zvm. r, \yrww.T : GLASILO slovenske narodne podporne jednota . ■ V" M f': Chicago, III., pondeljek, 29. Junija (June 2»), 1925. 11 M, Aet «f Oct. I. 191T. M I UM 14.1111. le upravnlAkt prostori. 8687 8o. UvmUki Ave. Offto ef Paklkatloai M»7 So. LavndaU Aw. Tvlophon«, Rockw.ll 4804. MIK Taarlr 8TEV.—NUMBKK 151 Ii njegovega poatopanja je sodi ti, da odobrava izkoriščanje f otrok. _ Chicago. (F. P.) — Ogromni dobički ameriškega sladkornega trusta na račun izkoriščanih žena in malih otrok po poljih sladkorne pese razgaljajo hinavstvo Coolidgevega zagovora, ki je odklonil znižanje carine na 'sladkor, kakor je bila priporočila večina carinske komisije. Svojo odklonitev je Coolftlge podprl na umeten način, tako da je bilo u-strsfono produceptoo- sladkorne jjese. Great Western Sugar Co. je v letu, ki je končalo dne 28. februarja 1925, nagrabila za $12,-420,758 dobička. Svoje njive ima po Koloradu, Nebraski, Wyomin-gu in Montani. Ta korporacija 'dominira industriji sladkorne pese po vsej deželi. Njeni dobički znašajo po $14.40 na vsakih $25 .navadne glavnice ali okoli 58 procentov. Dividend pa je družba v imenovanefa letu izplačala za 32 odstotkov. Sladkorne družbe v Portoriku in na Filipinih ter Havajih bodo tudi imele nekoliko dobrot vsled Coolidgeve uslugice. Vsi ti teritoriji so smatrani za Združene dišave, njih sladkor torej pride prost carine. On jim je lepo postregel, da ne bodo imele konkurence od drugod, in da bodo svo^ je miljonske nrofite še pomnožile. ' Ampak Coolidge ni ničesar rekel o protekciji teh mfljonarskih profitov. Nja** nujen spelje bil na farmarje. ®ekel ® a®* ra tudi farmar dobiti svoj delež pri protekciji naše domače industrije. O tarifu po 1,764 na fupt sladkorja je rekel, da vartlje a-meriškega farmarja pred konkurenčnim cenenih kubanskim pri-delovalstvom. Razmere, pod katerimi je Izvršeno'delo na farmah takozva-ne protežirane industrije, so bile razgaljene od otroškega biroja od delavskega departmenta. Ta zvezni biro je dognal, da na polju sladkorne pese delajo matere z dojenčki, na njivah se mučijo otroci od šestega leta naprej. V Koloradu in Michiganu je četrtina otroških sužnjev manj kot deset let stara, polovica jih je pod dvanajstim letom In samo ena petina ali ena šestina je tfarih nad 14 let. Coolid gev dvakrat odklonjeni imeno-vanec za generalnega državnega pravdnlka Charles B. Warren, je vodilni zaposlevalec otroških sužnjev na mišlganskih poljih. Urad je pronašel, da ti otroci delajo dolge ure pri delu, ki je čestokrat nevarno. Delavskih ur pride celo po petnajst na dan. Družine živijo stlačene skupaj po malih barakah, ki ne držijo niti vode, ko pada dež. Zdravstveno stanje je neznosno. EKSPLOZIJA V GLEDALIŠČU JE ZAHTEVALA LE TRI ŽRTVE. „ t —— Kansas City, Mo. — Razstrel-ba in tej sledeč požar, ki je uni čU poslopje gledališča Gillis v četrtek zvečer, nista zahtevals toliko Človeških trtev kot Je bilo izprva poročano. Do zdaj so ns-šli le dva mrliča v restavracij pod gledališčem. Načelnik gasil cev pravi, da po doeedanjlh dognanjih ao le tri mrtvi. Mnogo oeeb je ranjenih in ožganih. t .7« Amerika. Potres v štirih državah na za-padu naredil pol milijona dolarjev škode. Življenskih izgub ni. Predsednikovo stališče glede izkoriščanja otrok na njivah sladkorne pese. Delikatna operacija vrnila slepcu vid. Gonja proti rdečkarjem naj ostane. Duhovnik pred sodiščem radi grafta. Kako žive žene ameriških rudarjev. Po sveta. Inozemci izpraznili Kanton. Anglija išče pakt proti sovjetski Rusiji. Fr&idja snrejela Caillauxov finančni program. Jugoslavija pravi, da bo plačala dolg. neumno siraijNua aa ulicah Policaj je streljal sa bežečim avtom in ubil nedolžnega paean- ta. Zopet je padla Lisbons, 27. Jun. — Kabinet, kateremu je predsedoval Vlcto* Chlcago. — V potek zvečer se je odigrala na ulici tragedija zelo nerodne pomote, ki je končala V bolnišnici s smrtjo mladega in popolnoma nedolžnega človeka. Policaj Edward Hartnett, korakajoč po Harrison štreetu, je videl v bližini, kjer se križajo u-lice Harrison, Springfleld ave. in Wells st., avtomobilsko nežgo-do. Avto, ki je pridrvel mimo e-lektrične kare, je vrgel ob tla nekega A. T. Conleya, kateri je ti/ Policaj je pa hotel ustaviti avto. Potegnil Je revolver ln u strel il enkrat v zrak, naft je pa ktreljal kakor besen v naglo bežeči avto. Krogle ao švigale po uMci in ena je zadela mladeniča Walterja Cottona, ki Je korakal po hodniku v družbi a svojim de> kletom. Cotton je obležal smrtno ranjen. Krogla mu je prevrtala pljuča. Odpeljali ao ga v bolnišnico, kjer so ga operirali, toda življenja mu nii© mogli, ohraniti. Deklica, miss Alpa Caaaidy, malone histerična, je spremila mladeniča v bolnišnico. Avto Je kljub temu ušel. Con ley, ki je bil vrten ob Ua, je bU le lahkp pobit. JagaalaviiaMR pmi. la flaftala Dr. Trealč-Pavlčič ae razgovar ja v Washingtonu a plačevanju dolgov. Washington, D. C„ 27. jun. — Jugoslovanski poslanik dr. Tre-sič-Pavičič se je včeraj rszgo-varjal s Kelloggofn glede fondl-ranja ameriških poeojil v vsoti $66,000*000. Pariški pismonefte zmagali v e-nem dneva. Pariz, 27. jun. — Pismonoše v Parizu so stavkali samo en dsn in zmagali. Zahtevali so mezdni povišek. Ker ga niso dobili I zlepa, so sestavka!! in invadirall eno glavnih pošt v Parizu, izgnali vse nestavkajoče uslužbence na piano In se zabarlkadirall Poštno ravnateljstvo je hitro pristalo na zahtevo in preprečilo neljube posledice. . Fraacezi odbili Martam Fez, francoski Maroko, 27. jun. — Uradno francosko poročilo se glasi, da so francoske čete zdrobile najnovejšo Abd-el-Kri-movo ofenzivo. Francozom so kako 21VE ŽEne ameriških premogarjev PO PU8TIH KEMPAH SO OROPANE UDOBNEGA ŽIV-UENJA. H j Obsojene so na trdo dele, katere ni nikdar priznane. ■Waahington. (F. P.) — Premogovni rudniki po Združenih državah se večinoma nahajajo precej oddaljeni od tovaren. tone in hčere rudarjev ne morejo prepustiti gospodinjstva svojim možem, ki kopljejo premog, tn poleg tega imajo tudi celo vrsto druge zaposlenosti pri rokah, *a>-to ni mogoče misliti, da bir se pridobile za tovarne. Vendar delo, ki ga morejo dobiti, je šelo težko ln veliko premalo plačano, lene rudarjev nimajo dostojnega življenja. To je podlaga poročiltv ki ga podaja ženski oddelek delavskega departmenta Združenih držav. Poročilo sloni na resničnjh podatkih, ki jih je zbrata zvezna premogovna komiaija pred dvemi leti. To je žalostno poglavje, ki pripoveduje, kako taf-ko življenjsko breme je vrženo na ramena žeiu^ in deklet po pr* mogovnih kempah, katere so ogoljufane a surovo in nepriklad* Fraaaaaka zborafea apra- Paplrnati denar ee pomnoži za šest milijard frankov la vedno manj vredni vojni bondi se ponovne ladajo na podlagi zlate vrednosti. Pariz, 27. jun. — Francoska nižja zbornica je danes sprejela program finančnega ministra Caillauxa za rešitev denarne krize s 328 proti 110 glasovom. 