ŠTEVILKA 243 LETO XXI 30. DECEMBER 1987 brestov obzorn i k lasilo delovne organizacije Voščilo in dramilo »Nasprotujem tistemu, kar je bilo včeraj in kar je danes. Kajti spreminjati sedanji položaj, je osnovno geslo marksizma«. (Polkovnik Stanislav Kovjatowski). Zgornjo izjavo poljskega šefa za raziskavo javnega mnenja sem prepisal iz Dela sredi letošnjega decembra. Všeč mi je bila ne glede na njen zadnji del; če smo pa s tem celo »na liniji« — toliko bolje. Tudi mi ni všeč, da jo je dal ravno polkovnik, vendar se, kot vse kaže, tudi med poklicnimi vojaki najde kakšna svobodno misleča glava. Tudi to je nenavadno, da izjava prihaja prav s Poljskega, iz dežele torej, ki bi jo glede na njen ugled težko jemali za kakršenkoli vzor. Toda, kdorkoli in kjerkoli je že misel izrekel, naj bo iz marksističnega ali kakršnegažekoli predalčka — mi je všeč, ker teži k spreminjanju, ker ne dremlje na lovorikah, ker je nabita s kritiko in ker človeka goni k novemu, drugačnemu razmišljanju in pametnejšemu delu. Nekje drugje sem že pred časom prebral ugotovitev, da človek izkorišča vsega en sam ubogi odstotek svojih možganskih zmogljivosti. Če je to res — in najbrž je — potem se človeku nehote vsiljuje dvom v upravičenost (Linnejeve) oznake za biološko vrsto, v katero se štejemo, to je Homo Sapiens, kar naj bi se v našem jeziku glasilo Razumni človek. Potem so človekovi možganski ovinki tovarna z najbolj zanikrno izkoriščenimi zmogljivostmi. Resnica je, da je človek pri vsej svoji navidezni živahnosti vendarle leno bitje. Morda ne toliko leno po telesni kot po duševni plati. V to nas lahko prepriča kolikor hočemo primerov iz zgodovine človeštva: zakaj so množice na vseh kontinentih in v vseh časih tako slepo sledile svojim — največkrat samozvanim — vodjem? Zmeraj je bilo človeku lagodneje jahati, četudi z oguljeno zadnjico in z glavo v torbi, v nesmiselni napad na — največkrat izmišljenega — sovražnika, kot razmisliti o smotrnosti takšnega jahanja. Slepo zaupanje voditeljem v bistvu pomeni izključitev lastne pameti, pošiljanje lastnih možganov na dopust — ki lahko traja tudi vse življenje. Seveda je takšno obnašanje zmeraj ustrezalo »posvečenim« glavam, ki so to nečloveško lastnost človeških množic znale zmeraj obrniti v svoj prid in v svojo udobno lenobo. To so počeli že davni faraoni in počno še vedno tudi najmodernejši predsedniki sodobnih »demokratičnih« vlad. Vendar se zdi, da je dobršen del današnjega človeštva kljub vsemu prijezdil do neke meje, od koder ne namerava več slepo drveti za komerkoli, ki naj bi mislil namesto njih. Vse več ljudi je torej vredno svojega imena. Vse več jih poskuša izvabiti vsaj tisti drobni odstotek svojih zmogljivosti in opravičiti ime svoje vrste. Tudi pri nas. Takšno prebujanje človeške pameti se, kot kaže, pojavlja v človeštvu ciklično, po daljših obdobjih dremanja in možganskega lenarjenja. Krize, gospodarske in družbene, so samo spremljajoči, oprijemljivi, materializirani pojav takšnih prebujanj. Po njih po pravilu spet nastopajo obdobja lagodnejšega življenja, »očiščenega in pomlajenega«, dokler se to spet ne postara, postane senilno, sklerotično, betežno, neustvarjalno, nazaj obrnjeno — pač z vsemi lastnostmi vsakega starega organizma. Sedanji svet gotovo doživlja ponovni preporod. Spet smo priče in — žal skoraj prisilno — tudi soustvarjalci nove renesanse, novega humanizma. S prvim takšnim obdobjem tam okrog francoske revolucije smo pri nas doživljali razcvet naroda na vseh področjih: zmagoslavje kulture in znanosti, jezika in proizvodnje. Prav na vsa področja življenja je segla takratna obnova naših dežel. Takrat smo dobili prvo »civilno« pesniško zbirko, prvi slovenski časopis, prvo kuharsko knjigo, prve babiške bukve, prvo svetovno pomembno zbirko mineralov, odkrili za celo botaniko novih rož, napisali smo svoje prve komedije (in s tem postali ne samo tragičen, tudi smešen narod)... Takrat smo Slovenci osvojili svoj Triglav — zares in zaradi simbola! Na pohodu sta bili znanost in kultura. Druga ob drugi. V istih ljudeh. Ob tem pa je cvetelo gospodarstvo. Vodnik je dobesedno dramil svoj narod in pomilovalno gledal na vse, ki niso znali drugega kot »hruške zgolj peč«. Dobro je lahko še boljše Obdobje, ko smo gospodarili z izredno poceni kapitalom za naložbe in obratovanje, nas ni sililo niti v smotrnejše tehnologije, niti v boljše organizacijske sisteme. To obdobje pa smo sedaj dočakali, vendar, kot vidimo, nepripravljeni. Kljub spremenje- nim razmeram v ekonomskih tokovih še vedno vztrajno nadaljujemo s kopičenjem velikih zalog surovin vseh reprodukcijskih materialov in visokih vmesnih zalog, ki so ekonomsko problematične. Kljub temu, da temeljna organizacija Gaber trenutno do- bro posluje, pa še vedno nismo zadovoljni s sedanjim položajem. V sedanjih pogojih gospodarjenja večkrat analiziramo vzroke za nastali položaj z namenom, da bi ga seveda izboljšali. Linijskih sistemov, nabavljenih pred petnaj-(nadaljevanje na 2. strani) Tako smo prišli do Vodnikove novoletne pratike, njegovega Dramila in »Vošenja« zadovoljnemu Kranjcu. Tudi on je hodil h kritičnemu ocenjevanju zaspane preteklosti in sodobnosti, tudi on je hotel, da bi ljudje izrabljali svojo pamet v višjem odstotku: IŠČE TE SREČA, UM TI IE DAN, NAŠEL JO BOŠ, AK NISI ZASPAN. Zaželimo si torej za novo leto — več pameti. J. Praprotnik Srečno 1988 Dobro je lahko še boljše (nadaljevanje s 1. strani) s timi in več leti, ne moremo in ne smemo v celoti kriviti kot edini vzrok nastale situacije, kajti vsi vemo, da bi morala biti ta oprema že odpisana, vendar pa iz razlogov, ki jih ne bi ponavljal, fizično še vedno obratuje. Analiza je pokazala, da proizvodnja na liniji strojev daje slabše učinke, kot bi želeli. Zaradi prevelikega varčevanja pri nadomestnih delih in zaradi slabo načrtovane proizvodnje, ki sta dejansko glavna vzroka za slabe proizvodne učinke, pa največkrat obdolžimo delavca na strojni liniji, ki je tako poleg slabe materialne motiviranosti za boljše delo deležen še kritike. Velikoserijsko proizvodnjo je pri izdelavi kuhinjskega pohištva v zadnjem času zamenjala proizvodnja manjših serij, kar je pogojeno s širjenjem ponudbe in zmanjševanjem zalog končnih izdelkov. To nam je vsaj deloma uspelo z menjavo programa kuhinj generacije B-2000. Zmanjševanje velikosti serij pa žal ni podprto z ustreznimi spremembami v tehnologiji, kar je povzročilo povečanje pripravljalno zaključnih časov na enoto proizvoda. Danes nudimo v Sloveniji in Jugoslaviji glede na povpraševanje prevelike količine kuhinjskega pohištva. Nepravilna ocena trenutne in prihodnje tržne situacije pa seveda v celoti neugodno vpliva na prodajo kuhinj in tako se zmanjševanje gradnje stanovanj odraža tudi pri prodaji kuhinj in drugega pohištva. Zlasti izrazito se nam ta proces kaže v manjši prodaji kuhinj od septembra naprej. Trgovci v drugih republikah najraje prodajajo kompletne kuhinje in se nočejo ukvarjati s »servisnim intenzivnim pro- duktom«, kot je vgradna kuhinja. Do septembra smo beležili dobre prodajne uspehe bolj zaradi kratkih dobavnih rokov, kot zaradi tržnih storitev. Oblikovno razvijamo generacijo kuhinje B-2000. Težimo, da bi na enak korpus dodajali čim več različnih front in tako povečali raznovrstnost in mnogostranost programov. Povpraševanje po kuhinjskem pohištvu iz umetnih materialov upada, nekoliko več je kombinacij lesa in umetnega materiala, še vedno pa prevladujejo kuhinje v pravem lesu. Vedno bolj pomembno vlogo pa bodo imele kuhinje s furnirano fronto v elegantni obliki (B-2004). Takšna tržna orientiranost pa prinaša proizvodnji upoštevanja vredne stroškovne slabosti. Proizvodnja bi morala potekati na najnovejši tehnični ravni, naloge čali veliko pozornost oblikovanju in tudi v prihodnje so pri kuhinjskih programih potrebne novitete, ki bodo pritegnile in izpolnile zahteve kupcev, ki odklanjajo običajno oblikovane izdelke in bežijo od masovnega trenda. Spričo tega igra oblikovanje pomembno vlogo in naši oblikovalci so do sedaj že mnogo- krat dokazali, da so kos takim nalogam in usmeritvam. Dodatne nakupne spodbude pri sedanjih tržnih razmerah torej sedaj dosegamo le z novimi izdelki, ki imajo za potrošnika viden inovacijski značaj. Ker ugotavljamo, da prodaja kuhinj pada, se deloma preusmerjamo tudi na drugo področje, to je ladjedelništvo. Ladjedelništvo potrebuje izdelke iz negorljivih materialov in tako se za celotni Brest odpirajo še velike možnosti iz- delave in prodaje takšnih izdelkov. Tudi naslednje leto bo za lesno industrijo prelomno in le najboljši, najprodornejši bodo normalno proizvajali in prodajali ter pri tem rentabilno poslovali. Pot, po kateri se gibljejo tudi gospodarsko zdrave enote, je postala zelo ozka, tako da nam lahko napačna odločitev skoraj zagotovo pomeni padec oziroma nerentabilno proizvodnjo. I. Gornik Nov red v prehrani V obratih družbene prehrane že dolgo želimo zmanjšati stroške. Prvi pogoj za to pa je sprememba v sistemu evidentiranja oziroma naročanja toplega obroka. Z načinom naročanja malic danes in jutri bomo dobili točno število abonentov za naslednji dan. S takim načinom oblikovanja števila toplih obrokov ne bo prihajalo do tega, da bi bilo malic preveč (višek) ali premalo. S točno podanim številom potrebnih obrokov bomo pripravljali topli obrok po normativu, medtem ko smo ga bili do sedaj prisiljeni pripravljati po lastni presoji. Kako bo potekalo naročanje danes za jutri? pa bo potrebno izpolnjevati po naročilu. Računalniško krmiljen potek proizvodnje pa je nujen predpogoj za tako proizvodnjo. Seveda ob taki orientiranosti bistveno naraščajo stroški za razvoj, reklamo, svetovanje, razstavljanje in montažo oziroma celotni servis, že do sedaj smo posve- Vsak delavec delovne organizacije bo dobil trajno kartico, na kateri so poleg znaka delovne organizacije še ime in priimek delavca, številka kartice in žig temeljne organizacije. Ta kartica je tiskana v treh barvnih odtenkih, ki predstavljajo čas prihoda na malico, npr. bela podlaga kartice pomeni, da delavec hodi na malico ob pol desetih, svetlo rdeča je za delavce, ki hodijo na malico ob desetih, temnejša za tiste, ki hodijo ob pol enajsti uri. Barve kartic imajo veliko prednost pri vračilu, saj v določeni izmeni upoštevamo samo določene kartice, in pri pripravi obroka točno vemo, koliko abonentov bo prišlo na določeno izmeno. S to kartico se prijavi obrok tako, da jo vsakdo, ki naslednji dan želi topli obrok, vrže v za to namenjen zabojček (nabiralnik). Imeli bomo dva nabiralnika in sicer za tiste, ki hodijo na malico dopoldan in drugega, za tiste, ki delajo popoldan (npr. če bomo naslednji dan delali popoldan, bomo vrgli kartico v zabojček za popoldan). Po končani malici vzame osebje kuhinje vse kartice iz nabiralnika ter jih prešteje. S tem dobi točno število potrebnih obrokov za naslednji dan. Naslednji dan, ko gre abonent na malico, pove številko svoje kartice, ki mu jo osebje tudi vrne. Vračilo kartice je obenem tudi kontrola. Preprosto rečeno: če vržemo kartico v nabiralnik, smo prisiljeni naslednji dan priti na malico, da dobimo kartico nazaj, ker se drugače ne moremo prijaviti za naprej. Če se bomo na malico prijavili, a ne bomo prišli, bomo morali pokrivati ekonomsko ceno že pripravljenega obroka. Če pa se na malico ne bomo naročili, le-te z udeležbo ne moremo dobiti. V takem primeru ne bo zaleglo nikakršno razburjanje, kajti samo dosledno upoštevanje kartic bo pripeljalo do zaželenega ekonomskega učinka. Prav gotovo bo ta način naročanja potreboval določene prilagoditve. Teh bo največ v kuhinji temeljne organizacije Pohištvo, kar je glede na število izdanih obrokov tudi razumljivo. Ker imamo v tej kuhinji dva dostopa v samopostrežno linijo, se bomo glede na parno oziroma neparno število opredelili, kdo bo šel na katero stran. To je pomembno zaradi tega, ker bo osebje, ki bo vračalo kartice, imelo na vsaki strani samo vnaprej določene številke kartic. Če bomo prišli z dopusta, bolniške in podobno, se bomo morali prijaviti na malico v tajništvu do 7. ure. Vedeti moramo, da bo ta način naročanja v začetku povzročil manjše zastoje pri sami razdelitvi toplega obroka. Vendar smo se za ta način naročanja odločili zaradi prevelikih nihanj števila delavcev, ki se hranijo v naših obratih družbene prehrane. Samo v kuhinji temeljne organizacije Pohištvo dnevno niha število malic tudi do 450 obrokov. B. Jerič Ena od izpeljank iz serije 2000 Letošnje ..Beograjske” nagrade Letošnji beograjski sejem je ponovno potrdil pravo smer, ki so jo v svojih oblikovalskih snovanjih ubrali naši arhitekti. ^ tem dovolj zgovorno kaže nagradni izkupiček — šest priznanj- Izpeljanke iz serije kuhinj 2000-B — 2004, 2005, 2007 in 2008, ki jih je oblikovala Janja Slapšak-Gorec so prejele plaketo natečaja »Jugoslovansko pohištvo«, ki jo podeljuje revija Naš dom in priznanje za L mesto v skupini kuhinjskega pohištva, ki Ba podeljuje Sozd Slovenijales. Diplomo za drugo najboljšo stvaritev na istem natečaju j6 prejel program za samske sobe ENEJ, ki ga je oblikovala Mateja Cukala-Kuštrin. ENEJ je prejel tudi priznanje za 2. mesto v skupini sobnega pohištva, ki ga podeljuje Sozd Slovenijales. Priznanje za 2. mesto v skupini pisarniškega pohištva, ki Ba podeljuje Sozd Slovenijales, je prejel program GAMA, oblikova pa ga je Andrej Vivod. Priznanje za 3. mesto v skupini kuhinjskega pohištva je preje' la jedilnica MUNGO, ki jo je oblikoval Tomislav Žagar. Iskrene čestitke za dosežene uspehe in veliko svežih idej tud* v prihodnje. Iz drugih lesarskih kolektivov Mozničenje LESNA Slovenj Gradec je letos največ investirala v rekonstrukcijo tovarne ivernih plošč. V letošnjem remontu so obnovili dve ključni fazi Proizvodnega postopka na oblikovalni liniji — fazo oblep-Ijanja iverja in fazo natresa-nja iverja. Posamezni stroji in naprave so plod naj novejših izsledkov na področju proizvodnje ivernih plošč s tehnološkega in funkcionalnega vidika, kar omogoča veliko natančnost' in kontrolo tehnološkega postopka. Celotni re-j tnont je trajal 25 dni in je bil v tovarni ivernih plošč najdaljši doslej. LESNA je v Kulturnem do-tou v Starem trgu letos že četrtič predstavila svoje proizvode na Hišnem sejmu. Po- vabili so vse večje kupce stavbnega pohištva iz Slovenije in Hrvaške. Kupce iz ostalih republik pa so s svojim programom oblazinjenega pohištva seznanili v novembru na sejmu pohištva v Beogradu. Hišni sejem je skupno obiskalo 120 predstavnikov trgovskih podjetij, 52 predstavnikov neposrednih potrošnikov njihovih proizvodov, 28 predstavnikov gradbenih podjetij in 10 predstavnikov izvoznih podjetij. Obiskovalci so pozitivno ocenili novost — okno z novo površinsko obdelavo in pripomnili, da naj bodo tudi polkna enako površinsko obdelana. V popoldanskem času sejma so lahko obiskovalci stavbno in oblazinjeno pohištvo kupovali z ugodnimi kreditnimi pogoji. NOVOLES iz Novega mesta je bil eden od pokroviteljev 1. tradicionalnega jugoslovanskega posvetovanja z naslovom Nove tehnologije zaščite materiala s kovinskimi in organskimi prevlekami in obdelava odpadnih produktov le-teh procesov. Posvet je organiziralo Društvo inženirjev in tehnikov za zaščito materiala Srbije v Sava Centru v Beogradu. Na posvetu je bilo navzočih okrog 600 ljudi. Novolesova temeljna organizacija Ligmat iz Brestanice je bila edini udeleženec — proizvajalec lakirne opreme. Zanimanje za njihovo opremo je bilo zelo veliko. ELAN je povečal paleto malih plovil, ki so namenjena predvsem izvozu. Bogatejši so za sodobno zasnovan gliser odprtega tipa, ki ga odlično prodajajo kot mali ribiški čoln, predvsem v Italiji. V treh mesecih trdega dela je delavcem prototipne Plastike uspelo izdelati vse modele, kalupe in prototip, obenem pa so izdelek pripravili tudi za serijsko proizvodnjo. Čoln so skupaj z ostalim navtičnim programom že predstavili na naj večjem evropskem navtičnem sejmu v Genovi. Za prihodnje leto so predvideli serijo najmanj 300 čolnov GT 450 F. 7. novembra je prišlo na ogled Elanove proizvodnje športnega orodja, smuči, plovil in jadralnih letal 1057 obiskovalcev. Več kot polovica obiskovalcev je bilo mladih in naj mlajših. Posebno zanimanje je veljalo proizvodnji vseh vrst čolnov in jadrnic ter jadralnih letal. To je tudi razumljivo, saj večina ljudi pozna Elan le po proizvodnji smuči. Poleg pozitivnih ocen obiskovalcev k izrednemu napredku Elana v zadnjih nekaj letih je bilo slišati tudi kritike, predvsem na ponudbo naših izdelkov v trgovinah glede na izbiro in nestrokovno ponudbo. Nastop ALPLESA na sejmu stanovanjske opreme v Kranju je povezan s skupnim nastopanjem Sozda GLG in z razstavo likovnih del. Rezultati njihove prodaje na tem sejmu niso bili ugodni, saj so bili edini na tem sejmu, ki so nastopali brez dodatnih prodajnih pogojev. Ne moremo pa mimo priznanja, ki ga je podelil PPC Gorenjski sejem Kranj, in sicer zlate medalje za estetsko urejen razstavni prostor in za idejno rešitev postavitve likovne razstave. Zasluga za to gre predvsem oblikovalcu Janezu Mačku, ki je bil odgovoren za izvedbo na sejemski prireditvi v Kranju. MEBLO je sredi novembra v Solkanu odprl prodajalno z nekurantnim blagom. Prodajalna bo poslovala v sklopu Salona Meblo Nova Gorica in bo odprtega tipa, tako da bo v njej lahko kupoval vsakdo, ne glede na to, ali je zaposlen v delovni organizaciji Meblo ali ne. Odločitev za prodajalno takšne vrste izhaja iz želje, naj bi vse nekurantne materiale in odpadno blago osredotočili na enem mestu ter da ima obenem pravico nakupa vsakdo brez kakršnekoli predpravice. V tej prodajalni blaga ne bo mogoče rezervirati, temveč bo prodaja potekala po načelu izberi — plačaj — nesi. S takšnim načinom prodaje bodo prekinili dolgoletne očitke, da je nekurantno oziroma odpadno blago moč kupiti edino preko »vez«. V JELOVICI iz Škofje Loke je ponovno zaživel predlog, da bi se DO Jelovica in Tozd Gradis združila v enovito delovno organizacijo. To pobudo je delavski svet Jelovice sprejel iz razlogov, ker imata oba ozda precej skupnega. Njuna programa se dopolnjujeta, zato so ekonomski razlogi za tako združitev povsem utemeljeni. Ozda imata sicer sporazume o medsebojnem sodelovanju, ki pa sta daleč pod možnostmi o sode- Razstavljene izdelke v novo urejenem prostoru želimo predstaviti predvsem našim poslovnim partnerjem, katerih ocene in želje naj nam bi služile kot izhodišča za kasnejše poslovne odločitve, želimo si, da bi v tem prostoru razstavljeni izdelki v kar naj večji meri našli pot tudi na tuje trge. Prijetno in okusno urejen razstavni prostor, kjer so na enem mestu zbrani vsi najnovejši eksponati, pa bo morda prispeval svoj delež tudi k hitrejšim in tehtnejšim odločitvam naših partnerjev, saj je vsekakor velika razlika med ocenjevanjem izdelkov v prospektu ali v oprijemljivi resničnosti. Trenutno so v našem razstavnem prostoru razstavljeni programi, ki so bili vsi predstavljeni že na letošnjem Beo- lovanju. V primeru združitve bi ozda lahko veliko bolj racionalno izkoriščala svoje potenciale, racionalnejše in boljše poslovala ter tako zagotovila učinkovitejši in stabilnejši razvoj obeh delovnih organizacij in socialno varnost zaposlenih. LESNINA je na 20. sejmu stanovanjske opreme, ki je bil od 16. do 22. oktobra v Kranju, sodelovala med 240 razstavljale! iz Jugoslavije in iz petih tujih držav. Zlato medaljo za kakovost je dobila Lesninina prodajalna pohištva v Kranju. Letos so organizatorji podelili le tri zlate medalje; poleg Lesnine sta jih prejela še Alples Železniki in novomeški Novoles. Na letošnji jubilejni prireditvi je kranjska poslovalnica razstavila program 0X1, izdelek novogoriškega Mebla. Program, ki je bil razstavljen prvič, je namenjen opremi dnevnih sob, predsob, jedilnic, spalnic in otroških sob, izdelan pa je iz iverke in media-pan plošč. grajskem sejmu. Tako si obiskovalci lahko ogledajo ladijsko kabino s kompletno opremo iz negor plošč, program Enej, ki je namenjen opremi vseh vrst sob, v sivi izvedbi. Prikazan je tudi element z belo fronto, in drugi v natur izvedbi, tako da potencialni kupci lahko ’ izbirajo med različnimi barvnimi izvedbami. Iz družine kuhinj Brest 2000 sta razstavljeni belo črna B-2005 in belo rjava B-2008. Predstavljeni sta tudi jedilnici Mungo in Bruno. V razstavnem prostoru so razstavljeni še sedežna garnitura Ivana in pisarniški program Gama natur. V dveh Rubinovih omarah bo prostor tudi za vsa priznanja, ki jih je Brest prejel za uspešne oblikovalske dosežke. V. Lavrič Volilno-programska konferenca SZDL Delegati volilno-programske konference SZDL občine Cerknica so za predsednika izvolili Franca Modica, za podpredsednika Janeza Turka in za sekretarja ponovno Rudija Debevca. Letos mineva štiriletno mandatno obdobje pestrega družbenopolitičnega življenja. Za vse obdobje so bile značilne težke gospodarske razmere, v katerih nam ni uspel III. referendum za šolstvo leta 1985, uspel pa je referendum za zdravstvo v letošnjem letu, kljub temu, da so se gospodarske razmere še zaostrile. V razpravi je bilo opozorjeno na pereče probleme v družbenem dogajanju, tako s področja družbenih dejavnosti, izpostavljeni so bili problemi v šolstvu, zdravstvu in otroškem varstvu. Z zaskrbljenostjo je bilo opozorjeno na interventne zakone, ki tako rekoč izničujejo financiranje kulture in telesne kulture. Delegate konference je generalni direktor Bresta Darko Lesar Informiral o razmerah v delovni organizaciji ter o kratkoročnih *n dolgoročnih ukrepih za rešitev delovne organizacije iz težav. Na konferenci smo ugotovili, da relativno dobro delujejo delegati in delegacije v družbenopolitični skupnosti, medtem ko je delo v samoupravnih interesnih skupnostih veliko slabše. Razlogi za takšno stanje so različni od krajevnih skupnosti do delovnih organizacij, vse pa je odvisno od aktivnosti posameznikov, ki so bolj ali manj prizadevni. Vse dosedanje aktivnosti so pokazale, da ima večji učinek neposredni stik z občani in delovnimi ljudmi, kot pa še tako dobro Napisana beseda. To je dokazala predvsem javna razprava v pri-Pravah na zadnji samoprispevek. Velik del aktivnosti SZDL se odvija tudi preko društev in družbenih organizacij, brez katerih N ne moremo zamišljati zadovoljevanja individualnih potreb občanov. Pristno