URADNI LIST
4
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
številka 35 Ljubljana, petek 7. decembra 1979	Cena 22 dinarjev
Leto kXXVI
1547.
Na podlagi drugega odstavka 400. Člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 1. alinee 335. člena in 1. alinee 2. točke 341. člena ustave Socialistične republike Slovenije, L alinee 2. točke prvega izdelka 70. člena, tretjega odstavka 243. člena, 317.
318. člena poslovnika Skupščine SE Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah ^bora združenega dela, Zbora občin in Družbenopoli-' tiČnega zbora dne 21, novembra 1979 sprejela
ODLOK
0 soglasju k predlogu Predsedstva Socialistične fede-rativne republike Jugoslavije, da se začne postopek Za.spremembo ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije
Daje se soglasje k predlogu Predsedstva Socia-' ‘stično federativne republike Jugoslavije, da se začne Postopek za spremembo ustave Socialistične federativ-rie republike Jugoslavije, ki ga je v smislu drugega Stavka 400. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije poslal Skupščini SR Slovenije Zve2ni zbor Skupščine SFR Jugoslavije.
Št. 011-28/79
Ljubljana, dne 21. novembra 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik ’
Milan Kučan 1. r.
1548.
3 Na podlagi 335. člena, 17. alinee prvega odstavka ' 2- člena in 345. člena ustave Socialistične republike °Venije, 23. alinee prvega razdelka 71. člena, 72. čle-<3 2,ll., 244. in 245. člena poslovnika Skupščine SR 'je°Venije je Skupščina Socialistične republike Sloveni-^ Pa sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in ^'užbenopolitičnega zbora dne 7. novembra 1979 in na 3 skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije 6 21. novembra 1979 sprejela
STALIŠČA, sklepe IN PRIPOROČILA l)()*la^aUnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih 0'SOv v stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji
nia 7 nanW<)m, da bi temeljna vprašanja uveljavlja-Pod. s„arnouPravniih družbenoekonomskih odnosov na Vah V1'.-1 u stanovanjskega gospodarstva na novih osno-Slov ^eje in tispešnejc razrešili, je Skupščina SR epije sprejela naslednja
stališča:
skern temeljni nosilci vseh odločitev v stanovanj-cijah 'P^PPctarstvu so delavci v temeljnih organiza-Pi n z5ruženega dela in delovnih skupnostih indelov-Uuie in občani v krajevnih skupnostih.
Stanovanje moramo uveljaviti kot ekonomsko dobrino dolgoročne porabe s posebnimi socialnimi značilnostmi, stanovanjsko gospodarstvo pa kot del družbene reprodukcije, o kateri celovito odločajo in z njo gospodarijo delavci.
Uveljaviti moramo načelo, da mora vsakdo v skladu s svojimi možnostmi prispevati lastna sredstva za izboljšanje svojih stanovanjskih razmer in za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja ne glede na to, ali pridobiva pravico uporabe na družbenem stanovanju ali v zasebni lastnini.
Na področju stanovanjskega gospodarstva je potrebno dosledno uveljaviti samoupravno družbeno planiranje, usklajevanje planov, dohodkovno povezovanje, racionalnejšo gradnjo in gospodarjenje s stanovanji ter sodelovanje vseh zainteresiranih samoupravnih organizacij in skupnosti. V planih razvoja stanovanjskega gospodarstva morajo vsi nosilci planiranja zagotoviti tudi uresničevanje nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite na področju graditve in gospodarjenja s celotnim stanovanjskim skladom.
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in občani v krajevnih skupnostih ugotavljajo potrebe po stanovanjih in sprejemajo programe razreševanja stanovanjsldh vprašanj. Praviloma rešuje vsaka temeljna organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost stanovanjsko vprašanje delavca skupaj z njim na način, kot ga določijo delavci temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti v svojem planu in s samoupravnim sporazumom o temeljih plana delovne organizacije ter s samoupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti in s samoupravnim sporazumom o temeljih plana krajevne skupnosti.
Delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti bodo po načelih vzajemnosti v skladu s svojimi možnostmi ter na osnovi izkazanih stanovanjskih potreb (na osnovi enotnih meril in kriterijev) zagotavljali razreševanje stanovanjskih vprašanj tistih delavcev, ki začasno v svojih temeljnih organizacijah združenega dela ne ustvarijo iz objektivnih razlogov dovolj čistega dohodka, da bi v skladu skupne porabe oblikovali sredstva za stanovanjsko gradnjo. Po načelih vzajemnosti bodo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih razreševali stanovanjsko vprašanje in v samoupravni stanovanjski skupnosti združevali tudi sredstva iz sklada skupne porabe za planirani obseg kreditiranja nakupa etažnih stanovanj in kreditiranje graditve zasebnih stanovanjskih hiš. Obseg sredstev za vzajemnost in druge odnose pri združevanju in uporabi teh sredstev se dogovori s samoupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti,
Delovni ljudje in občani, ki ne združujejo dela v temeljni organizaciji združemsoa dela ali skupnosti, rešujejo svoja stanovanjska vprašanja po načelih solidarnosti z drugimi delavci v samoupravni stanovanjski skupnosti. Programe razreševanja stanovanjskih vprašanj teh delovnih ljudi in občanov sprejemajo v krajevni skupnosti, razrešujejo pa jih na osnovi sa-
moupravnih sporazumov o temeljih plana .samoupravne stanovanjske skupnosti.
S plani temeljnih organizacij združenega dela in skupnosti ter s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana samoupravnih stanovanjskih skupnosti ter krajevnih skupnosti kot tudi dogovori o temeljih planov in družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti zagotavljajo delavci družbeno pomoč tistim delovnim ljudem in občanom, ki ne bodo zmogli sami plačevati ekonomske stanarine.
Priprava planskih aktov v stanovanjskem gospodarstvu mora potekati sočasno in usklajeno pri vseh nosilcih planiranja, ki morajo pri planiranju upoštevati potrebe in interese delovnih ljudi in občanov ter možnosti za razreševanje stanovanjskih vprašanj. Planiranje mora biti celovito in mora zagotavljati skladen gospodarski in socialni razvoj in upoštevati prostorske vidike planiranja kakor tudi načela splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela bodo vzporedno z vlaganji v razširitev materialne osnove združenega dela in z zaposlovanjem novih delavcev obvezno vlagali del čistega dohodka tudi za razreševanje stanovanjskih vprašanj novo zaposlenih delavcev in s tem zagotavljali, da se bo hitreje zmanjševal stanovanjski primanjkljaj, s tem pa izboljševali življenjski in delovni pogoji delavcev.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri graditvi, prenovi in vzdrževanju stanovanj bodo delovni ljudje in občani urejali s samoupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti in drugimi samoupravnimi sporazumi.
Elementi samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti, bodo osnova za pripravo in usklajevanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih stanovanjskih skupnosti. V samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih stanovanjskih skupnosti se opredelijo pravice, ob vernosti in odgovornosti uporabnikov in izvajalcev, obseg stanovanjske graditve v srednjeročnem obdobju in po posameznih letih, vrsta in kvaliteta stanovanj, prostorske rešitve za gradnjo planiranega števila stanovanj, cilji združevanja sredstev, namen, pogoji in način uporabe sredstev, osnove in merila za ugotavljanje deleža zgrajenih stanovanj, ki pripada posameznemu udeležencu samoupravnega sporazuma, pogoji, način in roki za pridobitev stanovanj, pogoji, način in roki za vračilo sredstev, ki so jih udeleženci vložili v stanovanje, medsebojne obveznosti in odgovornosti v primeru odstopanja od planskih predvidevanj oziroma pri prevzemanju rizika ter določena razmerja med sredstvi, namenjenimi za gradnjo družbenih stanovanj in za kreditiranje nakupa etažnih stanovanj ter kreditiranje graditve zasebnih stanovanjskih hiš in stanovanj, kriteriji in merila za lastno udeležbo pri pridobitvi stanovanja, cene stanovanjske gradnje in način dogovarjanja o cenah, obseg, vrsta in način solidarnega in vzajemnega reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev, elementi gospodarjenja in upravljanja z obstoječim stanovanjskim skladom hiš in stanovanj, zagotavljanje znan-stveno-raziskovalnega dela na tem področju, obrambne in samozaščitne naloge in ukrepi in se opredelijo druga vprašanja, ki so v interesu delovnih ljudi in občanov. S plani tefneljnih organizacij, združenega dela in delovnih skupnosti bodo delavci enakopravno ter z enotnimi merili in kriteriji, M naj upoštevajo vrednotenje delavčevega prispevka k ustvarjanju dohodka temeljne organizacije združenega dela.
