ln6 Oldest Slovene Daily in Ohio
&6st Advertising Medium
XXII. — LETO XXII.
UNA UNIJA
IZSTOPILA
E NAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspesni
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) AUGUST 23, 1939.
ŠTEVILKA (NUMBER) 196
n

IZ (.1.0.
ZaCljo
Potek in zaključki seje vlagateljev bivše North American Trust banke
Navzoči so dali duška svojemu nezaupanju do poslovanja likvidacije kakor tudi svojemu nezadovoljstvu do pozivanja naših ljudi, naj zopet -'hranijo in hranijo in nosijo na banko, na preteklost pa pozabijo."
Sinoči se je vršila v Sloven- ®——-
zveze s CIO or-iskem narodnem domu seja via-' ANGLIJA GRE V BORBO!
'NAPADI IZ ZRAKA'
"°ati"»al Ladies
sir-
ffcnizi
Gar-s unija je
^ Intemati-ha j Garment Workers isklmiP:;%ala svoje zveze z
gateljev North American banke, ki je v likvidaciji, toda likvidira na način, ki je za vlagatelje nezadovoljiv. Sejo je sklical odbor vlagateljev, kate-predsednik
hity 10 državnimi in lo- remu načeluje kot ham w ^ r^a^0 je izjavil A- Mr. Louis Kaferle.
Potrdil Kat6vsky' ki je s Predsednik je otvoril sejo, aiijji v,'. Gorice, da je u-j nakar je predlagal, da se izvoli jpi prej-j ^ okoli 3,000 članov, i drugega predsednika seje, da ijl iskitn a a VSe stike s Cleve-: ne bo mogel nihče očitati pri-bn ■1mdustrijskim unij- j stranosti glede doseženih za-01 on1, ki pripada CIO j ključkov. Za predsednika seje

'vtr,
"ji.
lasvet 36 ^ Podvzelo na izjavil v pred tednom dni," ediy v^fky. Mi v Ohio is n (: ani International iRio gemen^ Workers unije, 'č' ^rževali zveze s
»i10 Preiei!01'1'0, Ko smo ne-
ui 0 Svojo H ^0Vabilo> da poš-
**bgacijoha CIO 1 ^ 29 ^ Se vršila v ^busu ' ln 30- septembra v
d ^iti at010.Se morali za P za k 0 Hišnic hoteli ve-'uPokri
j je bil izvoljen Mr. Rudolf Per-
dan, ki je nemudoma svoje mesto.
zavzel
Pojasnitev položaja
K besedi se je oglasil Kaferle, ki je v glavnih potezah orisal stanje banke, ki je v likvidaciji in njeno izplačevanje ali bolje neizplač^vanje vlagateljem. Mr. Kafšrle je predložil vlagateljem problem, ali naj se prične s kroženjem peticij, da se prične potem s sodnijskim
bi bili, če | postopanjem, ali kakšnega mne-

politiko
'jamo." ski
, ' | nja so vlagatelji. Slovenski Iju-a ero | dje so potrpežljivi, toda kakor i se jih vleče pri North American % prj. 1 Savski voditelj Mortgage Loan banki, je že ma-ija	da je njego- lo preveč. Poleg svojih prihran-
' "iSatv lzevala
t SfWJo
'1 A, p t PrišIo pri
zveze s C. samo zato,
končnega
a je Jn.0 organizacije. Svoje 0 i11 točno plače-ženeroz-
^izaciiJ	Vlagaj-
'I Za za stavke in e Gin Sc ostale tekoče
organizacije.
s,
kosa
m
je
la tla mu^ni bolezni t, 0tfter ^Vojern domu na delom, Udo-
.je bih ; ' stara 60 let.
kov so izgubili ljudje v teh letih samo na obrestih $187,000. Likvidatorji pa molče kot grob in vlečejo svoje plače. Kakor da vlagatelji že nimajo dovolj težav, ker so jim zmrznjeni vsi prihranki, pa.prihaja še predsednik North American banke s svojimi dopisi v listih, v katerih se naravnost norčuje iz slovenskih žrtev, ki jih zopet poziva: dajte, dajte, hranite! Pozabimo, kar je bilo! To je prekleto resna stvar in nobena šala, zato se ne da kar na lepem pozabiti, čeprav si gotovi krogi žele, da se čimprej pozabi. Vla-
LONDON, 23. avgusta. —. Britanska vlada je poslala Hitlerju noto, v kateri ga je obvestila, da je njen trdni namen, postaviti se z o-rožjem v roki ob stran Poljske, če bo slednja napadena.
Tozadevni zaključek je bil sprejet včeraj na nujni seji kabineta.
Nota je bila poslana angleškemu poslaniku v Nemčiji siru Nevile Henderso-nu z naročilom, naj jo odnese nemudoma kancelarju Hitlerju v Berchtesgaden.
MOSKVA, 23. avgusta. — Semkaj je prispel z letalom Joachim von Ribben-trop, nemški minister zunanjih zadev, ki se bo sporazumel z rusko vlado o napovedanem nemško - sovjetskem paktu nenapadanja. On in njegovi spremljevalci so prispeli v dveh velikih letalih.
Nemški družbi je bila odločena za stanovanje veličastna stavba bivšega avstro - ogrskega poslaništva ki stoji tik poslopja, v katerem je nameščena angleška misija.
Letališče, na katerem sta pristali nemški letali,, je bilo okrašeno z nacijskimi zastavami.
VSA EVROPA JE KOTEL, V KATEREM RAZBURKANO VRE
Noben prerok ne more napovedati, kaj se utegne zgoditi v Evropi jutrišnji dan.
CHAMBERLAIN BO ZAHTEVAL DIKTATORSKO
OBLAST
Vrhovni poveljnik francoskih oboroženih sil Gamelin je sporočil premierju Daladieru, da je francoski narod pripravljen na vse eventualnosti.
V londonskih •parkih so stopili v akcijo angleški topovi, ko se je pojavila nad Londonom jata "sovražnih-" letal, ki so ob zadnjih vajah "napadla" LonUon.
Posledice in vtisi dogovora med
Sovjetsko Rusijo in Nemčijo

<BUa
Rim. — Včeraj je odpotoval iz Rima v Moskvo posebni papežev poslanec, ki bo študiral poljsko - nemški spor ter poro-gatelji morajo pričeti z resnim ičal 0 njem pape&u.
da se reši to kar se še,	_
rešiti da.
PAPEŽEV POSLANEC ODŠEL V VARŠAVO
Ponovna velika zmaga CIO avtnih delavcev v Detroitu
CIO organizacija je dobila izključno pravico kolektivnega pogajanja pri Motor Products korporaciji.
Zgledi ustvarjajo zaupanje
Za Kaferletom je govoril Rudolf Perdan, ki je od svoje strani pojasnoval stvar. Tudi on obsoja tisto pozivanje po časopisju na zaupanje v banko in pozivanje na pozabljenje. Kako naj imajo vlagatelji zaupanje v banko, ko pa ne gredo poklicani
Je članica I krogi z zgledom naprej, da bi
Mr. Zbašnik v Clevelandu
Včeraj je dospel v Cleveland Mr. Anton Zbašnik, glavni tajnik JSKJ v Ely-ju, Minn. Mr. Zbašnik, ki je bil na konvenciji Narodnega bratskega kongresa v Detroitu, je prišel semkaj s svojo soprogo in tremi sinovi, Williamom, Gilbertom in Robertom, ki so se pripeljali z av-
Danes bo prispel v Moskvo nemški minister Ribbentrop.
— Najhujši udarec bo padel s tem paktom po hrbtu Japoncev.
MOSKVA, 22. avgusta. — I-*-
inozemski diplomatje so mnenja,
i da bo Sovjetska Rusija v nekaj 'dnevih v položaju diktirati mir j Evropi.
Iz izjave, da bo prispel jutri j v Moskvo nemški minister zunanjih zadev Ribbentrop, ki bo zaključil nemško-ruska pogajanja, in sicer istočasno, ko so tukaj francoske in angleške vojaške misije, ki pretresajo skupni vojaški nastop proti Nemčiji, je razvidno, da je dobila s tem Rusija priliko, ki se ne bo morda nikoli več pojavila,
je, da lahko izigrava angleško-francoski antiagresivni blok in rimsko - berlinsko osišče dru-jgega proti drugemu.
Bolj kakor vsi drugi so zaskrbljeni japonski diplomatje,
kajti JaponskaNje v neprestanih sporih in praskah s Sovjetsko Rusijo na Daljnem vzhodu.
Kitajska je zadovoljna
Kitajska je skoraj edina dežela izmed vseh, ki je z veseljem pozdravila vest o napovedanem rusko - nemškem paktu. Za Kitajsko pomeni to možnost.
DETROIT, 22. avgusta. — Danes je bila CIO organizacija t0 že v drugič zmagovalka nad A-meriško delavsko federacijo v glasovanju avtnih delavcev, ki so zopet dali CIO organizaciji izključno pravico kolektivnega pogajanja.
CIO organizacija je nocoj porazila Ameriško delavsko federacijo z ogromno večino 2,033 glasov proti 188 v volitvah, ki so odločile, kdo naj reprezenti-ra 3,150 delavcev pri Motor Products korporaciji.
Pretekli teden je dobila CIO organizacija 73.6 glasov večine pri Packard Motor Car kompa-