prostovoljno delo se odraža predvsem v teh organizacijah in društvih, zato bomo morali v prihodnje več pozorno-sti Posvetiti tudi drugim aktivnostim, ki so v občini manj pridne in negovati vse, kar sedaj dobro deluje. Lahko bi še navajali o čem vse so delegati razpravljali. To so Področja, ki so jih delegati v razpravi izpostavili, ni pa s tem rečeno, da so tudi najpomembnejša. Socialistična zveza bo morala poskrbeti, da bo v prihodnje PDsotna na vseh področjih življenja in dela občanov in da se 0 ukvarjala z njihovimi najbolj perečimi problemi. R. Debevc 6rLa — brušenje plošč Nov razstavni prostor V prostorih nekdanje delavske restavracije ob zgradbi skupnih dejavnosti v Cerknici smo 24. decembra odprli razstavni prostor posebne vrste. V marsičem se razlikuje od sedanjega salona pohištva, saj so in bodo v njem razstavljeni izdelki, ki še niso namenjeni prodaji. To so predvsem Brestove novosti, prototipni izdelki, sadovi novih oblikovalskih snovanj. Novoletna kramljanja S koledarskim letom se izteka tudi mandatno obdobje delegatom samoupravnih organov in vodstvom družbenopolitičnih organizacij. V obračunu z minulim obdobjem so naši funkcionarji razmišljali o ... BERNARDA PETRIČ — PREDSEDNICA DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE Dve leti mojega predsedovanja sta mimo. Ko sem sprejemala to pomembno nalogo, si nisem niti malo predstavljala, s kakšnimi težavami se bomo srečevali v tem mandatnem obdobju. Nalogo predsednice sem sprejela v času, ko je Brest že bredel v likvidnostnih težavah. Ob zaključnem računu za leto 1985 smo sprejeli sanacijske programe, ki so vsebovali vrsto ukrepov — za rast produktivnosti, večji obseg proizvodnje, izboljšanje kakovosti izdelkov za izvoz in domači trg. Že takrat smo menili, da bomo le na ta način dosegli večjo rast dohodka in višje osebne dohodke. Izkazalo pa se je, da zadanih nalog nismo dosledno iz- vajali, saj smo vseskozi posvečali preveč pozornosti zunanjim vplivom in se izgovarjali nanje. Premalo oziroma skoraj nič pa se nismo spotaknili ob lastne slabosti in naše ne-delo. Zato je v sedanjem trenutku skrajni čas, da se streznimo in začnemo več in bolje delati. Mislim, da se bo s sprejetjem kratkoročnih ukrepov za izboljšanje gospodarskega položaja delovne organizacije — nagrajevanje, prerazporeditve, boljše izkoriščanje delovnega časa, strokovnejše delo, povezovanje določenih služb — dokazalo, da se resnično da več in bolje narediti. Sedaj prihajamo v tisti »skrajni čas«, v katerem se bo morala pokazati pri delu vseh kar največja angažiranost pri odpravljanju negativnih pojavov in zmanjševanju jalovega dela. V zelo velikih težavah smo, človek bi rekel v skoraj nerešljivih. Vendar bomo s skupnimi močmi in pravilnim odnosom do dela našega 40-letnika lahko zopet postavili na trdna tla. Bodimo optimisti in prizadevajmo si za to! Pri podeljevanju priznanj našim dolgoletnim zaslužnim poslovnim partnerjem je bilo moč čutiti, da imamo še vedno velik ugled doma in v tujini. Velik dokaz za to so tudi uspehi naših programov na vsakoletnih Beograjskih sejmih pohištva, kjer smo tudi letos poželi nemalo hvale. Novoizvoljenim delegatom v samoupravne organe zapušča- mo veliko težkih nalog. Želim jim, da bi se uspešno spopadali z njimi in z uspehom sledili začrtani poti. TOMO ŽAGAR — predsednik akcijske konference ZK Bresta »Kratek bom« — tako praviloma »funkcionarji« začenjajo svoje govore. Za razliko bom poskrbel za kratkost na tem mestu jaz: — Vodenje ali koordiniranje sekretarjev na nivoju DO Brest sem opravljal po svojih najboljših (ne) močeh, vendar so se politične razmere v Brestu kaj malo premaknile v boljšo smer. Opravičila za to ni. — Na vprašanje, zakaj in za koga si komunist, nas velika večina ne ve jasnega odgovora in bojim se, da ga še dolgo ne bo vedela. Bojazen vseh je zlasti v tem, da so mnogi na to vprašanje (tudi jaz) do pred »kratkim« še vedeli odgovor. — V možnost boljšega jutri v Brestu ne dvomim, dvomim pa, da je Zveza komunistov tista, ki lahko prispeva k izboljšanju, sploh, če je sama sebi namen, kot se velikokrat kaže. Rešitev je delati, delati in samo delati. To ni moja »inovacija«, je pa dejstvo, ki nas obvezuje ne glede na osebno prepričanje — za boljši jutri. In vaše želje? Kakšno vprašanje! Moje želje — vaše želje. Vidim možnosti in poti, da se moje želje, verjamem pa da tudi želje večine drugih, lahko uresničijo. Pomembno pri tem je, da ne sme biti pri nobenem delu ali pristopu tistega nesrečnega »če«. Ostajamo v Brestu, smo v Brestovi bitki za zmago in prav je, da se v tej bitki vidi kdo se bori in kdo ne. Ni toliko pomembno kako dolga in težka bo ta bitka, kakor je pomembno, da zmagamo in premagamo vse najtežje ovire. Preostaja nam torej, da vpre-žemo tiste, ki so odgovorni in sposobni izpeljati zastavljene naloge. To je moja želja! JANEZ KVATERNIK — PREDSEDNIK IZVRŠNEGA ODBORA KONFERENCE SINDIKATA DELOVNE ORGANIZACIJE BREST V preteklih letih je bilo delovanje sindikata razgibano. V delovni organizaciji so se na- kopičile številne težave, ki so zahtevale nov, drugačen, predvsem pa odgovornejši pristop do dela na vseh ravneh. Še bolj kot prej se je sindikat obvezal z nalogo, da okrepi svoja prizadevanja za materialno in socialno varnost delavcev, ki pa mora biti povezana z rastjo produktivnosti dela, znižanjem stroškov poslovanja in smotrnejšo organizacijo dela. V tem obdobju smo v družbenopolitičnih organizacijah, predvsem pa še v sindikatu, stalno opozarjali na slabosti, ki se pojavljajo pri našem delu na mnogih področjih in se odločno zavzeli za korenite spremembe. Zavedali smo se, da so se razmere toliko zaostrile, da so bila že prisotna razmišljanja o ukrepu družbenega varstva, vemo pa, kaj tak ukrep prinaša. Zato je bilo na osnovi široke akcije družbenopolitičnih organizacij izvedenih in doseženih nekaj temeljnih premikov. Koreni tej e pa naj bi se začele spremembe s prihodom novega generalnega direktorja, kateremu moramo dati širša pooblastila, saj smo še vedno v položaju, ki je za nas izredno kritičen, in ki še vedno lahko privede do ukrepa družbenega varstva. Vodilni delavci morajo dobiti ustrezna pooblastila, da racionalnejše organizirajo poslovanje in da dosežemo predvsem več reda in discipline. Delavci podpiramo predlagane spremembe, saj se zavedamo, da samo korenit zasuk v poslovanju lahko prinese Mehka novost — Ivana več socialne varnosti in več dela. Z ukrepi zveznega izvršnega sveta pa se razmere še nadalje zaostrujejo in slabšajo, žal v zadnjem obdobju delavci vidimo vse manj svetlih perspektiv. Po eni strani govorimo o razbremenjevanju gospodarstva, po drugi strani pa smo priča vse večjim zahtevam družbenih dejavnosti po povišanju prispevnih stopenj in s tem po večjih sredstvih za pokrivanje teh potreb. Prišli smo v položaj, ko ima naša občina najvišjo prispevno stopnjo, obenem pa tudi največje primanjkljaje na področju izobraževanja in zdravstva. Tudi na teh področjih bomo morali doseči, da se bo zmanjšal administrativni aparat in racionalizirali stroški-Znašli smo se v nenormalni situaciji, ko se kljub višanju prispevnih stopenj izgube v družbenih dejavnostih povečujejo. Ugotavljam, da bomo morali na vseh področjih močno skrčiti naše želje in potrebe in se s tem marsičemu odreči- Poseben problem, ki ga je čutiti v zadnjih letih, je brez dvoma problem zmanjšanja interesa mladih za študij v lesarskih poklicih. Lesna industrija je močno izvozno usmerjena, v zadnjem času celo povečujemo delež izvoza glede na ostale panoge. Položaj na področju izobraževanja je torej velik dolgotrajen družbeni problem; zmanjševanje števila dijakov v lesarskih poklicih pomeni tudi zmanjševanje zaposlovanja in onemogočanje razvoja lesne panoge v dolgoročnem smislu. Glede osebnih dohodkov menim, da bi ti morali biti odvisni predvsem od rezultatov dela. Vemo, da so nizki, vendar pa je edini izhod za povečanje le-teh več dela in bolj' še delo, kamor nedvomno sodi tudi racionalnejše izkoriščanje delovnega časa in proizvodnih zmogljivosti, predvsem pa boljša organizacija dela in racionalnejša uporaba repromateriala. Samo bistveni premiki na tem področju nam lahko zagotove boljše osebne (nadaljevanje na 5. strani) Novo samoupravno vodstvo 24. decembra so bile v vseh temeljnih organizacijah in Skupnih dejavnostih volitve v samoupravne organe temeljnih organizacij, delegacij v delavski svet delovne in sestavljene organizacije, delegatov v komisijo samoupravne delavske kontrole sozda ter delegatov v Interno banko Slovenijales. Najbolj nas zanima sestava naj višjega samoupravnega telesa — delavskega sveta delovne organizacije. Za naslednji dve leti je ta delegatska dolžnost zaupana naslednjim delavcem: Jože Zevnik, Danica Troha, Marjan Mele, Jože Bavec, Erna žunič, Peter Mele, Miro Jenček — POHIŠTVO; Jože Kebe, Franc Meden, Jože Grbec — IVERKA; Jože Funda, Rajko Kraševec, Alojz Žnidaršič, Vinko Truden, Anton Lipovec — ŽAGALNICA; Emil Čik, Jože Obreza, Emil Kos — PRODAJA; Ivan Basar, Viko Kebe, Jože Otoničar — MINERALKA; Ivan Ule, Ivan Škrlj, Stanko Rot, Stane Drobnič, Ivan Močnik, Darko Žnidaršič, Jože Pavlič — MASIVA; Emil Kandare, Franc Mlakar, Janez Okoliš — GABER; Marija Škof, Miro Jernejčič, Anton Vesel — TAPETNIŠTVO; Peter Ileršič, Darko Drobnič, Peter Okoliš — STROJEGRADNJA; Stanislav Doles, Marija Razdrih, Gvido Svet — JELKA; Romana Nared, Ana Kogej, Bojan Baraga — SKUPNE DEJAVNOSTI. V delavskem svetu Sozda Slovenijales nas bodo zastopali: Anton Lovko iz Pohištva, Anton Kandare iz Žagalnice, Božo Bajc iz Prodaje, Gvido Svet iz Jelke, Jožica Hladnik iz Iverke in Anton Lunka iz Strojegradnje. V samoupravno delavsko kontrolo Sozda Slovenijales pa sta bila izvoljena Srečo Drobnič iz Tapetništva kot delegat in Rajko Hiti iz Mineralke kot njegov namestnik. Z delegati delavskih svetov, disciplinskih komisij in samoupravnih delavskih kontrol temeljnih organizacij in delovne skupnosti se bomo v času njihovega mandata srečevali tudi preko našega glasila — ob in o njihovem delu. Vsem izvoljenim delegatom iskrene čestitke! Novoletna kramljanja (nadaljevanje s 4. strani) dohodke, ter s tem večjo socialno varnost. V času, ko so potekali v vseh temeljnih organizacijah občni zbori sindikata, bi morali dati večji poudarek nujnim organizacijskim spremembam in ukrepom za uspešnejše gospodarjenje v prihodnjem letu. pomlajuje in to predvsem s šolami in strokovno usposobljenimi delavci. Mislim, da imajo le takšni delavci moč, ki je potrebna pri dograjevanju temeljne organizacije. Želje ... Nimam posebnih želja, razen, da bi bilo dovolj dela, primeren dohodek in s tem tudi boljši osebni dohodki delavcev ter da bi še na- Jedilnica MUNGO Kot predsednik Konference sindikata želim ob koncu leta vsem delavcem Bresta predvsem boljše delovne uspehe ter obilo sreče in osebnega zadovoljstva v letu 1988. prej prevladovali zdravi in pošteni medsebojni odnosi. Na koncu pa še novoletno voščilo vsem delavcem v pričakovanju, da se bo Brest ponovno postavil na noge. FERDO PETRIČ — predsednik delavskega SVETA TOZDA GABER Najprej bi rad rekel nekaj besed o delavskem svetu, katerega