska in zapuščena pokrajina, vendar pravijo poznavalci, da je bogata na raznih rudah in da ima neslutene možnosti za razvoj in raze vit. Rusom pri zasedbi pokrajine ni šlo za njena bogastva, marveč predvsem za to, da na svoji turkestansld meji ustanove državo, ki bo imela videz popolne neodvisnosti, v resnici pa bo pod trdno sovjetsko oblastjo služila samo za vmesno tvorbo, varujoč prave meje današnje Sovjetske zveze. Taki tvorbi sta ob južni sibirski meji .že Tuva in Mongolija, dve samostojni državi, ki čuvata sibirsko mejo in pod ruskim vplivom polagoma dozorevata za sprejem v sovjetsko federacijo. 2>ji*5n mirne zsseribe in preuredbe se ie stor, in ki si vedno prizadevajo, kako bi ga razširili. V ugotavljanju ruske verolom-nosti je tedaj nedvomno več zavisti in jeze, kakor iskrenega odklanjanja ruskega pohlepa po zemlji. Ako presojamo ogor- je bil bližje Indiji in se je v njem poznal angleški vpliv, le mali vzhodni del se je nagibal proti Notranji Mongoliji, kjer so gospodarili Japonci. Agitacija slednjih je bila zelo živahna. Pošiljali so mlade Dun-gane v tokijske šole, L 1934 so jim celo našli vladarja v osebi princa Abdula Ke-rima, vnuka sultana Abdul Hamida. Odkar pa so se zamotali v vojno s Kitajci, je njihovo delovanje seveda znatno popustilo. Vrhu tega se je princ Abdul Kerim ubil pri avtomobilski nesreči in preden so Japonci našli drugega primernega kandidata, so Rusi stvar uredili z enostavno zasedbo. Pohiteli so tem bolj, ker so mikadovi agenti imeli pripravljenega za to mesto bivšega buharskega emira. ki je v revoluciji prišel ob svojo vladavino in bi bil za Japonce ravno pravi vladar ob meji ruskega Turkestana. Rusija si je že par desetletij prizadevala, kako bi razširila svojo posest v tem delu Azije, toda v Londonu so budno pazili, da bi se kaj takega ne zgodilo. Zdaj pa ima britanski lev ravno dovolj skrbi na raznih straneh sveta, da mu za Sinkiang ni mnogo mar. V ostalem pa je bila ruska zmaga popolna že v tistem trenutku, ko se je vsa trgovina te pokrajine obrnila proti novi ruski železnici. Do tja je namreč samo par tednov karavanske hoje, do-č;m se potrebuje za Indijo dobrega pol leta. Ruska trgovina je osvojila pokrajino, vojaška zasedba je le potrdila obstoječe stanje. Z rusko zasedbo se je meja omikanega sveta premaknila globoko v osrčje azijske celine. V mestih Kašgar, Kuldža in Urum-či, ki so bila pod ruskim vplivom, je modernizacija že zelo napredovala. Ta mesta RUSI/A —T--- ^V MOMGDUr/A - 6'C£M O AN0I24N SAN> T&f®3 \ A »SIČOU \ ( C OOB'NOop. O ^ ^^ Sucoo KUKU % Zemljevid zasedenega ozemlja čenje izvestnega dela evropske javnosti s tega vidika, ruski pohlep le ni tako odvraten, kakor bi nam radi dopovedal! nekateri tuji listi. Kitajski Turkestan leži kakor dolg jezik med Rusijo in Mongolijo na severu ter Indijo in Tibetom na jugu. Severni in zapad-ni del z mesti Urumči, Kašgar in Džar-kant je bil od nekdaj izpostavljen ruskemu vplivu, južni z mestoma Chotan in čerčen Rože — Turkestanee v bojni opremi Katar in kašelj sta varovalno sredstvo organizma, ki čuva pljuča prahu in bakterij ter odstranjuje vse, kar je škodljivega, iz pljuč. Ako pa postane kašelj mučen in poškoduje posamezne dele ali pa moti splošno zdravje, potem ga moramo zdraviti. So slučaji pri katerih se dihalni organi vsled neprestanega kašlja tako raz-dražijo, da se polagoma razvije jetika. K ozdravljenju kašlja morejo bistveno pripomoči nekatera zelišča. Proti