OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHUU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE „V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
Vol. хххп. — leto хххп.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MAY 26, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 104
Nov sfrob
joseph belaj
Včeraj zjutraj je umrl dobro poznani gostilničar Joseph Be-laj, star 44 let. Več let je vodil gostilno Old Time Cafe na 3304 St. Clair Ave. Doma je bil iz Sodražice, odkoder je prišel v Ameriko pred 29 leti.
Tukaj zapušča soprogo Katharine, rojeno Jovick, dva sinova Lawrence in Allen, dva brata Franka, ki vodi trgovino z moško opravo na E. 62 St. in St. Clair Ave., in Louisa, dve sestri Mrs. Mary Kunstel, ki je soproga gostilničarja na E. 66 St. in St. Clair Ave., ter Mrs. Jennie Levstek. V stari domovini pa zapušča mater Heleno in sestro Milko Cijderman. Pogreb se bo vršil v soboto popoldne ob 1. uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na Highland Park pokopališče.
V zadnjo čast
članstvo kluba "Ljubljana" je prošeno, da se nocoj zbere ob osmih v Želetovem pogrebnem zavodu, da se izkaže zadnjo čast umrlemu članu Frank Cimper-man, p. d. Smith.
Na dopustu
Na dopust od mornarice je prišel Leo A. Ladiha, sin Mr. in Mrs. Leo Ladiha, 1336 E. 55 St. Od tu se bo podal v Berlin, N. H., kjer se bo poročil 13. junija z Miss Yvette Lamontagne. Poroka se bo vršila v cerkvi sv. Ane. Bilo srečno!
AMERIKA DELUJE ZA ENOTNO POLITIKO NAPRAM KITAJSKI
WASHINGTON, 25. maja—Zedinjene države si prizadevajo, da bi se ostale dežele sveta združile v enotni politiki, kar se tiče komunistične vlade Kitajske.
Cilj združenega, stališča
napram kitajskim komunistom je, da se prepreči "prezgodnje" priznanje komunistične vla.de s strani posameznih držav.
Baje so nekatere države že pripravljene, da zaradi dogodkov na Kitajsken* priznajo komunistično vlado in obnovijo trgovinske in diplomatične odno-šaje s komunistično Kitajsko.
Ameriški uradniki se bojijo, da bi kitajski komunisti pri pogajanjih z raznimi odstopki in manevri razdvojili posamezne države.
Uradniki državnega oddelka pravijo, da so se ameriški predstavniki že pogovorili o enotnem stališču napram komunistični Kitajski s predstavniki Anglije, Francije, Belgije, Nizozemske, Indije in Avstralije.
Amerika za enkrat ne bo priznala komuniste
Zedinjene države baje nimajo nobenih namenov, da bi za enkrat priznale komunistično vlado na Kitajskem. V zvezi s tem je zadnji teden državni tajnik Acheson pred senatnim odborom izjavil, da Amerika ne bo priznala kitajske komuniste, tako dolgo, dokler bodo nacionalisti ohranili svojo vlado.
Toda ker sile kitajske Ljudske (komunistične) armade naglo napredujejo, ni verjetno, da bi se mogla nacionalistična vlada obdržati tudi v bodočnosti. Z zavzetjem šangaja je zelo možno, da bodo komunisti usta-
Odbor za svobodo govora svari pred zakonsko predlogo Bartunek-Seibert
Ohijska zakonodajna zbornica je včeraj začela zasliševanja glede tako zvane zakonske predloge Bartunek-Seibert. Ta predloga je tako kontroverzna, da se hialo njih zavedajo njenega pomena,
Clevelandski "Committee for f'ree Speech," katerega predsednik je Bob Evans, nam je poslal za objavo analizo o tej predlogi, ki jo spodaj objavljamo;
A.	Ohijska "Mundt-Nixon-ova" 'predloga. Bartunek-Sei-bertova zakonska predloga (S. B. 345), katere namen je baje, da tako imenovane subverzivne elemente odstrani iz vladnih služb in javnih uradov, je v resnici hudoben napad na pravice ohijskih državljanov, posebno na pravice organiziranega delavstva. Skuša v Ohiju storiti tisto, kar namerava Mundt-Nix-onova predloga storiti celi deželi—da se ustanovi dejansko policijsko državo, v kateri bi organizirano delavstvo bilo izbrisano.
B.	Kdo se nahaja v zaledju? Bartunek-Seibertova zakonska predloga je delo velikega busi-nessa v Ohiju. Spodbudo zanj je *lala ohijska Association of Manufacturers skupaj z Reserve Officers' Association. Zanjo sta Se zavzemala direktor Industrial delations at American Steel & ^ire Co., Frank C. Manning iz Clevelanda in James Jappe.
Kaj predloga določa? To je nedvomno po delodajalcih sponzorirana proti-delavska predlo Sa. To je zelo prepredena predloga, njeno besedilo je tako polno lukenj, da se jo lahko tolmači
na zelo mnogo načinov. Za interese delodajalcev se jo lahko izkoristi, da se uniči katero koli delavsko unijo.
Ko je "pronajdenp in ugotovljeno," da obstoja komunistična nevarnost, predloga nadaljuje s pojasnjevanjem pojmov "komunist," "komunistična organizacija" in "komunistična frontovska organizacija" tako na splošno, da lahko zajame vsakega.
Pod takšnimi razlagami se posameznika ali pa delavsko unijo lahko označi za "subverzivno," če podpira FEPC, se zoperstav-Ija Taft-Hartleyevem zakonu, ali pa celo zahteva zvišanje mezd. Vse te stvari so ob eni ali pa drugi priliki delodajalci označili za "komunistične."
Če postava proglaša neko ameriško stranko protipostav-no, zgolj na osnovi ugotovitve, da program stranke ne soglaša idejami legislature, to dejansko pomeni legislativno obravnavo brez kakršne koli sodne zaščite, ki jo jamči osnovni zakon. To je zloraba moči ene veje vlade, sodne, s strani druge veje vlade, postavodajne. Poleg tega, takšno "ugotovi jen je" nima nobene zaslombe v tradicijskem ameriškem načinli mišljenja. Kot je rekel sodnij Najvišje sodni je Jackson:
"Če je kje kakšna negibna zvezda na našem ustavnem ozvezdju, potem je to—da nobeden uradnik, visok ali pa nizek, ne more odrediti, kaj je pravoverno v politiki, nacionalizmu, veri ali pa v drugih zadevah miš-(Dalje na 2. strani)
novili novo kitajsko vlado in zahtevali od drugih držav, da jo priznajo kot legalno vlado Kitajske.
novi spori med zavezniki v berlinu
BERLIN, 24. maja. — Ameriški brigadni general Frank L. Howley je danes ukazal nemški železniški policiji, ki se nahaja pod upravo Rusov, naj se umakne iz vseh železniških sekcij v ameriškem sektorju.
Howley je izjavil, da bo policija iz zapadnih sektorjev vpo-stavila red po včerajšnjih krvavih nemirih, ko je bil ubit neki nemški delavec.
Toda angleški in francoski uradniki so včeraj zavrgli How-leyav predlog, da se nemške čuvaje železniških postaj, ki prejemajo navodila od Rusov, izobči iz vseh treh zapadnih sektorjev. Na osnovi sporazuma med velikimi silami imajo sovjetske oblasti pravico kontrolirati ves železniški sistem v Berlinu ne glede v katerem sektorju se nahajajo.
Stavku joči delavci zahtevajo, da se jim plača z denarjem, ki velja za zapadne sektorje, ne pa z denarjem sovjetskega sektorja.
225,000 tekstilnih delavcev brez dela
ATLANTA, Ga., 25. maja— Izvršni svet ClO unije tekstilnih delavcev je danes naznanil, da je v deželi 225,000 brezposelnih tekstilnih delavcev.
Produkcija v tekstilni industriji se je od marca 1948 znižala za 22 odstotkov, delovne ure delavcev pa za 28 odstotkov.
dr. bunche zavrgel vladno službo
WASHINGTON, 25. maja — Dr. Ralph Bunche, posredovalec Združenih narodov za Palestino, je danes zavrgel službo pomožnega državnega tajnika, češ da je plača premajhna in da z njo ne mdre izhajati.
Službo je dr. Buncheu ponudil predsednik Truman. Na tem položaju bi posredovalec Združenih narodov dobil na leto $14,-000, na katere pa ne bi plačal nobenih davkov.
Zdravnik ni računal za svojega otroka
BUTLER, Pa., 25. maja — Zdravnik dr. Paul Hinchberger je danes na sodniji izjavil, da ni računal niti centa, ko je pomagal pri rojstvu otroka, za katerega mož porodnice trdi, da je zdravnikov.
Tožbo proti zdravniku je vložil neki Clair W. Hutzler, ki je izjavil, da mu je zdravnik odtujil ženo, jo zapeljal in ko je žena rodila otroka, katerega oče je baje sam zdravnik, mu je dr. Hinchberger, poslal račun za $122.50.
Mrs. Hutzler je otroka rodila pred šestimi meseci, toda pred štirimi meseci je zapustila svojega moža in sedaj živi pri dr. Hinchbergerju. Oba, žena in zdravnik, sta izjavila, da bosta zahtevala razporoko in se potem vzela.