predsednik sem bil v iztekajoči se mandatni dobi. Mislim, da v temeljni organi-zaciji ni vprašanje, ki bi se ga ne dalo uspešno rešiti, če ga seveda člani delavskega sveta °bravnavajo s polno mero odgovornosti in razsodnosti ter s težnjo, da bi dosegli skupni cilj, to je uspešno gospodaren je. Tako je v času, ko sem bil jaz predsednik, deloval tudi naš delavski svet. Vsekakor Pa ob razmišljanju o manda-tu> ki ga zaključujem, ne moteni mimo direktorja naše temeljne organizacije. Z razčlenitvijo posameznih vprašanj, Predlogov in stališč je znal Pritegniti k sodelovanju vsa-Cega člana delovne skupnosti. Poslovno leto naše temeljne °rganizacije se — kot kažejo Podatki — izteka sorazmerno Uspešno kljub raznim večjim ln manjšim težavam, ki nas v$akodnevno pestijo. r biaši proizvodni programi so icn1 času tržno zanimivi in Ucb' konkurenčni. Tako stalo moramo obdržati oziroma Sa Se izboljšati, čeprav bo to sedanjih gospodarskih raz-erah morda težje kot si mi-mro. Kljub temu pa sem pre-v «*n. da smo ob kar naj-£jCjem prizadevanju vsakega ana kolektiva to sposobni Uresničiti. ] Pfobno sem vesel, da se kotev v generacijskem smislu JANEZ ZAKRAJŠEK — PREDSEDNIK KONFERENCE SINDIKATA IZVRŠNEGA ODBORA SINDIKATA TOZDA POHIŠTVO Obdobje zadnjih dveh let je bilo obdobje sprememb v načinu delovanja, ki je prej potekalo po nekakšni šabloni. Danes pa šablone ne odgovarjajo več. Vedno več je delavcev, ki iščejo pravilne poti iz samoupravnih zagat v demokratičnem načinu razmišljanja. To pa pomeni, da moramo tisto, o čemer se pogovarjamo, v praksi tudi izpeljati. Najnaprednejše v tem kratkem obdobju je bilo po mojem to, da smo začeli postavljati jasna vprašanja in zahtevati nanje tudi jasne odgovore. Kdor pa tega ne zna, ali pa ne zmore, naj zapusti delovno mesto, na katerem dela. To pa pomeni postaviti prave ljudi na pravo mesto, in to od delavcev v proizvodnji do vodstva delovne organizacije. Vsi delavci se zavedamo, da je vse minljivo, da je tisto, kar je bilo še včeraj dobro in pravilno, danes zastarelo, da moramo vedno graditi in dograjevati. Iz »starih« načinov delovanja moramo preiti v nove načine. Cilji, ki smo si jih zadali že davno tega so še vedno vabljivi. Vendar bi za resnično delovanje nekega sistema potrebovali (po nekaterih ocenah) sto petdeset let ustvarjalnega dela. Mi pa smo opravili komaj prvo tretjino te poti. To pomeni, da bomo morali vsi skupaj še krepko delati, če želimo doseči zastavljeno. Pripravljenost delavcev v težnjah, da bi dosegli boljši jutri je vse bolj prisotna. Vsi smo odvisni od dela svojih rok, doseči pa moramo tudi, da bo naše delo resnično plačano. Želja za v prihodnje je mnogo, uresničita pa naj se vsaj dve: zdravje in delo. Če bosta uresničeni ti dve, potem bodo tudi ostale. Hkrati pa bi se ob tej priložnosti rad zahvalil vsem, s katerimi smo bili vse težke bitke v našem samoupravnem boju z birokracijo, ki je je — žal — še vedno veliko preveč v našem okolju. Zaželel bi rad srečno 1988 vsem delavcem Bresta in našim upokojencem, ki so v preteklosti mnogo naredili za našo delovno organizacijo. MILAN MULEC — PREDSEDNIK IZVRŠNEGA ODBORA OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA TOZDA ŽAGALNICA V temeljni organizaciji Ža-galnica sem zaposlen že od leta 1978. Opravljal sem različna dela in naloge, trenutno pa opravljam delo »vodja kontrole«, hkrati pa sem predsednik izvršnega odbora sindikata; letos se mi izteče mandat. V času mojega mandata je prišlo do velikih sprememb v poslovanju delovne organizacije in tako ob praznovanju 40-letnice doživljamo največjo krizo poslovanja v obstoju Bresta. O vzrokih — zunanjih in notranjih — pa je bilo že veliko napisanega, zato tega ne bi ponavljal. Povedal pa bi nekaj svojih misli, ki so vezane na preteklost in gotovo tudi na prihodnost Bresta. Mislim, da se je v preteklosti vse preveč vlagalo v razširitev Bresta, vse premalo pa v razvoj lastnega strojnega parka. Spali smo na lovorikah velikoserijskega programa, ki pa po znanih svetovnih spremembah ni več dajal želenega učinka. Tudi s pomočjo sprememb zvezne politike — zunanje in notranje — je Brest prišel do tu, kjer je sedaj. Prišli smo v položaj, ko smo preveliki, premalo okretni in prepočasni, da bi lahko konkurirali maloserijskim programom doma in v tujini. Če hočemo živeti bolje kot sedaj, moramo dvigniti produktivnost, povečati delovno disciplino ter izboljšati pogoje dela, kajti le tako bomo pometli pred svojim pragom. Mislim, da so ukrepi in začrtane smernice sedanjega vodstva prava pot za rešitev iz zagat,vendar le ob podpori množice delavcev, ki bo morala nositi naj večja bremena sedanje krize. Le dobro delo in visoka storilnost sta pogoja, ki bosta pomagala Brestu izplavati iz težav. V naši temeljni organizaciji je prišlo v zadnjem času do velikih sprememb glede ravni tehnološkega razvoja. Začeli smo opuščati predelavo bukovega žaganega lesa in počasi prehajamo na finalizacijo jelovega žaganega lesa, saj smo mnenja, da nas bo samo to povleklo iz žagarske krize, ki vlada v tem času. Vemo, da je lesna surovina zelo draga, zato smo se odločili za investicijo v širinsko in dolžinsko spajanje jelovega žaganega lesa. Tako bomo povečali izkoristek le-tega in postali konkurenčni v tujini in doma. Mislim, da je ta usmeritev našega vodstva pravilna, kljub začetnim težavam v proizvodnji, ki pa jih bomo, upam, pravočasno rešili. Kar se tiče dela sindikata, sem mnenja, da je sindikat še vedno dober le v vlogi nabavi telj a ozimnice in podobnega, vse premalo pa se čuti (nadaljevanje na 6. strani) Pisarniški program GAMA Novoletna kramljanja (nadaljevanje s 5. strani) njegov vpliv pri obravnavanju poglavitnih odločitev v temeljni in delovni organizaciji. Menim pa, da bomo našli skupno pot in da bo sindikat vendarle nekaj prispeval tudi k razvoju Bresta in ne bo samo »stranska dejavnost«. Želim si, da bi si Brest s svojim novim vodstvom le utrl pot v boljšo prihodnost, kajti če nam to uspe, bomo zadovoljni tako delavci Bresta, kot vsi občani občine Cerknica. Vsem delavcem želim vse najlepše in veliko sreče v novem letu. ANTON OTONIČAR — PREDSEDNIK IZVRŠNEGA ODBORA OSNOVNE ORGANIZICIJE SINDIKATA TOZDA JELKA Ob zaključku dveletnega delovanja v izvršnem odboru sindikata lahko rečem, da je to področje zelo široko in razvejano. Zato menim, da je delo sindikata timsko delo, saj le na ta način lahko obvladujemo problematiko^ in se približujemo načrtovanim ciljem temeljne organizacije. Spoznal sem, da se pri zadevah skupnega pomena, ki so v pristojnosti sindikata, med temeljnimi organizacijami zelo težko pride do skupne rešitve, izven tega okvira pa je naše delovanje zelo omejeno. V zadnjem obdobju pa se vse bolj zavedamo, da je Brest potrebno obravnavati kot celoto, čeprav ob številnih problemih prihaja do bolečega spoznanja, da je sindikat nemočen in dostikrat ne odigra svoje vloge. Boriti bi se morali za enakopravnost, imeti bi morali rušilno moč zoper vse negativne pojave v družbi in se tako približevati delavcu — le tako bi izpolnili svoje poslanstvo. Prišli smo tudi do spoznanja, da je potrebno ločiti delo od nedela in vseskozi smo zahtevali več posluha za pravilno nagrajevanje. Istočasno pa smo se zavzemali za racionalno obnašanje tako delavcev kot naše vodstvene strukture. Periodični obračuni, posebno pa zaključni računi včasih izzvenijo kot grozljivka, kajti delavci se ne morejo sprijazniti s tem, da kljub temu, da delajo, ne dosegajo pozitivnih rezultatov. Moje želje v novem letu so, da bi si dvignili osebni in družbeni standard, da bi bili zdravi in da bi bile odločitve ljudi, ki nas vodijo, trezne in preudarne. JOŽE ZEVNIK — PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA TOZDA POHIŠTVO Dve leti je res kratko obdobje, pa vendar so se v tem času dogajale pomembne stvari v temeljnih, kakor tudi v delovni organizaciji. Ker je v delovni organizaciji rezultat poslovanja negativen, so pred samoupravnimi organi mnogokrat težje odločitve kot bi bile sicer. Nikakor ne moremo biti zadovoljni s sedanjim 'stanjem v temeljni organizaciji, pa tudi v delovni organizaciji ne. Zelo veliko je bilo subjektivnih vzrokov, ki so nas pripeljali v položaj, iz katerega se bomo rešili le s popolnoma drugačnim odnosom vsakega posameznika do dela. Doslej smo se vse prevečkrat slepili, da kriza ni tako huda in da nam bo že kdo pomagal. Samoupravni organi so si prizadevali pri saniranju težav v katere smo zašli, moram pa poudariti, da stvari mnogokrat le niso bile dorečene ali pa so bile površno pripravljene. Tu mislim predvsem na strokovne službe, ki morajo v prihodnje na svojem področju veliko več narediti. Predvsem se morajo bistveno spremeniti organizacija dela, nabava, prodaja, pa tudi problematika kadrovskega področja. Veliko napak je bilo narejenih na področju nagrajevanja, saj smo popolnoma izničili sistem, ki smo ga nekoč sprejeli. Seveda pa smo ga začeli rušiti predvsem s popravki razredov na režijskih delovnih mestih. Tako imamo sistem zaradi sistema, nagrajevanje pa v uravnilovki, po kateri ne moremo ločiti dobrega delavca od slabega. Če gledam stvari kot predsednik delavskega sveta, menim, da so bili le narejeni določeni koraki k izboljšanju, pa čeprav mnogokrat prepozno. To trdim zato, ker imam občutek, da smo prepočasni, poleg tega pa si precej ljudi ne želi sprememb v smislu večje odgovornosti do postavljenih nalog in kakovostno opravljenega dela. V zadnjem obdobju se mi zdi zelo pozitivno spoznanje družbenopolitičnih in samoupravnih organov v delovni organizaciji, da so nujne tudi kadrovske spremembe. Tu ne mislim nikogar podcenjevati, pač pa sem trdno prepričan, da morajo odgovorna delovna mesta prevzeti strokovno dobro podkovani ljudje. Mislim, da moramo slediti prizadevanjem vodstva delovne organizacije in izvajati programe, ki pa ne bodo vedno najbolj zaželeni v določenih krogih ljudi. Beseda »obračun« je resnično že nekaj časa na tisti točki, ko ugotavljamo samo še minuse in nazadnje izgubo v velikih številkah. Težavni so zbori delavcev, na katerih razkrivamo vzroke za nastali minus, ki spremlja našo temeljno organizacijo že nekaj let. Iz obračuna v obračun se pojavljajo podobni negativni vzroki, ki pa jih doslej nismo mogli sanirati. Vse prevelik zalogaj za nas so zunanji dejavniki, na katere delavci nimamo nobenega vpliva. Ne smemo trditi, da imamo znotraj temeljne organizacije vse v naj lepšem redu. Daleč od tega, vendar je kljub vsemu glavni vzrok izgube v naših dnevno spreminjajočih se zakonih. Kolektiv že vrsto let »Škarje« nekoliko drugače životari, kar se odraža predvsem na iztrošeni opremi in pa seveda na osebnih dohodkih ki so daleč pod povprečjem panoge. Kljub temu si delavci temeljne organizacije prizadevamo izvajati načrtovane naloge, ki so postavljene pred nas. Ugotovljeno je, da v kolektivu prevladuje nekvalificirana delovna sila, in da breme dobre kakovosti izdelkov nosi nekaj sposobnih delavcev, ki pa za to ne prejemajo ustreznega osebnega dohodka. V kolektivu je v zadnjem času opaziti zaskrbljenost, češ, kaj bo jutri, ali bomo imeli delo in zagotovljeno socialno varnost. Kljub negotovim