231. številka. Ljubljana, četrtek 26. septembra. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan izva^iasi ytna»mmtMU - OMVt p<* ^Miuio/h, wm velja po posti prejeman *» kvj ru-i^ursk* (letele m colo lotu 1h tfltl., ia po i lota H četrt leta 4 oSilj»nja na dom M oolo leto 13 gld., .s» Sem letu 3 gld. 30 kr., ia on meneo 1 rUI. 10 kr. Za pošiljanje "t a dom se računa 10 V", »a mnns. M k', a« iatrt leta. — Za tnje dežele toliko vee, koiikor poštnina iznaša. — Za gospode rčitelje na ljuiltkih lolah in M dijake velja z niša na cena in sicer Za L In bi Jan o fr tstlt U.:z 2 ffld. 60 kr., po po 9 ti prejemaa ta četi t lota 3 gld. — Za ozuanila se plaiu e od fetttžstojpne petit-vrste 6 kr., če se c vrnilo opirat tisk«, 6 kr., 5e se dvafe-at in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj M izvole frankirati. Rokopisi se ne vračajo. — uredtttltvo 1° V LlcblUai v Frane Kol mano vej hi Si #*. 3 „glodsliSka stolba". Oprsvniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. J« ad ntnittrathriM r««M. je v „Na-odni tinkarni" v Kolinanovoi bili, Govor poslanca dr. Zamika C volitvah kranjske trgovinske in obrtniške zfiarnice. (V 3. seji kranjskoga diželno^a zbora; po stono-grafskem zapisniku.) (Kon«-c.) Na to ho prišle reklamacije. Reklamacij skih protestov je bilo črez sto, in mej temi jih je priznal sam minister Banhans 42 opravičenih. Rešitve teh 42 opravičenih protestov ftj dandenes čakamo, če tudi so uze tri leta pretekla. (Klici na levej: čujte!) Ko so bile reklamacije voliluej komisiji izročene, je ta razpisala v to svrho sejo na 24. december zvečer, in je vse te reklamacije in proteste rešila v jednej kratkej seji, ko bi bila morala sedeti celi teden dan za dnevom, če bi bila hotela te reklamacije v resnici pretresati I Ali rešila je vse jeden večer, kajti princip je bil ta, da reklamacije narodnih vo Mcev nemajo uže „eo ipsou nobedne veljave, ker izvirajo od narodnih mož. Kako površno je komisija delala, kaže to, da je novomeškega trgovca Ferd Seidla uvrstila v obrtnijski oddelek, ker plačuje po nazorih volilne komisije »amo 5 gld. 25 kr. pridobitnega davka. Ves iznenađen pride la k nam s potrdilmm listom davkarskega urada, da plačuje 10 gld. 50 kr. pridobitnega davka, kar je več ko zadosti za uvrštenje v trgovinski oddelek. Ali vso to popravljanje, ki se je delalo, vse to ume ta vanje, saržiranje in škartiraaje ne bi bilo motilo, da ne bi bila narodna stranka zmagala. Ali zadnja točka tega programa te komisije nas je uničila, in to je izvršitev volilnega akta samega ob sebi. To je najvažnejša stvari Hočem gospodom zakon brati, od miui-Bterstva potrjen, ki se tako - le glasi: §. 10 volilnega reda za kranjsko trgovinsko zbornico od leta lbb'8 pravi (bere): volilna kom sija sestavi potem popravljen vol tveuik, ter na njega podstavi naredi volilne poverilnce z f,'usovalnicami za volitev, in vse to z volilnim razpisom vred, v kutert-ga je treba postaviti se zgodi V V ljubljanskem mestu je 30. dee. leta 1875 v jutro ob 8. uri, ko je jako hudo snežilo, petero mož napotilo se iz rotovža, vsak ja imel svoj paket pod pazduho, hitro so tekali za njimi še posebni agentje. Glasovnice ho se dajale na desno in levo in precej tudi pojemale; morale so se precej rotovškim služabnikom izročiti, ker so ti možje volilce s tem mamili, da so rekli, da to nič ne pomeni, ali pa, to pomeni, da boste odslej menj davka plačevali! (Veselost na levej.) Jaz sam sem z Jednim teh mož govoril, — se ve da imena J ne bom povedal — in ta mi je rekel: Mi smo imeli od magistrata strogi ukaz, do 11. ure istega dopoluJue vse glasovnice nazaj prinesti, podpisane ali pa podkrižane! Se ve da se je to storilo le pri takih ljudi h, ki se za pomen volitev nič ne brigajo; ali ravno iz takih obstoji večina volilcev. Vohlccm take zavesti, kakor jo imajo Souvau, Pakič, Ničman, so se glasovnice v redu izročile, tudi k g. Regaliju (vestlest na levej.) n j bilo nobednega bric^v, da bi mu rtkel: to-le podpišite, da boste menj davka plačevali! Ali fakturu je, da so ti rotovški služabniki ogromno večino glasovnic, podpisanih ali podkrižauib, do 11. Ura na rotovž nazaj pri-eeirali, mej tem, ko smo mi še le ob dveh popoludue zvedeli, da bodo volitve kmalu razpisane 1 Narodua stranka je to 30. decembra ob dveh popoludno po svojem zastopniku v volilne) komisiji, raujkeni V. C. Supanu, zvedela, da so vo.itve razp'saue, mej tem, ko je bil volilni akt uže ob 11. uri dopoludne v Ljub ljani izvršen. (Veselost na levej). Kako se je pa ravnalo na kmetih V Tisti župani, ki