V zvezi z računom je zdravnik izjavil, da ga je Hutzlerju poslal ko je zdravil dva njegova otroka, stara tri in šest let. Kar pa se tiče tretjega otroka Mrs. Huztler, za katerega Hutzler trdi, da mu je oče zdravnik, je slednji izjavil, da ni računal niti centa.
Slovenski mladenič nagrajen s prosto šolnino v kolegiju
"	aiJliVlJLiJtVA. UNUMBilIKj
Trije ministri zavračajo predli^ za združitev vzhodne in zahodne Nemčije
^ . ..v .	Acheson Dravi, da Sovietska zv^za za
Morilec usmrčen
Snoči je bil na električni sto-lici v.Columbusu, Ohio, usmrčen Frank Millhouse, ki je ob priliki roparskega napada na West Side ubil svojega bossa Yordana Ranchowa.
Eden soudeležnikov pri roparskem napadu, Tony Wilson, je bil obsojen na dosmrtni zapor, dočim se tretji še vedno skriva.
Guv. Lausche je zavrgel prošnjo za pomilostitev, čeprav je ohijska zbornica zastopnikov odobrila zakonsko predlogo, po kateri bi v Ohiju bila ukinjena smrtna kazen.
Izredna seja direkiorija
Jutri, v petek zvečer ob 7:30 uri se bo vršila izredna seja di-rektorija Slov. društvenega doma na St. Clair Ave. Razmotri valo in pripravilo se bo načrte za posebni program, ki se bo vršil začetkom julija meseca v prid nove zgradbe Doma. Vabi se vse direktorje, da se gotovp udeleže.
Komunistični urednik nastopil kot priča
NEW YORK, 25. maja. — Urednik glasila komunistične stranke "Daily Workqr" John Gates je danes nadaljeval s pričanjem na obravnavi proti enaj-storici komunističnih voditeljev, ki so obtoženi, da so bili v "zaroti za nasilno strmoglavljenje vlade." Gates je pojasnil program komunistične stranke, ki da stremi za tem, da reši ameriške delavce pred dejanskim zasužnjevanjem s strani velikega businessa.
Gates je gladko zanikal, da je ameriška komunistična stranka kdajkoli učila ali pa zagovarjala nasilno strmoglavljenje vlade. Rekel je, da so ameriški delavci najbolj naklonjeni, da sprejmejo marksistični socializem, ker da največ trpijo radi monopolističnega kapitalizma.
Kar se tiče ciljev komunistične stranke je Gates dejal, da hoče stranka pomagati delavcem, da dvignejo svoj življenski standard, da se branijo pred nevarnostjo vojne in zaščitijo svoje demokratične pravice.
Acheson pravi, da Sovjetska zveza za enkrat ne more dobiti vojne odškodnine
PARIS, 25. -Tiaja—Trije zapadni ministri so se na današnji seji Sveta zunanjih ministrov zoperstavili predlogu sovjetskega zunanjega ministra Andreja Višinskega za ekonomsko združitev vzhodne in zahodne Nemčije.
Ameriški državni tajnik Dean
Acheson je na tej seji izjavil, da Rusija ne more za enkrat od Nemčije dobiti $10,000,000,000 na račun vojne odškodnine kot ceno za takšno združitev.
Angleški zunanji minister Ernest Bevin pa je poudaril, da Anglija ne more pristati na noben predlog, po katerem bi Nemci izgubili pravico na samoupravo.
Višinski je vztrajal pri svo
jem predlogu za ustanovitev	so se uaeiezm visok
združene Nemčije in obnovo Za-	admiral, m mor
veznišliega kontrolneg sveta. Za-	Se"eraU m vojalti, stari
državniki m predstavniki businessa, s katerimi je Forrestal
Joseph Raymond Stampfel
Prihodnji mesec bodo učenci in učenke višjih šol graduirali. Izmed stoterih teh graduiran-cev je skupina šolskih odbornikov izbrala 26 učencev in učenk, izmed teh jih je 18 v širšem Clevelandu, kateri so se posebno odlikovali v študijah in so po mnenju tega odbora upravičeni do proste šolnine v Cleveland kolegiju Western Reserve univerze.
Med temi mladeničami in mladenkami, ki so se tako dobro odlikovali je tudi slovenski fant Joseph Raymond Stampfel, sin Mr. in Mrs. Joseph in Mary Stampfel na 21341 Miller Ave. Mladi Joseph je pohajal Euclid Central High šolo, odkoder bo prihodnji mesec graduiral. Star je komaj 17 let. Bil je med najboljšimi učenci skozi vso šolsko dobo in dasiravno je bil nekaj mesecev resno bolan, je po ozdravljenju vse zaostalo učenje nadomestil. Poleg rednega šolskega pouka se je tudi udej-stvoval pri raznih športnih igrah v šoli. Zdaj se namerava vpisati v medicinski tečaj.
Njegova mati je hči družine Anton Mostar na 6307 Bonna Ave., njegov oče je pa sin družine Joseph 'Stampfel na 1139 E. 76 St.
Nadebudnemu fantu čestitamo in mu želimo še mnogo uspeha v nadaljnih študijah!
Pozdravi
Najlepše pozdrave pošiljata Anton in Frances Susel iz pri jazne Colorado, kjer se nahaja ta na obisku.
sin nacista bo presdaval v ameriki
I • 1 ; ,
HAMBURG,, 25, majp. »Profesor Freiherr von Weizsaecker, ki je sin . znanega naćisto balona Ernst von Weizsaeckerja, bo kmalu prišel v Zedinjene države,' kjer bo predaval na chicaški univerzi.
Von Weizsaecker je sedaj profesor na univerzi v Goetting-enu. Njegov oče je bil nacistični ambasador v Vatikanu in bivši državni tajnik *v nacističnem zunanjem ministrstvu.
Nedavno so Weizsaeckerja starejšega obsodili v Nuember-gu na sedem let zapora.
O čem bo sin znanega nacista predaval v Ameriki, še ni bilo naznanjeno, niti kdo ga je v Ameriko povabil.
stavka poljedelskih delavcev v italiji
RIM, 25. maja. — Stavka 500,000 poljedelskih delavcev Italije se je danes razširila tudi na severno Italijo. V .Veroni in Bariju je prišlo do krvavih nemirov, v teku katerih je policija ranila najmanj 100 stavkujo-čih delavcev, 150 pa vrgla v zapor.
Stavlcujoči delavci skušajo na nekaterih mestih prevzeti farme veleposestnikov. Delavci zahtevajo kontrakte z boljšimi delovnimi pogoji, toda posestniki se temu zoperstavljajo.
Vsled stavke, ki traja že osem dni, je žetva ogrožena.
revijo "nation" so zopet cenzurirali
NEW YORK, 25. maja. — Znana new-yorška liberalna re vija "The Nation" je ponovno bila za eno leto izobčena iz knjižnic javnih šol.
Urednica revije Freda Kirch wey je odlok odbora nadzornikov označila za "nepravičen in ne demokratičen."
Liberalna revija je naletela na težave radi svojih kritičnih člankov glede politike Vatikana. Ustanovljen je bil poseben odbor, ki se bori proti sklepu šolskega odbora.
vrgel pa je predloge, da se Bonnsko ustavo razširi tudi na vzhodno Nemčijo. Rekel je, da je takšen predlog poskus zapadnih sil, da bi prevzele kontrolo nad celotno Nemčijo.
Po predlogu sovjetskega zunanjega ministra bi Rusija zopet dobila besedo pri kontroli Porurja, katerega zapadne sile obnavljajo, češ, da je obnova zapadne Evrope odvisna od ob-npY© Porurja.
Acheson zahteva podatke o ekonomskem stanju na vzhodu
Ameriški državni tajnik je izjavil, da se ne more govoriti o združenju Nemčije, dokler ekonomski pogoji v vzhodni Nemčiji, ki se nahaja pod sovjetsko okupacijo, ne bodo razsvetljeni. Vprašal je, kaj se je na ekonomskem polju storilo v sovjetski zoni in pripomnil, da se je večkrat zahtevalo te informacije, katere pa zapadne sile niso nikoli dobile.
Acheson je izjavil, da so Zedinjene države potrošile milijone in milijone dolarjev, da bi v zahodni Nemčiji preprečile lakoto in da se zahodna Nemčija še vedno ne more vzdrževati sama od sebe.
"To pomeni, da kar se tiče zahoda v Nemčiji ni nobenega viška. Tu ni viška za vojno odškodnino," je rekel Acheson.
Jasno je, da je ameriški državni tajnik z gornjo izjavo dal vedeti, da Sovjetska zveza ne more pričakovati nobene vojne odškodnine, če bi se združilo vzhodno i n zahodno Nemčijo. Toda s to izjavo ni izključil možnost, da bi se o tem ne raz-motrivalo v bodočnosti.
