Leto XXIII., št. 174 IjuMjana, četrtek S» avgusta fffl Cena cent« 80 Lpravaištvo: LjuOI|ana, Puccinijeva ulica S. Telefoo il. il-22. «-23 11-24 lnser,uni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva uli-ca i - leleioo 51-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: a Uubljansko pokrajino pri poštno čekovnem zavodu h. 17.749, za ostale kraje It?liie Servizio Conti Con Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase a Ki. Italije in inozemstva ima (jnione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Izhaja vtak dan razen ponedeljka Naročnina znala mesečno Lir 18.—% aa inozemstvo vključno < »Ponedeliskim fw cromc Lit 36.30. Uredništvo : Ljubljana. Puccinijeva ulica št. 3. — Telefon kev. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopi»i »e ne vračajo. CONCKSSIONARIA ESCLUSIVA pet la p«b* bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO. Hudi obrambni boji na sicUskem bojišču Preps-ežcni ponovni sovražnikovi poizkusi predora — Pet sovražnikovih letal sestreljenih Vrhovno poveljništvo. Vojno poročilo it. 1166: Bitka, ki že štiri dni silovito besni na bojišču Sicilije, jc postala posebno ostra v srednjem odseku med Regalbutom in Cen-ttiripejem, kjer je trdovratni odpor osnih čet preprečil uspeh mogočnim ponovnim sovražnikovim poizkusom prodora. Letalstvo Osi sodeluje pri bojih in napada cilje na kopnem in na morju. Na vzhodnem Jonskem morju so nemški lovci uničili 3 letala tipa »Liberator«, naši minonosci pa 2 dVomotorni letali. General Ambrosio. Rt Bor ! avignana^ Maršala Pari tel leria Mariio- tfifltan. iporsMalla Ktmb silni premoči se je sovražni poskus prodora na Siciliji izjalovil BerLn, 4. avg. s. Kakor zatrjuje mednarodna obveščevalna agencija, se je ponovno izjalovil poizkus predora, katerega so pred tremi dnevi pričele ogromne skupine čet Kanadčanov in Američanov v srednjem odseku siciljske fronte, da bi olajšale napredovanje Pattcnovih čet v severnem obalnem področju in dale znak za pohod 8. armadi, ki je blokirana v ravnini Catanije. V ponedeljek so množice Vartadskih in ameriških čet zopet enkrat poizkušale prodreti po močni topniški pripravi, ki je trajala več ur, poslužujoč se znatnih letalskih sil. Vse to pa ni moglo preprečiti junaškim branilcem zopetnega uspeha na področju Nicosije in Regalbu-ta. V borbah nezaslišane silovitosti so ita-lajansko-nemSke čete deloma z drznimi protinapadi pognale sovražnika zopet nazaj pri čemer je imel izredno hude izgube. Trdovraten odpor osnih čet Lizbona. 4. avg. s. Poročevalci ameriških listov opozarjajo v svojih poročilih o operacijah na Siciliji na ostrost borbe in odpora osnih čet. Agencija »Exchange<< govori o bojih na področju, ki ne pripada nikomur, ker se Anglosasi bore na ozemlju posejanim z minami in razritem po ekijplozijah zaradi križnega ognja osi. Odpor osnih čet označuje porocevaJec za strahovit. Isti poročevalec navaja tudi napade nemških padalcev in piše, da je cvet Montgomeryjeve pehote v ostri borbi z najbolj bojevitimi edinicarni itailijansko-nemške vojske. Tudi agencija »United Press?: omenja trdovratni odpor italijan-sko-nemških oboroženih sil na vzhodnem pnsdelu Sicilije. Udejstvovanje nemškega letalstva na Siciliji Berlin, 3. avg. s. Mednarodna obveščevalna agencija doznava naslednje podrobnosti o borbah na Siciliji: Na področju Nicosije so nemške letalske skupine podnevi in ponoči napadale ameriške in kanadske postojanke. Američani in Kanadčani napadajo za ceno največjih žrtev obrambne fronto Osi. Navzlic spretni kamuflaži, s katero skuša sovražnik skriti svoje ofenzivne priprave in navzlic ojačenju protiletalske obrambe so nemška brza bojna letala lahko izsledila in bombardirala z uspehom zbirališča tankov in sovtražnih motornih saadstev. Navzlic premoči sovražnih sil in navzlic možnosti, ki jih ima zaščitenje lastnih pokretov, čeprav z izredno potrošnjo spremljevalnih lovcev, je moglo nemško letalstvo s ponovnimi drznimi napadi razbiti oskrbovalni sistem sovražnih čet. Včeraj je nemškim letalcem uspelo sestreliti v letalskih dvobojih 23 sovražnih letal, med njimi 11 večmotornih bombnikov, ki so hoteli motiti italijansko in nemško zaledje. Borbenost čet na Siciliji Bukarešta, 3. avg. s. List »Evenimen-tui« ugotavlja, da je angloameriško napredovanja na Siciliji v zadnjih 48 urah oslabelo ter dodaja, da se čete, ki zapirajo dohod do Messine, drugače borijo ka-k«r so se borile prej, kar dokazuje, da prihod Badoglia na oblast mečno vpliva tudi na italijansko vojsko. Anglosaške utvare Stockholm, 4. avg. s. Londonski poročevalci nevtralnih listov poročajo, da zahtevajo zavezniki čim dalje bolj vztrajno brezpogojno kapitulacijo Italije, kar naj bi pomenilo, da bi se moral italijanski narod z zvezanimi rokami in nogami prepustiti tuji zasedbi, pri čemer bj moral ponovno žrtvovati komaj pridobljeno svobodo. Iz Berna poročajo, da piše list »Basler Nachrichten« v dopisu iz Londona, da tamkaj smatrajo, da se bo čim prej zopet začelo sistematsko bombardiranje Italije. Takoj po Mussolinijevem padcu so zavezniki zavzeli stališče čakanja, da bi ugotovili. kakšen bi utegnil biti nadaljnji razvoj italijanskega zadržanja. Sedaj imajo vedno bolj vtis. da vlada maršala Badoglia ne namerava sprejeti pogojev Anglosasov, kakor sta jih pojasnila Churchill in Rooseveit V londonskih političnih krogih poudarjajo, da bi se morebitnih pogajanj z Italijo morala udeležiti tudi Francija, kar dokazuje, da Anglosaški velesili ne mislita izključiti Francije od morebitnega reševanja vprašrnj, ki se tičejo Italije. Kakor doznava isti poročevalec lista »Basler Nachrichten«. postavlja sedaj tudi moskovska »Pravda« zahtevo, da mora tudi Rusija sodelovati pri morebitnem bodočem priznanju italijanskih interesov bodisi zato, ker so se italijanske divizije borile na vzhodnem bojišču, bodisi zato. ker je ruski odpor preprečil Nemčiji, da bi poslala divizije v Italijo. Kakor se torej vidi. bi si nele Angleži in Američani, temveč tudi Francozi in Rusi hoteli "azdeliti plen tiste Italije, ki je nasprotno bolj kakor kdaj odločena, da brani svoje življenje in svojo svobodo, kar v ostalem priznavajo tudi mnogi nevtralni opazovalci. f»!l Piccolo«.) Ameriške špekulacije z živil! Stockholm, 4. avg. s. šef ameriških organizacij za dobavo hrane v dežele, prizadete od vojne. Lehmann, je izjavil, da bo živež v Ameriki tud] po vojni racioniran še eno leto ali dve. Pripomnil je, da je več tehtnih razlogov, ki govore v korist dobav blaga, med drugim ta, da predstavlja pomoč v hrani dobro kupčijo za Ameriko, zlasti, ker so stroški za pomeč trpečem narodom, da si opomorejo, neznatni v primeri s tem, kar bodo ti narodi plačali Ameriki, ko bo njihova kupna moč zopet obnovljena. Gospodarstvo v Iranu pod ameriškim nadzorstvom Ankara, 1. avg. s. Opozicija v Iranu je predložila vladi protestno resolucijo zaradi prepu stitve Američanom zadnjih odsekov gospodar-sko-finančne uprave države, ki so še ostali pod vodstvom Irana. Tak ukrep je zahteval severnoameriški finančni diktator s pretvezo, da je potrebno za rešdtev Irana pred popolnim gospodarskim zlomom, da preide ves finančno-denarni državni aparat v roke Američanov. Ugodna žetev v Rumuniji Bukarešta, 3. avg. s. V razgovoru z zastopnikom nekega lista je kmetijski minister Maiana podal zanimive izjave, po katerih je bilo letos v Rumuniji posejanih z žitom nad 3 milijone ha, z ržjo pa okrog 250.000 ha. Po prvih poročilih o mlačvi se lahko reče, da je bil dosežen povprečni pridelek 1.000 kg na ha. Letošnji pridelek se bo sukal torej okrog 300.000 vagonov žita. Računajoč potrebo, kakor je storil minister za oskrbo, na 160.000 vagonov za notranjo potrošnjo in količino, ki je potrebna za bodočo setev, bo Rumunija razpolagala še z 80.000 vagoni žita. Tudi pridelek koruze kaže dobro na površini 4 milijonov ha. Dodati je treba še 25.000 vagemov rži, ki se tudi uporablja pri peki. Minister je zaključil, da bodo na ukaz kondukatorja spravili velike količine žita za bodoče leto, tako da bo potreba krita za ves narod ob vsakem primeru. Glede sladkorne repe je rekel minister, da je bila letos obdelana dvojna površina v primeri z lanskim letom. Žetev bo torej dobra in se bo tudi proizvodnje sladkorja povečate. Seja vlade Rim, 4. avg. R. S. Jutri 5. t. m. ae bo sestala vlada k seji, na kateri bodo sprejeti pomembni sklepi Novi generalni tajnik za prehrano Rim, 3. avg. s. Za generalnega tajnika za prehrano je bjl predlagan profesor Vik-torio Ronchi, generalni direktor ministrstva za poljedelstvo. Profesorju Guidu de Marziu, generalnemu inšpektorju tega ministrstva, je bilo poverjeno vodstvo generalne direkcije za prehrano. Preosncva mladinskih organizacij Rim, 3. avg. s. Označbe »Generalno poveljništvo GILa« in »Zvezno poveljništvo GILa« se spremenijo v - Izredni komisari-jat za italijansko mlad.no in v »Pokrajinsko središče za italijansko mladino«. Emisija kreditnih papirjev notranjega ministrstva Rim, 3. avg. s. Uradni list objavlja dekret šefa vlade z datumom 31. julija 1943. s katerim se skrajna meja emisije posebnih kreditnih vrednostnih papirjev, imenovanih »kreditni papirji za izredne stroške notranjega ministrstva«, določi za drugo polletje 1943 v znesku 4 milijarde lir za dnevne podpore potrebnim družinam vpoklicanih vojakov. Zaključek poslovanja zakonodajnih komisij senata Rim. 3. avg. s. Zaradi najavljenega zaključka 30. zakonodajne dobe so prenehale delovati zakonodajne komisije senata, predsednikom teh komisij pa zapadejo njih položaji. Člani urada predsedništva ostanejo na položajih do imenovanja naslednikov. Ostavka predsednika Kr. Akademije Italije Rim. 3 avg. s. Cav. dr. Luigi Federzoni je odstopil s položaja predsednika Kr. akademije Italije. Njegov odstop je bil sprejet. Novi predsednik Italijanskega 22tEHs£veisega društva Rim, 4. avg. s. S Ki-, ukazom je bil potrjen profesor senator Aldo Casiellani za predsednika Ialijan kega znanstvenega društva. BenedCfo Croce ministru za i aradno vzgojo Rim, 4. avg. s. Bencd: tto Croce se je takoj odzval ministru za narodno vzgojo in se mu zahvalil za pozdrav, obenem pa ga vzpodbudil, naj bj začel obnovitveno delo v šoli. kakor žele vsi šolniki. Italijansko zastopstvo pri Lavalu Vichy, 4. avg. s. Sef vlade Laval je sprejel vedjo italijanskega odposlanstva v Vichyju Cjjristofora Lagassija iz italijanskega veleposlaništva v Parizu. Kitajski tisk o izpremembah v Italiji Šanghaj, 4. avg. s. Tukajšnji listi posvečajo še nadalje mnogo prostora italijanskim dogodkom prejšnjega tedna. Komentarji, mod katerimi je zlasti značilen uvodnik lista »Shangaj Times«, poudarjajo postopno in disciplinirano reorganizacijo vsega narodnega delovanja in imenovanje sposobnih osebnosti na odgovorna mesta. Navajajo tudi. da se vojna nadaljuje z nezmanjšano živahnostjo in da je ves narod, ki se sedaj zaveda svojih nalog, združen in strnjen okrog vladarja in svojih voditeljev. Posebno pozornost posvečajo izjavam zunanjega ministra Gva-riglie, ki jih označujejo za nepristranske in stvarne Bojišče na Siciliji v ospredju zanimanja Stockholm, 4. avg. s. Rimski poročevalec lista »Dagens Nyhiter« piše v daljšem dopisu med drugim: Kdor pregleduje pisanje italijanskih listov, si je popolnoma na jasnem, da je vsak Italijan prepričan, da se je treba še nadalje boriti in trpeti, ako hoče Itar lija iziti iz sedanjega položaja častno. Vsak razumen Italijan tudi upošteva, da se je vlada znašla pred izredno težko nalogo. Dopisnik poudarja tudi razumevanje cerkve za naloge italijanske vlade in navaja v zvezi s tem izjave turinskega nadškofa, ki je posvaril vernike, češ, da bi bil zločin proti domovini, če bi se motilo delo vlade, švedski novinar poroča nadalje, da se je italijansko življenje vrnilo v svoje tire in da se je narod prostovoljno podal na delo ter skuša z najboljšo voljo rešiti vsa velika in majhna vprašanja vsakdanjega življenja. Rim nudi sliko delovnega miru, h čemer seveda nočemo reči, da bi se ne razpravljajo živahno o položaju države. Ta trenutek gie-dajo vsi predvsem na Sicilijo, ki je v ospredju zanimanja in si ne delajo nobenih utvar o resnosti položaja na bojišču. Nadalje poudarja dopisnik železno voljo vlade in vojaških oblasti, ki hočejo preprečiti, da bi s v tem težkem prehodu pojavili nevarno notranji konflikti. Rojstvo švedske princese St°ckholm, 4. avg. s. Švedsko kraljevo družino je razveselilo rojstvo princese, četrte hčere princese Sibile, soproge kraljevega nečaka Silovit orkan Buenos Aires, 3. avg. s. Silovit orkan, ki je divjal 12 ur v Texasu blizu Mehiškega zaliva, je napravil ogromno škodo, zlasti v mestu Galvesthon, kjer ni nobena hiša ostala cela. Orkan je razkril tudi najtrdnejše strehe, vendar žrtev ni bilo. Sovjetski poraz ob Miusu 17.895 ujetnikov, 730 oklopnih voz, 703 topovi hi 398 metalcev granat zaplenjenih aH uničenih Iz H*tterjevega glavnega stana, 4. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje poročilo: V bitki ob Miusu so pehotni in oklopni oddelki vojske fn oborožene SS pod vodstvom feldmaršala von Mannsteimi in generalu pehote Hollita z vzorno podporo letalskih oddelkov pod vodstvom generala DettJopa preprečile ponovne poskuse za prodor, izvedene od močnih sovražnih sil, in so v zanosnem protinapadu porazile sovražnika, kf je severno od Kujbiševa prodrl Do 2. avgusta je bilo v teh bojih zajetih 17.895 ujetnikov, zaplenjenih ali uničenih pa 730 oklopnih vozil, 703 topovi in 398 metalcev granat, kakor tudi mnogo drugega orožja in obsežen vojni materijal. Sovražne izgube padlih presegajo večkrat število ujetnikov. Na fronti ob Doneu in na področju pr; Bjelgorodu poskuša sovražnik z močnimi pehotnimi divizijami in oklepnimi oddelki ob močni letalski podpori prodreti froni.o. Medtem ko je bil ob Doncu poskus prodora prestrežen in so bile sovjetske čete v takojšnjem protinapadu vržene nazaj, se hudi boji pri Bjelgorodu še niso zaključili. Na fronti pri Oriu so nadaljevali bolj-ševllti svoje močne napade s težiščem južnozapadno od mesta. Z uničenjem mnogih oklopnih vozil so bili povsod krvavo odbiti. Močni oddelki letalstva so skupaj z madžarskimi bojnimi letali posegli v boje na kopnem in so bombardirali noč in dan železniške naprave in razkladalne naprave v zaledju sovražnika. Tudi južno od Ladoškega jezera so se zrušili pred našimi postojankami sovražni napadi, podprti z oklopnimj in letalskimi silami. Leteči oddelki in protiletalsko topništvo letalstva so uničili včeraj veliko število sovjetskih oklopnih voz in sestrelili 118 letal. V zadnjih dveh dneh so samo oddelki vojske in SS nničili 261 oklopnih voz. Na morju pri Murmansku so brza bojna letala potopila dve sovražni obalni tovorni ladji in en sovjetski brz' čoln. Na Siciliji so nemške in italijanske čete v večdnevnih težkih bojih proti visoko nad-močnemu sovražniku in v najtežjih terenskih in vremenskih razmerah dosegle zopet velik obramben uspeh. Severnoameriške divizije so poskusile vedno znova prodreti srednji odsek fronte, vsi napadi pa so se 7. največjimi izgubami moštva in materi-ja!a izjalovili. V času od 10. do 31. julija so naše kopne čete uničile 309 britansko-amerišldh oklopnih voz. Leteči oddelki in protiletalsko topništvo letalstva ter oddelki kopne vojske so sestrelili v istem času v Sredozemlju 199 letal, izmed teh samo nad Sicilijo 132. Pri podnevnih prodorih slabših letalskih oddelkov nad zasedeno zapad no ozemlje je bilo sestreljenih 9 letal. Zaščitne edinioe vojne mornarice so potopile v večurni borbi severno od Tersehellin-ga brez lastne izgube 3 britanske brze čoln«' in poškodovale nadaljnjega tako težke, da je računati z njegovo izgubo. Na petem bntem čolnu je nastal požar. Silovite borbe na kubanskem mostišču Berlin, 3. avg. s. Od 15. julija divia v odseku kubanskega mostišča silovita borba, ki jo prekinjajo samo izredno kratki odmori. V vseh odsekih tega področja, poudarjajo v pooblaščenih virih, prikazujoč razne faze bor be, ki je dosegla meje velike tragičnosti, so boljše riki vedno zaman skušali prodreti v nemško ofenzivno postrojitev. Na višinah neposredno zapad-dno od Krimskaje, severno od Pedgririija, v gorah severno od Novorosijska in končno zapadno od Krimskaje, nikjer ni sovražniku uspelo izvršiti zaželjeni prodor, imel pa je najtežje izgube, kar je zelo značilno, če upoštevamo, da se napadalcem dovajajo vedno nove rezerve in da je sovražnik postavil na bojišče številčno močnejše sile kot jih imajo branilci. Sov-jeti pa niso mogli izbiti nobene koristi iz svoje številčne premoči, s katero razpolagajo in katero kažejo naslednje številke: 15 divizij in 8 pehotnih brigad pod-piranih s 6 oklopnimi brigadami. Te ogromne sile so skušale zavzeti postojanke nemških čet, pa so bile neizprosno zadržane. Nič boljša usoda ni zadela vse ostale napade obrambnega značaja, ki so jih Sovjeti pričeli na raznih točkah odseka, kakor južno od Novorosijska in na lagunskem področju pri Azovskem morju. Tudi v teh odsekih sovražniku ni uspelo, čeprav je napadel vedno ne glede na izgube, vdreti v trdno obrambno fronto Nemcev. Pomorska bitka Berlin, 4. avg. s. Doznava se iz pooblaščenega vira, da so nemške nadzorne pomorske oborožene sile davi zaključile v bližini Tershellinga na Severnem morju bitko proti angleškim brzim izvidnicam, ki je trajala več ur. Med tem bojem so bile potopljene tri angleške edinice, četrta pa je bila bržkone kasneje tudi potopljena. Razen tega sta bili dve britanski iz-vidniški ladji hudo poškodovani. Na nemški strani ni bilo nobene izgube, razen dveh ranjencev med posadkami. Vse edinice so se vrnile v oporišče. Tcrpedirana angleška ladja Buenos Aires, 4. avg. s. Portugalska ladja. ki je plula v Bahijo, je rešila 45 ponesrečencev z neke angleške ladje, ki jo je torpedirala podmornica Osi. Preostale z neke druge anglosaške ladje, ki je bila torpedi rana na južnem Atlantiku, so izkrcali z neke ladje na južni obali Francije. Napredovanje generala Mackensena Beri in, 4. avg. s. Konjeniški general v. Mackensen je napredoval v generala ar-macinega zoora. V. Mackensen je sin maršala von Mackensena in brat nemškega veleposlanika v Rimu. Požrtvovalnost italijanskih vojakov Atene, 3. avg. s. Pretekle dni je nenadoma izbruhnil silovit požar v smrekovem gozdu na podnožju gore Penteliko. Zaradi hude vročine in gorljivosti smrečne smole so plameni kmalu zajeli ves gozd in se je požar širil proti Penteliju, kjer je ogražal istoimenski sanatorij. Italijanske oblasti so takoj organizirale pomoč in oddelki italijanskih vojakov so takoj prihiteli na pomoč in požrtvovalno reševali bolnike iz sanatorija, ki bi sicer zgoreli. Italijanskim vojakom se je posrečilo rešiti 90 bolnikov, katere so odnesli na hrbtih več kilometrov na varno. Rešili so tudi opremo, instrumente in potrebščine sanatorija. Vsi listi opozarjajo na nov dokaz požrtvovalnosti in človečanstva italijanskih vojakov. Bolniki, ki so bili v sanatoriju in katere so italijanski vojaki rešili, so izrazili v listu »Acropolis« svojo zahvalo poveljniku italijanske posadke na tem področju. čestitke Taja Birmi Bangkok, 3. avg. a Tajski ministrsfei predsednik Phibun je ob proglasitvi neodvisnosti Birme poslal tople čestitke birmanskemu zunanjemu ministru. ■s pokopališča Veram v bombniki Mahaiovanje usnja Ljubljana, 30. julija Pokrajinski svet korporacij bo nakazoval čevljarjem usnje za mesec avgust t. 1. v dobi cd 10. t. m. do konca meseca. Čevljarji iz Ljubljane dobe nakazila za avgust od 10. do 20., podeželski čevljarji pa od 10. avgusta do konca meseca. Ne glede na tc cmejitve dobe usnje izven določenega termina tudi čevljarji, ki dokazano zaposlujejo več nego tri pomočnike. Vsak čevljar mora prinesti s seboj zadnji plačilni nalog o predpisu prispevkov za zavod za socijalno zavarovanje ter potrdilo Združenja, da navedeno število pomočnikov dejansko pri mojstru dela Iz-premembe v staležu pomočnikov "tekom meseca se ne vpoštevajo. Kdor bi ne prinesel tega dokaza, ne bo dobil nakazanega usnja, ki odpade na pomočnike. Podeželski čevljarji morajo obenem prinesti s seboj potrdilo pristojne karabinjerske postaje da je k ve i njihovega obratovališca pod stalno kontrolo italijanske vojske. — Brez tega potrdila se usnje ne nakazuje. Gospodarske vesti = Nakazilo surovin in spremembe cen. Visoki komis; riiat, odd. VIII., je izdal gle-nakazilo surovin in g.eae de postopka Da se spremembe cen naslednje navodilo: izognemo nepotrebnemu pisarjenju in s tem izgubi časa, odločam, da se morajo vlagati vse potrebne prošnje za nakazilo blaga, katerega razdelitev ureja ministrstvo za kor-poraciie, na to ministrstvo le preko pristojnih strokovnih združenj, ki morajo ocenjevati te prošnje in pošiljati organom ministrstva le cr.e, ki jih morejo pnporoc.ti v ugodno rešitev. Ministrstvo je izdalo pristojnim uradom natančna navodila, naj brez nadaljnjega zavračajo prošnje, ki ne bodo vložene po predpisani poti. Zastopnici posameznih tvrdk naj ne intervenirajo nepo-sredno pri organih ministrstva, dokler ni bila končana določena uradna pot. Tudi prošnje glede cen industrijskih in obrtni* proizvodov se morajo predložiti Visokemu komisarijatu, uradu za določevanje cen, po istem postopku. = Nove vinske cene v Italiji. Izgledi za letošnjo vinsko letino v Italiji so izredno ugodni Trgatev se bo pričela clva tedna prej kakor druga leta in že danes se da presoditi, da bo pridelek ne samo znaten po količini, temveč tudi prvovrsten po kakovosti. Najvažnejši dogodek na italijanskem vinskem trgu je bila objava novih maksimalnih cen za leto 1943-44. Osnovna cena za normalno konzumno vino z 10 stopnjami alkohola je določena r.a 45 lir 7a hektolitersko stopnjo, medtem ko je doslej veljala cena 21 lir, vendar so v posameznih " pokrajinah prefekti že zadnje mesece dovolili povišanje cen. Novi predpisi o ureditvi vinskih cen so letos razširjeni tudi na prodajo samega grozdja. — Poslabšano zlato kritje ameriškega dciarja. Ameriški kongres je te dni za dve leti podaljšal zakon o vojnem kritju obtoki bankovcev, po katerem se za dobo vojne tudi državni papirji štejejo v kritje. A" začetku decembra leta 1941 je znašal ameriški obtok, bankovcev 7.73 milijarde dolarjev, vloge pri novčaničnih bankah pa so znašale 15.11 milijarde dolarjev. Sredi julija t. I. ie dosegel obtok 14.09 milijarde dolarjev, vloge pa so se zmanjšale na 14.34 milijarde dolarjev. Zlate rezerve v obliki certifikatov, glasečih se na zlato, so se cd decembra" 1941 zmanjšale od 20.55 na 20.15 milijarde dolarjev, medtem ko so naložbe v državnih papirjih, narasle od 2.18 na 7.56 milijarde dolarjev. Zlato kritje obtoka bankovcev in vlog se je od decembra 1941 zmanjšalo od 90 na 71%. = Gospodarske vesti iz Hrvatske, Najnovejši izkaz Hrvatske državne banke z ene 30. "iu-.i 'a zaznamuje obtok bankovcev v vi5 i ni. 24.9 milijarde kun in žirovne obveznosti v višini 3.9 milijarde kun. — V Narodnih rovinah ie objavljena zakonska odredba. s katero se v številnih postavkah spremni 'a in dopolnjuje carinska tarifa iz leta 1925 Z naredbo je pooblaščen državni zakladni minister, da izda prečiščeno izdajo carinske tarife. = Prva madžarska tvornica umetnih tekstilnih vlaken je nedavno pričela ob-ratovati in so prišli proizvodi te tvornice že na madžarski trg pod imenom »maeo-sa«. Do jeseni bodo še ostale produkcijske r.aprave dokončane in bo tvornica lahko pričela obratovati v polnem obsegu. = Španija si ustvarja močno trgovinsko mornarico, že lani je španski nacionalni institut za industrijo naročil gradnjo IS trgovinskih ladij s skupaj 70.000 tonami m s predvidenimi gradbenimi stroški 319 milijonov pezet. čeprav so španske ladjedelnice močno zaposlene, je španski nacionalni institut za industrijo sestavil nadaljnji program za gradnjo novih ladij, in sicer dveh