PoStnlna pTaCanav^gotovliT MiflBor; pcmedfelftelc g. marca 1933 Stav. 53 Lato vit. MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNEK Ur«MM»a ht uprav«! Maribor. Ooapaofcam.«/Toloto* MradNflRrti M40k upravo 2«M Uhaja rasa« aadalja I« pramfcev vaak dan ah M. ari / Valja nMMBtM prajaman v upravi aB pa p«U 10 Din, dootavtjoa na dom II Ote / Oplaal p« aanUn / Opiaaa aprajama tudi ogfaaal eddalah Jutra" v Ljubljani , Poštni Sakov«! ratan «. IMM JUTRA' Problemi razoroževanja in miru DOSEDANJA PRIZADEVANJA IN NEUSPEHI. Po sklenitvi premirja 1. 1918. je bita Slavna briga mirovne konference ustva-rtti pogodibe, ki naj preprečijo za vso bolnost vsako ponovitev prelivanja krvi. Na tej zahtevi je zasnoval pokojni Wilson svojih 14 točk in na njej je bilo tudi zgrajena ženevska Institucija Društva narodov. Tudi razorožitev, za tatero se že leto dni trudijo diplomati 'vsega sveta, je bila določena kot logična Posledica tega stremljenja in predpisana v tistih mirovnih pogodbah, ki so odrekle razorožitev premaganih. Tako laibko trdimo, da ni Človeštvo od '• 1918. dalje posvetilo nobenemu vpra-^flju toliko naporov in prizadevanj, ka* °°r onemogočenju vsake nove vojne. V %tamaitskih arhivih imamo že cele skladovnice aktov, ki prepovedujejo oborože-110 silo pri reševanju medsebojnih spo-r°v. Osnova jim je statut Društva naletov, in na razorožitveni konferenci v Ženevi gre sedaj samo Še za to, da se d4 vsem tem omejitvam in določbam dokončna oblika In vseobča sankcija. Določb in paktov, ki prepovedujejo oboroženo intervencijo, imamo torej že pre ^j, vse te podpisane in ratificirane 11 stine pa niso mogle še prav nič uplivatl na ukinitev oboroževanja. Dejansko stanje je docela nasprotno od prizadevanj in hotenj. Nikdar in nikoli se svet hi tako naglo in tako blazno oboroževal, kakor v desetletju ideje razorožitve in Večnega miru! In oboroževale se niso sa tiste države, ki so v tem pogledu svobodne, temveč tudi one, ki jim mirovne Pogodbe oboroževanje izrecno prepovedujejo pod pretnjo mednarodnih jjhtikcrj. O oboroževanju »razorožene« Madžarske smo izvedeli zadosti prav 'etos o priliki razkritja hirtenberške afere in tajnih poletov italijanskih boj-h|h letal preko naše sosede Avstrije. O oboroževanju Nemčije in Bolgarije pa so prav tako znane razne podrobnosti, znani so tajni pakti med njimi «n raznimi drugimi državami, znani tajni sestanki generalnih štabov Itd. itd. O vsem tem smo tudi na tem mestu pisali eovolj v celoti im v podrobnostih posameznih primerov. Kakor pa vsa ta velika prizadevanja mirovnih stremljenj z vsemi pakti skupaj hiso preprečila oboroževanja, tako tudi •»iso preprečila oboroženih razračunavanj farnih. V trenutku teh naših razmotrivanj Gran Chacu Paragvajci In Bolivijci ter HITLERJEVCI IN ZAVEZNIKI DOBILI 24398.418 GLASOV IN 340 MANDA-Povirju Amazone Kolumbijci in Pe- TOV. - ABSOLUTNA VEČINA V DRŽAVNEM ZBORU IN V PRUSKEM DE- ruancl. Zadnji štirje so celo vsi skupaj ČELNEM ZBORU. — SOCIALISTI IN CENTRUMOVCI SO SE OBDRŽALI ene same španske narodnosti tako po KOMUNISTI NAZADOVALI poreklu, kakor po jeziku in kulturi. Razlika med temi krvavimi razračunavanji I BERLIN, 6. mamca. Včerajšnje volitve in med onimi pred ustanovitvijo Društva so potekle ob izredno živahni udeležbi narodov pa je samo ena: razvijata se volllcev. Ker Je bila