80-cislistični glasovi so bili počep-ljeni in nekateri so se vzdržali glasovšnja. V predlogi sta dve vrini točki. Prva je, da se obtok papirnatega denarja pomnoži za šest milijard frankov, druga pa je, da se vojni bondi — takozvsne obrambne zadelžnice — ki zdaj potekajo, ponovno izdaje na podlagi zla te dolarske vrednosti franka ob Času prvega Izdan ja. Ti bondi, ki nosijo na papirju vrednost 200 milijard frankov, so padli v vrednosti sedanje valute skoro na polovico. Odslej bodo nosili štiri od stotke obresti. Caillaux špekuli ra, da bo na U način Francija koniolidirala ves svoj notranji dolg na podlagi zlate valute. Nova inflacija v vsoti šest mi-lijard frankov dvigne vsoto papirnatih frankov na 51 milijard, dočim Je ta vsota papirja zajamčena samo a tremi ln pol milijarde frankov v zlatu v državni zakladnici, 1 anglija l$ce i pakt mm ---------- ' r ,--. .. . , ITI l/V O UICUJ.ITV. — rino Guimarses. je sinoči podsJ, ■ jojgini domači- oetavko, ko je zbornica zavrgla | pm. j P« g~ J vladni program. no okolico svojih domov, da jim je ukraden velik del življenjatfš sreče. To je tudi obtožba lastni kov premogovnih rudnikov, občin in vse dežele radi malomarnosti napram potrebam te in hčera težkih delavcev. Izmed 500,000 žena, katerih ae tiče preučevanje, je bilo pri siljenih kšklh 100,000, da eo mo-1 rale postati delavko za mezdo. Tri četrtine žena rudarjev na polju bituminoznega premoga šivi, v tako oddaljenih in pustih krajih, da ne morejo zaalužiti centa drugače kakor če ae lotijo pranja in čiščenja samskih rudarjev, da prevzamejo njih stanovanja v oskrbo ali pa vzamejo v hišo^boardarje". Na poljih trdega premoga pa je tako urejeno, da samo ena tretjina Žena se lahko zaposli pri takem «šely. To je vzrok, zakaj je veliko število hčera rudarjev na polju trdega premoga zaposlenih po tekstilnih tovarnah, po trgovinah in drugih ''primernih" podjetjih po trgih in mestih v bližini njih rodnih kemp. Poročilo poudarja dejetvo, ds dobrobit rudsrske industrije zs-hteya, da morajo drOžkie rudarjev biti varovane s pomočjo zadostnih dohodkov. Zato da Je tudi treba kompanijam urediti priliko, da bodo lahko s primernim Uelom zaslužile kaj tudi Ženske. TO je naloga občin kakor celega naroda. Poročilo dalje navaja, kako ze lo neprikladna stanovanja rudarjev in kako otežkočeno je delo rudarskih žena. Po hišah rudarjev ni napeljana voda, da morajo hoditi daleč po njo. Mno-gokje nimajo električne razsvetljave, dasi bi jim kompenije to z malimi stroški lahko preskrbe le. Tekočo vodo ao raziskovalci našli samo v petini 80,000 hii. katere so preučevali v 811 občinah. Samo trije odstotki hiš I-majo kopelišča In le štiri rudar ska stanovanja izmed tisoč ima jo v notranjosti strsnišča, ki se mehanično izpirajo. Tekoča voda v hiši pomeni navadno, da je ena pipa v kuhinji. Kompenije navadno prepoved u jejo, da bi se v ravno tleti hiši od kuhinj po cevi napeljala voda Še v katero drugo sobo ali ns primer v klet. Tudi po več pip v hiši ne smejo imeti. Rudarjeva žena. če Je toliko srečna, da ima vodo v hiši, je še primorana no siti vodo is kuhinje po stopnic »,< ( hamberlain bl rad organ la i ml vae tenkeljonarae vlade v Evropi proti boljševlkom. Dogodki aa Kitajskem; aozaa*l odiH iz Kaatoaa kantonake kolonija je Ispraa-njena; veet, da so Angleži ln Pranceai ubili sto Kitajcev, ee ponavlja. VREME. Chicago in okolica: V torek jaano in toplo. Temperatura v zadnjih 24. urah: aajvišja 7». najnižja 5L ni. Trinajst otrok, vel sdravl. ~ Anderson. Ind. — Mrs. Frank Sokol je U dni porodita trinajstega otroka. Vsi žive in vsi so adravi. To je največje družina v tem delu države Indiaaa. Dahavalk Brad tadliiaai vonevaia piva radi padkapaiaa Kaplan, ki je služIl v jetnlftnlcl v Atlaatl, ln jeter sta pobirala denar od bogatih kazneaeev aa pooebne privilegije. Atlanta. Ga. — Pred sodiščem Atlanti se zdaj pere zelo nečedna afera Iz tukajšnje zvesne Jetnišnlce. Bivši ječar L. 1» Fletcher in rev. Thomaa D. Hay-den, katoliški duhoven in bivši kaplan v jetnlšnlci, sta obtožena, da sta prejemala podkupnino od bogatih kaznoncev in jim dajala posebne privilegije v zaporu. Duhovnik Hajrden je v zadnjem decembru naredil pismeno izpoved, ki je bila prečitana med obravnavo. Hayden priznava v tem dokumentu, da Je v enem slučaju kojektal $1700 od, treh oseb, i drugem slučaju je pa potoval v Savanah, kjer je imel ko-lektatl $10,500 od krožka žga-njarskih tihotapcev, dobil Je pa le $2100. Hayden Je zagotavlja! plačnike! da denar gre v "sklad vdov in slro{ v Ječi", v resnici sta si pa denar razdelila z Ječar-Jem. SHEPHKRD | JE OPROACBN. Chlcago. — VVilliam Darllng Hhepherd, bivši lekarnar hi po-znejši lehkoživec, ni umoril svojega posinovljenca BUIy McClIn-tocka s tlfusovlmi bscili. Tako je zaključila porota v petek zve-čor. Vsi napori držsvnega pravdnlka Crowa in njegovih pomočnikov, sodnika Olsona, prič itd. niso nič pomsgsli. Hhepherd je bil oproščen In zapustil Je Ječo, v kateri je preaedel tri mesece. Porotniki so razprsvIJsJl pet-ur, predno so se zedinlli. Od začetka je bilo enajst porotnikov zs o-prostitev in samo eden za krivdo; vzelo pa Je pet ur, da se Je osamljen« podal in glasoval za oprostitev. Shepherdov boj zs milijon dolarjev pe še ni končan. Nad njim i# visi obtožba, ds Je z bacili u-moril McClintockovo mater. Dalje se mors tožiti z MrClIntocko-vo Baročen ko, miss Isabell« Po-pe, katera jahteva razveljavljanje McCUntockove oporoke In njegov milijon dolarjev zaae. Ko bodo vsi ti boji končani, in če na vsej črtf, 27. jun. — Vlade v Londonu. Parizu in Berlinu so Kitaj zaposlene z dlplomatičnim nagovarjanjem o nameravanem evropajakom garancijskem paktu. Vprašanje, kdaj in kje se naj vrši konferenca za končno izde-< anje pogodbe, še ni rešeno. An gloški parlament tudi ni še dal potrdilne besede. Iz tukajšnjih dipiomatičnlh krogov se poroča, da bi (Anglija r«dfc hitro spravila garancijski i»akt pod streho, nakar bo