razreševali tudi stanovanjska vprašanja mladih delavcev in njihovih družin, samskih delavcev, delavcev pred upokojitvijo ter upokojencev, ki so združevali delo pred upokojitvijo v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma delovnih skupnostih in razreševali vprašanja v zvezi z izgradnjo domov za učence in študente ter samskih domov za delavce. V primerih razreševanja stanovanjskih vprašanj, ki so začasnega značaja, ni predvidena lastna udeležba. Pri izdelavi planov morajo delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih izhajati iz načela, da mora vsak delavec imeti najkasneje pred upokojitvijo ustrezno rešen stanovanjski problem. V primerih, ko sta zakonca zaposlena v različnih temeljnih organizacijah oziroma delovnih skupnostih, bodo delavci obeh organizacij ozi' roma skupnosti skupno z zakoncema zagotovili razrešitev njunega stanovanjskega vprašanja. Delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skup' nosti razrešujejo stanovanjska vprašanja v tisti občin1’ kjer delavci stanujejo oziroma bodo stanovali in v Prl' meru, da je to v dveh ali več občinah, sprejemajo samoupravne sporazume o temeljih planov dveh ali ve samoupravnih stanovanjskih skupnosti.
V	planskih aktih vseh nosilcev planiranja mor3 stanovanjsko gospodarstvo in z njim povezano komunalno in stavbno-zemljiško gospodarstvo dobiti ustrezn® mesto, kajti le na ta način bodo ■ dogovori o temelj1 planov družbenopolitičnih skupnosti in samouprav sporazumi v temeljih planov samoupravnih interesn skupnosti v občinah zagotavljali izgradnjo celovitih
v skladu s potrebami in možnostmi opremljenih sta novanjskih naselij in mest.
Specifični pogoji uresničevanja družbenoekonom skih odnosov na področju stanovanjskega, komunalne^3 in zemljiškega gospodarstva zahtevajo tudi dolgom nejši pristop pri izdevali planskih dokumentov. Za moramo v sistemske zakone o planiranju za področij stanovanjskega, komunalnega in zemljiškega gospod®7, stva vnesti določila o izdelavi dolgoročnih, naj m3 desetletnih planskih dokumentov.	^
Z dogovorom o temeljih plana občine, ki je hkr® osnova za sprejem družbenega plana občine, dogov jajo nosilci planiranja ukrepe za realizacijo nalog k nega pomena, predvsem pa opredeljujejo medseboj solidarnost in vzajemnost ter obveznosti pri ures čevanju stanovanjske politike v občini.
Vzporedno s sprejemanjem samoupravnega žurna o temeljih planov samoupravnih stanovanja*^ skupnosti se oblikujejo planski akti v Zvezi st3 , vanjskih skupnosti Slovenije in planski akti v SR veniji.
2.	Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje trebe in interese pri pridobivanju ozirojna g radi tv ^a„ novanj ter pri uporabi stanovanj v samoupravni i ^ novanjskih skupnostih oziroma del svojih interese*^ tem področju v zborih stanovalcev ter v enotah s upravnih stanovanjskih skupnosti.	_	, jCi
V	bodoče bodo glavni viri sredstev za lzgr,a
stanovanj: denarna sredstva temeljnih organizacij z ženega dela in delovnih skupnosti iz sklada ^	.e.
porabe, denarna sredstva temeljnih organizacij z ,, nega dela in delovnih skupnosti iz dohodka namen ^ za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.^^ nama sredstva občanov kot lastna udeležba pri P ^u-bitvi ali zamenjavi družbenega stanovanja in pri ” rI,a pu stanovanja ali gradnji stanovanjske hiše, de sredstva delavcev, ki združujejo delo pri zase
denarna sredstva temeljnih organizacij združenega
de'
la iz sredstev za investicije za rešitev stanovanjskih potreb novo zaposlenih delavcev, ki nastajajo pri razširitvi materialne osnove združenega dela in amortizacija stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini.
Za stanovanjsko gradnjo bo namenjen tudi del bančnih sredstev iz splošnih hranilnih vlog, ki se bodo dajala kot kredit.
Združena sredstva temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti bodo izključno namenska in se bodo uporabljala za gradnjo družbenih stanovanj ter za kreditiranje nakupa etažnih stanovanj ter individualne stanovanjske gradnje. Poleg tega pa se bodo ta sredstva lahko uporabljala tudi za prenovo (revitalizacijo) obstoječega družbenega stanovanjskega sklada in za vračilo lastne udeležbe za pridobitev pravice uporabe na družbenih stanovanjih ter za premiranje namenskega varčevanja. Višina za stanovanjsko gradnjo namenjenih sredstev temeljnih organizacij združenega dela bo določena na osnovi planov temelj-hih organizacij združenega dela, združevanje sredstev pa bo določeno s samoupravnim sporazumom o temeljih Plana samoupravne stanovanjske skupnosti.
Tudi v prihodnje bo potrebno zagotavljati možnosti za razreševanje stanovanjskih vprašanj invalidov, borcev, starejših občanov, za delo nesposobnih ljudi, občanov in družin z nizkimi dohodki, zlasti tistih z večjim številom otrok in mladih družin, ki sami ne morejo Prispevati polne lastne udeležbe za pridobitev stanovanj in ki ne morejo rešiti stanovanjskega vprašanja v temeljnih organizacijah združenega dela in stanovanjskih Vprašanj učencev, študentov in, samskih domov za delavce. Sredstva za te namene se bodo v prihodnje oblikovala na osnovi samoupravnih sporazumov v skladu z zakonom, upoštevaje.dejanske potrebe in možnosti temeljnih organizacij združenega dela. Solidarnostna sredstva za te namene in za subvencioniranje stanarin se bodo oblikovala in združevala iz dohodka temeljnih °rganizacij združenega dela in delovnih skupnosti. Sredstva, namenjena za družbeno pomoč na področju stanovanjskega gospodarstva, so družbena sredstva, s katerimi upravljajo delavci temeljnih organizacij Združenega dela in delovnih skupnosti, ki so sredstva Združili v samoupravni stanovanjski skupnosti.
Pri uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov bodo morale banke prilagoditi svoje poslovanje novim Potrebam in samoupravni organiziranosti stanovanjskega gospodarstva. V ta namen bodo ustanovljene temeljne stanovanjsko-komunalne banke ali pa posebne samostojne poslovne enote. Poleg finančnih poslov, ki jih bodo opravljale za samoupravne stanovanjske skupnosti, bodo imele te in druge banke na osnovi dela sredstev, ki jih v njihovem okviru za kreditiranje stanovanjske gradnje namenjajo vlagatelji in na osnovi dela sredstev splošnih hranilnih vlog ter na osnovi Sredstev iz dolgoročnega stanovanjskega varčevanja občanov, status udeleženca v samoupravnem sporazume-vanju o temeljih planom samoupravnih stanovanjskih skupnost;i> z vselni jz tega izhajajočimi pravicami in obveznostmi. Kadar temeljne stanovanjsko-komunalne oanke ali posebne samostojne poslovne enote opravljajo ‘e finančne posle za samoupravne stanovanjske skup-Ocsti, se medsebojni odnosi med udeleženci samouprav-ne8a sporazuma o temeljih plana samoupravne stano-Vanjske skupnosti in med delovno skupnbstjo banke, Urejajo na osnovi svobodne menjave dela.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo bodo de-avci temeljnih in drugih organizacij združenega dela
in skupnosti dogovarjali s samoupravnimi sporazumi, upoštevaje dogovor o družbenem planu občine in samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti.