dolgo trajajočemu kroničnemu pljučnemu katarju vzamemo sledeča zelišča kot čaj: Korenine in cvetje lapuha (Tussilago farfara 15 gr); kuhamo jih 6 minut na pol litra vode. Potem polijemo kaduljine vršičke (90 gr) in zlati grmiček imajo elektriko, plin radio, razmeroma moderne trgovine, iz katerih je zadnja leta popolnoma izginilo angleško blago, nadomeščeno z ruskim. Sovjeti učinkovito nadaljujejo carsko politiko prodiranja v Azijo, ki je bilo pod zadnjim carjem skoro popolnoma zaustavljeno. Vse kaže, da jih zavist nekega dela Evrope, ki se mora zadovoljevati z daleko manjšimi grižljaji, pri tem niti malo ne ovira. (125 gr) s 4 litri kropa; to precedimo in združimo s prav tako precejenim čajem lapuha, vse pa osladimo z navadnim sladkorjem in jemljemo v šestih obrokih Dva vzamemo zjutraj na tešče, tretjega eno uro pred obedom in zadnja obroka eno uro preden gremo spat. Druga dobra sredstva proti kašlju so: ajbiževa korenina, planinski mah in karagen, kar se tudi pi-ie kot čaj, ali pa 20 gr. grenkuljice. 10 gr zlatega korena, 25 gr lapuha, 35 gr velikega lučnika in 15 gr islandskega (planinskega) maha. SPOROČILO Mož: »Če ne bi mogel pravočasno priti domov, ti sporočim po slugi.« 2ena: »Ni potrebno — sporočilo sem že našla v žepu tvojega površnika.« foioamaier Senčene podobe ali sšluete se dado s fotografijo napraviti na najpreprostejši način. Kot svetlobni vir uporabimo najbolje bliščico, drugače pa tudi vsako drugo svetilo, le da bodo osvetlitve v tem primeru običajno daljše. Na ovratni okvir napnemo čim bolj brez gub rjuho ali pa tudi veliko polo svilenega oziroma prosojnega belega papirja. Na eno stran postavimo osebo v profilu oziroma predmet, ki ga hočemo posneti v si-lueti, na drugo stran aparat, ki ga ostro ustanovimo na rjuho (papir). Snemalno tvorivo naj dela čim bolj briljantno in seveda brezobstretno. Prostor nato zatem-nimo in objektiv odpremo. Za rjuho prižgemo svetilo. Posnetek je treba razviti v razvijalcu, ki dela trdo. Na negativu je rjuha popolnoma črna, silueta nima nobene risbe ali pa le šibko, kar je brez po-j mena, ker bomo negativ kopirali na trd papir, ki bo to risbo zatrl. Crn rob na po-zitivu učinkuje zelo dobro. S čopičem in barvilom lahko na negativu prevlečemo tiste partije v silueti, ki naj postanejo na pozitivu bele (n. pr. ovratnik). Iznajdljivi amater bo s senčnimi podobami dosegel lahko prav lepe efekte in nikakor se mu ni treba omejiti samo na portret v profilu. »Umetniško mehkobo«, ki si jo pa bolje pripravimo že pri snema-• nju s primernimi dostavki na objektivu, f-e da doseči tudi pri povečavanju z mehčali in mrežami. Povečavo najpreje ostro ustanovimo, potem damo mehčalo na objektiv. Priporočljivo je, da osvetlimo v tem primeru približno tretjino časa z objektivom popolnoma ostro in šele nato mehko z dostavkom na objektivu. Sicer pa omehčamo sliko tudi tako. da napnemo na povečevalni papir japonski ali perga-mentni oziroma vsak pripravni papir, ki nam sliko potem rastira. Osvtelitev je treba pri tem seveda podaljšati in jo moramo določiti s poskusom. Za te procedure so pobeno primerni negativni, ki so morda nekoliko preveč briljantni. Za posnetke pri umetni luči je svetloba, ki nam daje razpoložljivo svetlo, včasih morda pretrda. Ena ali dve poli svilnega papirja ali tudi kos tila. ki ga napnemo pred žarnico na reflektor, nam dado preprosto odpomoč. »Spremljanje« s kamero Za pravilno delo s kamero pri snemanju iz roke velja splošno pravilo, da moramo aparat, ko sprožimo zaklop. držati popolnoma mirno Ce ne upoštevamo tega pravila, dobimo posebno pri nekoliko daljših momentih kaj kmalu zmajane in neostre slike. Je pa izjemen primer, ko premikanje kamere ne samo ne škoduje, temveč je celo koristno. To je pri snemanju zelo hitro gibajočih se predmetov, zlasti torej pri snemanju vsakovrstnih športov. Kamero premikamo pri tem seveda le toliko, j da obdržimo predmet stalno v iskalu. Po- ; stopek je sledeči: Če se nam bl'iža dirkač, smučar skakač itd., ga že od daleč fiksiramo v sredino ? iskala. Potem mu sledimo z iskalom stalno na očesu, z enakomernim obračanjem telesa, dokler ne pride ugoden trenutek, ko sprožimo lahko zaklop. S spremljajočim premikanjem kamere med osvetlitvijo dobimo ozadje sicer običajno neostro, gibajoči se predmet pa tem ostrejši, ker je ostal pač vedno v sredini slikovnega • polja. 0 to snemalno tehniko je mofof* r 1/200, 1/300 sekunde ujeti popolnoma ostro tudi najhitrejša gibanja, za katera bi normalno potrebovali sicer 1/1000 sekunde ali pa še krajši moment Amater, ki ne razpolaga z zaklopom na razporek. lahko tudi takšne posnetke dela torej popolnoma mirno z najkrajšim časom svojega centralnega zaklopa Spremljanje gibanja s kamero pa je praktično mogoče le z okvirnim ali aaljnoglednim iskalom kajti vse druge iskalne naprave kažejo gibanje vendarle v drugo smer. Tenka plast novih enoplastnih filmov je posebno ranljiva. 2e pri razvijanju, a > še bolj pri sušenju, ko brišemo ž nje vodne kaplje, moramo zelo previdno delati, da je ne odrgnemo. Sicer pa se malenkost- ; ne praske odstranijo običajno tako, da ; damo negativ z vodo spet omehčamo in } ga potem ponovno posušimo. i Fotoklub Ljubljana program za tekoči teden: v torek slikovna kritika, za katero naj člani prinesejo in anonimno oddado svoja nova dela, * četrtek nadaljevalni tečaj (elektrika v fotografski praksi), -v petek članski večer, v nedeljo skupni izlet v Planico. Morebitne spremembe program se objavijo med tednom v izložbenem oknu tvrdke »Omnia«-Foto v Wolfovi ulici. Članstvo opozarjamo na vseibno zadnje okrožnice Tečaji Fotokluba Ljubljane se za to sezono bližajo koncu, drugi začet-niški tečaj se je z lepim uspehom že zaključil, tretji se otvori ta mesec pod pogojem, da se do 20. t. m. prijavi "zadostno število interesentov. Člane in druge amaterje pa opozarjamo že sedaj na praktični nadaljevalni tečaj, ki se otvori koj ob pri-četku nove sezone. V tem tečaju, ki bo obsegal kakšnih 30 lekcij, obdo tečajniki pod strokovnim nadzorstvom praktično in sistematično opravljali vse fotografske procedure od snemanja najoibčajnejših motivov in raznih načinov izdelave negativov do najmodernejših pozitivnih posnetkov in plemenitih tiskov. Spored še objavimo, prijave pa se sprejemajo že sedaj. in sicer vsak torek in petek zvečer v klubskem lokalu, kjer zvedo interesenti za pogoje. Med revijami bi opozorili na novo številko »Galerije-s, ki objavlja na uvodnem mestu poročilo o fotografski umetnosti v Južni Afriki in nadaljuje s tem svoje zanimive objave o proti prahu pri povečavanju«, »Barvna fotografija ponoči«, »Osnove kompozicije«, »Fotomontaže« so naslovi samo nekaterih izmed mnogih napisanih prispevkov te odlične mednarodne revije, kar se tiče njenih običajnih prvovrstnih celostranskih reprodukcij po delih najboljših svetovnih mojstrov, pa ib bilo omeniti, da sta med njimi spet dve jugoslovanski deli, Dabče-vi »Kmetje« in znana Koželjeva »Gorska tišina«, o kateri pravi uredništvo med tehničnimi podatki, da rešuje učinkovito nemara najtežji problem fotografije: podajanja sončne svetlobe Opozarjamo na to, da izda založba »Galerije« še ta mesec dru gi letnik svojega pomembnega zbornika »Ideja in oblika«, ki predstavlja letos spet pravi triumf slovenske fotografije in ki bo veljal 10.