začeta organizirati protiboljševiško fronto v TCvropl. Londonska vla da je zelo nervozna radi nove si tuaolje v Indiji. Komunistična propaganda mod Indijci je neki zelo obrodila ln dežela ja na robu revolucije. Sosednja dežela Afghanlstan je skoraj še pod kontrolo sovjetov. Anglijo to skrbi bolj kot garancije miru med Nemčijo in Francijo. Zunanji minister ChaJkberlaln je še pred več meseci, ko je po-setil bivšega premi jarja'Herrio-ta v Parizu, predlagal skupno ak cijo evropejskih vlad proti sovjetski Rusiji glede propagande in dolgov. Herrlot je pa-odkloni' predlog, ker ae je bal francoskih socialistov, Chamberlain upa danes, da bo Francija bolj odločna zdaj, ko Ima opraviti s komunistično propagando v Maroku. lAikmll Tako zahtevajo od aveznega delavskega departmenta. New Yerk. — John C. Shedel, llkalec glaaovlrjev is Fort Way-neja, Ind. Je bil eden i8mod tiao-čev, ki ao bili prizadeti v obseš-ni PalmorjevI gonji za rdnčkarji v januarju leta 1920. Takrat Je bil deportiran, ker Je bil član ko-munlatlčne stranke. Potem ko so ga zaslišali v In-dianapolisu brez vsakega žago-vornika, so ga deportlrall v Nemčijo dne 22. maja 1920. Na-redil je več poizkusov, če bl se mogel vrniti k svoji ženi In štU rim otrokom v Ameriko, In končno mu Je uspelo, da se Je zopet priselil. Bil Je aretiran v Chicagu dne 27. oktobra 1924 potem ko se Je zopet združil s svojo družino. Obtožen Js bil kriminalnega prestopka, da Je kršil pri-eelnitki zakon Iz leta 1918, ko je zopet vstopil v Ždružene države, Vsekakor |>a Js Justlčni ds parmont, pred kratkim ovrgel kriminalno obtožbo. Delavski de par t men t, Je dobil pismo od zagovornika Ferguaona, naj Izpusti, češ, da Je za dokaz fttttedelo ve nedolžnoati že oproatitev Ju stičnega departmenta. V pismu na delavski department tudi na vaja zakon, ki določa* da je "I nozemec po nezakonitem dru gem vstopu de|wrtiran samo po prej vršečem se kriminalnem izstopanju, Obsodbi In za poru. Mcbedel Je rojen v Nemčiji. Prišel Je v Ameriko v aUrosti 21 let leta 1906. Prvi naturalizacijah jieplr Je vzel lete 1916 Ko Tokijo, 27. jun. — Tujesem-ska kolonija »amin v Kantonu je prazna; samo konzuli so še o-stali. Zadnji so odšli misijonarji. Vsi prebivalci naaelbine ao ae preaelili v Hongkong. Kontularnp poročilo is Hongkonga se glaal, da so angleške ln francoske strojnice v Saminu v znani bitki dne 23. junija pokosile do smrti najmanj sto kitajskih delavcev In dijakov, V boju ao bili ranjeni tudi trije Jas ponci, eden smrtno. Baron Sldehara, japonaki zunanji miniatnr, j« danes dejal, da so vse vesti o pripravah Japonske za Intervencijo na Kitaj-' akem brez podlage. Rekel je, da japonaka vlada leli odškodnino aa izgubo japonskih življenj ln lastnine, nima pa namena kaznovati Kitajcev. dangaj, 27. jun. — Kitajski bojkot angleškega blaga je udaril tudi ameriške trgovce s tobakom, katerega prekupčujejo angleške tvrdke. Kitajske banke ln prodajalne so spet odprte. Včeraj so zopet bili majhni nemiri. fitrajk v pristaniščih pa še traja, ravno tako v japonskih tekstilnih tovarnah. Prispevki za stavkarje še vedno prihajajo v veliki mnošini. kar i»menl, da bodo kitajski delavci vodQl boj do konca proti japonskim in angleškim kapitalistom. Kitajci v Ameriki so poslali $10,000 Is San Franclsca; kitajska vlada v Pekingu Je dala $400,900 aa stavkovni sklad. Propaganda za popolno revlaijo pogodb z velesilami se nadaljuje. Peking, 27. Jun.—DlplomatlČ-nl zbor je danes konferiral glede kitajskih zahtev. Zbor se al mogel zedlniti In poslaniki so sklenili. da počakajo na nadaljna navodila avojlh vlad. Kita Jak i listi IJuto protestirajo glede masakra v Kantonu. Med poalanlkl ln kitajskimi u-radniki Je v teku ostra dlploma-tlčna bitka glede vprašanja, kdo Je prvi atreljal v Kantonu. Ki* Ujel vztrajajo, da so Angleži prvi ustrelili nekaj kulijev. _ H _ Dallkataa aparaalja ozdravila alapaa Mož, ki nI videl dve leti, je takoj spreglede I, ko mu je sdravaik odprl lobanjo In odstranil pri* tlak na možgane. New York, N. Y. — Benjamin Delobowsky. ki Je bil popolnoma slep dve leti, Je 26. t. m. dobil vid nazaj s (motiočJo čudovite ln da-likstne operacije na možganih. BolnlL js bil pri zavesti med o-peracijo. Zdravnik mu Je umrt-vil živce le na tistem mestu, kjer mu Je Odprl lobanjo. Ko je zdravpik odprl lobanjo in nekaj stiksl 1*1 možganih, Js mož naenkrst savpll vea ardčeiu "Vidim, vidim!" Zdravnik je odstranil pritiak a tiatega dela možganov, ki kontrolira vid. ITALIJA IIO PLAČALA PO -MO/,NOHTI". ma opere. Izrm-d kemp na polju bituminozn^gs premoga Imajo samo za štiri procente kompletne odvodne aiateme. Parki, čitalnice, dekliški klubi, sobe zs odpočitek ali druge razvedrilne udobnoeti. ki ee aaved od milijona — kadar bodo neplačani vsi advokati.__ Wasklng1»«, D. C. — Italije bil doportlran leta 11*20, je pu Ijanakl poslanik da Martino Je te stil v Ami rlkl bolehno t*-uo ln - dni konf«*rirsl s zakladnlšklrn pet otrok, kateri so bili val rojMlaJnikom Mellonom gM* fondi-ni v Združenih državah. V/Un jutranja Italijanskih vojnih dolgov od takrat umrl. Todi nj«-if«va Ameriki. Poslanik Je dejal, da I-ž«ria Mla 1*1 de|*»rtat IJi v M- talija pripozna dolgove, želi |ie. nlšnlci telo leto. Po i^ulravljenju' da ae njeno |»lač«vanje uredi i o-se je morala ukvsrjstl s pra-jzlrom na njene ekonomske in fl> nJem In pomivanjem pri sose-. nsnčne možmMti, Italija dolguje dih. da JI Je bilo mofoče ytetl e-|Uo danea $2.138,586,000. trok< iz sirotišnice. HehedeJ je oliupoval ruU l*d» avoje družine. Ko ae Je vrnil, Je no nahajajo po ameriških nanel- bil prepričan, da bo /»K-govo binab za udo»/»v> življenje tene dolžno propHšaaJe m hude rar. kakor vae družipe, ao skoraj po mere, v katerih se nahaja, od-poinoma nepoznane v rudarakih «nj«g»#v pre^ri^k. Na riaeija. hedek^vo , aadevo Ima »edaj v rokah Ameriška unija za civilne »vobodščine, ki Je aavaela vm> |H>trebne korak«, da se aa» 1 zadnje Je vendar tudi delavaki j*«tna dejuHineljn Ukoj prekine. »aosVETA i:: ■■SJTu«« «t i ■■ ■ „ to je riočin v o6ek mogočnih privatnih precej let, da bo Jožica res »lepa dpi, dji pred njo: delavec v oguljenem jopi- glasilo (SatB NABODNE PODPORNI * NmIh u vm, kar iaa atik i / ^JPRJOSVETA" MS7-B Imviiab Al«««, Cki -THE ENLI Oriu «f Hm Stoaa Sobflcription: j«?* 2>^0> ^ ' „ THSEiSif'.