3.	Z novim sistemom financiranja stanovanjske gradnje bomo uvedli obvezno lastno udeležbo za pridobitev družbenega najemnega stanovanja, solidarnostnega stanovanja ter za nakup etažnega stanovanja in za graditev stanovanjske hiše. Lastno udeležbo mora občan plačati le ob vsaki vselitvi v novo ali večvredno (prenovljeno) ali večje stanovanje oziroma v stanovanje z višjim stanovanjskim standardom. Višina lastne udeležbe bo odvisna od ekonomskega in socialnega položaja občana in njegove družine in od politike ter potreb združenega dela, to pa pomeni, da bo z zakonom določena samo najnižja lastna udeležba.
Praviloma se za lastno udeležbo občanov štejejo lastno privarčevana sredstva in kredit na privarčevana sredstva.
Lastna udeležba za pridobitev najemnega stanovanja bo znašala od 5—20 0/o vrednosti stanovanja ter za pridobitev solidarnostnega stanovanja 1—4% vrednosti stanovanja. Lastno udeležbo za pridobitev družbenega stanovanja dobi občan vrnjeno po preteku določene dobe v enkratnem znesku s pribitkom minimalne obrestne mere. Lastna udeležba je lahko tudi višja, če se tako samoupravno dogovorijo delovni ljudje in občani.
V skladu s kriteriji in merili pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje bo delavec lahko pridobil kredit za nakup etažnega stanovanja ali za gradnjo hiše iz združenih sredstev, ki jih bodo temeljne organizacije združenega dela združevale na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti in iz bančnih sredstev. Pogoj za pridobitev pripadajočih kreditov bo namensko varčevanje za rešitev stanovanjskega vprašanja.
Lastno udeležbo za pridobitev družbenega stanovanja bodo delovni ljudje in občani urejali s samoupravnimi sporazumi v samoupravni stanovanjski skupnosti v občini. Lastno udeležbo bodo delovni ljudje in občani zagotavljali na osnovi namenskega varčevanja za stanovanje, kar bo potrebno spodbujati že pri mladini ter predvsem pri vseh zaposlenih. V bodoče naj bi delavec takoj ob združitvi dela v temeljni organizaciji združenega dela pričel' namensko varčevati za lastno udeležbo za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja. Ob vložitvi prošnje za stanovanje pa je dolžan predložiti varčevalno pogodbo, ki jo je sklenil z banko za znesek, ki ga bo v skladu s kriteriji za lastno udeležbo dolžan prispevati za pridobitev družbenega stanovanja.
Praviloma bo moral vsak občan, ki pridobi stanovanjsko pravico na družbenem stanovanju, plačati lastno udeležbo pred vselitvijo v novo stanovanje oziroma ob vsaki vselitvi. Izjema so družine in posamezniki v izredno težkem materialnem položaju in tiste mlade družine, ki na osnovi dogovorjenih kriterijev ne bodo mogle plačati lastne udeležbe pred vselitvijo in bodo lahko prispevale lastno udeležbo po vselitvi v stanovanje s tem, da bodo dale pismeno izjavo o dovolitvi administrativne prepovedi.
4.	Stanarina je bistven element družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu in osnova za dejansko krepitev odločanja delovnih ljudi in občanov na tem področju. Stanarina je materialna osnova za samoupravno dogovarjanje in odločajne pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Z uveljavljanjem ekonomske stanarine bo bistveno spremenjen odnos do vzdrževanja stanovanjskih hiš in
stanovanj in zaustavljeno propadanje stanovanjskega sklada. Ekonomska stanarina mora zagotavljali najmanj amortizacija stanovanjskih hiš in stanovanj v višini 1 °/o od revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše in stanovanja oziroma cene stanovanj in stanovanjske hiše, določene na podlagi družbenega dogovora o oblikovanju cen stanovanjske graditve v SR Sloveniji, nadalje sredstva za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v takem obsegu, da se zagotavlja vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj ter zamenjava dotrajanih elementov, instalacij in opreme v skladu s sprejetimi normativi in standardi za vzdrževanje ter sredstva za upravljanje s stanovanjskimi hišami in stanovanji, ki so potrebna za delovanje hišnih svetov zborov stanovalcev, samoupravnih stanovanjskih skupnosti in njihovih enot ter za strokovna opravila pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami in funkcionalne stroške hiše kot npr. zavarovalne premije, provizije, bančne storitve ter stroške v zvezi z izvajanjem nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite in stroš-ke, ki so potrebni za smotrno gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, kot so: dimnikarske storitve, deratizacija, dezinfekcija, dezinsekcija, stroški za hišnike, ko le-ti opravljajo opravila in naloge, ki so potrebne v zvezi z gospodarjenjem in upravljanjem s hišo. Druge stroške hiše, ki se nanašajo na komunalne storitve, ogrevanje, razsvetljavo, čiščenje, odvoz smeti, prispevek za uporabo stavbnega zemljišča in podobno pa plačujejo stanovalci izven stanarine v višini dejanskih stroškov teh storitev.
Za prenovo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini se uporabljajo sredstva amortizacije, lastna udeležba stanovalcev, bančna sredstva in združena sredstva temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti iz sklada skupne porabe.
Ekonomsko stanarino in postopen prehod na eko- . nemške stanarine opredeljujejo delovni ljudje in občani s samoupravnimi sprazumi, upoštevaj e ’družbeno sprejeta stališča do enotne politike uveljavljanja ekonomskih stanarin v SR Sloveniji tako, da bo prehod na •kenemske stanarine zaključen do leta 1985. Za prehod na ekonomske stanarine je potrebno v sleherni občini izdelati analizo stanja in prograpie prehoda na ekonomske stanarine ter konkretno opredeliti nosilce, način in roke postopka sprejemanja samoupravnega sporazuma o določitvi višine stanarin in prehodu na ekonomske stanarine. Osnova za uveljavitev ekonomske stanarine je cena stanovanj oblikovana na podlagi družbenega dogovora o oblikovanju cen stanovanjske graditve v SR Sloveniji in na podlagi samoupravnih sporazumov v občinah. Pomemben element urejanja ekonomske stanarine so plani vzdrževanja in upravljanja hiš in stanovanj v posamezni občini.
O uporabi stanarine odločajo delovni ljudje in občani na osnovi samoupravno sprejetih planov, upoštevaje načelo dobrega gospodarjenja, in sicer: o sredstvih amortizacije v zboru uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti, o sredstvih za vzdrževanje in upravljanje ter o združevanju dela teh sredstev v zboru stanovalcev stanovanjske hiše,'v zboru uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti in v zboru uporabnikov enote.
Da bi življenjski standard občanov z nizkimi dru-žinsldmi dohodki ne bil preveč prizadet, bodo delovni ljudje in občani v samoupravnih sporazumih o določitvi ekonomske stanarine in o prehodu na ekonomske stanarine in v drugih aktih opredelili kriterije za delno nadomeščanje stanarin.
Pravico .do subvencije ima vsak občan, ki je imetnik stanovanjske pravice na družbenem ali zasebnem stanovanju, če izpolnjuje dogovorjene kriterije. Vsak imetnik stanovanjske pravice je dolžan, ne glede na družinski dohodek, prispevati vsaj del stanarine, subvencijo pa lahko prejema le za standardno stanovanje oziroma stanovanjsko površino. S samoupravnim sporazumom določijo podpisniki tudi kriterije za pridobitev subvencije.
O pravici do subvencije bo odločal skupni organ občinske samoupravne stanovanjske skupnosti in skupnosti socialnega varstva v sodelovanju s pristojnim organom krajevne skupnosti. Postopek za uveljavitev pravice subvencije naj bo čimbolj enostaven.
PodstanovaMci odnosi se čedalje bolj zaostrujejo in niso v skladu s samoupravnimi in družbenoekonomskimi odnosi v stanovanjskem gospodarstvu, zato je nujno potrebno, da občinske skupščine sprejmejo odloke o podstanovalskih razmerjih. V njih bi morali z ustreznimi ukrepi preprečiti oddajanje za bivanje neprimernih prostorov v najem podstanovalcem.
Občan ne more imeti stanovanjske pravice na več kot enem družbenem stanovanju.
5.	Za uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov na stanovanjskem področju je bistvenega pomena, da dograjujemo samoupravno stanovanjsko skupnost tako, da bo postala mesto dogovarjanja in usklajevanja interesov delavcev združenega dela ter delovnih ljudi in občanov uporabnikov in izvajalcev na področju graditve stanovanj in upravljanja z obstoječimi dznžbenifm stanovanji.
Delovni ljudje in občani s samoupravnim sporazumom ustanovijo samoupravno stanovanjsko skupnost in v njej uresničujejo svoje potrebe in interese pri pridobivanju oziroma graditvi stanovanj ter pri uporabi stanovanj in pri družbeni pomoči.
V	temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih se povsod tam, kjer obstajajo pogoji, oblikuje posebna delegacija za področje stanovanjskega gospodarstva (komunalnega in zemljiškega gospodarstva). Delegacije morajo biti oblikovane tako, da v njih pridejo do izraza interesi delavcev iz vseh delov delovnega procesa temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, tako interesi delavcev, ki še nimajo rešenega svojega stanovanjskega vprašanja, kot tudi tistih, ki stanujejo v družbenih stanovanjih in tistih, ki varčujejo za gradnjo ali nakup stanovanja. V krajevni skupnosti naj se praviloma oblikuje posebna delegacija za področje stanovanjskega (komunalnega in stavbno zemljiškega) gospodarstva, v njej pa naj bodo zastopani vsi interesi delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, in sicer stanovalcev v družbenih stanovanjih, stanovalcev v zasebnih hišah i11 stanovanjih, upokojencev, študentov, mladih družin.
V	vseh stanovanjskih hišah je potrebno oblikovati zbore stanovalcev, v stanovanjskih hišah, Id imajo ned pet stanovanj pa tudi hišne svete.
Zbor izvajalcev, Id ga sestavljajo delegati s področja graditve stanovanj, od urbanistov, projektantov, gradbenikov in drugih ter delegati s področja vzdrževanja stanovanj se mora uveljaviti kot sestavni del samoupravne stanovanjske skupnosti, ki je skupaj z zborom uporabnikov odgovoren za oblikovanje in izvajanje politike na tem področju. Zbor izvajalcev mora postati odprt za vse tiste izvajalce, ki so pripravljen' pristopiti k samoupravnemu sporazumu o temelj d1 plana samoupravne stanontanjskc sla^pnuviij in drugi®1
samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom, ki urejajo družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo.
Za uresničevanje specifičnih potreb ustanovijo delovni ljudje in občani v samoupravni stanovanjski skupnosti s samoupravnimi sporazumi enote ter v ta namen združujejo tudi potrebna sredstva. Enota se lahko ustanovi v primeru izgradnje novih stanovanjskih sosesk, pri graditvi novih stanovanj v obstoječih soseskah ali krajevnih skupnostih ali za vzdrževanje ter prenovo ali obnovo stanovanjskih hiš in stanovanj ali za reševanje drugih skupnih vprašanj. V enoti samoupravne stanovanjske skupnosti se na podlagi samoupravnega sporazuma podrobneje urejajo medsebojna razmerja, določa obseg izgradnje soseske, dinamika izgradnje, roki, skupne pravice in, dolžnosti udeležencev samoupravnega sporazumevanja, pravice in dolžnosti vsakega ustanovitelji posebej ter osnove in merila za oblikovanje cen stanovanj za smotrno izgradnjo stanovanj ter druge skupne interese na področju graditve in gospodarjenja s stanovanji.
Strokovne naloge m opravila z;\ enoto samoupravne stanovanjske skupnosti opravlja delovna skupnost stanovanjske skupnosti in organizacije združenega dela, ki opravljajo strokovna opravila na podlagi dolgoročnih Pogodb, za samoupravno stanovanjsko skupnost.
Samoupravne stanovanjske skupnosti oblikujejo strokovne službe, ki opravljajo ‘dela na podlagi konkretno izdelanih programov, delavci v delovnih skupnostih samoupravnih stanovanjskih skupnosti pa pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela z drugimi udeleženci svobodne menjave dela v zborih stanovalcev, hišnih svetih, enotah stanovanjske skupnosti in v samoupravnih stanovanjskih skupnostih. Za navedena dela se lahko oblikujejo skupne strokovne službe za več samoupravnih interesnih skupnosti, zlasti na področju stanovanjske, komunalne in stavbno zemljiške dejavnosti. Za vsa dela, ki imajo značaj materialne proizvodnje oziroma storitev pri graditvi, vzdrževanju in upravljanju stanovanj, se ustanovijo temeljne organizacije združenega dela oziroma prevzamejo taka dela ustrezno usposobljene organizacije združenega dela.
Strokovne službe samoupravne stanovanjske skupnosti in organizacije združenega dela, ki opravljajo strokovna dela pri upravljanju in gospodarjenju s stanovanjskimi hišami, so za svoje delo neposredno odgovorne samoupravni stanovanjski skupnosti, enoti in hišnemu svetu — odvisno od tega, za kateri nivo opravljajo posamezna opravila. Praviloma se morajo oblikovati sredstva za plačilo teh storitev na podlagi srednje-fočnih in letnih programov del in v odvisnosti od obsega, kvalitete in ažurnosti poslovanja teh služb in organizacij, to je v pogojih svobodne menjave dela.
6.	Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja naj v bodoče omogoči, da bodo pri oblikovanju in gradnji stanovanj v stanovanjskih naseljih sodelovali vsi zainteresirani dejavniki in da bodo neposredno vplivali na racionalne rabo prostora in na programsko in prostorsko zasnovo soseske, na raven in vrsto komunalne °Preme jer na strukturo, kvaliteto in ceno stanovanj-skih in spremljajočih objektov. Družbeno usmerjena stanovanjska graditev naj omogoči tudi racionalno stanovanjsko gradnjo in nenchho izboljšanje tehnologije graditve ter uvajanje industrijskega načina gradnje
stanovanj.
Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja stano-Vanj mora biti zasnovana tako, da bodo pri oblikovanju PPlitike in pri graditvi usklajeno sodelovali vsi zain-
teresirani dejavniki ter da bo izraz njihovih potreb, interesov, možnosti in odgovornosti.
Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja je tista, pri kateri- ima družba kot celota oziroma posamezna družbenopolitična skupnost osrednji interes, ki se uresničuje z družbenim dogovarjanjem in samoupravnim sporazumevanjem v vseh fazah načrtovanja, graditve in gospodarjenja. Pogoj za uveljavitev družbeno usmerjene gradnje je predvsem, da je sestavni del družbenega planiranja in urbanističnega načrtovanja ter da se na ta način zagotovi družbeni vpliv na zagotavljanje sredstev za plšhirani obseg stanovanjske graditve ter na vrsto in kvaliteto stanovanj, na specifične potrebe pri izgradnji stanovanj, na racionalizacijo stanovanjske graditve, oblikovanje cen ter na izgradnjo celovitih naselij, ki bodo delovnemu človeku y kraju bivanja omogočali zadovoljevanje njegovih potreb. Poleg širšega družbenega vpliva morajo v usmerjeni stanovajski gradnji dobiti neposreden vpliv pričakovale! stanovanj in stanovalci v obstoječih stanovanjskih hišah ter člani stanovanjskih zadrug.
V usmerjeni stanovanjski gradnji naj se zagotovijo pogoji, da bodo izvajalci v stanovanjski gradnji že v fazi usklajevanja elementov samoupravnih sporazumov o temeljih planov vseh udeležencev pri graditvi stanovanj prisotni s svojimi ponudbami, predlogi in mož-' nostmi za prevzem del pri stanovanjski gradnji in da bodo uporabniki že v tej fazi planiranja lahko presojali o prednostih in sposobnostih posameznih organizacij združenega dela in drugih udeležencev in z njimi sklepali samoupravne sporazume o temeljih planov samoupravne stanovanjske skupnosti ali drugih skupnosti. Pri tem moramo preseči monopolni položaj nekaterih organizacij združenega dela, delovnih skupnosti in pooblaščenih organizacij, ki sodelujejo pri stanovanjski graditvi, izdelavi investicijsko-tehnične dokumentacije in pri urejanju in opremljanju stavbnih zemljišč ter preseči sedanje ozke in kratkoročne podjetniške interese nekaterih izvajalcev pri stanovanjski graditvi, ki zmanjšujejo učinkovitost gospodarjenja, ovirajo integracijske procese, onemogočajo racionalno delitev dela ter združevanje dela in sredstev. V organizacijah združenega dela, ki sodelujejo v izgradnji stanovanj in naselij, je potrebno hitreje uveljaviti standardizacijo in industrijski način gradnje stanovanj in drugih objektov v' soseski ter razvijati dohodkovne odnose med vsemi organizacijami, ki sodelujejo od načrtovanja do izgradnje kot izvajalci.
Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja se bo v občini uresničevala na podlagi samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji v posamezni občini. Udeleženci samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji so vsi dejavniki, ki sodelujejo pri izgradnji stanovanjskih naselij ali stanovanj. Za čim uspešnejše usklajevanje in izvajanje planov vseh družbenih subjektov, ki so udeleženci v kompleksni stanovanjski gradnji, se v tem samoupravnem sporazumu natančno opredelijo pravice in obveznosti vseh udeležencev sporazuma o družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji v občini. Vsak udeleženec naj prevzame sorazmerni del rizika In skupne odgovorndsti za uresničevanje planov stanovanjske graditve in celovitih stanovanjskih naselij. V sorazmerju z vloženim delom in sredstvi so izvajalci v stanovanjski graditvi udeleženi pri skupaj ustvarjenem dohodku. Pobudo za sklepanje samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji da samoupravna stanovanjska skupnost
Hitrejše uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu zahteva učinkovito dohodkovno povezovanje med vsemi zainteresiranimi organizacijami in skupnostmi, ki sodelujejo pri kompleksni stanovanjski graditvi in ki vplivajo na končno ceno stanovanjske gradnje. V ta namen lahko ustanovijo. v skladu z določili zakona o združenem delu plansko poslovno skupnost. V plansko poslovno skupnost za stanovanjsko gradnjo se ne povezujejo le dohodkovno soodvisne organizacije združenega dela, temveč tudi interesne skupnosti, zadruge, banke in druge oblike združenega dela, ki lahko s svojim sodelovanjem bistveno vplivajo na celotni proces graditve stanovanj. Planske poslovne skupnosti za področje stanovanjske graditve se ustanovijo v prvi vrsti za uresničevanje srednjeročnega in dolgoročnega plana stanovanjske gradnje. Planska poslovna skupnost za stanovanjsko gradnjo se ustanovi s samoupravnim sporazumom vseh udeležencev v graditvi, v katerem se podrobno določijo vsebina in postopki usklajevanja planov. Planska poslovna skupnost za stanovanjsko gradnjo ima delegatske organe, katerih temeljna naloga je koordiniranje-dela in zagotavljanje spremljanja uresničevanja skupno dogovorjenih nalog in obveznosti. Vse odločitve sprejemajo samoupravni organi članov poslovne skupnosti. Naloge za plansko poslovno skupnost lahko opravlja ena ali več organizacij združenega dela kot članic skupnosti.
V okviru usmerjene stanovanjske graditve mora dobiti ustrezno mesto tudi zadružna stanovanjska gradnja. Stanovanjska zadruga mora postati oblika združevanja občanov, v kateri po načelu vzajemnosti in enakopravnosti združujejo svoja sredstva in delo z namenom, da na organizirani način rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje tako pri graditvi oziroma nakupu kakor tudi pri gospodarjenju z objekti in stanovanji. Zato morajo biti delegati stanovanjske zadruge zastopani v samoupravni stanovanjski skupnosti ^oziroma v enoti stanovanjske skupnosti. Da bi zadruge lahko uveljavljale svojo vlogo, je potrebno zagotoviti, da bo stanovanjska zadruga postala pomemben udeleženec v planiranju stanovanjskega gospodarstva v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti. Zadruge pa se morajo samoupravno organizirati in vključiti v samoupravni sistem samoupravnih stanovanjskih skupnosti.
7.	Pri urejanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu bo prihajalo tudi do neskladnosti med dejavniki, ki sodelujejo pri stanovanjski graditvi in gospodarjenju s stanovanjskimi hišami, kakor tudi pri drugih samoupravnih odnosih med organizacijami združenega dela. Spore, ki nastajajo iz teh bdnosov, bo potrebno reševati z usklajevanjem in arbitražo oziroma v posebnih sodiščih združenega dela.
8.	Nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva je pogojen tudi z razvojem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju komunalnega gospodarstva ter upravljanja in razpolaganja s stavbnimi zemljišči. Prepočasno uvajanje samoupravnih odnosov glede rabe prostora in prepočasno uveljavljanje interesnih skupnosti s področja komunalnega in zemljiškega gospodarstva ne omogočata potrebnih pogojev za razvoj stanovanjskega gospodarstva. Tudi zakonodaja, ki ureja vprašanja urbanistične, komunalne in zemljiške politike, ni še v celoti usklajena z ustavo, zakonom o združenem delu in zakonom o sistemu družbenega planiranja. Skupščine občin prepočasi in v premajhnem obsegu izpeljujejo podružbljanje stavbnih zemljišč pred-
vsem zaradi neizdelane urbanistične dokumentacije pa tudi zaradi pomanjkanja denarnih in kreditnih sredstev. Občine tudi nimajo ne kratkoročnih ne dolgoročnih programov pridobivanja stavbnih zemljišč v družbeno last, kar bi omogočalo pravočasno komunalno opremljanje stavbnih zemljišč za potrebe stanovanjske in druge graditve.
Sistem združevanja in zagotavljanja sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo na področju komunalnega gospodarstva smo z zakonodajo vzpostavili, vendar je uresničevanje tega sistema odvisno od doslednega izvajanja zakonodaje in samoupravnega organiziranja in delovanja komunalnih skupnosti in organizacij združenega dela s področja komunalnih dejavnosti. Na tem področju je treba okrepiti vlogo krajevne skupnosti tako, da bo lahko odločilno vplivala na rabo prostora, urbanistično načrtovanje ter komunalno urejanje in opremljanje območja krajevne skupnosti in občine.
S prehodom na dolgoročno planiranje stanovanjskega gospodarstva je treba tudi v temeljih planov na področju komunalnega gospodarstva sprejeti dejstvo, da je izgradnja komunalne infrastrukture neločljiv in pomemben dejavnik celovitega urbanega prostora in eden glavnih vzvodov za racionalnejšo družbeno usmerjeno urbanizacijo in stanovanjsko gradnjo. Komunalno gospodarstvo se mora zato Integralno povezati z vsemi interesnimi področji, da bodo tako ustvarjeni pogoji za izgradnjo popolnih stanovanjskih naselij. To pomeni, da delovni ljudje in občani tudi na tem področju uveljavljajo svoje samoupravne pravice, potrebe in interese in da pri tem sodelujejo tudi z lastnimi sredstvi. S preobrazbo družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva je potrebno zagotoviti preobrazbo teh odnosov tudi na komunalnem področju in drugih področjih in s tem omogočiti skladen razvoj vseh dejavnosti. V povezavi s tem bo potrebno dograditi samoupraven sistem komunalnega in zemljiškega gospodarstva, sistem financiranja, pridobivanja in komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč in zagotoviti pravočasno pripravo teh zemljišč za stanovanjsko gradnjo. V bodoči sistem družbenega planiranja morajo biti vzgrajeni tudi prostorski in urbanistični načrti celovitega razvoja naselij. Z izvedbenimi urbanističnimi načrti pa je potrebno zagotoviti skladnost racionalne rabe prostora ter ustvariti humane pogoje bivanja, ki naj odražajo dejanske potrebe in možnosti urejanja kompleksnih stanovanjskih naselij ob istočasnem upoštevanju potreb splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Z namenom, da bi usmerila aktivnost za hitrejše uveljavljanje novih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva, je Skupščina SR Slovenije sprejela naslednje
sklepe:
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj na podlagi sprejetih stališč čimprej:
pripravi predlog sprememb in dopolnitev vseh zakonov s področja stanovanjskega In komunalnega gospodarstva in jih uskladi s stemi stališči ter ob tem upošteva tudi ukrepe, ki jih je potrebno uveljaviti v prehodnem obdobju;
— pripravi predlog za spremembo davčne in kreditne politike (davčne olajšave na področju stanovanjske gradnje, vlaganj lastnih sredstev občanov, krediti' tiranje stanovanjske gradnje in nakupa stanovanj in
do anuitete);
—	pripravi predlog sprememb in dopolnitev zako-na o graditvi objektov (financiranje v družbeno usmerjeni gradnji stanovanj in sosesk) in poenostavitev postopkov za pripravo in pridobitev investicij sko-tehnič-ne dokumentacije za graditev;