Vprašanje vojne odškodnine je bilo eno glavnih na prejšnjih konferencah zunanjih ministrov. Pred 18 meseci se je konferenca končala z neuspehom, ko je tedanji državni tajnik George Marshall zavrgel sovjetske zahteve, da Nemčija plača na račun vojne odškodnine $10,000-000,000.
brezposelnost se zvišala za milijon
WASHINGTON, 23. maja — Vladni urad za brezposelnostno zavarovalnino je v soboto naznanil, da se je od maja pretek lega leta do maja meseca teko
deželi zvišalo za 1,088,358.
Forrestal pokopan z vojaškimi častmi
WASHINGTON, 25. maja. — Bivši obrambeni tajnik James Forrestal, ki je v nedeljo zjutraj storil samomor, je bil danes pokopan z vsemi vojaškimi častmi na Arlington National Cemetery, kjer so pokopani vojaški heroji dežele.
Pogreba so se udeležili visoki
delal.
Navzoč je bil med ostalimi tudi predsednik Truman z bivšim predsednikom Hooverjem.
Truplo bivšega obrambenega tajnika je bilo položeno na vojaško shrambo za strelivo, v katero je bilo vpreženih šest konjev., V žalni povorki so se počasi pomikali proti amfitea-tru pokopališča štiri kompani-je kardetov mornariške akade« mi je, mornariške godbe ter mešani bataljon marincev, pehote in zračnih sil.
Božjo službo za pokojnim Forrestalom je opravil škof epi-skopalne cerkve v C h i o a g u prevzvišeni Rev. Wallace E. Conkling.
Ženska priznala, da je zaklala veterana
Načelnik policijskega oddelka za umore lieut. David E. Kerr je včeraj popoldne naznanil, da je v zvezi z umorom 28 let starega 100 odstotkov pohabljenega vojnega veterana Salvatore La Porta bila aretirana 28 let stara žena, ki je priznala umor, toda je izjavila, da ga je storila v samoobrambi.
LaPorta je bil zaboden v vrat na 55. cesti, kjer je tudi izkrvavel. Neki šofer je izjavil, da je na E. 55th St. videl neko ženo in moškega, ki sta se suvala. Ko pa je v bližnji ulici obrnil avto in se vrnil nazaj, je moški ležal v potoku krvi, žena pa je izginila.
Aretirana ženska, katere ime ni bilo objavljeno, je izjavila, da se je zgodaj zjutraj sprehajala po 55. cesti, ko je mimo privo-zil s svojim avtom LaPorte. Povabil jo je v avto, toda nenadoma je ustavil, potegnil revolver in ji rekel, da jo bo izročil policiji. Pograbila ga je za roko in iz svoje torbe vzela nož ter ga zabodla v vrat. Izjavila je, da je nato zbežala z njegovim revolverjem. Nož in revolver je ob priliki aretacije izročila detektivom.
LaPorta je bil samec. Njegovi sorodniki pravijo, da je imel veteransko penzijo, ker je bil 100-odstotno pohabljen, ko se je pri vojaških vežbah z letalom težko ponesrečil.
- Redna seja
I- Jutri zvečer ob osmih se vr-čega leta število brezposelnih v ši redna mesečna seja društva
"Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ
Poročilo sloni na podatkih v Slov. društvenem domu na glede prošenj brezposelnih de- Recher Ave. Članstvo je vab-lavcev za podporo,	Ijeno na polnoštevilno udeležbo.
enakopravnost
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za trl mesece)
_$8.50 , 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
FAŠISTIČNA ŠPANIJA IN "NAŠI FAŠISTI"
ш.
O "španski zadevi" je zadnji torek v "Ameriški Do movini spregovoril tudi Peter Kopriva, ki se ne brez pravega razloga skriva po temačnih goščah anonimnosti. S pomilovalnim nasmeškom smo čitali to klaverno "obsodbo" fašističnega režima "mladega" Franca, kakor to njegovi, za Franca vneti boeei, imenujejo fašističnega diktatorja Španije. Mogoče se včasih nekje v globini oglasi čisto tenki glas vesti, ven pa ne more . . . Ne more, čeprav se človek duši v blatu in smradu, po katerem brede vedno globlje in globlje.
Ni dovolj povedati "Francov režim je fašističen." Kar je danes bolj važno je, zakaj je kljub porazu Hitlerja in Mussolini j a ta fašistični režim Franca še vedno na oblasti? Kar je bolj važno je, kdo so njegovi zagovorniki? Kdo rešuje fašista Franca? Žal, tega Peter Kopriva ne bo povedal, čeprav mu je to menda jasno, kakor mu je bilo jasno pred dvanajstimi leti.
Da, v tem dvanajstletnem previranju, ko je peščica nekdanjih naprednih elementov, med njimi sam Jontez, krenila tako daleč na desno, da so jih začeli navdušeno pozdravljati kot "soborce proti komunistični nevarnosti" celo "naši fašisti," ne bo odveč, če pogledamo, kako je s to "špansko zadevo" bilo med nami pred dvanajstimi leti. Želeli bi, da si g. Peter Kopriva dobro ogleda te "ocvirke" in jih primerja s svojimi današnjimi "ocvirki" v "načelno še zmerom fašistični A. D.!"
Naj omenimo nekoliko citatov iz člankov, ki jih je pred dvanajstimi leti napisal I. Jontez. Upamo, da ne bodo pokvarili prisrčnih odnošajev med A. D. in Jontezom, alias Petrom Koprivo! Tu so:
:l!
"Nas ni sram niti strah povedati, da simpatiziramo s špansko ljudsko fronto, njeno postavno vlado in njenim težkim bojem proti fašistom, ki hočejo španski narod še bolj zasužnjiti. Bodite še vi pri 'A. D.' toliko možati in pošteni in priznajte brez skrivanja za plaščem 'vere,' da simpatizirate s fašisti, da želite zmago Francu, Mussolini ju in Hitlerju, ker so vam pač bližji po značaju kot pošteni ljudje, ki bi radi videli, da bi ljudstvu sveta zasijala prava svoboda!" (11. jan. 1937).
*
"Cim je klerikalna vrhovna komanda v Rimu videla, da se nahaja španski klerikalizem v precepu, mu je priskočila na pomoč. Vpregla je ves svoj svetovni aparat in začela umazan propagandni boj proti španski ljudski vladi, katero je skušala predstaviti svetu kot tolpo neodgovornih
in krviželjnih človeških zveri." (1. sept. 1936).
*
"Zadnjič nas je neki rojak iz Girarda, Ohio, vprašal, ali je 'Ameriška Domovina' naklonjena španskim fašističnim rebelom. Odgovorili smo, da nedvomno simpatizira z njimi, da pa je pod pritiskom javnega mnenja postala previdna ter skrila svoje simpatije do Francovih fašistov pod krinko bolj 'nepristranskega poročanja.' Včeraj pa je šment premotil urednika tega lista, da sta zopet pokazala pravo barvo. V včerajšnji izdaji 'A. D.' beremo sledeči fašistični ocvirek . . . (sledi ta 'fašistični' ocvirek, ki ga radi prostora moramo izpustiti. Op. ured. E.)
"Tako, dragi rojaki v Girardu in pri nas, zdaj veste, da se 'A. D.' postavlja za Francove fašiste. Zdaj ne morete več dvomiti o tem. 'A. D.' je sama prostovoljno razpršila
vse dvome o tem!" (7. jan. 1937).
:ti ^
"Naši fašistični simpatičarji na St. Clair ju in Lemontu bodo seveda dalje vztrajali, da je španska ljudska vlada razboj'niška, zločinska in zverinska, d očim bodo fašistični morilci pri njih nadalje ostali 'jagenjčki-kodrčki.' " (7. jan. 1937).
H:
"Znana stvar je, da ti! naši klerikalni apologetiki vselej strahovito zakriče, kadar jim kdorkoli očita, da se ogrevajo za fašizem in da je Mussolini mož po njihovi volji." (4. dec. 1936).
* .
Lahko bi citirali brez konca in kraja odlomke iz Jontezovih člankov, pisanih v tistih slavnih časih, ko so značaji bili še kremeniti in se hrbtenice niso kar tako upognile že pri prvem sunku. Vsaj zgledalo je tako. Mislimo pa, da bo za enkrat dovolj to žalostne zadeve. Želeli
UREDNIKOVA POSTA
Srebrni jubilej Slovenskega narodnega doma
Hitro je potekla doba 25 let, odkar je bil otvorjen Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. ter izročen našemu narodu, to je vsem našim bratskim, kulturnim in prosvetnim društvom, katera so^e Doma v tej 25 letni dobi posluževala za razne prireditve.
Naj omenim tukaj, da so se v tem času posluževale našega Slovenskega narodnega doma tudi skupine drugih narodnosti ter prirejevale svoje koncerte in druge kulturne prireditve. To kaže, da imajo tudi drugorodci spoštovanje do nas, ker so uvideli, da imamo Slovenci v Clevelandu eno najlepših dvoran za plese in druge kulturne prireditve.
To si lahko vsi štejemo v ponos, ker smo vedno delali skupno za eden in isti cilj ter zgradili to narodni hram.