*??LS2aS3£XS£ UNION LABEL APPLIED FOR JUNUA. DEUBBffMVieE i i Cflsd, Press.) SUvka deklet. LoweU. kM^-Jt^kleU, kT gj zaposlena pri Lowell svilni predilnici, aozaaUvkala v znak protesta proti Roiakusom, da bi jim podjetniki^ dali več dela, ne da bi tudi zvišali plažo. Delavke pravijo, dasonjih meade v.neaniJ ci k- / iiižane radi več dela, ki gal podjitje zaM^ffinjih, da ga Scranton, J>a. .r* ©ekleta v toj BUiiah, kjer - poidejo svilo \l Serantonu, zahtavaje»i*išjo pla| to. l »ukletejmsanjeeč hčere ruj Mkrjt-v, ki ozganizirajo novomij Ui iokal, katerega wfaakfrptjo Katoliški vodje Mlaje- Janezek m ja izielel za jo delavska vprašanje Ameriški delavski, .federaciji. V 'stavki sq trdne in naprej H.aKitirajo, da bi se ie več deklet i| ai)rSkih ječahjidobivali od zdaj naprej jetniki po 45 do 5b centov na dan, od katerih pa jim jo Se odtrganih 30 centov za vzdrževanje. Jetniki izdelujejo čevlje, obučo, pphighfo in1 avtomobilske licenčne tabkce. Vse gre za državno rrabo, ampak v resnic i ho zadnje čase začeli raz-peravati jetniške izdelke tudi na trg. Organizirano delavstvo se odločno zoperstavlja takemu delu sploh. * ^ . ;u Polres rMovtauilJi treh sosMLAiavah Sunki so se .peoovill, toda ne močni. Nihče tf tbit* toda nekaj je ranjenih. Materijaina škoda znaša 4pol nUMjona dolarjev. ,. " Helena, Mont.-—Potresni sunki so stresli sekcijo štirih zapad-nih držav, ufcljučivši Yellowsto-ne park, v noči od sobote na nedeljo in se ponovili v nedeljo zvečer. Središče, sunke y je bila neverna Montanau Kolikor,je d6 zdaj znanol milijona dolarjev. Potres so čutili v Montani in.>v delu Wyominga, South Dakote jn Washingtona.' Največja panika je bila V naselbinah Bozeman, Three Forks, Billings in Wkite Sulphur Springs. Potres so .čutili tudi v Buttu, a le na površju; v rudnikih niso nič vedeli o potresu. Prebivalci v Manhattan u, Mont., so bili tako prestrašeni, da se ni-«o upali spati v hišah v nedeljo ponoči. Mnogi SO znošili vse pohištvo na piano.potres je zrušil na tone skalovje in prsti 4 hribov na železniške proge in neksj vlakov se je moralo vrniti in poiskati drugo pot. -^- Strela udarila v oerkev ie muzej v New Iforku. New York.—Razdražene naravne sile so v četrtek izigrale čudno r*>tezo. Med silno nevihto, ki j< divjala preko NeW Yorka, ie strela udarila skoraj hkratu v /vonik katoliške cerkve sv. Patrirka in v stolp naravoslovnega muzeja v Central Parku. Na zvoniku je odbila roko 250-funtnemu mramomatemu krilu. na muzeju je pa vrgla s stol * t ritonsko granitno kroglo. • • ETA —»■ — Chieago. - Zadnji teden je bila v hotelu Morrison katoliška konferenca o industrijskih problemih Navzoči so bili škof Pe-ter J. Muldoon iz Rockforda, dr. John C. Ryan, profesor McCabe, rev. Siedenburg in več drugih duhovnov in lajikov. Konferenco je osebno pozdravil župan Dever. Na dnevnem i;edu so bila raz na vprašanja, ki se tičejo industrij, dela in kapitala. Gospodje so ta vprašanja rešili po svoje kakor jih rešmpirk vn>Ln uA Dogodek, ki ga opišam, se je'" pripetil, ko sem bil ie deček. Zdaj sem pa mož in pol, ker i-mam šest fantičev in Šest dekli-čev. Sinove sem dal k marinar-jem, dekleta pa — da se ne bon? zameril kakemu pečlarjtt! — k usmiljenim sestram v samostšn. Naj torej opišem dogodek. ■Na Dolenjskem je živel pre- "Ribice sem mialil loviti." u Zakaj pa ne greš v šolo?" ' Molk. "'Povej, zakaj ac greš v Mo!" Janezfck obotavljajo prične: Zato ne, ke/ nočem biti duhov- nik. ■ Očetu se je zjasnilo lice. «A1 hočeš kmetovalec?" — Ja nezek je prikimal in dal je svojo /očico v žuljavo očetovo dlan. To je -bila pogodba, da Janezek ne bo za duhovna, temveč za kmo- ^^mmmm^m Oče je povedal Janezku, da od jih rešujejo vsako leto na svojih konferencah. V vaeh zadevah se niso strinjali. Ryan je na primer toplo zagovarjal odpravo otroškega dela potom a-mendmenta v ustavi, McCabe ga Je pa pobijal. Pripoznali so tud dejstvo, da je žena postala velik faktor .v industrijah in da so nizke mezde delavcev krive velike umrljivosti otroki v delavskem sloju. Končno so zaključili, da edino zdravilo zoper konflikt med de lom in kapitalom je — enciklika papeža Leona XIII., ki je bila izdana nred 44 Jeti. Škof Muldoon je dejal, da mora krščanstvo pri ti v industrije. Tajil je, daje cerkev poročena s kapitalizmom. "Cerkev je skozi stoletja simpa tizirala z aspiracijami delavskih razredov, dokler so bile te aspi-racije v mejah pravičnosti in dobrodelja. Istočasno je* cerkev vedno skušala narediti kapital dober, pravičen in usmiljen," je rekel Muldoon. Profesor McCabe je rekel: Kapitalist mora predvsem imeni na umu resnico, da je delavec človeško bitje in ne samo aparat za produciranje, in da delavčeva )ravica do dostojnega Šivljenj e prva moralna dolžnost industrij McCabe je tudi rekel, d* cer-cev ne.zahteva, da bi vsi ljudje imeli enake dohodke in nikakor noče netiti sovražnosti med delavskim in kapitalističnim razredom. Rajši poudarjaj da sta delavec in kapitalist drug od drugega odvisna. Nato so se gospodje razšli, •i Mi pa pravimo: Delavako' vprašanje bo takrat rešeno, kadar ga rešijo delavci sami. Cerkev "dela" kapital — to je izko-riščujoče interese — dober, pravičen in usmiljen že 1500 let, pa ni še danes dober, pravičen, nit! usmiljen. Kapitalist se požvižga na nauk o usmiljenju. Cerkev lahko vsak dan stokrat pove kapitalistom, da ja delavec človeško bitje, kapitalisti bodo to člo-Vesko bitje izkoriščali toliko časa, dokler bo kaj proflta. Niti katoliški kapitalisti še ne po* znajo krščanstva v businessu, kam bi drugi! Zastran cerkve kapiitalizem lahko eksistira in izkorilča ljudi še milijon let. Take lepe pridige mu ne odvzamejo niti centa profita, niti ne omajejo enega kamenčka v njegovi stavbi. Cerkev morda ni poročena s kapitalizmom, kakor pravi škof Muldoon. Saj ni treba, da bi bila. Dovolj je, da je priležnica! A-meriika cerkev ni javno politiČ- , na, deluje pa pod pokrovom v demokratski stranki. Vsi pa vemo, kaj je demokracija. U*va roka Wall streeta kakor je republikanska stara garda desna roka. poljub vreden — šeSt cen 1 tov. New Vork. — Miss Bella Wie-J'' akata 18 let na poljub. K« k« j< dobila, je računala, da * vreden najmanj $10,000.sPo-}<• pa grdo prekrižala njen Jtfun. - Belin je dobila za po-M k-st (entov. —*Mias Wiener J8 k*t Mara in šeat čevljev vi*o-nloka luunetka* je tožila avo-d' "«lnjalca Jacoba Lishln-"Nth. da jo je poljubil brez nje-»Ka dovoljenja in zehtevala Je f10* odškodnine. BekJa je, da Jf bil u, prvi poljub, kl ji ga je f^M v njenem iivlisoju. ki meri samo štiri z1^ ** je izgovarjal, da je bil d rodošel. "Keko mo-^ J*?