policija ves dan naj-brez formalne vojne napovedi! Zaradi strožje pripravljena, do večjih bitk In pakta, odnosno statuta ženevske mirov- pobojev ni mogli priti. Vsa Nemčija je ne institucije si nobena vlada ne mara bila v nekakem obsednem stanju. Razen nakopati odija, da je ona začela vojno. I nekaterih manjših prask je nastal res. Ali pa ta manjkajoča formalnost tudi uejši spopad edinole v Breslavi. Tamkaj res spreminja dejanski stan? Ublažuje « včeraj *rt|C 11. ure>Kotaantari na< vojne grozote in barbarstva? Spreminja padli neko policijsko patruljo in jo ziv sploh kaj pri vsej stvari? Bodimo sl od- 00 obstreljevali. Policija se je morala pokriti in priznajmo: vojna je vojna, pa služiti proti komunistom, ki so streljali nanj se razvija kar tako ali pa na podlagi z oken in streh, oklopnega avtomobila, vojne napovedi. Orožje se rabi prav ta- iz katerega je odgovorila na ogenj in ga ko v obeh primerih, ubijajo se ljudje, I končno ustavila. Pri tem je bil ubit ne* uničujejo se dobrine, uveljavlja se na- ki član Hitlerjevih napadalnih oddelkov, silje in ruši človečnost. Z jnridionc stra- ki so pri volitvah pomagali policiji vzdr ni pa je vojna na podlagi formekie na- zevati red in mir. V zvezi s tem napa, povedi na vsak način poštenejša, dom le policija aretirala okrog 100 sum-kakor ona brez nje. Pravno je to le ro- 08eb' Med komunisti in narodnimi parski napad in vpad! socialisti so nastali krvav spopadl še v Offenbachu in pa v Ouickbomu, kjer je Doliga povojna leta mirovnih in raz- h>j| ubit neki mlad komunist, orožitveuih prizadevanj torej niso pre- BERLIN, 6. marca. Glavni volilni od' piečila ne oboroževanja ne ob- boe raznaša uradno: Pri včerajšnjih vo o rož eni h medsebojnih r a z r a« I utvah je glasovalo od 45,130.625 upravi čunavanj. Zakaj? Zato, ker instituci- čencev 39,316.873 voiilcev ali 87%, in so ja, ki naj bi bila arbiter, to je Društvo I dobili: narodni sochflstl 17,265.823 gia. narodov, nima prav nobene eksekutiv-1 gov (44%), socialni demokrati 7,176.505 ne moči. Njeni sklepi so lahko le moral- j (1895), komunisti 4, 845.379 (12.6%), cen nega, ne pa tudi stvarnega značaja. Nag- trum 4,423.161 (12.5%), skupina Hugen' bolj je pokazal to Daljni vzhod! Ta ugo-1 berg-Papen 3,132.595 (8%), bavarska tovitev nam pa tudi že kaže pot do us- ljudska stranka 1,072.893 (3%), nemška peha. Ta je v uresničenju francoske- ljudska stranka 432.105 (1.5%), krščan- ga razorožitvenega načrta, ki ne pred-1 skl Volksdienst 483.116 (1%), državna videva samo razorožitve, temveč tudi stranka 333.487 (0.5%), nemška kmečka garancije za mir in eksekutlvno moč ar-1 stranka 114.231 (0.3%), virtemberška kmečka In vinogradniška stranka 83.824 (0.2%), nemški Hanoverancl 47.732 (0.1%) In socialistična bojna enota 3.909 (0.1%). Absolutno večino so dobili narodni socialisti v volilnih okrožjih Vzhod ne Prusije, Frankfurta ob Odri, Pomor-janskega, Llesnitza, Slezvlg-Holštajna, Vzhodnega Hannoverja in Chemnitza--Zwickaua. Po končanem štetju izkazuje državni zbor 648 poslancev, ki pripadajo: narodnim socialistom 288 (pri volitvah v preteklem novembru 195), socialnim demokratom 120 (121), komunistom 81 (100), centrumu 71 (70), bavarski ljudski stranki 20 (19), črao-belo-rdeči bojni fronti 52 (prej nemškim nactanalcem 51), nemški ljudski stranki 5 (7), Voiksdienstu 