— RM. Naročila na revijo, kakor na njene knjižne izdaje ;posreduje tudi Fotoklub Ljubljana. — Marčna številka Knappove amaterske revije »Foto-Beobachter« priobčuje zelo bogat izbor slik mednarodnih avtorjev, ki so bile razstavljene na razstavi pod imenom »Pet celin razstavlja«. eMd njimi objavlja tudi lep posnetek člana Fotokluba Ljubljane dr. I. Bonača »Večer v splitskem pristanišču« in Beograjčana Aleksa Simiča la cerkve«. N"I GA RAZUMEL Sodnik (slugi): na mizo.« Obtoženec: »Ne, se pa ne dam!« >Položite corpus delieti gospod sodnik •— tepsti —■ Seveda, prav imate! — Torej mi hočete pomagati? — Storim vse, kar želite. Nekaj časa me je molče gledala. Med oblaki je vzplaval mesec in videl sem, kako se ji svetijo njene vlažne oči. Nato je dejaTa: — Kako ste ljubeznivi! Kako h se vam mogla izkazati hvaležno? In preden sem se nadejal, je pritisnila svoje ustnice na moje. — Niti ne morem biti dovolj hvaležna ... je zaihtela. Brzi vlak je začel zavirati. Rekla je: — Mislim, da se bližamo Rouenu in tam boste morali izstopiti. — Da ampak če hočete, se peljem z vami vse do Marsrilla; tam imam znance, ki vam bodo pomagali. — Ne, je rekla odločno, dve osebi vzbujata več pozornosti kakor ena. Brzi vlak je že vozil na postajo. Zdajci me je spet objela in spet som. čutil rdeče ustnice prelepe žene. ki je malo prej morila. Ves omamljen sem zastokal: ■— Ne izstopim, ostanem pr' tebi. — Toda ona me je že rinila k vratom, rekoč: — Hitro izstopi! — Ali se bova še kdaj videla ? Zmajala je z glavo in rekla: — Bolje bo, če se več ne vidiva. ?ivite sr"čno in še enkrat najsrčnejša hvala! In potem sem stal na peronu ter zrl na okno kupeja iz katerega sem izstopil. Toda okno je zakrival zastor, ko je vlak odhajal.« Gospod Dever je umolknil, potem pa vprašal: »No, ali ni to imenitna pustolovščina?« »In to je vse?« je vprašal novinar. »Kje neki. prigoda se nadaljuje,« je odgovoril gospod Dever. Njegova žena pa je vstala in rekla nejevoljno: ' »Ampak mene te neumne čenče tvojega dolgočasnega pripovedovanja ne zabavajo.« »Ti imaš zmeraj kaj proti niemu,« je prizanesljivo odgovoril soprog, ko je odhajala v sosedno sobo. »Torej poslušajte, kaj je Pierre pripovedoval dalje,« je nadaljeval gostitelj: — Moji prijatelji so bili seveda nekoliko presenečeni, ko sem se pripeljal brez plašča in brez klobuka. Pa sem iim kar nekaj natvezil. Ampak lov mi ni prinesel nobene zabave, zakaj moje misli so bile ves čas pri lepi ženi. ki je morila. Drugi dan po tej prigodi sem pregledal vse pariške časopise, toda nikjer ni b'l omenjen noben umor. In tu sem se spomnil, kako je rekla, da se zločin odkrije morda šele zjutraj. Radost me je prevzela, da je ta žena pridobila na času. Ampak tudi v po-nedeljskih časopisih ni b:lo ničesar o kakem umoru. Kako je to, da ravnajo tako skrivnostno? Morda hočejo olajšati zasledovanje? Ali gre morebiti za preveč odlične osebnosti? Morda pa je bil tisti mož le ranjen? In tudi v poznejših dneh nisem čital ničesar o tem. Teden dni nato, spet v petek, sem se