-. Uko mejhen, ukraati viagki |gagur' je ^ na sodni}!. Porota mu je v^rjein ki priisdila. je to-^J^! 1centov odškodnina • Rahločutnost. Moja žena ima tako nežno ia mehko srce, da ne more gledati, kako naaa kuharica kolje frl- Iteaoa. 1 a Kadar pa obešajo kakt*a človeka, bi bila tudi ona strašno rada zraven. Rodbinska arečs. Neki sodnik je bil srečen oče šestih hčers In si je silno leM dečka. Na dan. ko so zopt t pričakovali veselega dogodka v rabini, je imel razpravo pri sodišču in je naročil doma, najigj nemudoma obvestijo. Sredi razprave priteče kuharica in za- kliče: M "Goajiod, je že!. ,. "A ... fant?" "Ne, gospod .. /* "Deklica?" "Ne, gospod .. MDv<» punčki!.. _ možen kmet z dvema sinovoma danes naprej ne bo šel več v Šo- ah ft#liš sesti srarUeol . j^,!, in ima aa predaj ai^iMiU. --i- a». p. ^ in tr«ni hčerami. Mica, njegova žena, je gejila željo, da eden njenih sinov postane duhovnik. Prvo je začela s starejUm sinom, če ji ta spodleti, da mom zagotovo. posuti mašnik mlajši. Jože, njen mož, se je moral podati, čeprav bi bil rajžl videl, da mu posUneU sinova kmeteOnlea, kajti za oba je imel doet»4uneti-je. Za sUrejšega, Janezka, je naprej vedel, da ne bo duhovnik in Če bi prav hotel biti, da bi wa Že pregovoril proč od tega sU-nu, ne da bi Mica o tem kaj ve» dala. ■ V dotični vasi so trij^^ijaM Ali v šele. Janezek je bil |ped njimi. Med pogovorom so ^e mladi nadebudniki pričeli pogovarjati, kaj postanejo. Anžek je povedal, da se je odločil za kadeU, iz katerega se bo razvil v poročnika in nadporočnika ter Še dalje. Mthče se je odrezal, da bo trgal hlače v šoli za zdravniški poklic, Janezek pa je po tihem premišljevanju povedal, da mu še ni znano, |caj bo iz njega. Rekel >pa jima je, da bo vprašal svojo m»» ter, zakaj se Šola. ■"Janezek, tvoj poklic je najboljši izmed vseh!" je razlagata mati Janezku, ko je prišel k nji vprašanjem, zakaj so ga dali študirat. Ti bo« duhovnik, božji namestnik. 8vete blagoslove bofi delil." Žalosten je Janezek ko, predno mu je pričela razkladati, da Janezek noče poetati duhoven. Pe jo je božji namestnik tolsžiI, A da je duhovskl stan res ampak da bo že on mašoval eno mašo zanj. f Ko so se zppet sešli < Anžek, Mihče in Janezek, je biltMnji žalosten. Povedal je drugema, da ne želi tistega stanu kot «nu sili mati. Smejala sta se, ko jo rekel, da mati hofe, da bi posUl mašnik. Duhpvskl sUn mu že radi tega ni dopedel, ker je nerad videl, kako dekan hodi k njem v vas. Bil je očetovega mišljenju, pa oče se je še rajši podal kot J h ne zek* iS radi matere. < Poti-stem dnevu se je Janezek izogibal prijateljev. Ko je videl, da mu mati drugega stanu ne dovo-i, je izvolil kmečki sUn. »Skoraj polovično zdelsno šolo je obesil na klin. Oče je dobil poziv iz lo-e, zakaj Janeeek izosUja. Mati e šla k ravnateljstvu ha povabilo in je rekla, da Janezek redno hodi od doma vsaki dan. Drugrga dne je Mica napravila sinu malico za šolo« povedala pa nič. Ko je odšel, je ^topila zs njim. da zasleduje, kam se kodi potepat. ^Janezek jo je pihnil proti Savi, mialfč, da bo zopet ribe lovil in že jim je pričel meU-ti drobtinice. Meti pe je prestre-gls na nepravi poti In gs nagnala V šolo. Jože in Mica. oba sU odpustila sinu. Drugega jutra je šel za Janezkom oče, ki ge je tudi našel na kamnu ob bregu. Topot pa je bil Janezek previden Pozoren je kil na vsaki ga- ml moidočega, in ko je zafMdel o-Ms. ae je okrnil proti šoji. Oče ga je klical nazaj, a Janezek ae ga je bal. Vedel je. da z Očetom ae ai šaliti, zato je Iz atn*u U-bogai, ko mu je oče velel; "Ja-nauk,k meni pridi!" MKej ai delal 7" je kilo seorno lo. Na poti pa je tudi deloma proti sebi, deloma proti Janezku govoril, da ne trpi, d* se vsiljivci" potikajo okoli njegove hiše, ki ao pridni, de je kje kaj spiti, tega pa nočejo vedeti da Če je treba pridelati vlnee, je treba viaaih nositi tudi krve ve žulje. » Domov prišodši ae ja Jože po aUvil pred Mico, Janezek pa1 aa Očcu: M Janezek ne gre več v šolo. On bo kmetovanji Mica se ja udala, kar mislila je na drugega sina, kateri pa tu di menda nikoli ni poeta! duhovnik ... Povedal bom šo, kako priden kmetovalec je postal Janezek Vsaki dan je šel prlduo s spojim očetom na polje in se učil kmetijstva. Očetu je bil v pravo ve-kelje. Ko je doreatel, je bil potrjen k vojakom, čemur se nihče ni mogel usUvljati v Avstriji. Ker je imel za sabo malo šol, je kmalu prišel za deaetnika. Sosedova Urška se je kar na mah zaljubila vanj, ko je prišel. na dopust t belimi zvezdami na o-vratniku. Takrat sU sklenila, ko bo prišel od vojakov, da se bo-sU vzela, kar se js zgodilo. , Urška bila pokorna šenica, je obljubila možu, da ne bo nikomur ničesar povedala, kakor na primer klepečejo Ženske, ko hite od vrat do vrat in si druga dru gi grozi: Pa ne smeš nikomur povedati l. Ce je kaj pregrešnega, pa hite hitro v farovž povedat. Janez je sklenil, da bo skU šal, če je njegova mlada Urška res Uko stanovitna. Dekan je spet prišel na oblak Na dvorišču je zagledal reje nega kapunčka, kateri se mu je takoj zazdei, da bi bil fina pečenka v« njegovi kuhinji. Lotil se je Mice; "Mati, prlnoslte mi tistega Jcapunčka, pa bom maževa) (eno mašo za vašega mlajšega si na, da bo postal duhovnik." veselim srcem je mati obljubila da še jutri prinese kapunčka. -Urška je Janezu povedala, ko je prižel domov, kaj je mati ob-ljubila dekanu. In Janez je drugo jutro navsezgodaj vsUI, zavil je v k urnik, neusmiljeno zgrabil kapunčka za glavo in mo jo zavil, misleč si pri sebi, da as bo jedel kapunčka :"črni požeruh". Hitel je z njim v klet in ge del pod kad, potem pe šal sa svojimi.posli. Ne polje gredoč je sin povaj, ko sva se vračale s o-četom pozno iz vinograda, se je ustavil ftvorc na sredi casU. Videl je nekaj. UsUvil je pogovor, kakor Bi ne hotel izdali samega sebe, Urška pa ga prime za roko ia sili: "Le povej, šiva duša ne izve." Janez je spet začel: "Udarim dvorce. In žival skoči. Ob tistem hipu pa plane iz grma lopov ravno ne neš voz. Vajeti hitro izročim očetu in lopovu zavijam vrat, da je bil v par minutah mrtev." Uprt je prenehal. "Kam si dal mrtvece," je krčevito vpraševala Urška. "Domov ava ga pripeljale In ga 4 jeie v klet pod kad." "Jezus Nazereaski. pa še domov sta pa pripeljale T »a lawndajlb Avm* Ijtvrševelni odbor:! upravni onsRKt frašaateft Viacaal Calnkar t paš^radaadaik Andra» VMrirk, R. P. D. T, Oaa IN. Jakaatewa» Pa.f al lalalk Malthavv Turki takUli 7.APADNO OKBO&Jli (aHUk M>Ukf(a ^JJT^.' "t Šf^tJ** alaaila Jato Zavartaik. upmvkaU glasila Filip CWln.. (POROTNI OOSKKi ,Martla lalasalkar, pnCaašalk, Moa J7S, liarlnrlea, Oktoi Praacaa A. Taackarw I81T S. Riša«way Av^, Cklcacn, lil ; joku lUižiaaačK. ltlU Ba- 165^MM a ^ BOLNIŠKI oI>Si K I Blas Norak, pradHvdalk, MŠT-li B. LeVttials Ava« t Čakaš*. 