Čestitke in spoštovanje izražam vsem onim našim pionirjem, prvim direktorjem za njih plemenite ideje in pozneje skupno delovanje za novo zgradbo Slovenskega narodnega doma. Nadalje se tudi prisrčno zahvalim vsem našim bivšim direktorjem, kateri so bili v dobi 25 let, za njih ziliozno skupno sodelovanje za časa njih služb v direktoriju in izven direktorija. Seveda priznati moram, da ako ne bi ves naš narod pomagal in sodeloval z direktor!jem, se ne bi nikoli uresničil cilj, katerega 30 si naši pionirji zasnovali. Vsem tem našim rojakom in rojakinjam gre veliko priznanje in iskrena zahvala za njih veliko in skupno požrtvovalnost za ta veliki spomenik, ki sedaj stoji med nami.
Ne bom navajal, koliko je bilo raznih težav od časa, ko je bil Dom otvorjen. Znano je vsem, da je bila velika depresija in da je Dom kot tak imel velike obligacije. Toda časi so se zbolj-šali, in tako se je pozneje doseglo, da smo ta naš narodni hram izplačali ter ga postavili na trdno podlago in ostal je in bo ostal last našega slovenskega naroda in zato upam, da je naš narod lahko na to ponosen. Zato se zopet moram iz dna srca zahvaliti vsem našim bratskim in drugim prosvetnim društvom kot tudi ostalemu slovenskemu narodu za sodelovanje, da se je moglo to izvesti.
Torej, potekla je doba 25 let in zato si je naš sedanji direk-torij zamislil, da se to 25-letni-co proslavi na kak lep dostojen način. Sklep je bil, da se proslavi s slavnostnim banketom.
V nedeljo 20. maja se vrši slavnosten banket v avditoriju Slovenskega narodnega doma, 6417 St. Clair Ave. ob 5. uri popoldne. Za to priliko smo povabili našega mestnega župana in councilmana ter druge govornike, ki so nas že sedaj obvestili, da bodo navzoči. Na programu bodo nastopili pevci solisti, du-iti in mogoče tudi kvarteti.
Vljudno vabim vse naše člane Slovenskega narodnega doma, zlasti pa vse one rojake, ki so
bili pri otvoritvi tega našega narodnega hrama. Upam, da se udeležijo vsi naši bivši direktorji, katerim sem poslal povabil-nice.
Ako pa kateri bivši direktor ni prejel povabilnice, če bi se pomotoma njegovo ime spustilo, prosim udeležite se vseeno, ker vstopnica vas bo čakala, kar je sedanji direktorij določil.
Ako kdo želi vstopnico za ta slavnosten banket, jo lahko dobi v uradu Slovenskega narodnega doma, 6409 St. Clair Ave.
Torej, še enkrat vljudno vabim vse naše prijatelje, poseti-te nas ob tej 25-letnici. Po banketu se v prizidku vrši prav domača zabava.	^
Iskreno ter narodno vas pozdravljam in kličem dobrodošli vsi! Za Slovenski narodni dom: John Tavčar, tajnik.
Predkonvenčna veselica Clevelandske federacije Zapadne slovanske zveze
Cleveland, Ohio. — Združeni odbor Zapadne slovanske zveze vljudno vabi vse člane in članice ter cenjeno občinstvo na pol-noštevilno udeležbo predkon-venčne veselice, ki se vrši v so boto 28 maja v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Pripravljalni odbor se je potrudil, da bo na ta večer po stregel z vso bratsko gostoljub' nostjo. Pridni člani in članice vam bodo stregli kjerkoli vas bo veselilo, najsibo z dobrotami pri kuharicah, z dobro, okusno kapljico pri natakarjih ali v pri jetni družbi, kjer bo vse židane volje. Tudi lepega domačega petja ne bo manjkalo. Za plesa-željne bo na razpolago Johnny Vadnalov orkester, ki'je zaslovel s svojim rekordiranjem godbe na ploščah. Ne zamudite te prilike, da se prav po domače pozabavate.
Kot je že bilo poroeano, se bo trinajsta redna konvencija Zapadne slovanske zveze vršila 29., 30. in 31. avgusta v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Na društvenih sejah prihodnji mesec se bodo vršile volitve delegatov in ddegatinj obeh od delkov, mladinskega in odrasle ga. Apelira se na članstvo za polnoštevilno udeležbo na sejah. Mladina ima zelo lepo priliko, da dobi delegatstvo. Edini pogoj je, da mora dobiti 12 novih članov v mladinski oddelek. Staršem se priporoča, da pomagajo svojim otrokom in jim raz ložijo o tej važni in izredni priliki.
Torej, na veselo svidenje v soboto zvečer na veselici v Slov. паГг domu na St. Clair Ave. Članstvu pa kličem: posetite vaše društvene seje prihodnji mesec gotovo!
Združeni konvenčni odbor ZSZ Johanna V. Mervar, predsednica.
F. Pižman, $5; Mr. in Mrs. J. Rome, $5, družina Chas. Lampe v spomin pokojnega Frank Iste-nič, $10 (izročil J. Durn).
Iskrena hvala vsem darovalcem.
A. Bozich, tajnik.
Prispevki za zdravila
Cleveland, O. — Pri podružnici št. 48 SANSa smo prejeli v mesecu maju sledeče prispevke za zdravila streptomycin: Mrs. Erjavec, $1; Mr. in Mrs. J. Horvat v spomin Mrs. Vadnal, $5;
smo v prvi vrsti s citati dokazati, da ima Franco v A. D. še danes svojo zvesto zagovornico, kakor jo je imel pred dvanajstimi leti. 2al pa, vsaj med nami, španski republikanci nimajo več nekaterih svojih najbolj navdušenih borcev. Sli so namreč v nasprotni tabor, v tabor A. D., te A. D., za katero je Jontez pisal, da ni "nobenega dvoma, da se postavlja za Francove fašiste." '
Pred drugo svetovno vojno je Knut Hamsun slovel kot velik socialistični pisatelj. Dobil je tudi največjo književno nagrado Nobelovo za svoj socialni roman "Lačen sem." Kaj se je z njim zgodilo? Po vojni so ga na Norveškem zaprli kot nacističnega kolaboratorja. Slavo so mu peli nacisti. Njegov sin je padel v nacističnih SS oddelkih v borbi proti "boljševizmu."
Gornje omenjamo le kot primer, kaj se lahko zgodi, če začnejo "sociahsti" voditi skupno borbo proti "komunizmu" s—fašisti.
Izid strelskih vaj
Cleveland, O.—Na otvoritveni dan sezone St. Clair Rifle & Hunting kluba je bil izid streljanja sledeči:
F. Kramer ...................... 23
F.	Kosec ........................ 18
J. Urankar...................... 19
J. Dovgan ...................... 19
A. Baraga........................17
S. Dolenc ........................ 19
J. Pavli............................ M
A. Kavčnik......................16
Mramor............................13
G.	Mozer..........................23
L. Zupančič .................... 16
Jakopin ............................ 13
T. Novak ........................ 20
J. Novak.......................... J.4
A. Bozich ........................ 22
Prihodnje vaje se bodo vršile
v nedeljo 29. maja. Vsi lovci, kakor tudi drugi prijatelji lovskega športa so prijazno vabljeni, da se udeleže v obilnem številu.
A. Bozich, tajnik.
Otvoritveni piknik na izletniških prostorih SNPJ
Odbor izletniških prostorov SNPJ obvešča vse one, ki nima jo svoje transportacije za otvoritveni piknik v nedeljo 29. maja, da bo na razpolago bus.
Bus bo prvič odpeljal izpred Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. ob 12.30, nakar se bo ustavil na Holmes Ave pred Slovenskim domom, zatem na Waterloo Rd. pred Slovenskim delavskim domom in končno še na vogalu Nottingham Rd. in St. Clair Ave.
Drugič bo bus odpeljal izpred Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. ob tretji uri popoldne in se ustavil na vseh zgoraj navedenih mestih.
Odbor farme se vsestransko pripravlja za našo otvoritev. Prijazno ste vabljeni, da posetite prvi piknik v sezoni v največjem številu. Vremenski prerok pravi, da mora v nedeljo vreme biti kar se da. Na naši farmi se tudi dežja ne bojimo, saj imamo veliko streho.
Theresa Gorjanc.
ZAKONSKA PREDLOGA BARTUNEK-SEIBERT
(Nadaljevanje s 1. strani) Ijenja. Če so kje okolščine, ki bi dovolile izjemo, nam se niso še pripetile."
Ustava države Ohio jasno pr-epoveduje takšno vrsto zakona. Člen 1, sekcija 11 se glasi:
"Vsak državljan lahko svo bodno govori, piše in objavlja svoje mnenje glede vseh zadev z odgovornostjo za zlorabo' te pravice; nobenega zakona se ne bo sprejelo, da se omeji ali pa okrajša svobodo govora ali pa tiska . .
Po Bartunek-Seibertovi predlogi vsak učitelj, javni uslužbenec ali pa izvoljeni uradnik, ki bi bil spoznan, da je direktno ali pa indirektno povezan s takšno organizacijo ali pa zagovarja takšne smernice, bi lahko bil odstranjen s svojega položaja in obsojen na leto zapora in $600 gloie.