spadajo k ustavovernej stranki, ka kor v Kamniku, v Tržiču, v Radovljici dobili so po postavi glasovnice za volilce, tu se je torej po postavi delalo. Ali, ker je ogromna večina županov ua Kranjskem narodna, so se skoraj povsod razposlali briči po okrajuih glavarjih. Tiso imeli strogi nalog, da ne smejo glasovnic na noben način iz rok dati, temveč, da jih morajo nazaj prinesti podpisane ali nepodpisane! Tako je bilo mo goie, da se je zgodil oni znaui slučaj v Po število in kategorijo tint ih družabniku v, katero ; Ijanali v črnomaljskem okraji. Tam nij raz bode voliti in kateri odstopijo, ter tudi dan in uro, kdaj bode volitev, po županstvih razpošlje volilce m tako, da bode mej vroče valnim dnevom in mej vo-litvijo samo kakih 8 duij časa. Sam vohtveui dtu t,e vrhu tega tudi javno razglasi. To važno določilo je bilo za ua.^o strauko „magua eha rta". Prvo je to, gospoda moja, da se imajo glasevnico volilce m izročati po županih, ki jih potem razdele, drugo pa, da se ima volitev 8 duij prej razglasiti, da mora mej razglašenjem volitve in nušal glasovnic st;uio berie okrajnega glavarstva, ampak tudi dva davkarska uradnika sta prišla iz Črnomlja in sta ljudem glasovnice pod pisava ti in podkrižavati dajala. To je zvedel popoludne tamoriiji narodni učitelj in je opozoril ljudi na to, kako sta jih ta dva uradnika prevarila. Ljudje so učitelju povedali, da sta ta dva rekla, da nj podpišejo zarad tega, da bodo meuj davka plačevali, ttrej zakaj hi tega ne storili V (Veselost na levej.) Zbrali so se potem občani in šli so v procesiji v krčmo kjer sta si dotičua dva po dopriuešenem delu volilnim dnevom biti nasledka 8 dnij. A kaj odpočila in dobre volje bila. Zajezili so ju v krčmi in jima rekli: dajte nam glasovnic nazaj, mi nijsmo vedeli, kaj smo podpisali ! A ona dva sta odgovorila: mi dva imava strogi nalog, da nobenemu ne smevaničvrokah pustiti! To je dokazano po zatožnem spisu (anklageschrift) novomeškega državnega pravd-nika, ki je tožil zavoljo javnega izsiljevanja tega učitelja in troje najbolj odličnih mož, ki so glasovnice nazaj zahtevali. Nekdaj je ustavoverni glavni organ, dunajska nNeue Freie Presse", Avstrijo imenovala „das Reich der unvvahrscheinlichkeiten und absurditiiten" in tudi Bemt jo je tako imenoval. Ravno tako se je tudi tukaj zgodilo, česar nij nobeden pričakoval. Namesto, da bi bili tiste može pohvalili, ki so se potezali za svoje državljanske pravice, kaj se zgodi? Od toženih je bil učitelj za nekrivega spoznan, ali drugi trije so bili obsojeni. Državno pravdništvo je v svojem zatožnem Bpisu konstatiralo — (moni je to znano, ker so se dotični na mo obrnili, da bi jih zagovarjal), da so se res godile velike nerednosti pri teh volitvah. Mej temi navaja državno pravdništvo, da sta ta dva uradnika imela še črez 20 takih podpisanih glasovnic, katerih lastniki so uže pomrli, tudi ljudi sta imela podpisane, ki t o bili takrat v drugih deželah. Državno pravdništvo je reklo „das sind orduungsvvidrigkeiten" in vendar so oni reveži, ki so se potezali za svete državljanske pravice, obsojeni! Na tak način so bili naši ljudje preloputneni, vsak berič je imel svoj okraj, kjer je podpise lovil ali tudi sam križe delal in prinesel zopet vse glasovnice nazaj k okrajnemu glavarju. Na tisoče in tisoče volilcev nij dobilo nikoli glasovnice v roko ! Volilci bili so okrajni glavarji kakor zapovedniki, pravi volilci pa bo bili beriči, vsak berič je imel 500, GOO do 700 glasovnic podpisanih, večjidel pa podkrižanib v BVOJej niavhi. (Klici na levej: čujte! čujte!) Da je to istina, vidi se iz tega, da so prišle zavoljo tega pritožbo iz vseh okrajev. Deželni predsednik g. Widman jo obljubil stvar preiskovati dati in rekel nam, da noj počakamo, kakšen bo izid preiskave. Te preiskave pa so pa le v vodnjak in udio, z Bogom vso pritožbe! njenih rešitev ne bomo nikdar doživeli ! Tri leta je minulo, kur jo državni pravd" uik rekel, da sta prej omenjena uradnika kažnjiva, ali kazen ju čaka do danes, onadva pa kazni, in tako se bodo vedno čakali, a nikdar ne dočakali. (Pohvala in veBelost na levej j dr. Vošnjak : justicija avstrijska !) ltavno to, da naši volilci glasovnic nij »o v roke dobili, je zn ago nasprotne stranke osiguralo ! Omenjam le to, da, ko se je nova trgo- vinska zbornica ravno vsled teh Čudnih manevrov aešla, bila je prva njena skrb, prena-rediti tako volilni red, da bi narodna stranka nikdar več ne mogla dobiti večine. Povsod je prva skrb ustavoverne Btranke, če dobi v kak-šnej skupščini večino, volilni red tako prena