vrnil v Pariz. Ko sem prišel v stanovanje, sem našel tam zavoj, v katerem je bil skrbno zavit moj plašč, klobuk in potni list. ki sem ji ga bil dal. Nekdo je prinesel te reči. Torej js vendarle srečno ušla. sem se veselil, čudno, da vrača te reči brez vsake besed'ce. Nič, nič, samo s potnega lista je vel prijetni vonj, sladki omamni vonj te tuje žene, ki je morila, ki sem njena razbeljena usta ves opojen sesal. In tedaj me je prevzelo blazno hrepenenje, da bi spet zagledal to prelepo ženo. Kam se je neki zatekla? Ali je morda v Franciji? Vsak dan sem požiral časop'se, toda nikjer nisem našel, da bi bila kaka žena iz boljše družbe ustrelila svojega moža. Jaz pa nisem imel niti trenutka miru. Neprestano sem kop-nel po tej krasotici, ki je zagre&la zločin in ki sem jo takoj nato poljubljal. Silno sem hrepenel, da bi jo spet videl, da bi slišal njen zvonki glas in zvedel, kaj se je z njo zgodilo. Obrnil sem se na nekega višjega policijskega uradnika, ki mi je bil dober znanec. Tega so moja čudna vprašanja nekoliko presenetila, potem pa je telefoniral na razne urade ter mi slednjič dejal: — Ne, v zadnjem času ni bil nihče ustreljen. V predmestju je bil pretep, pri katerem so nekoga zaklali. In potem je bil prijavljen še samomor nekega odličnega funkcionarja velike delniške družbe. Prav zato smo to zakrili. — Ah, sem rekel, torej to ni bil umor? — Kje neki, saj je ležal revolver na preprogi poleg njega. — Da. to utegne biti on. sem pomislil in se v duhu smejal naivnosti policije. Toda imena samomorilčevega mi ni hotel povedati. Ampak to je bilo zame malenkost. Pivi veliki pogrebni zavod mi je povedal ime: Gospod Simon, glavni ravnatelj zavarovalne družbe Sirius. Zdaj mi je bilo vse jasno. Moia neznanka je bila gospa Simonova. Kakor človeku, ki je na cilju, mi je h'poma odleglo. Nemudno sem se odpeljal na stanovanje te žene. Toda sobarica mi je povedala, da se je gospa odpeljala v Trouville, kjer stanuje v hotelu Bristol. Odpeljal sem se s prvim vlakom tja. — Ali stanuje tukaj gospa Simonova? sem vprašal ravnatelja hotela. — Da. ■— Nujno moram 'govoriti z njo. — Dama je šla že spat. Po deveti uri bo zajtrkovala na terasi. Tako sem bil z njo, z njo pod isto streho. Pred menoj so plesale lepe na pol nage ženske, a jaz sem videl le skrivnostno ženo, po kateri sem hrepenel. Ali jo bom spoznal? Gotovo bom spoznal to lepo bitje, ki je kakor blisk vniknilo v moje življenje. In po nemirni noči sem že zgodaj sedel na terasi. Pozorno sem opazoval žene, POiH^ J» tfjrpo. Be-Šno. da homo oH^r-ali fln«^«"'0 voHs1r»o me=tO V dr*aTri ČPrt-av ip DO UvHni Drire-ditvi seveda še težko delati račune za naprej. £)0ce*pnt lienph' so raelpdnii: Seniorji 1 km (na-tooMo 11 fpkm.1: 1. Kvas Jaka (Tlirra* 20-53. 2. B^^an Jore (II 20-53.1 ppt.. 3 S-akar Ivan (Primože) 21-20.00, 4. Pptrič Tonp (J). 5 Bened5čič Mirko (I). 6 Octerman M:'an (izven konkurence), 7. Rebolj Ivan (Litija), 8. Knap Leo (I) Med tekmovanjem so odstopili trije tekmovalci: Tekavec (Litija), Ilovar (I) in Tavčar (Pr.), zadnji malo pred ciljam. Omladinci (18 — 20 let) 4 km: 1. Košir (Planina) 12:02.00, 2. Jerman (Plan.) 12:25.1 pet., 3 Sitar (Prim.) 13:20.1 pet. Juniorji C (16 — 18 let) 2,5 km: 1 Potočnik (Plan.) 8-34.1 pet., 2. Vidovšek (Pr.), 3 Hribar (Ilirija). Juniorji B (do 16 let) 2 km: 1 Bratuž (Planina! 5:19.2 pet., 2. Nabernik Jože (Pr.) 3 Kovačevič (Planina). POMOTA A %11 . , M ' Fric: »Pom'sli, k> sem šel čez most, sem opazil, da je pra.kar neka ženska skočila v vodo.