Neizogibna posledica tega bi bila, da bi se ustrašilo in ustanovilo kontrolo misli nad javnimi delavci in uradniki. To predlogo bi se lahko izkoristilo, da se odstrani in zapre vsakega uradnika, ki podpira progresivno, delavstvu naklonjeno politiko-. Delavcem bi učinkovito vzela pravico, da jih zastopajo uradniki, ki jih želijo. Popolnoma bi zanikala pravice kateri koli manjšinski stranki v Ohiju.
Po zaključku prve svetovne vojne je val histerije povzročil sprejetje postav, ki so bile ^ po svojem namenu podobne Bartu-
nek-Seibertovi predlogi. Posebno so se odlikovali v tem zloglasni "Lusk" zakoni v New Yorku. Eno od prvih dejanj guv. Alfreda E. Smitha je bilo, da je podpisal preklic teh zakonov.
"Zadovoljen sem, da ne bodo ti zakoni ostali v knjigah statuta te države, ker nasprotujejo osnovam ameriške demokracije. Pod preklicanimi zakoni so učitelji, če so želeli izpolnjevati svoj častni poklic, dejansko bili prisiljeni, da so v vladnih zadevah morali imeti takšna mišljenja, ki so po mnenju državnega uradnika bila v soglasju z lojalnostjo. Svoboda mišljenja in svoboda govora je pod temi zakoni bila brezobzirno vržena v okove."
Ko je kakšnih deset let pozneje vetiral podobno zakonsko predlogo, je guv. Herbert H. Lehman dejal:
"Globoko sem prepričan, da vsak zakon, ki direktno ali pa indirektno omejujejo priliko svobodne javne diskusije, maja same osnove ustavne vlade. Grožnja demokraciji, po mojem mnenju, ne leži toliko v revolucionarnih spremembah doseženih potom sile in nasilja. Največja nevarnost prihaja potom postopnih napadov na ustavne pravice s privolitve pasivnega ljudstva."
Bartunek-Seibertova zakonska predloga dalje zahteva od vsake organizacije z 20 ali pa več članov, da državnemu tajniku predloži svoja pravila, kon-stitucijo in popolni seznam uradnikov in članov. V teku 10 dni mora tudi predložiti vsako akcijo podvzeto glede legisla-tivnih zadev ali pa volilnih kampanj.
Na videz so delavske unije izjema, toda samo, če ne sponzorirajo kandidate za javne urade. Ta izjema je torej brez pomena, ker v glavnem unije podpirajo kandidate za urade.
Celo za samo tehnično kršitev teh določb bi se lahko neki uniji naložilo do $10,000 globe, njihovi uradniki in člani pa bi lahko bili obsojeni na leto dni zapora in $1,000 globe.
Vsako unijo se lahko proglasi za subverzivno, če bi vršila normalne in postavne funkcije. Vsako unijo bi se lahko nadlego-
26. maja, 1949.
valo in preganjalo njene voditelje pa vrglo v zapor, samo ker niso na "i" postavili piko ali izpustili kakšno ime. Vsaka unija bi izgubila pravico, da se ukvarja s političnimi akcijami-
Na kratko, v rokah interesov velikega businessa in reakcionarnih uradnikov bi se to predlogo lahko izkoristilo, da se pr®" preči "bone fide" unijam delovanje v Ohiju.
Clevelandski Committee fo^ Free Speech apelira na копсч svojp analize Bartunek-Seibert-ove zakonske predloge, da državljani nemudoma pošljejo pi' sma in telegrame, s katerimi naj zahtevajo, da se predlogo zavrže.
Pisma in telegrame se pošilja sledečim članom ohijske zakonodajne zbornice: Margaret ^ Mahoney, Howard M. Metzen-baum, Edwin P. Sawicki—Judiciary Committee, State House, Columbus, Ohio.
STAR INN
preje STAR WINERY
naznanja
VELIKO OTVORITEV
BARN DANCES
VSAKO SOBOTO IN NEDELJO pričenši se 28. in 29. maja
Godba; AL STRUKEL ORKESTER Za lačne in žejne bo tudi preskrbljeno.
Prostor se nahaja na Rt. 534, Harpersfield, med Rt. 84 in 307, Geneva, O. Se priporočamo Mr. in Mrs. ANTON MIHELICH
Delikatesno trgovino se proda
r^broidoča in v primernei" kraju. Proda se zaradi bolezni. P"" drobnosti dobite po telefonu
IV 0437
Starejši moški ali ženska
dobi delo na farmi za pobiranj zelenjave in okopavanje. D«? hrano, sobo in plačo. Kdor se za"'' ma, naj pusti svoje ime in nasl®" v uradu tega lista.
Box 1, M. O.
ODRASLA SLOVENSKA DRUŽINA
3 oseb želi dobiti v najem sta«^ vanje s 4 sobami. Mirna, stanovih družina. Kdor ima za oddati, blagovoli sporoči naslov v "Enakopravnosti" 6231 St. Cl»' Ave., HE 5311.
FARMA NAPRODAJ
8 a-krov obsegajoča farma; sadnih dreves, 3 akre vinograd®' moderna hiša s 5 sobami. Vel'^ hlev iz blokov, nov kokšnjaK ?
ill
blokov ter vse potrebno orodje'' oprema. Nahaja se v Geneva Za podrobnosti pokličite KE 8385
FARMA NAPRODAJ
Lepa farma, obsegajoča ■ акта; moderna hiša 7 sob, coU^r, in hlev. 5 akrov obdelane zer^"'
zunanja poslopja;'vse v izvrstn^ stanju, blizu Chardon. O. V se vzame posestvo v mestu. Za podrobnosti pokličite lastni''^ rV 7646
STANOVANJE
se odda v najem odrasli drU^'Jl! dveh ali treh oseb. 5 sob v lep^ stanju. Za podrobnosti pokličite P 5. uri.
PO 8796	,
IŠČE SE KUHARICO
ZA GOSTILNO, KI BI ZJUTB^f. ODPRLA IN KUHALA; LA6T% CA PRIDE MALO POZNEJE GOSTILNO.
Katero veseli, naj pusti naslo^ v uradu tega lista.
Christiana Lodge .. . and Cottages^
Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages each with private shower and toliet. Central dining room with American-European cooking.
ALL SPORTS: Golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large 'roes, 100 acres of private playground on U. S. 112.
Write for folder
Christiana Lodge
DOMINIK KRASOVEC, Prop.
Phone: 9126 F 5 P. Ok Ed^v-ardsburgv Mich.
Tesarsko delo — popravil® prenavljanje
Točno in zadovoljivo delo CENE ZMERNE Pokličite ob večerih EN 118% 1246 EAST 58th ST. >
tic
ALSCO
т€ш(
8 Big Advantage* witli
ALSCO
ALUMINUM WINDOWS
Cofflbinatioir Stem - Scretn
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTtTRA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
Call the ALSCO MAN ...be will gladly give you a home demonstration with estimetes FREE OF CHARGE! Learo AtL about ALSCO'S 8 Big Advantages... PLUS MAN* OTHER CONVENIENCES AND ECONOMIES!
CALL
HE2222
26. maja, 1949,
ENAKOPRAVNOST
ŠTRAJM 3
VOLILNI PROGRAM LJUDSKE FRONTE V TRSTU
Slovansko - italijanska Ljudska fronta na Svobodnem tržaškem ozemlju je objavila spričo bližnjih upravnih volitev v an-glo-ameriški coni osnutek voliv-nega programa, v katerem pravi ttied drugim:
Slovanska-italijanska Ljudska fronta se bo udeležila volitev, čeprav ne bodo izvedene v duhu statuta Svobodnega tržaškega ozemlja, ker vidi v tem obliko aktivne borbe proti reakciji in ker je za normalizacijo
političnega in gospodarskega življenja v deželi. Slovensko-ita-lijanska Ljudska fronta zahteva imenovanje guvernerja za Svobodno tržaško ozemlje, uveljavljene statuta in priznanje določb mirovne pogodbe, ki jamčijo člo-večanske pravice in osnovne državljanske svoboščine, enakopravnost spola, narodnosti in kulture, ter določb, ki uvajajo obstoj dveh uradnih jezikov: italijanščine in slovenščine.
Za obnovo gospodarstva in
sanacijo trgovinske ter upravnie bilance zahteva Slovensko-itaK-janska Ljudska fronta takšno državno politiko, ki bo upoštevala samo interese prebivalstva ozemlja, ne pa interesov tujih monopolističnih skupin in njenih domačih predstavnikov. Vključitev Trsta v okvir mar-shalliziranih dežel pomeni dejansko podreditev cone A gospodarskim in političnim interesom anglo-aineriškega imperializma, kar škoduje samo Trstu
in njegovemu prebivalstvu. Za splošno obnovo gospodarstva je treba vrniti vso državno imovino, ki po določbah mirovne pogodbe pripada Svobodnemu tržaškem ozemlju, izročiti upravo velikih industrijskih in bančnih kompleksov ter velikih plovnih družb predstavnikom ljudstva, obnoviti tržaške pomorske proge in vrniti vse ladje, ki so bile vpisane v tržaški ladijski register, a so prešle kasneje v italijanska pristanišča.