—- v predlog dopolnitve zakona d samoupravni stanovanjski skupnosti in drugih zakonov s področja stanovanjskega gospodarstva, vključi določbe za ustanavljanje posebnih sodišč združenega dela za reševanje sporov na stahovanjskem področju;
—	pripravi sistemske rešitve na področju financi-ranja stanovanjske gradnje ter prouči vprašanje zagotavljanja sredstev za graditev in obnovo kmečkih stanovanj, posebej v hribovitem in gorskem svetu ter na obmejnih območjih in drugo problematiko gradnje v teh predelih;
—	pripravi urbanistične standarde, komunalne standarde in standarde za industrializacijo stanovanjske graditve ter tehnično regulativo;
—	prouči možnosti znižanja dajatev organizacijam združenega dela in zasebnim obrtnikom, ki se pretežno ukvarjajo z vzdrževanjem stanovanj;
— Zavod za statistiko SR Slovenije v sodelovanju 2 Republiškim komitejem za družbeno planiranje in Informacijski sistem pripravi enoten sistem zbiranja in opremljanja evidence individualne stanovanjske graditve v SR Sloveniji;
—	prouči sistem in vire financiranja izgradnje za-tiooišč v okviru graditve stanovanjskih naselij
in priporočila:
1.	Skupščinam občin, Skupščini mesta Ljubljane in Skupščini obalne skupnosti Koper:
—	da celovito ocenijo stanovanjsko problematiko ha svojem območju ter oblikujejo politiko in programe hadaljnjega razvoja stanovanjskega gospodarstva in uveljavljanja samoupravnih družbenoekonomskih od-hosov na tem področju;
—	da skrbijo za izdelavo in sprejemanje urbanistične dokumentacije v skladu z družbenim planom občine;
—	da z ukrepi pospešijo sklenitev samoupravnih sporazumov o racionalizaciji stanovanjske graditve v občinah;
•— da pristopijo k pripravi samoupravnih sporazu-hiov o uveljavljanju ekonomske stanarine in o prehodu ha ekonomske stanarine;
■— da sodelujejo v družbeno usmerjeni stanovanj-ski gradnji in prevzemajo svoj del nalog in odgovor-hosti v uresničevanju stanovanjske gradnje ter v tej ZVezi uveljavljajo take ukrepe, da bo pridobivanje, ure-janje, in komunalno opremljanje stavbnih zemljišč Usklajeno s plani stanovanjske graditve in izgradnje haselij;
__ — da s politiko in ukrepi podpirajo družbeno umerjeno zadružno stanovanjsko gradnjo;
•— da zagotavljajo pogoje za razvoj obrtne in ser-isne dejavnosti, ki je potrebna pri prenovi in vzdrže-a'hju stanovanj in stanovanjskih objektov;
—	da pospešeno pripravljajo vse potrebne predpise 23 Ovajanje sprejete stanovanjske politike v občinah;
da poskrbijo za organizacijo ustrezne službe za **Uhoč občanov pri pridobivanju dokumentacije za
Scadnjo.
y 2; Samoupravnim stanovanjskim skupnostim in vezi stanovanjskih skupnosti Slovenije:
^ da v sodelovanju z družbenopolitičnimi organi-utjami pospešijo konstituiranje, preobrazbo samo-
upravne organiziranosti in vsebinsko delovanje samoupravnih stanovanjskih skupnosti tako, da bodo le-te postale mesto usklajevanja interesov uporabnikov in izvajalcev in mesto usklajevanja ciljev in nalog, sprejetih v samoupravnih sporazumih o temeljih planov udeležencev planiranja, ki so nosilci stanovanjske izgradnje in gospodarjenja s stanovanji;
—	da z doslednim uresničevanjem načel družbenega planiranja omogočijo, da bodo delovni ljudje in občani v procesu samoupravnega sporazumevanja in dohodkovnega povezovanja postali temeljni nosilci razvoja stanovanjskega gospodarstva;
—	da Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije sodeluje pri pripravi in usklajevanju srednjeročnega plana za področje stanovanjske graditve v SR Sloveniji. V sodelovanju s samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi občin skrbi za spremljanje izvajanja srednjeročnih in letnih planov stanovanjske graditve ter za to izdela predlog analitičnih osnov in evidenc;
—	da že v pripravah za sprejem srednjeročnih planov za obdobje 1981—1985 in desetletnih, planov zagotovijo pogoje, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih postali odločujoč dejavnik razreševanja svojih stanovanjskih vprašanj in urejanja naselij ter da bo dosledno izpeljan postopek usklajevanja planskih aktov na vseh nivojih;
—	da pospešijo preobrazbo strokovnih služb samoupravnih stanovanjskih skupnosti in da se za vsa dela in opravila, ki imajo značaj materialne proizvodnje oziroma storitev pri gradnji, vzdrževanju in upravljanju stanovanj ustanovijo oziroma pogodbeno angažirajo ža to usposobljene organizacije združenega dela;
—	da Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije v sodelovanju s samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi, socialnega varstva ter njihovo republiško skupnostjo pripravlja osnove in kriterije za delno nadomeščanje stanarin;
—	da Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije pripravi in v okviru odbora podpisnikov družbenega dogovora o oblikovanju cen stanovanj v SR Sloveniji sprejme enotno metodologijo za ugotavljanje cen in razlik v cenah stanovanj;
—	da Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije v zvezi z izvajanjem zakona o sistemu družbenega planiranja in predpisov o urbanističnem planiranju in načrtovanju v sodelovanju z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in njihovimi zvezami pripravi metodologijo planiranja družbeno usmerjene stanovanjske gradnje in izgradnje stanovanjskih naselij in druge akte za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo in upošteva splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—	da Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije v sodelovanju z Gradbenim centrom Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije organizira stalno razstavo in izbor najuspelejših projektov stanovanjskih objektov v SR Sloveniji;
—	da Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije v sodelovanju z Zvezo komunalnih skupnosti Slovenije nudi strokovno pomoč pri izvajanju družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve.
3.	Krajevnim skupnostim:
Občani in delovni ljudje v krajevni skupnosti naj:
—	se aktivno vključijo v delo zborov stanovalcev in hišnih svetov ter pri reševanju vprašanj, ki se na-
našajo na stanovanjsko gospodarstvo, upoštevajo, da je treba pri reševanju vprašanj iz tega področja vplivati na razvoj humanih medsebojnih odnosov, na varstvo okolja in prostorsko politiko, na uresničevanje potreb splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, na družbeno samozaščito, na gradnjo in vzdrževanje stanovanj in na reševanje drugih vprašanj, vezanih na stanovanjsko gospodarstvo;
—	sodelujejo pri oblikovanju planov gospodarjenja s stanovanjskimi hišami in planov graditve novih stanovanjskih sosesk in sprejemajo samoupravne sporazume o temeljih plana krajevnih skupnosti in samoupravne stanovanjske skupnosti;
—	sodelujejo pri uveljavljanju ekonomskih stanarin in subvencioniranju stanarin in sprejmejo samoupravni sporazum o oblikovanju stanarin in o prehodu na ekonomske stanarine;
—	si v okviru družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti aktivno prizadevajo za delovanje zborov stanovalcev in hišnih svetov;
—	sprejemajo programe razreševanja stanovanjskih vprašanj občanov, ki svojega stanovanjskega vprašanja niso ali ne morejo razrešiti v temeljni organizaciji združenega dela ali delovni skupnosti.
4.	Temeljnim organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim:
—	da sprejmejo programe razreševanja stanovanj-
skih vprašanj delavcev temeljnih organizacij združenega dela in v planih temeljnih organizacij združenega dela planirane izgradnje stanovanj in naselij, zagotavljajo uresničitev izgradnje stanovanj in naselij ter da sprejmejo samoupravne sporazume o temeljih planov organizacije, krajevne skupnosti in samoupravne stanovanjske skupnosti;	'.	/
—	da takoj pričnejo s pripravami za uveljavitev novega sistema financiranja;
—	da sprejmejo samoupravni sporazum o oblikovanju ekonomskih stanarin in o prehodu na ekonomske stanarine.
5.	Samoupravnim interesnim skupnostim, ki sodelujejo pri izgradnji stanovanjskih sosesk ter njihovim republiškim zvezam:
—	da v skladu z družbenimi plani dolgoročno načrtujejo in usklajujejo politiko kompleksne stanovaj-ske graditve z upoštevanjem pravočasne pridobitve, urejanja in komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč;
—	da sodelujejo pri snovanju in realizaciji družbeno usmerjene stanovanjske graditve in izgradnje celovito opremljenih naselij;
—	da se vključijo v pospešeno sklepanje samoupravnih sporazumov o oblikovanju cen stanovanjske graditve in o racionalizaciji stanovanjske graditve ter pristopijo k samoupravnemu sporazumu za izgradnjo zaključenih stanovanjskih naselij.
6.	Drugim skupnostim in organizacijam:
—	da v združenju bank SR Slovenije poskrbijo za enotno ustanavljanje in delovanje temeljnih stanovanj-sko-komunalnih bank ali posebnih samostojnih poslovnih enot za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo;
1— da v posebni raziskovalni skupnosti za področje graditeljstva skrbe za uresničevanje samoupravno dogovorjenega programa razvojno raziskovalnega dela in razvoja inventivne dejavnosti na stanovanjskem področju;
—	da skupnosti socialnega varstva sodelujejo pri opredeljevanju ekonomskih stanarin, uveljavljajo tak
sistem družbene pomoči, ki bo zagotavljal socialno in ekonomsko varnost človeka.
7.	Splošnim združenjem, gospodarskim zbornicam in Gospodarski zbornici Slovenije.
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s področja gradbeništva in industrije gradbenega materiala, ki kot proizvajalci in izvajalci sodelujejo v stanovanjskem gospodarstvu, naj v okviru splošnih združenj, zbornic in Gospodarske zbornice Slovenije:
—	vplivajo na planiranje zadostnih izvajalskih in materialnih kapacitet za predvideni obseg stanovanjske gradnje;
—	pospešijo integracijske procese med izvajalci stanovanjske graditve, vključno z izvajalci zaključnih del in pospešijo dohodkovno povezovanje vseh v stanovanjski gradnji sodelujočih izvajalcev;
—	predlagajo ukrepe za pospešen razvoj kapacitet temeljnih organizacij združenega dela in drobnega gospodarstva za opravljanje vzdrževalnih in obratovalnih del na stanovanjskih hišah;
aktivno sodelujejo pri oblikovanju in ustanavljanju plansko poslovnih skupnosti in drugih skupnosti združenega dela'za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje pri izgradnji in vzdrževanju stanovanjskih objektov in naselij;
—	se za razvoj proizvodnih in storitvenih zmogljivosti, poenotenje standardov in normativov gradbenih materialov ter opreme, posodobitev in poenotenje tehnoloških postopkov in tipizacije gradbene mehanizacije, zagotavljanja pogojev industrializacije in racionalizacije stanovanjske graditve povezujejo v skupnosti združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje in v druge oblike združenega dela;
—	takoj pripravijo merila in pogoje za ustanavljanje in registracijo projektantskih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti;
—	predlagajo in pospešijo vključitev vseh izvajalcev stanovanjske graditve v samoupravno sporazumevanje o usmerjeni stanovanjski graditvi;
—	krepijo inventivno dejavnost in razvojno raziskovalno delo na področju stanovanjskega irwkomunal-nega gospodarstva;
—	skrbijo za izvajanje družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske gradnje in akcijskega programa racionalizacij skih del.
St. 36-36/79
Ljubljana, dne 21. novembra 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
1549.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih
Razglaša se zakon o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 21. novembra 1979 in na seji Zbora občin dne 21. novembra 1979, na seji Družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1979 in na seji Skupščine
t
Raziskovalne skupnosti Slovenije dne 21. novembra 1979.
St. 0100-60/79
Ljubljana, dne 21. novembra 1979.
Predsednik
Viktor.Avbelj 1. r.
\
ZAKON
* raziskovalni dejavnosti ia raziskovalnih skupnostih
'/
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Raziskovalna dejavnost je sistematično ustvarjanje, pridobivanje, poglabljanje in razširjanje znanja in znanosti ter priprava in prenos njenih dosežkov v družbeno prakso. Raziskovalna dejavnost temelji na ustvarjalnosti, uporablja znanstvene metode, njeni rezultati pa vsebujejo prvine izvirnosti ali novosti.
Raziskovalna dejavnost, njen razvoj in njeno trajno in intenzivno povezovanje z vsemi področji dela in družbenega življenja sta temeljna pogoja za širjenje in izmenjavo novih idej, spoznanj, delovnih metod in dru-gih ustvarjalnih dosežkov in s tem temeljna pogoja za osvobajanje dela in človeka v razvoju samoupravne socialistične družbe.
2.	člen
Raziskovalna dejavnost po tem zakonu obsega temeljno, uporabno in razvojno raziskovalno dejavnost.
Temeljno raziskovalno delo daje nova spoznanja, ki pomenijo prispevek k obči zakladnici človekovega
znanja.	• X
Uporabno raziskovalno delo temelji na spoznanjih temeljnega raziskovalnega dela, jih razširja v bolj konkretne oblike, išče možnosti in načine za uporabo teh spoznanj v praksi in je hkrati tudi vir novih znan-stvenitrproblomov in spoznanj.
Razvojno raziskovalno delo temelji na rezultatih temeljnega in uporabnega raziskovalnega dela in je usmerjeno na prenos rezultatov teh raziskovanj v druž-beno ih gospodarsko prakso ob upoštevanju vsakokrat-
specifičnih pogojev.
Za raziskovalno delo se ne šteje izdelava projektov ln atestov, kontrola vpeljane proizvodnje ter podobno delo, če nima prvin izvirnosti ali novosti.
3.	člen
S tem zakonom se:
— določajo načela za razvijanje, družbeno usmer-lanje, programiranje ih organiziranost raziskovalne
dejavnosti;
— urejajo osnove družbenoekonomskih odnosov Uied udeleženci svobodne menjave dela in pridobivanje uohodka s svobodno menjavo dela na področju raz-•skovalne dejavnosti;
— določajo načela za organiziranje samoupravnih n'eresnih skupnosti za raziskovalno dejavnost in med-Sebojna razmerja v njih.
4.	člen
Raziskovalna dejavnost je/ dejavnost posebnega ružbenega pomena.
.... Osebni družbeni interes se zagotavlja z določit-■lo Pogojev in načina opravljanja raziskovalne deti	s soodločanjem uporabnikov raziskovalnega
a’ ustanoviteljev organizacij združenega dela, ki
*
opravljajo raziskovalno dejavnost, ter organov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v organih upravljanja raziskovalnih organizacij ter s soglasjem ustanovitelja k statutu raziskovalnih organizacij.
5.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih tej: samoupravno organizirani delovni ljudje in občani imajo pravico in dolžnost, da načrtujejo svojo dejavnost in razvoj na podlagi dosežkov raziskovalnega dela in na njih temelječih razvojnih možnostih. Svoje interese na področju raziskovalne dejavnosti uresničujejo s tem, da:
—	vključujejo svoje potrebe po raziskovalni dejavnosti in uporabo njenih dosežkov v svoje plane ter v njih opredeljujejo tudi možnosti za njihovo zadovoljevanje;
—	organizirajo po potrebi lastno raziskovalno dejavnost;
—	se piri svojem delu neposredno povezujejo z delavci raziskovalnih organizacij in z njimi vzpostavljajo družbenoekonomske odnose;
—	se za uresničevanje .skupnih raziskovalnih potreb in širših družbenih interesov na področju raziskovalne dejavnosti združujejo skupaj z delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo raziskovalno dejavnost, v samoupravne interesne skupnosti za raziskovalno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: raziskovalne skupnosti).
Delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo raziskovalno dejavnost, sodelujejo pri načrtovanju in uresničevanju razvoja drugih samoupravnih organizacij in. skupnosti.
6.	člen
Slovenska akademija znanosti in .umetnosti sodeluje pri obravnavi temeljnih vprašanj s področja raziskovalne ' dejavnosti, pri oblikovanju politike in programov raziskovalne dejavnosti ter pri ocenjevanju rezultatov raziskovalnega dela.
Način in oblike sodelovanja določajo zakon in samoupravni splošni akti raziskovalnih skupnosti.