4 (5), nemški državni stranld 6 (2), nemški kmečki stranki 2 (3), nemško-hanoveran-skl 2 (1), vlrtemberški kmečko-vinograd-niški stranki pa 1 (2). S tem je dobil vladni blok (Hitler, Hu-genberg, Papen, Seldte) skupaj 340 mandatov od celokupnih 648 ht absolutno večino v državnem zboru. BERLIN, 6. marca. Na podlagi Izida včerajšnjih voUlnlh rezultatov bo sestavljen bodoči pruski deželni zbor naslednje: Od 461 izvoljenih poslancev odpadeta na: narodne socialiste 204 mandati (prej 162), socialne demokrate 76 (93), komuniste 62 (57), centrum 67 (67), bojno fronto črno-belo-rdečlh 41 (prej nemški naclonalc! 31), nemško ljudsko stranko In Volksdienst 4 (prej 7 in 2) ter državno stranko 3 (2) mandati. bltra. Toda za francoski predlog so se brez vsakih rezerv izrekle le države | male antante in še nekatere manjše, do-čirn stoje velesile vsaka na svojem od-dvojenem stališču. Ta stališča so pa tako različna, da na pomemben spora-1 zum, ki naj bi ustvaril res trdno podlago Komentarji nemških in francoskih listov TRIUMF DESNIČARSKEGA TISKA V NEMČIJI. — MNENJA RAZLIČNIH FRANCOSKIH DNEVNIKOV. lerla z njegovega položaja. To M ne mogla bit! državna bramba, k! le zdrk nila kot političen inštrument na drugo frontah grme topovi ter pokajo I mogli biti optimistični, strojnice ta puške. I . BERLIN, 6. marca. Levičarski listi za razorožitev in mir, absolutno ni mo-1 go, kakor znano, prepovedani in zato goče misliti. tudi ne morejo pisati o volitvah. Zato Ženevska razorožitvena konferenca je Pa piše v tem bolj zmagoslavnem tonu v drugi fazi pred likvidacijo in bo o zmagi celoten vladni tisk. Državni oč&godena zopet najmanj do jeseni, ver- zbor n! pokazal doslej niti v cesarski, Jetno pa ta, da se letos sploh ne bo več niti v republikanski Nemčiji tako str-, — ■ - ---------sestala. Mnenja so preveč različna in njene slike, kakor pri včerajšnjih vo- hamo na svetu tri vojne m na treh raz-1 preveč različna so stremljenja, da bi Htvah. Hitlerju se je posrečilo zagoz- " 'jg 1" AJ " diti se deloma v marksistično fronto. »Montag« piše: »-Nemški narod se je pridružil programu Adolfa Hitlerja. »Montagspost« pripominja, da bodo l Hitler, Papen In Hugenberc tesno sodelovali tudi še v bodoče. Prvič v y . , . . .. _ . nemški politični zgodovini se je zgo- firu m J dilo, da so nemške levičarske stranke ni niso bili nobeni pomembnejši luciden- , *£.. ti. Po atenskih ulicah so križarili močni na§ei nemški oddelki policije in orod&r.ištva. Zanimanje v rincedanil zgodovini za volitve je bita med vsem prebival- mVd KipUog: Milijonar in niegov sin 0z angleščine prevedel Josip Poljanec.) Ko se je prebudi], je prisluškoval, da bd slišal zvonec za prvi zajtrk na par-mjku, m je ugibal, kaiko to, da je njegova kabina; postala tako majhna. Ko se je obrnil, je gledal v ozek trioglat prostor, ki ga je razsvetljevala svetilka, viseča na ogromnem štirioglatem tramu. Tri-oglata miza1, katero bi lahko z roko dosegel, je segala od laidjinega rilca do sprednjega jambora. Nia zadnjem koncu za dobro uporabljeno pečjo je sedel deček približno njegove starosti, ploščatega, rdečega obraza in z dvojico iskrih sivih očL Oblečen je bil v modiro vol-nino, na nogah pa je imel visoke gumaste škornje. Več parov obutali iste vrste, stara čepica in nekoliko ponošenih volnenih nogavic je ležalo na tleh, in