rediti, da jim je potem za večne čase večina osigurana. Tako bo tudi zdaj, ko se je nova kupčijska zbornica sesla, razni časnikarski tro-hevtači pisali po ustavovermh listih, da je zbormca tak volilni red napravila, da naj si Slovenci za vselej iz glave zbije jo, da bi še kedaj v tej zbornici mogli večino dubiti. Ali kaj se zgodi? L::to3 smo mi premišljevali, ali se hočemo volitve udeležiti ali ne ? In rekli smo, če ravno je zbornica nezakonita, hočemo se vendar iz opcrtunitete volitve udeležiti, da se volilci ve-Sčajo, in da ne otrpnejo, ker ravno to, da volilci nijso votitev vajeni, pripelje jih do tega, da Be bričem glasovnice podpisujejo. Sklenili smo udeležiti se volitve iz oportunitete; če se bodo spet takasredstva upotrebi je vala, potem nij o zmagi niti misliti! Če hoče vlada svoje izvoljence, potem nij treba volitev raz-pisavati. Ali je bil slučaj, ali je bil drug vzrok, vlada je bila letos nevtralna, in mi — čeravno nijstno skoro nič agitirali — smo v trgovin skem oddelku skoraj do večine, in ako bi bil storil vsak svojo dolžnost, imeli bi bili gotovo večino, v obrtnijskom oddelku zmagali smo pa za več sto glasov; mej tem ko Brno 1875. 1. pri starem nam ugodnem volilnem reda za več tisoč glasov v munjčini ostali I Ali nij bila torej, gospoda moja, predzadnja volitev najveći liumbug, kateri bo je kedaj s tako volitvijo delal, ki presega vse Barnumovo sleparije! Da so je torej takrat zakon popolnoma pogazi], tega ne more£tudi nihče na tem svetu oporekati in jako sem radoveden, kako so bo ta stvar od vladine strani ali od strani poročevalca raztolmačila in opravdala? Teče uže 4. leto, kar bo je ta volitvena burka končala, in nihče na svetu nam ne da na naše pritožbe odgovora! Ne le samo, da so glasovnice vladni ljudje razdeljevali, v Zatiškem okraji je imel celo nek zasebnik, pristaš ustavoverne stranke (g. llanf) ta nalog, To početje je gotovo uže več nego proti zakonu, ker je b»l čisto privaten mož, ki je imel za svojo legitimacijo le povelje ustavoverne stranke. Da so taka sredstva pri volitvah nedovoljena, utegne g. poročevalce Ham priznati. On ho je zadnjič spuščal v to, kakšna sred stva so pri volitvah dopuščena, kakšna ne. Tudi jaz nijsem v tem obziru tako strog sodnik, da bi rekel, Bog obvari agitirati! Ali ne katera sredstva, katera je zadnjič opravičeval, in ki so se rabila ravno pri volitvi kupčijske in obrtnijske zbornice, se ne dajo nikakor opravdati! Če kak kandidat, kakor Kamniški g. Kecel, da svojim ljudem jesti in piti, da so njegovi korteši tri tedne imeli dve kremi v Kamniku za to kar v najem, nij to nič takega in ko bi bil jaz takrat v Kamniku, bi bil šel sam gledat, ali njegovi korteši j>ijo dobro ali krščeno vino, ali jedo star ali frišen golaš. Ali drugo je, gospoda mojn, glasove kupovati! To nij nikjer in nikdar dovoljeno. Angleški parlament, gospoda moja, ki drži na svobodne volitve in v katerem sedijo skoro sami bogataši, je po zadnjih volitvah, ko se je dokazalo direktorju neke železnice, da je glasove kupoval, enoglasno anuliral to volitev, ako- ravno se nikjer toliko ne agitira, kakor na Angleškem, kjer mora vsak kandidat mnogo dati piti in jesti Se hoče voljen biti. Kar je g. Dožman o svetih (Uatschliigen) govoril, moram reči, da Bvet in žuganje, to so različne stvari! Ali tudi svet je nespodoben. Da je g. Dežmanu takrat le do šale stalo in da mu pokažem, kako nespodobno je, če se u so i a predsednik kakega urada svojim svetovalcem dajati svete, koga naj volijo, ho čem navesti en primerljaj : Ko bi na primer g. dr. BIeiwei8 bil deželni glavar in bi šel g. Dežmanu kot kustosu deželnega muzeja svetovat, koga naj voli, kako bi ga on pogledal; Kaka inpertitenca in aroganca je torej, fe se taki sveti dajejo, ne praktikantom ali diurni-stam, ampak možem, ki so uže 24 let stari in ki bo univerzo absolvirali! Ali mej svetom in žuganjem je velik razloček. Ravno zarad tega pa, ker se je tako žugalo, imel jo v Novem mestu vaš kandidat 90 uradniških glasov in ne samo GO, kakor je g. dr. B'eivveis rekel. Kam pride parlamentarizem ako se volitve tako vrše V Ad absurdum! Ljudje se nam smejajo in si želijo Metternicho-vih časov nazaj (pohvala na levi veselost na desni). Takrat ni bilo nobedne volilne borbe, nič tega obrekovanja, slepnrenja, goljufanja in kupovanja javnega mnenja, ljudje so imeli mir in so malo davka plačevali, Poleg tega bo pa imeli dosti jesti in piti, — in to — ceno! Dan denes pa je glavni namen naše vlade naravne večine spraviti v manjšine. In kaj imate od tega ? Nič kot sovraštvo in zaničevanje od vseh strani j. Spomnim se tu na neko besedo slavnega angleškega ministra, ranjkega lord John Rus sel-na. Ta mož, ki je toliko storil za napredek svobodnih institucij v tem stoletji, bo je enkrat aam sobo j zadovoljen v angleškem par lamentu posmehljal in je rekel: „Kadar to zbornico pogledam, me veselje obdaja, ker vi dim G54 naj bolj svobodnih mož, volje nih od naj bolj svobodnega naroda na svetu. In če pogledam črez Canal la Manche, ki nas loči od kontinenta, kaj vidimo tam, kjer posnemajo povsod naš parlamentarizem? Same karikature zarad tega, ker vsem tem kontinentalnim ustavam svobode manjka!" Zarad tega pravim jaz, da je naš sedanji mali parlament.ček naj veča karikatura vseh svobodnih institucij! (Hudi ugovori na dosnej, živa pohvala na levej.) Moj predlog je pa ta, da ker Bem dokazal, da so se prvotne volitve kupčijske in obrt-nijske zbornice vršile nepravilno in nepostavno, naj se izreče odseku, da jih pretresa in potem zboru poroča. Iz Bosne in Hercegovine. Vse tako kaže, da bodo turski upor v llosni res v nekaterih tednih, uže pred hudo zimo v glavnoj stvari ob tla vržen in potrt. Naša vojska zmngovalno napreduje in skoro bode imela celo deželo v pesti. Oficijalen telegram 24. septembra poroča: Po zmagovitem boji pri Senkoviću in Badin-Ogjaku je zasedla prodirajoča prva divizija Ko ga ti co. Prebivalci, ki so vojski nasproti prišli, pripovedovali so, da je turško upornike prijel tak paničen strah, da se izgubljajo in beže neprenehoma proti Višegradu in na G>o« razdo. Upornikov je mrtvih nad 400. Prve čete tretjega in četrtega našega arinadnega kora so prišle v dolnjo Tuzlo in so naši tam na tvrdnjavi cesarsko zastavo razobesili, pre- bivalstvo je izraževalo svojo odanost. — Tudi padec H i bara ali Bišča je imel odločilen vpljiv; od povsod prihajajo deputacije, ki na-znjajo udajo. Iz Bel grad a poroča „P. C." 23. sept.: Vsled zadnjih bojev v Bosni je pribežalo 1000 Turkov na srbsko semljo. Srbska vojsko jim je orožje vzela in jih je zaprla. Iz Bugojna pri Travniku 12. sept. (Pfaino ftlnvetiHkegu oficirja.) 0*em dnij nijsem bil v Travniku. Desete, jednajsta in dvanajsta kompanija, pod vodstvom oberBtlejtenanta Brauneja, bile so komandirao e razoroževati vasi dol j ni Vakuf, Bugojno in gornji Vakuf. Naloga naša je veljala najbolj vasi gornji Vakuf. Kraj je bogat in obljuden s fanatičnimi Turki. Dvanajsta kompanija je ostala na pol pota, le deveta in deseta kompanija šli h ti v cornji Vakuf Sprejem je bil dosta prijazen. Turki ao se voljno podali vsem našim terjatvam. Kristijani pa so bili razveseljeni prihoda cesarskih vojakov. Orožje pa pričetkom Turkom nij šlo izpod rok. Turki so trdili, da nema jo orožja, da bo jim ga vstaši uže pobrali. Kristijani uže tako nemajo nikakoršnega orožja. Povedal pa mi je tajno neki katoliški kmet, da nij res, kar Turki govore, in mi je kazal nekatere Turke , kateri baje imajo orožje skrito. Po oberstlejtenantu Brauneju pooblaščen, marširal sem v nedeljo o poludne na-gloma z vso 10. kompanijo iz tabora, obkolil sem one zaznamovane turške kuče in preiskali smo vsa poslopja od kleti do podstrešja. — Srečno smo našli v kupu kokošjega gnoja puške, pištole, strelne priprave ia prav na novo nabrusen handžar. Hišnega gospodarja, bogatega Turka, sem uže prej prijel. Zdaj pa sem ga ukazal zvezati, in razglasil sem, da bode usmrten. To je prestrašilo Turke tako, da so do druzega jutra sami do-nesli okolo 500 pušk, 1000 pištol, blizu GOO sabelj in handžarov. Lepo puško, angleške delo, pridržal sem sebi v spomin. Kmeti se radi in zaupno obračajo na me. Deseta kompanija je dobila v tabor obilue sadja, mleka in friganja. Vojaki so jedli celi dan. V nekej vasi se mi je tudi po najstarejšem vaščanu kIovchuo izročila spomenica uda-nosti, katero ti kot posebnost tu pridenem. V malih dnevih gremo dalje, kam? ne vem. Kedaj se vrnomo in če se vrnemo nazaj v Travnik, tu ii ne vem. Zopet bodemo taborili, kakor zdaj 8 dnij Bem. Nebo nam bode streha, rosna zemlja iu trata bodo nam postelja, solnce naš prijatelj, a dež najhujši sovražnik naš. Vstašov se no bojimo. Dobro jim grome za živo. Bog daj, da štor«'; vse čete enako svojo dolžnost, kakor mi. — Moj konj jo zopet ozdravel, a malo oslabel jo vsled trpljenja in živenja po taborih. Se ve, da sem tudi jaz lažji postal, da me torej lažje nosi. — Sicer pa hodim mnogo peš. Prihodnja ekspedicija utegne biti odločilna, to upam jaz. Predao otiđemo hočem ti še pisati. — Omenim Be, da BO pri.lajciv nekej grupi pred malo dnevi geuijski vojaki našli nad 400 mrtvih Turkov. — Denes pišem prvikrat pri nekakej mizi in sedim na turškem d i vami. Ustanovil sera se v zapuščenem haremu turškega gospodarja« Grozeča vojska mej Rusijo in Anglijo v Aziji. Iz Rusije 20. sept. [Izv. dop.] Novica, da je ruska vlada ustanovila svoje posebno agentstvo v Kabulu, v Afganistan akem emiratu, in tja poslala generala Abra-tnovega, napravila je povsod mej mislečim inteligentnim svetom veliko radost. In kako ne bi radovali se tncemu odločnemu ruskemu koraku, ki je napravljen proti najzlejšemu vragu našemu, proti Angliji na onem mestu, kjer jo najbolj peta boli. Uže tedaj bo nekatere svetle glave povpraševale in ugibale, kaj bode neki Anglija v zameno proti Rusiji učinila. Preteklo je komaj dober mesec dnij -od onega časa in u*e pojavil se je plan anglij ske politike v tem obziru v telegramu spe-cijalnega korespondenta „TmasovM iz Kalkute, na katero denašnje nM>sk. Ved." (19. sept.) pišejo uvodni članek, zadržuj katerega vam priobčujem v kratkem. Telegram najprej kaže, da se zbira an-glijsko poslanstvo pod generalom Oeroberlanom z eskorto celega polka kavalerije k afganistanskemu emiru ftir Aliju. Uzroki temu so ruska etapa v Kabulu in sploh historični fakt, katerega moramo v kratkem izraziti: V začetku prošlega veka bilo je mej nami Husi in mej AngliČani 2500 milj odstoja ali razdalje; ta razdalja mej nami se je zdaj skrčila uže do 400 milj. Iz te iz a se javi, da llusija in Anglija srečati se v Aziji skoro, in to srečanje bo za ono preradostno, katera 1)0 imela za soboj najsilnejše strategične Črte. A do tih mal se Anglija nikakor ne m ore dobrati, dokler nij dobila na Bvojo stran, recte pod svojo vlast afganistanskega emirata, na meji katerega leže ključi k Indiji. Anglija prej ne misli mirovati, da Bi zagotovi mejno črto, katero obrazujejo Pamir, Bamian, Kandagar, opirajoči bo na Iliudokuš. Do te svrhe pa jej je treba triogelnika K a bul a, O u z ni in Dželaba, pri kojih razmerah mogla bi vedno groziti našim ruskim vladenjem za Ilindokušem. Poglejte na karto in videli bosto, da ta plan nij piska v. Izpolniti ga mislijo najprej z lepa, obnovivši zopet emiru snbsidijo, katero so nm pred nekimi leti odvzeli. Če bi pa ta ne udala Be, bodo pa nasilno začeli „prijazniti" si emira, na kateri slučaj uže zbirajo vojsko na meji Penčaba v blizosti Pešavera, in sicer, ka kor odkrito pravi angleški dopisnik, bo k poz noj jeseni tam uže okolo 15.000 ljudij. Emir bo moral soglasiti se na Bledeče: V Balku, Geratu in družili pograničnih mestih dozvoliti angleške agenture; ne stopati v diplomatične zveze z nobedno drugo državo brez angleškega privoljenja; in v zameno ruskega poslanstva v Kabulu angleško, „conditio sine qua non." Uuske „Mosk. Ved." na to opozorujejo svoje čitatelje, da novejša politika v Indiji nij samostalna politika sedanjega po 1 kralja tam, lorda Littonn, ampak ona so kuje v Londonu, o čemer najbolj svedoči londonsko časnikarstvo, katero vse bolj natanko in prej vo, nego indijsko, kar je poprej bilo narobe. Lun donski „Times" tudi vedo povedati, da bode tudi turška vlada poslala svojega poslanca k Sir-Aliju, in upa, ka bode tudi ta potegnol se za angleški vpljiv nu^omeiijenem mestu. „Knj sledi iz vsega tega", vpraša ruski veliki novinar g. Katko v V „Po zdravoj logiki to, da nam nikakor ne gre odbijati od sebe onega lahkega sredstva, katero bi moglo zdržavati Anglijo, a Se raenje nam gre dopustiti, da bi Anglija začela groziti nam po mejah srednje azijskih." Kakor vidite, v Aziji se približujejo dogodki, koji morejo dobiti silno veljavo i za Evropo. Anglija trepeče pred našo diver zijo v Aziji, a — za Rusijo se nič ne bojte! — r. (Mej tem, ko je bil ta dopis na5 na potu, zvršil se je, kakor telegrami poročajo, vele-važen dogodek. Emir afganistanski jo Angleže, ki so hoteli k njemu iti, nazaj zavrnil, žugaje jim z orožjem. Glej več v „političnem razgledu". Ur.) Politični razgled. Not rt*iiJ«* doiole. V Ljubljani 25. septembra. Veleva žen dogodek v nnšej notranjej politiki je denašnja vest, da so Cehi popustili pasivno politiko in 24. t. m. prišli v deželni zbor praški. Pri svojem ustopu so izrekli, da se opiralo na svoje prejšnje izjave, da pa vsto pajo i namenom, poskušati, ali bode njih miroljubno in spravoljubno dejanje kak vsneh imelo. — (leskih poslancev je dozdaj 83, nemških 82, a iz velicega posestva, (kjer so zmagali liberalci l 220 proti 143 glasi) jih je 70. — 0 tem bode še prilika več izpre govoriti. Vprašanje o dopolnitvi ali preustrojbi »ntn$jtt4'»-stv«t še nij rešeno. Zdaj pišejo, da bode Stremajer prevzel ministerstvo notranjih stvarij. Je pač vse jedno za zdaj. V tfitHSkeIN deželnem zboru je bilo izročenih mnogo peticij za uvedenje poljskega jezika (ki je uže povsod v šoli in uradu) tudi v upravo železnih cest po Galiciji. IfMiii/jnrsIti listi skrajne levice svojim vernim pridigujejo navdušenj« zoper okupacijo Rosne, nkamor so magjarski polki poslani v mesnico". Vlada, pravi „Kuvetertes", vojuje zoper dva niroda, zoper Turke in pa zoper Magjare, oba hoče uničiti. Kar pa magjarsko srce „Egyert." najbolj boli, je to, da so bili baš Magjari Andrassv, Tisza, Szende tisti državniki, ki bo služili kamarili za rablja itd. Viimijc . .intjlešhv novine so silno razburjene, ker afganistanski emir nij hotel sprejeti angleškega poslanstva, temuč ga na svoje j meji nazaj zapodil. Angleži terjajo, naj se Af gauistnn kaznjuje, u tako, da se Ilusija vmes ue povleče. H že Be zbira na afga ni s tans k o-ind ij s kej meji večja voj s k a. Indijsko novinarstvo terja, naj prosi Af ganistan odpuščanja, ali pa naj ga Anglija zasede. (Tega valjda Rusija ne bode kar tako pustila, — glej spredaj naš denašuji člauek-dopis u Rusijo ) JVentSka »Nordd, Allg. Ztg." oporeka, da nij res, kar je „Napio" pravil, da bi se bil Bismark protivil okupaciji Rosne, nego da so terjatve avstro-ogersko od strani Nemčije na kongresu vedno podpirane bile. — Isti list se boji za socijalistovsko postavo, da bode tako izpreuienjena v odboru, da je vlada ne bode mogla sprejeti. — IJismark jo odšel za nekaj duij v svoj Varzin. Iz Bukarešta se javlja, da se v Do-bruČJ organizirajo turške čete, ki se bodo Romunom vstavljalo, kadar bodo to ozemlje zasedali. 8000 pušk se je tam razdelilo. Mtai$fuw»e» kateri po Trstu škilijo, tudi angleški vladni „Standard" smeši in jim pripoveduje, da Trsta ne bodo dobili, ter da bi ga z isto pravico Angleži lehko terjali, ku-kor ga Lahi. 1/, Kivltfftttttt se poroča, da so Turki zupustili Mali Zvornik in Sakar, kateri mesti so Srbi zasedli. S tem jo nova točka berlinskega dogovora izpolucna, a tudi upanje dano, da bode Turčija Srbiji in Ornoj gori brez boja odnehala in prepustila, kar je odločeno. Francoski bivši dikttor Gambett* je hodil te dni po jugu Francije in povsod utrjeval republikansko misel. Njegovi protiv« niki, tudi neki atari republikanci, mu zamer-i« jo, da se je dal na razndi krajih s ceremonijami in nedemokratično sprejemati. Najlepše deklice v Valence in Romansu so mu b cvetlicami pot posipale. Kaj bodo še le storile zanj, kadar bo le predsednik republike, ker zdaj je menda še Ramo kandidat za njo. Na Cipru je uže drugič, začela Be mej aner'eško posadko ku>na bolezen, feber. Od 2022 mož jih leži 400 bolnih. Dopisi. Ik jPoMtfAjiic 21. sept. [Izv. dop.] Skoraj mesec dnij je uže preteklo, odkar je odlok od ministerstva notranjih zadev nam do-šel, da jc županska volitev za Postojno ovr-žpna, ter da se ima nova volitev razpisati, ia »c nij dan od slavnega c. kr. okrajnega glavarstva določen, kdaj da se ima volitev vršiti. Radovedni se povprašujemo, kaj to pomeni? Tiči li morebiti zopet kaka zvijača ali intriga naših nemškutarjev za to stvarjo? Kakšen uzrok je. da se z razpisom dneva tako zadržuje? Nij nam kak poseben uzrok znan, da bi se mogla stvar zadržavati. Čudno Be nam pa dozdeva, da m more brez župana toliko časa nradovati, ter da Re morejo brez župana seje Rklicavati. — Zavoljo tega bi stavili na slavno c. kr. deželno vlado prošnjo, naj naroČi na Somu okrajnemu glavarstvu, da 89 podviza volitev skoro razpisati. Naši nasprotniki, ne vedoči kaj početi, ker ho jim je tako zvito izpeljan njih manever ponesrečil, in vedoči, da jo zmaga pri prihod-njej volitvi gotovo na nnrodnej strani, /mislili so 8i, trg Postojno od drugih stranskih, sedaj pod županijo postojnsko spadajo čili sosesk ločiti, češ, da ima županija preveč stroškov, kateri bi po ločitvi gotovo odpadli. Napravila Be je od nasprotne strani precej pola, na katero so se podpisi tržanov nabirali. To polo, prošnjo, je dr. Deu v Ljubljano soboj vzel, ter tamkaj to prošnjo postojnskih 10 do 20 tržanov deželnemu zborni predložil. — Vprašamo pa, na stran pustivši namene nemškutarjev, bi li bilo to tudi za nas dobro in koristno? — Na vsak način ne. Stroški tajnika, sluge ter Btroški za pisarnico in županijo znašajo povprečno 80O do 000 gold. na leto. Dozdaj so plačevale vse občino, po davkovih nakladah (gemeinde zusrhlng), užitnino, občinske takse, to stroške s Postojno vred, ter gotovo polovico, če ne več.; zdaj hi moral trg sam vse to trpeti. — Govori se nadalje: tajnik, slugo itd. bodo odpadli, župan bode lehko sam stvar opravljal. — Imamo pa župana, ki bi imel res voljo to svoje urndovanje na korist občine opravljati? — C-q gre kaka komisija v pristransko sosesko, ali če sluga kak poklic, odlok itd. na to ali ono sosesko oddaje, kaj ae ne vračunijo stranski stroški? Ne dobi sluga plačano vročnino? — lies je, tla dobiva zdaj trg lepo svoto denarja od jame, — stroški bi se iz tega denarja lehko izplačali, stal pa bode potem trg kmalu sla boje kot poprej brez to podpore. To kar se dobiva od jame, naj bi se za kako olepšanjo trga ali za zidanje dobrodelnih naprav porabilo, za kar pa se nij 'o nič Btorilo, dasiravno so denarnice uže tako prazne, kakor da ne bi bila soseska še nič od jamo sprejela. — Vzemimo, n. pr., tržani in okoličani bi bili splošno z odcopljonjem zadovoljni. — Kaj bi pa vlada rekla V No podpira li vlada velikih ž u p a n i j ? Ne podpira li celo ustavoverna stranka v principu velikih občiu V < 'm.u le pri nus i uzkosavati ? — Ko bi tedaj vladu kak tak predlog odobravala, delala bi proti svojemu principu. — StFOtk] hi bili tudi za nju večji, opravljanje posla pa težav neje. Nasprotniki ne gledajo na korist trga, oni Bi hočejo le polje uravnati, po katerem so mnenja, da se jim btde bolj poneinieva nje trga posrečilo; pa motijo se zelo, le na kaj tfkega mislijo. Njili poseben namen jo pa Se, trg od zunanjih občin le zavoljo lega odcepiti, da bi so meglo v*-o do/.danju županske volitve ovreči, ter svoje kandidate na krmilo spraviti, kar se. pa ne bo Ugodilo, ker jo ve čina tržanov, ter vsa okolica proti nem dkuturskemu predlogu odcepljenja in razkosavanja. Iz Dolino pri Trstu 28« septembra. [Izviren dopis. | Narava i/gublju polagoma s v o j prekrasni poletui obraz, cvetice poslujejo redkej.se, in Se te so le nekak odmev na ljubo spomlad. Ptice v logu so umolknile, le nas stan znanec na cerkvtnej strehi se le oglaša, kakor da bi mu ne vei/cli, da je še „živ"; slavčki preljubi so nas zapustili, ter šli tja, kjer jih bode mati narava do prihodnje po mladi hranila. Leto je minulo, jesen je prišla. Le jedini slavčki se ne zmenijo ne za zimo, mra/; oni prepevajo in bodo prevali, ko bo zunaj bril mrzel sever, in bode tulila nemila kraška burja. In kdo bi ne verjel, da so ti to Štirje sežanski slavci, ki domačina človeka kar očarajo s svojimi milimi glasovi. Kako milo doni pesnica „Domov", ali „ Kje so moje rožice11, in več drugih. Nikjer nij toliko potrebe narodnega bu jenja in delovanju, kot tu pri nas v Piimorji. Vse bi se dalo zboljšati, tako v dušnih, kakor V telesnih materijalnih zadevah. Ah delavcev in podpore je le premalo, in mi urno premalo marljivi in navdušeni. Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski) ima denes 20. Bept. IV. sejo. Dnevni rod je: 1. Poročila zborovega predsed&tva. Poročila deželnega odbora in sicer: 2. o tem, kako je postopati z onimi učitelji, kateri so se po mi nisterskeni ukazu 4. januarja I s77. 1. se le pozneje v stalno službo vzeli, kadar se jim daje pokojnina; 3. za dovoljenje 20% od ob čiue Velika Dolina skleuene priklade na direktne davke s tretjiusko priklado vred v dav-kimh občinah Čatež, Ceiina in Grlobočica za 1. lh7H. za občinsko, in posebno za šolske potrebščine; 4. za dovoljenje 50% od občine ltiulovice skleuene priklade na direktne davke s tretjiusko priklado vred v davkinih občinah Boldrež, Bojana vas, Krasnivrh, Radovica in Pado o za 1. 1S78. in 187!!.; 5. da bi so po trdila, oziroma privolila 88% priklada k vsem neposrednim davkom h tieljinsko priklado vred v krajih na Trato všolunih za I. 1878., 1870. in 1880. 6. Poročilo finančnega odbeka k predlogu deželnega odbora priloga 6. glede* ustanovitve treh deželnih ustanov po 00 gld. za učence na tukajšnjej podkovskej šoli. 7. Utemeljevanje predloga gospoda poslanca viteza l.ungerja in družabnikov o tem, kako bi se govejej kugi v okom prišlo. Ustna poročila: a) finančnega odseka: 8. k predlogu deželnega odbora — priloga <». o povišanji dohodkov sekcijskega s t režnja pri deželnih dobrodelnih napravah ; O. k predlogu deželnega odbora — priloga II. A. o podeljenji, oziroma II. o odo-hreuji miloščin iz učiteljsko-pokojuioskega zaklada ; 10. k predlogu deželnega odbora — priloga lf>., da hi se deželnega uradnika siroti Viljemini /apletovej še na dalje pustil užitek vsakoletne miloščine .'JI gld. 50 kr. II. o peticijah, b) občinskega odseku: 12. k predlogu deželnega odbora — priloga 96. o dovoljenji po postavuej poti od občino kočevske skleuene naklade po 0 pere. na celo najemščino od bil v Kočevji, (lundeiidorl' iu lluttei liujser za uboge pričenši z letom 1878; 13. k predlogu deželnega odbora — priloga 27. zaradi potrjenja po občini tržiškega trga za I. 1878. sklenene doklude po 40 % na neposrednje davke s tretjinsko priklado vied; II. k predlogu deželnega odbora — priloga SO. zaradi dovoljenja 41% doklude na davek v I. 1878. za občino Kresnice; 15. k predlogu deželnega odbora — priloga ilO. zaradi dovoljenja 84% občinske dokladu na direktne davke s tretjiusko priklado vred v občinah v črnomeljsko furo upadajočih : Črnomelj, Dutoruj, Telečjivrh, Dobliče, Loka in Petrova vas za I. 1878, 1871), in 1880 v namen zidanja cerkve; 10. k predlogu deželnega odbora — priloga 32. zaradi dovoljenja 100% naklade na ueposrtdnjo davke h tretjinsko priklado vred v občini Uudeški za 1. 1878 in 1870 za stroške zidanja šole in druge občinske potrebe. — (H ral u o društvo v Zgoniku) napravi dne 20. septembra t. 1. deklamacijo, tombolo in ples. Začetek ob 4. uri popoludno. Vstopnina 1 gld. Za tombolo stanu v si. k listek 20 kr. Dobitki bodo sledeči: 1 mlin za kavo mleti, 1 likalo za perilo, 1 sobna ura novega sistema Uljudno vabi Odbor. v I-Jubijimi lJ.r> septembra t. L Pienica hektoliter 7 gU\. 31 kr.; — r.v>. f> ^Id 04 kr.; — jočiuoii 4 gUi. 0t> kr.; — OVM 'J #;ld. 7iJ kr.; — ajda 4 Kld. 23 kr.; — pro«§0 4 h'ld. *J.J kr., - koruta K gold. tU) kr.; krompir lun kilogramov 3 gld. 1!> kr.; — fižol huktolitor H «1. .01) kr.; masla kiloKram — Kh M kr.; — uiaat — gid. 89 kr.; ~ (poli tritom — gl. 70 kr.; — Apeli povojen — gl, 7f> k,; — jajivo po '2'/« kr.; — uiloka Utor 7 kr.; — g Vidmnu kilogram f>4 Ki.; — tvlotiiino 66 kr. — m\ i h i m k ui'-.'.v. 6S ki -; — sona UM) kilogramov I gld. 78 ki , - »lam« l gold. 42 kr.; — drva trda 4 U*. uiuuov (i gold. f)U kr.; — uiehka 4 u'd f>0 kr. Dunajska borsa 25 septembra (Javimo trlngrafičuo porodilo.) Enotni dri, dol^ v bankovolb • • 1,1 glcl« Knoliii drž. dolg v urulirit . . • <>2 » Zlata ranta.........7i „ 1860 dri, posojilo......111 n Akeijo narodne banko .... H,l<* „ Kroditno akcijo.......288 „ London..........H'» n Napol..........B n 0, kr, cokini........'* n Brobrt...........100 „ Driavne marke.......<>l » 16 70 HO 1)0 84'/, [ 6 70 Vabilo na naročbo. S koncem toga meseca poteče naročnina na tretje četrtletji1. Prosimo gg. narociiike, da jo o pravem času ponove. JN6fi ^aroil" vrl j A: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom : Za četrt leta.....:i gld. .tO kr. Za en mesce.....In IO, , Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 80 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta.....-4 gld. — B Za en mesec.....1 „ -4TO „ Za gošpodfl ■•< ili-lf«' na ljudski ti šolah in za tJIJailt«* velja zial-r.atiau cena iu sicer: Za L j u h 1 j a n o za četrt leta SS ghl. &0 kr. Po p o š t i prejemali „ „ 8 „ — „ M tltsii mm it-tt ,..S7o»*. I%u aiult**'* Stev. 14 184. (818—8) Razglas. Za leto 1870 sesti, vi jeni proračuni dohodkov iu potioskov, mestne blagajnice, zavoda ljudskih šol, meščanskega zavodu, in »plošiu ga ustanovnega zavodu, ložo v smislu občinskega reda oil «4'|>f «l<» tU. olliiilir.l trn I. v niagistriitniin ekspeditneiu uradu v splošni prtglod, kjer se tudi kakošno opazke srenjča-nov v zapisnik s|irejeniajo, da so mora mostni zbor o svojem posvetovanji na-nje ozirati. Mestni magistrat v Ljubljani, _ 19. septembra 1878. Priporočilo. Podpisani nainanja nalnUndnaJln, da jo i.ii n;i h\4-l«»tii«-j rnaulavl v l'itri#.u, tor moro zdaj i/.-dolovati obleke ya\ gospode po ii»»JiiovoJm*j noll, elegantno in prav po coni. Svojim či>Hiitim p. n. ii.iror.riikoin /.i njili /..iiipiiiiju zalivalju\ ajoč ho, prosi bij ftAgOtOVllOO) ivolno iu ročne poatrttftbe na daljo blagovoljna imiogo-»toviliiik naročila. _ . jl . .. Franjo Zeleznikar (313-2) v I. i u 1» I j i> nI. 1'tnlpmani h tfiii n n znanj a m, r t-'nluik [ von M. J. Elsinger & Soline in \Vion, Nenb.tn, /.oHor^fiHK«' 'J. I.irlrrnnlrii .i rli < ■<] , lilirTiK' m !#-.«• Im-iaI , |»«-t'i ...I lllouii /.«'1 /.umi ICOMltauJMt OltVlrl /ii ognjiaea^ ecvl /a .iinn.ii,. in i. i,ma. uinle ■»nuje. |.i<>-..< /u gelcanH ogiaJiaAiii r©#*aiio (rU>nte) iu drugi deli, potem m.u^.«>i»n» Li./.. ki'niiI|Iio inim|)i»i*miurit , |»tt»-«iiiit<» m okroglo loloot 'u-v.it vii/,«mi>, Miiiii^L«- >.i»;'»- i. t d. prodale ho bodu radi lapraanenja ■alogO d.i Zt4k. Nopioiul>r:i | »«>« I I ji I»i*i ^»K < ► <*«'iio. (»li-a) Oskrbništvo Andrej Schreyer-jeve mase. LiiaLuiiui iu t i.k „Nariulnu tih kiti ne" 28