1
?bo VrJ' Št 4 SDZ. Po-j se ustvarilo zaupanje med ljud- tomobilom na naš vzhod. V njih j ^ ^ njena prijateljica Rusija'niji, kjer je glasovalo 9,000 de-n V 2 . V Petek Zjutraj stvom?	Aruthi.,* tn* Mrs -Tns Mantel	-—v..----m-----:	v- Iflvnev
^Kev oxr XT' T
%


Poki
tev sv. Vida in . .ga0pališče iz Frank ^8t. %^bnega za
Cla
Li
ir Ave. Bo-

*
vrtovi

"The Cle-
%
ra2Pisal nate-

■
I družbi je tudi Mrs. Jos. Mantel, svobodna v Evropi in da bo Okoren je vehementno nasto- j soproga I. glavnega podpred- 1 mogla obračunati z Japonsko.
pil proti poslovanju in špekuli-, sednika JSKJ. Ob tej priliki so | japonski državniki in vojaški ranju z denarjem vlagateljev, obiskali tudi Pittsburgh, kjer poveljniki so nad to vestjo za-s katerim sc kupuje od zapelja- j^ bil nekdaj dom Zba^nikove j p^epadeni, ker vidijo nevarnost,
nih žrtev hranilne vloge oziro-' obitelji. Jutri odpotujejo proti da bodo ostali zdaj brez vsake-1 se udeležijo seje, ki se vrši v ma knjižice, ki jih plačujejo po Chicagu, nato pa naprej proti ga prijatelja na svetu, kajti An-1 petek dne 25. avgusta pri pobi-45 odstotkov za dolar. Poziva Minnesoti. Dobrodošli!	glija"in Amerika sta že obe siti
St. Clair Grove
Opozarjam članice društva St. Clair Grove št. 98 W. C., da
e., M. A- Počkaj,
/sem iskre-
mu
m Rusije.
vlagatelje, naj se prepove v nadalje to špekuliranje. Mesto tega naj se likvidatorji pobrigajo, da povrnejo vložnikom to, kar jim gre, ali kar je vsaj še mogoče. Likvidatorji vlečejo z banke vsak mesec po $750.00 za svoje delo, toda razen svojih plač nimajo ničesar pokazati. Ogorčenje in gnev nad frazersko propagando Govorili so še drugi, ki so vsi izražali svoje ogorčenje in gnev nad postopanjem likvidatorjev in nad njihovimi "uspehi." — Splošno se je obsojalo dolgovezne dopise pozivanja na hranjenje in na zaupnost do banke, ker taki propagandi so vlagatelji že enkrat nasedli, zato (Dalje na 2. str.)
Na počitnice
lin naveličani japonske agresiv-
jnosti in njenih nesramnosti na Mr. in Mrs. Edward Skvarca, | Vzhodu. Nevtralni opazovalci 18771 Abby Ave., Euclid, O., so mnenja, da bo dobila Japon-sta za dva tedna odpotovala na ska med vsemi narodi najhujšo počitnice ob obali Floride in me-1 in najbolj skelečo klofuto s hiškega zaliva do New Orlean- j tem paktom.
sa, potem ob obali do Mississip-1	-t--
pi. Želimo jima srečno pot. Mrs.
Skvarca je hčerka Mr. in Mrs. Jalen iz E. 76 St.
Poroka
V soboto 26. avgusta se bosta poročila Miss Josephine Debel jak, 15019 Hale Ave., in Mr. John Polanz, 14022 Jenne Ave. Poroka se vrši v cerkvi Marije Vnebovzetje ob 9. uri zjutraj. Prijatelji in sorodniki so vablje-jni, da se udeležijo.
Zadnja čast
Članicam društ. Sv. Ane, št. 4 SDZ se naznanja, da je preminila članica Mary Udovič. — Njeno truplo počiva v Frank Zakrajškovem pogrebnem zavodu, 6016 St. Clair Ave. Prosi se vse članice, da pridete v četrtek 24. avgusta ob 8. uri zvečer, da izkažemo zadnjo čast pokojnici. V petek ob 8:30 uri zjutraj pa se udeležite njenega pogreba. — Tajnica.
ranju asesmenta ob 8. uri zvečer. Vse tiste, ki ste pripravljene pomagati kuhati in servirati večerjo na naši prihodnji seji, ki bo obenem distriktna konvencija, prosim, da se gotovo priglasite v petek večer. — Tajnica.
V staro domovino
Danes je odpotoval za daljše bivanje v svojo domovino Jugoslavijo Mr. Tomo Raplinovič. Vse potrebno za potovanje mu je preskrbela potniška tvrdka A. Kollander Co.x Želimo mu srečno potovanje!
Šivalni klub
Šivalni klub "Jadrana" se zbere nocoj pri Sanaboru, 15801 Waterloo Rd. — Vsi so prošeni, da so gotovo navzoči.
LONDON, 22. avgusta. — Premier Chamberlain se je odločil, da bo jutri zahteval diktatorsko polnomoč za svojo vlado.
Vlada Velike Britanije, ki je včeraj, zopet ponovno izjavila, da bo stala s Francijo vred ob strani Poljske, je poklicala pod orožje tisoče angleških vojakov.
Francija je mobilizirala včeraj nadaljnih 600,000 mož. «
Komunike angleške vlade naznanja, da nemška izjava .o pogodbi nenapadanja med Nemčijo in Rusijo, ki je padla kakor bomba v svet, ne bo imela nobenega. učinka na trdni angleški odlok, da se pomaga Poljski.
Uradniki francoske vlade niso podaji nobene izjave, vendar se smatra, da zasledujejo isto politiko kakor Velika Britanija.
Dočim se nahaja nemški minister zunanjih zadev Ribbentrop na poletu v Moskvo, se nemške in poljske čete nadalje koncentrirajo od poljsko- nemški meji.
Konfuzija v Evropi
Sumarizacija položaja v Evropi je v kratkem sledeča:
LONDON. — Chamberlain bo zahteval diktatorsko oblast in je poklical pod zastave tisoče vojakov.
PARIZ. — Maršal Gamelin, vrhovni poveljnik francoskih vojnih sil, je včeraj obvestil premierja Daladiera, da je francoski narod "pripravljen na vse eventualnosti."
MOSKVA. — Pri Molotovu, ruskem premierju in komisarju zunanjih zadev, sta se zglasila francoski in angleški poslanik, da izvesta o bodočih smernicah Rusije. Ruski vladni uradniki so jima povedali, da nemško-ruska pogodba o nenapadanju ne bo stana na potu sklenitve zveze med Rusijo, Anglijo in Francijo.
BERLIN. — Nacisti so pri-vili svoj vijak nad Poljsko in Rumunsko. Poročila naznanjajo, da namerava Hitler nasloviti na vse narode nemške koncepcije okrožnico o novem redu svetovnega miru.
BRUSELJ. — Sedem malih narodov se je zbralo k posvetovanju glede nevtralnosti. Delegat je bodo poslali predsedniku Rooseveltu poseben apel.
RIM. — Italija nadaljuje s svojimi pripravami za vojno. O-pazovalci poudarjajo, da ni v nemško - ruski pogodbi klavzule, ki bi prepovedovala Rusiji pomagati Poljski v slučaju potrebe.
Nemci grozijo, da bodo štrli Poljsko, ako se ne ukloni
Nemčija zahteva nazaj vse poljsko ozemlje, ki je bilo pred svetovno vojno last Nemčije.
BERLIN, 22. avgusta. — Visoki nacistični krogi pravijo, da bo nemška armada udarila do Varšave in morda še dalje, ako Poljska ne odstopi rajhu vsako ped ozemlja, ki je spadalo pod Nemčijo pred svetovno vojno.
To poročilo, ki naznanja o četrti razdelitvi Poljske, in sicer zdaj po AdolfU Hitlerju, prihaja iz istih virov, ki 30 lansko leto korektno napovedali zavo-jevanje Avstrije in Češkoslovaške.
Danes je jasno, da se Hitler več ne zadovoljuje s svobodnim mestom Gdanskom, temveč zahteva tudi Pomorje in poljsko Šlezijo.
Komunistični list trdi, da so s paktom fašisti na izgubi
Komunistični list pravi, da bo s tem paktom boj anti-f fašističnih držav proti a-gresivnosti še ojačen.
NEW YORK, 22. avgusta. — "Daily Worker", organ komunistične stranke v Ameriki, pravi v svojem uredniškem članku, da se bo "brezpogojna podpora Sovjetske Unije poljski neodvisnosti nadaljevala kakor doslej."
Napovedani pakt pomeni, pravi list, prvič, da je dobil fašizem silni udarec ter da je iz-|gubil na prestižu v svoji lastni : deželi kakor tudi v cvsh vsega sveta.
Pozor
Vsa društva, ki nameravajo dati oglas v spominsko knjigo za otvoritev novih prostorov S. D. Doma, so prošena, da pošljejo oglase najkasneje do 26. avgusta. Vsi posamezniki, ki bi radi imeli samo ime v knjigi, kar stane $1.00, naj pošljejo tudi do 26. avgusta na Mr. Vincent Coff, 15335 Waterloo Rd.
"Avtor antikomunističnega pakta, ki je hotel preslepiti svet, da gre za boj proti boljševizmu, stoji zdaj pred svetom razgaljen kot nasiluik in zavojevalec, ki ogroža najprej neodvisnost Poljske, potem pa angleške in francoske interese. Sovražniki Sovjetske Rusije pravijo, da bo taka pogodba delovala v Hitlerjevo korist. Toda oni se bodo morali prepričati, da bo oja-čenje Sovjetske Rusije hkratu ojačilo tudi antifašistično borbo za mir in onemogočilo na-daljna Monakova angleških ka-pitulacionistov."
Članek dalje naglaša, da ima Sovjetska Rusija enake pogodbe nenapadanja s Kitajsko, Poljsko in Italijo in da vsaka taka pogodba vključuje "temeljno točko sovjetske politike," ki pravi, da če en obveznik zagreši akt agresivnosti napram drugi državi, tedaj "druga stranka" (Sovjetska Rusija) ni vezana na pogodbo in si pridržuje svobodo akcije.
Ž 1
ENAKOPRAVNOST
23. av
ŠRRAI

UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
»ENAKOPRAVNOST«
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5313 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Po raznatolcu v Clevelandu, ta celo leto.................................$5.50
ea 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mexlcl ta celo leto.................$6.00
m 6 mesecev....................$355; za 3 mesece......................$2.00
Za Zedlnjene države ea celo leto ......;.................................$4.50
* 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$130
Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države:
«e celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00;
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1878.
Poljska, ki danes razločno vidi in razumeva pisavo na steni, se danes oprijemlje še edinega upanja, da bo koncem konca vendar še sklenila Rusija obrambno zvezo z Anglijo in Francijo. To je tista Rusija, katere armade se je Poljska ves čas in dosledno z vsemi štirimi branila, ne glede na to, da bi prišla ta armada na poljska tla nji sami — Poljski na pomoč! . ..
Seja vlagateljev North American Trust
banke
CIGAN JE BIL V SVOJI LASTNI IGRI ,UKANJEN
Včeraj je padla kakor bomba novica, da bo med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo sklenjena pogodba o medsebojnem nenapadanju.
Vsako razpravljanje o tem paktu, ki še ni bil sklenjen in podpisan in o čigar posameznih določbah in i klavzulah še ničesar ne vemo, bi bilo preuranjeno, vendar pa moremo že danes premotriyati to zadevo s čisto človeškega, slovanskega in nedržavniškega stališča, torej s tališča povprečnega človeka, ki nima zavezanih oči in z voskom zalitih ušes.
Kljub temu, da sprejemamo vest o tem paktu z mešanim občutjem, vendar poudarjamo, da se nam ni zdel nemogoč. Spomnimo se samo na vsa dolga leta ponižava-nja in preziranja Rusije, ki so s% je velesile ogibale kakor gobavca. Ni še tako dolgo tega, ko je Litvinov v imenu Rusjje rotil Francijo in Anglijo, naj z Rusijo narede konec nemški in italijanski intervenciji v Španiji in še pred tem italijanskemu roparskemu pohodu v Abesinijo. Rusija je naletela povsod na gluha ušesa in na pomilovalen posmeh profesionalnih angleških in francoskih diplomatov. Kako so pozneje Angleži in Francoz je prodali Nemčiji Češkoslovaško, ne da bi se jim zdelo vredno, Rusijo vsaj obvestiti o tem, to je le predobro znano in tudi ni še pozabljeno.
Angleški državniki so lisjaki, toda v ruskih državnikih so naleteli na svoje mojstre, ki so pregledali starega torij ca Chamberlaina in njegove satrape do dna.
Štirimesečna pogajanja med Angleži in Rusi se vlečejo v nedogled in še danes niso zaključena zato, ker Chamberlain ne mara Rusov za zaveznike, in SO bila tista pogajanja samo pesek v oči angleški javnosti, če bi bilo Chamberlainu, ki je pripravljen vsemu svetu garantirati obrambo proti nemški agresivnosti, res kaj na tem, da se sklene z Rusijo obrambni pakt, tedaj se ne bi tako krčevito branil za jamčiti zaščito trem baltiškim državam, ki tvorijo Nemcem vhod v Leningrad.
Če bi bilo staremu torijcu Chamberlainu, ki je dvakrat zaporedoma SAM poletel z letalom k Hitlerju v Berchtesgaden, ko mu je prodajal češkoslovaško,, res kaj na sklenitvi pakta z Rusijo, bi poslal v Moskvo — če že sam ne bi Šel tja — vsaj svojega ministra zunanjih zadev, lorda, Halifaxa, ne pa neznatnih, brezpomembnih in nepoznanih klerkov angleške vlade, ki so bili skoraj brez vse avtoritete in so se morali pri tako važnih pogajanjih za vsako malenkost obračati zopet in zopet v London po pojasnila in polnomočja. V igri s Hitlerjem je stari torijec mislil, da izrablja in izigrava "zabite" ruske diplomate, pa so ga slednji prehiteli in prekosili v njegovi lastni igri! Ni čudno če se danes ta stari intrigant in Hitlerjev hlapec počuti kot polito ščene, na katerega je pljusknil hladen poliv sovjetskih diplomatov.
Doslej podrobnosti pakta, ki še ni bil podpisan, še niso znane. Ako bo pakt res tak, za kakršnega ga označujejo Nemci, tedaj se bliža Poljski huda ura. Kakor si kot svobodoljubni in demokratični ljudje ne želimo Hitlerjevih zmag, pa tudi usodo, ki grozi Poljski, sprejemamo z mešanimi čustvi. Ta famozna katoliška "slovanska" država je pustila ob križanju bratske Češkoslovaške za seboj nekaj spominov, ki jih ljudje v splošnem, Slovenci pa še posebej, ne bodo izlepa pozabili. Ko je Hitler — kakor rjoveči lev — raztrgal Češkoslovaško, se nažrl in napil njene krvi, mu je sledila potuhnjeno in v varni razdalji kakor lakomna hijena Poljska, ki je hlastala po ostankih, ki jih je pustil Hitler od nesrečne dežele . . . Mesto da bi razbrala svarilno pisavo na steni in sočuv-stvovaia z nesrečno slovansko deželo, ki je postala plen brutalnega zavojevalca, se je Poljska lakomno vrgla na še krvavo telo nesrečne sestre ter izgrizla še iz trzajoče-ga telesa kose živega mesa. In ko sta se potem sešli na podjarmljeni češkoslovaški, zemlji poljska! in madžarska armada, so se Poljaki in Madžari vrgli v objestnosti zmagoslavja nad nesrečno deželo, drug drugemu v objem ter si s poljubi zapečatili večno prijateljstvo dobrih sosedov . . . Vse te prizore so ovekovečili fotografi, ki so natisnili svoje fotografije v velikih svetovnih listih v večen spomin in za predložitev svetu pred oči v slučajih, kakršnih eden se je baš zdaj pojavil.
(Dalje s 1. str.)
ji nočejo še drugič. Seja je dala. splošno nezaupanje merodaj-nim činiteljem, ki imajo to stvar v rokah, zato ni čudno, če nočejo vlagatelji ničesar slišati ' o novih propagandnih pozivih. Pozivanje na zaupanje so smatrali za cinično, smešno in norčevanje iz naših ljudi; vsaka banka naj si ustvari SAMA zaupanje s poštenim in umnim poslovanjem, ne pa z bobnečo in brezpomembno propagando.
Pojasnjevanje odvetnikov Odvetnik Mr. Opaškar pojasnjuje zadevo s pravega in legalnega stališča. Ako se hoče kaj doseči, mora dobiti odbor v prvi vrsti popolno zaupnico in polnomoč od strani večine vlagateljev. Zato je potrebno, da se gre do vlagateljev s peticijami, na katere naj podpišejo svoja imena, nakar bo dobil odbor polnomoč ali tako zvani "Power of Attorney."
K besedi se je priglasil tudi odvetnik Kushlan,* ki je prav tako podal nekaj koristnih prav nih in splošnih nasvetov.
Nato je bil sprejet Kushlanov predlog, da se izvoli odbor dvajsetih vlagateljev. V ta odbor so bili imenovani:
Louis Kaferle, F. V. Opaskar, Joseph šiškovich, Stefe Pirnat, Joseph Skuk, Mary Stanovnik, Antonija Tanko, Leo Kushlan,
Joseph Pograjc, John Zalar, J. Okoren, James Verbic, John Centa, Andrej Kaučnik, Mary Mohar, Mary Gerbec, Julija Bo-kar, Anton Skala, L. F. Zakraj-šek, Mary Zadnik.
Uradniki: Preds. L. Kaferle, I. podpreds. F. V. Opaskar, II. podpres. J. šiškovich, Ta j. J. Okoren, blag. A. Skala, zapisnikar Steve Pirnat. Pravni zastopnik F. V. Opaskar.
Trije člani tega odbora so bili izvoljeni v nadzorni odbor.
Na seji je vladal red, ker so se vsi navzoči zavedali resnosti zadeve, radi katere so se zbrali. Kakor na vsaki seji, je bilo sicer tudi na tej nekaj neumestnih opomb, ki bi lahko brez vsake škode izostale, ker sinoči je šlo samo za denarno vprašanje naših ljudi in za ničesar dfugega.
Omeniti je, da ni bilo od oso-bja, ki likvidira banko, nikogar i na seji, da bi dal kaj pojasnil, i To je ustvarilo vtis, da se odgovorni činitelji toliko brigajo , za želje in interese vlagateljev, kakor za lanski sneg.
Po imenovanju odbora, čigar naloga je, podvzeti vse potrebne korake, da pridejo naši ljudje vsaj do dela svojega prihranjenega in zdaj zamrznjenega de-I narja, je predsednik seje Mr. Rudolf Perdan zaključil zboro-1 vanje.
vladne \irade, ako se bomo hoteli obdržati še pri življenju.
Sedaj smo porinjeni od industrijalcev in sedeče stavke velike trgovine globoko v vodo, nič drugega nam ne preostaja kakor plavati ali utoniti. Volilci v 32. vardi dobro premislite.
Mc Groarty for Council piknik se bo vršil 2. septembra cel dan to je na soboto pri Louis Erjavcu na Grand Boulevard. Vabi se vse volilce, ki ste za New Deal in hočete ohraniti košček kruha svojim otrokom, da pridete na ta piknik, j Mr. McGroarty nima nobene politične mašine za seboj, ki bi ga zakladala v njegovi kam-| panji. Ako pomagamo sedaj njemu, nam bo on pomagal ako bo izvoljen. Na tem pikniku bomo imeli žogometno igro — (Baseball), balincanje in godbo.
Anna Urbas
Farmarji pa ne morejo spraviti v denar svežega sočivja, ker tovarne za konserviranje počivajo.
— V Kempi št. 42 blizu Scam-mona, Kans., je pred dnevi u-mrl rojak Anton Miheli, star 73 let in rojen nekje v Beli Krajini. Zapušča sina in hčer.
•eaescscsčac
Kratke Vesti
iz življenja in sveta
Izlet za list Naprej
I Se bo vršil dne 26. avgusta, ■to je v soboto cel dan na prijaznih prostorih Louis Erjavca na Grand boulevardu. Mesec ' avgust se nagiba h koncu. Kmalu bo prišla otožna jesen in dolgočasna zima, zato si še privoščimo letne gorkote v prosti na-: ravi.
Odbor lista Naprej
NNACISTI APLAVDIRAJO PAPEŽEVEMU APELU
Berlin. — Nemški politični krogi izjavljajo, da se brezpogojno strinjajo s papeževim a-pelom, "za trajni mir, zgrajen na pravici, ki bi zajamčila in zaščitila svobodo in čast narodov." — "Saj to je baš oni mir, ki ga hoče in ga bo dosegla Nemčija," pravijo nacisti. (Torej Nemčija je zaščitila in zajamčila svobodo in čast Češkoslovaške, Avstrije, Memela itd! — Op. uredništva.)
"Ti, kaj pa pome® diskreten?" 311 4 "Na primer: Jaz 56,1 , ten, če nikomur ne P" ti ti tepec."
b"« le •	V e I
življenja na si h ljudi po Ameriki