črna fn rumena obleka iz pooljenega platna se je zibala zraven mornarskih postelj sempatja. Ves prostor je tako silno razširjal razne duhove kakor bala bombaža. Obleka iz pooljenega platna je Imela neki poseben, njej lasten močan duh, ki je tvoril nekako ozadje za različne duhove pečenih rib, prismojene masti, barve, popra pa starega tobaka; a vse te je zopet objemal eden vseob-sežem vonj ladje in soli. Z gnevom Je Harvey opazil, da na njegovi postelji ni bilo rjuh. Ležal je na kosu umazanega platna, ki je bil poln kep in vozlov. Tudi gibanje te ladje ni bilo kakor pri parniku. Ladja ni niti drsela niti se zibala, temveč se je nekako kretala na nekakšen neumen način brez smeri kakor žrebe raa povodcu. Voda mu je šumela prav blizu ušes in tramovi so pokali in škripali okoli njega. Ob vsem tem je obupno zastokal in se spomnil na mater. »Ti je bolje?« je vprašal deček in se zrezal. »Hočeš kave?« Prinesel jo je polno cinasto čašo in jo posladil s sladkorno sipo. »Mleka niimaš?« je vprašal Harvey in se oziral po temni dvojni vrsti mornarskih postelj, kakor da bi pričakoval, da zagleda tam kravo. »Ej, ne,« je odvrnil deček. »In, tudi ni verjetno, da ga dobimo vse do nekako srede septembra. Ta kava ni slaba. Saro sem jo skuhal.« Harvey je molče popil kavo, nato pa mu je deček dal krožnik poln koscev mehke, pečene svinjine, ki jo je hlastno pojedel. »Posušil sem ti obleko. Mislim, da se je malo skrčila«, je dejal deček. »Ni sicer po našem načinu — nober. kos. Okreni se, pa poglej, če si kaj ranjen ali poškodovan.« Harvey se je iztegoval na vse konce ki kraje, a ni mogel najti nobene poškodbe. »To je dobro«, je dejal deček prisrčno. »Obleči se, pa pojdiva na krov.« Ta/tej te želi videti. Jaz sem njegov sin — Dan me kličejo — in sem kuharjev pomočnik in vse drugo na krovu, kar je preumazano za mornarje. Razen mene ni tukaj nobenega pomočnika, odkar je Oton padel v morje. Bil je Nemec, pa že dvajset let star. Kako si mogel pasti z ladje, ko je bilo vendar morje tako popolnoma mimo?« »Saj ni bilo mirno,« je dejal Harvey mrko. »Vihar je bil in morsko bolezen sem imel. Mislim, da sem se moral zvaliti čez ograjo.« »Včeraj in nocoj je morje res gnalo majhne valove,« je rekel deček. »Ampak če misliš, da je kaj takega že vihar —« Zažvižgal je. »Boš lahko še vse kaj več povedal, preden prideš domov. Le hitro! Tatej čaka.« Kakor mnogi drugi mladi ljudje, tudi Harvey ni v vsem svojem življenju nikdar dobil neposrednega ukaza — nikdar vsaj brez dolgega pojasnjevanja. Kako dobro je, če je človek poslušen in pokoren; tudi naprosil ga nikdar nikdo n\ Gospa Cleyne je živela v bojazni, da ga ne bi spridila, in to je bilo nemara vzrok, da so ji bili živci popolnoma onemogli. Tako Harvey ni uvidel, po kaj bi se žu-ri! v zabavo kogarkoli, in Je novemu tovarišu tudi povedal svoje misli. »Tvoj atej pride lahko sam semkaj, ako res tako želi govoriti z menoj. Hočem, da me takoj pelje v Newyork. Se mu bo izplačalo.« Dan je odprl oči, ko je spoznal veli* čino in lepoto teh besedi, šaljivih, kakor je mislil. »Slišiš, atej,« je zavpil skozi lino v sprednjem koncu ladje, »on pravi, da lahko sam skočiš dol do njega, če b> ga res rad videl. Si slišal, atej?« Odgovor je bil izgovorjen s tako de* belim glasom, kakor ga Harvey še ni slišal iz človeških prsi: »Ne nagajaj mi. Drn, pa ga pošlji k meni.