111- , Ja«h Aa»kwlil. Baa M«, Utaa Baa. Pe. Joaapk Zorka. RK1). I, Baa 114, Waat Nawtaa. Pa. AaUa Sular. Ilos 104, (Iraaa Kim. sa jatasapsš. Fraak Klan, Ras m, Ckiaknl«, Miaa.. aa aav. sap. ; Jaka Galak, Baa 144, Itoak Sprlaaa. ,Wye. Nadzorni odbor: I*a«l Beraar. pr^šalk. SUS S. Uvadale ^ Cklcaffo, »h Bkkard J. EavaHSlk, R. No. I. Uiaadalr, III.; Fraak /nje, SAM W. tfttk St.. l'M-c»*o, UL Združitveni odbor: Prašaadalk: Fraak Alsš, 1114 Sa. Oavforš Ave, CkHaga, IU.I JoAka Bt- t*1™** J^a Ollp, l4*V3!rt2 Park AfT < nlrago, IU. okjJ»BOTII« IMATMULi Dr. f. J. Kara. tliš H. Gstv Ava« davalaeš, ••CjfcU-Ke« urad«, ae viŠI tekala t P*11!' " m ■•aalaia aa paak gl. pn^sšilka sa »adalMve S. N. P. J« MftT-št Sa. Lawadala A»a. Cklaaie. IU. ViREADEVE BOLNIŠKE PODPORE SR NASLOVE i BaMlka ta** itva a N. P, K M87.8t Sa. Uendala Ava. Chleage. IIL DENARNE POilUATVfl IN STVARt ki ee Utoja št Isnšsiiliaaa Sik AfSi ŠkEtilD? M P< J- IMT4t ^ Uwm' VSE ZADEVI ? IVERI V BLAGAJNIŠKIMI POBU sa pešUjaje ae naalov, lila«.j.iitra 8. N. P, J., MIT49 So. UeOsls Ava. OdESjE. V.. prUo^ba posla.a.J« t gL Isvrta^lpp^ Mkor« se aaj pošljaje s glavalad eCaraiM, kl Maje v gkvesei I M« Paul BargarJa, prodajalka aadtoraaga odbora, čigar aaalor ja a«wai. In »bk m kar i TOMI Val šaplai te drugI splaL aasaaalls, aglad, l* l "J f sUaUo« JadaaU, aa| as Milja aa H8T4I So. Ueašsle Ata- Galaaga, IIL sva pa I VITA" 'tik, pod kad. • Vanjo naložila pplno kamenja, da bi kak človek ne iztaknil, jt9ez par dni ga bom pa peljal v Savo." Oba sU utihnila. Kakor bi se ne bilo nl£, zgodilo, sU drugi dan šla za fevojim delom. Urža je bila vsa rfbogana, da jo je Mica izpraševala* kaj Ji Je. Urša Je vzdihnila: "Qh, ti že vež ne, kako pregrešne može i-mave/V u "Kaj,?kaj, praviš?" je Viapela ušeaa Mica. "Saj gospod vedno pridejo k nam in blagoslovijo našo hišo. Hitro povej, kaj Je:" Urša ji je vse naUnčno povedala, kakor se ji Je bil razodel Ja-,nez prejžnjo noč." "Jezus, Jezus, Marija 1" je sto-kala Mica. "Tega greha se |>a morava siuvedati.- Gospod dekan morajo vedeti." Duhovni gospod se je nazadnje veselil, ko Je videl kar obe prihaja U proti župnilču. Mialil je že zopet na rejunega kapunčka/ kako bo lepo dišala pečeaka na njegovem krožniku. Začuden Je gledal ženaki, ki aU prižli presnih rok, pa še bolj začuden. Je bil, ko aU izpovedali vest o u« moru. Ves šaloaten Ju je po spo~ vedi poslal domov; žalostilo ga ja, da ae je tudi kapunček izgubil. Velel je hlapcu, naj hitro za-preže, nato pa ae Je odpeljal na orožni Ako postajo. Začuden je hlapec gledal, ka« ko, je stražmejster z orožnikom sedel na župnikov voz in so sa vsi skupsj odpeljali na ,Matov« ševo posestvo. Janez je žal odpirat in hlapcu je velel, da dene konje v hlev, gospode pa Je povabil v hižo na prigrizek in ko* zaror rdečega. Mtratmila 1« preskuša ja o Jezika voetl miaudoar, če ne za to j" Oh, saj pravim, to vam je požre, ta naša Minka! Bolozoa profesorja pridno, čeprav je bil menil, da je pa bi bil videl, da je božec s ■ ■ MEDVmDJE SOCIALEN ROMAN. Spiaal Jože Pahor., — Vojna, Kalvarija človeštva! je pretreslo Slaka. Strmel je v višino in si skušal raz- , ložiti pomen vsega, kar se je godilo na vseh onih mrtvih vrhovih. Spregovoril bi, ps mu je mrzla roka stisnila grlo. ; VUk Je zasUvljal, znamenje, da razdejani ln popravljeni tir še ni zanesljiv. Prav polar goma Je vozil vštric zategnjenega griča, porae-lega z raztrganim grmičjem irn oblomljenlm drevjem. Vsakih dvajset okrakov narazen vzdolž griča, votlookega kakor lobanja, se je pokazal rov, obložen od strani ln od zgoraj z lesom, toda komaj toliko visok, da je človek lahko čepel notri, dokler ga nl vrglo povelje Iz kritja naprej, v jarke, izkopane komaj do pasu in mnogokrat po .močvirjih in blatnih potokih, kjer so sredi žičnih mrež visela življenja samo na nitih še. Nikjer več sledu o polju, samo razdejanje, strašna priča trpljenja in umiranja! — AU bo mogoče še kdaj., da se ti kraji obnovijo, da se dvigne Iz razvalin vsa U uničena krajina? — vpraša gospa nenadno in z glasom, kl razkriva resnično žalost. — Ali ne obupajo ljudje, ko se vrnejo in vidijo svojo zemljo? — Kdor je uničeval, ni mislil na to — pravi Slak. —- Tudi mene so dolo&li za delo pri obnovi, pa sem največji skeptik. Vem dobro, kako Je s vojaškimi deli! Gospa ga je pogledala, ko je zsčula besedo "skeptik". Sopotnlkovo lice je bilo potvor-jeno od naporov ln bolezni, vendsr je koščati obraz s treznimi očmi in potezami jedkosti v ozkih ustnichh rszodevsl razumnega moža, čeprav je bil napravljen kakor delavec, kl mu je beda zvesto spremljevalca. — Pri obnovi? — Je vprašala dama. — Tudi moj mož Je pri tem delu. Imajo več od- * delkov. — Pravijo, da je že mnogo zamujenega. Ce bi Uko j začeli popravljati, kjer je bilo najbolj nujno, bi marsikaj rešili. Tako pa je čaa le še pospešil razpadanje. Gpspe ugaja razumni mož, zato ga vpraša, ali ima Že določeno delo. — Imam. V risarskem oddelku! Vlak se je ustavil, dasi ni bilo nikjer vi-deti, da je to postaja. I* dvoje dolgih, nizkih, pobeljenih barak je ždelo ob progi, z napisi, da je tu blagajna, tam skladišče. Deček, ki je sedel doslej kakor brez življenja, se je nagloma spomnil, da je žejen. Hotel je pijače ln msti je zaman ugovarjala. Tudi deklica je pričala sitnariti ln dosezsti kovčeg s police. Gospa se je jezila, pa je \endar vzela steklenico s kavo in jo dala otrokoma. Videlo se Je takoj, kako malo sU žejna — v resnici, |M>scbno hčerka. Nacejala se je, da je mater žo rasdražilo. ko se je vlak spet zganil dalje. Zemlja je Ih»1 j in bolj razdejana. Park, nekdaj poln selenja in cvetja, z Žuborečimt vo-dometlhn belimi kipi, je le še razorana zemlja, na katero je padla divja kletev, vse uničila ln zasejala Železo in jekleno trnje. Kjer so bile prej vabljive seme, je zdaj nevarno stopiti in hiša onstran vrta. nekdaj tih dom. je zdaj le še ruševina, kl je ni mogoče pogledati, da bi človeka ne zabolelo v srcu. Na arečo jc Šla slika naglo mimo, blitali