Zavezniška vojaška uprava naj prekliče vse politične, gospodarske in finančne sporazume z italijansko vlado, ker nasprotujejo mirovni pogodbi;
"Ali sem debelo gledal!"

* ■
sklenejo naj se direktni gospodarski sporazumi z vsemi državami, zlasti z zalednimi, kar bo zagotovilo delo ladjedelnicam, industriji in trgovini; ustanove naj se mešana predstavništva, k-aterih namen naj bi bil pospeševati trgovinsko izmenjavo z zalednimi deželami; ves davčni sistem naj se reformira in poenostavi, posredni davki naj se zmanjšajo, neposredni pa pove-
cajo s pravičnim proporcnim sistemom, ki naj obremeni predvsem gospodarsko privilegirane sloje.
V interesu delavskega razreda in vseh delovnih ljudi zahteva Slovansko-italijanska Ljudska fronta: zaporo odpustov z dela, razpis javnih del in gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš. Urad za delo naj upravljajo sindikati; iz vseh državnih in ob-
činskih ustanov je treba odstraniti vse, ki so sodelovali z riaci-fašizmom; potrošniške zadruge naj uživajo največje olajšave pri nabavljanju življenjskih potrebščin, nad cenami v trgotini pa naj se uvede kontrola; zdravstvene in socialne skrbstvene ustanove naj se demokratizira-jo; ustvari naj se posebeii fond, iz katerega bo mogoče izplAče-
(Dalje na 4. strani)'
Tudi vi bi bili začudeni. Veste, ko je ta Mr. Jones stopil iz avtomobila, mi je dejal: "Potegnite karo do» Sohio postaje doli ob cesti . . . Moj ikjnik jim bo povedal kaj storiti."
Ko sem pogledal, v karo, sem izbulil oči, da bi bil lahko klo-, buk obesil nanje, . . . kajti v kari ni t)ilo nikogar. Prav'nikogar. Toda,] v- hotele prihajajo vsakovrstni ljudje, zato sem napeljal karo na gasolinsko postajo.
Predstavljajte si moj-e presenečenje, ko je uslužbenec na Sohio-postaji dvignil pokrivalo < kare in dejal: "Mr. Jones hoče 32 funtov zraka za pnevmatike, pregled baterije in lubrikacijo."


Takrat sem se prepričal, kaj je "Sohio Secretary" Under Hood Record. Zdaj imam tudi jaz enega v moji kari, in verujte mi, da mi prihrani mnogo računanja.
Poosebljena postrežba za skrbne lastnik® kar! Nič vež ugibanja! Nič več zabeleževanja! Kadar uslužbenec na Sohio postaji pregleda vaš Under-hood Record,
takoj ve, česa potrebujete!
Ni vam treba držati v spominu ... ni treba uslužbencu na Sohio postaji povpraševati, če je "Sohio Secretary'' pod pokrivalom vaŠe kare. En pogled pove vse, tikajoče se postrežbe . . . česa ne potrebujeta in kaj potrebujeta. Je zanesljiva protekcija za vašo karo in za vašo bančno knjižico . . . potni list kjer koli v Ohio do boljše oskrbe vaše kare in dodatne vozne udobnosti.
Vzemite "Sohio Secretary" v služ
vmmmt rou su this влнш .
SOHIO
SwiimSeMceH«
ЏГАШЈ
Sm
f







&
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
The May Co s Basement
Princess
REG. U. S. 1>АТ. OFF.
obifrno cirkulacijo
-Modra z rožo
-Roza z zeleno
Mere 12 do 20
Zelena z
rjavo
New Zipper Front Novelty Print
Telefonska naročila sprejeta .'. . Pokličite CHerry 3000
•	Posebno dolg "zip fastener" . . . sa#o vstopite . . . potegnete zip, in ste opravljena.
•	Ima nove vrste nevidni, priročni stranski žep.
•	Ima pentljo zadaj za boljšo prilego.
Basement Oddelek s hišnimi oblačili .
Anton Ingolič:
BOREC
(Nadaljevanje) Oprezno se je ozrl na vse strani. Štirje vojaki so ju stra-žili. Brzostrelke so imeli pripravljene. Posebno nanj so ostro pazili. Iz sobe in. podstrežja so se slišali glasovi; še vedno so stiskali za partizani, ki jih ni ^iloy in za orožjem, ki je bilo Varno zakopano. Tine je sprevidel, da brez orožja ne more ničesar.
Tedaj se je spomnil na pištolo, ki jo je oče prinesel iz Rusije. Še snoči mu jo je kazal. "Dobil sem jo od komandanta naše čete, sijajnega dečlta," je razlagal prav za to mizo. "Da mi jo je ob slovesu. Ze nekaj Nemcev je podrla," Ali je ni po teh besedah položil nazaj v miznico? je grebel Tine v spominu. Da, da, pogledal je, če je I polna, in spet jo je položil na
staro mesto. Toda ali ni stric, dejal) da bi bilo bolje, skriti jo kam drugam? Ali je ni oče po stričevih besedah, odnesel na podstrešje? Ne, ne! Oče je zavrnil strica, da mora ostati tu pri roki.
Tine je pogledal vojaka na desni strani in levi in se za spoznanje pomaknil proti miznici. Še malo. Minute so potekale strašno počasi. V veži je bilo tiho, preveč tiho. Zdaj je bil že dovolj blizu. Treba je stegniti roko, odpreti miznico, seči vanjo, zgrabiti pištolo in jo naperiti na nagbližnjega vojaka. V zmedi, ki bo nastala, se utegne
ta z očetom rešiti, ali skozi vezna vrato, ali še bolje, v kuhinjo in od tam v stiskalnico .
Tine je dvignil roko. Tedaj je vojak obnjem skočil pokonci in zakričal: "Was suchst du? Ruhr' dich nicht!"
Tine je vedel, da ni več poti nazaj. Od^rl je mizico' segel vanjo, zgrabil za pištolo, jo naperil na vojaka in sprožil. Votlo je odjeknilo, vojak je zaječal, petrolejka je ugasnila, Tine je skočil od mize in spustil še nekaj strelov v smeri, kjer so sedeli vojaki. Nastalo je prerivanje in kričanje-. Vojaki so se pognali proti Veznim vratom. Tine je
zaklical očetu, naj gre v kuhinjo in dalje, sam pa je planil za-vojaki. Na bregu je obstal. Še preden se je usula z dvorišča toča krogel, se je spet umaknil. Ko je bolj čutil kakor slišal, da je oče odprl skrivna vratca iz kuhinje, se je pognal proti kuhinji. Še nekaj trenutkov in bil je v kleti pri očetu. Dvignil je gtopnico, toda oče ga je zagrabil za ramena in dejal naglo, vroče: Tine ti pobegni, tu za hišo ni nikogar. Jaz, ki ne morem teči, grem v bunker. Tako bo eden od naju ostal gotovo živ. Mora ostati, da jih sprejme! Skoči!"
Tine je samo trenutek tehtal očetove besede, potem pa odpH vrata, ki so vodila iz stiskalnice za hišo. Iz teme se je pokazal vinograd, nad njim sadovnjak, še više črn gozd. Samo dobrih sto metrov pa je v gozdu! Stisnil je očetovo roko in planil na> prosto. Dva, tri skoke in bil je v sadovnjaku. Tedaj je od Vzhoda zabobnelo; Tineta je obšlo svetlo in veliko čustvo. Zavedel se je, da teče v svobodo. Tisti hip so se spodaj od hiše razle-gli streli. Tine se je še hitreje poganjal od drevesa do drevesa. Streli so zadevali v vejevje nad njim. Vrgel se je na tla, čez čas
pa spet skočil. Krogle so vse gosteje kosile bkoH njega.
Zaskelelo ga je v nogi. Opo-tekel se je in padel. Toda že je zbral moči in se spet pognal navkreber. Ostro ga je oplazilo po licu in nekaj toplega se mu je vlilo po vratu. Zgrudil se je. Za nekaj trenutkov je zanj vse utihnilo, ko je spet zaslišal peklensko lajanje in sikanje, se je pognal dalje v temo. Slednjič je dosegel gozd. še nekaj skokov in zgrudil se je v plitvo jamo. Tisti trenutek je zavladala- okoli njega čudovita tišiiia.
(Dalje prihodhjie')
BIREKTORIJ DOMA . 2АРАШШ SLOVENCEV
VABI JAVNOST NA
V
. maja
v prostorih doma ira Ш8 Bemsort Ave.
Pričetek ob 4.30 pop. — Igrai Stan Maus^ kl> njegoV orkester.
%
STRAN 4
enakopravnost
26. maja, 1949'
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA
(Nadaljevanje)
—	Nu, na pokoro! — je dejal postaren kozaški starešina, ki je sedel nasproti Grigorija, se komaj vidno nasmehnil, ne da bi se posebej obrnil proti komu, in prvi izpil, ne da bi počakal na druge. Imel je moški, rahlo z runjami oškropljen obraz in porogljive kostanjevo-rjave oči. Medtem ko je Sekre-tov govoril, so se mu ustnice dostikrat nabrale v nedoločljiv, bloden nasmešek in tedaj so mu oči potemnele in so bile videti domala črne. Grigorij je opazoval kozaškega starešino in presenetilo ga je, da je Sekretova tikal in bil v občevanju z njim na vso moč prost, do drugih častnikov pa je bil izrazito zadržan in hladen. Edinole ta je imel izmed vseh na gostiji prisotnih všite naramke kaki barve na ravno taki bluzi in naro-kavni Kornilovlji trak. "Kak idejni. Bržkone izmed dobrovolj-cev," — je pomislil Grigorij. Kozaški starešina je pil kakor krava. Nič ni prigrizoval in nič mu ni šlo v glavo, samo kdaj pa kdaj si je narahljal široki angleški pas.
—	Kdo je to, nasproti mene, ta kozavec? — je Grigorij šepeta je vprašal Bogatirjova, ki je sedel zraven njega.
—	Vrag si ga vedi, — je zabrusil okajeni Bogatirjov.
Kudinov za goste ni varčeval z žganjem. Od nekod se je pojavil na mizi špirit in, ko je Se-kretov s težavo dokončal govor, si je razpel vojaški suknjič in se težko sesedel na stol. K njemu se je sklonil mlad stotnik z ostro opaznimi mongolskimi potezami obraza in nekaj zašepe-tal.
—	K vragu! — je odvrnil Se-kretov, poškrlatel in na dušek izpil čašico žganja, ki mu jo je uslužno nalil Kudinov.
—	Kdo pa je tisti s poševnimi očmi? Pribočnik? — je Grigorij pobaral Bogatirjova.
Ta si je z roko zaslonil usta in odgovoril:
—	Ne„ to je njegov rejenček. Za japonske vojske ga je pripeljal s seboj iz Mandžurije kot fantička. Vzredil ga je in poslal v kadetnico. Kitajček si je pamet ubrisal. Predrzen je ko zlo-dej! Včeraj je rdečim pri Ma-kejevki uplenil blagajnico. Dva milijone denarcev je pobasal. Le poglej, iz vseh žepov mu molijo šopi bankovcev! Pošinil jo je preklicani! Cel zaklad! Ampak pij ti, kaj pa zijaš po njih?
Odgovarjal je Kudinov, a njegovega govora ni skoraj nihče več poslušal. Čedalje bolj so začeli vsi od kraja piti. Sekretov si je slekel suknjič in sedel v sami spodnji srajci. Na golo obrita glava se mu je svetila od znoja in brezhibno čista platnena srajca je še ostreje poudarjala bakreni obraz in od zagore-losti q^ivkasti vrat. Kudinov mu je nekaj polglasno dopovedoval, ali Sekretov je trdovratno ponavljal, ne da bi se ozrl vanj:
—	Ne-e-e, oprosti! To pa kar oprosti! Zaupamo vam, toda le kolikor toliko . . . Vaša izdaja ne bo tako brž pozabljena. Naj si to dobro za uho zapiši jo vsi, ki so v jeseni uskočili k rdečim . . .'
"Nu, tudi mi vam bomo pomagali samo kolikor toliko!" je s hladno besnostjo pomislil opi-janjeni Grigorij in vstal.
Ne da bi si nadel čepico, je stopil pred vežo in olajšano, na vsa pljuča zadihal ostri nočni zrak.
Pri Donu so kakor pred dežjem regijale žabe, čmerikavo so zategovali vodni pupki. Na peščenem jeziku so se otožno sklicevale pribe. Nekje daleč na dobravi je cmeravo in tenko hrzal žrebčec, ki je zgubil mater. "Povezala nas je z vami nemila sila, če ne, bi vas še povohati ne marali. Prekleta sodrga! Prena-reja se, kakor bi ga pod nosom bril, levite bere, čez teden dni bo pa že začel odkrito stopati na prste . . . Ampak kar je, je! Kamor pogledaš, slabo kaže Pa saj sem si tudi mislil tako . . . Tako se je tudi moralo nakre-niti. E, to bodo zdaj kozaki nosove vihali! Odvadili so se stati s prsti ob kapi in se pršiti pred njihovimi blagorodji," — je mozgal Grigorij, ko je stopal po stopničkah in po umih šlatal proti lesi.
Žganica je tudi njega ugnala; v glavi se mu je vrtelo, premikal se je s potoglavo okornostjo. Ko je prišel skoz vere jo, si je opotekel, potisnil čepico na oči in krenil po cesti, drsajoč z nogami po tleh.
Pred bajtico Aksinjine tete se je za trenutek ustavil v razglabljanju, potlej pa odločno zakoračil proti vratom. Vežne duri niso bile zaklenjene. Grigorij je brez trkanja stopil v izbo in ravno pred seboj zagledal za mizo sedečega Stepana Ast$H6-va. Okrog peči se je behtala Aksinjina tetka. Na mizi, pregr-njeni s čistim prtom, je stala načeta steklenka žganja, na krožniku je rdela na kosce zre-zana posušena riba.
Stepan je bil ravnokar izpraz-
nil kozarec in je hotel, kakor je bilo videti, prigrizniti, ko pa je zagledal Grigorja, j e odrinil krožnik in se s hrbtom naslonil k steni.
Najsi je bil Grigorij tudi pijan, je vendarle opizil mrtvaško prebledeli Stepanov obraz in njegove po volčje iskreče se oči. Grigorija je' srečanje vrglo iz tira, pa je le našel moči, da je hripavo spi-egovoril:
—	Dober večer želim!
—	Bog daj, — mu je preplašeno odgovorila gospodinja, ki je bila vsekakor poučena o Gri-gorijevih odnosih z njeno nečakinjo in si ni obetala nič dobrega od srečanja med možem in ljubčkom.
Stepan je molče z levico gladil brke in ni odmaknil ognjevitih oči od Grigorija.
Ta pa se je široko razkoračil, stal pri pragu, se krivo smejal in dejal:
—	N'a, prišel sem v vas . . . Oprostite.
Stepan je molčal. Zoprno tiho je bilo vse dotlej, dokler se gospodinja ni opogumila in povabila Grigorija.
—	Naprej stopite, sedite.
Zdaj Grigorij ni mogel ničesar več prikrivati. Njegov prihod na Aksinjino stanovanje je Stepanu vse razodel. In Grigorij je treščil kar v sredo:
—	Kje pa je žena?
—	In si ... si prišel k njej v vas ? — je tiho, ali razločno vprašal in zakril oči z drhtečimi trepalnicami.
—	Ee, — je z vzdihom pritrdil Grigorij.
Pripravljen je bil v tem trenutku od Stepana na vse, trez-nil se je in se zbiral za obrambo. Ali oni je malo odprl oči (v njih je že ugasnil prejšnji ogenj) in dejal:
—	Po žganje sem jo poslal, precej bo nazaj. Sedi, počakj.
Celo ystal je — zastaven in stasit — in porinil Grigoriju stol; ne da bi pogledal po go-
—	Tetka, dajte čist kozarec. — In Grigoriju: — Boš pil?
—	Malo bom.
—	Nu, sedi.
Grigorij je sedel za mizo . . . Kar je ostalo v steklenici, je
Okrasite grobove vaših dragih
za SPOMINSKI DAN,
30, MAJA
Izberite si cvetje v naši cvetličarni
JAMES SLAPNIK
CVETLIČARNA
6620 ST. CLAIR AVE., HE 8824
CVETJE TELEGRAFIRAMO KAMORKOLI

A
%
A
X
A
NOVE STREHE!
Ako potrebujete novo stre- %
Y
Y
ho, ali popravilo na starih, %
lahko dobite vsa navodila X
X
pri nas. Se toplo pripor o-čata	!t!
Roof Repairing
Jerry Glavač & Son
SHEET METAL & ROOFING
1052 ADDISON RD.
HE 5779
%

stepan enakomerno nalil v kozarca in dvignil proti Grigoriju oči, zastrte z nekakšno meglico.
—	Bog daj srečo!
—	Na zdravje!
Trčila sta. Izpila. Premolkni-la. Gospodinja, urna kakor miška, je postavila pred gosta krožnik in vilice z okrušenim rec-Ijem.
—	Poskusite ribo! Ni hudo slana.
—	Hvala.
—	Kar naložite si na krožnik, privoščite si! — je ponujala razveseljena gospodinja. Na vso moč je bila zadovoljna, da se je vse tako lepo uredilo, brez tepeža, brez pobijanja posode, brez vika. Pogovor, ki ni obetal nič dobrega, se, je končal. Mož je mirno sedel za isto mizo z ženinim prijateljčkom. Zdaj sta molče jedla in se nista ozirala drug po drugem. Postrežljiva gospodinja je potegnila iz skrinje čist prtič in kakor bi hotela zvezati z njim Grigorija in Stepana, položila njegove konce obema na kolena.
—	Zakaj pa nisi v stotniji? — je pobaral Grigorij in ogledoval androgo.
—	Tudi jaz sem prišel malo v vas, — je pop remolku odvrnil Stepan in iz njegovega glasu nikakor ni bilo mogoče ugotoviti, ali resno govori ali se roga.
—	Stotnija je kajpak doma?
—	Vsi se masti jo v vasi. Ali ga zvrneva?
—	Daj.
—	Na zdravje!
—	Bog daj srečo!
V veži je škrtnila kljuka. Do kraja iztreznjeni Grigorij je izpod čela pogledal po Stepanu in opazil, kako mu je bledica spet pljuskoma umila obraz.
Aksinja, zavita v ogrinjalko, ni prepoznala Grigorija, ampak stopila k mizi in pogledala od strani in v črnih, na stežaj razprtih očehj se ji je zasvetila groza. Zadihala je in komaj izdavila:
—	Pozdravljeni, Grigorij Pan-televič!
Velike, členkaste Stepanove roke, ki so ležale na mizi, so mahoma drobno zadrgetale in Grigorij, ki je to videl, se je molče priklonil Aksinji in ni črhnil niti besedice.
Ona je postavila na mizo dve steklenici žganja, vnovič ošini-la Grigorija s pogledom, zvrhanim strahu in prikrite radosti, se obrnila, odšla v temen kot izbe, sedla na skrinjo in si z drhtečimi rokami popravila lase. Stepan je ukrotil razburjenje, razpel ovratnik svoje srajce, ki ga je dušila, nalil kozarca do roba in se obrnil z obrazom proti ženi.
—	Vzemi kozarec in sedi k
mizi.
(Dalje prihodnjič)
VOLILNI PROGRAM LJUDSKE FRONTE V TRSTU
(Nadaljevanje s 3. strani)
vati primerne doklade upokojencem.
Ženam je treba priznati za enako delo enako plačilo kot moškim, gospodinjske pomočnice smatrati kot delavke in jim priznati iste pravice; za noseče žene naj se zgradi nova porodnišnica, število materinskih posvetovalnic naj se poveča. Učencem v gospodarstvu je treba dati možnost, da se usposobijo v svoji stroki in zavarujejo pred izkoriščanjem; izboljšati je treba opremo otroških vrtcev in zavetišč ter ustanoviti nove.
V interesu kmetov in kmetijstva zahteva Slovansko-italijan-ska Ljudska fronta: posojila z nizkimi obrestmi, korenito spremembo davčnega in taksnega sistema, ki bo upoštevala predvsem produktivnost zemljišč, podpiranje natoavno-prodaj^i^ zadrug, izročitev občinskih zemljišč in gozdov posameznim vasem in naseljem obnovitev hra-

r
Pridružite se klubu, ki zadovolji . . .
Dajte električna darila!
Veliko veselje je dati darila, ki so cenjena skozi leia—zato so Električna darila bolj popularna kot kdaj koli.
Naj šibo, da je "toaster" za mater, svetilka za či-tanje za očeta, ali radio aparat za otroke, vi boste vedno našli električna darila, ki bodo odgovarjala vašim potrebam in bila kos vaši denarnici.
Zato se ^etos pridružite "klubu, ki zadovolji." Dajte električna darila za svatbe, rojstne dni, graduacije, obletnice in druge važne dogodke. Pomnite—ko je električno, vaše darilo bo ustrezalo in zadovoljilo veliko LETI
VSI NAJNOVEJŠI KOMADI VSI SLAVNI ZVEZDNIKI —od ponedeljka do petka Zjutraj ob 10—WGAR m WICA • Zvečer ob 10_WHK
"TEN O'CLOCK TUNES '
nilnic in posojilnic, ki jih je uničila fašistična vladavina, izboljšanje podeželskih cest, izpopolnitev električnega omrežja, ustanovitev slovenske kmetijske šole ter slovenskih in italijanskih kmetijskih tečajev.
Slovanska - italijanska Ljudska fronta zahteva nadalje ukrepe za izboljšanje položaja obrtništva, male in srednje industrije, trgovine in ribištva, demokratizacijo šolstva in ljudske prosvete, zagotovitev primerne pokojnine družinam padlih v osvobodilni borbi in invalidom, zajamčenje dela in zopetni sprejem v službo vseh partizanov, protifašističnih in političnih preganjancev ter možnost fizič-
ne prevzgoje in strokovne uspO" sobitve invalidov.
Volivni program Slovansko-italijanske Ljudske fronte se končuje z besedami:
"Tržaške demokratične org®' nizacije, združene v Slovansko* italijanski Ljudski fronti, ste slavnim tradicijam pretekle borbe, pozivajo vse iskrene de* mokrate italijanske in sloveO' ske narodnosti, delavce v stu in na deželi, naj tesno zdrU' ženi na bližnjih volitvah prepr^' čijo manevre reakcionarnih skU' pin in premagajo tako še eno oviro na poti, ki vodi k osam"' svojitvi delavcev, k blaginji vs«' ga demokratičnega prebivalstvi in k življenju v miru in deul."
ATRAKTIVEN 7-SOBNI BUNGALOW ODPRT ZA OGLED V NEDELJO OD 1.30 DO 5. POP.
4945 E. 90 St., od Garfield Blvd.
4 velike spalnice, "tile" kuhinja in kopalnica, "Forest Air" fornez na plin; hiša je popolnoma insulirana; ognjišče, vrata iz finega brezovega lesa; bakrene cevi, avtomatični grelec za vodo. Imate priliko izbrati si dekoracijo po volji. Nahaja se na 50x130 čevljev veliki loti. Se lahko vselite v dveh tednih. Poizvedite vse podrobnosti od lastnika in gradbenika
BR 2095
USTANOVLJENO 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi
HAFFNER INSURANCE AGENCY
6106 ST. CLAIR AVENUE
A. GRDINA & SINOVI
Pogrebni zavod 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 2088
Ambulančna posluga podnevi in ponoči
sveiis
am
AUGUST F. SVETEK
. Pogrebni zavod 478 East'152nd St. Tel: IVanhoe 2016
Bolniški avto na razpolago
Domači mali oglasnik
GOSTILNA
White House Tavern
1156 E. 71 St.. HE 2513
James & Caroline Macerol
Pivo—vino in žganje—Prijazna postrežba dobra druščina
K J CAFE
PAULINE JANŠA in ROSE KERN
lastnici 5363 ST. CLAIR AVE.
Dobro pivo, vino, žganje in okusen prigrizek.
Godba vsak petek, soboto in nedeljo.
GOOD TIME CAFE
9413 ST. CLAIR AVE.
VICTOR In ANČKA HOČEVAR
Za kozarec dobre pive, žganja ali vina in okusen prigrizek, obiščite našo gostilno. Serviramo kokošjo pečenko in steak vsaki dan.
Imamo odprto tudi ob nedeljah popoldne.
HECKER TAVERN
John Sustaršič in Frank Hribar 1194 EAST 7lBt ST< ENdicott 9779 pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek.
Odprto do 2:30 zjutraj
Three Corner Cafe
1194 EAST 71st ST.
Frank Baraga in John Levttik,
lastnika
Izvrstno pivo — vino — žganje in okusen prigrizek. Pri nas dobite vedno dobro Se priporočamo
DANICA'S CAFE
Vogal E. 169 St. in Grovewood Ave.
Danica in Joe Hrvatin . Priporočamo se za obisk.
Fine pijača in prijetna družba.
Frank Mihčič Cafe
7114 ST. CLAIR AVE. Dobro pivo, žganje in prigriiek ter slastno vino ENdicott 9359
Odprto od 6. zj. do 2.30 zj.
GAY INN
Frank in Emily Svigel 6933 ST. CLAIR AVp.
Fino pivo, vino in žganje, ter okusen prigrizek. — Za prijetno družbo obiščite nas.
AVTOMOBILSKA POSTREŽBA
MAX'S AUTO BODY SH<"
1109 E. eitl ST. — итл 1-3®*
Max Želodec, lastnik Nove avte, ki so poškodoval^ popravimo, da zopet zgleda j o kot novi.	. (
Re-Nu Auto Body
CO.
982 EAST 152nd ST.
Popravimo vaš avto in prebarva®®' da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje-Welding!
J. POZNIK GLenvill« 3830	.
Elyria Auto Repaif and Welding
Joe Mrhar, lastnik ^
Towing, Parts, Batteries, Palnt^^ Body Fenders 6815-31 SUPERIOR AVE.
ENdicott 9361	.
Moderna slovenska popravljali^ Prodajamo tudi nov* WiUt* avtomobile in truke ^
Superior Body & Paint Co.
Popravimo ogrodje in fenderf*' Prvovrstno delo.
Frank Cvelbar 6605 ST. CLAIR AVE__EN
Rich Body Shop
1078 E. 64 St.
HEnderson 9231 FRANK RICH, lastnik ^
Se priporočamo za popravil^ barvanje vašega avtomobila, točno in dobro.
KUPUJEMO IN 'PRODAJAMI/ RABLJfiNE AVTE___-
^pelO
CVETLIČARNE
SLOVENSKA CVETLIČARN^
fclercic
15302 WATERLOO RD«
IVanho* 0195 ^ (d Imamo ie nekaj pravih nmgl*** več vrst vrtnic.
J