« Dan se je na tihem posmejal in vrgel Harveyju pokvečene kolesarske čevlje. V glasu s krova je bilo nekaj, da je rešeni deček potlačil svojo silno jezo; sprijaznil se je z mislijo, da bo na potu proti domu polagoma razodel, kako je ž njim in bogastvom svojega očeta. Ko jim vse to pove, ga bodo prijatelji gotovo šteli med junake, si je mislil. Splezal je P® navpični lestvi na palubo in se opotekal preko številnih ovir proti zadnjemu de* lu ladje, kjer je na stopnicah, ki so vo* dile do zadnjega krova, sedel majhen, čokat, gladko obrit možak s sivimi obrv* mi. Valovi so ponoči izginili in širno morje je bilo mirno in posuto ob obzorju z jadri kakih deset ribiških ladij. Med njimi pa je mrgolelo majhnih črnih pik« ki so oznanjale, kje so lovili mali ribiški čolni. Ladja, ki je imela trioglato malo jadro razpeto na glavnem jamboru, se ie lahno zibala ob sidru; žive duše ni bilo na mjem razen pravkar omenjenega možaka ob strehi kabine, ki ji pravijo hiša* (Dalje prihodnjič.) Kariera operne pevke Sreča v umetnosti, nesreča v zakonu. Vrhovno sodišče v Kaliforniji je te dni razpravljalo o senzacionalnem procesu radi ločitve zakona. V proces, za katerega je bito v Kaliforniji ogromno zanimanje, je bila zapletena bivša operna pevka Marion TaJley, ki je bila poročena z nemškim virtuozom Mihaelom Raucheisnom, od katerega se je ločila in so motivi, ki so pripravili mlado ženo do tega koraka, vsekakor zanimivi. Slovita pevka Marion trdi, da je njen mož smrtno sovražil njeno mater in sestro, brez katerih ni mogla živeti in se je zaradi tega odločila, da se loči od svojega moža. To bi sicer ne bil motiv za ločitev, ker po zakonu mož ni prisiljen, da bi živel s taščo ali z njenimi sorodniki pod eno streho, vendar je Rauchei-sen pred poroko pismeno in pred pričami izjavil, da pristaja na skupno gospodinjstvo. Čim je odvetnik lepe Marion predložil to izjavo sodnikom, je bila takoj izrečena sodna ločitev. Pevka je takoj zapustila Newyork im se vrnila v Kansas-City. Proces je vzbudil v umetniških krogih Newyorka temvečjo senzacijo, kjer je bila Marion ena najzaniimivejših žensk Amerike. Kot 191etna mladenka je pred sedmimi leti postala slavna kar čez noč. Bila je skromna cerkvena pevka. Na praznik Vnebohoda jo je slišal neki violinski virtuoz, ki se je tako navdušil za njen glas, da ji je obljubil izposlovati angažma v 'največji svetovni operi »Metropolitan« v Newyorku. Virtuoz je bil mož beseda. Mlada in lepa Marion je bila čez tri tedne poklicana k omenjeni operi, kjer je odlično prestala prvo preizkušnjo. Takoj so jo angažirali, in sicer pod pogoji, ki so za začetnico zelo redki. Nastopila je prvič v vlogi Gllde v »Rigo-letu« in dosegla naravnost sijajen uspeh. Slaven je bil začetek njene 'kariere, skrivnosten pa njen konec Ko je bila na vrhuncu slave in najboljše plačana članica opere »Metropolitan«, je nepričakovano in brez povoda razdrla vse pogodbe in pričela privatno življenje. Zaman je bil ves trud ravnateljstva, da bi jo odvrnilo od njenega koraka. Marion je vztrajala in se ni dala pregovoriti. Poslovila se je im vrnila na svoj domvKan-sas-City. Od takrat ni bilo več slišati o njej. Pred dvema mesecema pa je zvedela iavnost, da se je Marion poročila z nemškim glasbenim umetnikom Mihaelom Raucheisnom. Ni pa uživala dolgo zakonske