velikih prekomorskih ladij za vzdrževanje rednih zvez z južno Ameriko, 4 velikih tankevskih ladij in 2 specialnih ladij za promet s kolonijami. Gradbeni stroški za ta dodatni program bodo zna. šali 360 milijonov pezet. Plasafte zasstalo naročnino! Ferene Kormendi: 29 Agico? Morda Agico. A ni si je vzel, ker je ni ljubil. Pa bi jo tudi zaman ljubil. Agica ne ljubi njega, ne ljubi ga tako, da bi mu lahko postala žena. Kajti Agica nikogar ne ljubi, to zagotovo ve. Spominja se sebe: koliko dolgih let ni našla sama v sebi tistega čustva, ki je tlelo v njeni notranjost Cskrivnostno: dobro pozna iz tistih časov ta hladni, odmaknjeni, ravnodušni pogled, ki se še danes zaiskri v Agičinih očeh. Kdor tako gleda, ta nikogar ne ljubi. Mati se moti, ako misli, da..., naj misli karkoli. Kajti gotovo jc, da Agica nikogar ne čaka. Zakaj se torej noče poročiti? Tega kajpak nihče ne more vedeti. Ako bi kdo — četudi ona sama — dobro poznal Agico, potem bi bilo to seveda kaj drugega. Kdo neki pa jo pozna? In nenadoma ji ie šinilo v glavo, da si sploh nista podobni, v ničemer ne, in čutila je, da ne pozna in ne razume svoje sestre. Kakor da vedno nekaj prikriva, že od otroških let- Agica je imela škatlo s ključem, ki g-a je vedno nosila na zlati verižici okoli vratu in m nikomur dovolila, da bi ji pogledal v škatlo. A njeno življenje? Kdo je pogledal vanj ? Kdo je ta tuji človek? Tnii ? Strašna beseda. Njena sestra — tuj človek? Da, tuj človek, drugačen kakor je ona Vama drugačen od katerega koli so-rodnika A*"ca skriva svoj obraz S skiiv? svirjc misli. Ničesar ne moreš vedeti o njej, nihče je ne more poznati. Ves dan se ni mogla otresti straha zara- ai?tlniqiie, otok cvetja Iz Lizbone poročajo, da je prišel Angloamerioanom ob ziisedbi Mar-• tiniquea v reke del francoskega državnega zaklada v znesku 240 milijonov zlatih dolarjev. Martinique, znani francoski otok Malih Antilov, je v zadnjem času, odkar je prišel pod anglo-aaneriško nadoblast, zopet obrnil pozornost nase. Na tem. razmeroma majhnem otoku, se je nedavno odigralo zadnje dejanje tragedije nekoč vel kega in ponosnega francoskega kolonialnega imperija.. Potem, ko je Francija izgubi'a del svoje vojne mornarice v bližani Orana, po izgubi Sirije, Madagaskarja. Guavane, Fiancoske Somalije, Ekvatorialne Afrike ter severne in Zapadne Afrike je prišel na vi-sto še zadnji del njene kolonialne posesti na Malih Antifih. Ko je prišlo do zloma, Francije, je francoska vlada smatrala za potrebno, da pošlje del svoje zlate zalege po svetu v varna zaldonišea. Med drugim so poslali del zlatega zaklada na šestih vojnih ladjah čez Ocean. Med temi ladjami je bila tudi letalonosilka. »Bearn«, ki je odpluJa na Mar-tinique ter se zasidrala tam v pristanišču. Bilo je jasno, da se guverner Martiniquea, francoski admiral Robert, ne bo mbgel dolgo upirati Anglo-američanom, če se bodo hoteli polastiti tega koščka francoske kolonialne posesti. Robert je šel v svoji privrženosti maršaiu Petainu tako daileč, da je zagrozil, cla bo dal potopiti vse francoske ladje, če bi Anglo-amreičani hoteli napasti otok. Ko so Anglo-aaneričani spoznali, da postaja stvar resna, so se poslužili druge ukane. Zatekli so se k gladovni blokadi Martiniquea in s tem prisi.ili Roberta k predaji. Evropo vežejo na. Martinique mnogi spomini. Na Martiniqueu je domovina mnogih znamenitih mož, ki so se z uspehom uvrstili med može evropske kulture in civilizacije. Tam je doma n .pr. zgodovinar Mo-reau de Saint Mery, Thibaiuld de Chan-valon, takisto zgodovinar, generali Reboul, De Vasoigne, Briere de 1' Isle. Martiniški rojak je admiral Dubourdieu, učenjaki svetovnega slovesa n. pr. Rufe de Caveson, Morestin in Leon Pa.« Ana je zajela sapo: »Torej Pavla Gabrijela.« »Da, a mislila sem, da si ga že povabila.« »Hotela sem ga, a vem, da ga ne maraš.« »Ne maram?« je vprašala Agica in se po strani ozrla na Ano. s Zaradi tega ga lahko mirne duše povabiš.« Pogledala je Ani v oči. »Reci mi, Anuška, mama je bila pri tebi in se je pritoževala?« »Ne,« je brž odgovorila Ana, »zakaj naj bi se pritoževala?« »Kratko malo se je pritoževala.« »Pravim ti, da se ni, saj niti ne vem —« »Predvčerajšnjim sem namreč rekla Pavlu da ga ne bom vzela in rekla sem mami, naj zavoljo Pavla ne silijo vame in sploh z nikomer. Zaradi tega se je najbrže pritoževala.« Ana je bila preveč nespretna in glas ji je zvenel preveč goreče. »Ničesar ni govorila. A ko se je že to zgodilo, ne bom povabila Pavla.« »Zaradi mene ga lahko povabiš. V družbi mi je to vseeno.« Trenutek je vladala tišina. Ana se je naglo okrenila k Agici. »Povej mi. Agi, kaj prav za prav pomeni to, da si rekla materi, naj te ne silijo s Pavlom in sploh z nikomer?« »To pomeni toliko, da sem prosila mater, naj me pusti na miru.« »A kako naj te puste pri miru? Kdo ti ne da miru?1: Agica se je zasmejala. »Ti si pa res neumna. Kratko malo, mati je bila tu in se pritoževala.« Ana je nervozno dvignila glavo. »Povedala sem ti že, da to ni res!« »No prav, torej se ni pritoževala! A ne razumem, zakaj še delaš, kakor da ne veš. za kaj gre. Saj preveč dobro veš. da me doma že ne moreio videti več in da na nič drugega ne mislijo, kakor da bi me omo-žili!« »To ni res! In tudi če bi bilo res, ali ne moreš razumeti tega?« »O pač. Pa tudi oni naj razumejo, da se lahko svoje telo izpostavlja sončnim žarkem, ne da bi mu škodovalo, je odvisno od njegove občutljivosti, pa tudi od meči sončnih žarkov, temperature zraka in pa nekoliko tudi od utr-jenosti koža Tudi srce. živci, znojenje in podobno imajo pri tem svojo vlogo. Pri bivanju na soncu moramo zmerom misliti, da učinek sončnih žarkov sprva sploh ni viden in se nevarnosti pretiranega vpliva pokažejo šele pozneje. ko se ne da nič več spremeniti. Zaradi tega morajo biti posebno začetniki, to so taki, ki prvič v sezoni nesejo svojo kožo na sonce, previdni in zmerni. Tudi tukaj velja, da je bolje prej skrbeti za manjšo mero, kakor pa pozneje zdraviti preveč dobrega. Popolnoma zmotno jc pri tem. čeprav mnogi ravnajo tako. da se pred kopanjem na soncu izdatno namažejo z mastjo ali kremo, češ da jim potem sonce ne bo moglo škodovati. Res je namreč, da lahko prav zaradi tega utrpijo še večjo škodo, ker se na zama.ščcni koži tvorijo majhne kapljice znoja, ki delujejo na kozo kakor steklo. Na sonce sc jc treba privaditi, to je najzanesljiveša metoda. Sončnim opeklinam so najbolj izpostavljena ona mesta na koži. ki so sicer pokrita. Predvsem se ne sme predolgo izpostavljati scncu glave, ker so tamkaj posledice prehudega obsevanja najhujše. Nihče naj ne reče o sebi. da je zdrav in krepak in da mu nobeno šc tako vroče sonce ne more do živega. Tudi za mladega in čisto zdravega človeka ima lahko preveč izdatno kopanje na soncu hude posledice. Kdor se podaja na sonce, mora biti prviden. Pravilo jc tako. da naj se začetnik izpostavi soncu najprej samo 15 minut in potem polagoma zmerom več. Posebno ljudje slabih živcev se morajo varovati pred prehudim sončnim vplivom in bi bilo za marsikoga izmed njih morda koristneje, če bi se namesto na soncu kopal na svežem zraku in držal bolj v senci, ker bi mu tudi taka kopel koristila bolj zanesljivo kakor ona na pekočem soncu. Kult ura Slikar Evgen Sajovic Zdi se, da je pokazal Evgen Sajovic, ki razstavlja pri A. Kosu (v prehodu nebotičnika) 10 najnovejših oljnih del, od svoje zadnje razstave pred šestimi meseci lep, viden napredek. Obravnava znane snovne motive, cvetlice in troje krajinskih podob ljubljanske periferije (Bežigrad), vendar jih podaja v bolj ugodnem barvnem in kompozicijskem sestavu. Značilne so nekomplici-rano sveže barvne ploskve, preprosti kontrasti z dobrimi dekorativnimi učinki, kakor jih v najbolj tipični obliki zagled3imo na »Cvetju« z zelenim ozadjem ali na Sončnicah« z rdečim ozadjem. Tudi v »Ci-nijah« in nageljnih (št. 1) razpolaga slikar dovolj svobodno in spretno z barvno pestrostjo materiala, vendar bi tonsko dife-renciranje nekaj zaželene globine in plastičnosti še brez vsega doprineslo. V tem pogledu sta simpatični ravno idila senčnatega »Gostilniškega vrta« in mehkejše razpoloženje »Jutra«. Evgen Sajovic se zaveda lepote široke in neposredno dane barvne ploskve, kar je pokazal kot razvojno pridobitev prav na svojih zadnjih delih, čutiti pa je, da sam nagiba k intenzivnejši slikarski izrabi barvnih elementov z izključitvijo onih prehodnih valeurjev, ki jih omogoča edinole enotna realistična osvetljava okolja s sončno lučjo. Zato učinkujejo tudi svetlobni kontrasti ^Gostilniškega vrta« kot barvno poudarjeni elementi ploskovne dekorativnosti, poteza, ki ustreza duhu moderne in ki govori tudi iz Sajovčevega barvnega občutja, želeli bi pa nedvomno več poleta in notranje napetosti v gradbi celote, morda manj statike in več prožnejše razgibanosti in iznajdljivosti v predmetnem aranžmaju, saj razodevajo siceršnje osnove Sa.jovčeve ume t. nosti nesporne kvalitete. F. š. Iz glasbenega življenja v Beogradu Iz razgovora s primadono Zlato Gjungjenčevo. Upravnik beograjskega gledališča je Jo-van Popovič, ravnatelj Opere Stevan Hri-stič. Vendar pa spada beograjska Opera zdaj pod vodstvo beograjskega radija, katerega vodja je Oberleutnant Reintgen. * Muzikalno vodstvo Opere (katere članstvo z dirigenti vred je ostalo isto kot pred vojno) je v rokah Šonderfiihrerja( častni naslov za vojaka) Schoederja, nadalje Karla Liszta (znanega dirigenta berlinske radijske postaje) in Richarda Miiller-Lampertza. Korepetitor je Darko Zupanič. Na sporedu so sledeče opere: Figarova svatba. Glumači. Cavalleria rustjeana, Ca-rostrelec, La Boheme in Tosca. Opera ima predstave štirikrat na teden, ostale dni igra Drama v Velikem gledališču. Ravnatelj Drame je Bora Jevtič, bivši direktor sarajevskega gledališča. Na repertoarju Drame je nacionalna in internacionalna dramatika. V »Manežu« je Soldaten-Biihne. kjer gostujejo nemški ansambli. Skoraj vsak mesec so filharmonični koncerti, pod vodstvom že navedenih di- bom poročila le takrat, kadar bom sama hotela, ako pa ne bom hotela, se sploh ne bom poročila. To boš menda tudi ti razumela, ne?« »Da, Agi razumem te. Toda če razmišljam o tem, da sta te od moje poroke sem že dva prosila za roko, ti pa zdaj praviš, da tudi Pavel Gabrijel, pred tem pa si imela deset snubcev, ako ne več —« Agica ji je mirno, potiho segla v besedo: »Anuška, o tem ne bom govorila.« Ana je zajela sapo. »Toda jaz bom govorila o tem! Menda boš dovolila, da enkrat...« »Ne, ne bom govorila o tem —« ... iskreno vprašam, ali ...« »In če boš še naprej govorila o tem, odidem.« »... zakaj vsakega...« Agica ie zakričala: >Torej hočeš, da naj odidem?!« Ana jo je osupla gledala. »Nočeš govoriti z menoj?« »Ne, o tem ne bom govorila s teboj.« »Ne? Dobro,« je dejala Ana hladno. Agica se je zasmejala. »Neumen otrok si. Hočeš biti užaljena?« »Zares te ne razumem in ... zares si tako čudna...« »Razumi me torej, Anica, dušica... In pustiva to.« Spet se je sladko zasmejala, stopila k Ani in jo poljubila. Potem sta skupaj odšli. 