UREDNIKOVA POSTA
j Politika in New Deal v 32. Wardi
I Cleveland, O. — Čitala sem že j v dveh dopisih v Enakopravno-
moža pa če tudi bi bil zamorec.
Mr. McGroarty se dobro zaveda resnega položaja WPA da-lavcev. On dobro ve, da industrija ne bo poklicala svojih
sti^ Slovenci, ne podpirajte tu-	delavcev več nazaj na delo, ker jerodci za councilmana v 32.	na njih mesta so nadomestili vardi. Kdo je ta tujerodec, ki	, moderne stroje in uvedli p riga Pisec omenja v njegovih do-	ganjaštvo pri delu.
pisih ? Ali nismo vsi tujerodci ?	Nekaj se mora ukreniti za te Ldini stoprocentni Amerikanci	tisoče brezposelnih. Mr. McGro-so Indijanci.	arty bo delal na to, da se New Vi mislite samo zato ker ne	Deal ohrani in razširi. On vidi, govori našega jezika, da nima	da če delavci v 32. vardi ne bo-pravice biti kandidat.	do delali, da sledi pogin malim T u je še vedno demokracija	trgovcem. Kam naj se delavec (vsaj mislimo tako).	zateče v stiski, ali v verižne tr-Ta tujerodec kakor ga vi na-	govine? Verižna trgovina zalivate je Mr. Bernard V. Mc-	hteva samo dolar, če tega ni-Croarty, star 45 let, hišni po-	maš ne bo§ jedel. '
, estnikv32. vardiže20 1et.Do-	^dnja Fisher Body stavka
leroče in gospodar. Bil je vo-	^ odprla marsikateremu oči.
• O 1 y • - rw ^ T 1 n 1 i -W w ^-1 -# ^ M	'
jak v zadnji svetovni vojni, ter
ce je vdeležil bitke na treh po utojankah in sicer; (St. Mihael,
Organizirano ljudstvo se ne da
več blufati od reakcijonarnih , demokratov in republikancev, virgonne m Meuse). Bil je ra- moremo pozabiti brutalno
1JTl L •0JU' J , v , , i napadanje Clevelandske polici-Studije je dokončal v Pitts- ;je ki zgleda bolj kakor Hitleri-
burghu. Pa. na Carnegie Institute of Technology. Je predsed-
zem. Koliko časa bomo prenašali sirovosti John Savage, ki
hik od Stereotypes unije št. 22 lje ^ enkrat boxer in je bil pre-
Pr^fen,ik Cuy' I strahopeten, da bi nadaljeval ne' to delo in se je potem spremenil v policijskega zagriznjenca.
ahoga County, Delavske strankarske lige.
Sedaj je zaposlen pri Nea
Koliko časa bomo prenašali
Service Inc. y stereotype oddel- ■ Stooge kakor sta Harold Hitz 'tu.	[ Burton in varnostni direktor
Njegova hiša je na 17824 E. i Elliot Nesfi, ki sta poslala po-Park Dr.	| licijo in brutalno napadala ne-
Gospod pisec, ali mislite, da ta j dolžne stavkarje in davko-pla-delavski boritelj ni sposoben, čevalce.
biti councilman v 32. vardi ? On | O Bog, koliko časa nas bodo ima mnogo skušenj v politiki, | še preganjali ?
on je demokrat in New Dealer Za councilmana v 32. vardi (neodvisen demokrat), on nima moramo izvoliti energičnega politične mašine za seboj kakor moža, ki bo rabil železno pegt, jo imate vi, on se zanese na po- kajti ti ljudje se ne dajo več u-štene in treznomisleče volilce, gnati z svileno rokavico, na organizirane delavce, ki se1 Organizirano delavstvo bo ne ozirajo na narodnost ali ve- moralo voliti progresivne kan-ro, oni so za najsposobnejšega 1 didate v mestne, državne in
V Chicagu, 111., je pred dnevi zvečer bil ubit 10-letni slovenski deček, Leo Lavrenčič, ki se je vozil na biciklu in ga je pri tem podrl neki avtomobil. Nesreča se je pripetila na oglu 44. ulice in Crawford Ave. Vozač avta je pobegnil. — Umrl je nedavno rojak John Gešel, star 73 let in doma iz Dobličev pri Črnomlju v Beli krajini. Tu zapušča ženo, sina in hčer. — Poročila sta se zadnje dni Paula Golob in Joseph Fremer. Paula Golob je doma iz La Sal-la. Na poročno potovanje sta odšla V Kalifornijo. — John Žagar (Slovenec ali Hrvat?) je nedavno bil aretiran, ker je ne-j ki mladi ženski izbil cigareto ■ iz roke, ko je zraven njega sedela v neki restavraciji. Sodnik 'ga je potem izročil zdravniku v i preiskavo, nakar je Žagar sedaj bil drugič poklican pred njega. Zdravnik je vsekakor informiral sodnika, da je Žagar docela normalen človek, kajti obsodil je Žagarja v plačilo $200 denarne kazni, da si bo "zapomnil svoj netakten čin in ne bo več nadlegoval žensk, ki kadijo." Vendar pa je bila pozneje Žagarju ta kazen odpuščena, ko je sodniku podal slovesno izjavo, da ne bo nikdar več kaj takega storil.
—	V Joliet, 111, je pred kratkim zvečer 18-letni Leonard Klobučar ustrelil svojega očeta Mihaela Klobučarja, starega 54 let. Tragedija se je izvršila v Klobučarjevi gostilni Palm Garden v North Jolietu. Fant, ki je postreljanju pobegnil nekam v okolico in se je čez nekaj ur povrnil misleč, da je očeta le ranila se je izročil policiji, kateri je povedal, da je branil mater, katero je oče pretepal. To pretepanje matere se je po izpovedi sina dogajalo že tri leta, odkar je v očetovo gostilno prišla kot natakarica 22-letna Florence Pokrajac iz Ly-onsa, zaradi katere se je mati. Rose Klobučar, vedno prepirala z očetom. Sina so zaprli. Odkod je bil ustreljeni Mike Klobučar doma, poročilo ne pove.
—	Iz Willarda, Wis. poročajo tamošnji slovenski farmer-ji, da letina dobro kaže, ker dobijo večkrat potrebnega dežja.
ŠPANSKI BOJEVNIKI NA POTU V VALPARAISO
BABOACZ, 21. avgusta. — Danes je pasiral skozi Panamski prekop francoski parnik Winnipeg, na čigar krovu se nahaja 2,078 španskih republikancev, ki so na potu v Valparaiso, kjer so dobili dovoljenje, da se smejo izkrcati in naseliti.
PRVA USMRTITEV ŽENSKE V TURČIJI
V	anatolskem kraju Koeju so usmrtili prvo žensko, od kar obstoji nova turška republika.
Bila je poglavarka zloglasne razbojniške tolpe in ^e je imenovala Gurija.
Razbojniki so svoj plen prinašali v njeno hišo in ona ga je potem razpečavala s pomočjo neke prijateljice, Fatme.
Pred kratkim sta se obe ženski sprli, Fatma je izjavila, da noče več sodelovati. Gurja se je ustrašila, da jo utegne prijateljica izdati in je sklenila, da jo umori.
Zvečer, ko je Fatma odhajala domov, je šla Gurija za njo in jo pobila s sekiro.
Komaj se je Gurja vrnila domov, je prišla k njej enajstletna Fatmina hčerka, da povpraša za mater. Nečloveška ženska je potegnila otroka v sobo, ga zadavila in vrgla v vodnjak.
Naslednji dan je hotela odstraniti tudi Fatmino truplo.
V	svojo grozo pa je opazila, da kaže Fatma še znake življenja. Ni imela poguma, da bi jo še enkrat uradila, vzlekla je telo nezavestne ženske k vodnjaku in ga vrgla vanj.
Kmalu nato so oblasti izsledile njene zločine in jo obsodile na smrt.
Gospa Petričeva je prezna žena. Vselej, doma, namoči šibice bi otroci kaj ne zažg1
Mati: "Ali, Tinče, 6 pravi! Že danes si 511 ki sem ti ga spekla za imaš šele jutri!" —' Tinče: "Mamica, ^
lah
praviš: Kar danes ne odlašaj na jutri 1
Ravnatelj kaznil^L vi bi radi kako 0Er' vam ne bo predolg003' pa ste po poklicu
7"
Kaznjenec: "Igra111 dališkCvm orkestru.'
Ravnatelj: "No, P0 lahko žagali pri naS li
"Tone, kaj si rdečim svinčnikom P0 ju?"	*
"Podčrtal sem da vem, za katere ^ 'u bo treba v šoli op^
iflC 6
ža
Vdova: "Torej vzeti, čeprav imam le 5000 din premož#^ ^
Ženin: "Na vsak prav bi bilo obratno-
V gostilno pride ^ la
prosi: "Ponižno P1"05/0 slep®
&
f
me za revnega ča."
Gostilničar: "
slepi revež?"
Beračica: "Pred W \ pazi, da naju/ne-z^, k
Zakrajsek P
M Home, ^ 6016 ST. CLAIR V Tel: ENdicftVj
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.
ES^V,!
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri Iiah5*^ Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežb0, j COLLINWOODSKI URAD:	r(
452 East 152nd Street	Tel.: KE^ 1
ZMERNOST
lak'
morda koga vodil do
Nase cene so zmerne. Je ugled za najboljšo poslugo bi
so sorazmerno tudi naše cene višje. Jasna resnica posluga za vse, kot tudi cena dostopna vsem.
omeniti
važno
m
("1.78 EAST 152nd ST.
23- avgusta, 1939.
enakopravnost
STRAN 3
PROTI AMERIKI PLUJEJO BAJE ŠTIRI VELIKE NEMŠKE PODMORNICE
F
antastičen načrt Nemcev, ki se hočejo polastiti venezuel-ske obali. — Podmornice bi v slučaju vojne operirale v ameriških vodah.
London, 21. avgusta.
e Je v sredini Atlantika
aja danes četvero ^tiskih podmornic, ki ___
bi t'6111 lPro^ obalam repu-e Venezuele. Njihovi povelj
se velikih so na
He,
's kretnje niso tako neopaže-
■liovr^ "na-'0 občutek, da nji
^ ^ želeli, kajti na hori-Vr .U je na vidiku neprestano
PosihveZnanih bo;'nih ladij" ki letal ^ ^asa časa svoja
na izvidniški ogled. no..0 ^bruhne v bližnji bodoč-ti nI V0",'na' tedaj je pričakova-
tte*5.'t0dar'x>jniStTO v a"
p atl^stičen nemški načrt 2aint!0Ca Se' da J6 Hitler silno
slučaireSiran v načrt' da se v cg, j, .U VoJne nemška mornari-
Karihp^f otoka Martiniquea v
i11	ki je last
tem hoče dokazati
ancije. s
Ameriki šibkost zavezniških sil, istočasno pa bi imeli nemški podmorniki in bombniki neprecenljivo bazo svojega operiranja in napadanja trgovskih ladij v ameriških vodah.
Angliji in Franciji je že delj časa znan ta fantastični nemški načrt, toda mu nista do zadnjega pripisovali nobene važnosti. Zdaj pa je začela Nemčija rekrutirati med Nemci v Venezueli in nedavno je prispel tja že en natrpan parnik nemških vojnih zalog, ki bodo razdeljene med rekrutirane Nemce, čim izbruhne vojna.
Naloga nemških podmornic bo, ščititi nemške parnike, ki bodo dovažali potrebščine, in potapljati angleške in druge zavezniške parnike, ki bodo odvažali iz Venezuele olje in druge vojne potrebščine.
^ je rojstvo petorčk kaj izrednega
> nilTb.sP0dnje naved-totjiii a 0r ne" Petorčki so se že .eCSebodo še rodili, nekaj ^vtienju ^ k' da ostanejo pri
'od Se^ tako blagoslovljen po-1 Hazai >!' komaj dobri dve leti
RM..
ki
trdi kronika, še pravočasno krščeni.
Kanadske petorčke niso torej nič tako posebnega; imele so le srečo, da jih je zdravnik, ki je bil takoj pri srečni materi, znal ohraniti pri življenju.
Nenavadne navade velikih mož
tiskal Je rodila neka kmetica šest otrok, ki 0 kmalu
oktob
sest otrok, po porodu umrli.
i^egu ^ra 1928" v GoHo-
etna tv roclila komaj petnajst-
H« • _ ^*3/ FPyy^vtz-x „ j v: „ T~»___
esu
toalka^v ^errero trojčice. Pro-
, c'h i)ptVUUlla v enajstih mese-;! ^cu1q^0trok' tri deklice v 1934 ln dva dečka v apri
% iQ 12 d' Oporta, Joa Cal-■JLt0dih v enajstih
111; »1
$ ^0 Na
Porod,, "n1 Ze ena-istega dne ila v. " Roernerjevo je "pre-kmetica, ki je
januarja
4tneltiu""lJa 1600' leta Je v
|ie ^icna p VVeseri rodila go-6 J g- 0einerjeva sedem o-,]} ^dnjj .Ve i so le nekaj dni; Je unarl
v Terra v
«1^ v? 1783' ■ ......
M !'Polju, » !,et0r6ke- Rodila je J. ^ttčlti' 1 in trije novo
, pij^ Šeg). . Q%ov, in tudi osta- i ^ega (j^,6 z'Velo le do večera
)tiE, Ja.
^s„
rodila
tako je neka ta> po imenu Do-
Veliki možje so potrebovali pogostoma zelo čudnih navdihov za svoje delo. Lord Byron je delal n. pr. najrajši ob vonju gomoljik, med tem ko je moral Jens Peter Jacobsen vonjati duh hiacint, če je hotel delati.
Sloviti romanopisec Joseph Conrad, ki je bil doma na vseh morjih sveta, je pisal najrajši v kopalni kadi. Kadar je hotel delati, se je zaprl v kopalnico, sedel v kad in si prižgal smot-ko. Potem je šlo. Drug velik nestalnež, urednik, iskalec zlata in humorist, Mark Twain, je delal najrajši v vodoravni legi, in sicer v postelji. Neskončno velika je vrsta mož, ki jim je šla inspiracija preko jezika oziroma grla. Lord Byron je pustil, da se mu je na jeziku topila žveplovo kisla magnezija in je trdil, da vpliva nanj kakor šampanjec. Cooper, oče "Irhaste nogavice," je jedel med delom kro
neskončna vrsta pesnikov in pisateljev, ki so potrebovali alkohol kot spodbujevalo. Caruso ni mogel peti, če prej ni pokadil cigarete. Dostojevski je lahko delal samo v nočnem miru, filozof Mili je najel moža, ki je moral med njegovim delom v sosedni sobi od časa do časa udariti po pavki. Lahko bi pa našteli še veliko število zelo čudnih navad, ki so jih imeli veliki možje pri delu.
Zaklad v zapuščeni cerkvi
n
i j 20 ^ xel1 Porodih gijce( Reuter, Raabe in Keller so ■ ^gic enai . ' enkrat devet moraii kaditi, kakor sicer nešte-potolki„ n,86 te rekorc-c ■ (jrugi]1 duševnih delavcev. Od f^ska, . 1 <lr§arita Ho-1 ^jgkila preko Horaca in Litaj-0troit v- ^ 1313- rodila'poja do Shakespeara, Buergerja, so bili vsi, kakor 1 Hoffmanna, Poa in dalje gre |
Ena najmogočnejših brazilskih držav je Matto Grosso. Posebno kar se tiče zlata, je ta država nekoč tako slovela, da so prihajali vanjo vsi mogoči pustolovci in iskalci sreče, da bi tu iskali zlato, ga našli in ostajali potem ž njim v deželi, da bi si zgradili novo življenje, ali pa da bi se vračali z bogastvom v stari svet.
Ena izmed dob sijaj nekega dela Matta Grossa je bila doba, ko so jezuiti ustanovili tam državo, ki se je njena prestolnica imenovala San Jose de Chiqui-tos. O teh jezuitih so govorili, da so bogatejši nego sam španski kralj. Ko pa so v 18. stoletju jezuite pregnali, je začela propadati tudi kultura, ki so jo bili tam zgradili.
Jezuiti pa so se bili pravočasno pripravili, ko je pretila nevarnost, da jih izženejo. Vsega sicer niso mogli vzeti s seboj kar je bilo njihovo, skrili pa so ostanek svojih zakladov tako, da jih še do danes niso našli.
Strokovnjaki menijo, da je velik del teh zakladov skrit v zapuščeni katedrali San Jose ja de Chiquitos ali v njeni neposredni bližini ali pa v podzemeljskih prostorih, ki jih doslej še niso mogli preiskati. Katedrala je mogočna stavba, ki so jo gradile stotine Indijancev mnogo let. Kakor palača iz Tisoč in ene noči se dviga ta stavba danes sredi mesta v razvalinah.
V zadnjem času so napravili več poskusov, da bi prodrli do podzemeljskih prostorov te cerkve, toda vsi poskusi so bili brez uspeha, ker je ljudem zmanjkalo svežega zraka in se ti prostori širijo pod zemljo dosti bolj daleč, nego so mislili.
Umevno je, da ti neuspehi niso ohladili zlate mrzlice. Ljudje pač ne bodo dali miru, dokler ne bodo našli zakladov — ali pa okostja mrtvecev, ki so jih jezuiti nekoč tu morda pokopavali. Mogoče je, da so zlato skrili povsem drugje.	x
PREROKOVANJA ŽUPNIKA COUGHLINA
DETROIT, 22. avgusta. — Znani župnik Coughlin pravi, da bo z nemško-ruskim paktom okrnjen vpliv Anglije v Evropi, Francija pa bo morala postati fašistična ali komunistična dr-jžava, če se bo hotela ohraniti pri življenju. Internacijonalni | kapitalizem bo naglo poginil. Azija bo postala Stalinova gospodarska sfera, Evropa pa polje, po katerem bo Hitler oral. O Gdansku ni vredno več govoriti. Ne samo Gdansk, temveč vsa Poljska pride v rusko - nemško območje, prav tako tudi Balkan.
Roosevelt povabljen. V Cleve-landu bo v kratkem slovesno otvorjen ogromen most preko reke Cuyahoga, za katerega je velik del stroškov prispevala zvezna vlada. K otvoritvenim ceremonijam bo povabljen predsednik Roosevelt, v upanju, da se odzove in ustavi v Clevelan-du tekom svoje ture na zapad.
ORANŽNA PIJAČA
SE DALJE ISKRE!
Zaradi posebnega jetništva Cotton Club ogljikovine,
se pemijo cele ure.



on _
^CfS
REFRCSUM
quart
32 oz.
eL4*oeVEr*A0C C0 OH/O.
0
Zavarovalnino
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 Schade Ave.
Pokličite:
ENdicott 0718
^3BBDE3$3EaC3?a$a$aaHl=3B0=Il-
NEURITIS
RELIEVE PAIN IN FEW MINUTES
To relieve the torturing pain of Neuritis, Rheumatism, Neuralgia or Lumbago in a few minutes, get the Doctor's formula NURITO. Dependable—no opiates, no narcotics. Does the work quickly—must relieve worst pain, to your satisfaction in a few minutes or money back at Druggists. Don't suffer. Use NURITO on this guarantee today.

BAKING IVV POWDER |
ZAMENJATE ZAMAŠKE ZA EAGLE ZNAMKE.
Sim t P. ce Todai/, as 45 Years Aqo
25 ounces25«? double Acl'on,
MILLIONS OF POUNDS HAVE BEEN USED BYiQUfrGOVERNMENT
/
OJ
D
O
M
Kampanja za "Cankarjev glasnik sedaj v teku...
CANKARJEV GLASNIK
mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike!
AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES!
NAROČNINA JE:
za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1
Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev.
CANKARJEV GLASNIK
6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio
ICnjige:-
Da preženemo dolgčas se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo C še v zalogi:
%
B
o S o
n
Millions prefer it to
mayonnaise-
CO/ftd	/



ill "•"*
luweoi
eel"1*'
# Miracle Whip is different—dd]-cious! The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fashioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness — in the Miracle Whip beater that's exclw sive with Kraft.
©SXSSXsXIXJX^^
Oglašajte v — "Enakopravnosti"
LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE — TARZAN IN SVET
Te knjige razprodajamo dokler yso v zalogi, po |Q^ vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za poštnino je pridejati 10c za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo.
Poslužite se te izredne prilike in pišite po ki<jige doklei q~ še v zalogi.
ENAKOPRAVNOST
6231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio
"SbS"'
__fm
Get acquainted with this new wonder metal that cooks better, permanently —
»•tains its gleaming lustre, won't stain,
rest or darken, cleans easier, lasts longer end safeguards health. Try it in your \ ^
own kitchen—it's the best demonstration you can make of the economy and ralne of this beautiful cooking ware. SEE IT TODAY AT
1'
S
SUPERIOR HOME SUPPLY
6401-03 SUPERIOR AVENUE.
m I0e=30c=
A
rile awful price you pay forIeing
NERVOUS

without fail from your HrugRist. Ovornmll-lion women have written in letters reporting
WOFor the p^BO"year. Lydi. E. Pinkham'e Vegetable Compound has helped gratelul women go "-mlllng thru" trying ordeal«. Why not let It help YOU?
X.
,	i
M	#
1	i
(8)	M
M	#
!	$ ;'
§	m
Hi	|
e	*
$
M #
1 hi
Lično delo i I
i iS
Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje.
Enakopravnost
t 6231 St. Clair Ave., HEnderson 3311 - 5312 l]i lE
i
O Ravnokar je izšla ..»
velepomembna knjiga
O
n
THE SLOVENES: A SOCIAL 8 HISTORY"
O 8
spisal Dragotin Lončar
prestavil v angleščino Anthony J. Klančar
Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu rojena mladina, da se mladina seznani« z zgodovino Slovencev.
j O
o
B
Knjiga je vezana stane $1
i
Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue
V
S

Vladimir Levstik:
enakopravnost
23. avgusta, $■'
PRAVICA KLADIVA
POVEST
'l................................—
Čim bolj se je obnavljalo prejšnje življenje, temveč je premišljal Aleš o svojih tajnih, največjih skrbeh. Zdaj se je moralo pokazati, ali je Krištof mrtev ali živ. Vsi vojniki so bili zdavnaj doma; jetniki iz daljne Rusije so se vračali drug za drugim, le Krištofa in Boštjana ni bilo od nikoder. Po vojnih jetnikih se je zvedelo, da sta bila res na Ruskem in da sta se javila v dobrovoljsko armado ; od tistih dob je izginila vsaka sled. Izpolnitev Aleševe želje, da bi pograbil bratovo dediščino, je bila tedaj pred durmi. Sodišče je zdaj moralo ugoditi njegovemu predlogu, naj proglasi, da je brat mrtev. Brez radosti je mislil na to. Kolikor bližji pe bil tisti dan, toliko bolj je spoznaval, da mu ne prinaša ničesar. Nobena dediščina ni mogla udušiti strašnega glasu vesti, niti ne utolažiti groze pred razkrinkanjem, ki ga je bičala brez prestanka. In vse, karkoli je storil, da bi ustregel svojemu pohlepu, je bilo tako brezmisel-no, tako jalovo, tako smešno zaman. Kaj mu je pomagalo, da je podkupil Tineta Beloglav-ca? Njegova kriva prisega ni niti za minuto pospešila Aleševe stvari . . . Kaj mu je pomagalo, da je izdal Andreja krvavi sodbi ? Kovač je pal, toda prišla je Jugoslavija: dan po objavi bratove oporoke bodo v Ravnah lahko zidali sokolski dom na Blagajevem svetu in za Blagajev denar . . . Vse, vse je bilo prazno. Tudi to, da si je naprtil svakinjo. Tudi to, da je oskrunil bratovo ime in svetost njegovega ognjišča. Kaj pe bila Katrina dota, kaj vse Blagaje-vo imetje v primeri z bogastvom ki ga je nakopičil v teku vojnih let? Pol leta še ni bilo tega, ko je trepetal od lakomnosti, kadar je mislil na bratov mrliški list, in zdaj je bil zanj kakor brez cene. Manjkalo je samo še tega, da bi on nastopil dediščino — v tistem trenutku pa bi se prikazal Krištof, živ in zdrav in poučen o vsem, in bi ga pozval na odgovor za vse: za imetje, ki ga je lahko vrniti, in za dejanja, ki jih ni moči popraviti.
Aleševo življenje in koprne-nje, njegovi upi in naklepi, njegova čfna dejanja in celo uspehi, za katerimi se je gnal — vse, vse je samo potrjevalo večni zakon, da zlo ne more roditi sreče, ampak samo prekletstvo in obup.
u=
I "Zakaj je moralo priti do te-!ga?" se je vpraševal velikokrat, j "Zakaj nisem smel ostati tam, kjer sem bil? Pred desetimi le-Iti vendar nisem bil toliko slabši od drugih."
Kadarkoli se je zamislil v to vprašanje, je besno preklinjal Jakoba Vojsko. On, on je bil i kriv vsega! Ni ga učil dejanj, ki jih je storil; obsojal je taka ! dejanja, in če bi mu jih zdaj priznal, bi ga brez milosti zavrgel j radi njih. Toda učil ga je so-jvraštva; zbujal je v njem za-j vist, da jo je vprezal pred svo-j je oblastne namene. Iz tega dvo-Ijega, iz sovraštva in zavisti, pa i je zraslo vse drugo samo od se-jbe . . .
Vsega tega ni mogel povedati j živi duši. Moralo je ležati v I njem kakor mrtvec v grobu, j Kakor mrtvec, ki ni mrtev, am-I pak živ in vpije, buta v pokrov svoje krste in koplje in praska 1 okoli sebe, da bi se izril na beli dan. Toda nesrečnež v grobu se
I	naposled zaduši in utihne; vse utihne, vse obmiruje in umre, j samo obup pogubljenih ne umre 'nikoli . . .
XXXVIII.
Katra ga je čudno gledala, | kadar je sedel po cele ure za bratovo mizo, ne da bi črhnil besedico. Katerikrat je silila vanj, naj ji odkrije, kaj ga teži. Oh, saj je vedela, imel je j skrivnosti! Mislil je na drugo, i zanjo ni maral več!
| V tem se res ni motila. Aleš i je ne le ni maral, ampak sovra-jžil jo je kakor gada, tem bolj strupeno, čim bolj je silila vanj. Ali je res ni bilo več rešitve od tega strašila ? Snoval je načrte, kako bi jo spravil tja, odkoder jo je vzel. Toda svakinja je bila vsak dan bolj zdrava in vsak dan bolj lakomna tega, kar je smatrala za Alešovo ljubezen. | Sumničila ga je, da jo vara z j drugimi, zasledovala njegove i korake ter izlivala svojo ljubosumnost v plohah surovih psovk. Pokorila ga je kakor Kri-jštofa, le s to razliko, da je Krištof lahko zarohnel, kadar ni šlo drugače, Aleš pa je moral lepo tolažiti in milo prositi, ne-j prestano v skrbeh, da ne. bi kdo izvedel, da ne bi kdo čul . . . j Tako je bilo tudi tisti večer o postu leta 1919. Katra je stala sredi izbe ter pihala in hlipala, vse v eni sapi, mlinar pa je zapiral vrata in zavešal okna, tru-■ deč se, da bi jo pogovoril. Toda
II	jubosumnica se ni dala ugnati.
Bila je pijana, bila je nesrečna, da nikoli tega.
"Gorje ti!" je zahropla nazadnje. "Gorje, kadar- ti pridem na sled! Takrat bo konec prizanašanju. S prstom pokažem nate,, vsej vasi povem, kdo si!".
"Kako — kdo sem?" Aleš je otrpnil. Vsa. dolga vrsta njegovih grehov je hipoma zletela mimo njega. "Kdo sem?" je ponovil komaj slišno. "Govori! Kdo sem?" In že je vedel, kakšen bo njen odgovor . . .
Katra se je razkošatila. — i Z zmagoslavnim zaničevanjem je zrla nanj.
"Kdo si?" je siknila. "Sam veš, kdo ... Če ne bi vedel, ne bi postal bled kakor hlebec sira! Tisti si, ki je izdal kovača. Ti si kriv, da je bil ustreljen." , "Lažeš!" je skočil mlinar. — "Kdo ti je povedal? Kje so priče? Dokaži! Meša se ti od pijanosti! "'Glas mu je usihal in cell justi so mu drgetale.
Svakinja je zrasla še više. Njen zaripli obraz se je svetil od zlobe.
"Meša se tebi, ki sam pripoveduješ, kar ni za druge ljudi," i mu je vrgla v obraz. "Ti sam si priča. O, videli smo dokaz . . "
"Jaz sam? Kako! Kdaj, kje?"
"Lansko poletje, ko te je nosil mesec po hiši. Vstajal si, ho-jdil okrog in javkal — kaj vem j kaj! Tisto noč si pritekel v mojo sobo, pribežal, kakor da gre
drugega, tretjega . . . brez konca tako, brez konca . . . Treba je zamašiti usta, ki bi te lahko izdala. Treba je nadaljevati, kakor si začel ..."
Katra je še pol ure sigala za pečjo. Nato je storila kakor po vsakem prepiru: pokleknila je predenj in ga je s povzdignjeni-mi rokami prosila odpuščanja. Ko sta se spravila, je ogrnila ruto in je šla k Beloglavki. Morda ji nocoj pove. da bo kmalu svobodna. Da je Krištof mrtev. Da bo smela postati žena svojega Aleša . . .
Dolgo je gledal za njo. Že je vstal in oblekel kožuh. Toda noč je bila jasna, dva dni po polni luni. Lahko bi ga kdo videl...
XXXIX.
Kmalu po tistem večeru je nastopilo toplo vreme. Nevestna dišava zemlje je opojno udarila iz tal. Zapihal je jug, dramilec življenja, budilec spečih strasti, prinašalec tesnob in tegob brez imena. Jug, veter ljubezni in hrepenenja. Jug, osvoboditelj nagonov! Jug, vihar tragedije.
Prve trobenice so se zrcalile v mlinskem jezu. Toda trgal jih ni nihče. Breg je bil strm in spolzek, ni se bilo kam prijeti na njem. Zelena voda je gladno klokala v štorih trhlih jelš. Ponekod je segala tik do ozke, mla-kužnate ceste. Kadar je zvečer potegnila sapa in so zatulili smrekovi gozdi na drugi strani
, nekdo za teboj. Tresel si se ka- ^ svojo divjo, nerazumljivo pe-jkor zdajle in oči so ti uhajale |sem, je bilo groza hoditi tod. i iz jam . . . Klicala sem te: 'Aleš, Nebo je bilo polno letečih popravim, 'zbudi se, Aleš!' Ti pa'šasti, voda vsa živa od njiho-nisi slišal ničesar. Vrgel si se ^ vih senc. Cesta se je zvijala pod na kolena — pred njim, žakaj , teboj, kakor bi te hotela stre-I videl siga! — in si jokal in pro-' sti v mokri prepad. In če je pri-jsil usmiljenja. 'Prizanesi', si je- letel mimo meseca hudoben zmaj jCljal, 'ne kaznuj me, Andrej! in ga je zakril s kreljutmi, je iz-| Vse priznam . . . jaz sem tisti, i ginila vsaka pot in vsak razloč-jki te je izdal . . . Slišal sem te j ni očrt. Videl si le še temno, ki j in sem šel povedat . . . Jaz sem i je zijala vate. In v tej temi si I kriv, da so te ustrelili!" . . . ! slišal jok južnega vetra in la-1 Aleš je izbuljil oči. Kakor ^ komno golta nje vode pod se-;blazen je planil h Katri, zgrabil boj . . .
i jo oberoč za vrat in stisnil. Sa-'_ _ _ ____ _ _
, mo trenutek. Nato se je osve- j Večerni vlak je grmel po do-stil.	lin ni navzgor. Vojnik v prsteno-
j "Ne zdaj!" mu je šinilo po Jrjav' uniformi, ki je sedel v ; glavi. "Ne tu, ne tako . . . Dru- i s^abo razsvetljenem, tesno na-jgič, drugje, drugače ..." |bitem vožu tretjega razreda, je | Izpustil je vrat in pograbil j	~
svakinjo za ramena. Njegove |
i zrenice so se ostro zažgale v njene oči.
! "Blazniš, Katra!" je zamr-jmral. " Vse to se ti blede • • • i Nihče ti ne bi verjel, razumeš? j j Da se ne predrzneš odpreti ust! |
|Če zineš, gorje ti! Kakor sem te 1 i rešil s Studenca, tako te spra-j vim nazaj ..."
1 To rekši jo je pahnil od se-jbe. Spustil se je za mizo, pod-Iprl glavo in utonil v mrko pre-i mišljevanje.
Zdaj je videl, da v zlu ni od-nehanja. Kdor noče trpeti kazni za prvi greh, mora storiti rnrsmrcrtmrT
vedel, da vozi s polno brzino. In vendar se mu je zdelo, da se ne gane nikamor. Neučakano se je premikal na svojem sedežu in grizel ustnice od notranjega nemira. Bilo mu je, kakor da ne more dovolj zgodaj dospeti tja, kamor je bil namenjen. Nekaj ga je klicalo, nekje se je godilo nekaj, kar ni smelo miniti brez njega . . .
Sopotniki so radovedno ogledovali "njegov zagoreli, izsušeni obraz, globoko brazgotino na njegovem licu in odlikovanja na njegovih širokih prsih. Vse to je kazalo, da bi lahko povedal marsikaj, če bi hotel. Toda neznani vojnik se ni dal zvabiti v pogovor. Njegovo koprnenje je naraščalo z vsakim obratom koles. Srce mu je zamiralo od j mučne težnje, čeprav ni vedel, ! kaj ga žene, po čem se mu to-jži in h komu se mu tako neznosno mudi.
i Kaj ga je čakalo v Ravnah? j Grob očeta, ki ni znal umreti, i ne da bi vzel njegovo srečo s j seboj? Sledovi žene, ki mu je i bila kamen na vratu? Brat, ki | mu je bil sovražnik tik do poslednjega dne? Ali mar ona, ki ne sme biti njegova? Lucija, brez katere.bo do smrti beden kakor pes? Imetje, ki bi ga rad zavrgel za eno samo u-ro sanj o sreči? O, vse ga čaka: vsi ljudje, ki niso njegovi, in vse stvari, ki mu ne pomenijo ničesar. Ne čaka ga edino tisto, na kar bi človek najraje I mislil, kadar se vrača po štirih i krvavih letih v rodni kraj. Ne ! čakajo ga roke, ki bi ga smele , objeti v ljubezni, ne čaka ga j srce, h kateremu bi smel prisloniti glavo, da pozabi vse, kar I je za njim, in da se okrepi za
vse, kar še utegne priti . . .
Ko je odhajal na vojno, mu je bilo življenje breme. Nastavljal se je smrti, da bi ga rešila vsega namah. Toda ostal je živ; kri in groza sta ga osvestili, nehal je misliti na svoje lastno gorje. Prešel je na ono stran, da bi se boril za stvar, ki je bila neizmerno važnejša od po-teptanih pravic njegovega srca. Bil se je kakor lev, prelival kri in sam krvavel, in Lucijino obličje je sijalo pred njim kakor daljna., blagoslavljajoča zvezda, h kateri je dvigal oči sredi bitk in strahot. O, takrat je bilo vse lahko in samoumevno; še pozneje, do trenutka, ko so ga odpustili domov. Kakor hitro pa je vedel, da ga loči od prošlosti samo še ta kratka pot, je mahoma oslabel. Začutil je, da se vrače tak, kakršen je odhajal. Vse je minilo, vse se je izpremenilo, le on je ostal nesrečen, kakor je bil!
In vendar ga je tako silno vleklo v Ravne, da niti dreveči vlak ni dohajal njegovega hrepenenja. Druge vabi sreča, njega je klicalo gorje. Treba je bilo utoniti v življenju, ki mu je bilo namenjeno. Vdati se, otope-ti, prestati misliti na to, da bi moglo biti drugače . . .
Lahko bi bilo drugače. 1 ral bi bil obležati kje v Kar? tih, pri Kokardži ali na PaBt' lijskem Visu kakor zvesti riš Boštjan. Vse bi bilo d# -in Bog zna koliko žalosti 1'' lo odkupljene v eni sami ti!
A sredi te misli ga je P1 nilo. Kakor v snu je začul t de, ki so ga okrepile nekoč
"Mož si, Blagaj! Bog s ^ ne pobesi glave; ..." i Vojnik se je zdrznil j pomislil nanj! Ako nima živ®® še, ima. Andreja Možino! N jj gova silna, verna dobrota i®1 iri j v oporo kakor nekdanje ^ ! njegova modrost ga bo v ;in bodrila. Če so mu vzeli | drugo, tega prijateljstva j ne vzame nihče!
j In že ga je videl in slis^ ko stoji za nakovalom, ogr(" 'in kosmat, ves rdeč od W i od dela ves vroč, in zmag0, no vihti svoje kladivo:
"Kar je krivo, ravnaj je trdo, mehčaj! Kar je pokončaj! . . . Naklo je P kladivo! Kaj sem ti kravft stof Blagaj? ..."

fat
Siti
■o# aa
s|
io
or
•ji
(Dalje prtnodnjtt)^
A.Mal"
Naprodaj
CEMENTNI ENdico"
la ai; se
da
%
Proda se farma v Orwill, O., 140 akrov zemlje, živina, orodje. — Tudi bi zamenjali za hišo v mestu. Za več pojasnila "se obrnite na 8603 Force Ave., med Turney in Warner Road.
1001 E. 74th St.
Čemu kupujete led, ko | kupite dobro ohranjeno, no električno ledenico, pojasnila vprašajte na i 185th Street.

|j IŽi
>v
Lj
Išče se
i Išče se poštenega človeka za | delati stalno na farmi. Piše naj na Mr. Frank Gusich, R. D. 1, Conneaut, Ohio.
HIGHWAY EHEMY
m\
f
THE STOP SIGN PASSER
Išče se
i Išče se štiri sobe, kopalnico lin garaž v Collinwoodu, Eucli-idu ali Nottinghamu. — Naslov se pusti v uradu tega lista.
L. R. Miller Coal Co.
L. K. MILLER COAL CO. 1007 East Gist St. ENdicott 1032 COAL WOOD
Summer prices now
DR. CARL OPASKAR
naznanja, da je odprl urad za prakticiranje zdravili ranocelništva, in porodništva na
;u)
740 East 152nd St. (v Cleveland Trust poslopJ
Uradne ure (razen srede)
2 od 4 pop.	Telefon v uradu GLenville 31
7 do 8 zvečer	na domu POtomac ^
•fi
sr
K
NOVICA...
ALI VAŠ RADIO DOBRO \\ DELUJE?
Strokovnjaško povprav-Ijanje radio aparatov. Pokličite ENdicott 3880 za približni račun. Vse delo garantirano. •
ACME HARDWARE 7002 St. Clair Ave.



Kadar imate svatbo, krstijo, piknike ali najsibo že kakoršno veselico ali prireditev, se Vam toplo priporočamo s našim vsakovrstnimi mehkimi pijačami, ker Vam jamčimo, da boste dobili najboljše in najčistejše kar je sploh mogoče dobiti.	/ •
Imamo tudi več vrst pive. Ale in Half & Half. Uljudno vas prosimo, da pokličite HEndersoij 4629, in bomo pripeljali najsibo na dom, v dvorano, na pikniški prostor, ali kamor želite.
DOUBLE EAGLE BOTTLING CO.
6511-6519 St. Clair Avenue
ki jo izveste bo gotovo zanimala W druge. Sporočite jo nam pismeno aH"' | pokličite HEnderson 5311 — HEfld6 son 5312.
Lahko jo sporočite našim zastopnikom---
C
JOHN RENKO 955 East 76th Street
JOHN STEBLA J	Jj
1145 East 169 Street	KEnmoie 468
JOHN PETERKA 1121 East 68 Street	ENdicott

i (3)
TA KUPON
-m
z ostalimi za tekoči teden, s 49 centi, opravl J osebo do pokrova a veliko skledo in male
ce za sadje. Zamenjate lahko te kupone v uradu. Nobenih naročil ne sprejemamo p0 P0