občutkom delamo naprej in izpolnjujemo naloge, ki smo jih načrtovali do konca leta. Kanček optimizma pa nam dajejo nove smernice vodstva delovne organizacije, ki si na vse možne načine prizadeva sanirati našo temeljno organizacijo, kakor tudi delovno organizacijo. S tem upanjem bomo dočakali novo leto 1988, v katerem pa se bo pokazalo na kakšni poti je Brest. V letu 1988 si osebno želim zdravja in sreče v družini; enako želim tudi vsem zaposlenim. Poleg tega pa je moja želja tudi želja kolektiva, da bi naslednje leto dočakali spremembe, .ki bi nas postavile na trdna tla. Že vse predolgo traja negotovost, kaj bo z Brestom jutri. Upam, da bo leto 1988 prelomnica, ki bo pokazala, ali smo v delovni organizaciji sposobni premagati krizno obdobje, povrniti ugled, izboljšati življenjski standard delavcev kakor tudi pospešiti razvoj v občini Cerknica. RAJKO HITI — PREDSEDNIK IZVRŠNEGA ODBORA OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA TOZDA MINERALKA Preteklo dveletno obdobje je potekalo v luči zaostrovanja vseh vidikov gospodarskega življenja v naši družbi. Ta gibanja so se seveda močno odražala tudi v načinu dela in rezultatih poslovanja temeljne in delovne organizacije. Nebrzdana rast inflacije, visoke obresti na obratna sred- stva, cenotna neskladja na tržišču ter upadanje življenjskega standarda so močno vplivale na poslovne odločitve in rezultate poslovanja, pa tudi na razpoloženje delavcev v temeljni organizaciji. Ocenjujemo, da se je naša temeljna organizacija v tem času dokaj prožno prilagajala tržnim razmeram, ki so se v preteklem obdobju spreminjale iz dneva v dan. Na zunaj tega mogoče niti ni opaziti, finančni rezultat pa to trditev nedvomno potrjuje. Vsekakor je treba poudariti, da ti dve leti nista bili rožnati in da trenutno stanje ne nakazuje, da bi se razmere ' krajšem času kaj bistveno iz" boljšale. Na vzdušje v kolektivu in razpoloženje delavcev so negativno vplivali dejavniki, kot so neučinkovitost širše družbene skupnosti pri razreševanju kritičnih gospodarskih in zaskrbljujočih družbenop0" litičnih razmer, nerazumljiv® velike razlike med osebnim1 dohodki v posameznih pano-(nadaljevanje na 7. strani) Ladijska kabina iz negor plošč — udobje in varnost Novoletna kramljanja (nadaljevanje s 6. strani) gah gospodarstva predvsem pa negospodarstva, in v končni fazi tudi naraščanje gospodarskega kriminala. V naši temeljni organizaciji je bil kljub vsem družbenim pretresom odnos do dela vseskozi pravilen, pri čemer velja posebej pohvaliti pripravljenost velike večine delavcev kadarkoli poprijeti za katerokoli delo, če je bilo to v skupnem interesu. Ta pripravljenost do dela je v našem kolektivu še vedno živa, prav tako kot je živ spomin na črne trenutke v prvih dveh letih življenja naše Mineralke. Seveda si najbolj želimo, da bi se gospodarske razmere v naši družbi kar najhitreje stabilizirale, saj bi se s tem znatno olajšalo tudi delo pri reševanju gospodarskih razmer v delovni organizaciji. Vsem temeljnim organizacijam želimo v prihajajočem letu obilo delovnih uspehov, delavcem pa predvsem zdravja in osebne sreče. SLAVKO ŠVIGELJ — predsednik delavskega SVETA TOZDA MASIVA Majda Zakrajšek — PREDSEDNICA osnovne ORGANIZACIJE sindikata Tozda masiva Končano je dveletno mandatno obdobje samoupravnih °rganov in družbenopolitičnih °rganizacij v Brestovih temeljih organizacijah, kakor tudi v delovni organizaciji. Če napravimo črto pod dveletnimi delovnimi prizadevanji v temeljni organizaciji Masiva, dobimo naslednje rezultate: Delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v tozdu je bilo dokaj aktivno, vendar pa zastavljenih ciljev poslovanja nismo dosegli. Težka gospodarska situacija, predvsem lesne industrije, nas je potisnila v nezavidljiv položaj. V okviru delovne organizacije smo se prepočasi prilagajali spreminjajočim se gospodarskim razmeram v državi, skratka, bili smo neokretni, kar je poleg objektivnih težav tudi vzrok slabim rezultatom poslovanja. Nizki osebni dohodki v Brestu v primerjavi z dohodki v ostalih delovnih organizacijah in službah družbenih skupnostih v občini in republiki so vzrok pomanjkanja ustreznih strokovnih kadrov, še posebno na zahtevnih delih v neposredni proizvodnji v vseh temeljnih organizacijah delovne organizacije. Temu je kriva tudi naša ozkoglednost, da strokovnjak za lesnoobdelovalnim strojem ne more biti ocenjen enako kot strokovnjaki drugih poklicev v delovni organizaciji z enako zahtevno stopnjo izobrazbe. Negativno dejstvo v delovanju delegatskega sistema v temeljni organizaciji je, da tudi po večkratnih dogovorih v delovni organizaciji ne moremo doseči, da bi izven Bresta nastopali z enotnimi stališči. Le na ta način bi lahko uveljavljali interese delavcev v Bre- stu, kar je tudi cilj delegatskega sistema. Življenjsko pomemben uspeh temeljne organizacije je nedvomno ta, da bomo dokončali investicijo v novo proizvodno halo z nekaterimi sodobnimi stroji in tehnološkimi napravami. S tem bomo delavci temeljne organizacije Masiva pridobili boljše pogoje za nadaljnje delo in konkurenčnejšo izvozno sposobnost na zahtevnem zahodnem tržišču. Zelo pomembno in nujno v tem kritičnem času je, da dokončno uveljavimo sodobno organizacijo poslovanja z maksimalno uporabo računalnika, ker je le na ta način mogoče zmanjšati tolikokrat kritizirano režijo in s hitrim zajemanjem podatkov zmanjšati stroške poslovanja. Ker nas v letu 1988 ne čakajo nič boljši pogoji gospodarjenja kot v preteklem letu, bo- Montažna dela mo morali poiskati vse notranje rezerve, če bomo hoteli imeti vsaj do neke mere zagotovljeno socialno varnost. Za prihodnje leto si predvsem želimo, da bi uspeli izboljšati poslovne rezultate, kar pa bomo dosegli le tako, da bo- mo pravočasno in kakovostno opravljali svoje delovne naloge. V letu 1988 želim vsem temeljnim organizacijam Bresta boljše poslovne rezultate, vsem zaposlenim pa zadovoljstva pri delu in veliko osebne sreče. Kako smo letovali? Nenavadno je razmišljati o letošnjem letovanju v tem je-sensko-zimskem času, še posebno, ko nam je misli na sončne plaže in vsakdanje poti pobelil sneg. Vendar pa je vseeno prav, da po vsaki letovalni sezoni spregovorimo tudi o tem; da bomo vedeli, kako bo prihodnje leto ... Tako kot v zadnjih letih smo delavci Bresta tudi letos letovali v počitniških prikolicah. Na voljo so bile počitniške hišice v štirinajstih kampih, torej v kar dvakrat večjih zmogljivostih kot lani. Na ta način smo razširili ponudbo v skladu z interesi letovancev in oblikovali letovalne programe glede na geografske, klimatske in druge značilnosti. Novost v primerjavi s prejšnjimi leti je bilo tudi povečanje števila letovalnih dni z 9 na 10, oziroma s 7 na 8 letovalnih dni. Vsekakor je bila tudi cena letovanja nadvse ugodna, saj smo znatni del potrebnih sredstev za organizacijo letovanja, kljub znanim težavam, v katerih je delovna organizacija, namenili iz sklada skupne porabe. Na ta način je predstavljal delež letovancev manj kot tretjino ekonomske cene. Vse te ugodnosti so močno povečale zanimanje delavcev za letovanje, saj se jih je sprva za letovanje priglasilo kar blizu petsto. Usklajevanje je bilo v takih pogojih izredno dolgotrajno. Kar polovica vseh kandidatov je želela letovati v sredini julija. Ker vsem nismo mogli ustreči, so si nekateri uredili letovanje izven delovne organizacije. Dokončna razporeditev delavcev je bila opravljena na osnovi določil Pravilnika o letovanju in z dokajšnjo mero razumevanja delavcev. Želeli smo razbremeniti lastne zmogljivosti, zato smo omogočili z enakim načinom regresiranja letovanje delavcem, ki imajo lastne počitniške prikolice, vendar je bil odziv skromnejši od pričakovanega. Tudi letos smo pričeli z letovanjem v Čateških toplicah, kjer je sezona najdaljša (od maja do oktobra). V vseh drugih letoviščih je pričetek sezone sprva kazilo deževno in hladno vreme v juniju, zato pa je bil september nadvse lep. Tako kot v nekaterih sušnih poletjih, je tudi letos v obmorskih letoviščih najbolj pereč problem predstavljalo pomanjkanje vode; ta je ponekod pritekala iz pip le po kapljicah. Prikolice smo skušali postaviti na najugodnejše lokacije. Z ozirom na pripombe delavcev smo jih postavljali v kar najbolj senčne prostore. Bližina oziroma oddaljenost od plaže pa je vedno odvisna od volje uprav avtokampov, ki boljše lokacije namenjajo tujcem in prehodnim gostom, medtem ko sindikatom namenjajo prostore na robu kampa ... Inventura letošnje sezone je pokazala, da so letovale 404 skupine. V mnogih skupinah (družinah) so bili poleg nosilca pravice do letovanja še po eden ali več delavcev delovne organizacije. Ocenjujemo, da je skupno letovalo blizu 700 zaposlenih. Letos je bilo skupno 3.500 letovalnih dni. Viden je tudi porast števila upokojencev, ki se odločajo za letovanje v okviru delovne organizacije. Januarja bomo vsem, ki so letos (lani) letovali v okviru delovne organizacije, ponudili vprašalnik o letovanju. Leto-vanci bodo lahko posredovali odgovore, dajali ocene ter svoje pripombe in predloge, ki jih bomo uporabili za pripravo letovanja v letu 1988. Rezultate vprašalnika v zvezi s prihodnjim letovanjem bomo objavili v eni prihodnjih številk lista. I. Štefan Struženje Štev. prikol. ŠTEVILO LETOVANCEV PO TOZDIH D-i S >N O p-1 h—) 2 C/D pL, (/) Upoko- jenci SKUPAJ STRAŠKO (Pag) 4 3 2 4 _ 2 3 3 1 1 4 10 1 34 III. PADOVA (Rab) 4 7 2 1 1 1 — 1 1 1 7 12 1 35 RAJSKA PLAŽA (Rab) 2 8 — — 1 2 1 — 1 3 16 PILA (Krk) 2 5 4 5 1 1 — 1 — 1 3 3 24 MEDVEJA 2 2 2 4 2 2 1 2 1 — 1 2 19 OLIVA (Rabac) 2 4 2 — — 3 — 2 2 4 1 18 KOVERSADA (Vrsar) 1 2 — 1 — 1 — 1 2 3 10 FUNTANA (Vrsar) 8 19 9 7 4 4 6 5 6 — 11 13 1 80 LANTERNA (Poreč) 2 1 3 . 1 1 4 1 2' 2 5 2 22 SIRENA (Novigrad) 4 16 4 2 1 1 1 1 2 — 10 2 40 STELLA MARIS (Umag) 3 11 1 5 1 4 — 2 3 — 2 3 32 TERME (Čatež) 3 9 8 — 3 1 2 2 4 — 4 7 5 45 KRKA (D. Toplice) 2 11 3 — 1 — — 1 2 2 1 21 ZLATOROG (Bohinj) 1 3 —' — — 1 1 — — — 1 2 — 8 SKUPAJ 40 101 40 30 16 27 16 23 13 3 52 71 12 404 Ivan Matičič-pisatelj Notranjske Konec novembra je bil v knjižnici Jožeta Udoviča v Cerknici kulturni večer v počastitev 100-letnice rojstva pisatelja Ivana Matičiča. Spomin nanj je obudila njegova hčerka, pisateljica Nada Matičič. Pisatelj Ivan Matičič se je rodil 24. decembra 1887 v kmečki hiši Cvirgljevih v Iva-njem selu na Notranjskem. Prva koraki v šolo so ga vo- dili preko Pečišča v takratno dvorazredno ljudsko šolo na Unec, kjer sta učila Viljemina Leskovic, pozneje poročena Repič in takratni nadučitelj Peter Repič. Prav Viljemina, do otrok zelo ljubezniva učiteljica, je nadobudnega Ivana s svojo izbrano govorico zelo navdušila za lep slovenski jezik. Zaradi Ivanove velike nadarjenosti so ga starši poslali na nadaljnje šolanje v Ljubljano. Jeseni leta 1902 je prišel v tiskarno, ker se je izučil za stavca. Nato je služboval v Kamniku in v Celovcu, odkoder pa je moral jeseni leta 1910 v Gorico, da je odslužil vojaški rok. Vrnil se je v Ljubljano in kot 26-letni mladenič 1914. leta odšel na fronto. Kot telefonist je gledal smrti v oči v vseh enajstih soških ofenzivah. Ko se je končala prva svetovna vojna, se je odzval klicu Rudolfa Maistra, čeprav izmučen in naveličan frontnih jarkov. Vključil se je v njegove vrste kot prostovoljec —-borec za severno slovensko mejo. Po večletnem trpljenju na frontah je slekel vojaško suknjo in nadaljeval službo kot korektor najprej v Učiteljski tiskarni, nato v Zvezni tiskarni in v Jugoslovanski tiskarni, po vojni pa pri Slovenskem poročevalcu, kjer je ostal do leta 1947. Takrat je bil nastavljen kot predavatelj grafične stroke v Grafični in- dustrijski šoli in v Grafičnem tehnikumu. Kot prava notranjska, ivanj-ska grča je živel polnih 91 let. Umrl je 17. januarja 1979 v Ljubljani, kjer je tudi njegovo zadnje počivališče na Žalah. Njegova pisateljska roka, ki je napisala prvo črtico za celovški tednik Mir leta 1909, je bila zares neutrudna. Svoje leposlovne prispevke ie med obema vojnama m po osvoboditvi objavlja? v različnih takratnih časopisih in revijah. Sodeloval je tudi v listih za otroke (Vrtec, Naš rod, Razori, Pionirski list, Kresnice in v tržaškem Galebu), kamor je pisal privlačne, poučne črtice. Knjižna zbirka pisatelja Ivana Matičiča je precej bogata. Novosti v knjižnici EBERSBACH Volker: Francisco Pizarro Biografija nam predstavi manj znanega španskega raziskovalca Novega sveta, ki je odkril Peru. Istočasno nam ponazori uničenje starodavne inkovske civilizacije, ki je pomembno vplivala na kasnejši razvoj obeh Amerik. MATIČIČ Nada: Moja hoja z očetom Knjiga je dvojni življenjepis. Med pogovorom očeta in hčere spoznamo življenje in delo obeh pisateljev — Ivana Matičiča, rojenega v Ivanjem selu pri Rakeku, pisatelja kmečke tematike, vezane na čas vojne na Notranjskem, ter Nade Matičič, opisoval-ke meščanske družbe in današnjega časa. HAN Zhenboj: Odvečna Pripoved iz sodobnega kitajskega življenja o nesrečnem dekletu, ki mora srečno obdobje šolanja zamenjati s trdim delom v komuni in na polju. Čez čas se ji sicer nasmehne sreča, ki pa jo kmalu podre vrsta tragičnih in vznemirljivih dogodkov. KRESNICE Slikanica je nastala po stari koroški narodni pesmi na Finž-garjevo pobudo, da bi otroci takoj po vojni dobili svojo slikanico. Pred nami je ponatis knjige iz leta 1946, ki skuša eno od naših ljudskih pesmi zavarovati pred pozabo. H. Mele LOGAŠKO okrajno glavarstvo. Zemljepisni in zgodovinski opis. Uredil Vojteh Ribnikar. # V LOGATCU. Izdalo „ Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja Logaškega1*. 1889. * RAKEK Poleg južne železnice leži kakih devet ur od Ljubljane oddaljena vas Rakek. Razprostira se na južnem pobočji rakovskega hriba Srnjaka. Kolodvor, šola, pošta in nekatere hiše premožnejših trgovcev dajo vasi nekako praznično obleko. Po cestah razlaga se vedno krik voznikov in ropotanje vozov, kajti Rakek je nekako središče lesne obrtnije na Notranjskem. Na parnih žagah gospoda Fr. Lavrič a obdeluje se les v obrtnijsko rabo. Rakek stoji na kraških tleh, od tod izvira, da ima veliko pomanjkanje vode. Cela vas nima niti studenca, niti potoka od tistega časa, ko se je železnična proga delala skozi vas. Takrat moral se je zasuti še jedini studenček, ki je Rakovcem žejo gasil. Kot odškodnino zato dobi vas Rakek v vaški vodnjak od železniške postaje na dan po 200 kub. čev. vode vsled pogodbe od 1858. leta. Voda je napeljana na postajo Rakek po vodovodu (VVasserleitung) iz Cerkniškega potoka. Najprej se voda očisti v zato napravljenem vodnjaku vse nesnage, potem se izliva v železne, pod zemljo napeljane cevi in teče sama pol ure dalječ do Brodca proti Rakeku. Tukaj jo vzdigne parni stroj, sesalka, po v zato nalašč sezidanem stolpu tako visoko, da jo lastna teža žene do najvišjega mesta, kjer se zbira v veliko obokano in z zemljo pokrito vodno shrambo (VVasserreser-vior). Iz te shrambe pa teče voda po cevih sama nizdolu na kolodvor v zato napravljene kotle, od kjer jo potem dobiva kolodvor, a je tudi po cevih napeljana v gosp. Lavričevo parno žago, na pošto in v vaški vodnjak. Znamenit je odtok Cerkniškega jezera, ki ga ljudstvo imenuje Ško-cijan, po cerkvi, katera je bila nekdaj posvečena sv. Kancijanu, ki je bil dober priprošnik za dež, a zdaj jo pa zob časa razjeda, da razpada od leta do leta bolj in bolj. Ta divno-romantični kraj nastal je morebiti po kakem potresu, da se je strop podzemeljskih jam pogreznil. Tu leže pod nama strani propadi, v katerih dnu se vali mogočno vodovje, ki priteka iz Karlove jame in se peni ob skalovji proti zapadu. Čez najvišji propad pa drži 2 m širok in kakih 20 m dolg mostič iz jedne same skale apnenca, katerega je roka vsemogočnega obokala. Nekoliko korakov od tu se po strmini pride v jamo, »Ževske žage« imenovano. Da je bila tu žaga, se težko več spozna, ker razvaline se razgube v neizmerni množini skalovja. Konec jame dela voda kakih 5 m visok padec. Tikoma te jame je druga kakih 30 m dolga in 3 m široka in od 3 do 6 m visoka jama z nekaterimi kapniki. Ta jama je vedno zaprta, samo o posebnih prilikah jo odpre in razsvetli graščina Haasberg. Od Ževskih žag dalje pride na dan voda pri Rakov-ških žagah, ki so še ohranjene razvaline. Še dve jami moram omeniti, katere bruhajo vodo iz svojih globin. Obe ste kotlom podobni, zato tudi ljudstvo pravi temu kraju pri kotlah. Te dve, rib, zlasti klinov, bogati vodi se združite z glavno strugo, v katerej se voda vije med zelenimi senožeti, toda vedno je manjša, vedno se pozgublja počasi v razvotljeni svet, tako, da le majhen del priteče do velikanskega naravnega mosta, ki je kakih 50 korakov dolg. Voda le malokateri-krat teče skozi ta most, ker mora zelo velika biti, da priteče do žrela Škocijanske jame. Na desni strani mosta, kakih 20 korakov v stran, stali ste nekedaj dve cerkvi, večja sv. Kancijanu, manjša sv. Benedikta, ki ste pa zdaj razvaline, samo svetišče sv. Kancijana je še nekoliko ohranjeno. O tem kraji mnogo zanimivega omenja slavni kronist Valvasor, zato pa končam opisovati ta divno-romantični kraj. Svet krog Rakeka je valovit, najvišji hrib Srnjak, kjer se navadno čreda pase. Vse hribce in griče krog Rakeka potrebili so pridni posestniki lešovja in druzega grmovja in si tako napravili senožeti, kjer jim zraste ped visoka trava. Leta 1874 so se Rakovcem oddelili gozdi, kateri so po uro hoda oddaljeni od vasi. Nekedaj je bila vas Rakek majhna in nepoznana vasica. Ko se je leta 1857 železnica dodelala in kolodvor sredi vasi napravil, začela se je nova doba, novo življenje. Rakek dobil je drugo lice. Hiše so se začele lepšati, predelovati in nove zidati, trgovina in obrt pa sta se krepko razvile. Kmalo bode že 300 let, kar so postavili v čast sv. Urhu cerkev sredi vasi. Do-tično pismo knezo-škofa tržaškega o priliki blagoslovljene cerkve glasi se tako-le: Mi Ursin de Berthias po milostni Božji in apostolskega sedeža škof in knez tržaški voščimo vsim vernim sedanjim in prihodnjim, ki bodo to pismo brali ali poslušali srečo in vse dobro v Gospodu, ter jim dajemo na znanje, da smo s privoljenjem prečastitega gosp. Frančiška Oglejskega patrijarha, škofa tega kraja s pomočjo sv. Duha z lastnima rokama posvetili po šegi in navadi rimske cerkve v ponedeljek 4. julija 1605 cerkev sv. Urha na Rakeku, ki je Cerkniška podružnica; v čast imenovanega svetnika veliki altar, in da smo položili v vanj svetinje sv. Blaža, škofa in mučenika, sv. Kri-zostoma, mučenika, sv. Marka papeža in sv. Antona opata in da smo dodelili odpustke vsem omenjenemu posvečevanju pričujočim. Tudi podelimo odpustke 40 dni vsim obojega spola, ki bodo to cerkev in altar obiskali v obletnici Veliko njegovih del je že zdavnaj razprodanih. Vojna reportaža, kakor je sam imenoval knjigo Na krvavih poljanah, v kasnejši izdaji pa Skozi plamene prve svetovne vojne, je pretresljiv dokument o trpljenju in bojih našega človeka tistega dela slovenske zemlje, ki je v prvi svetovni vojni največ prestal. To delo so ponatisnili kmalu po izidu tudi v ameriških časopisih. Leta 1925 je izšla njegova knjiga V robstvu, 1928. pa povest Na mrtvi straži. V tem delu je pisatelj posegel v 16. stoletje, v čase bojev s Turki. Leta 1931 je izšla njegova koroška povest Moč zemlje. Junaki te povesti so prostovoljci, borci za severno slovensko mejo. Povest je svojevrsten. dokument dobe, ko se je odločila naša narodna usoda v našo veliko narodno škodo. Roman Živi izviri je krik proti fašizmu in njegovemu nasilju. Izdal ga je leta 1937 v samozaložbi, ker si nobena založba ni upala prevzeti tega dela zaradi profašistične usmerjenosti takratnih oblasti. Ponatis iste knjige je Mladinska knjiga izdala leta 1977, a žal z zelo spremenjeno vsebino. Istega leta je izšla tudi slikanica s podobno vsebino pod naslovom Družine Slove-nov potujejo. Ljudje iz Brjanije, kakor jih pisatelj v romanu imenuje, (nadaljevanje na 9. strani) njenega posvečanja. Ravno tisti dan blagoslovili smo ondotno pokopališče. Dano v Trstu v škofijski palači, 4. februarja 1606. Ursin, škof tržaški I. r. Dobre četrt ure na levo od Rakeka proti Cerknici bila je v francoske} vojni huda bitka med Francozi in Hrvati, Jeden oddelek Hrvatov prišedši iz Blok je šel naravnost proti Francozom, drugi oddelek pa je peljal in vodil tedanji Cerkniški učitelj čez Brodeč proti Rakeku, kjer je zdaj speljana nova cesta, in na katero so 1885. I. tudi mitnico postavili, prišel je torej ta oddelek Hrvatov Francozom za hrbet, in so jih z unimi zajeli. Hud boj se vname. Hrvatje zmagajo, veliko Francozov obleži, drugi beže v divjem begu. Ves Rakek se razdeli v dva dela, v stari in novi Rakek tako imenovani trg, kjer je vsaki četrtek lesni tržni dan, ki daje soseski lepih dohodkov. Železa proga proti Trstu bila je 1857. leta dodelana in prometu jz' ročena; ravno isti čas ustanovil3 se je pošta in pozneje dne 4. maja 1876 pa brzojavna postaja združena s poštno. Po zadnji štetvi 1880. leta šteje Rakek 91 hiš, 707 domačinov m 113 tujcev, skupaj torej 820 prebj' valcev. Zdaj je pa že več novi*1 hiš, tedaj tudi več prebivalcev. Gosp. Lavričeva parna žaga bi* je napravljena 1874. leta. . Po tedanjih krajnih razmerah bil je vas Rakek všolana v Cerknico, toda predolga pot, za otroke d°bf uro hoda, posebno v zimskem času, narejeno je zelo neredno šolsK obiskovanje, da, celo mnogokra bilo je nemogoče otrokom v burj|, mrazu in zametih do Cerknice Prl' ti. Sprevideli so torej razumni Rakovci, da jim ne kaže drugače, ka kor napraviti lastno šolo. Kupili so v to svrho od P°?eS* nika Janeza Vidriha 1881. I. njefl vo hišo štev. 24, ter si za si priredili šolo. V prvem letu je h dilo že v to šolo do 60 otro ’ G. Šibenik, brez vsaktere učite ^ ske sposobnosti, je podučeval o* deco za silo. Ivan Matičič (nadaljevanje z 8. strani) so simbol neuklonljivega malega naroda, ki trpi in se bojuje za svojo svobodo. Pisateljevo delo, izdano leta 1973 pod naslovom Rdeči signali, se ukvarja s podobno tematiko. To je zanimiva literarna obdelava življenja tiskar-jev-ilegalcev, ki so od druge polovice leta 1942, pa do februarja 1943 delali v tiskarni Tone Tomšič v Šubičevi ulici — tik ob italijanski kvesturi. Avtor nas v knjigi vodi vse od nastanka tiskarne, do takrat, ko so fašisti tiskarno odkrili, tiskarjem pa je uspelo pobegniti. Povesti Petrinka, Rezinka in Fant s Kr esin j a so nekakšna Pisateljeva trilogija. To so zgodbe, ki prikazujejo živi j e-Nje, težave in prijetne strani Notranjskega zdravega človeka, ki ljubi svojo lepo, čeprav trdo kraško zemljo. Leta 1944 je Mohorjeva družba izdala kot 96. zvezek slovenskih večernic njegovo knjigo Dom v samoti. Matičič se je uveljavljal tudi v dramatiki. Leta 1925 je Napisal vojno tragedijo Kalorija, ki so jo večkrat igrali sirom po Sloveniji, pa tudi v ^iljski dolini na Koroškem, “oleg tega je treba omeniti še drami Molk in Prvi val ter ljudsko igro Grunt. Matičič je tudi avtor mno-§ih radijskih iger, ki so bile sporedu v slovenskih oddajah tržaškega radia v letih l959 do 1963. -pisatelj Notranjske Nekaj Matičičevih del je prevedenih v češčino in angleščino. S področja tiskarske stroke je sestavil slovarček slovenskih tiskarskih izrazov in zbral gradivo za knjigo Tiskarstvo na Slovenskem od Gutenberga do 1965 ter pisal članke o tiskarski tehniki. Iz vsega njegovega pisateljskega bogastva lahko zaključimo, da je bil Ivan Matičič pravi ljudski pripovednik. Njegovo pripovedno delo je še posebej pomembno zato, ker je bogatil ljudsko izrazje, zahtevni bralec pa bo občudoval v njih resnične opise kmečkega življenja, kmečkega pojmovanja, socialne razmere, trpljenje in vesele dogodke naših prednikov in njihov odpor proti vsemu tujemu. Poleg tega je to popisovanje pomembno tudi za etnografijo, zlasti sedaj po pravi tehnični eksploziji. Pripravil: R.Gor jan Naši samski domovi Brest ima tri samske domove: v Cerknici, Martinjaku in Dolenji vasi. Samski dom v Dolenji vasi je adaptiran, blok je izoliran z novo demit fasado, sanitarije so preurejene tako, da ima sedaj vsaka stranka lastne sanitarne prostore. Temeljite obnove pa je potreben samski dom v Martinjaku. Tako bi bilo potrebno prekriti streho in urediti sanitarije, kar načrtujemo za prihodnje leto. Najslabši pogoji bivanja so bili v samskem domu v Cerknici, kjer trenutno preurejajo sanitarije in obnavljajo dotrajano električno napeljavo. Ta samski dom je star že trideset let in je bil preurejen iz stare zgradbe. V njem med pritličjem in prvim nadstropjem ni betonske plošče, zaradi česar sanitarij ne morejo preurediti tako kot v domu v Dolenji vasi — da bi imelo vsako stanovanje svoje sanitarije. S tem bi bil seveda rešen kup problemov, ki se običajno pojavljajo v podobnih zgradbah, kjer obstaja skupna uporaba sanitarnih prostorov in se običajno ne najde krivca, kadar se kaj pokvari. Vzrok pogostih negodovanj in okvar je bilo v zimskem času pokanje cevi centralnega ogrevanja, ki sicer ni delovalo. Popravilo samskega doma financira Samoupravna stano- vanjska skupnost občine Cerknica, ki upravlja in vzdržuje tudi naša stanovanja. Prvotno smo v okviru Bresta razmišljali o preureditvi samskega doma v garsonjere in družinska stanovanja, česar pa zaradi pomanjkanja sredstev nismo izpeljali. Adaptacijo bi seveda moral finančno podpreti tudi Brest. brest Popravilo samskega doma bo kljub zapletom kmalu končano in tako bodo stanovalci imeli nekoliko boljše pogoje bivanja. Zaradi starosti in neprimerne konstrukcije cerkniškega doma pa bo potrebno v prihodnje razmišljati o gradnji novega samskega doma. M. Drobnič Kdo ve, kam vodi? Upravni odbor sklada Jožeta Udoviča pri Kulturni skupnosti Cerknica na podlagi 5. člena Statuta tega sklepa objavlja RAZPIS za podelitev denarne pomoči študentom slavistike, ki so doma v občini Cerknica ter za sofinanciranje kulturnih publikacij in raziskovalnih nalog, ki imajo splošen kulturni pomen za občino Cerknica. Prednost pri dodelitvi sredstev iz sklada imajo študentje na področju slavistike. Pri podeljevanju denarne pomoči se bodo upoštevala naslednja merila: — socialno gospodarski položaj kandidata po merilih kakor so postavljena za štipendiranje iz združenih sredstev, — nadpovprečni učni uspeh ali uspeh na področju leposlovnega ustvarjanja kakor je določeno v Statutu. Predloge z ustrezno dokumentacijo sprejema Kulturna skupnost Cerknica, Gerbičeva 32. Rok prijave je 8. januar 1988. Kandidati bodo o izbiri seznanjeni do konca januarja 1988. Nagrada sklada Jožeta Udoviča bo podeljena ob slovenskem kulturnem prazniku. Naši upokojenci Iz temeljne organizacije združenega dela Žagalnica so v letošnjem letu odšli v pokoj naslednji delavci: Franc AVSEC iz Šmarate je odšel v invalidsko upokojitev z 20. 5. 1987, z del in nalog »krpanje grč«, Franc BARAGA iz Pudoba je odšel v invalidsko upokojitev s 1. 7. 1987, z del in nalog »razrez na fini krožni žagi«, Ivan PALČIČ z Vrhnike je odšel v predčasno upokojitev s 1. 8. 1987, z del in nalog »upravljanje polnojarmenika s komandnim pultom«, Ivan LAVRIČ iz Kozarišč je odšel v pokoj s 1. 11. 1987, z del in nalog »skladanje za sušenje«, Viktor AVSEC iz Knežje njive je odšel v invalidsko upokojitev s 1. 11. 1987, z del in nalog »skladanje žaganega lesa«. Delovna skupnost Tozda žagalnica se jim zahvaljuje za dolgoletno sodelovanje, za prispevek k razvoju temeljne organizacije in jim želi še veliko zdravih in zadovoljnih let. Delovni kolektiv Tozda Žagalnica, Stari trg brestov obzorn i k so uvedeni kazalci gospodarjenja in nekateri drugi ekonomski kazalci, nagrajevanje iz minulega dela ostaja odprta naloga za prihodnje leto, uvajamo pridobivanje dohodka delovne skupnosti Skupnih dejavnosti in TOZD Prodaja na podlagi svobodne menjave dela. Pri delih, za katere nimamo zanesljivih meril, uvajamo do sprejema boljše rešitve vrednotenja učinkovitosti dela na podlagi treh kriterijev; katalog del oziroma nalog predstavlja spisek vseh vrst del, ki jih je treba glede na letni plan opravljati v temeljni organizaciji oziroma v delovni skupnosti in sicer tako, da so enaka dela enako vrednotena. Sprejemali pa smo tudi blizu dvajset samoupravnih sporazumov s področja urejanja dohodkovnih razmerij s trgovinskimi oziroma z drugimi organizacijami združenega dela. NOVA PODROČJA OBDELAVE (Številka 123 — 30. december 1977) POGLABLJANJE SAMOUPRAVLJANJA — USPEŠNO GOSPODARJENJE Tako kot vedno, je tudi letos veljala naša pozornost vsem področjem poslovnega življenja v podjetju. Letošnje leto bi lahko imenovali tudi leto iskanja neposrednih rešitev, ki jih zahteva lani sprejeti zakon o združenem delu. Tudi v Brestu smo tako posvetili največji delež naših moči ravno temu področju. Nekatera področja samoupravnega organiziranja in delovanja smo uspeli po večmesečnih razpravah in Iskanju rešitev prilagoditi zakonu o združenem delu. V proizvodnem planu za letošnje leto smo si začrtali precej večjo proizvodnjo kot smo jo dosegli v letu 1976, saj smo planirali porast proizvodnje za 32 odstotkov. Lahko ugotovimo, da bo Brest kot celota ta plan tudi dosegel, seveda pa je slika po posameznih temeljnih organizacijah različna. PRIPRAVA NA PLAN ZA LETO 1978 Sredi decembra je bila planska konferenca, na kateri smo razpravljali o prvih finančnih kazalnikih plana in sprejeli sklepe za njegovo dokončno izdelavo. Glavne ugotovitve so bile: — osnovna značilnost omenjenih kazalcev je porast materialnih stroškov, kar je posledica v glavnem treh elementov: višjih nabavnih cen, povečanega obsega proizvodnje in spremenjene strukture asortimana. Ugotovljeno je bilo, da so v materialnih stroških nedvomno še rezerve. — v strukturi prodaje se že ohranja izvozna usmeritev Bresta, vendar nižje izvozne cene znižujejo finančno uspešnost temeljnih organizacij. Vendar pa se bodo ukrepi družbe na področju zunanjetrgovinske menjave zaostrili, zato je pomembno, da ustvarimo potrebna devizna sredstva za lastni uvoz. — obravnavan je bil tudi predlog financiranja Skupnih dejavnosti v skladu s sprejetimi tezami o svobodni menjavi dela med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo. — bilo je tudi dogovorjeno, da bo treba razmisliti o učinkovitejšem sistemu planiranja. Rezultati so sorazmerno pozno na voljo, kar omogoča večje spremembe v strukturi proizvodnje. NOVA PROIZVODNJA POHIŠTVA S selitvijo v nove prostore v Podskrajniku smo pričeli 15. novembra. Najprej se je preselila proizvodnja, ki je začela normalno obratovati v decembru. Pri organiziranju proizvodenj je treba poudariti, da smo se v novih prostorih srečevali z vrsto vprašanj, ki so ovirale normalno delo. V novih prostorih še ni bilo elektrike, ogrevanje, komprimiranega zraka in drugih stvari, kar je slabo vplivalo na potek in organiziranje proizvodnje. Predvidevamo, da bo proizvodnza oblazinjenega pohištva normalno stekla v začetku leta 1978. Do takrat pa je potrebno končati še nekatera dela za ureditev ogrevanja in elektrike ter druge zadeve. UGODNA OCENA DELA 13. decembra so nas obiskali predstavniki republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Z našimi strokovnimi delavci ter s predstavniki osnovnih organizacij sindikata Bresta so se pogovarjali o doseženih uspehih pri uresničevanju določil zakona o združenem delu. Predstavniki republiškega sindikata so nadvse ugodno ocenili Brestova prizadevanja na tem področju in poudarili potrebo po še tesnejšem sodelovanju in izmenjavanju izkušenj. DECEMBER — MESEC SPORAZUMEVANJA Glavne novosti, ki jih vnašamo v samoupravne sporazume v okviru delovne organizacije, so predvsem naslednje: poudarjena je povezava osebnih dohodkov in prejemkov delavcev z dohodki temeljne organizacije, zaradi načela enotnega in usklajenega razvoja temeljnih organizacij Najbolj obširen in težaven projekt, ki smo ga pripravljali skoraj vse letošnje leto, je obračun osebnih dohodkov. Z obračunom osebnih dohodkov prek računalnika bomo poenotili celotni postopek obračuna, skrajšali čas za izhodne podatke za obračun proizvodnje ter si ustvarili osnovo podatkov za najrazličnejše analize v zvezi z delom in v zvezi z osebnimi dohodki. Drugo pomembnejše področje, ki je bilo dokončno uvedeno letos, so potrošniški krediti. Kupci imajo možnost sprotnega pregleda nad stanjem kreditov, istočasno pa ima pregled nad stanjem tudi finančna služba, ki v primerih kakršnega koli odstopanja primerno ukrepa. Letos smo uvedli tudi evidenco zalog naših izdelkov na poti oziroma v luki s čimer smo dobili celovit pregled nad zalogami. VOLILNA KONFERENCA ZK 21. decembra je bila v sejni dvorani skupnih dejavnosti volilna konferenca Brestovih komunistov. Na njej so izvolili , nov enajstčlanski komite konference. V komiteju je tudi član osnovne organizacije Jelke. V dveh letih je bilo na Brestu sprejetih 40 novih članov Zveze komunistov. Samo sprejemanje pa je bilo v razpravi kritično ocenjeno, češ, da se sprejema vse preveč enkratno in da zato takšni sprejemi včasih niso utemeljeni. Med drugim je bilo tudi rečeno, da so komunisti ugotovili, da je pot prihodnjega razvoja Bresta v modernizaciji sedanjih kapacitet pohištva in v vlaganju v dopolnilno proizvodnjo. STANOVANJSKA IZGRADNJA V LETU 1978 Na pobudo komisije za stanovanjsko izgradnjo Cerkniške doline je bil 6. decembra sklican sestanek kandidatov, ki so se prijavili za usmerjeno gradnjo individualnih montažnih hiš. Po razgibani in ustvarjalni razpravi se je izoblikoval sklep, da se zaradi preprostejše in cenejše gradnje individualnih hiš ustanovi stanovanjska zadruga. Izvoljen je bil tudi iniciativni odbor iz vrst graditeljev, ki naj pripravi vse potrebno za ustanovitev stanovanjske zadruge. NAŠI KEGLJAČI USPEŠNO TEKMUJEJO Članice KK BREST so v prvih treh nastopih za prvenstvo kegljaške podzveze Ljubljana dosegle odlično prvo mesto. S tem so se uvrstile na republiško prvenstvo, ki bo 7. in 8. januarja. Pred temi nastopi so imele članice več zelo uspešnih prijateljskih srečanj. Lep uspeh so dosegle v Preboldu (tekmovanje v počastitev 30-letnice kegljanja v Celju) in na Vrhniki (tekmovanje v počastitev 15-letnice KK Tenkist in dneva JLA). Člani kluba so sodelovali na prvenstvu kegljaške podzveze Ljubljana v lil. tekmovalni skupini. V treh nastopih so člani dosegli lep rezultat in zasedli 3. mesto, s čimer so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje za prvaka podzveze. Strelske novice zirala v počastitev Dneva republike tekmovanje pionirjev in pionirk. Zaradi slabega vremena se tekmovanja niso udeležili vsi prijavljeni, zlasti je bila okrnjena udeležba pionirk, tako da pri njih ni bilo ekipne razglasitve. Kljub močni konkurenci pri pionirjih, kar je razvidno iz rezultatov, je pokal »29. november« osvojila pionirska ekipa Strelske družine Brest. Pionirji ekipno: PIONIRJEM BRESTA POKAL »29. NOVEMBER« Strelska družina »Kapetana Mihevca« iz Idrije je organi- 1. SD »BREST« Cerknica 494 krogov 2. SD Koper 493 krogov 3. SD »Kapetan Mihevc« Idrija 493 krogov Pionirji posamezno: 1. Sebastijan Žnidaršič 174 krogov — SD Brest 2. Davor Primožič 173 krogov — SD Koper 3. Robert Krapež 170 krogov — SD Idrija Pionirke posamezno: 1. Nada Braniselj 172 krogov — SD Brest 2. Bojana Klančar 162 krogov — SD Brest 3. Martina Jakopin 156 krogov — SD Brest OSTROSTRELCI DRUGI V SLOVENIJI Republiški štab Teritorialne obrambe Slovenije je organiziral 4. republiško tekmovanje ostrostrelcev na strelišču Crngrob pri Škofji Loki. Tekmovanja se je udeležil tudi Občinski štab TO Cerknica in med 56 nastopajočimi ekipami zasedel odlično 2. mesto. Tekmovali so z ostrostrelskimi puškami domače proizvodnje na razdalji 300 metrov od tarče s stranico 50 cm. Vsak tekmovalec je imel tri poizkusne strele in pet strelov za oceno. Najmlajši ostrostrelec je bil Damjan Kandare, ki je med posamezniki zasedel 4. mesto in bil najboljši v ekipi TO Cerknica, za katero sta nastopala še Janez Matičič in Janez Škrlj. Ekipno: 1. Zvezna enota Milice 131 krogov 2. OŠ TO Cerknica 113 krogov (4 X 10) 3. OŠ TO Radlje 113 krogov (2 X 10) Posamezno: 1. Brelih (ZEM) 46 krogov 2. Pičulin (Kranj) 45 krogov 3. David (ZEM) 44 krogov 4. Kandare (OŠ TO Cerknica) 42 krogov F. Mahne BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne organizacije BREST Cerknica, n. sol. o Ureja uredniški odbor: Srečo DROBNIČ, Vili FRIM, Franc GORNIK, Karmen KANDARE, Danilo MLINAR, Anton OBREZA, Janez OPEKA, Miran PETAN, Zdravko ZABUKOVEC. Foto: Jože ŠKRLJ. Odbor za obveščanje je družbeni orga*1 upravljanja. Predsednik odbora: Franc MLAKAR. Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o ob0 davčenju proizvodov in storitev od Pr0' meta proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje izvršnega sveta SR Sloveni)6 št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974). Naklada 2800 izvodov. Tiska Železniška tiskarna v Lju^ Ijani. Pogled skozi okno Akcije nogometnega kluba Rakek Taborniške Kadar govorimo o taborništvu, najprej pomislimo na to, da je delo v tej organizaciji zelo povezano z življenjem v naravi. S tem pa povezujemo tudi orientacijo. Orientacija se v pravem pomenu besede začne takrat, ko zapustimo poznani kraj in se po terenu ne gibljemo več brez premisleka, saj smo na povsem neznanih tleh. S pomočjo izkušenj, dostopnih podatkov, različnih pojavov in tehničnih pripomočkov, pa obvladujemo teren tako, da smo si stalno na jasnem kje smo in vemo, kako najti pot do cilja. Naši taborniki veliko hodijo na izlete, pohode in bivakiranja, ker je orientacija vsebina mnogih tekmovanj. Torej jim prepoznavanje terena s Pomočjo zemljevida ne bi smelo predstavljati problema, kakor tudi ne iskanje najustreznejše poti do cilja. Prav zato organiziramo vsako leto tečaj iz orientacije za tabornike, vodnike in klubovce. Letos novice je potekal 27., 28. in 29. non-vembra v Žilcah. Udeležilo se ga je 14 naših članov, gostili pa smo tudi dva tabornika iz Črnuč. Vodji tečaja sta bila Matjaža — Mlinar in Harmel, delo pa je potekalo v dveh skupinah. Prva — začetniška — se je s pojmi orientacije, karte in busole šele seznanjala, v drugi pa so nadgrajevali svoje znanje z zahtevnejšimi nalogami. Orisali so skice minskega polja, skice profila terena, sestavili pa so tudi orientacijski pohod. Vsi skupaj so se udeležili tudi nočnega pohoda, kjer so se seznanili tudi z orientacijo ponoči. Udeleženci tečaja so preživeli tri prijetne dneve (vsaj tako pravijo) ob učenju in ob večerih ob kulturnih programih. Upamo in želimo, da bodo sedaj ti taborniki posredovali svoje znanje svojim tovarišem in da se bodo v čim večjem številu udeleževali republiških akcij. Kaj pa v decembru? Uredniški odbor našega informatorja Ščuke je zelo delaven in pripravlja zadnjo izdajo v tem letu. V njem so poročila o delu v preteklih treh mesecih, razpisi akcij do marca, prebrali pa si boste lahko tudi marsikaj koristnega o lokostrelstvu, ročnih delih — grafiki... Predstavili smo Leskovo dolino in našo hiško, razpisali pa smo se tudi o našem novem taborniškem centru na Gerbičevi 32. Vsi ostali taborniki pa se pripravljamo na novoletno praznovanje. Tiskamo novoletne čestitke, vodi vadijo točke za čajanko, vodniki pa bodo najmlajšim izdelali majhna darila. Skratka: vsi skupaj čakamo dedka Mraza, ki bo k murnom in MČ-jem prišel v ponedeljek, 28. decembra, k tabornikom pa 29. decembra. Klubovci pa bomo skupaj s črnuškimi taborniki odšli na štiridnevno praznovanje novega leta v Leskovo dolino. Da pa ne bomo samo »praznovali«, smo pripravili tudi program: veliko izletov in smučanja (če bo sneg). Za vse tabornike in klubovce bomo med zimskimi počitnicami organizirali zimovanje v Leskovi dolini. Interesenti dobijo informacije v ščuki in pri svojih vodnikih. Pa še to: dobili smo kombi. Je sicer že malo v letih in ga že spomladi čaka prenova, vseeno pa že zdaj služi svojemu namenu. Naš je in lahko gremo z njim kamor hočemo — seveda spet največ v Leskovo dolino. Tako nam ni več treba vsakič prositi za prevoz. Glavni voznik pa je seveda Runč. Toliko o našem delu v zadnjem mesecu tega leta. Ob prihodu novega leta taborniki odreda Jezerska ščuka vsem Brestovcem želimo SREČNO NOVO LETO 1988! A. Žnidaršič Nogometni klub Rakek je v lanskem letu praznoval 60-letnico obstoja. Ustanovljen je bil leta 1926, ob jubileju pa si je zastavil vrsto ciljev za nadaljnji razvoj nogometa na Rakeku. Tako je bilo dogovorjeno, da klub preneha z nemotiviranim igranjem v občinski nogometni ligi ter da v sezoni 1986/87 poišče primernejša tekmovanja izven občinskih meja. Izoblikovan je bil predlog, da klub pristopi k Medobčinski nogometni zvezi Koper in se s tem vključi v njihovo medobčinsko nogometno ligo. Začetek je bil zelo težaven, saj ni bilo denarja ne za potovanja niti za plačevanje sodnikov. V letu 1987 pa so v klubu začeli resneje delati. V svoje vrste so povabili igralce z območja občine Cerknica in enega novih igralcev je že vzel Nogometni klub Postojna. Občinska odprtost se nam je v letošnjem letu obrestovala, kajti spomladanski del prvenstva je klub končal brez poraza in malo je manjkalo, da bi se uvrstili v enotno primorsko nogometno ligo, ki je bila ustanovljena v jeseni letošnjega leta. Kot zanimivost lahko povem, da v tej ligi nastopa šest ekip z goriškega območja in šest s koprskega. V klubu posvečamo veliko pozornost delu z mladimi, ki so bili sicer kar celo desetletje zapostavljeni. V letošnjem letu so tako začeli z organiziranimi tekmovanji tudi kadeti NK Rakek, ravno tako v okviru Medobčinske nogometne zveze Koper. Njihovi rezultati so letos nekoliko slabši, kajti pozna se, da se z mladimi zelo dolgo ni resno delalo, sedaj pa imajo svojega trenerja ter organizirano vadbo na igrišču. V članski ekipi je prihod trenerja Kobana prinesel vrsto sprememb tako glede resnosti ekipe na treningih in tekmovanjih kot pri povezovanju med klubom in delovnimi organizacijami v občini in izven nje. Plod tovrstnega sodelovanja so reklamni napisi delovnih organizacij ob igrišču na Rakeku, vendar si želijo, da bi svoje reklamne napise ob igrišču razpostavile tudi druge delovne organizacije v občini. Želijo pa si, da bi jih bilo še več, kajti le tako bo klub, povezan z delovno organizacijo, uresničil svoje cilje. V letošnji tekmovalni sezoni klub načrtuje osvojitev prvega mesta v ligi MNZ Koper ter napredovanje v višji rang tekmovanja, to pa je že omenjena enotna primorska liga, ter seveda boljši in bolj privlačen nogomet kot doslej. Z igranjem v MNZ Koper smo videli, da imajo vsi klubi v svojih slačilnicah oziroma garderobah napeljano tudi elektriko ter toplo vodo. To pa bi tudi NK Rakek nujno potreboval vsaj v naslednji sezoni 1988/89. Dedek Mraz bo lahko izbral Filmi v januarju 2. 1. ob 19.30 in 3. L ob 16. uri — ameriški fantastični film HOTLINER. 2- 1. ob 19.30 — ameriška komedija ČAS PRINCIJEVIH. 4- 1. ob 19.30 — ameriški ljubezenski film BITI ZALJUBLJEN. 2- 1. ob 19.30 — ameriški ljubezenski film BITI ZALJUBLJEN. L ob 18. uri in 11. L ob 19.30 — ameriška komedija UPOR V VOJNI AKADEMIJI. 9- L ob 19.30 in 10. 1. ob 16. uri — ameriška grozljivka ŽRELO, III. del. L ob 19.30 — ameriška kriminalka MONA LIZA. L — film še ni predviden L ob 18. uri in 18. L ob 19.30 — ameriška grozljivka HIŠA. L ob 19.30 in 17. L ob 16. uri — ameriška kriminalka ZANKA. '2- L ob 19.30 — ameriška drama JOLANDINA SKRIVNOST. ~E 1- ob 19.30 — avstrijsko-madžarska drama POLKOVNIK REDL. ob 18. uri in 25. L ob 19.30 — italijanski akcijski film bad v akciji. "E 1- ob 19.30 in 24. L ob 16. uri — italijanski pustolovski film močni fantje. 2d , ' D ob 19.30 — ameriška krimanalka EUREKA. 2o °b 19.30 — angleška drama POT V INDIJO. E ob 18. uri — ameriški akcijski film LETO ZMAJA. °b 19.30 in 31. 1. ob 16. uri — ameriški pustolovski film EKPERIMENT PHILADELPHIA. 3l" ob 19.30 — ameriški sodobni film OGENJ Z OGNJEM. S. Doles Tudi v Cerknici se pripravljajo na »nogomet« Novoletna nagradna križanka NAGRADNI RAZPIS V želji, da bi vam praznične dni popestrili tudi z ugankarskim užitkom, smo vam pripravili dokaj obširno in ne pretežko križanko. Pri reše- vanju vam želimo obilo sprostitve, z nekaj sreče pa ste lahko tudi med izžrebanci. 1. nagrada bo 20.000 din 2. nagrada bo III. zvezek Notranjskih listov 3 nagrade po 5.000 din in 3 nagrade po 1.000 din Rešitve v kuvertah s pripisom »Nagradna križanka« pošljite uredništvu najkasneje do vključno 15. januarja 1988. Dvakrat srečno! Gromov memorial Kegljaški klub Brest Cerknica bo 2. in 3. januarja 1988 organiziral že 21. Gromov memorial v kegljanju za moške dvojice. Nastopilo bo 42 parov iz vse Slovenije ter tekmovalci iz Zagreba, Delnic in Reke. Med nastopajočimi bo tudi pet državnih reprezentantov.