« Luka: »In kaj si storil ti?« Fric: »Seveda oiv z.a njo in jo potegnil iz vode. Ko pa si je nekoliko opomogla, se je obesila na drevo.« Luka: »Pa si jo spet rešil?« Fric: »Ne. Mislil sem si, da se hoče samo posušiti... « Nič se ne ve Ona: »Možek, tule ob zidu je prav lep prostorček. Ali ne bi bilo dobro, če bi tu vsadila figovo drevo?« On: »Figovo drevo? Ali res misliš, da bo moda kdaj prišla tako daleč?« Junaki tudi na tujem V neki koloniji v Severni Ameriki je bilo precej Črnogorcev Nekega večera je bil v baraki samih črnogorskih rojakov razgovor in naposled tudi prepir o junaštvu in junakih Pogovor je nanesel na prigode vojvoda Jakova Dakoviča in na njegovo kapitulacijo pri Grahovu. Eni so trdili, da je moral kapitulirati, drugi pa so dokazovali nasprotno. Da! Ne! Moral je! Ni bilo treba! taki in podobni klici so orili po baraki Ko so Črnogorci postali trudni od samega prepira, so se podali k počitku, a eden od tistih, ki so zatrjevali, da je vojveda Jakov prav ravnal, tiho vstane, naloži na pod barake kup starega papirja, ga zažge, zbudi svoje pristaše, jih odvede vtn, barako s svojimi nasDrotniki pa zakone Pristaši vojvode Jakova so pred bara'io mirno čakali in ni bilo dolgo, ko so zadoneli obupni klici: — Odprite v imenu svetega Vasilija Ostrcškega, da ne bomo živi zgoreli! — Ne cdprem. d"k'er ne rečete, da se je voiv-da Jakov m^ral predati! — Ni res se je slišalo iz goreče barake. Dvakrat, trikrat so se ponovila taka vprašanja ln odgovori, potem pa so oni v baraki zaklicali: — Res je. moral se je Dredati. zdaj pa cdori vrata, če si pravi Črnogorec! Vrata so se odprla in tako je bila rešena zelo ra-bur-jiva in tudi nevarna razprava o iunaštvu starega vojvode Jakova Fran Lipah o Črnogorcih: Gospod urednik, v smislu zakona Vas nrosim za Dooravek glede moje do«»od'v-šč ne z j"na?kimi Črnogorci, o kat°rih ste o'"sali oretekli ponedeljek Moi razgovor z dot čnim Cr-^og rrem ie bil v pristani-'ke mestu Baru. ne v b^ru To nI važno. I bolj pa je važno dejstvo, ki mi je že ta-: krat zaprlo sapo: meni, bivšemu avstrijskemu vojaku, ni govoril to krčmar. pač pa njegov desetletni sinček Nehote mi sili na misel vprašanje, kako bi kak naš odrasel mož (ali pilitik) odgovarjal na tak? vprašanja dandanes pri nas, če bi se nam pripetila taka okupacija. Prosim, da mi dovolite- še eno, ko imamo že Crno~orce v šivanki Predvojna leta smo »prep rod š li« v akademskih društvih na Dunaju, družili smo se z brati Srbijanci. Bosanci, Črnogorci ter trgali dedno monarhijo do mili volji Malenkost nam je bila. na dunsjskem »Ringu« pred dvore m zapeti »O am. onamo « C"sar nas sicer ni slišal, pač pa smo jo skupili, toda lepo in imenitno je pa le bilo. Vojna nas je razpedila na vse vetrove Jeseni 1917. je šla naŠ3 baterija skozi okupirano Črno gera v Albanijo Cesto ki vodi nn Reko Crnojevič, so popravljali črnogorski civilisti, ki jih ie na vsakih par sto korakov nadziral kak črnco ski intel'gon4 S'uč~jno sva se z en m takim ujela z očmi. Meni je stepila kri v glavo. Hitro rem ga vprašal, ali časa potrebuje, kruha, c;garet. denarja »Ne trebam ni-šta«, je bil ves njegov odgovor in oči sc mu lepele na trakovih mojih avstrijski* odPkovanj. ki smo iih morali nos-ti Bre besede sem oo'ožil predeni nekaj konzer in drugih d b-ot ter odhitel za batpriio Ne vem. če jih je vzel. vem samo to. d' sem med voino na fron'ah do