10. Andrej je zaprosil Szlavika, naj mu pošlje kakega spretnega risarja plakatov. Szla-vik se je vneto in uslužno pozanimal, za kaj gre. kajti ako potrebuje koga za plakate, pošlje takega, drugačnega pa, ako potrebuje koga za časopisno reklamo. Stvar rigentov. s sodelovanjem nemških, italijanskih, čeških in domačih umetnikov. Izvajajo Havdnove »Štiri letne čase« in mnogo Beethovena. V pripravi je njegova Missa solemnis, kj jo bo dirigiral Schoeder. Shakespeare Neki švedski kritik je izdal sp;s z naslovom »Shakespeare l'p-to date«. V njem dt kazuje tezo. da sc nekako vsakih sto let pojavi v Evropi obnovljeno zanimanje za Shakespeara in njegove drame. Kg mine val tega zanimanja, je Shakespeare priiično »neaktualen«, malone pozabljen. Začelo se je tam nekje v prvem desetletju po letu 1600, ko so izšli v folio-izdaji Shakespearovi zbrani spisi. V zvezi s to izdajo se je pojavilo prvo širše zanimanje za avtorja »Hamleta« in za vse njegovo delo, vendar ni trajalo celo stoletje; Shakespeare je prvič stopil v ozadje. Zanimanje zanj je obnovil Francoz Voltaire nekako v 30 letih 18. stoletja. V 19. stoletju so oživele simpatije za Shakespearovo delo z nastopom romantike, zopet okrog 30 let tega stoletja. V 20. stoletju je bil Shakespeare v prvem četrtstoletju sicer precej uprizarjan, vendar ni stal v ospredju zanimanja, saj so se v tem času pojavili novi problemi in vse drugačni pogledi na svet. združeni z imeni S-->engier, Freud. Pirandcllo, Ben-da. problemi relativizma, psihoanalize itd. Sedaj c opa/a obnovljeno zanimanje za Shakespearovo gledališče; število uprizoritev narašča celo v vojnem času in v deželah, kjer nimajo sicer vzroka ogrevati sc za dramatiko iz anglosaškega sveta. ZAPISKI Eiiciklope-.ijo upedab! jajoče umetnosti t 50 zvezkih pripravljajo kot skupro izdajo nekatere nemške založbe ob sodelovanju vseh nemških akademij. Enciklopedija naj bi pozneje izšla v italijanskem, francoskem in španskem prevodu. Neznano opero GeOrgesia. Bizeta. skloda-telja nepozabne »Carmen«, so našli v arhivu pariškega kenservatorija. Prvo predstavo te opere sj je zagotovilo draždan-sko gledališče. Matica Hrvaška je pravkar objavila drugo, razširjeno Livadičevo izdajo izbranih pesmi Silvija S. Kranjčeviča.' V njeni »Suvremeri knjižnici« je izšla novelistič-na zbirka doslej še neznanega pisatelja Iva Piškorca »Mlinarevi«, v >;Mali knjižnici«: pa spis Ahmeda Muradbegoviča Omerpai-ša Lataisc. V knjižnici »Svjetskj pisci« izide kmalu man D. H. Lavvrenca »Sinovi in njihove ljubezni«. V »Prosvetnopoli-tički knjižnici« napovedujejo po lepem uspehu Platonove »Države« Edvarda Spranger-ja »Oblike življenja« in W. Muhlmana delo »Vojna in mir«. D. M. Domjanič v nemški izdaji. Hrvatska biblioografska založba je izdala knjigo izbrane lirike tu-di pri nas priljubljenega hrvatskega peenika D. M. Oomjaniča »Hei-den bliiht«. Prevodi so v glavnem iz peresa Alfreda barona Buttlar-Mosvona, sodelovala pa sta tudi Camilla Lucerna in pok. Marta švrljuga. — Buttlar Moscon pripravlja za založbo Europa antologijo hrvatske lirike. Zbrane spise Avgusta Harambašiča, pesnika osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja,, so začeli izdajati v Zagrebu v redakciji Julija Benešiča. Buiiakovo Ognjišče« je izšlo v nemškem prevodu bivšega lektorja Nemške akademije v Ljubljani dr. Franza Hilleja v založbi Bischof v Berlinu. GLEDALIŠČE OPERA četrtek, 5. avgusta ob 17.30: Mrtve oči. Irren. Cene od 28 Lir navzdol. Zaključek operne sezone! Zaključna predstava operne sezone bo dr^vl z uprizoritvijo D'Albertove opere »Mrtve oči«. Osebe: pastir — Banovec, kosec — Dolmčar, pastirček — Stritarjeva, Arcezij, rimski poslanec v Rimu — Primožič, Myrtocle. njegova žena — Heybalova, Arzinoa, njena služabnica — Polajnar jeva. Galba, rimski stotnik — Anžlovar, Marija Magdalena — Golobova, Rut — Karlovčeva. Ester — Ramšakova, Sara — Šturmova. Dirigent: Samo Hubad, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, načrti za inscenacijo: ing. arh. S. Rohrman, načrti za kostume: J. Vilfanova. RADIO LJUBLJANA ČETRTEK. 5. AVGUSTA 1943: 7.30: Pesmi in napevi. — 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 12.20: Plošče. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Lahka glasba. — 13.00: Napoved časa. — Poročila v Italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. — 13.25: Prenos iz Nemčije. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. — Lahka glasba. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 17.15: Orkester vodi dirigent Angelini. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Plošče. — 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.10: Koncert vodi dirigent Fre-vitali — 20.50: Koncert mezzosopranistke Elze Karlovčeve. — 23.20: Znani dueti. — 21.50: Orkester vodi dirigent Gallino. — 22.25: Planinske pesmi. — 22.45: Poročila v italijanščini. i i ■: ii 11 n: i n f im n nm nii i HT!inmiii; > u imtt umiiroiH i m mnmu i usti nmitmHtuinti mu i»i i nn iitn i i Naročite se ca romane DOBRE KNJIGE je drugačne narave, mu je pojasnil Andrej VValter in da ne bi razžalil občutljivega uradnika Bela Szlavika, mu je razložil, da v resnici ne gre za službeno stvar: hotel bi dati narediti kake ljubke zabavne karte z imeni povabljencev, za večerno zabavo, ki jo bo niegova sestra priredila v soboto, zato potrebuje kakega grafika. O, gotovo, je hitel zatrjevati vneti šef pisarne Bela Szla-vik, razume, takoj bo vse ukrenil. In zares je ukrenil. Andrej je v naglici razložil mlademu umetniku, ki se mu je prišel predstavit, svojo zamisel, proseč ga, naj bo naročilo najkasneje v soboto dopoldne v stanovanju dr. Janka Fulopa. Slikar, nekam omotičen nad častjo in bogato nagrado, je obljubil odlično delo in točnost, nato pa se je po Szlavikovem naročilu takoj vrnil k njemu v pisarno. Požar v Atenah Iz At.n poročajo, da je izbruhnil na. Pentelikonu nad Kifisijo hud požar. Ker je pritiskala huda vrečina, se je ogenj v krat-ftem močno razširil, zajel bližnji gozd in povzročil silno razdejanje. Veter je razna-šal iskre daleč naokrog, s čimer je nastala nevarnost požara tudi za druge objekte. Prebivalci v prizadetem okolišu so morali naglo izprazniti stanovanja, evakuiran pa je bil tudi neki sanatorij, da ne bi prišel v oblast plamenov. Pri reševalnih delih so gasilcem pomagali vojaki italijanske vojske, ki so prenašali bolnike iz sanatorija več kilometrov daleč na ramenih, da so jim na ta način rešili življenje. * Senator Bergainn' pri preds?dn'ku vlade. Iz Rima poročajo, da je maršal Ea-doglio sprejel ravnatelja dnevnika »Gior-naie dltalia« senatorja Alberta Bergami-nija, kateiega je pridržal v dolgem razgovoru. * Smrt Slavka Strela. Na posledicah operacije slepiča je umrl veleposestnik Slavko Strel iz Mokronoga. Pokojni je bil splešno znan in priljubljen, študiral ;.e eksportn > akademijo na Dunaju potem pa se je posvetil domačemu gospodarstvu. Za njim žalujejo žena, t'.va otroka in moogo prijateljev in znancev. Pokopali ga bodo danes na pokopališču v Mokronogu. Naj mu bo lahka žemljica! Hudo pr zadetim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje! * Zlatko Flego f. V Ribnici je v nedeljo popoldne bil r grob pokojnega Zlatka Fle-ga- abaolvirnnega pravnika. Pred dvema letoma se je is Laškega, kjer je bil njegov cče cdvetik, presel i v Ljubljansko pokrajino in bil najprej nekaj časa v Kočevju, potem pa je dobil službo v občinskem uradu v Ribnici. Mlado življenje je že delj časa razjedala ietika in je v sc-boto zjutraj postal njena žrtev tudi Zlatko, star komaj 29 let. Naj mu bo iahka dolenjska zemlja i * Smrtna nesreča trebanjskega dekana. V sredo popoldne se je v Tiebnjem smrtno ponesrečil 3 kolesom tamošnji župnik m dekan g. Ivan Tomažič. Pokojni je bil po rodu iz Most pri Ljubljani. Po končanem bogoslovju je služboval na Selu pri Kamniku, potem pa kot katehet v Ljubljani. Za dekana v Trebnjem je bil imenovan leta 1929. Dekan Ivan Tomažič je bil marljiv prosvetni in zadružni delavec. Pokopali ga bodo v petek dopoldne na župnijskem pokopališču v Trebnjem. * Nenadna smrt generala. Na trgu Ese-dra v Rimu se je te dni primerila smrtna nesreča 64 letnemu generalu Edoardu Alinei. General se je pripeljal iz Neaplja v Rim, kjer je njegovo vozilo trčilo v neki filobus." Pri tem je general izgubil življenje. * Pisatelj Do Ruggero izpuščen iz ječe. Italijanski listi beležijo, da je bil izpuščen na svobodo znani filozofski pisatelj Guido De Ruggero. Zadnja dva meseca ječe je preživel v Rimu. V ječo je moral zaradi ponatisa svoje »Zgodovine liberalizma«. * 13 porodov v zaklonišču. Iz Neaplja poročajo, da je b^lo v teku zadnjih 15 dni v neapeljskih zaklon'šeih trinajst porodov. * 300 letna starka je umrla. V Triestu je umrla Luigia Metlika, ki ji je manjkalo samo rekaj mesecev do stotega leta. Ker je bila do zadnjega telesno in duševno sveža, so bili njeni sorodniki prepričani, da bo učakala svoj stoti rojstni dan. * Smrt *ina rokoborca Raicevieha. Iz Rima javljajo, da je zadela bivšega svetovnega rekoborskega prvaka Giovannija Raicevicha velika izguba. Izgubil je sina prvorojenca, ki je bil po poklicu zdravnik ter je bi! ubit pri letalskem napadu ravno v trenutku, ko je izvrševal svojo zdravniško dolžnost. * Italjanski filmi na Slovaškem. Iz Bratislave poročajo, da je bilo na sporedu slovaških kinematografov v prvi polovici letošnjega leta 10 italijanskih filmov, ki so občinstvu vsi ugajali. * Vas za finske vojne pohabljence. Na severni st.iani Helsinkov so bili pred kratkim položeni temelji za naselbino, ki bo namenjena za bivališče vojnih pohabljencev. Pri polaganju temeljnega kamna je bil navzoč tudi predsednik Ryti. * Delo v Cinecitta obnovljeno. Iz Rima poročajo, da je Cinecitta obnovila svoje delovanje. Za snemanje se pripravljajo novi filmi, med njimi v prvi vrsti film : življenje v 24 urah« v režiji A. G. Bragaglie. * Baritonist Galefi bo okreval. Pri letalskem napadu na Neapelj je bil ranjen tudi baritonist Galefi. Nekateri listi so celo poročali, da ie bil ubit. Izkazalo se je, da vest ni tečna. Priljubljeni umetnik je bil samo ranjen, izgubil pa je vso svojo prtljago, s katero je bil namenjen k operni predstavi »Tosee«. ' Petelin ji jc i/dri zob. V Rovignu je neka žena krmila kokoši. Domači petelin ji je zoba! zrnje kar iz ioke. Nenadoma pa se je zagnal v žensko, se zasekal s kljunom v njeno čeljust ter ji izpuhi zob. Dogodek je zbudil seveda veliko zanimanje daleč na okrog. * Hudo kaznovana pozabljivost. Gospa Marija Polenghi je te dni prispela v Milan in najela avtomobil, s katerim se je odpeljala domov. Doma je ugotovila, da ie pri izstopu iz avtomobilapozabila v vozilu ročno torbico, v kateri je imela bankovca, dragulje in vrednostne pa.pirje v skupnem znesku 600.000 lir. Avtomobila. ki ga je bila najela za to vožnjo, doslej še niso mogli izslediti. * Smrten padec a petega nadstropja, v Turnu so našli na dvorišču neke hiše truplo moškega, ki je kazal na zunaj okrog 70 let. Ugotovili so, da gre za Emilia Picco-nettija, ki se je nagnil skozi okno. izgubil ravnotežje in padel na dvorišče, kjer je obležal mrtev. * Pobegnil je iz zapora in se sam vrnil. Pred nekaj meseci je bil zaradi ne-rednosti pri opravljanju službe zaprt poštni nameščenec Sisto Capussoto iz okolice Astija. Ko so ga nedavno premestili v druge zapore, ie pobegnil, toda par dni nato se je sam javil jetniški oblasti. Kes ga je prignal zopet v zapor. * Smrtna nesreča na postaji. V Trentu je kmetica Adela Ciagonazzi pred prihodom vlaka iz Verone hotela odstraniti a tračnic svoj 5 letno hčerko, ki se je igrala na tiru. Pri tem je pridrdrala po tračnicah lokomotiva, zgrabile, nesrečno mater m jo raztrgala na kese. Hčerka je bla ranjena na nogi. * S četrtega nadsiirOpja je padla. 32-letna Gina Silvano se je te dni povzpela v svojem stanovanju v Triestu na okno v četrtem nadstropju, da bi osnažila šipe. Nenadoma se ji je stemnilo pred očmi. izjju- ' bila je ravnc-težje in padla ra dvor'sči. Pobrali so jo in odpeljali v bolnišnico, kjer je kmalu izdihnila. yr Razdeljevanje krompirja Prehranjevalni zavod Visokega komisarijata za Ljubljansko pokrajino sporoča, da bodo delile v dneh od 7. do 12. avgusta t. 1. tvrdke Gregorc, šarabon, Bahovec, Jelačin, Smrkolj ln Nabav-ljalna zadruga uslužbencev državnih železnic potrošnikom četrto pošiljko novega krompirja ln sicer po 1 (en) kg na odrezek 704 navadne živilske nakaznice, izdane od mestnega preskrbo-valnega urada v Ljubljani. Prodajna cena krompirja je določena na Lir 2.40 za 1 kg. Kdor do vključno 12. avgusta ne dvigne krompirja, izgubi pravico do nakupa. •J? u— Nov grob. Za vedno je zapustil svojce diplomirani filozof g. Zdenko Aljaričič. Zapušča ženo in dvoje otrok. K večremu počitku ga bc-do spremili v četrtek ob 17. iz kapele sv. Jožefa na Žalah na peko^a-lišče k Sv Križu. Pokojnemu naj bo ohranjen blag spomin, njegovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Z univerze. Dne 17. julija je bil promoviran za doktorja tehniških ved gospod univ. docent inž. Milovan Goljevšček, predstojnik zavoda za vodne zgradbe na tehnični fakulteti v Ljubljani. Čestitamo! u— Vročina je še narasla v torek čez dan. Po jutranji temperaturi 15.4° C se je živo srebro povzpelo na 31.7° C. Kljub vsemu pa je bil član znosen, ker je bilo ozračje čisto in je zdaj pa zdaj zapihal veter. Večer je bil prijeten in lep, noč pa spet topla in smo v sredo zjutraj zabeležili 15.6° C. Še nadalje imamo jasno in sončno vreme. u— Velika križanka je tudi ta teden dobrodošla Ljubljančanom kekor deželanom. Prinaša jo, kakor vedno. »Domovina«. Med domačimi prispevki je vesela novelica »Prešar Matija in njegova ženitev«. ženski vestnik v »Domovini« prinaša vsak teden času primerna navodila. Na osmih straneh je res mnogo zabavnega in poučnega. čtiva. »Domovina« je najcenejši slovenski tednik. Izvod stane 60 stotink. Med Ljubljančani je prav tako udomačena kakor na deželi. u— Iztepanje posteljnine, preprog in cunj za brisanje prahu je skrajno grda razvada, če gospodinje aii njih pomočnice ne upoštevajo, da je iztepanje dovoljeno poleti samo zjutraj od 7. do '9. in pozimi samo od 8. do 10. ure. Predvsem je pa dovoljeno iztepanje samo na za to določenih prostorih, posebno pa na dvoriščih, a nikdo ne sme iztepati posteljnine ali otresati cunj skozi okna na cesto. Po cestno policijskem redu je prepovedano iztepanje skozi okna ne samo * posteljnine, temveč tudi otresanje kuhinjskih cunj in krp za brisanje prahu. Posebno pa svarimo tudi pred iztresanjem pepelnikov na cesto. 11— Zamenjava starih obrtnih pooblastil in dovolil. Po naredbi Visokega komisarijata morajo vsi obrtniki do 5. novembra t. 1. vložiti pri pristojnem občnem upravnem oblastvu neko?e-kovano prošnjo za zamenjavo starega obrtnega Usta. ki ga je priložiti nrošnii. z novim dvojezičnim pooblastilom. O vloženi prošrji izda oblastvo potrdilo, če se prošnja v odrejenem roku ne vloži, se Imetniku obrtnega lista odvzame obrtna pravica. Dvojezični obrazci prošnje za zamenjavo starih obrtnih listov se dobe pri Odseku za obrtništvo v čooovi ulici 1 in na sedežih Poverjeništev po Lir 0.50. u— Mlekarne! Katere imajo upravičence za kondenzirano mleko, naj istega dvigneir, pri svoji zadrugi »Mlekotrg«. Črka A—L 5 "t m od 16,—19., od M—ž 6. t. m. od 15.—13.' ure. u— Cesta Soške divizije, deloma zaprta Zaradi ureditve cestišča bo mestni tehnični oddelek makadamski del Ceste Soške diviziie v četrtek 5. avgusta zaprl, pač bo pa za promet odprt tlakovani del te ceste. u— Jubilejna razstava 60 pokrajinskih slik V. Skruzne?a je odprta vsak dan do nede'ie 3 avgusta od 9.—12. in od 14.—19. ure v novi dvoran; ateljeja državnega gledališča, Cesta Viktorja Emanrela III. št. 13 rBleiweisova c.) nasproti vladne palače. u— Učence klasične ffimnaziie. ki še niso vzeli osebnih izkaznic, opozariam. da jih lahko dobe ta teden vsak dan od 10.—12. v ravnateljev! pisarni. Pozneje naj gredo na mestno poglavarstvo. — Ravnatelj. u— Popravni izpiti! Poučujemo vs? predmete, pričeli se bodo jezikovni tečaji za srednješolce! Vpisovanje dnevno od 8. do 12. ure Korepetito-rij, Mestni trg 17/1. u— Učite se strojepisja! Novi tečaji prično 9. avgusta. Največja moderna strojenisnica Posebni stenografski tečaji. Priporočljivo diiakom-injam. Informacije: »Christofov učni zavod« Domobranska 15. u— Tečaj za popravne izpite in počitniške instrukcije. Turjaški (Novi) tre 5. Pouk jezikov. Honorar nizek. Vpis od 9.—12. ure dop. Začetek 9. avgusta. u— Stenografski tečaji — začetni in napredni — prično 9. avgusta. Počitniški tečaji posebej priporočljivi dijakom-iniam. Posebni strojepisni tečaji! Informacije: »Christofov učni zavori«, Domobranska 15. u— Popravne izpite za gimnazije in meščanske šole uspešno opravite, če se vpišete čimprej v tečaje v Lichtentumovem zavodu. u— Nesreče. V torek so sprejeli v ljubljansko bolnišnico spet nekaj ponesrečencev. Z zlomljeno levo nogo so pripeljali iz Velikih Laši 48-letno trgovčevo ženo Tončko Petrovo. Z lugom se je pepnrila po levi nogi 36-letna kuharica Ku-nigunda Grilova iz Ljubllane. Z lestve je padel in si zlomil desnico 37-letni strojevodja Ivan Tavčar iz Vevč. Z Gorenjskega 50 let v zdravstveni službi. V mestni dvorani v Beljaku so se zbrali zdravniki vsega okrožja. Počaščen je bil dr. Rudolf Kattnig,- ki je bil pred 50 leti promoviran. Okrožni uradni vodja mu je jzročil akvarel belj?škega umetnika Kaiscnerja, zdravstveni poverjenik pa zlato doktorsko diplomo graškega vseučilišča. Za novoga vodjo kra evne skupine v Kranju je bil postavljen Avgust Jung-schafer. Na zboru okrožnega in krajevnega štaba se je poslovil dosedanji krajevni vodja K!o?ch. OtIJikcvan Kranjec. Nemški list: poročajo. da je bil z viteškim križcem železnega križa odlikovan major Viljem Goriany, ki se je rodil 18. julija 1914 v Novem mestu na "Dolenjskem kot s'n zasebnega uradnika. V maju je p: i obrambnih bojih na Kn. bahu držal važno postojanko z majhnim številom tapničnrjev in pešakov. V Koroški Beli je bil ob veliki udeležbi pokopan Alojz Klinar. Prišli so razni oddelki z godbo, cb grobu pa jc govoril jeseniški župan dr. Klein. Finančno posvetovanje predstavnikov mest« Kranja je bilo nedavno v mestni dvorani. Dolgovi mesta so se znižali za 33.900 mark, premoženje pa se je povečalo z rezervami in pridobitvijo zemljišč za 200.000 mark. Lanski davki sc letos ne bodo bistvene spremenili. Danes prebiva v mestu okoli 14.000 ljudi na 2500 ha, medtem ko nad 2000 ljudi živi v okoliških občinah, zaposleni pa so v mestu. V taborišču za šolanje mfevlih železničarjev na Jesenicah je zdaj 88 delavcev in pomočnikov z vseh področij beljaške direkcije. Taborjenje traja 14 dni. Okrožna hiša v Radovljici bo okrašena z veliko stensko sliko na stopnišču, podobno kakor krasi freska prof. Lobisserja hišo deželnega svetnika v Kranju. Radovljiško sliko bo izdelal Oto Bestereiner iz Celovca. Načrt prikazuje veliko skuoino mož in žena v varstvu mogočnega Orla. Ertikt. Poverjenik za pravosodje na Jesenicah obiavlja, da je lani novembra umrl župnik Seigerschmied. Za kuraterja zapuščine je bil postavljen Blaž Razinger. Ded!či naj se zglasijo v 6 mesecih. Mncjjo ajde je bilo letos posejane po Gorenjskem. V daljšem članku io priporoča gorenjski tedn:k, saj je ajda nadvse važna za čebelarstvo in za prehrano. Dečk; iz vse«?« radovljiškega okrožju bil letos prvič'ros!ani v poletno taboriSje ob nekem koroškem -^zeru. V tabor4šču so nrebili 8 dni in so bili poučeni o r."lce?b ki i'm priprdajo ob vstopu med H tlerjevo mla-lež. V Mežiški do^nn se je nreko S;nče vas' pripekal o-ilibrvone- z vite^lrm kr;žceir. por-č^k Schreiber Ob:sknl je Prevalje. go-ppodinisko Polo na Ravneh 'n otroški vrtec v' M°ž'ci. Zvečer je predaval v železn Kanlji. G*» s-lnem neurju v Z"'skj tra jc b i imenovan dr. Nikcla ituš.novič za generalnega konzula Nezavisne Države hrvatske v Mo-nakovem. — Za hrvatskega konzula na Du-raju pa je bil imenovan dr. Stjepan Grc-dclj. svetnik v zunanjem ministrstvu. Admiral Jakč 11 državni svetnik. S Po-glavnikovc cdledbo jc bU imenovan admiral Juro Jakčin za držuvncga svetnika. promocije na zagret.šKem vm-uč liscu. Dne 31. julija sta b.la na zagrebškem vseučilišču med d'-ugiiiii promovaana za doktorja vsega r-.drav. iitva Zla;ko Volgar in Marija Zaeaka Bertokova. Za doktorja žtvno-zdravništva sta bila promovirana ZiatKO Mohar in Zcljko RuKavi a. Smrt znanega zdravnika. V Zagrebu je po kratki, hudi bolezni preminul primarij in ravnatelj boin inice v Os jeku dr. Ra-devan Rabar, star 52 let. Pokopali so ga na Mnogoju. Stok tn ca Maksimira. Prireditveni odbor za proslavo stolctnice ustanovitve Maks:-miia je določil za slavnostni dan 5. september, v primeru dežja pa 8. september. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzel nadškof dr. Stepinac. Zjutraj bo svečana služba božja, popoldne bodo Utanije v mak-simirski kapelici, potem pa velika ljudska veselica. Bolgarska oddaja v zagrebškem radiu. Pretekli torek je začela hrvatska radijska postaja oddajati redne bolgarske ure vsak drugi torek ob pol 7. zvečer. Prvo oddajo je ctvoril bolgarski poslanik v Zagrebu Jordan Mečltarov. • SOletnica proge Bjelovar-Grubišno pelje. Meseca julija leta 1913. je b la ctvor;,er.A želez: iska proga Bjelovar—Grubišno polje kot nujna posledica železniške zveze Bjelovar—Virovjtica. S°dne počitmce so se, kakor vsako leti4, tudi letes pr čele 1. avgusta. Med tem časom bodo izvršili nekatera popravila na sodn; palači v Zagrebu. Gik;o*fens:tvo ustaške mladine v Bolgariji. Prctekii četrtek je odpotovalo v Bolgarijo odposlanstvo ustaške mlad ne pod vodstvom prof. Ivana Oršaniča. Na Bolgarskem ostanejo teden dni. O razvoju socialnega zavarovanja na Hr-vet-skem je izšei daljši članek v »Hrvatskem narodu« z dne 29. julija. Iz njega je razvidno, da je bila pred 93 leti kot prva ustanovljena v Zagrebu tipografska bolniška blagajna, pred 50 leti pa je zače'a delovati prva okrožna b'agajna za podporo bolnikov. Na podiočju država je zdaj okoli četrt milijona zavsaovanih delavcev in nameščencev, med njimi 170.000 moških. Svečana izročitev delavskih domov v Osijeku. Predzadnjo nedeljo je bilo na svečan način izročenih delavcem nadaljnjih 10 družinskih hišic v Osijeku. Poleg velikega župana so bili pi 1 svečanosti zbrani ustaški funkcionarji, predstavniki mestne občine in delavske zveze. Prvi hrvatski pravoslavni bogoslovci. Sveti sinod bc-garske cerkve je dovolil, da se 30 maturantov pravoslavnih Hrvatov lahko vpiše v bogoslovje čerepiškega samostana. Prošnje jc treba vložiti do lO. avgusta. Oskibnina v samostanu bo znašala 1000 lejev mesečno. Film o Lisiuskem. Preteklo soboto so v poslopju državnega gledališča snemali pri-z:re za film o življenju Vatroslava Lisin-skega. skladatelja prve hrvatske opere. Posnetki so prikazovali koncert zagrebške Filharmonije. K snemanju je bilo povabljeno tudi gledališko občinstvo, ki se je v velikem številu odzvalo vabilu. Za zimsko pomoč in za Kdeči križ so doslej nabrali na Spodnjem štajerskem, kaker čtamo v graškem dnevniku, 11 in pel milijona mark. r Vojaška slavnost v Sarajevu. Pred dnevi je bila v Sarajevu svečana prisega re-krutov. Navzočni so bili predstavniki hrvatske in nemške vojske. Ob tej priliki so bila razdeljena odlikovanja borcem proti odmetnikem. 10 0C0 kun naerade za najdeno truplo ujCpl7>nca. Stjepan Bačoni iz Zagreba je razpisal 10.000 kun nagrade za tistega, ki najde truplo nJegcvega 8 letnega sina Ivi-ce, ki je 27. julija popoldne na Savi utonil. Mestno kopališke ra Savi je po odredbi zagrebškega župana vsak ponedeljek dopoldne na razpolago pr;padnikcm hrvatskih in zavezniških oboroženih sil. V tem času civilne osebe nimajo dostopa v kopališče. Dva brata sta uton;Ia v Savi. Pretekli petek se jc zgodila na Savi blizu mestnega kcipolišča huda nesreča. UtonMa sta brata 15 letni Vladimir in 17 letni Krešimir Sta-rič. Mla šega brata je naenkrat začeia struja zanašati na sredr. reke jn je zato klical ha pomoč. Starejši Kiešinrr ie brž skočil v vodo. da bi bratu pomagal, toda močui tok in krčevit bratov cbjem sta tudi -l.-ega spravila pod vodo. Se veki čuvaji čema ni«o megli pomagati in.«> iskanju izvleku njuni trupH ^ vode. Narrade m krvodajalce. Glavni ravnm^ telj M*zdvav3tvo, dr. Stipčjč, je določil t*-eradeza krvodajalce, ln aicer pr^mepm fsak kubični centimeter krvi do sfo kuW6-nihcen t rrwtrc v 30 kun, do 500 kub. cm po 25 kun od 500 kub. cm naprej pa za veak kub. cm po 30 kun. Iz Srbije Dvoletnico «vjeKa obsoja ^ pr^aovalA 8 1ul"a slovenska kolonija v Valjevu. Dva-tetnico- je proslavla s sveiano «^ ki i i ie Dias"st,;ovalo mnogo članic jo cia nov koleni je Na seji je podalpredsedi^ koloni - tov. Cvetko Kristan poročilo o dvo-itm delovanju, ki ga je podkre^1 « mno-e mi statističnimi pcoatki. UgoMVU ie jO^dbor kolonije storil vse kar je bUo^ goče storiti, v svrho gmotnega izbcdjSanja sta: ja valjevskih Slovencev kM«^t^ za cvzdigo kulturnega m dur.^vmega. Svoja svojih članov. Kolonija ima soke, tako- n. pr. poleg vedstva m tajništva še tudi skupno kuhinjo (doj.5- ^.Vk skupno pekarno, podporni odsek, posojili cdsek vzajemno nabavdjalni^ m razdelje- valn čo ter k. jižnico in pevski cdaek. Predsodku se je v imenu članstva zahvalil za njegovo delo tov. Stanko Savinšek. zobo-tehnik v Valjevu in član odbora. Kolonija "e 4mel tega dne 302 člana v Valjevu, 13 v Lajkcvcu, 6 v Osladiču, 2 v Obrencvcu in CkiKkcvanJe slovenske dijakinje. V nedeljo 11. julka jc bila v Valjevu tako zvona. prva smotra srednješoisKe rnlaame. Miacu-na vseh valjevskih srednjih šol. t. j. mošiC® in ženske gimnaz je, trgovske akademiji, tehnične siedoje šole- meščanske šole 'n poljedelske srednje šole, se je zbrala na ierišču valjevskega športnega kluba, od k^-der je odkorakala na glavni trg. Valjevski okrožni šolski inšpektor g. Boz c je mljorno pozdravil podal raport okrožnemu načela-ku nakar je mladi;.-a zapela znano pesorn »Oj Srbijo«. Zatem je govoril okrožni načelnik Dragomir M. Lukič, nakar se J« vršilo odlikovan e najboljših dijakov in dijak n j srednjih šol in to iz 4. in 8. razjeda. Dobili so hranilne knjižice z večjim: ali manjšimi zneski, ki jih je daroval okroini načeto k ali pa so jih poklonili posamezni dobrotniki. Med odlikovane; je bila tud; Slovenka Metka Ahačičeva, hčerka tov. mojstra Rudolfa Ahačiča iz Tržiča, ki je dobila kot najboljša učenka valjevske ra> ščatske šole hranilno knjiž'co z 1000 din. Slovesnost se je končala z mimohodom valjevske srednješolske mladine pred okrožnim načelstvom, kjer so bili na posebnem odru zbrani vsi valjevski odličniki. Razdeljevanje Sukanca. Valjevsko okrež-je je dobilo 19000 vretenc sukanca, ki ga razdeljuVo v mestih policijska predsloj-rištva- na" deželi pa sreska načelstva. M -sto Valjevo je dobilo 5000 vretenc 111 tano "pride približno na vseka gospodinjstvo po 1 vretence. Za sukanec je moral vložiti vskado prrenjo. . . Razdeljevanje mleka v Valjevu. Sreai julija je bil objavljen v Valjevu poziv, da prijavijo otroci do treh let kaker tudi bolnik' onemogli, starci in starke zaradi sestave spiskov o dodeljevanju mleka. Otroc' do 1 leta starosti bodo prejemali po pol litra mleka dnevno, če jih matere dajo. č:; jih pa ne drvijo, pa po 1 liter mleka. Otroci od 1. do '3 let ter bolniki, cnemogli n starci, bodo pa dobival; po pol litra dne v'o. količina se pa lahko zmanjša na polovico, če bi bilo mleka, premalo. Filobus za prevažanje tovorov V Italiji so vStelviju otvorili prvo prometno žilo za filebuse, ki bodo prevažali tovore. Vozove je zgradilo clektriško podjetje, ki bo uporabljalo filobuse za prevoz cementa, kamenja, lesa in drugih stavbnih potrebščin. Dolž na filobusne proge znaša 46 kilometrov. Za sedaj bo v prometu 16 filobusov, katerih vsak meri v dolžino 7.83 m, v širino 2 79 m. tehtajo pa brez tovora 7.7 ton Stroji filobusov bedo lahko vozili z brzino 38 km na uro. Treba je upoštevati, da bo treba na progi premagati 1140 m višinske razlike. Zračni vrtinec je ruval drevesa in jih dvigal v zrak V Cercelanu pri Albacete v Španiji se je pojavil pred kratkim zračni vrtinec, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Vihar je ruval drevesa, jih dvigal s ta! ter jih nosil po zraku do 200 metrov visoko. Ob tej priliki je bilo razkritih tudi mnogo hiš, katerim je vrtinec odnesel strehe. Izreden pojav je bil po sodbi ljudi v zvezi s potresem, ki je trajal ves čas zračnega vrtinca, to je nad eno uro. Kaj vem, kaj znam! Rešitve nalog 31. t. m.: 349. Stavek »Cogito, ergo sum!« je izrekel francoski modroslovec Rene De-scartes (1596. do 1650.). 350. Zeleno kopreno nosilo muslimani če so bili kot romarji v Meki. 351. Pivni papir srka mokroto zato, ker ni oklejen. 352. Križanka Vodoravno: 1. parobek, 7. Pecos. 9. in. 11. sel. 13. Niš. 14. vrv, 15. pač, 17. M. 18. po. 19. in, 20. ak, 22. lek, 24. ki. 25. rja. 27. lok, 28. Erjavec. Navpično: 2. res, 3. ocena. 4. bol. 5. es. 6. Finžgar. 8. Levstik. 10. Nil, 12. ora. 15. pol, 16. čik, 21. kje, 23. Eva, 24. koc, 2«. ar, 27. le. Ant. Adamič: 13 »Saj nisem nič, prav nobenega krajcarja, prav zares, da ne.« Iztrgal sem se mu ter zletel po stopnicah. Vrata pa so bila zaprta, ah, in vprav zdajle... Sukal sem gumb — ni se dalo odpreti in se ni dalo. Preganjalci so že bili za menoj. »Mama!« sem poklical v najhujši stiski. Nihče se ni odzval; bilo je, kakor da so v hiši vsi pomrli. »Ali boš dal. kar si našel!« so me prijeli v trdo. »Daj zlepa, sicer ...« Nekdo me je sur.i.l v rebra, potem sta me dva zagrabila za roke, pol slepi pa mi je segel kar v žeps ter mi pobral vse do zadnje pare. Tolovaji so se glasno zarežali, nato pa pobegnili z bogatim plenom. Jaz pa sem se kar sesedel na stopnicah in se bridko razjokal. Ko mi je prišla sestra odpreti, sem iz bogatina že davno zopet postal ubožec. Ko sem pozneje roparje pokazal očetu, so vse utajili. Dan se je že hudo potegnil. Ce je dva dni deževalo, je tretji dan sonce že kar pripekalo. Cerkovnikovim sem se vsiljeval pri zvonjenju. Pozimi se nisem nikoli prikazal v zvoniku — vrvi so bile preveč ledene —, poleti pa sem za kratek čas prav rad pomagal. Za prvi dve vrvi je vlekla eerkovnikova »ta mlada«, za tretjo jaz, četrti, angelski zvon pa je gonil hlapec. S tretjim zvonom stvar ni bila tako preprosta, ker je ostale tri prehiteval ter ga je bilo zato treba zdaj pa zdaj malo pricuk-niti. Nekoliko vstran, nad našimi glavami, so visele velike uteži iz težkih skal, ki so poganjale cerkveno uro. Visoko tam gori, nad temnim stopniščem, je ura pošastno tiktakala. Zlepa si nisem upal sam prav tja gor, ker sem si vedno utvarjal, da straši smrt po zvoniku. Kadar so potrkavali, sem šel s fanti in možmi v line. Skraja sem si moral s prsti zatiskati ušesa, sicer bi nemara še oglu-šil. Znali pa so, a največji mojstii v po-trkavanju so bili samo štepanci; Bizoviča-nje in Posavci jim še davno niso bili kos. Vrstili so se, da so pokazali svojo veščino in moč. Najlepše med vsemi pa je znal drobiti Kovačev Matija iz Hrušice. Vsi smo ga poznali po izredno dolgih brkih, ki si jih je za svečane prilike še posmo-lil, da so bili daljši. Brkin je mogel s svojimi malone dve pedi dolgimi, ko oglje črnimi muštacami skozi ozke duri na koru samo na ta način, da je zasukal glavo postrani, sicer bi si jih bil potrl. Bilo je na trati pred cerkvijo, preden so šli potrkavat. Porednež je v šali pocukal Kovača za brke, toda je slabo naletel, kajti Matija ga je tako silno sunil v prsi, da se je opotekel pet korakov vznak, potem pa sssedel. Takoj sta bili dve gruči, in gotovo bi se jeli mikastiti med seboj, rla niso stali na preveč očitnem in tudi blagoslovljenem kiaju. Teden pozneje srno slišali, da so doma med seboj obračunali. Podgolovčanje so bili razvpiti pretepači; saj so se ravsali med seboj že zavoljo kiivčkov na klobuku, če ga je imel kdo zasukanega naspred. šmarnice so privabile vedno polno cerkev vernikov. Posebno ob sobotah in nedeljah je pri svečanih litanijah odpevala vsa mncž:ca, toda včasih tako glasno, da ni bilo slišati cerkvenih pevcev. Mnogokrat je nastala prava pravcata zmešnjava; kajti duhovniki pred oltarjem niso vedeli, s kom naj prepevajo, ali z verniki ali s pevci na koru. Tiste čase so bile poslednji teden v mesecu tudi ob navadnih dneh pete litanije, kar je privabilo prav mnogo ljudstva, posebno mladine .študentje so zavzeli ves prostor pod korom od krstnega kamna tja do desnih stopnic na kor; druga mladina, kakor obrtniki, delavci, posebno pa mesarski pomočniki, so se zbirali više gori poleg stranskih, desnih oltarjev. Največ zaradi zategovanja pri petju — dijaki so imeli svoje posebno dopadajenje nad tem —, pa tudi zavoljo stare stanovske mržnje, je že prav hudo narasla napetost med obema taboroma. Vrh vsega je sovražnost podžigal tudi neki prevelik gorečnež med starejšimi verniki, ki si je nadel nadzor nad ljudmi ter kaznovanje vseh verskih mlačnežev, za življenjsko na- logo. Mcž je imel ščetinaste, rdečkaste, v gieben počesane lase, oster, šiljast nos ter nemirne, svetle in hude oči kakor petelin. Naslonil se je na stebrišče in 3e vzpenjal na stopalih, da se je laže razgledoval po pobožni sicnji. Budno je nadzoroval zadržanje in versko vnemo posebno dijaške mladine. Preko vseh glav je segel njegov oprezujoči pogled, nič mu ni ostalo ne-epaženega, skritega. Gorje mu, kdor je šepetal med molitvijo ali se celo smejal! Kakor maček se je odplazil, si utrl pot skozi gnečo in že te je napadel takorekoč iz zasede, zahrbtno, da niti utegnil nisi, postaviti se v bran ali pa se izmakniti. Z nepopisno naslado te je popadel za krhelj ter ti navil uro, da si kar zaplesal. Nihče se ni usodil potegniti se za reveža, nihče pokarati rablja. Ali nemara nima pravice? Ali je božji hram beznica, gmajna ali pa oštarija, kjer vsak počne kar hoče ? ... Da, možic se je lotil tudi dijakov, kjer je zagospcdaril kakor valpet. Morda pa so se tako domenili, kajti mesarji, med katere so se pomešale tudi barabice, so malodane ploskali, kadar je bil dijak kaznovan. Ko pa je sila prikipela do vrhunca, so se dijaki nasilniku uprli. Izzvali so ga, ko pa se je pritihotapil dijaku za hrbet, so ga pahnili stran. Mož je poškrlatel, toda ni odnehal, temveč je naskočil grešnika kar naravnost. Tedaj so priskočili trije, štirje ter se postavili med njega in svojega tovariša. Mesarji in njih privrženci so jeli glasno s;čati in pretiti s pestmi. Da ni bilo med verniki nekaj pametnih ljudi, bj se nemara že med božjim opravilom začelo prerivanje. Iz cerkve grede sta se gruči druga drugi zabavljali ter se klicali na mejdan. Ozračje je bilo že hudo soparno, toda ta večer se nevihta še ni izlila. V soboto, poslednji dan šmamlc, je pa zares zagrmelo. že v cerkvi je poblisko-valo, bilo je v resnici že kar zaduši ji vo. Oba tabora sta molčala, samo »tiskali so se v gruče, se grozeče pogledovali ter se pripravljali. Po odhodu iz cerkve eo se izzivali ter se obkladali s priimki. Številčno dokaj šibkejši, toda zastavnej«, ml-šičasti in podjetni četi mesarjev ter svo-jati se je postavila v bran in po robu mnogobrojna dijaška drobnjad, ki je imela med seboj samo pet ali šest korenjakov-udarnikov s kmetov, ki so bili dika, ponos in nada vse te bledolične In šibke, toda hudo jezikave vojske. Ondi med Sempetr-skim mostom ter Slrovčevo hišo so se naposled spopadli ter se zagrizli drug v dru. _(Nadaljevanje) 4000 otroških vrtcev na Madžarskem Iz Budimpešte poročajo, da je bilo dotlej aa ozemlju madžarske države odprtih 1500 otroških vrtcev, v katerih se zbirajo otroci vpoklicanih pod orožje. V načrtu pa jc še 2500 takšnih ustanov, tako da b" tk»»pno število ottbu ških vrtcev znašale 4000. Moda In dom HH»ailMIMMUM Poizkusi s koščkom pisanega blaga Saj ne potrebujemo nove obleke — nekaj domišljije, nekaj pisanih rut ali kos imprimeja, pa si napravimo iz sleherne stare obleke nov »model«. Če se prepustimo kraljevanju domišljije, nam pride vse prav, tudi kos vzorčastega platna, iz katerega napravimo majhen, s pentljami za- pet telovnik. S takšnim telovnikom je videti vsaka temna obleka poletno vedra, drzno prevezani t urban iz istega blaga pa s svojo originalnostjo osupne tudi najbolj veščo modistko. Tudi z ostankom imprimeja ali še uporabnih delov stare obnošene obV-e napravimo telovniček, ki ga klasično p"! križamo spredaj, zadaj pa po okusu opremimo z vzorčastim ali enobarvnim hrbtom. Hokavice in torbica Rokavic in torbice moremo zami- šljati kot "voja razi i' modnih podrobnosti. ki nimata nobenega odnosa druga do druge. Prava eleganca zahteva, da rokavice soglašajo s torbico. Odkar ni več usnjenih torbic in usnjenih rokavic, pa je to modno harmonijo tem laže ustvariti, ker delamo lahko oboje iz istega blaga. K preprosti poletni obleki se imenitno poda lepa poletna torbica iz progastega platna z enakimi rokavicami Sodobna kuhinja Za mrzlo večerjo — zelenjavna majoneza. V 2 jedilnih žlicah olja lahno pre-pražimo 3 jedilne žlice moke in zalijemo z zelenjavno juho, po možnosti dodamo še nekaj žličic surovega mleka, To mešanico močno tolčemo na ognju s stepal-nico za sneg, nato jo vzamemo s štedilnika in ji dodamo 2 žlici jajca v prahu, ki smo ga prej razmešale v vodi, ter začinimo z gorčico, soljo in poprom. Majonezo tolčem na hladnem še naprej, da postane lepo gosta. Ko je gotova jo vmešamo med kuhano, na koščke narezano zelenjavo (cvetačo, peso, krompir) ter začinimo vse skupaj z limonovim sokom. S to zelenjavno majonezo napolnimo lepo stekleno posodo in jo garniramo z nasek-ljanim peteršiljem in rezinami svežegla paradižnika. Nadevani krompir. Krompir pečemo v pečici kar z olupki do mehkega, ga potem izdolbemo in premešamo izdolbeno sredico z množico sesekljanih zelišč, temu pa,dodamo še malo juhe in eno jajce. Potem napolnimo Icrompirje z nadevom m jih v pečici še enkrat lahno prepeče.mo (brez masti!). Zeliščne rezine lahko serviramo tople za večerjo. Za vsakega člana rodbine namo- čimo po dve rezini enotnega kruha v juhi ali paradižnikovem soku in jih namažemo z nadevom, ki ga sestavimo iz nasekljanih zelišč, kakršne koli goste oniaKe in ostanka sesekljanega mesa. če je nadev pre-redek, ga zgostimo s kuhanim nastrganim krompirjem. Tako prirejene rezine 1 -tro prepečemo v pečici in jih serviramo k solati, potem ko smo jih potresle s parmezanom. * Namesto mesa — kolači Kolač z marmelado. V skledi penasto zmešajte 12 dkg masla, nato pa dodajte 3 rumenjake, 3 žlice sladkorja, skodelico pretlačenega navadnega sira. malo soli in 0.751 mleka, ki ste ga napravile iz mlečnega prahu in vode. Vse to mešajte in ko je dobro premešano, dodajte malo nastrganih limoninih olupkov in sneg treh beljakov. Zmes počasi nalivajte v namazan pekač, in sicer najprej v sredino, nato pa pekač nagibijite. da se zmes enakomerno razlije po pekaču. Nato jo dajte v pečico; ko je kolač pečen, pa ga poli j te z razredčeno marmelado in ga dajte še za kratek čas v pečico, da se še enkrat prepeče. Kolač brez sladkorja in jajc. Primesi: 20 dkg moke, 10 dkg masla. l/s del mleka in malo soli. Iz vsega tega zamesimo testo ki ga damo v mrzlo vodo in ga pustimo polorugo uro v vodi. Potem testo vzamemo iz vode. ga dobro odcedimo in ga tenko razvaljamo na deski, ki smo jo dobro posule z moko. Razrežemo ga na štirikot-nike, ki jih napolnimo z marmelado in tako zavijemo, da sestavimo po dva in dva nasprotna ogla. Kolače pečemo v zmerno vroči pečici in pečene posujemo z vanili-jinim sladkorjem, dokler so še topli. Kolač s sadjem. Primesi: 4 jajca, 5 dkg masla, 10 dkg moke in 5 dkg sladkorja. V sneg 4 beljakov raztolčemo 4 rumenjake ter dodamo sladkor, ki smo ga prej razmešale v maslu, ter moko. Zmes pečemo na pekaču, ko pa je na pol pečena, posujemo kolač s kakršnim koli na krhlje razrezanim sadjem (breskve, marelice, jabolka, hruške itd.) ter ga damo ponovno v pečico. Ko je kolač dodobra pečen, počakamo. da se shladi in ga šele potem razrežemo na štirikotnike. Sladica brez jajc. 0.25 kg moke premešajte s pol litra skisanega mleka in malo mlačne vode, v kateri ste raztopile mlečni prah. Temu dodajte malo masla ali ma- j sti, malo sladkorja, soli, cimeta in malo j žličko pecivnega praška. Redko zmes ni- | lijte v pekač, v katerem ste segrele žlico ! masti. Sladico pečete v zmerno vroči pe- j čici, pečeno pa razrežete na štirikotnike in j posujete s sladkorjem. >»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦»-> »■»*>*•»»♦ ♦♦<>♦»»♦< Križem sveta štorklja povzročila smrtno nesrečo. V Gosslerhausenu na Pruskem se je neka štorklja zaletela v električno omrežje visoke napetosti. Pri čem je nastal kratek stik in žival je obvuela na električni žici. Neki vojak, ki je vide! prizor, je hotel štorklji pomagati, toda ko se je ptice dotaknil je tudi njega prešinila električna struja in se je zgrudil mrtev na zemljo. štednja s steklom na Madžarskem. Bu_ dimpeštanski župan je pozval prebivalstvo, naj v toplih mesecih sname notranja a'i zunanja okna. da v primeru sovražnega, letal-skeg napada ne bo razbitega preveč stekla zaradi zračnega pritiska. Oblastva bedo namreč nadomestila samo polovico razbitih stekel 2001etnica proglasitve Subotice za mesto. Dne 29. julija je minilo 200 let. odkar je Marija Terezija podelila Subotici tržne pravice. Mesto je odtlej eno najpomembnejših gospodarskih središč v Bački. Nemčija ima nad 9 milijonov šolarjev. Iz pravkar objavljenih uradnih podatkov izhaja da število šolskih otrok v Nemčiji vsako leto narašča. Tudi šolska poslopja so vedno številnejša. Od maja 1939, ko je bilo v Nemčiji 50.745 šol, se je število do lanske jeseni dvignilo na 61.119. število šolskih otrok se je v istem razdobju dvignilo od 7,487.000 na 9,033.000. Povprečno je v vsakem razredu 42 otrok. Z ljudskih šol je šlo okoli 280.000 otrok v višje šole, in sicer 134.000 na srednje, 133.000 pa na glavne šoie. Največja nemška podzemska jama bo slvžila za zaklonišče. Podzemska jama, pri Miihlspeu na Vestfalskem, ki je domačemu prebivalstvu nudila zatočišče že v nasled-stveni vojni pred Španci in med 301etno vojno pred Rusi in Švedi, spet nudi prebivalstvu varno zaklonišče pred terorističnimi letalskimi napadi. Jama, ki je dolga 8 km, je skoro v vsej dolžini razsvetljena z električno lučjo. štirikratni letni pridelek. Iz Hambacha v Nemčiji poroča, da so v neki tovarni napravili poskusne nasade za zelenjavo, ki jih ogrevajo s 40 stopinj toplo odpadno vodo. Pod gredami je razširjen sistem cevi, po katerih kroži topla voda, vse skupaj je pa pokrito s steklom. Na poskusnih nasadih so pridelali letos že dve letini in bodo še d"1""- nadaljnji. I Zemljevid zvezd Približno petdeset let so bih astronomi vsega sveta zaposleni z izdelavo velikega nebesnega zemljevida in delo se nahaja tik pred svojim zaključkom. Eno najvažnejših znanstvenih pomagal pri tem delu tvori fotografija, kajti šele z njeno pomočjo je bilo mogoče izpopolniti metode mode'.ne astrofizike ter napraviti v znanosti o zvezdah velik korak naprej. Prvi fotografski posnetki neba so približno sto let stari. Zemljevid, ki o njem govorimo, so začeli sestavljati 1. 1887, ko je bil v Parizu mednarodni kongres astronomov. Tam jv: bilo sklenjeno, da se sestavi fotografski atlant neba. To je bilo še v času. ko je bila fotografija razmeroma mlada veščina, pa so vendarle nekateri spoznali njen velik pomen in znanost. Sklep kongresa je bil poverjen posebnemu odboru, ki je moral izvršiti mnogo priprav, preden se je lotil dejanskega dela. Vsi znanstveni zavodi sveta, ki so priglasili svoje sodelovanje, so se morali na primer oskrbeti s popolnoma enakimi fotografskimi aparati, šele potem so začeli svoje delo. Nebesni zemljevid je sestavljen na podlagi številnih delnih zemljevidov. Zaradi njegove dokončne oblike in sestave so se morah znanstveniki najprej zediniti glede vseh posameznosti, posebno pa glede tehnične metode in znanstvenih vidikov, po katerih se je to delo vršilo. Osemnajst širom sveta raztresenih observatorijev je prevzelo delo, ki ga lahko imenujemo, da je rodilo epolialne zaključke. Predvsem so sodelovale zvezdarne v Alžiru, Bordeauxu, Cataniji, Greenvviehu, v Helsingforsu, Capetovvnu, La Plati, Melbourneu, Oxfordu, Parizu. Potsdamu, Rio de Janejru, Santiagu, Toulouseu in Vatikanu. Petdeset let je trajalo to orjaško delo. že studijske priprave so zahtevale mnogo časa, hitri razvoj fotografije pa je prinesel mnogo izpopolnitev, obenem pa je tudi otežil to veliko delo. Polagoma so astronomi sestavili celo kopo posameznih zemljevidov, katerih so na koncu našteli 40.000. Vsi ti zemljevidi skupaj nudijo zdaj približno popolno sliko nebesnega svoda, kakor ga vidimo z zemlje. Leta 1887 započeto delo je zdaj končano. Treba je samo še sestaviti neštete sektorje neba in stvar bo dognana. Navzlic vojni dobi so observatoriji v zadnjih letih nadaljevali in uspfšno zaključili svoje delo. Uspeh je velik: število zvezd, ki so jih fotografirali s pomočjo največjih teleskopov, cenijo na 900 milijonov. MED ZAKONCEMA »Ti si domišljaš, da prav vse razumeš.« To ni res. draga Amalija. So stvari, ki jih nikakor ne morem razumeti. Na primer to, kako sem te mogel vzeti za ženo « IDEALEN MOZ »Veš. draga, jaz se bom poročila samo z vojakom. Zna šivati, prati, kuhati, predvsem pa ubogati.« IZ SODNE DVORANE Sodnik priči: »Po čem sklepate, da je, bil obtoženec pijan?« Priča: Po tem. ker se je prepiral s kočij ažem.« Sodnik: »To še ni noben dokaz.« Priča: »Kaj ne bo! Kočijaža namreč nikjer ni bilo!« Mali oglasi Kdor lSfte službo plač« m nako besedo L —JO. trn ar*, m pro». takso —.00. aa aajanje naslova ali Slfro L 2.—. Najmanjši iznos n te oglase je L 7,— — Za ženltve ln dopisovanja Je plačati rs mko besedo L 1.—, na vae druge oglase L —JB0 trn besedo, m drt. In prov. tafcso 1» —j60 dalanje naslov* ali ttfto L L— Najmanj*) tmos aa te oglat« le t, 10.—. I Službe išče PERFEKTNA KUHARICA zanesljiva. poštena, vaiena vseh gospodinjskih del. z večletno prakso, išče s1 yž-bo. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Delavna«. 13095-1 POSTREŽNICA, mlada, pridna, išče zaposlitve dnevno od 6. do pol 8. ziutrai in štirikrat popoldne tedensko. Naslov v oglas-nem odd. Jutra. 13064-1 MESTO PCSTREŽNICE za dopoldne, po potrebi za ves dan, iščem. Znam tudi kuhati. Ponudbe pod »Prid-na in poštena« na oglasni oddelek Jutra. 13055-2 IZURJEN SKLADIŠČNIK išče primerne službe. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Izurjen«. 13052-2 Službo dobi GOSPOD. POMOČNICO. pošteno in delovno, za vsa hišna dela. razen v.-likega perila, iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13091-la SPREJMEM VAJENCA za kioiaško obrt. Fr. Vi-r.int. Stan trg 3-1. 13092-44 FRIZERSKO VAJENKO sprejmem takoj. Novi trg-Breg 1. F. Cok.in. 13077-44 f Zaslužek DIJAKI! Za popravne in privatne izpite dobite temeljite in poceni instrukcije na Turjaškem (Novem) trgu 5. Prijavite se lahko dnevno od 9 do 12 dop. 12984-3 PREVOZNIKA za razvažanie kuriva po mestu iščemo z.', stalno. Ponudbe z navedbo pogojev na ogl. odd. Jutri pod »Prevoz kuriva«. 13094-3 PRILIKA ZA ZASLUŽEK s prodajo koristne kniige lahko vsrk dan zasluži 90 lir dnevno. Zgladiti sc od 8 do 9. Vidmar, Rimska cesti 10. 13062-3 80 LIR dnevno zaslužijo gospodične s prodajo koristnega predmeta. Zglasite se od 8. do 9. pri Vidmar, Rimska cesta 10, Ljubliana. 13058-3 HARMONIKARSKI TEČAJ Starše opozarjamo, da se prične harmonikarski tečaj za otroke I. septembra. Naslov v vseh posl. Jutra. 13019-3 7J' MRČES (uši, stenice, bolhe itd.) zanesljivo uničite s Toxin praškon.. Drogerita Kane. Židovska ulica 1. 12999-6 PEGE IN LISAJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogeriia Kane. Ž.idovska 1. 13000-6 VRTNE STOLE zložljive, gostilniške, no ve Droda Tribuč. Sodar -k,i 2 nad florjunsko cerkvi lo J 313-M 6 BREZOVE METLF lrža.t &> lojate. omela i'.Q. .lobite pri Gospciatik: zver. Ble weieova 29 'n Maistrova 10. i®741-6 MIKROSKOP popolnoma nov, se ugodno proda. Cegsarjeva 2, pri hišniku. 13043-6 ELEKTRIČNI RESO labilen, prodam. Jamnik — Malgajeva 12. 13008-6 MOŠKE ČEVLJE štev. 42, rjave, za 500 lir, deka za posteljo, vse predvojno blago. prodam. Cesta Soške diviziie 58. podpritličje, desno. 13087-6 NAPRODAJ otroški voziček in žensko kolo. Gubčeva 13. 13092-6 ŠIVALNI STROJ original Singer. skoro nov. in šivalni stroj original Ja* zelo poceni prodam. Hišnik. Gledališka 16. 13087-6 BAROČNA FOTELJA (starinska, lepa), preprogo 2X3 (stara), gugalni sto! in žimn.it modroc proda M.rija Golob. Gallusovo nabrežje 29. 13086-6 TRI MOTORNA KOLESA najnovejši modeli, kot v novem stanju, ugodno na-prodai. Gasogeno-Merkur. Puharieva 6. tel. 29-27. 13083-6 VEČ KOLES najboljših znamk in motorno kolo zelo ugodno naprodaj. šuštaršič. mehanična delavnica, Bleiweisova št. 13 (Figovec, ievo dvorišče). 13082-6 DVA PARA moških dobro ohranjenih čevljev velike številke in galoše prodam. Franko-panska 27, pritličje, levo. 13081-6 STENICE, ŠČURKE, podgane zanesliivo uniči zavod za pokončavanje mrčesa in golazni Zor Adolf. Tavčarjeva 4-III, levo. 13079-6 PRODAM blazine (pernice), ženske čevlje št. 38, kapne in bla-zince za dojenčke. Kremžar, Mandelčeva 15, I., vrata 56, Trnovo. J30n-6 ŽENSKO KOLO dobre znamke in dobro ohranjeno zelo poceni prodam. Tovarniška ulica 6. 13076-6 PRODAM belo, leseno, novo posteljo, žel. umivalnik, velike potovalne košare in velike za-boie. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 13072-6 POŽARNI APARAT »Total« poceni prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra. J-31S-M-6 IZDELUJEM otroSke oblekce in oblekce za fantke. Popravljam obleke in krpam perilo. Kremžar, Mandelčeva 15, I., vrata 56, Trnovo. 13070-6 PRODAM črne semiš čevlje s korkom, št. 37'/!,skoraj nove. Vprašati v oglasnem odd. Jutra. 13066-6 PRODAM dve lepi moški obleki. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 13061-6 SLAMO različno, za izdelovanje klobukov in ročnih tašk proda i Kuhar, Potočnikova ulica 8. tel. 3^-60. 13057-6 SENO r>rvovrstno, goveje, mešano z deteljo, cca. 4000 kg. v Liubliani. se ugodno proda. Informacije pri Jax in sin, Ljubljana. Tyrševa 36. 13054-6 SODI hrastovi, za vina, žganje, vseh velikosti; bukovi, za olia, sadne soke. kemikalije; embalažni sodi: impre-gniranie sodov. Nakup in prodaja starih sodov. Popravila. Vse v stroko spadajoča dela. — Fr. Pire. so-darstvo. Dravlje - Ljubljana, tel. 48-84. Pisarna: naročila, informacije : L. P a n g o s , Frančiškanska ul. 3. 13044-6 Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je po kratki in zelo mučni bolezni, v najlepši moški dobi, previden s tolažili sv. vere, zapustil za vedno naš predragi soprog, najboljši očka, sin, brat, nečak, stric in svak, gospod SLAVKO ST1EL VELEPOSESTNIK V MOKRONOGU Nepozabnega pokojnika spremimo iz njegovega doma v četrtek 5. t. m. ob 18. popoldne k večnemu počitku na farno pokopališče v Mokronogu. Mokronog, 3. avgusta 1943. MIRA, soproga; TOMO in JANI, otroka; ALOJZIJA, mati; FRANCE, brat in ostalo sorodstvo. HIŠO ALI VILO v Ljubljani kupim, po možnosti z vrtom. Sam> lesne ponudbe na oglasni cddtlek Jutra pod »Do 400.0O0 lir«. 13068-20 ZEMLJIŠČE v bližini Liubliane prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13080-20 REALITETNA PISARNA Habiian Miro, Cigaletova I., p., proda: stavbne parcele ob Celovški cesti po 250 lir za kv. meter, na Mirju po 300 lir. v vzhodnem delu mesta po 55—80 lir, v Zg. Sišk- po 100 lir za kv. meter. Industrijske parcele v šiški po 40 lir. Trgovsko hišo ob Celovški, trgovsko ob Vodnikovi, lepo kmet-sko posestvo v Notranjih Goricah za 65.000 lir. 13069-2« ZEMLJIŠČE cca. 3500 m2 v notranjosti bloka pri Sv. Križa se proda. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. " 13053-20 STANOVANJE dvosobno zamenjam za eoo* sobno takoj. Vodovodna ee-.sta 24, Oblak. 13065-21 Stanovanja STANOVANJE iščem, dve sobi in kopalnico, za takoj ali pozneje, za dva starejša, zelo mirna zakonca, brez otrok- Ponudbe na ogL oddelek »J»-tra« pod »Dobra nagrada«. 13023-21« stamo kupuje po najvišjih dnevnih cenah SUHE GOBE PRAZNE ŠKATLE 00 iUma-mlrka Ji praznt steklenice, kupim po najvišji ceni. B. Guštin. Volnikov Tg 2. 304-7 VREČE različne, juto za embalaže kupuje stalno Podbevšek Filip, Ljubljana VII.. Obir-ska 4. 11476-7 ODPADKE krojaške in šiviljske, kupujem. Hrenova 8. 11841-7 BAKRENI KOTEL kakršne koli vrste kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »100 do 200 litrov«. 13088-7 PLAČAMO ZELO DOBRO za stare biciklje, bicikelj-gume, motorna kolesa ter gume za motorna kolesa. Gasogeno-Merkur, Puharje-va 6. 13084-7 DECIMALNO TEHTNICO, nosilnost do 300 kg, kupim. Ponudbe z navedbo cene' na ogl. odd. Jutra pod »Tehtnica«. 13075-7 ^MSliiir ODDAMO dve moderno opremljeni sobi s souporabo kopainice ia telefona ev. kuhinje v m> dernem centra. — Ponudb« pod »Brez otrok« na oglasni oddelek Jutra. 13073 23 SOBA lepo opremljena, t posetn. nim vhodom, se odda. Ns-j slov: Poljanska cesta 20, I pritličje, desno. 13067-2$ SAMOSTOJNA GOSPA išče dve prazni ali oprera-ljeni sobi v središču. Ponudbe na ogl. odd. Jutr* pod »Domačinka«. 1307E-23at Li NAPRODAJ: Parcele po 55, 70, 80, 300 do 800 lir za kv. m. — Zem-j-če zu industrijo (gramozu' rren). 5000. 10.000 :n 13.000 kv. m, znotraj bloka. — Zemljišče v bližini glavne carinarnice v izmeri 29.000 kv. m. — Hiše: novo dvonadstropno, enonadstropne in visok oprifSčno. Realitetna w-sarna Zaje? Andrej. Tavčarjeva ulica 10. Tel. 34-96. 12926-6 PRODAM lep kompleks zemljišča v izmeri 10.000 kv. m, kateri je razdeljiv na 4 poljubne dele, pripraven za parcelacijo ali industrijo. Ponudbe na ogl. odd. Jtrtra pod: »90 lir«. 13089-20 ..-sv-ar - - azno ODDAM pisarniški lokal, prim« tudi za mirno obrt. Naslov v <«1. odd. Jutra. 13074-1? Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževan ia. informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburgova uL 4 tel. št. 2109 PRAV LEPO PROSIM naiditelja, ki je danes od 6.30 do 7 zjutraj našed vsoto 850 Rr od Peričeve^ mimo bežigrajske gimaazii« do ure na Linhartovi, Gasilskemu donm na Kr©. kovem trgu. 13060-3» LISTNICO z važnimi listinami in osebno legitimacijo sem izgubiL Pošten najditelj naj odda proti nagradi na naslov, ii je na legitimaciji, ofrlasn®. mu odd. Jutra. 13056-37 Inserati v »Jutru« imajo velik uspeh! Emillo Salgari: 32 KRALJICA KARIBOV Flibustirji so neutegoma porinili pred vrata mizo, dve težki omari in veliko zofo. Komaj se je to zgodilo, so začuli zunaj hrupno trkanje. »Odprite!« je gospodovalno kriknila markiza. »če ne, pošljem pri tej priči po vojake!« Ventimiljski je planil k vratom m zaklical: »Kaj hočete, gospa?« »Predajte se!« »Naj se nas vaši ljudje le drznejo dotakniti!« »Počakajte, vojvoda bo z guvernerjevimi vojaki kmalu tu!« Gusar je pogledal na uro. Nato se je obrnil k svojim ljudem: »Dve je. Grammontovi, Van Hornovi in Laurentovi flibustirji ta mah že korakajo proti mestu. Držati se moramo samo še nekaj ur!« >Ali se bomo mogli, kapitan! Lesovje ni trdno in se. bo sesulo pod prvim udarcem!« je maloverno menil Carmaux. Spet je zunaj zaklical markizin glas: »Ali se predaste, gospod Ventimiljski? Da ali ne!« »Da, gospa markiza!« je gusar odgovoril. Nato je šepnil flibustirski trojici: »Kakor hitro se pokaže markiza, jo zgrabite in potegnite tu noter! Dragocen zastavek nam bo!« »In kaj storimo s služabniki?« >Midva z Mokom jih bova krotila! Videli bomo, koMko časa sf morejo upirati!« »Gospoa,v je s prosečim glasom šepnila Jara, »smrti greš naproti!« »Nič se ne boj, dekle, pogumna bodi!« »Puške imajo!« »Jaz pa imam svoj meč, ki je strašnejši od njihovih krogel! Umakni se v kot. da te svinec ne zadene!« Le nerada se je mlada Indijanka potuhnila z p. neko skrinjo, med tem ko so Moko, Carmaux in Stiller odmaknili pohištvo izpred enih vrat, samo toliko, da jim je mogio znova postati zaslon. kaKor hitro bi bilo treba. »Ste nared?« je vp.ašal gusar ter vzel meč v desnico, pišt olo pa v levo roko. »Samo trenutek a!« je odvrnil Moko. Silovito se je uprl in odtrgal od mize težko prečno latev, ki je bila v rokah takega velikana učinkovito orožje. »Kakor ustvarjena je za bojni kij!« je vzkliknil. »S to metlo nam očistim pot!« »Odprite!« je ukazal kapitan. Carmaux je ubogal. Oboja dvokrilna vrata so se odprla in markiza je stopila na prag. V desnici je držala pištolo, v levici srebrn svečnik na tri roglje. Za njo je stalo osem ali deset služabnikov, po večini mula-tov, oboroženih s puškami, h--lebaidami in meči. Carmaux je po bliskovo planil na gospo, ji iztrgal pištolo, jo objel s svojimi krepkimi rokami in jo odnesel v drugo souo. Vse to se je zgodilo v nekaj sekundah. Med tem so se gusar, Stiller in Moko vrgli na služabnike. »Vdajte se, če ne, ste izgubljeni!« Latev črnega velikana je jela mlatiti po njih in razbijati helebarde. puške in meče. med tem ko sta VentJmiljski in Kambur-žan ustrelila. Služabniki so se ustrašili velikanskega črnca in strelov, pustili gospodarico in orožje ter pobegnili po stopnicah. Ko sta hotela Stiller in Moko planiti za njimi, jih je gusar zadržal: ->:Zaprita zdaj vrata in jih zabarikadirajta! Talko imamo, to nam zadostuje!« Markizo je našel v naslanjaču, vso bledo in drhtečo. Z operjenim klobukom v roki se ji je priklonil, rekoč: »Ne zamerite, gosp-: da smo vam jo tako grdo zagodli, a naša varnost je terjala tako! Sicer pa bodite brez skrbi in se nikar ne bojte! Kavalir sem!« »španski plemič ne bi bil tako ravnal kakor vi!« je zavpila markiza, rdeča od togote. »A vašemu podlemu ravnanju se ne čudim! Vsak ve, da so morski razbojniki s Tortuge navadni tatovi!« »Ta beseda me ne more užaliti, inadaine! Gospod Ventimiljski ima v svoji domovini dovolj posestev in gradov, da mu ni treba biti razbojnik ... Vedite, da sem prišel v Ameriko zaradi svete stvari, ne pa, da bi plenil ladje ki vozijo zlato v vašo deželo! Niti ne zato, da bi izkoriščal Indijance, kakor delajo vaši rojaki!« »In kakšne namene imate z menoj ? Mor- da mislite izterjati visoko odkupnino? Kar govorite, markiza de Bermejo je bogata in lahko zadovolji tudi gospoda Ventimilj-skega!« >Svoje zlato ponujajte hlapcem ne meni!« je kapitan ponosno odvrnil. Dal sem vas prijeti, da se ubranim španskih čet, ki nas bodo najbrže napadle!« j Črni gusar hoče torej porabiti žensko za ščit proti sovražnim napadom? Bogme, imela sem vas za hrabrejšega!« Ob tej žalitvi je šinil plemiču blisk iz oči. Gospod Ventimiljski se zaslanja s svojim mečem, gospa! Kmalu vam dokažem!« »Da. ko se boste predajali guvernerjevi straži!« je porogljivo rekla markiza. »Jaz? Narobe, guverner se bo moral predati z vsem svojim mestom vred!« »Kako tc je vprašala gospa in pre-hledela. »Prestrašili bi me radi! Pa se motite!« »Flibustirji so pred vrati Veracruza, gospa!« >-To ni mogoče! Pha. v našem mestu je 3000 vojakov, v Mehiki pa nadaljnjih 16.000!" Prišli bodo prepozno!« »Utrdbe imajo mnogo topov!« Naše krogli jih bodo razbile!« Tudi vojvoda bo posegel v boj!« »Saj prav tega bi rad srečal! Drugič ne bo več ušel mojemu meču. kakor prejle, strahopetec!« »Kaj pa. če je odplul...?« »Tudi tedaj ga najde moje maščevanje! Pa da bi mi bilo naskočiti obalna mesta ob vsem zalivu in preiskati vse mehiške gozdove — nekega dne mi mora pasti t roke! Njegova usoda je zapečatena!« Markiza je ošinila nasprotnika s pogledom. polnim občudovanja. »Zdaj se moramo pripraviti za obrambo!« je gusar nadaljeval. »Proti komu?« je smehljaje se vpraSala. »Proti guvernerjevim vojakom, ki utegnejo vsak čas priti!« »Ste res prepričani, da pridejo? Nu. dobro, vedite, da moji sluge še nimajo ukaza, naj jih pokMčejo!« »Tega ne morem verjeti!« »Markiza de Bermejo se ni še nikoli zlar-gala!« >A zakai jih ne pokličete? Vaša pravica je!« »Ker sem upala, da vas bodo sluge sami prijeli! Zdaj vidim, da bi bilo zoper Črnega gusarja še 100 mož premalo!« »Hvala vam za to besedo! Toda guvernerju je nemara kdo drug sporočil, da sem tu. Na primer vojvoda!« Zmajala je z glavo. »Skrivni rov vobče ne vodi v mesto! Dolg je tako, da bi minilo nekaj ur, preden bi mogel vojvoda priti do guvernerja!« »Torej je pobegnil?« je vzkliknil kapitan. Skomignila je z rameni. »Ne verjamem, da bi tak hraber mož, kakor je vojvoda, pobegnil, tem manj, ker riti ne sluti, da so flibustirji na pohodu. Gotovo s« vrne, v upanju, da vas bo mogel prijeti!«