so se Gorici. Nem In brez be*,ile je sedel Slak in misiji le eno. kakšen Je njegov dom, hišica z vrtom, kar si je bil a trudom in odtrgovanjem od uat pridobil pred vojno. Gospa je ogledovala rasne stavbe S največjo radovednostjo, kakor bi hotela ddbttl sliko vseKa mesta hkrati pred oči. Tako je privoail vlak na goriško postajo. Kakor povaod. tako tudi tukaj vae zrušeno. Le glavni zidovj ao oetall in še ti na vseh stranelj prebiti, rasdejanl. Veadur je vstajalo upanje. Povsod ob zidovih so še lastil odri ln na njih ao ae gibali delavci. Veeči pa je grušč, tudi sredi i>erona. kjer ao poatnj <»bi .mcnjenl jskl. tu pa tam tudi dekleta in starci. — če bi potrebovali čaa«* — ae oglasi gospa. kl je s očmi iskala po^- utaji — se kar oglasite pri mojem možu) jfcudcn se pile. — Hvala, gospa! - je dejal Slak Ur si oprtal prtljago. Gruden torej, Je pomislil, ne I ds bi ga nadlegoval pokroviteljski glas gospe. Ssj sva nekaj znanca! Poalovil se je ln Stopil naprej, čuteč, kako je slab in kako ga je zdelala dolga vožnja. Sredi vrvenja zunaj je zapazil visokega, močnega moža s ščipalnikom, kl ga je v trenutku spoznal. Za spoznanje je bil bolj upognjen, a istim neprijetnim smehljajem in z neko mimo, tež-; ko neokretnostjo., Govoril je s častnikom in se oziral po vagonih. Tudi gospa ga je zagledate in mu mahljala z robcem. < Tudi on tedaj pri obnovil je mislil Slak. On, politični uradnik! Kaj neki pomeni to? fjpominjal se ga je še iz časov pred1 vojno, dasi mu ni bil v prijetnem spominu. Kakšnih nazorov je danes? Ali je še vedno oni, strogi, trdi uradnik? Ali ga je vojna kaj preobrazila ali je šla mimo njega kakor mimo vseh, ki imajo oblast v rokah? Kakorkoli! si je naposled odgovoril. Pozabiti je trebs, kar je bilo, in pričeti novo življenje, drugačno od onega, ki je utonile v preteklosti. Zavreči moramo, kar je majhnega, potlačiti zle ftagone, postati spravijivejši! Le Uko nam bo bolje! " . ' v -O i ' 11 ' • » 2. ; \ * ' * 1 Dasi'so očeta pričakovali, vendar je prišet nenadno. Mnogo je obetal v pismih, da pride domov, toda nikdar ni mogel povedati, kdaj. Toliko večja je bila radost, ko so čuli, da je popolnoma prost. Le žena ga je gledaU s skrbjo v očeh* Opazila je tajcoj, kako je sUb, kako pokašlju|e. Ko je sedel, se je zdelo, da je padel na stol.' — Se si bolan — je omenila boječe. ~ Varovati se boš moral! Pa ni hoUl priznati, da bi bil bolan. — Prešlo bo črez noč, saj že čutlm to na-še Č vre ter podnebje — je zavračal s čistim glasom ; — da sU le vi zdravi! < Vzel je dečka v naročje in opazoVal v njem svoj lastni obraz. Bilo je v dobi, ko začne očetu priraščatt k srcu, ko se bori z govorom, in ni se ga mogel nagledatl. Dete se je hitro sprijaznilo z očetom in ni hotelo k sestrama, ki sto ga vabili in klicali ter mu na vse načine nagajali.' — Fanta torej ni doma? — je poisvedo-vsl nevoljnl oče. — Seve, kdo bi si takim upal še kaj ukazovati, kadar je vojna? V njegovih letih, pa nobenega1 prsvedk opravila, slabo je to! Kod se pravzaprav potika? Mati ga je pomalem opravičevala, češ, da je ves čas, odkar so se vrnili z Dolenjskega, pobiral z mlajšo sestro žico po gričih nad Sočo in prodajal, da so dobili kaj za živež. $daj pa sdsj sto šla z izkupilom v Benečijo ter prinesla turšične moke za dva, tri tedne. Nl bilo mogoče drugače! Priložnosti zs zaslužek -pa nikjer, naj so še toliko stikali za kakim delom! — In SUna? — je vpraševal Slak; — še vedno v vojni bolnici? — Ne več, dobila je službo v hotelu t A. ' Očeta je osupnilo, ker mu niso ničeear pisali o tem. x 1 '* — Zakaj pa je pustila bolnico? — Bom povedala pozneje! — je mirila žena, ker nl mogla govoriti vpričo obeh hčera. * — V hotelu ne bo ostala, tam ni zanjo! — je vzkipeval oče. — Ce ni drugače, bo pa prišla domov. Kjer je prostora za šest, bo še za sedmega. V hotelu ni sanjo! Dasi bi bila mati sama rada videla to, saj Je bila sama dovolj v ekrbeh za najstarejšo hčer, vendar Je ugovarjala. — Kako pa bomo živeli, ko ni ničesat več? Alt si se kdaj vprašal, kako ae preživljamo? Kaj pomeni številna rodbina? Nl bilataelej resnica, kar sem ti pisala? Nisem marala, da bi te Meto! Stana pa nam ves čas pomaga in ada j tudi. Kaj naj počne doma? Dasi je bila Slakova žena krepke, neupog ljive duše, ki nikdar ne obupuje, vendar se Je bala bede, ker jo je preveč okuaiU v teh strašnih let ih. Dobro je vedela, ds Je vojna la va ekroK in da s svojo jekleno roko še vse bolj aega tudi v njih dom, čeprav ae je vrnil geepo- fflr. — Slabšega meata si ni korita je! To jr. kar me boli služb* kje drugje? iDalle sdkaisMU ogla izbrati, ka-Ali res ne dobi . . _ . _____u______t____________ ___ Lala je pel in žvižgal fifi profesor Karel Omahen, kadar se e. kakor je bila njegova vsakdanja navada, izprehajal po samotnih potih Tivolskega gozda Lala ja pel in švrkal a palico po obpotnem grmičevju. Tupatam e postal, se ozrl po zelenju in s polnim požirkom vase potegnil vonjavi vzduh jelovine. Potem pa e zopet nadaljeval svojo pot ter prepeval lala ali pa žvižgal fifi Mislil pa ni nič in bil je zadovo-jen. Modroval je takole! Karel, če češ kaj imeti od prostora čs oraš biti popolnoma prost esno in duševno. Niti spominov ne jemlji s seboj na izprehode zlaati ne neprijetnih. Naj le o-stanejo doma {di kjerkoli! Cemu bi vlačil za sabo Še to nepotrebno prtljago? Tako si je mislil Omahen in to modrovanje se mu je obneslo Lala je prepeval in si žvižgal fif: ter se veselil življenja. Pa zaka bi se ne? Služba toliko nese, da samcat lagodno živi; več pa ne potrebuje. Da ga pa gUvobolje ne muči, za to že skrbi. Ce ima rešiti kak težji pedagoški problem, si pač tako uravna, da ne prihaja preveč premišljevanja naenkrat. In srce? No, smešno Saj so njegova leta že sredi med tretjo in četrto desetko, in tako je umevno, da je boleznim, ki jih kakor pravijo, povzroča srce, že zdavnaj odrastel. Sicer ne, da hi ne videl rad ženskih. Tega ni mogel trditi. Se prav rad jih je imel. Toda rad jih je imel samo tako ih toliko, da pri tem srce ni imelo nič opravit In tako je ostal neoženjen Ur je brezskrbno prepeval lala in žvižgal fifi pa se o skrbeh tožečim zakonskim možepi škodoželjno nasmihal. "Ha, ha, hal Prav vam je, bebci! Zakaj sU pa šli in si obtovo-Hli hrbet? Kdo vas je silil? Jsz že ne in kdo drugi tudi ne. Sam ste hiUli pod jarem. Pa Še kako se vam je mlidilo t Kar strpet niste mogli. Sedaj pa le vovoriU norci! PoUm si pa še