sreče, ker tako hitro, kot se je končala njena kariera, se je končal tudi njen zakon. Lepa ločenka Marion premišljuje danes o svoji slavni preteklosti in misli zopet na angažma... Uradno poročilo o katastrofi v Neun-kirchnu. O vzrokih strašne eksplozije plinskega kotla v Neunkirchnu je izdalo te dni obrtno nadzorništvo strokovno poročilo, v katerem pravi: Prva majhna eksplozija, ki ji je takoj nato sledila velika eksplozija plin- skega kotla, je nastala na takozvatd dovodni cevi. V času. ko .ie nastala majhna eksplozija, plinski kotel sicer ni bil v funkciji, ker so na njem neka) popravljali. Možnost pa je bila dana« da je po neprevidnosti kakega delavca prišla količina plina v cev in je na ta način mogel pozročiti eksplozijo vsak najmanjši udarec s kladivom P° dovodni cevi. Ugotovljeno je, da 3e majhna eksplozija nastala v času, ko je neki delavec močno udaril s kladivom po cevi. To je bilo usodno: ker j® mala eksplozija raztrgala dovodno cev plinskega kotla in je plin udaril iz njega; požar pa je povzročila prva eksplozija, ali pa silen pritisk plina iz kotla. Vse to je trajalo komaj 5 minut. Razmeroma tenke cevi so se naglo razžarele in je tako plin iz spodnjega dela kotla prišel v gornji del, ki je bil napolnjen z zrakom. Tu je nastala v tem trenutku eksplozivna zmes plina in zraka, ki je katastrofalno eksplodl* rala radi razžarjenih sten kotla. Sobo odda SOBO, lepo opremljeno, separirano, centralna mirna lega, oddam v najem. Naslov v upravi. 789 SOBO eventuelno sobo s štedilnikom oddam. Pogoj; odkup pohištva proti plačilu v gotovini. Pismene ponudbe pod »3500« na upravo lista. 743 OPREMLJENO SOBO oddam eni ali dvem osebam. Koroščeva ul. 6. vrata 7. 768 V NOVI HIŠI oddam lepo veliko sobo. Kralja Petra cesta 77, pri Studencih. 776 Opravilna številka E IX 4802/32 Dtažbeni oblic Dne 12. aprila 1933 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 11 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga k. o. Bistrica-Fala vi. št. 185 Cenilna vrednost: Din 81.710*— Vrednost pritikline: — Najmanjši ponudek: Din 41.473*32 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. V9 Okralno sodišče v Mariboru, odd. IX. dne 11. februarja 1933 Razno MLAD DOBERMAN se ie našel. Vprašati v upravi lista. 788 POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zalo ga pohištva združenih mizar lev. Vetriniska ul. 22. nasproti tvrdke V Weix1 SPALNICE kuhinjske opreme, vse tapetniške izdelke, solidno in najceneje nudi tvrdka Novak, Vetrinjska ul. 7, Koroška cesta 8. 73 9 Opravilna številka E IX 3361/32 "TJ Dražbeni oklic Dne 10. aprila 1933 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga k. o. Sv. Miklavž vi. št. 15, 221 k. o. Digoše vi. št. 438 Cenilna vrednost: Din 50.111*—, Din 1.510*-- Din 4.676*50 Vrednost pritikline — Najmanjši ponudek: Din 3.75366 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodiS^u najpozneje pori dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer W se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdravitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit g na uradni deski sodišča v Mariboru. Okralno sodišče v Mariboru, o«*«!. IX, dne 3. 1932. Izdaja konzorcij »Jutra« V Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RADIVOJ RFHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora