itev. m.
o Ljubljani, g petek, M 4. avgusta 1905.
Leto mili.
Velja po poŠti:
Za celo leto naprej K261— n pol leta ,, 11 13'— za tetrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ ,, 2-20
V upravniStvu: xa celo leto naprej K 20-—
U pol leta
10-— 5-
ta ?etrt leta „ n en mesec „ „ V70
Z* poSIIJ. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm); za enkrat .... 13 h
za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta & 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo J« » Kopitarjevih ulicah St. 2 <vhod*ez
_ dvoriSte nad tiskarno). — Rokopisi se
oe vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—L_ Vsprejema naročnino, Inserate in
reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188.
Slovoni in Nemci.
(Poljsko pismo.)
Grunvaldske obletnice tudi letos niso pozabili Poljaki. Pred tremi leti je napo vedal nemški cesar v surovih besedah boj poljskemu narodu. V odgovor so začeli Po- j ljaki še tistega leta slovesno obhajati spomin na zmagoslavno bitko pri Grunvaldu, kjer so dne 16. julija 1. 1410. dodobra nabili nemške križarje, in s tem za dolgo časa štrli nemško nasilje. Viljem pripravlja novo žalitev. Na svoji poti skozi Gdanjsko za- j hteva, da se mu v najstarejši poljski cerkvi, ! t gnjezenski stolnici pokloni poljski nadškof. Pogum mu raste, saj pa se tudi od dne do dne veča moč njegove države. Ravno te dni je objavil nemški statistiški urad, da je števil« prebivalcev nemškega naroda že preseglo 60 milijonov. Do konca leta, ko se izvrši na vsakih pet let navadna štetev, računajo 60,164000 ljudi. V Evropi se more kosati s to ogromno številko sam« Rusija, v Ameriki Zvezne države, v Aziji pa Kitajci Prezreti ne smemo, da je v nji najmanj 55 milijonov pravih Nemcev, ki jih veže en jezik, ena kultura Od 1. 1880. do 1890. so prirastli 4 milijoni (45 in 49 mil) Od takrat pa se je domala vsakih pet let prebivalstvo pomnožilo za štiri milijone. Vsako leto se pomnoži za 700 do 800 tisoč, torej za približno poldrugi odstotek. Francozi so imeli pred vojsko leta 1870. 38 milijonov ljudi, Nemci 40 milijonov; danes imajo Francozi samo 39 milijonov, Nemci pa 60 To po-menja, da more Nemčija v slučaju vojne domala milijon več vojakov postaviti na bojišče kot Francoska. Zato se ta je pa lepo poskrila, ko se je šlo za Maroko in doma z velikim pogumom preganja katol. cerkev, na kako maščevanje za 1. 1870. pa še več resno misliti ne more.
Jasno je kot beli dan, da se nemške sanje o svetovni nadvladi z vsemi silami iz-kušajo udejstvovati. Viljemov imperializem zmaguje. Nemčija napreduje v gospodarskem oziru tako silno, da ni treba njenim sinovom nikjer drugod iskati kruha. Izseljevanja domala ne pozna. Samo ena sila je na svetu, ki more ustaviti pot modernim nemškim kri žarjem. Ta je v mladih slovanskih narodih.
Upajmo, da rusko - japonska vojska s preporodom ruske države ustvari podlago za to nujne delo. Prva reč mora biti sprava Rusije s Poljaki; potem pa tesna zveza z Avstrije in balkanskim Slovanstvom. Abso-lutistiška Rusija je dozdaj stregla Nemčiji in tudi od svoje strani pomagala njeni moči. Sedaj se ruši in na njenih razvalinah naj zaveje duh prave ljudske svobode, in s tem duh napredne slovanske misli.
Najznačilnejše je, da je v zdravem črno gorskem ozračju tako odločno jel pokati obroč priučenih sanjarij o sedanji Rusiji. — Prestolonaslednik Danilo je vkljub pozivu ruskega zastopnika Solovjeja, naj se zavoljo nesrečne bitke pod Cušimo preloži nameravana slavnost, svečano otvoiil poslopje tobačnega monopola v Fodgorici. Knez je črnogorskega metropolita, ki ga je vabil k Srni maši za padle, pokaral, da se je ponižal za orodje ruske intrige. Ruski poslanik je odpotoval iz Cetinja. V teh dogodkih je nekaj važnih idej in še več moštva. Resnega Medsebojnega spoznanja in značajnega mo štva je treba tudi drugim Slovanom, da bodo sposobni za svojo svetovno nalogo.
M-Japonsko vojsko.
Iz Mandžurije^/
Peterburg, 3. avgusta. Po došlih poročilih ni nobenih izprememb na fronti armad. Sirijo se vesti, da se pripravljajo Japonci h glavnemu napadu; a v ruskem ta boru sodijo, da bi se napad izvršil le v slučaju velikih evir v mirovnih pogajanjih. Na vzhodni strani bojišča se osredotočujejo velike japonske sile. Japonci ponoči neprenehoma potiskajo nove čete od juga proti severu in neprestano dovažajo potrebščine. — Tudi silijo Kitajce k delu, da bi dobili Japonci od njih žita in krme pri nadaljevanju vejske.
Japonski pooblaščenci o miru.
Berolin, 3. avgusta. Iz New Yorka poročajo: Japonske mirovne pogoje poznajo le jap. cesar, mirovni pooblaščenci in ministri. L.elo Roosseveltu so neznani! S a t o, ki je pridelien baronu Komuri, se je o Rusiji zelo ostro izrazil. Dejal je: »Jaz mo ram povdarjati, da japonske zahteve odgovarjajo željam japonskega naroda, ki jih moram« zaradi naše ustave upoštevati, ruski mirovni pooblaščenci pa so odposlanci vlade, ki ljudstvu ne poroča o dogodkih na bojišču in prezira n a z i -ranje ljudstva.
Wittova izjava.
New York, 2 avgusta. Witte je takoj, ko je stopil na kopno, izročil pride-Ijenemu mu svetovalcu profesorju Martensu izjavo, da jo ie ta gbsno prečital zastopnikom listov. Začetek izjave slove tako le: „Pridem s pooblastilom, da izvem za pogoje, ki jih smatra naš hrabri nasprotnik za prdlago mirovnih pogajanj. Izrecno pripomnim, da želim, da sta obadva viteška naroda, ki sta se pobliž e seznanila na bojišču, spoznala vrline, ki jih dičita, k r naj jih še bol| zbliža in ustvari trajno prijateljstvo. Sedaj pa treba pro učevati pogoje, ki jih stavljajo J«ponci in Rusija mora, predno začne prava mirovna pogajanja, p r e v d a r -jati, jih li more vsprejeti'. Na-da'je govori izjava o prijateljskih čustvih med Rusijo in Ameriko, ki so nagnila carja, da je imenoval poslanstvo, ki na) se posvetuje z nasprotnikom o mirovnih predpogojih, kar sicer ni bila med diplomati navada. Iz java se zelo laska ameriškim zveznim državam in pravi, da bo tudi v slučaju, č e se mirovna pogajanja razbije j o , trajalo prijateljstvo med Rusije in Ameriko, kar bo — tako vsaj upa Witte — r«dilo mnogo sadov za oba velika naroda vzhoda in zahrda.
Za vojsko.
Kolin, 2 avgusia. .Koln. Ztg." poroča iz Gunčulina: Glavni luski stan je za nadaljevanje vojske. »Mandžurski posel" (izhajajoč na bojišču) priobčuje vsak dan adrese kmečkih občin na Lineviča za nadaljevanje vojske.
G u n č u 1 i n, 2. avgusta. Neprestano deževje onemogočuje velike operacije. Medtem dobiva ruska armada neprenehoma po-jačenja. Po skromnih brzojavkah se Linevič energično pripravlja na daljšo vojsko na suhem. V japonski vojski divia kuga. (?)
Vojna stranka na ruskem dvoru.
Berolin, 3 avgusta. Usedo car-stva imata v rokah propali dvorski stranki, od katerih je ena za mir, druga za vojsko Sedaj zopet zmaguje vojna stranka, k' mnogo zida na to, da ima Linevič 150.000 vojakov več kot jih je imel KuropaUin Med vojaškimi do stojanstveniki in v ministrstvih stavijo 5:1, da ne be miru.
Linevič poroča.
Peterburg, 3 avgusta. Linevič poroča 2. t. m.: 25 julija je neki ruski oddelek v Koreji potisnil nazaj japonski oddelek, ki je prodiral proti našemu difildju pri Pijazangu.
Japonska uprava na Sahalinu.
T e k i o, 3. avgusta. Stab civilne uprave za Sahalin se podd 6. t. m. na otok. Osrednja uprava bo v Aleksandrovu.
Kako misli Witte o ruskih porazih in o miru.
New York, 2. avgusta. Witte je na krovu izjavil poročevalcu Reuterjevega bi-r6a, da se v Evropi in Ameriki vsi na nejasnem o ruskih porazih in o japonskih zmagah. Nikdo ne pozna ruske armade in : njene moči; porazi Rusije niso potrli in Japonci si niso pridobili take nadvlade, da bi bili za Rusijo strašen in nepremagljiv sovražnik. Japonci bi morali prodreti do Rusije same in šele tedaj bi bili upravičeni staviti mirovne pogoje. Kar se godi v notranjosti Rusije, nima nobenega vpliva na zunanjo politiko, še manj pa na tek vojske. Witte pa je vendarle namignil, da se bo z vsemi močmi prizadeval, da sklene mir, le Japonci bodo morali biti prepričani, da Rusija želi miru, a da ji ni neobhodno potreben. Rusija nikdar ne bo sprejela pogojev, ki bi čeprav le navidezno žalili njeno samoljubje. , Rusko posojilo v Ameriki.
NewYork, 2 avgusta. Witte namerava pridobiti v New Yorku ameriške finanč nike za novo rusko posojilo.
Povodnji v severni Koreji.
London, 3. avgusta. »Daily Telegraph" poroča iz Sangaja: V severni Koreji je napočila deževna doba. Dež vse preplavlja Vsi ruski mostovi črez Tumen so odtrgani.
Japonci gospodarji Poamurja.
Berolin, 2. avgusta. »Agencie Laf-fan" poroča iz Peterburga, da so vojaške oblasti izročile Japoncem celo obrežje ob ohotskem morju, ker ni bilo mogoče braniti obrežja in Usurja. Japonci so v luki Castries postavili opirališče za 30000 mož in 72 topov, da zasedejo spodnje Poamurje „R u s ke Vjedomosti" poročajo, da Japonci opremljajo osmo armado.
Stalni obrtni odsek.
Odsek je včeraj dopoldne nadaljeval razpravo o obrtnih zadrugah in je odobril §§ 122, 126 in 127, ki obsegajo določila o zadružnih razsodiščih, pravilih in o nadzorstvu. Daljša razprava se je vnela pri postavki: Obrtni inštruktorji (§ 127 a). Vladni zakonski načrt namreč določa, naj bi spa dali obrtni inštruktorji med uradno osobje deželnih vlad, a poročevalec je predlagal, naj bodo podrejeni naravnost trgovinskemu ministrstvu, kar je odsek odobril po daljši razpravi. Le v Galiciji naj bi bili odvisni izjemoma od nsmestništva V popoldanski seji so razpravljali o § 130c, ki obsega do- j ločila o zadružnih zvezah Poročevalec Foerg je izjavil, najboljša rešitev organizacijskega vprašanja bi bila, če bi se ustanovile samostojne obrtne zbornice. Posla-I nec Hueber je vprašal navzočega vladnega zastopnika, če je vlada voljna dovoliti ustanovitev samostojnih obrtnih zbornic, kar zahtevajo vsi obrtniki. Sekcijski načelnik dr. Hasenohrl pravi, da ni pooblaščen podati obvezno izjavo. Po njegovem mnenju naj bi se podelila oddelkom za male obrtnike v trgovinskih in obrtnih zbornicih večja samostojnost, kakor jo imajo zdaj. Odsek je sklenil nadalje: 1. obvezne za družne zveze se ustanove po posameznih političnih okrajih ; 2. vpoštevati se mora poslovni jezik; 3.fakultativni pristop obrtnih zadrug k strokovnim zvezam ; 4. obvezna združitev okrajnih zvez; 5. fakultativni pristop trgovskih zadrug k zvezam ; 6. pozornost na južne dežele.
Kriza na Ogrskem.
»Nemškonacion. korespondenca" priobčuje članek poslanca Sylvestra, ki naglaša, da bo prihodnje leto zavladalo trikratno ex lex (brez zakona) stanje tudi pri nas, če letos ne bodo zborovale delegacije Proračun za skupne izdatke se ne bo mo-
gel skleniti, izdatki se ne bodo mogli odobriti in ne bo se mogla določiti kvota za skupne izdatke.
Ogrska vlada namerava 18. avgusta po-milestiti politične hudodelce, kakor poreča neki opozicionalni list. List naglaša, da se hoče vlada prikupiti na ta način socialistom in nemažarskim narodnostim. Predsednik ogrske zbornice, Just, namerava prirediti 18 avgusta slavnostno pojedino, h kateri povabi politike. Justh priredi banket kot protest proti banketu ministrskega predsednika Fejervaryja.
Orožne vaje v Bosni in Hercegovini.
Vse čete 15. armadnega zbora se nahajajo zdaj v Kolino viku v Hercegovini, iz-vzemši 18. pehotno divizijo in 9. gorsko brigado. Danes, 4. t. m., pride v Kalinovik fcm. baron Albori, odkoder odpotuje v Plev-lje, kjer nadzoruje vaje. Končne velike vaje se vrše v sarajevski okolici od 9. do 31 avgusta, ki jih bo vodil Albori sam. K velikim vajam pride 16. avgusta v Sarajevo generalni nadzornik, nadvojvoda Friderik. Iz Sarajeva odpotuje nadvojvoda Friderik v Dubrovnik.
Zatiranje Poljakov na Pruskem.
Berolinska »Deutsche Zeitung" poroča, da namerava pruska vlada predložiti novo predlogo za ponemčevanje Poljakov v vzhodnih pruskih pokrajinah Pruska vlada bo zahtevala, da se zvišajo vsote za ponemčevanje Poljakov.
Wolf o združitvi svobodnih Vsenemcev in nemške ljudske stranke.
V »Deutsche Rundschau" priobčuje Wolf članek nasproti govoricam, da se nameravajo svobodni Vsenemci združiti z nemško ljudsko stranko. Wolf napada v članku nemške ljudsko stranko, a končno pristavi: Nikakor pa ni naš namen, za vsako ceno napadati nemško ljudsko stranko in izgubljati nemške moči v veselje slovanskih nasprotnikov. Živeti hočemo, če je le mogoče, v miru ž njo in skupno delovati. A ker se strinja le mali del nemške ljudske stranke z vsenemškimi smotri in z radikalnim vse-nemškim naziranjem, moramo varovati vse-nemško samostojnost. Nikakor se pa ne sme razdružiti vsenemška stranka, marveč mora obstati, naj se že razvijejo razmere kakorkoli
Češko vseučiliško vprašanje na Moravskem.
»Kons. Korr." priobčuje poročilo dr Prazakovo o ustanovitvi češkega vseučilišča na Moravskem v stalnem moravskem spravnem odseku — Dr. Prazak je izjavil, da je vlada dolžna ustanoviti v Brnu, glavnem mestu Moravske, samostojno češko vseučilišče.
Konec ogrske liberalne stranke.
Vsi ogrski listi se pečajo z razpadom ogrske liberalne stranke. Splošno sodijo, da stranka razpade. Kam se pridružijo liberalni poslanci, ni znano in se bo določilo dne 17. avgusta.
Lastnorečno pismo kralja Edvarda knezu Bulowu.
Berolin, 2. avgusta. Kralj Edvard je pismeno obvestil Biilowa, da iskreno želi, naj vlada med Angleško in Nemčijo prijateljsko in dobro razmerje. Slabo znamenje, če mora kralj izreči le svojo željo. Kneza Biilowa je pismo zelo razveselilo.
Italijansko vseučiliško vprašanje.
Italijansko časopisje v Trstu in na Južnem Tirolskem se peča zdaj z vprašanjem, kje naj se ustanovi italijanska pravosodna fakulteta. Boje se, da razpade italijanski državnozborski klub. »Alto Adige" v Tri-dentu pravi, da italijanski poslanci niso
resno ugovarjali vladnemu zakonskemu načrtu. Načelniku italijanskega državnozbor-skega kluba očitajo, da se je potegoval v prvi vrsti zato, da se ital. fakulteta ustanovi v Roveretu, kjer je on župan.
Sestanek angleškega kralja z nemškim cesarjem.
Z Dunaja poročajo, da se snideta angleški kralj in nemški cesar najbrže v Frankobrodu, ko bo potoval angleški kralj Edvard v Marijine toplice. Sestanek ima namen dokazati, da sestanki nemškega ce-carja Viljema s carjem in z danskim in švedskim kraljem niso bili naperjeni preti Angleški.
Napad na sultana.
Iz Carigrada poročajo: Neka oseba, ki je zaprta vsled sokrivde napada na sultana, je izjavila, da so izvršili napad neki ruski Armenec, neki Bolgar in pa neki Turek, ki so pobegnili po napadu na neko an gleško bojno ladjo.
Rusija.
Izpremenjen Bulyginov zakonski načrt. „Rusj" poroča, da so zdatno znižali volivni cenzus. Po prvotnem Bulyginovem načrtu bi imeli pravico voliti v ljudski zastop le taki volivci, ki plačujejo 1100 rubljev letne stanarine, vsled česar bi velik del mestne inteligence ne volil. Črtati nameravajo tudi določilo, da se car lahko pridruži mnenju večine ali manjšine. Pregledani zakonski načrt bodo objavili, ne da bi se o njem posvetovala še kaka komisija ali državni svet, .Lokalanzeiger" po roča, da bodo izpremembe izvedene, ko bo končana sedanja vojska.
Socialisti so ubili na cesti v Libavi dva lepo oblečena gospoda. Sodijo, da sta bila umorjena uradnika politične policije.
V	Nišjem Novgorodu je zaprlo ravnateljstve Lormonske tovarne za nedoločen čas, ker so delavci vedno prirejali stavke.
Spor med Švedsko in Norveško.
V	včerajšnji seji švedske zbornice je izjavil predsednik: Dasi je položaj resen, naj ostane zbornica mirna, ker je sodelo vala za dobro in mirno rešitev spora med Švedsko in Norveško. Če se položaj poostri, ne zadene krivda Švedov.
Maroko.
„Newyork Herald" poroča iz Tangerja, da namerava maroški sultan pozvati Švicar ske častnike, da izurijo maroško armado, preosnovo finančne uprave pa namerava poveriti Belgiji. Sultan upa na ta način preprečiti tekmovanje velevlastij v Maroka.
Švica proti anarhistom.
Švicarski zvezni svet namerava izgnati več v Curitu zaprtih anarhistov. Načelnik curiškega anarhističnega društva „Dramilo" je avstrijski anarhist Nach iz Galicije, ki bo tudi izgnan. Anarhisti groze socialne-demo kraškim voditeljem, da jih bodo pobesili, ker so anarhističnim načrtom nevarnejši, kakor meščanske stranke
Napad ob Dardanelih.
Iz Carigrada poročajo, da je zletelo v zrak ob Dardanelih neko staro skladišče na utrdbah Russu - Burnu. Dva vojaka sta bila ranjena.
Ha podel napad resničen odgovor.
Od De v. Mar. v Polju.
Dne 29. julija posvetil je „S!ov. Nar." celo uvodni članek našim razmeram Lepa krščansko socialna slavnost naše močne organizacije — kakor priznava dopisnik sam
—	dne 9 julija ga je tako močno poparila da je „izpregledal" šele čez tri tedne; toda povemo mu, da še sedaj ni izpregledal, sicer bi ne pisal budalosti in neresnice. Prav nobena stvar, kar le male diši po klerikal cih, temu učeniaku ne dopada. Všeč mu ni »Krščansko socialno strokovno društvo pa pirnih delavcev", čtš, da se je ustanovilo potom kompromisa med nemškimi protestanti in slovenskimi klerikalci! Pa revež ne ve ali pa noči vedeti, di takrat njemu toliko priljubljenega ravnatelja Tittela ni bilo tu. Ustanovilo se je čisto delavske slovensko podporno društvo, katero so skoraj docela razbili rdeči ob času štrajka. Po štrajku — dopisnik je o tem tako poučen, da pravi, da je bil štrajk pred desetimi leti — si je zavedno delavstvo ustanovilo strogo strokovno društve, ki deluje sa-mostojno brez protestantov in klerikalcev
—	seveda na krščanski podlagi — in res lepo uspeva pod vodstvom samih delavcev.
Všeč ni dopisniku lep delavski shod 9. julija, kjer so nastopali „backi in kt-štruni" — kakor pravi to glasilo omikan-cev — kot govorniki. Pač razumljivo, saj vsa „Narodova" inteligenca ni izobrazila niti enrga priprosiega čioveka, da bi se upai javno nastopiti. Mi pa smo ponosni na take
„backe in koštrune" iz priprostega ljudstva! To je delo krščanske organizacije, medtem ko liberalna inteligenca zbira pri slavnostih ne krotkih „backov in koštrunov", ki znajo govoriti, ampak pujse, ki se cele noči valjajo po jarkih in hodijo „po štirih" domu!
jezi se „Narol", da je lepo slavnost pozdravil ravnatelj tovarne, protestant Tit-tel. V skrbi je za „katoliško" vero in narodnost našega ljudstva, to glasilo pročod-rimovcev in narodnih odpadnikov, toda po-vemu mu, o čemur labko priča vse tukajšnje ljudstvo: Ko bi „Narodovi" katoličani in narodnjaki, gori od Tavčarja do planskega Zineta" doli s protekterjem Heinom vred tako malo škodovali katoličanstvu in slovenstvu, kot protestant in Nemec ravnatelj Tittel, oboje bi stalo na boljših nogah, kot stoji sedaj!
V oči b6de dopisnika in »Narod" — v čigar uredništvu se je „uredil" ta material — dejstvo, da je dobil »Društveni dom" od tovarne 1000 kron podpore; res je, toda pod izrecnim spisanim po-gogojem, le zato, da se podpira dobro stvar, brez namena, pridobiti si kakih pravic; večina udov je delavcev tovarne, j e torej moralno dolžna, podpirati podjetje, ki je v korist ljudstvu Seveda liberalci bi radi, da bi bilo ljudstvo nevedno, da bi jih mogli pitali s svojo neslano krmo, zato jim je „Izobraževalno društvo" trn v peti.
„Narod" toži, da je za slavnost 9. julija tovarna dala papir, les, delavce! Resnica! Pa je bilo le vse v slovenskih barvah, celo mize! Kakšne »skrivno namero" je imel ravnatelj pri tem delavstvu prijaznem nastopu, jasno kaže njegov brzojav, kjer pozdravlja narodno slavnost, vero ter zaključuje s trikratnim „Živio!"
Tudi prispevek tovarne za veliki zvon (ne 1000 K, kot trdi depisnik, ampak 400 K) mu je na poti; in ker je g. župnik sprejel ta prispevek, ga imenuje »Judež Iškarjot". Teda počasi: Ali niso vsi davkoplačevalci dolžni skrbeti za cerkev? Le so drugi prispevali, ali naj bo tovarna kot največji davkoplačevalec, prosta? Jeli ni to očitanje skrajna nesramnost in skrajno hinavstvo? No, potem je }udež Iškarjot tudi dopisnik, ki sprejema od delavcev »protestantovski" tovarniški denar, potem so Judeži vsi delavci, vsi obrtniki. Potem bi bil Judež Iška-rijot tudi dr. Tavčar, ko bi sprejel slučajno zastopstvo kake tovarne, ki je v nemških ali protestantskih rokah. In potem ta krasna primera med madame Ldwi in tovarno 1 Se vidi, kam vas vleče srce! Cesar je polno srce rade iz ust gre !
Dopisnik ni zadovoljen s plačami delavcev v tovarni! Mi tudi ne ! Toda ni resnica, da delajo delavke 11 ur, ampak samo 10 ur na dan; in tudi plača pri pretežni večini presega 90 v. na dan. Delavstvo je primeroma zadovoljno, zlasti z ravnateljem Tittelom, da pa delavstvu ni boljše, krive so liberalne postave. Liberalci, na noge — večina v državnem zboru je liberalna, pokažite se prijatelje delavcev; izposlujte hitro saj delavsko zavarovanje !
Dopisniku ni ljubo, da pridejo Nemci kdaj v Vevče. Nam tudi ne! Toda resnica je, da se „ne nahajajo nemški turnarji pod okriljem marijapoljskega farovža", ampak pod okriljem skrbne tetike narodnonapredne stranke, namreč slavne c. kr. deželne vlade, ki je zadnjič poslala 16 angelov varuhov z bajoneti stražit te bratce naših napred njakov !
„Narod" toži, da se vrši v Vevčah proces, ki bo uničil »tukajšnji slovenski narod". Da, vrši se proces, ki bo uničil na-pirna ti lažnjivi ^Slovenski Narod", ki preseda celo zvestim njegovim pristašem; oni „Narodu, katerega pisavo imenuje zvest pristaš narodne stranke »podlo" ! Vrši se proces, ki bo vrgel iz javnih zastopov take hinavce, kot je „Narodov" dopisnik, ki seje razpor iu sovraštvo, da bi sebe okoristil
,Delavec, ki je že izpregledal", delavec, ki zna take članke pisati — res čudež mo drosti — nam obeta, da bo še pisal Le naprej ! Saj nam je znano: Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade ! Tudi mi bomo še govorili!
Castitamo "Narodovi" inteligenci, ki ji diši vsaka godlja, da so le »farji" za ocvirke! Dober tek !
Štajerske noulce.
š Izpremembe v lavantinski škofiji. Za provizorja v Stoperce gre č. g. Andrej Keček, kaplan pri Sv. Ru-pertu v Slov. gor , in za provizorja v Sv. Jurij ob Pesnici č. g. Matej Zemljič, kaplan pri Sv. Jakobu v Slov goricah. Za nadzornika benediktinskih posestev v Racer-hofu je imenovan č. g. Ivan Pervec, župnik pri Sv. Juriju ob Pesnici. Novo nastavljeni so kot kaplani sledeči čč. gg.: I v a n A 1 t v Sv. Lenartu v Slov. goricah, Anton Berk v Rajhenburgu, Anton J e h a r t pri Sv. Juriju ob juž. žel., Franc L e t o n j a v Vitanju, Alojzij Sagaj
v Laperju, Franc Šegula v Sevnici. Prestavljeni so sledeči čč. gg. kaplani: R u -dolfKreneriz Rajhenburga k Sv. Ru-pertu v Slov. goricah, Maks G o r i č a r od Sv. Magdalene v Mariberu v Šmartno pri Saleku, Anton P e n i č iz Laporja k Sv. Magdaleni v Mariboru, Anton Pučnik, dvorni kaplan v Mariboru kot kaplan v Celje, Vid Janžekovič od Sv. Lenarta v Slov. goricah k Sv. Jakobu v Slov. goricah, Ivan Luskar iz Vitanja v Ka-lobje.
š Nadebudna mladina. Trgovski vajenec Hinko Schunko in 131etni Rihard Mesaritsch v Mariboru sta se dne 1. avgusta na Zofijinem trgu iz starega sovraštva tepla. Schunko je vrglel Mesa-ritscha na tla, a Mesaritsch je potegnil nož in Schunkota sunil v hrbet. Težko ranjenega Schunkota so prepeljali v bolnico. Taka je torej vzgoja v blaženih nemških šolah!
š Osebna vest. Orožniški straž-mojster gosp. Alojzij Leskovar je prestavljen od Sv. Tomaža pri Ormožu v Rogatec
š Požar v Kočah pri Mariboru. Vsled neprevidnosti koscev je nastal v gospodarskem poslopju posestnika Kučerja v Kočah ogenj, ki je vničil gospodarsko poslopje in pod.
š Samoumor pod brzovla-kom. Dne 3. t. m. čez polnoči ponoči je skočil litograt okrožnega sodišča v Mariboru Franc Krois pod brzovlak tik pred dravskim mostom v Mariboru. Brzovlak ga je grozno razmesaril. Odtrgal mu je glavo, levo nogo mu zlomil, desno mu popolnoma zmečkal. Vlak ga je vlekel kakih 60 metrov seboj. Službujoči čuvaj Ivan B u h a k ga je našel in takoj stvar postajnemu načelniku naznanil. Našli so še na stroju v Mariboru dele razmesarjenega telesa. Bil je slaboumen in tudi z ženo se nista razumela, zato se je sam usmrtil.
š Beračev konec. Iz Celja poročajo, da je 31. julija povozil neki hlapec 92letnega berača Martina Pavale iz St. Jurija ob juž. železnici. Berač je v bolnici umrl.
š Učiteljske vesti. Štajerski dež. šolski svet je v seji z dne 27. julija izrekel priznanje nadučitelju na oioličanski ljudski šoli v Radgoni Jakobu Soukalu za njegovo dolgoletno uspešne delovanje. Nadalje je sklenil definitivno potrditi v službi dr. Antona Dolarja, pravega učitelja na c. kr. drž gimnaziji v Celju z naslovom „c. kr. profesor". Nadalje se je sklenilo razširiti 4razrednico v Vidmu v pet-razrednico. Nastavljeni so bili: za nadučitelja na ljudski šoli v Obrajni definitivni nad-učitelj v Brežicah Engelbert Hinter-h o 1 z e r; za nadučitelja na ljudski šoli v St. Ožboltu ob Dravi definitivni učitelj v Legnu, g Mihael Slemenšak; za učitelja in šolskega vodjo na ljudski šoli v St. Jerneju nad Muto, gosp. Mat. R a j h , doslej provizorični učitelj v Zusmu; za učitelje ozir. učiteljice so nastavljeni: g. Franc N e c h u t n y , doslej definitivni učitelj v Konjicah za ljudsko šolo v Nemškem Lands-bergu; za ljudske šolo v St. Petru pri Mariboru, definitivni učitelj v St. Ilju na Turjaku, g. Rudolf Mencin; za ljudsko šolo v Cadramu proviz učitelj v Smartnem pri L:tiji, g. Rudolf Pleskovič; za ljudsko šolo v Dobovi, definitivni učitelj v Idriji, g. Ludovik Potočnik; za ljudsko šolo v Laporju, ondotni provizorični učitelj, gosp. Avgust Kopriva; za ljudsko šolo v Lajtersbergu-Krčevini, defi-nitivna učiteljica pri Sv. Marku pri Ptuju, gdč Antonija Stupca; za nemško ljudsko šolo v Brežicah, definitivna učiteljica na utrakvistični ljudski šoli v Brežicah, gdč. Viljemina Burian; za ljudsko šolo pri Sv. Trojici v Slov. goricah, definitivna učiteljica v Slovenskem Landsbergu, gdč. Henrijeta Berlic, na ljudsko šolo v Poljčanah, definitivna učiteljica v Reifenštajnu, gdč. Jožefa Majzelj; za ljudsko šolo v Studencih pri Mariboru, ondotna suplentinja gdč. Štefanija Sieberer; za ljudsko šolo v Slivnici, definitivna učiteljica v Laporju, gdč. Terezija Zevnik; za ljudsko šolo v Laporju, provizorična učiteljica v Crešnjevcu, gdč. Milena Pavlič; za okraj, pomožnega učitelja za politični okraj okolica Maribor je imenovan gospod Henrik S c h e 1 1 , provizorični učitelj v St. Lovrencu nad Mariborom
š Obesila se je v Gradu služkinja M a r i j a M u k i č iz St. Lenarta pri Mariboru.
Dnevne novice.
Socialni kurz v Solnogradu.
Od 17. do 26 avgusta t. 1. se vrši v Solnogradu počitniški socialni kurz, ki bo jako zanimiv. Spored mu je : 1. .Sociologija kot socialna etika", govori dvorni svetnik d r. O t o n W i 11 m a n iz Solnograda. 2. »Stanovi nekdaj in zdaj", govori vseučiliški pro-fisor dr. Štefan Pavlicki iz Kra-
kova. 3. „Dolžnosti države in stanov", dr. Pavlicki. 4. »Socialni pomen o last-ništvu zemljišča", govori dr. E v g e „ C r e m e r iz Berna. 5. »Socialna važnost obrtnega stanu", d r. C r e m e r. 6. „Soci-alni položaj delavskega stanu", govori dr. Anton p 1. Gorski iz Krakova. 7. „So-cialna naloga družine", govori prelat Seb. D a n n e r iz Solnograda. 8. »Dolžnosti družine in družbe nasproti nepopolnim osebam" govori ravnatelj Angelberger iz Sol-nograda. 9. »Gospodarstvo in pravica", g0. vori dr. Karol Scheinpflug z Dunaja. 10. »Ljudstvo in umetnost", govori arhitekt in konservator Pavel Geppert iz Solnograda. 11. „ Posojilnice po Rajf. ajznovih načelih", govori msgr. K. W. K a i-s e r iz Aiblinga na Bavarskem. — Dispu. tacije : 1. Je-li upravičen pojem „socialn« telo" ? 2. Kako stališče ima nauk o stanovih v sociologiji? Po vsakem predavanju razgovor. Vpisnina znaša 5 K. Kdor se želi udeležiti socialnega tečaja, naj to takoj naznani na naslov: R. Rohrmoser, stolni vikar, Kapitelplatz 2, Solnograd.
— Iz planinskih krogov. Jedna največjih znamenitosti planinskih so Vrata. Kedor je enkrat videl velikanski prizor naših gorskih velikanov, nikdar ne pozabi, kako lepa je naša divna Gorenjska. Da se je to odprlo širšemu svetu je zasluga neumorno delujočega župnika g. Aljaža ki ni štedil ne truda ne denarja, da je te krasote odprl in pristopne napravil širšemj občinstvu. Zaradi tega je njegovo ime neiz-brisljivo v zgodovini našega planinskega razvoja. Pred kratkim otvoril se je povečani „Aljažev dom" v Vratih, kjer je turist z vsem izvrstno preskrbljen. Rastoče število obiskovalčev je dokaz, kako radi ljudje prihajajo občudovat naravne krasote naših krajev, le nuditi jim je treba priliko priti tja, in podati jim moderno urejeno prebivališče in postrežbo, kakor jo dobivamo v drugih o planinskem oziru bolj razvitih krajih. Zaradi tega si usojamo našemu vrlemu planinskemu društvu, ki se ravnokar pripravlja prirediti nekak slavnostni dan dne 14. in 15. avgusta v Vratih svetovati nekaj, kar se poplnoma lahko v teh dneh do 14. avgustu naredi. Hiša je lepa in z vsemi preskrbljena, a okoli hiše ni nobenega prostora, kjer bi bilo mogoče v senci sedeti. Ker je v Vratih po dnevi huda vro čina, obiskovalec pa gotovo rad sedi na prostem, naj se narede priproste lope iz okroglega naravnega lesa, z deskami krite. Takih lop se lahko več naredi pred hišo, ker sedanje mize pred hišo nikakor ne zadoščajo. V jeseni bo treba skrbeti, da se ograjeni prostor pred hišo primerno s smrekami ali drugimi drevesi nasadi, ker kamenje okoli hiše ni lepo. Najvažnejšo in skrajno nujno potrebo bi pa nas veto vali, da izroči planinsko društvo: Ako hoče, da pride še več turistov v Vrata, se mora p e t popraviti. Sedanja pot je zanemarjena kakor pred 20 leti. Poprava se da kaj lahko izvršiti, ker je kamenja in gramoza dovolj ob poti, da se zasujejo jarki in cesta zravna. Skale se lahko razbijejo ali pa razstrele. Po sedanji poti ni mogoče z vozom se peljati. Človek riskira, da se mu drob obrne v telesu. Peš hoditi je pa tudi težavno, ker je polno skal in cesta zvožena in zanemarjena. Seveda bi stalo to nekaj stotakov ali to bi se gotovo splačalo, ker bi se število obiskovalcev sigurne podvojilo. Ne smemo računati samo na izvežbane turiste. Tako-zvani salon turisti, ki hočejo brez težav napraviti partije, so najboljši odjemalci in radi plačajo, če se jim le kaj ponudi. Morebiti bi se z občino kaj dalo dogovoriti. Sedaj je pa nujno treba vsaj največje nedo-statke odpraviti, da se bo moglo brez takih težav, ko do sedaj peljati v Vrata. Deset delavcev v 10—14 dneh velike naredi, če se jih dobro plača. Vtis dobre poti bo pa na številno prihajajoče obiskovalce 14. in 15. avg. ugoden, med tem če ostane pri starem, se bo stišala marsikatera graja. To raj na delo ! Časa imamo še! Na svidenje v Vratih pri dobri poti !
- Od 0. IM. v Polju. Po več kot
enoletnem premirju je začel „Slov. Narod" zopet prožiti topove na tukajšno krščansko organizacijo, duhovščino, župana itd. Mnogo pohujšanja in sovraštva je zakrivil dopisnik — toda vrč gre toliko časa h koritu, da se ubije. Sedaj, ko dopisnika poznamo, k o imamo v roki lastnoročno p o d p i s ani d o k a z njegove hinavske kramar, duše, bo upamo konec tega bombardiranja. Za danes rečemo samo: Dvorezni, podpihovalni meč, ki je sekal sedaj klerikalce, sedaj liberalce, se je razbil, treba bo kupiti novo, morebiti že davno zaželjeno enostransko lib sabljo, ki bo sekala samo klerikalce. In če bi ga prijelo to veselje, da bi z liberalnimi kuharji in planinci vred z liberalno kuhav-nico udarjal po krščanski organizaciji, duhovnikih, županu, konsumnem društvu itd.,
svetujemo celi tej družbi v premislek pregovor : Kdor prebiva v stekleni hiši, naj ne meče kamenja na mimogredoče — sicer b® priletelo kamenje, ki mu razbije hišo, da mu bo zvenelo po ušesih kot grom, seveda ne brez njegove škode! Zlasti smo rado vedni, kako bo na selncu prodajal kon-sumno maslo oni, ki ima polno pokvarjenega konsumnega masla na glavi! Evo, na dan!
—-jNapad na gorenjsko progo državne železnice. Pred včeraj sni nočni vlak, ki se odpelje ob 1 uri ponoči iz Ljubljane, je imel 2 uri zamude. V bližini Hrušce pri Jesenicah so bili položeni na tir veliki kamni, ki so jih morali od straniti. Orožništvo pridno zasleduje storilce. Sodijo, da so položili kamenje na tir tuji delavci, ki delajo na Hrušici. To je že v kratkem četrti slučaj, da je bil na gorenjski progi moten promet.
—	Izkopavanja. Te dni se je zaključilo izkopavanje starin v Lajhu pri Kranju. S septembrom pa se prične izkopavati močvirje pri Notr. Gorici. Že pred meseci so vzeli zemljo v najem. Lkopale se je slučajno že več starin. Ker se se zašle dili v močvirju čolni, posebno veliko pa hrastovih pilotov, ki jih kmetovalci brezštevilno množico izrujejo pri oranju iz zemlje, zato se je nadejati, da se izsledijo „stavbe na koleh", ki bi bile za našo deželo pač častno odkritje. Na ta način se bode lahko tudi določilo, v kakšnih razmerah, kako in kdaj so živeli oni prebivalci, ki so gradili hiše na kole. Dobila se bodo razna orodja, okostje domačih živali, vedno se bode našlo kaj zanimivega in prevažnega za zgodovinarje. Nadejati se je presenečeni.
—	O seji istrskih hrvaških poslancev v Pulju se nam poroča iz Pulja : Tu prevladuje mnenje, da niso res nična poročila, da so se istrski hrvaški in slovenski poslanci posvetovali o položaju, ki je nastal vsled abstinence italijanske večine, ker ni stvar slovanske manjšine, vzdržati ustavno obliko zbornice, ampak stvar večine, ki je odgovorna za redno poslovanje zbora. Slovanskim poslancem ni mar za položaj, ki se ga ustvarili italijanski poslanci.
—	Velik požar blizu Reke, v Fužinah, je uničil neko skladišče snd, last tvrdke Premer. V zgornjem nadstropju so ležali vojaki polka Jelačic, ki ima ondi vaje. Škode je 20000 kron
—■ Reška policija išče nekega blagajničarja, ki je v hranilnici v Nagylaku na Ogrskem poneveril 30 000 kron
_ Ogenj v Tržiču na Goriškem. Nedavno se je vnel vsled eksplo zije bencina v tovarni g. Breitnerja ogenj. Škode je 20 000 kron.
—	Umor blizu Tinjana. V Ti-njanu so orežniki odvedli v zapor nekega moža in njegovo ženo, ki sta na sumu, da sta pred dvema letoma umorila nekega svojega sorodnika. Obravnava proti njima ni imela nobenega uspeha, ker med drugim tudi niso mogli najti trupla umorjenega. Dne 1. avgusta so pa truplo slučaino našli v neki duplini vse segnito v nekem zavoju. Glava je bila od trupla odrezana.
—	Delavska strokovna organizacija v Tržiču. Odbor „Stro kovnega društva za delavstvo v tržiški predilnici" se je sestavil sledeče: Predsednik Frančišek Mrzlikar, namestnik Andrej Cuderman, blagajnik M a -tevž Ž o n t a r, njegov namestnik Ivan Z a d n i k a r , tajnik Peter Strupi, knjižničar Ivan Mežek; odbornice so: Marija Šarabon, Ivanka Žon-tar, Ivanka Mrzlikar, Monika Š a v s , Marija Kavčič. — Odbor ^Strokovnega društva za črevljarske uslužbence in uslužbenke na Kranjskem s sedežem v Tržiču" se je pa sestavil sledeče: Predsednik Štefan Demšar, njegov namestnik Leopold Zaletel, blagajnik Ivan Papov, tajnik Peter Gre-gore, knjižničar Ivanješe, odbor niče: FrančiškaKlopčaver, Elizabeta Pretnar, Ivanka Mikič, Antonija Konča r, Ida Čolnar, Frančiška Dobrin.
—- Creski Italijani se pritožujejo, da poučuje v creski ljudski šoli č. g. Mra kovčič deco veronauk v hrvaškem jeziku. Kaj ne bi, ko deca laži italijanskih staršev res ne zna drugega kot hrvaški in italijanščino tolče, da je strah. Sicer pa č. gosp. Mrakovčič — to vemo zanesljivo — dobro zna italijanski, kar bodi dopisunu „Piccola" pove'dano.
—	Jesenske orožne vaje in streljanje na velike razdalje.
Kakor je že znano, pridejo reservisti 20. in 22. avgusta, prvi na 13 in drugi na 16dnevno orožno vajo — Reservisti 17. pešpolka ostanejo po tri dni v Ljubljani, četrti dan pa odkorakajo proti Rakeku ; streljanje na velike razdalje pri Bezuljaku se vrši dne 2 4., oziroma 2 6. avgusta; še isti dan se odpeljejo reservisti z vlakom z Rakeka k polku na Koroško. Dne 23. in 25. avgusta bodo prenočevali omenjeni reservisti v Begunjah, Bezuljaku in okolici.
—	Žrtva Pivke. Jurca Antonija, stara 36 let iz Vel. Otoka pri Postojni je zbolela za tifusom ter bila previdena s sv. zakramenti. Drugo noč dne 2. avg. je pa ušla iz postelje ter zbežala v Pivko, kjer so jo čez dva dni našli utopljeno. Pustila je 7 etročičev
—	Huda ura. Iz Lokve na Krasu pišejo: Dne 2. t. m. je med močnim nalivom treščilo v košat hrast, pod katerim so stali trije otroci. Vsi so bili omamljeni, da so jih le s težavo z drgnjenjem oteli smrti. Naliv je trajal kakih 20 minut.
—	Prijazna gosta. V Podgorici sta Janez M a j d i č in Jakob P e n g o v nevarno poškodovala gostilničarjevo hčer Marijo Z a j e c, ko je ta zahtevala, naj plačata ceho. Eden jo je udaril s steklenico po glavi, drugi ji je pa z nožem predrl roko.
—	Krvav napad na krščansko misleče dijaštvo. V Stcrnbergu so Vsenemci napadli katoliške dijake ter težko ranili gospode: stud. iur. J a n d 1 a in medicinca G ii t t 1 e r j a Napada se je udeležil celo gimnazijski suplent dr. Doubrav-sky, kar bo imelo za tega kričača neprijetne posledice. Nemški liberalci sternberški soglasno obsojajo to vsenemško junaštvo, župan je izjavil, da s tako podlimi napadi noče imeti nič skupnega.
—	Samoumori v Avstriji. Zdravstveni oddelek v ministrstvu za no tranje stvari je izdal statistiko o samoumo-rih v Avstriji in konštatuje, da se je število samoumorov od 1 1876 do 1 1903. povečalo za 38 odstotkov. V zadnjih treh letih je število samoumorov 13 374. Največ samoumorov je v Trstu, potem pride na vrsto Nižje Avstrijska (Dunaj), Češka, Moravska. Najmenj jih je v Dalmaciji, Galiciji, na Kranjskem in Bukovini.
—	Vsled žganja ubit. Iz Gorij se nam piše: Ubili so pri nas na Fortuni kovača Jožefa Ulčarja na sv. Jakoba dan. Vzrok žganje. Ubijalec mu je zadal s cepinom en udarec na prsa in dva po glavi, prebil mu je črepinjo. Umrl je drugi dan, ne da bi se bil zavedel.
—	K tatvini v zemljedeljski banki sofijski. Bolgarski dnevnik wDtsn" poroča: Iz oficialnega vira smo izvedeli, da blagijne v zemljedeljski banki so bile šiloma odprte in iz njih je izginilo samo 80 000 levov v obligacijah. Tat Evlogij Gerov jo je po poročilu iz Belgrada potegnil preti Solunu.
—	Slovaška razstava v Ho-doninu je bila odprta 30. julija. Dasi še ni popolnoma izgotovljena, vendar kaže lepo slike razvoia češko moravska obrtni je in rokodelstva. Škoda, da iz ogrskega Slovaškega je izloženih tako malo predmetov. Zelo zanimiva je izložba narodopisna, ki obsega zbirke noš, keramike in raznih starin moravskih Slovakov. Tudi umetniške zbirke zanimajo gledavca, osobito značilne slike I. Uprke. Za obisk razstave se priporoča 13. in 14 avgust. Te dni bo na razstavi veliko zabave in pouka.
—	Ali je res ? „Hrvatsko Prave" v Zagrebu priebčuje novico, da se je pojavila v kočevskem okraju neozdravljiva bolezen, slična koleri. List trdi, da je na tej bolezni umrlo že več oseb. Prosimo poročil!
—	Obesil se je na grobu svoje hčere v Oseku 56 let stari delavec Ju ij Epler. Odpuščen je bil iz službe radi pijanosti.
—	Velika ljudska veselica, ki jo priredi prostovoljno gasilno društvo v Gor. Legatcu dne 13. a v g u s t a t. 1. v parku gosp. kneza Windiscbgratza, bode kakor že sedaj kažejo priprave in splošno zanimanje občinstva ena najimpozantnejših v tukajšnem okraju. Prostor, kjer se vrši veselica je zelo obsežen in pripraven ter najlepši v parku. — Sredi parka nahajalo se bode plesišče, poleg njega razveseljevalo bode občinstvo in vabila k plesu godba c kr. pešpolka št. 27. Okrog plesišča postavljene bode med drugim sedem krasnih paviljonov, v katerih bedo stregle občinstvu vrle logaške dame v različnih slovanskih narodnih nošah, ki so se z največjim veseljem in prijaznostjo odzvale vabilu k sodelovanju, da se z njih požrtvovalnostjo doseže tim impozantnejši uspeh. Društvo si je zadalo mnogo stroškov, ker je prevzelo vso oskrbo v svojo režijo in da bode ob činstvo postreglo z izvrstno pijačo in dobrim jedilom. Za razveseljevanje in zabavo občinstva skrbel bode poseben odsek, ki bode skrbel za različna razvedrila, katere ohrani kot veliko tajnost. Vabila na sl. ob činstvo razpošiljala se bodo v kratkem po celi Notranjski in se že sedaj naprosijo bratska gasilna društva, da jih na vidna mesta prilepe. Na požarne brambe razpošiljala se bodo posebna vabila. Ker je čisti dobiček namenjen v plačilo nove brizgalne, želeti je, da prihitite vsa gasilna društva in pa zavedno notranjsko občinstvo „Na pomoč".
—	Ponarejeni bankovci na Reki. Na Reki so našli pri gostilničarju Francu Duiču več negativ in risb bankovcev za 1000 K. — Sedaj zasledujejo tudi v Trstu risbe ponarejenih bankovcev.
—	Deklica vsled opeklin umrla. V Trstu se je igrala triletna deklica kurjača Albertija stanujoča v ulici Chiauchiaza štev. 5, z žveplenkami. Kar se vname ena žveplenka in goreča kapica vname obleko deklice. Deklica je bila vsa opečena, ko so ogenj pogasili, so otroka komaj živega položili doma na posteljice. — Deklica je zjutraj v hudih bolečinah umrla.
—	Smrt vsled neprevidnosti voznikove. Petletni sinček Jožefa Ma-verja iz Lonjera pri Trstu, Karol se je igral pred domačo hišo. Medtem pride voz, naložen s kamenjem, voznika pa ni bilo nikjer, ker je v gestilni pil in pustil vola z vozom samega naprej. Otrok je prišel ped kolo, ki mu je odtrgalo vso kožo na glavi in zlomilo okostje. Otrok je v belniei kmalu izdihnil Orožništvo zasleduje voznika.
—	Zopet dva slučaja soln-čarice v Trstu. Vsled solnčarice sta nevarno zbolela magaciner Gustav de Radio, stanujoč v ulici Madonnina št. 31 in težak Anton Santini iz ulice Rena.
—	Okradeni tat. Silvio Bernardi je pokradel v Tridentu (pred pol meseca) svojemu gospodarju iz blagajnice 650 kron. Prišel je v Trst in živel vesel ko ptič. — 30. m. m. je na neki klopi v javnem vrtu pred kolodvorom zaspal, ko se je pa zbudil, je pogrešal 200 kron. Stvar je javil policiji, ki ga je hitro spoznala. Policija ga je zaprla, tatu pa, ki je tatu pokradel, še ni mogla dobiti.
—	Dvoje cerkev za silo. Včeraj, 3. avg. so položili temeljna kamna za dvoje cerkev za silo na Dunaju in sicer ob 9. dopoldne v V., ob 11. pa v XX. okraju. Cerkvi bosta popolnoma zgrajeni že meseca oktobra.
—	Zopet žrtev vročine. Včeraj popoldne je v Novem mestu nanagloma umrla 36 let stara ciganka Frančiška Hudorovka. Popoldne je bila še v mestu, potem je tožila o glavoboli in ob treh popoldne jo je nagloma zalila kri na sejmišču Loka. Smrt je takoj nastopila. Čudno le, da pri tej afričanski vročini ni več sličnih žrtev.
—	Velika nesreča. Iz Martena na Vestfalskem se nam piše: Na cehi Bo-rusiji se je 10. julija od petrolejne svetilke vnel 700 metrov globok rov ter popolnoma pogorel. V jami je ostalo 39 rudarjev, ki si niso mogli rešiti življenja. Smrt so imeli strašno, aest mrtvih so dobili 12. jul., osem še le 21. julija, 21 mrtvih so našli, pa jih ne morejo ven dobiti, ker so okoli odri v ognju. Tudi dva Slovenca sta umrla te strašne smrti v globokem rovu. Matija Jašner in Janez Verdel; zadnji je še sedaj v rovu in se ne ve, kedaj bo mogoče do njegovega in njegovih tovarišev trupel priti.
—	,Slovenska dijaška zveza* V nedeljo, dne 6. avgusta predava ob 3. uri popoldne g. phil. Da v. Gorjanec „o socializmu" v Mengšu v „Slov. kat. izobr. društvu" in g. phil. Val. Rožič na sestanku strokovnega društva trgov, in po ljedelskih uslužbencev v Ljubljani „ o pomenu strokovnih društev".
—	Velik požar. Včeraj zvečer, prepozno za včerajšnjo številko smo dobili naslednje poročilo iz Trbiža: Danes 3. avg. ob 8 uri zjutraj Lipaljavas v ognju. — Danes se nam poroča, daje pogorela vsa vas, razven cerkve, šole in ene hiše. Ta vas je blizu italijanske meje in ima 350 prebivalcev.
Ljubljanske noulce.
lj Slovesna otvoritev raz-staveobrtnihizdelkov mojstrov in pomočnikov in razstave motorjev in strojev, porabnih v malem obrtu, v „Mest-nem domu* v Ljubljani bo v nedeljo, dne 6. avgusta 190 5. ob 11. uri dopoldne. Pokrovitelj razstavi je viso-korodni gospod deželni glavar Oton p 1. D e t e 1 a. Razstava se vrši povodom petdesetletnice katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani. — Otvorjena bode vsaki dan od 6. avgusta do 2 0. avgusta od 9.—12. ure zjutraj in o d 2.—6. ure popoldne. Zaključi se razstava dne 2 0. avgusta 1. 1905. ob 5. uri popoldne.
lj Pogreb c. kr. dvornega svetnika dr. Gregorija Kreka se bode vršil v nedeljo, dne 6. avgusta, ob 11. uri dopoldne z južnega kolodvora na pokopališče k sv. Krištofu.
lj Občinski svet ima izredno sejo v soboto, dne 5. avgusta t. 1., ob 6. uri popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu je: Prošnja mestne občine za prebivalno dovolilo za mestna skladišča v jami poleg prisilne delavnice; o c. kr. deželne vlade odloku gledč zazidavalnega načina Erjavčeve ceste in Hilšerjevih ulic; o zadevi naprave kanala pri novi hiši Pohlov-kine ustanove v Gradaških ulicah.
Ij Prijateljski sestanek .Zadruge gostilničarjev" i. t. d. se je vi šil včeraj popoldne v gostilni g. R e-
m i c a na .Zelenem hribu". Za predsednika je bil izvoljen g. N o v a k , za zapisnikarja g. B e r g a n t. Oebrtni noveli je poročal g. T o s t i. Kakor je izvedel od dr Žitnika, pride v obrtnem odseku gestilničarska obrt na vrste še le čez 14 dni. Sicer je obrtni odsek naklonjen gostilničarjem, a v zbornici bo odsekov ^predlog težko prodrl, ker so zelo nasprotni trgovci, ki pa imajo mnogo zastopnikov. Odsek bo sklenil najbrže. da se naj dokaz sposobnosti zahteva vsaj v mestih od 6000 prebivalcev najprej. Na predlog g. R e m i c a pa se je sprejelo, da se dokaz sposobnosti zahteva v vseh trgih in mestih. O posredovalnici priporoča g. T e s t i, naj bi delodajalci sami posredovali pri poslih, da bi se obračali na posredovalnico. Gosp. Novak predlaga, naj se g. zadružnega predsednika naprosi, naj se ta pismeno obrne na g. obč. svet. Berganta, ki naj bi v obč. svetu posredoval, da bi se brezposelni posli nadzirali, s čim se žive. G. B e r g a n t pravi, da je nato že opomnil g. župana, a se ne da ničesar ukreniti; ako kdo pošteno živi, mu ne more nobena oblast nič. Glede žensk se pa kontrola že izvršuje. Nate je bil Novakov predlog sprejet. K bolniški blagajni omenja g. Tosti, da je dobil od dež. vlade pravila nerešena nazaj in jih je izročil nato dr. Blediku iz Gradca, da jih predela tako, da jih bo mogla vlada potrditi. Splošno se je povdarjalo, da naj se ustanovi lastna blagajna ; saj bo članov gotovo dosti. — Okraj, bolniško blagajno podpirajo večinoma le gostilničarji. Fond za blagajno je že tu; nekaj naj se izposodi iz blagajne „za-druge", nekaj bedo pa vplačevali člani in podlaga bode gotova. — O sodovici je poročal zopet gospod Tosti in priporočal, naj bi vsi gostilničarji pristopali zraven in se tako podpirali. »Zadruga sodovice" daje letos 6 odstotkov dividende, drugo leto jih kaže že 12 odstotkov, in poleg tega je povzročila, da sodovice ni treba gostilničarjem tako drago plačevati — Pri slučajnostih je predlagal gospod Novak, naj gostilničarji postavijo svoje kandidate za trgovsko in obrtniško zbornico, kjer gostilničarjev ne zastopa nobeden. Predlog se sprejme z dodatnim predlogom g. T o s t i j a , naj se v ta namen skliče sestanek, ko bodo razpisane volitve, kjer naj se postavijo kandidatje. Tudi volitev v davčno administracijo naj bi se gostilničarji udeleževali. — Po daljšem razgovoru glede mitnic, ki silno škodujejo prometu in gostilničarjem ob mitnicah, ker se tako čudno postavljene, se sklene, da se vrši prihodnji sestanek pri gospodu T o s t i j u dne 17. avgusta. Nato zaključi gosp. N o -v a k sestanek. — Od zadnjega sestanka omenjamo še, da se je predsednik na koncu spominjal umrlega bivš. večletnega podpredsednika »Zadruge", g. K r a m a r j a , nakar so navzoči v znak sožalja vstali s sedežev.
lj Izvanredni občni zbor zadruge pekov in kolačnikov v Ljubljani se je vršil včeraj popoldne v gostilni g. Egidija Bončarja na Sv. Petra cesti št. 45. Navzočih je bile 17 zadružnih članov. Glavni predmet razprave je bila resolucija na pekovsko zadrugo mojstrov v Ljubljani, katero je poslal pomočniški zbor pekovskih pomočnikov v Ljubljani, zborujoč dne 27. junija in ki zahteva popoln nadomestni počitek, kakor se je uvedel po vseh večjih mestih Avstrije. Pomočniki tudi zahtevajo, da se odpravi hrana in stanovanje pri gospodarjih in da se ista le v denarju plačuje delavcem. Pomočniki zaključujejo svojo resolucijo, da se mora po vseh peka-rijah do konca julija 1905 vpeljati popolni tedenski 36 urni nadomestni počitek za pomočnike in vajence sicer bedo pričeli najprvo z ovadbami in ako tudi to ne bode pomagalo hočejo pričeti ostrejši boj, v katerem se bode več zahtevalo. Na to se je otvorila živahna debata. G. Bizjak predlaga naj se resolucija vrže a d a c t a in sicer s to motivacijo, ker je, kakor je on poizvedel od različnih, le male pomočnikov, torej niti večina bila prisotnih. G Jenko opozori zborujoče, da je resolucije podpisal neki pomočnik z Viča, koji niti k zadrugi ne pripada in da ista vsled tega nikakega pomena nima. Dalje pripomni tudi, „da so to sami hujskači in brezdelni pomočniki, koji se v Ljubljani potikajo". Z ozirom na to naprosi tudi g. mag. svetnika Sešeka naj policiji naznani, da se potičejo taki elementi po mestu. Temu predlogu se pridruži tudi gosp. načelnik S c h r e y ter dostavi, da je to razvidno iz ljubljanskih časnikov, kajti kjer je kak tepež, je gotovo tudi kak pekovski pomočnik brez dela zraven. G. mag. svetnik Sešek pojasni zadevo ter pravi, naj zadruga rse one elemente, keji nasprotujejo med delodajalcem in delojemalcem ovadi pri magistratu, da se potičejo brez dela okoli, pri tem pa še brez sredstev in da bode potem ono gotovo potrebne korake ukrenilo. G. predsednik S c h r e y stavi predlog, naj se sklene: Mestni magistrat naj vse one hujskače, koji so brez dela in se brez sredstev potičejo okoli ali pa da so v takozvanem
zadružnem pribežališču (Herberge) pri Mačku odžene iz Ljubljane. G. Pauer, kot delegat t pomočniškem zboiu pojasni, kako je bilo zborovanje sploh ter da je bil pozabil na zapisnikarja, da je z Viča. Nato stavi g. Jenko sledeči predlog za slučaj, ako se sploh ima odgovoriti pomočniškemu zboru: Zadruga je sklenila, da se ona skupno ne pogaja z odborom pomočniškega zbora temveč je sklenila, naj se vsak posamezni po močnik s svojim mojstrom v svoji delavnici glede hrane in stanovanja dogovori. Ker je prvi predlog g. Bizjaka propadel, se je dal na glasovanje predlog g. Jenkota, koji je bil enoglasno sprejet. Nato se je razgovar-jalo še o raznoterostih.
lj Ogenj. — Oče in hčerka ponesrečila. Včeraj popoldne okrog šeste ure zvečer je naznanil čuvaj na gradu s strelom, da gori na Karolinški zemlji. Gorela je hiša Franca U s n i k a, ki je do zidu popolnoma pogorela. Ogenj je napravil škode 800—1000 K Gasilno in reševalno društvo je bilo pod poveljstvom g Stri-c e 1 j n a zelo hitro na licu mesta. Doma so bili sami otroci, ki so se v podstrešju igrali in najbrže ogenj zanetili. Usnikov 71etni sin Franc in dveletni Karel sta začela upiti na pomoč, nakar je prihitel domov gospodar s svojo ženo, ki sta sušila mrvo. V podstrešju je ostala 4 letna hčerka Ana, katero je oče rešil izpod gorečega poslopja Pri tem sta se oba tako opekla, da so jih morali prepeljati v deželno bolnišnico. Poslopje je bilo zavarovano pri zavarovalni družbi „Fonciere" v Budimpešti za 8000 K.
lj O poneverjenjti v Kranju se nam še poroča: Poneveril je te dni notarski uradnik Gašper Eržen v Kranju 4000 K in neznano kam pobegnil. Eržen je bolj velike vitke postave, nosi črne dolge brke in govori slovensko in nemško.
lj Prijeti prisiljenec. Prisiljenca Ivana Berlovca ki je bi dne 27 aprila pobegnil, je žendarmerija zaradi tatvine prijela in ga izročila c. kr. okrajnemu sodišču v Komernu.
lj bmrla je na Rebri štev. 9. H e -lenaSever. — V Slomškovih ulicah je umrla posestnica gospa Zofija P i r -ker, rojena V a 1 e n t a. Glavni dedič je uradnik »Vzajemnega podp. društva", g. L.
V	a 1 e n t a.
lj Prazen oddelek v bolnici.
V	deželni bolnici včeraj in danes m bilo na infekcijskem oddelku nobenega bolnika. Oddelek je prazen.
lj Kaj se Slovencu v Ljubljani lahko zgodi. V o raj sta prišla dva Slovenca v Fnediovo gostilno v Gradišču. Zahtevala sta slovenski pijačo, a dobila nista nič, dočim se je ostalim nemškim gostom postreglo. Morala sta oditi iz gostilne, ne da bi dobila pijače
lj Zgradba uradniškega doma v Ljubljani. Tukajšnji hranilni in posojilni Konz. rci| I. splošnega uradniškega drcštva A^stro-Ogrske ima v soboto, 5. avgusta 1905 ob 8. uri zvečer v pro štorih I ljublj. ur«dnšKega gospodarskega društva (ogel Vegove ulice — Kongresni trg) izvanredni občni zbor, kojemu bode predmet zaključna razprava o zgradbi uradniškega doma v Ljubljani. Da bode ta izvanredni občni zbor sklepčen, treba je navzočih 30 članov, in se le ti naprošajo, da se vpričo eminentne važnosti te točke dnevnega reda - občnega zbora kar najštevilnejše udeleže.
Telefonska m brzojavna poročila.
Pulj, 4 avgusta. Pri strelnih vaja artilerijskega polka št. 5 so zasledili častniki, da se 50 odstotkov granat iz let 1878., 1880. in 1889 ne izproži, šrapneli iz istih letnikov so bili dobri. Streljanje se je prekinilo in preiskava je dognala, da so granate poškodovane in da imajo tudi nezadostno smodnika. Granate iz najnovejšega časa so izborne. Usedla se je stroga prei-iskava. Pri tem polku služijo večinoma Slovenci in Italijani.
Pulj, 4. avgusta. V Valma pri P ulju sta se ločena zakonska Čelič grdo zmerjala. Ko je mož zapustil hišo, je ženi pretil s samokresom. Kar ga napadejo žena in njena dva brata Anton in Martin in ga ustrelita z lastnim samokresom. Zena se je potem vrgla na moževo truplo in ga z nožem razmesarila. Po glavi je tolkla s steklenico i n p i 1 a k r i, ki mu je lila iz ust. Zverinsko ženo in brate so zaprli.
Reka, 4. avgusta Tu so našli v stanovanju pisarja Sttfana Trobe celo delav-
| nico ponarejenih bankovcev. V Trstu poizvedovanja niso imele uspeha.
Dubrovnik, 4. avgusta. Tu se vrši dne 16. in 17. t. m. sestanek hrvaških aka demikov.
Kišenev, 4. avg. Tu so bili krvavi izgredi. Z gorjačami oborožena množica je napadla brez povoda sprehajajoče se na promenadi. Več sprehajalcev je ubitih in oropanih. Zvečer so se pri gledališču pojavili isti prizori. Občinstvo se je branilo z revolverji. Med voditelji napadalcev so iz-poznali nekega policijskega špijona, dasi je imel počrnjen obraz. Izgredi so imeli anti-semitski značaj.
Peterburg, 4. avgusta. Splošna pozornost občinstva se obrača posvetovanjem ministerskega sveta e Buliginovem načrtu.
Varšava, 4. avg. Uslužbenci na železnici Dunaj-Varšava in Varšava Peterburg so pričeli stavkati. Kolodvori so vojaško zastraženi. Popolnoma je ustavljeno sprejemanje tovorov. Položaj v delavnicah železa in v železniških delavnicah je poostren. Vsi delavci stavkaio.
Peterburg, 4. avgusta. Dva gojenca plemiške šole sta razdeljevala med vojake v Carskem Selu hujskajoče proklamacije, kar so vojaki naznanili poveljniku. Pri prvi preiskavi niso našli nič posebnega, druge preiskavo je pa vodil poveljnik sam ter našel v lekarni plemiškega zavoda tajno tiskarno in cel kup revolucijskih prokla-macij. Sedaj iščejo, kje je izvor te agitacije.
Budimpešta, 4. avgust. Ubožnemu 12letnemu dečku Weisbergerju na Gorenjem Ogrskem je njegov sorodnik v Ameriki zapustil 50 milijonov dolarjev.
Berolin, 4. avgusta. Gotovo je, da se angleški kralj in nemški cesar snideta še to poletje Sestanek se skoro gotovo vrši še predno bo angleški kralj odšel v Marijine vari. Predlog za sestanek je prišel od angleške strani, kjer so s strahom (!) gledali vedno večjo nemško napetost proti Angleški.
Dunaj, 4. avgusta. Govori se, da bo pri sestanku angleškega kralja z nemškim cesarjem navzoč tudi naš cesar, na mero-dajnih tukajšnjih mestih pa ne vedo še nič o tem
Liittich, 4. avgusta. Mednarodni časnikarski kongres je sklenil z vso silo delati na to, da se pripozna, da je uredniška tajnost nedotakljiva in da časnikarji pod nobenim pogojem in vkljub vsemu sodnij-skemu pritisku ne smejo pričati.
Tokio, 4. avg. Večina ruskih čet na Sahalinu sc je udala Japoncem dne 31. jul.
London, 4. avgusta V angleški zbornici je državni podtajmk Percy podal važno vladno izjavo. Izrazil je svojo zadovoljnost, da tudi opozicija priznava potrebo nove zveze z Japonsko, ki jo bo vlada na vsak način sklenila. Vlada si bo na Kitajskem izpeslovala nove kraje za trgovino in bo ondi zgradila nove železnice. Nemčija zelo napreduje v Saniunu, toda to bo vlado le potrdilo v njenem skepu storiti isto. Na Kitajskem se pa sicer vedno bolj zmanjšuje vpliv in trgovinski uspehi velevlasti, ne samo angleški. Samo na Japonskem pro-cvita trgovina in promet z Evropo.
Washington, 4. avgusta Vitte obišče Rossevelta. Vittevo misijo časopisje spremlja sedaj bolj simpatično Rosevelt bo silil na to, da se doseže premirje na bojišču, ker bodo mirovna pogajanja dalje časa trajala. Ko se je včeraj Vitte peljal z avtomobilom po mestu, ga je občinstvo spoznalo in mu priredilo burne ovacije. Mnenje za mir je zopet bolj optimistično. Japonski pooblaščenci izjavljaio, da ima Vitte, kakor se vidi iz dosedanjih njegovih izjav obširna pooblastila in ker japonske zahteve niso pretirane, je res mogoče, da se sklene mir
New York, 4. avgusta. „New York Herald" poroča i i Oster-Baya, da je baron Komura izročil predsedniku Rooseveltu ja-
ponske pogoje in da je Roosevelt izjavil, da se pretežki, da bi jih Rusija mogla sprejeti.
Pariz, 4. avgusta. »Central News" poroča iz zanesljivih virov, da Francija v nobenem oziru, posebno ne v finančnem ne bo podpirala Rusije, ako bo ta preprečila sklep miru.
London, 4. avgusta. Iz Šangaja poročajo, da sta iz Vladivostoka ušla dva ruska rušilca torpedovk ter sta obstreljavala neko angleško ladjo. Dva moža sta mrtva. Iz Mandžurije se peroča, da je v ruski armadi huda epidemija. Vročina je neznosna. Na solncu je 120 stopinj, v senci pa 97 stopinj.
Dunaj, 4. avgusta. Pariški listi poročajo, da se je štabni general knez Vel-konski, ki je bil poslan od carja v Mandžurijo, vrnil v Peterburg ter je podal poročilo, ki daje nado na ruske zmago. Linevič hoče pričeti ofenzivo, pri kateri se bodo sedaj pokazali sadovi Kuropatkineve taktike. Tu se mnenja, da je taka poročila e bližnjih ruskih zmagah smatrati le za pritisk na mirovna pogajanja.
flVeteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
a m Q	Čm opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	Temperatura po Celzija	Vetrori	Nebo	■šli t*'
3	9. rveč.	7341	+22-9	sl. jvzh.	jasno	
1	7. lijutr.	735 7	+177	»		00
	2. pop.	734 4	+321	sr. jvzh.	n	
Srednja včerajšnja temp. +23 9», norm. 4-19 6«.
Profesor
1558 2—1
I
dr. pl. Ualenta
odpotoval do 10. septembra
in stanuje potem na vogalu Dunajske ceste in Frančiškanske ulice št. 12, II. nadstropje.
Okolu 500 hI. vina
dobrega, domačega iz lastnih vinogradov ima naprodaj po ceni 16— 18 kr. liter VINKO VANIČ, Krapina. 1435 u_g
Vzorce pošljem na zahtevanje.
m*..........
preda se
• •
njiuei
ležeča tik ceste nasproti tovarne za lep, (lim fabrika) meri 1 oral, 120 kvadrat sežnjev. Ponudbe na nastov A. L. Breg št. 10
Ljubljana.	i550 4-i
Zahvala.
Odbor pevskega društva »Ljubljana" dovoljuje si tem potom zahvaliti se kar najiskreneje vsem, ki so bodisi katerim koli potom, pripomogli do sijajnega uspeha nedeljske veselice na »Zelenem hribu" V prvi vrsti dovoljujemo si izrekati najiskre-nejšo zahvalo narodni pivovarni Auer-jevih dedičev oziroma nje imejitelju g. Auer-ju za izdatno podporo pri napravi veselice in veledušen dar v društveno blagajno, nadalje vsem onim narodnim go-spicam, katere so s svojo ljubeznivostjo blagovolile prevzeti srečolov in šaljivo pošto, ter s tem mnogo pridobile do jako ugodnega materijelnega uspeha, končno slavnemu narodnemu občinstvu katero je v tako mnogobrojnem številu posetilo to drugo latošnjo veselico našega društva. Ponavljajoč še enkrat svojo zahvalo, kličemo vsem: Do skorajšnjega svidenja!
L j u b 1 j a n a , dne 4. avgusta 1905.
Rudolf Bukšek,
t. č. tajnik.
Ivan Dachs,
t. č. predsednik.
1164 51—10
Samo 6 dni
Havre - New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske dražbe. Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz m Havre v Ameriko.
Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje edino
oblastveno potrjena potoyalna pisarna
ED. ŠMARDA
v Ljubljani, Dunajska cesta 18,
V novi hiSi »Kmetske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri »Figovem.
| XX. letni tečaj | | XX. letni tečaj | Oblastveno priznano
deško odjolevallSče Ku$Imayr
v Gorici 1526 3 sprejema učence, kateri obiskujejo srednje šole ali se za iste pripravljajo. Program na zahtevo.
1I1LJEDILNE GOBE
(prima kakovost)
kupi v vsaki množini v vrečah 20—25 kg.
A. Smyra, 146020-13 Dunaj XVII./1. Elterleinplatz 7.
Trgovski pomočnik
1546 5-2 mešane stroke
želi svojo služIlo premeniti kam na deželo.
Naslov pove upravništvo »Slovenca".
vsake starosti se sprejmeta
prihodnje šol-
Dva učenca
sko leto na stanovanje. Zagotavlja sc strogo nadzorstvo in fina vzgoja. 1515 3-3
J. Primožič, Via Ospitale, št. 10, Gorica,
Primorsko.
Monsg. Dominik Bonifacio
tajni komornlk Nj, Svetosti Pija X , častni kanonik stolnega kapitelja sv. Justa, konzi-storialni svetnik in starosta duhovnikov združenih škofij
je po dolgi bolezni, pretrpeli z zgledno krščansko udanostjo, večkrat previden s sv. zakramenti zaspal v Gospodu včeraj, ob 10. uri zvečer, v starosti 86. let in 12 dni.
Globoko užaljeni brat naznanja to tužno vest v svojem in potrtih nečakov imenu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, priporočujoč njegovo dušo pobožni molitvi.
Venci se hvaležno odklanjajo.
Pogreb se vrši v sredo, 1. avgusta ob 9. uri dopoldne. V Piranu, 31. julija 1905.
Don Gia.como
kan. župnik, dekan v Kopru.
■V Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sre6k. denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri irebanjlb pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Promese za vsako žrebanje. Kulantna zvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„IIEriC(J K"
!., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2.
Pojasnila	v vseh gospodarskih in flnandnlh
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekalaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor Je mogoče visocega obrestovala pri popolni varnosti naloienlh
glavnlo.	18 150—83