navlečeU tisU drobnjadi, ki ji praviU de-ca! Pa še koliko! Kakor da/bi šlo za stavo. Cejnu pa? Zdrava pamet, ko bi jo imeli, bi vam, bUa povedala, da se s otroki breme obtoži. Saj pravim! Prav kakor da bi bil na vas mislit tisti modri Rimljan, ko je pisal: "Kar sužnost drve." No zdaj pa imate: Jaz prepevam lala ln žvižgam fifi v kratkočasje samemu seb vi pa, da zazibljeU v spanje svojo križavo deco." Tako sakriležno je govoril zakonu profesor Karel Omahen, tako sakriležno o njega svetih dolžnostih ter njih neizogibnih naaledkih. Seve, ker je v svo, samski prešeraostl mislil, da on s nastanim oklepom zavarovan jVroti tisti edinopravi ljubezni, kl vodi po složni, z drobnim peskom posuti poti sladkostim zakona naravnost v mehki naro- «aj. Toda s nasrčnim oklepom ni *bil zavarovan, o Um se je motil. Le samoaljuben je bil in previden. Zato se je pa tudi snoči tako dolgo pomišljal. preden se Je odločil, da je šel k trgovcu Peharju na domačo veselico. Vendar pa mu ni bilo Čisto nič tal. da ae je je udeležil. Ravno nasprotno! Prav |jubo mu je bilo snoči in danes. Saj se je zabaval lzborno. Se celo plesal je nad takimi otročarijami, kakor je ples. Že sklenil svoje račune, tfo pa s Peharjevo Maro plesati e res tudi veselje. Ne bi si mislil, da se to drobni otročaj tako obro razume za plese. Tako se UhkotnO vrti kakor vrtalka in fino, da ti je prava radost, ko jo sebi priviješ, sukajo se z njo po dvorani. , . Pa o plesu bi še ne rekel Ulico; saj znajo plesati tudi druge. Vendar tako milobnih pogledov pa nima kmalu katera. Gotovo, da ne. Ko je v Omahna uprla voji plavi očeeci, mu je kar gor-ko postajalo okrog srca. Potem pa, kako ti čebeče! Šaljivo in resno, kakor nanese, vendar pa jubko tako, da bi jo,poslušal naprej in naprej. Prav res, tale 'ehazjeva Mara bi pa že bila zmožna zmotiti gUvo in razruti srce tudi treznemu možu. Se pravi, marsikateremu; njemu pa ne. Za to je profesor Karel Omaheh prestar in premoder. Ali ni smešno! kakšne nazore ima njegov prijatelj, zdravnik dr. Znojilšek! Misli, da je to že jubezen, če Omahen nekoliko več občuje z eno ko z drugo. Sicer se je pa hotel itak samo po-ialiti, ko je podražil snoči nje$a n Mzrot Poznati je treba tep Znojilška. Ljudi v, zadrego pri- - v *t 5* 29. JUNUA. zlat hom na ustnah vzel h M tulea najmočnejšo in naiM? 'nato puščico, kar jih jf£J in ki je imeU grozno zakrivi kljuko. Inkojojedol^i v srebrni skodeli, polni J strupa, jo je z največjo zalučal proti zakrknjenim samca Omahna, da se mu je| boko zasadila v srce. Takoj ulil iz njega curek krvi, 8 J pa se je strup pomešaval t»l .razlival po vsem telesu. Seve tega groznega kU ker ni imel božanskih oči j| hen ni videl; videl ga ni, J 4o; občutil razjedati drobje* govega bitja se je polaščal t in giaevala mu je samska skrbnost. In kp se je naslednjega dne i prehajal po Tivolskem gozda mu prav nič ni ljubilo, da bij peval lala ali žvižgal fifi po, ji stari navadi. Cisto druge L so mu vršele po glavi. Kar tj Peharjev salon so mu šilih! kli, v Peharjev salon k Peh Mari. Ravnotako kakor vj krog luči, so se vrtele okrc nega cvetočega Obrazka, nje plavih oči in rožnatih usten. Pridružile pa so se jim skrbi, katerih Omahen niti 1 znal ni do denajtojega dne. SI belo ga je, kako je kaj ple pravi jati, to je njegova Nabava, ali se je vedel tako, da je ba Kako je že bilo ? Kako! Prome- prav in spodobno, in ali ni bfl 1 £ niraU sto Omahen in Mara. Ona e čebetala, on je poslnšal. Po-ušal jo je; toda kaj mu je pravila, bi danes ne mogel povedati, ker je bil nekam raztresen. Ii> ko sto se tako šetola, viseča drug ob drugega roki, stopi pred njp dr. Znojilšek, in s prstom kažoč proti ooemu delu dvojine, kije bil umetno prirejen v nekak cveti jičnjak: Kte pazite!" pravi. "Nocoj je na vaju. pomeril. Sicer se mi ps zdi, da je moje svarilo prepozno. Kakor se vidi, že tičito njegovi pušic| v vaju." Na* afco pa je odšel, hudomušno smeje se, priprayivši v zadrego Omahna in Maro. Ona je povesila oči in zardela, on se pa je ponovno ozrl tja proti cvetlicam, med katerimi skrit se je nahajal Amorjev kip, iz mramorjs izklesan. Široko razkoračen je stol poniglavi božec, v ročici držeč lok slonokoščeni. Svilena tetiva je bila močno hapeto, ob njo pa je tiščal ostro pušico, v sladki Strup namočeno, ter preže na nov plen, je iz svoje cvetlične zasede meril z njo po plesni dvorani. In kadarkoli se je Omahen 07 zrl, vsekdar se mu je zdelo, da je ost puščice obrnjena proti njemu. Pa se ni motil. Ko bi imel božanske oči, kak strašen prizor! Videl bi bil, kako je puščica najprej prodrla mehko srčece Mari, iz rane pa ji je kapljala rdeča krvca kaplja za kapljo. Potem neroden; potem pa, je li bil okn np opravljen; se mu li je fB dobro prilegal in ali je med pi som klak dovolj elegantno dr v roki. In pri tem je, ne da bi bil zavedal smešnosti svoji ravnanja, z očmi sam sebe p meril, pazno motreč, kako se 1 prilega površnik in ali im« čevlji moderno fasono. Tako 1 umnovažno se mu je danes a lo vse to, da bi se bil sam krohotom smejal že Karel hen, kamoli učeni profesor mahen, ko bi mu v srcu ne ti otrovana puščica. , Pa Amorjev strup je učinki val z naglim uspehom. To je b& videti iz vsega njegovega ra položenja. Zakaj živo so ga n nimali danes prizori, za katere) imel, Če jih je sploh bil opu| v prejšnjih časih samo banajj zasmeh in porogo.b Tam na veji storega gabri videl parček divjih golobov, la sto on in pa ona. Samcc kakor zamaknjen vrtel, z repku mahljal ln zaljubljeno grulil,a mica pa mu je nasUvljala kij« ček, tleskajoč ob Ulesce z nap razprtimi perutmi. Zagrlivši 1 sU pa zletela z vejice na tla, p brala mehko suhljad ter jo a sla na frogovilasto vejo na p bru, kjer s^a si gnezdeče pletl In to je Šlo neutrudno napn Zagrllla sto se, potem sU pa s pet pohitela na delo. (Dalje prihodnjič.) M j 5 SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA BELA. Tiska vabila za veseHce In shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake Itd. t slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleikem jeziku in drugih. VODSTVO TISKARNE APEUII BA tiJUBTVO S. I. P. J., N TISKOVINE NAROČA V SVOJI CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE VRSTE. VSA POJASNILA DAJE .VODSTVO TISKARNE. Pilite po informacije na naslov: S.N. P. J. Printer?, 2667-59 South Lawndaie Avenoe, Chicago, DL TAM SE DOBE NA ŽELJO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA.