Politicen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta (i gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr.. če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vreduištvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzomši nedelje in praznike, ob V,6. uri popoludne. ^tev. 52®. Ljubljani. V petek 5. februvarija 1*92. .Ujetnik XX. Državni zbor. Z Dunaja, 4. februvarija. Vseučilišča. Razven v zadnjem poročilu omenjenih rečij rešila je zbornica včeraj v prvem branju tudi še predlog poslancev Sturgbka iu Heilsberga, ki od vlade zahtevata, da naj odpravi nedostatke pri vseučiliščih, zlasti pa pri visoki šoli dunajski. H e i 1 s b e r g je utemeljevaje ta predlog rekel, da je dunajsko vseučilišče v nevarnosti zgubiti svojo veljavo, ako se ne zboljšajo razmere pri medicinskem oddelku. Za nekatere stroke je vpisanih po 200 do 300 poslušalcev, v sobah pa je prostora komaj za 50; vsled velike soparice se dostikrat zgodi, da slušatelji padajo v omedlevice; to je brezobzirno tudi zaradi bolnikov, ki morajo v taki sopari ležati. Priporoča torej, da naj se kupi sosedna alzerska vojašnica in pridruži splošni bolnišnici. Tudi dr. R o s e r zagovarja nakup te vojašnice in pričakuje od vlade, da dožene njeno prodajo. Dr. B 1 a ž e k priporoča vladi, da naj se ozira na češko vseučilišče v Pragi. Pernerstorfer pa toži, da do danes še niso objavljeni zapisniki o preiskavi v splošni bolnišnici, katera se je vršila vsled njegovega govora v državnem zboru. Iz teh zapisnikov bi se razvi-delo, da je bila njegova tožba o groznih razmerah v bolnišnici opravičena. Tudi priporoča, da naj se dunajske bolnišnice sprejmo na državni račun in stroški postavljajo v državni proračun. Pri glasovanju je bil Stiirgkhov predlog v pretresanje in poročanje izročen budgetnemu odseku. Borzni davek. Danes se je nadaljevala razprava o borznem davku ter sta govorila najprej glavna govornika dr. Kramaf in dr. Levicki, za njima pa je prišel na vrsto poročevalec dr. B i 1 i n s k i, ki je vsestrausko pojasnjeval posamezne določbe dotičnega načrta. Potem je bilo z ogromno večino skleneuo, pričeti posebno razpravo, pri kateri so se oglasili razni govorniki. Najvažnejši je bil govor poslanca Luegerja, ki je zahteval, da naj se davek od 10 kr. povikša na 1 gld. ali vsaj na 50 kr. Pre-čit.v! je tudi neko pismo, ki je je bil pisal svoje dni dunajski žurnalist pokojnemu Obrezi in v katerem trdi, da za več milijonov goldinarjev v najem vzame borzni davek. Mož je imel prav ter bi bil pridobil gotovo več milijonov goldinarjev na leto, ko bi se davek nastavil v tej meri, kakor jo je predlagal dr. L u e g e r. Ker če se nadejajo pri 10 kr. za 600.000 do 800.000 gld. letnih dohodkov, bi ti dohodki gotovo znaša'i 6 do 8, oziroma 3 do 4 milijone goldinarjev, če se uamesto 10 kr. nastavi davek 1 gld., oziroma 50 kr. Ali že miuister Du- ' najevski je trdil, da bi tako visok davek državi donašal več škode, kakor dobička, ker je naša vlada s svojimi vrednostnimi papirji in posojili tako zelo navezana na borzo, da je ne more pogrešati, in da j bi bil odpadek pri oddajanju državnih papirjev večji, kakor dobiček pri visokem borznem davki;. Na to stališče se je postavil tudi sedanii finančni minister dr. S t ei n b a c h , ki je Lupgerju nasproti poudarjal, da se mora iz gori omenjenih uzrokov protiuti njegovemu nasvetu Glede borznega davka na Oger-skem, rekel je minister, odgovarjaje Schlesingerju, da ogerska vlada sicer še ni predložila takega zakona svojemu državnemu zboru, da ga pa vpelje tudi ona, ako obvelja pri nas. Pri glasovanju obveljali so vsi paragrafi dotičnega zakona po nasvetih odsekovih. Ob 3. uri popoludne je b la seja skle-nena in prihodnje zborovanje napovedano za soboto 6. t. m. Plener ostane v zbornici. Zadnje tedne je bilo veliko govorjenja in pisa-renja o tem, da postane Plener predsednik skupnega najvišjega računskega urada. Posledica tega imeuovanja bi bila, da bi moral Plener izstopiti iz državnega zbora, ker uradniki skupnih uradov ne morejo biti člani našega ali ogerskega parlamenta, ampak so podrejeni delegacijama. Levičarji pa bi težko pogrešali Plenerja, zato so mu hoteli nakloniti častno darilo 250.000 gld., da bi mu ne bilo treba iskati državne službe, ampak bi mogel živeti od obresti te glavnice. Piener, ki nima lastnega premoženja, bi bil rad sprejel pouudeno mu državno službo in se je bil načeloma že uda!, ali pritisek njegovih somišljenikov ga je prisilil, da je v zadnjem trenutku zopet odpovedal, kar je včeraj naznanil svojemu klubu. Sprevidel je pa tudi, da bi ne bilo posebno častno jemati miloščine od svojih strankarjev, zato je gori omenjenemu naznanilu še dostavljal, da je govorica o sprejemu častnega darila neutemeljena. Levičarski klub je z veliko radostjo in občudovanjem sprejel to naznanilo svojega voditelja, češ, da je s tem pokazal, da ni le velik talent, kakor je rekel Suess, ampak tudi jeklen značaj. Na besedo verjamemo Pleuerju, da ni sprejel častnega darila, ali kdor je zasledoval politiko naših levičarjev, kdor se spominja glasovitega Offen-heimovega procesa, pri katerem je moral celo minister Giskra potrditi, da je sprejel napojnico (Trink-geld) 30.000 gld., ve, kako liberalci podpirajo svoje pristaše. Finančnim velikašem je zdaj mnogo na tem ležeče, da se izvrši uravnava valute, pri kateri si obetajo tako velikega dobička, da morejo brez vse skrbi velikanske napojnice deliti onim, od katerih pričakujejo izdatne podpore. Take napojnice sicer niso častna darila, ali če jih je mogel sprejemati minister Giskra, zakaj bi se jih branil kdo, ki ni minister? S tem pa nikakor ne očitamo Plenerju, da bi bil prejel tako napojničo, ampak le poročamo, kako težko dunajski finančni velikaši pričakujejo zlatega denarja. Zakaj? To oni sami najbolje vedo; tudi drugi bodo to zvedeli, morda še prezgodaj zvedeli; Bog daj le to, da bi od vravnave valute naših ljudij glava ne bolela. i '<* Q. T y L 9 C i Sc. FX. Madjarska tisočletnica. Kdaj so prišli Madjari na Ogersko? S tem vprašanjem se je zami'vn ukvarjal učenjaški svet, zamiln se je ukvarjala ž njim in ugibala madjarska akademija in časnikarji raznovrstnih časopisov v blagoslovljeni Hungariji, pol židovski in povsem židovski, nemški in madjarski: zamiln so ugibali, razlagali in reševali zgodovinska fakta devetega stoletja po Kristu! Vse uj'h računanje, vse njih skrbi in napori imeli so posledico, velikanski: nič! Kdaj da so prišli Madjari na Ogersko, nihče ni mogel raziskati na podlagi zgodovinskih virov. Toda na Ogerskem si vselej vedo pomagati. Naj poreče svet, kar mu drago, Madjari si pomagajo tudi s fantazijo. In madjarska fantazija je jako bujna, kadar se gre o izmišljeni neresuici; ona si izmisli in natveze svetu največje nesmisle.. — čemu bi si torej ne izmislila in ne rekla svetu, da so Madjari prišli na Ogersko in tu ustanovili ma-djarsko državo leta 895, in da bode torej leta 1895 temu ravno tisoč let! To dokazuje zgodovina, sevčda zgodovina po madjarskem kopitu. Cesar niso dovršili učenjaki svetovnega imena, o čemer so se zaman potili akademiki, to se je posrečilo fantaziji lajikov. Minister Cs4ky je na to pritisuil pečat avtoritete svoje, iu tako bomo leta 1895 imeli veselje, kako bodo vriskali Madjari. Težko, zelo težko je reči, ali naj svet zre na ta prihodnji madjarski prizor resno, ali s trpkim usmevom, ali pa konečno veselega lica. Poslednje bilo bi še najprimernejše, ker se tak znameniti dovtip more poroditi samo v Madjariji, in sicer povsem edenkrat za tisoč let. Mi srečni smrtniki bomo še doživeli baje to spomensko leto, in če nam Bog dd zdravje, smejali se bomo temu jubileju na vsa usta, od srca, kakor smo se smejali povodom poslednje madjarske izložbe madjarski nadutosti in prelepemu madjarskerau deficitu, da bi ne imel ta dovtip tudi svojega resnega, in sicer preresnega lica. Madjari se bodo veselili nad grobom, katerega je izkopal njih šovinizem nemadjarskim narodom; radovali se bodo nad njim, dasi vAnj niso še položili narodov, in kdo vč, če se ne bode ta lahkoživi narod veselil sam na svojem grobu. Tej tisočletnici v proslavo je namenjena deželna razstava. Kaj bodo v nji izložili izvirno madjarskega? Kamorkoli se ozro okoli sebe, o svojem kulturnem življenju ne uvidijo ničesar, ne najdejo ničesar, kar bi mogli izložiti in reči: To je naše, v tem zrcali naš in prednikov naših duh in življenje. Ce ne ¡zloži svojega nasilstva, kaj druzega svojega tako ne morejo. Vse to, s čimer se bodo ponašali, imelo bode na čelu pečat tujega izvora, in ko se bodo ponašali z odličnimi osebami, bodo te osebe tuje krvi, istotako, kakor se s tujo krvjo vzdržuje še na valovih razburjenega življenja ves madjarski narod. Ves ta bodočni madjarski prizor je tako poseben, da zasluži pozornost vsega omikanega sveta. Ko bi slavnost zadevala samo Madjare, še vreden ni ta narodič, da bi si svet belil glavo ž njim! Toda ta tisočletnica tiče se tudi drugih narodov, povsem važnejših, nego naroda polagoma izumirajočega ; ona se tiče visoko inteligentnega slovanskega, germanskega in romanskega naroda. Madjari bodo praznovali tisočletnico, ogerski Slovani iu narodi plemena germanskega iu romanskega jim bodo za podlago, na kateri bode Magyar-ember plesal „čardaš". Madjari, proslavljajoč tisočletnico v svojo slavo, slavili jo bodo v Trgovinske pogodbe. (Govor državnega poslanca g. Frart« Sjlkljej^ V državnem zboru dne 12. januvarij» 1092.) IV. Jaz storim še eden korak dalje In 8e hofcilj) sklicevati na častitega gospoda predgovornika. Zgodovinski moment je, pod kateri« stojimo, in jat rečeni, kdor Ima igoduvlnski ratum, bode spoznal pomen tega trenotka in čutil, kje se po razporih poslednjih desetih let zbližuje srednja Evropa v trgovsko-političnem oziru, ko se 130 milijonov ljudij — vzlic ironični opazki gospoda poslanca dr. Kramara, usojam se tako govoriti —sporazumlja, da olajša mejsebojno menjavo svojih izdelkov in pa po pogodbah vredi trgovsko-politične odnošaje. Po mojem mnenju je za to že bil skrajni čas I Gosp. poslanec dr. Kramar je imel prav, ko je kazal na veliki in zapirajoči se gospodarski ozemlji na vzhodu in zapadu. Na zapadu transatlantska republika Zedi-njenih držav, ki vedno odločneje dela na to, da obvelja Monroe-doktrina na gospodarskem polju, da se prepreči evropski uvoz in svojimi izdelki preplavi starajočo se Evropo. In gospoda moja, jaz trdim, da je pod zvezdnim praporom toliko sile in žilavosti, da je naš poraz zapečaten, če se evropski narodi ne povzdignejo iz trgovinske razcepljenosti in si ne prizadevajo, da se nekako zbližajo. Kar se tiče Rusije, se strinjam ž njim, posebno gledč na tradicijonalno smer ruske politike; le glede na to, kar se mora iz tega sklepati, mu ne pritrjujem. Dr. Kramar bi rad ostal pri starih razmerah, jaz pa za svoj del pravim: Groza me je položaja, kakoršen je bil dozdaj. Groza me je pre-tiranj avtonomne carinske politike. Groza me je vednega povišanja carin; groza me je stanja, ki pospešuje z jedno roko čezmerno produkcijo, z j drugo roko pa maši in zapira glavne odtoke za to j čezmerno produkcijo. Jaz sem za varstvo narodnega dela, ali priznati pa moram, da se mi zdi misel, ki je za podlago trgovskim pogodbam, po mojem pre- -pričauju zdrava, opravičena in blagodejna. Bil bi s tem pri koncu, ne da bi bil kako besedo izpregovoril o politični strani tega vprašanja. Nekatere opazke, katere smo slišali in jih bodemo še slišali v teku debate, silijo me, da izrečem kratko opizko na koncu. Srečen sem, da morem to opazko ali izjavo izreči v popolnem sporazum-ljenju vse skupine slovenskih poslancev. Visoka zbornica je vajena videti, da v vseh važnih vprašanjih slovenski poslanci zedinjeno postopajo, pred vsem pa v političnih vprašanjih. Nadejam se in pričakujem od zdravega razsodka našega naroda, da bode zmiraj lako, da bodo slovenski poslanci vedno se držali političnih načel, v katerih zagovarjanju smo se ze-diuili. Seveda trgovske pogodbe, kakor jih smatramo mi, so pa ne glede na njih politično važnost, v prvi vrsti eminentno narodno-gospodarskega pomena. Zaradi tega pa tudi ne bodemo složno glasovali. Vsak bode tako glasoval, kakor se strinja z interesi volilcev in z nazorom, katerega si je na- zasramovanje in nečast vsem drugim oemadjirskim narodom. Ker so pa ti narodi deli velikih narodov, izven Ogerske živečih, naperjeno bode to sramotenje tudi proti neogerskim vrstam nemadjarskih narodov. Moreta li na to zreti mirno in ledeno rumunski in germanski narod, slovanski narod ne more in ne sme; narod, koji je tako visoko inteligenten, kakor slovanski narod, ne sme pripustiti, da bi skakal po njem isti, kojemu je dal sv. vero in omiko. More li slovenski narod ostati miren v svojem srcu, videč, kako se zatira njega krvni brat Slovak ? Ali se more slovenski narod udeleževati tega huronskega plesa, veseliti in vriskati, ko se ujega brat zatira? In zaradi tega zadoni ne samo iz srede nemadjarskih ogerskih narodov, ne samo iz srede slovenskega naroda, temveč iz srede vseh narodov, v kojih ni še ugasnila iskra človekoljubja in sočutja, — mogočni glas k oholim Madjarom: Ustavite tlačanetvo in ne žalite dalje onih, s kojimi vas v edni državi druži edini premilostivi vladar? Hočete 'li proslavljati tisočletnico svojega prihoda na Ogersko, proslavite jo s tem, da daste narodom, kar jim gre po božjem in ljudskem pravu: Odpravite na Ogerskem tlačanetvo in uvedite svobodo, jednakopravnost in bratstvo! pravil o tej stvari. Naglaiam pa, da na naše glasovanj« ue bode vplivali uobeni politični oilri. (Pr;-trjevmje govoruikmlh somišljenikov.) fltk nego deset let že imajpo priložnost pokazati y delegaciji na}e nazore o vnanji politiki tlaše države. N«i vpliv kot parlamentarne skupin^ ni Vtlik, ali eduo stvar nam morft« priznati, mi imalflo pogijm pokazati |foje prepričuje. Ko bi ne Odobravali vnaijie politike naše držfve, feili bi odkritosrčno povedali, da ue odobravamo njeuih sraerij in njenih smotrov. Ne glede na to, da se to ni Zgodilo, morate iz izrečenih izjav naših zastopnikov v delegaciji sklepati, da odobrujemo sedanje politično sistemo. Mi ne nasprotujemo političnim ¿vezam. Vi sicer ne morete od nas zahtevati, da se to godi iz narodnih simpatij. V tem oziru smo več nego hladni prav do globine srca. Mi ue nasprotujemo in pritrjujemo le zaradi tega, ker vidimo v teh političuih zvezah poroštvo za najdražje dobro narodov, jamstvo za ohra-njenje evropskega miru. (Dobro! s strani somišljenikov.) če se usm reče, da se s temi pogodbami zveze utrdijo, to ne more biti za nas povod, da bi glasovali proti njim. Pri koncu sem. Kar se tiče mene, glasoval bodem za pogodbe in to priporočam tudi visoki : zbornici. (Odobravanje somišljenikov.) Politični pregled, V Ljubljani, 5. februvarija. jSotrasit* Plener. Kako je s Plenerjevim častnim darilom, ni prav jasno. Sprva se je mislilo z&nj nabirati, kakor se je v Angliji za Danijela O' Connella in Riharda Cobdena. Pri teh nabiranjih se je določilo, da nikdo ne sme dati več, nego jeden šiling. Pri nabiranju za Plenerja bi nihče ne smel več dati, nego 1 gld. Po nabrani svoti bi se sodilo, koliko ljudij v Avstriji ceni gospoda Plenerja vsaj za eden goldinar. Ta ideja se je opustila, ker so celo Pienerjevi oboževalci prepričani, da bi se ne nabralo niti 50.000 gld., kar bi bilo zdnj ponižanje, kajti uiti toliko ljud'j ni v Avstriji navdušenih za Plenerja. Nevspeh takega nabiranja bil bi pa poraz ža vso levico. Na Dunaju so možje, ki četrt milijona zlože za Plenerja v 48 urah, in so morda tudi ! že zložili, ali mej narodom po goldinarju se pa ta ; svota ne more nabrati, posebno ker zlasti manj premožni stanovi Plenerju naravnost niso naklonjeni. Levica je zatorej drugod poiskala odškodovanje za svojega vodjo. Rusini. V torek je bil v Levovu starorusiuski j shod, kateremu je piedsedoval kanonik Pavlikov. Na tem shodu se je rekla marsikaka pametna be-: seda, samo zabavljalo se je preveč proti Mladorusi-■ nom. Shod se je izrekel, da hoče braniti rusinsko j narodnost, delati za razdelitev dežele v poljski in i rusinski del, za vpeljavo direktnih volitev v kmet-| skih občinah, za odpravo sedanjih volilnih kurij. Govorilo se je tudi za zedinjenje vseh treh rusin-| skih strank, ali s tem, kar se je govorilo proti j Mladorusinom, se pa pač fri gladila pot vzajemnemu I delovanju. Sicer pa tudi mi želimo, da bi mej Ru-: sini izginil prepir, kajti popolnoma se strinjamo ž \ njih težnjami v narodnem oziru. Gališki socijalni demokratje so imeli v j sredo shod v Levovu in se izrekli, da obsojajo tero-i ristično postopanje delavskega proletarijata. Poljski j socijalni demokratje se ne dado zapeljati k nobenim ' Btrašnim nasilstvom. Tudi narodnost lahko najde ! mesto v socijalnem programu. Poljska narodna zavest nikakor ne nasprotuje socijalnemu programu. Sklenilo se je, da se osnuje rusinski socialistični odbor in rusinski socijalistični list, da se tudi Rusini bolj seznanijo s socijalnim gibanjem. Iz vsega se vidi, da slovanski socijalni demokratje treznejše mislijo, nego nemški ali francoski. Sicer se pa tudi mej njimi še pogreša pravo prepričanje, da se so-cijalno vprašanje d& rešiti le na pravi kristijanski podlagi. Ogersko. Marsikomu se je malo čudno zdelo, da je avstrijski trgovski minister bil odlikovan z visokim redom, ko so se vsprejele trgovske pogodbe, ogerski pa ne. To Madjarom gotovo ni všeč. Morda je to kaj v zvezi z govoricami, da je minister Ba-ross z nekimi tajnimi pogodbami z zeleznicami skušal trgovske pogodbe narediti iluzoričue. V ogerskem ministerskem svetu je bil bajž zaradi tega že buren prizor. Vladni krogi pa skušajo svet prepričati, da Baross le zaradi tega ni bil odlikovan, ker ima ogerski ministerski predsednik preveč opraviti z volitvami in zatorej ni imel časa, storiti potrebnih korakov. To seveda ni posebno verojetno. Y iaasaj © držar«, Nemčija. Nemški liberalci so začeli silno agitacijo po deželi proti šolski predlogi. Zastopniki mest imajo shode, na katerih sklepajo resolucije proti novemu šolskemu zakonu. To je seveda čisto naravno, kajti mesta so središča liberalizma in so- c;jali$tov. — Svobodomiselni listi pa občinstvo 8 tem slepijo, da neao proti veri, temveč je njih Stranj celo za to, da se veronauk v šoli poučuje. Le zoper to so, da bi se otroci silili proti volji starišev učiti kak veron^u^. Potem pa jpijejo proti temu, d? bi duhovščinf imela ka^ vpliv na poučevanje šolskih predmetov izimši veronauk, češ, da drugi predmeti z vero nejmajo nobene zveze. Liberalci pa dobr,9 vedo, da se d& pri dnjgifo predmetih izpodkopovati vero. Zaradi tero pa hočejo učiteljem dati priiožuost, da razrijšijo, kar veroučitelj sezida. V Nemčiji je pa to posebno nevarno, ker je veliko učiteljev na učiteljiščih se nalezlo brezverskib nazorov. Mej nemškimi' učitelji je razmerno veliko bivših vseučiliščnikov in celo doktorjev. Rusija. Danes imamo zaznamovati veselo novico iz Rusije, če se potrdi. „Dziennik Polski" je izvedel iz Varšave, da je ruska vlada preklicala na-redbo, da osebje po železnicah na Poljskem z občinstvom ne sme govoriti v poljščini, in pa ukaz, da katoliška šolska mladina mora ob praznikih hoditi v pravoslavne cerkve. S tem še niso poravnane krivice, katere je ruska vlada storila Poljakom in katolikom, ali storjen je prvi korak. Nas drugi preklic še bolj veseli, nego prvi. Jezikovno naredbo je morda vlada bila prisiljena preklicati iz tehničnih ozirov. Čujejo se pritožbe o neredih na ruskih železnicah in raba občinstvu neznanega jezika tudi pospešuje take nerede. Preklic omenjenega ukaza zastran obiska pravoslavnih cerkva pa očitno kaže, da hočejo nastopiti drugačno politiko. Rusija in Nemčija. „Birževija Vjedomosti" so izvedele, da se politični odnošaji mej Rusijo in Nemčijo boljšajo. Temu zboljšanju bode sledilo zboljšanje gospodarskih odnošajev. Ta prevrat se vrši brez škode za prijateljstvo s Francijo. Če je glasilo peterburške borze dobro poučeno, ni mogoče vedeti. O tem pa smo prepričani, da Francija ne bode dolgo prijazna Rusiji, ako bodo Rusi bratili se i Nemci._____ Izvirni dopisi. Z Vrhnike, dne 3. februarija. V četrtek dn6 28. januarija imelo je društvo za olepšavanje trga vrhniškega svoj občni zbor. Društveni odbor je sam priznal, da v preteklem letu ni bilo mogoče kaj posebnega storiti, ker je vsem delujočim odbornikom nedostajalo časa. Za tekoče leto pa se je mej drugim sklenilo prirediti pripraven pot k izvirkom in okrog izvirkov Ljubljanice, ki utegnejo marsikakega prijatelja narave zanimati bodisi iz zgodovinskih, bodisi iz geologičnih razlogov. Tudi drevored z Vrhnike na Verd in na Mirke namerava društvo izvršiti, odnosno popolniti, ako bi bilo mogoče, pogoditi se s strankami, ki imajo svet ob potih. Posebno hvalevredno bi bilo od društva, ako bi Vrhniki preskrbelo tako potrebno kopališče, katerega živo pogrešamo o poletnih dnevih. Glavnica je znatne narasla po volilih gg. Kotnika star. in ml. in udov šteje društvo 32. Za predsednika je bil izvoljen zopet g. J. Lenarčič in g. G. Jelovšek za blagajnika. Dnč 27. januarija je umrla gospa Amalija Ko-motar, soproga tukajšnjega g. notarja v 36. letu svojega življenja. Dne 30. januarija pa je umrl cerkvenik farne cerkve, Matija Slavec, kateri je več desetletij opravljal cerkveniško službo ter je gospodom duhovnikom, ki so službovali na Vrhniki, gotovo še v živem spo-miju. Iz Planine, 29. januarija. Kakor že več let, je tudi letošnjo zimo podaril naš graščak, svetli knez Windisch-Graetz, 100 gld. miloščine za naše ubožce. Denar jim je bil razdeljen pred Božičem, da si so mogli za praznike kak boljši grižljej privoščiti. Svetla kneginja Matilda, roj. Radzivvillova, pa je nakupila 120 kosov raznovrstnih oblačile za našo šolsko mladino. Ta delitev se je vršila še le včeraj, ker je bila šola zaradi ošpic in škarlatice več tednov zaprta. Grajski hišnik g. Stare je oskrbel krasno sme-rečico, okusno jo uakitil z venci, bauderci in sveči-cami ter obložil z nebrojnim sadjem. Na mizi so bila razstavljena oblačila za dečke in deklice, vsa je močnega blaga, vmes tudi z Duuaja naročene čepice in avbice, — d&, celo lastnoročne dela grajskih gospej; iz dveh mogočnih jerbasev pa so kvišku štrlele iz fine moke spečene, ravnokar iz peči vzete slastne štruce. To je bilo strmenje in čudenje, ko je gospod nadučitelj Bčnedek v spremstvu gospodičin učiteljic Leskovec in Mlakar 56 učencev in učenk, ki so bili zarad uboštva in pridnosti v obdarovanje zaznamovani, pripeljal v župnijo ter jih okoli božičnega drevesca razvrstil. G (.spod župnik otroke nagovori, razloži jim pomen božičnih praznikov in darov ter h koncu opo- tninja, Daj po vzgledu svetih treh kraljev božjemu detetu, ki jim je po rokah blagosrčne grajske gospe toliko lepih iu dobrih rečij v dar prineslo, tudi od svoje strani tri darove poklonijo: zlato pokorščiue do starišev in učiteljev, kadilo pobožuih molitev iu miro voljuega prenašanja uboštva, ki jih že tedaj tare in jih morebiti še v večji meri čaka v prihodnjem življenju. Po jcoočaneai nagovoru se je opravila skupna molitev za visokorodno dobrotnico, za kneginjo iu «so njeno rodbino. Zdaj se je pričela delitev. Kako so se otrokom lica žarila in kako hlastno so stezali ročice po darovih, kateri so bili vsakemu po njegovi posebni ¡potrebi odločeni, to ve le tisti, ki je bil kedaj sam pri tacih prilikah zraven. Da so nekateri izmej njih ¿trucam in jabolkom precej pokazali ostre zobe, ni ,nič čudnega, saj jih je mnogo prišlo prav od daleč — otrok otrok — mi nismo bili nič drugačni. Nazaduje »o ¿e otroci srčno zahvalili za darove in zapeli zahvalno pesem, čeravno so imeli mnogi precej veliko butaro sabo nesti, so izvestno tisti «Jan ysi hitreje dospeli domov k starišem, kakor navadno iz šole. Bodi tu v imenu duhovstva in učiteljstva izrečena svetli knežji rodbini za obojni božični dar srčna zahvala. Podpiralna zaloga slovenskih vseuči-liščnikov v Gradci. (Poročilo o delovanju in stanju za akademiono leto 1890/91.) Z letošnjim akademičnim letom je stopilo naše društvo v dvajsetletnico svojega delovanja. Koliko je v tem času storilo za blagor vseučiliščne mladeži naše, nam posebej tti ni povdarjati in navajati, kajti znano je iz dosedanjih natančnih poročil dovolj vsa-kemu, ki se zanima za društvo in vzlasti za oni uadepolui naš naraščaj, kateremu so namenjene podpore, ki jih društvo deli let» za letom v vedno večj h vsotah. To mu je bilo po sreči mogoče, kajti zanimanje za društvo do zdaj še nikoli ni pešalo, marveč prav tako leto za letom narašča. Zato je bilo moči v preteklem akademičnem letu vsoto med uboge in podpore vredne dijake slovenske razdeliti, kakeršne še nikoli poprej ne in vrhu tega še glavnici dodati 200 gld. v gotovini. Vse imetje glavnice tedaj znaša 7200 gld. v pismih denarne vrednosti in 500 gld. v gotovini, čistih dohodkov z obrestmi vred je bilo 1320 gld. 85 kr., a s prejšnjega leta je bilo preostalo v gotovini 584 gld. 38 kr., torej skupaj 1905 gld. 23 kr. Troški so znašali 1036 gld. 72 kr. in gotovine je ostalo 868 gld. 51 kr , koja vsota je na račun prihodnjega akadem. leta v hranilnici na obresti shranjena. V hranilnici je tudi vsota 500 gl., j katera je Ma po odborovih sklepih leta 1889/90 in 1890/91 dodana glavnici v gotovini. Odbor je zboroval osemkrat in je ¡rešil 87 (prejšnje leto 71) vloženih prošenj; odbiti ste bili dve, drugim 85im pa se je dovolila vsota 809 gld. Najmanjša ednokratna podpora je bila 5 gld., največja pa 25 gld. Podpi-ranih je bilo 18 (prejšnje leto pa 12) slovenskih vseučiliščnikov: 8 pravnikov, 8 medicincev in 2 mo-droslovca. Po deželah ji:h je bilo 12 s Štajerskega, 5 s Kranjskega in eden je bil s Primorskega. Koroškega Slovenca, ki bi bil prosil podpore, to leto ni bilo nobenega in ga tudi ni bilo, ko bi bil na vseučilišči kot slušatelj vpisan. Vsem blagim posamnim dariteljem, kakor vzlasti gosp. dr. Jem. Glančniku, odvetniku in predsedniku posojilnice v Mariboru, ki je bil svoje dni jako delaven in vesten odbornik našemu društvu iu mu je zdaj račil nakloniti za posamnika nenavadno velik dar, visokemu deželnemu zboru kranjskemu in štajerskemu, slavnemu hranilnemu in posojilnemu društvu v Ptuju, slavnej posojilnici v Celju ter kmetskej posojilnici ljubljanske okolice v Ljubljani, slavnej družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, slavnemu okrajnemu zastopu v Celju itd., itd. izreka odbor v imenu revnih in podpore vrednih slovenskih vseučiliščnikov iskreno in presrčno svojo zahvalo. Zahvaljujemo se prav tako slavnej tiskarni družbe svet. Mohorja, ki je tudi letos tiskala naše poročilo po najnižjej ceni ter časopisom „Slovenec," „Slovenski Narod" iu „Sildsteierische Post," ki so drage volje vsprejeuiali šestkrat v letu društvena naznanila in s tem vsekako širili zanimanje za društvo in blage mu namene. Dohodki od oktobra 1890 do oktobra 1891 so znašali 1905 gld. 23 kr., troški pa 1036 gld. 72 kr., torej je ostalo v gotovini 868 gld. 51 kr. Opravilni odbor v akademičnem letu 1891/92: Predsednik in blagajuik: Gospod dr. Gregorij Krek, c. kr. vseučiliščni profesor. Predsednikov namestnik: Gospod dr H. J. B i d e r m a u n , c. kr. vseučiliščni profesor. Tajnik: Gospod Bogomil Krek, drd. iur. Odborniki: G. Vinko Stergar, stud. iur; g. Hinko Šuklje, cand. med; Ema-nue 1 Dere a n i, cand. med; g. Fran Eller, stud. phil; g. Anton Kunst, stud. phil. Namestniki: Gospod Oton Vi d i <5, stud. iur; g. Anton Ž vab, cand med; g. Pran Brolih, stud. phil. Tristoletnica J. A. Eomenskega. Letos bode preteklo 300 let, kar se je porodil najslavnejši pedagog slovanskega rodu, Jan Amos Komensky. Njega poznajo vsi kulturni narodi, njegova dela so preložena na vse znamenitejše jezike. Zaradi tega se bode tudi letos praznavala njemu v ča3t tristoletnica ne le po avstrijskih deželah, temveč tudi v inozemstvu. Osobito n« Češkem, kjer je mnogo učiteljskih društev po njem imenovanih, delajo se obširne priprave. Priredil se bode tudi Komenskega muzej. To nam daje priliko, da tudi slovenski učitelji pokažemo, da poznamo tega pedagogičnega velikana. Odbor „Slovenskega učiteljskega društva" je v svojih zadnjih sejah razpravljal to stvar in sklenil, da priredi dn4 19. malega travna t. 1. (velikonočni torek) zvečer slavnost z velikim koncertom. Odbor je prepričan, da bode slovensko učiteljstvo ta sklep radostno potrdilo. Zaradi tega se nadeja, da ga bode ,sl»vne učiteljstvo k izvršitvi tega sklepa vsestraadco podpiralo. Slavnostni program za to slavnost se bode določil, kakor hitro bode odbor vsaj približno vedel, na katere moči in na koliko pevk in pevcev izmed slovenskega učiteljstva sme računati na sodelovanje. Drage kole gin je in kolege! Pokažimo tu javno, kaj naš stan premorel Pokažimo z muogobrojno udeležb,o, da edinostno postopamo! Povzdignimo si s takim pos$op anje;m ugled učiite;l jsk^ga stanu! Podpisani odbor (torej prosi slovenske učiteljjce-pevke in učitelje-pevce, naj so člani našega društva ali ne, da mu blagoizvolijo vsaj do dne 10. svečana t. I. po dopisnici naznaniti, ali bodo sodelovali pri koncertu in za kateri glas naj se jim preskrbe »o.te. Ako hočemo dostojno nastopiti, mora nas biti mnogo, mnogo! Ker je treba za priprave dosti časa, mora odbor do gori imenovanega dne vedeti vsaj približno število. Torej naj nikdo ne odlaša, češ: saj se še pozneje lahko oglasim. Oglasila naj se pošiljajo tajniku g. Jakobu Furlanu, učitelju •v Ljubljanj. V Ljubljani, dne 15. prosinca 1892,. Odbor „Slov. učit. društva". Daevjne novice. V Ljubljani, 5. februvarija. (Starinske najdbe.) Z Dolenjskega se nam piše: Med Malencami in Čatežem je mnogo predzgodo-vinskih ostankov, in sicer po pašnikih, njivah in hostah pol ure daleč. Te predzgodovinske grobe je zasledil zadnja leta znani izurjeni raziskovalec starih grobov, g. Jernej Pečnik. Ti grobovi so gotovo najstarejši na Kranjskem, iz predkrščanske dobe. Gradišče so imeli na prijaznem griču, s katerega je lep razgled po krški dolini in sicer ob izlivu Krke v Savo. Ker je Krka v tem kraju bogata na ribah, gotovo so se ljudje živili z ribami ter plovili po Savi. Pozneje so tu stanovali Rimljani, ker so v tem kraju rimske kopeli in ostanki rimskih stanovanj. Dnd 28. in 29. decembra pred novim letom je prišel g. Pečnik tu-sem z dvema delavcema ter njima pokazal, kje naj kopljeta. Delavca sta izkopala tri metre globoko jamo ter uajprvo izkopala pepel sežganega mrliča. Kopala sta še seženj daleč pod zemljo ter izkopala železno sulico 43 cm. dolgo, pas iz usuja iu olepšan z bronasto ploščevino, več bronastih obročkov od pasa iu dobro ohranjenih jermenov. Tacih stvarij Pečnik ni še našel. Ta grob mora biti iz starodavne dobe pred Kristusom. V zemlji je bil tudi kapi podoben klobuk iz usnja, jako gosto olepšau z bronastimi žeblji. Pečuik se uleže pod zemljo in z nožem reže zemljo pod tem čudnim klobukom, ker sicer je bilo nemogoče celo izkopati to tvarino; eden delavcev mu je svetil pri tem težavnem delu v noči. Tako je spravil na dan zopet jako znamenito najdbo. Prav bi bilo, ko bi izdatneje podpirali tega izurjenega raziskovalca starin, kaj na Kranjskem so pod zemljo še mnoge starine ; posebno gorenjska stran je v tem oziru še malo preiskana. (Sedmina) po čast. g. Antonu Fincu, duh. svetovalcu in župniku v Sostrem, bo v torek, dnč 9. t. m., ob 8. uri. (Družbi sv. Cirila in Metoda) v korist je sklenil slavni odbor „Glasbene Matice" prirediti prav zanimiv koncert. Usojamo si že sedaj opozoriti sloveusko občinstvo, naj pri jtej priliki s prav obilno udeležbo pokaže svoje zanimanje za naš prvi glasbeni zavod, ki se tako plemenito spominja naše družbe. — Naš» najnovejša pokroviteljica je cerkljanska župnija na Gorenjskem, bi nam je poslala po g. lekarju Jakobu Hočevarju kot pooblaščencu 105 gld. — Vesela družba v Veliko v c u je nabrala in nam doposlala 12 gld. Slava vrlim rodoljubom korotanskim! — „Gospica iz Opatije" je poslala družbi 4 gld. 30 kr., ua>-branih na res izviren način, častita pošiljalka ima namreč navado, da jej mort. vsak domorodec, ki jo prvikrat obišče v njenem novem stanovanju v Opatiji, plačati vstopnine najmanj 10 kr. ; ta vstopnina je potem last naše družbe. (Posojilnica v Vitanju) je imela v minolem letu prometa blizu 70.000 gld. (V Vojn i ku) na Štajerskem snujejo narodnjaki katoliško-politično društvo „Edinost", katerega pravila so že odposlali graškemu namestništvu v po-trjenje. (Iz Velenja) so pripeljali v torek 1000. železniških voz s premogom, slavnostno ozaljšan, preko Celja v Ljubljano. (V tržaškem mestnem svetu) je bila v ponedeljek b.urna seja, .v kateri je |>jj sprejet pjrotest zoper škofijski ordinarijat, češ, da zanemarja laško prebivalstvo. Obširnejši dopis priobčimo jutri. (Preklicana prepoved za uvažanje svinj s Hrvaškega.) Ker prenehuje med živino na Hrvaškem bolezen na parkljih in na gobcu, in se je nadejati, da se ne bode več zanesla čez mejo, preklicuje na-mestništvo v Trstu z ukazom z dne 21. januvarija prepoved uvašanja svinj s Hrvaškega z dne 7. maja 1891, in ukazuje podložnim oblastim, da postopajo s čredami, ki bi prišle s Hrvaškega ali od drugod kot z gnanimi čredami po določilih § 11 zakona z dne 29. februvarija 1880. Trgovati s svinjami od kraja do kraja ostane pa kot dosedaj prepovedano. (Na ljubljanski višji gimnaziji) razpisana je ¡sjpžiba ¡procesorja z^ klasično filologijo z nemškim in slovenskim učnim jezikom. Prošnje do 10. marca t. 1. deželnemu šolskemu svetu. („Pavliha".) Tako je naslov novemu huqiori-stičnemu liatu, ki je meseca januvarija pričel izhajali v Ljubljani po dvakrat na mesec; tiska pa se v Trstu. Izdajatelj .in odgovorni vrednik mu je g. Šimen Jak. List velja 4 gld. za vse :leto. Slovenci smo ime\i že mppgo „šaljivih" listov, katerih pa je bil malokateri vreden podpore, da ne rečemo hujšega. „Pavlihe" sta doslej izšli dve številki, katerih vsebina pa ni vabljiva. (Društvo „Kmetovalec" v Gotovljah) na Štajerskem bo imelo dne 14. svečana ob 3. uri popo-Iudn6 v prostorih g. Ivana Hausenbichlerja v Žalcu svoj VI. občni zbor. Vspored: 1. Nagovor. 2. Po-učljivi govor gosp. učitelja Ant. Petrička o trni uši. 3. Društveno poročilo. 4. Slavnostni govor gospoda Dragotina Hribarja. 5. Vpisovanje novih udov, oziroma vplačevanje letnine. 6. Vprašanja in odgovori o kmetijstvu. — Zborovanje kratkočasi domači moški kvartet. Po zborovanju prosta zabava. K obilni udeležbi prijazuo vabi odbor. (800.000 gozdnih drevesc) se tudi letos razdeli iz državnih drevesnic na Štajerskem, posebno smrekovih, jesenovih, borovih, orehovih, javorjevih in lipovih, in sicer brezplačno manj premožnim posestnikom. Prošnje vsprejema do 25. marca c. kr. deželni gozdni nadzornik v Gradcu. (Javna dražba) v Plautzovem konkurzu v Spodnji Šiški, in sicer špecerijskega blaga, pohištvene oprave, vozov, sodov in dragocenostii, bode dne 9. februvarija dopoldne in popoldne. Vse inventirano premično blago je cenjeno na 1560 gld. 97 kr. Sodni komisar pri dražbi bode beležnik gosp. Ivan G ogol a. (Nov kilometerski tarif) je bil na vseh progah državne železnice uveden v ponedeljek. (100.000 goldinarjev) je glavni dobitek velike praške razstavne loterije. Opozarjamo častite čitateljt» naše, da je žrebanje dne 12. februvarija. Raznoterosti. — Dragocen životopis. General G ran t, znani vojskovodja in pozueje predsednik Zedinjenih držav v Ameriki, je zgubil vse svoje premoženje vsled neke goljufije. Ko je imel že raka na jeziku in se mu je bližala smrtua ura, narekaval je svoj životopis, da bi svoji družini preskrbelnajpotrebnejšega denarja. To se mu je obneslo. Knjigo je namreč tako drago prodal, da je njegova družina od dobička dobila že 414.855 dolarjev. — Zasebnih hranilnic je bilo leta 1889 v Avstriji 414, ki ao imele vloženih 1.235,498.989 goldinarjev. — Najstarejša žena na Dunaju je umrla dne 3. t. m. B.la je Marjeta Gredšik, rojena leta 1775 na Češkem. — Volilna zvijača. V nekem nemškem listu čitamo to-le: „Opozicijski kandidat za volilni okraj Aranyos-Maroth, knez Artur Odescalchi, gj je pri zadnjih volitvah v ogerski državni zbor izmisli nenavadno zvijačo. Dal je namreč narediti 600 parov čevljev, vsak volilec pa je prod volitvijo dobil le po eden čevelj z obljubo, da dobi po vo-litvi drugi čevelj, če bode volil kneza Odescalchi-ja." Teieg Gradec , 4. februvarija. Pri današnji dopolnilni deželnozborski volitvi iz skupine vele-posestva je bil soglasno izvoljen drž. poslanec grof Stiirgkh; konservativna stranka se ni udeležila volitve. Zader, 4. februvarija. Pri današnji dopolnilni državnozborski volitvi je bil v šibe-niških kmečkih občinah izvoljen duhovnik Bianchini, urednik „Narodnemu Listu"; Bian-chini je pristaš hrvaške narodne stranke. Budimpešta, 4. februvarija. V Velikem Varadinu so danes po noči vlomilo v prvo ogersko zavarovalnico ter odnesli 1800 gld. Tatje so odnesli tudi knjige in druge listine. Pariz, 5. februvarija. Poslanec Laur se j je odpeljal v Švico, morda z namenom, da j bi se maščeval nad Oonstansom, ki biva i sedaj ob Genevskem jezeru. T u J i' i. 3. februvarija. Pri Maliču: Marek, železniški nadzornik; Kupfer-s.limid; Kraus, Frltsche, Weinberger, Seidner, Oser, trgovci, z Dunaja. — Oražen in Griinwald iz Gradca. — Stefany, stavbeni podjetnik, iz Trsta. — Merher iz Kočevja. — Kurath iz Celovca. — Vortisek s Češkega. Pri Sionu: Vitez Weitzer; Jauker; Eisler in Pekarek, trgovca, z Dunaja. — Sandrini, odvotnik ; Hoffer; Albrecht, stotnik, iz Trsta. — Ricliter, stotnik, iz Zadra. — Vlah iz Prage. — Bela, potovalee, iz Vel. Kaniže. — Valentini, trgovec, iz Kopra. — Soinerberg, trgovec, z Ogerskega. — Erhouniz, notar, s soprogo, iz Ribnice. — Bernott, major, iz Pulja. — Grilnewald, gledališki igralec, iz Frankobroda. — Ogoreutz, tehnik, iz Novoga Mesta. Pri Jtiinein kolodvora: Slamnik iz Kamnika. — Pfefferer, železniški uradnik, iz Pontebe. — Fritsch, trgovec, iz Trsta. Pri Virantu: Justin iz Vel. Lašič. Umrli so: 1. februvarija. Marija Jevnikar, gostija, 60 let, Rožne ulice 27, vodenica. — Helena Janežič, delavka, 31 let, Kravja dolina 11, sušica možgan. — Pavla Kovač, hišnega oskrbnika hči, 8 dnij, Tržaška cesta 5. 2. februvarija. Franc Budan, mlinar, 52 let, Pristavske ulice 8, jetika. Vremensko »porodilo. iz cecilijanske šole z dobrimi spričevali išče službe, katero bi rad takoj nastopil, Več se izve pri upravništvu. i i PSTi Hi Malinov sirup. Kuhan s soparom iz dišečih gorskih malin, napravljen natančno po avstrijskem pripravljanju zdravil, ima najlepši duh in naravno lepo barvo. Steklenica z 1 klg. sirupa 65 kr., iztehtan od 5 klg. višje a klg. 55 kr. Male steklenice 35 kr. Piccolijeva lekarna „Pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Vitanja naročila se proti povzetju stote točno izvršujejo. (1311) 5 &J) "T-f Aar in a 3 O CtlS opazovanja 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. Srednja temperatura 0'3Q, za l'l0 nad normalom Jfa Starem trgu štev. 4 oddi se 82 3—1 za mesec maj. Natančneje se izve nasproti štev. 5. II. nadstropje. Išče se poštena, zanesljiva 83 4—1 prodajalka v primernih letih za branjarijo (štacuno) na ; deželi. — Pismene ponudbe sprejema administracija tega lista. § £ 4 4 i __ 2SHSHSHSHSH5H5HSHSH5H5H5HSESH5H5Č K3.l3.tl * fflflSfl slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo, amr II. zvezek izšel je ravnokar ter se dobiva v „Katol. Bukvami" in Tiskarni komad po 20 kr., po pošti 23 kr. Prvega zvezka je še nekaj izvodov v zalogi. Primerno darilce. priporoča raznovrstne vizitnice 'W po nizki ceni. SgasBsgsasBSBSggasasHgasgsHsagssiaj Št. 815. Razglasilo. 84 1 M Na podstavi deželnega zakona z dne 11. avgusta 1890. 1. (dež. zak. št. 4) in izvršitvenega ukaza visoke c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 2. maia 1891. I., št. 930/Pr. (dež. zak. št. 5), daje se na znanje, da morajo v mestnem ozemlji prebivajoči posestniki svoje bike, katere hočejo leta 1892. spuščati za plemenitev tujih krav in telic, zglasiti najpozneje do konca februvarija letos pri podpisanem magistratu. Zglasitve, katere je oddajati ali ustno ali pismeno, morajo obsezati: 1. Ime, primek in stanovišče bikovega posestnika. 2. Pop s in stajališče dotičnega bika. 3. Napoved, če je bik že dopuščen, ali ne; če je bil že dopuščen, ua-vesti je uatauko datum iu številko dopustilnega lista. Kraj in čas, kam in kdaj bode bike prignati pred dopuščevaluo komis;jo, oznanila se bodeta pozneje. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 23. januvarija 1892. Zadnji teden. | V.© 1 i praška loterija. i dobitek 48 10-3 f) ^ - Srečke si 1 siti. ^ priporoča C1. Mayer. 1 > ix u a j s k a borza. Dn6 5. februvarija. Papirna renta 5%, 16% davka .... 95 gld. 45 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... M , — , Zlata renta 4%, davka prosta.....112 „ 15 „ Papirna renta 5%, davka prosta .... 103 „ 10 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 1058 „ — „ Kreditne akeije, 160 gld................308 „ 50 „ London, 10 funtov stri.........118 „ 15 , Napoleondor (20 fr.)................9 „ 39 „ Cesarski cekini....................5 „ 60 „ Nemških mark 100 ....... . . 57 „ 85 „ Dne 4. februvarija. Ogerska zlata renta 4%.......108 gld. 25 Ogerska papirna renta 5% . . . . državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. Državne srečko 1. 1864., 100 gld.". . Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4' Zastavna pisma „ „ „ „ „ 47»' kr. St. Genöis srečke, 40 gld. i Ljubljanske srečke, 20 gld..............22 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 16 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......20 „ Salmove srečke, 40 gld........61 „ Windischgraezove srečke, 20 gld..........57 „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 160 „ Akcije Ferdinandove «ev. želez. 1000 gl. st. v. 2880 „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 91 „ Papirni rubelj . . ...............1 „ Laških lir 100 ....................45 „ 50 kr. 80 „ &0 „ 50 ., 75 „ 70 „ imenjarnična delniška družba na Dunaju, w I., Wollzeile štev! 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Ruzntt naročila lzvrš<5 se unj točneje. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinaoijske zadolžnioe. 41/, % zastavna pisma pefitanske ogerske komer- cijonalne banke. 47,% komunalne obveznice ogerske hlpotečne banke z 10* premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.