7.	člen
Raziskovalni programi vključujejo kot sestavni del tudi samozaščitne in obrambne vidike predmeta raziskovanja.
8.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter samoupravno organizirani delovni ljudje in občani ugotavljajo svoje potrebe in interese po raziskovalni dejavnosti in jih uresničujejo s svobodno menjavo dela z. delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo raziskovalno dejavnost, v skladu z dohodkovnimi možnostmi in materialnimi ter kadrovskimi zmogljivostmi udeležencev svobodne menjave dela.
9.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo svobodno menjavo dela na področju raziskovalne dejavnosti v neposrednih odnosih, v raziskovalnih skupnostih in po njih.
10.	člen
Raziskovalne skupnosti so: občinske raziskovalne skupnosti, posebne raziskovalne skupnosti in Raziskovalna skupnost Slovenije.
11.	člen
Rezultati raziskovalnega dela so javni.
Z aktom organizacije združenega dela, ki opravlja raziskovalno dejavnost ali s samoupravnim sporazumom oziroma s pogodbo med naročnikom raziskovalnega dela in organizacijo združenega dela, ki opravlja raziskovalno dejavnost, se določijo raziskave ali podatki, ki se zaradi javne varnosti, pravnega varstva posameznih rezultatov raziskovalnega dela, poslovne tajnosti, interesa splošne ljudske obrambe ali iz drugih družbeno upravičenih razlogov ne objavljajo.
Načelo javnosti se ne sme uresničevati v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države.
II.	RAZISKOVALNE -ORGANIZACIJE
12.	člen
Raziskovalne organizacije po tem zakonu so organizacije, ki opravljajo raziskovalno dejavnost kot glavno dejavnost in so vpisane v razvid raziskovalnih organizacij.
Raziskovalne organizacije se organizirajo:
—	kot raziskovalne enote v sestavi temeljnih in drugih organizacij združenega dela iii delovni skupnosti,
—	kot raziskovalne temeljne organizacije združenega dela v sestavi raziskovalnih delovnih organizacij in drugih delovnih organizacij,
—	kot raziskovalne delovne organizacije.
Raziskovalne organizacije so tudi tiste organizacije,
ki sfe kot raziskovalne določijo s posebnimi predpisi.
13.	člen
Delavci, ki opravljajo raziskovalno dejavnost, imajo pravico in dolžnost del delovne organizacije organizirati kot raziskovalno temeljno organizacijo združenega dela:
—	če je raziskovalno delo, ki ga opravljajo v delu delovne organizacije, zaokrožena delavna celota,
—	če je to raziskovalno delo ali njegove rezultate mogoče izraziti kot vrednost v svobodni menjavi dela ali na trgu,
—	če lahko delavci kot temeljna samoupravna skupnost delavcev v tej delovni celoti uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice.
Ce del organizacije združenega dela opravlja raziskovalno dejavnost, pa ne obstajajo v prejšnjem odstavku navedeni pogoji za organiziranje raziskovalne ' temeljne organizaciji združenega dela, se ta del organizira kot raziskovalna enota.
14.	člen
Raziskovalno delovno organizacijo lahko ustanovijo organizacije združenega dela, samoupravne Interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in družbenopolitične skupnosti ter d Alge družbene pravne osebe.
Ustanovitelj raziskovalne delovne organizacije določi raziskovalno področje in dolgoročno usmeritev te organizacije v skladu z interesi in potrebami, po raziskovalnih rezultatih ter_ zagotovi temeljne pogoje za njeno delo.
Preden ustanovitelj raziskovalne delovne organizacije sprejme elaborat o družbeni in ekonomski upravičenosti njene ustanovitve, si mora preskrbeti od Raz-
iskovalne skupnosti Slovenije soglasje o upravičenosti ustanovitve raziskovalne delovne organizacije.
Skupaj z elaboratom o družbeni in ekonomski upravičenosti ustanovitve raziskovalne delovne organizacije mora ustanovitelj predložiti tudi dokaze o tem, da so zagotovljeni temeljni pogoji za delo te organizacije.
15.	člen
K spremembam dejavnosti in k statusnim spremembam raziskovalne delovne organizacije daje soglasje njen ustanovitelj.
16.	člen
Raziskovalna organizacija opravlja raziskovalno dejavnost na področjih, ki so določena v aktu o ustanovitvi oziroma v samoupravnem splošnem aktu organizacije. Pri tem zlasti:
—	ustvarja novo znanje;
—	oblikuje in uresničuje plane' in delovne programe na svojem raziskovalnem področju;
—	skrbi za uporabo raziskovalnih dosežkov in znanja v praksi;
—	skrbi za usmerjanje, Izobraževanje in izpopolnjevanje raziskovalcev;
—	sodeluje z izobraževalnimi organizacijami;
—	organizira svetovalno dejavnost;
—	daje pobude ter z raziskovalnimi dosežki in znanjem pospešuje družbeni razvoj;
—	pospešuje inovacijsko dejavnost, spodbuja izumiteljstvo ter pospešuje zaščito in uporabo izumov;
—	spremlja razvoj znanosti doma in v tujini, sodeluje pri pretoku znanja, se povezuje z drugimi raziskovalnimi organizacijami v'državi in tujini;
—	pospešuje medsebojno obveščanje o raziskovalnih dosežkih, organizira dokumentacijsko in informacijsko dejavnost in jo. povezuje v informacijski sistem;
—	sodeluje pri izdelavi standardov in strokovnih mnenj.
17.	člen
Raziskovalno delo v raziskovalni organizaciji opravljajo raziskovalci.
Raziskovalec je delavec, ki je usposobljen za raziskovalno delo, ima objavljena oziroma izvedena raziskovalna dela, ali registrirane patente oziroma inovacije in v raziskovalni organizaciji opravlja temeljno, uporabno ali razvojno raziskovalno delo.
Merila in postopek za ugotavljanje usposobljenosti za raziskovalno delo določa samoupravni splošni akt raziskovalne organizacije.
S samoupravnim sporazumom, ki se sklene v Raziskovalni skupnosti Slovenije, se uskladijo merila za ugotavljanje usposobljenosti za raziskovalno delo.
18.	člen
Delavci v raziskovalni organizaciji združenega dela pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvarijo:
—	s svobodno menjavo" dela;
—	z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev;
—	s prodajo proizvodov in storitev;
—	z dotacijo ali na kakšni drugi podlagi, določeni
z zakonom ali samoupravnim sporazumom oziroma po' godbo v skladu z zakonom.	/
19.	člen
Raziskovalna organizacija je dolžna omogočiti drugim raziskovalnim organizacijam in raziskovalcem uporabo svoje raziskovalne opreme na način in pod po-SOji, ki jih določa samoupravni splošni akt raziskovalne organizacije v skladu s samoupravnim sporazumom, ki se sklene v Raziskovalni skupnosti Slovenije.
20.	člen
Raziskovalno organizacijo združenega dela upravljajo delavci te organizacije, v zadevah posebnega družbenega pomena, določenih s tem zakonom, pa enakopravno soodločajo delegati ustanoviteljev, uporabnikov, ki imajo dolgoročni interes za dejavnost te raziskovalne organizacije, ter delegati organov družbenopolitičnih skupnosti In družbenopolitičnih organizacij (v nadaljnjem besedilu: delegati družbene skupnosti).
V upravljanju raziskovalne organizacije združenega dela soodločajo tudi delegati uporabnikov, ki so udeleženi v neposredni svobodni menjavi dela s tako organizacijo (v nadaljnjem besedilu: delegati uporabnikov), kadar gre za uresničevanje medsebojnih družbenoekonomskih odnosov.
21.	člen
Organ upravljanja raziskovalne organizacije združenega dela je svet, ki ga sestavljajo delegati delavcev raziskovalne organizacije in delegati družbene skupnosti.
število delegatskih mest v svetu in kateri ustanovitelji, uporabniki ter organi družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij delegirajo v svet svoje delegate, se določi s statutom raziskovalne organizacije združenega dela.
22.	člen
Delegati družbene skupnosti v *svetu raziskovalne organizacije združenega dela soodločajo o zadevah posebnega družbenega pomena, zlasti pa:
—	pri določanju predloga statuta;
—	pri sprejemanju drugih samoupravnih splošnih aktov, razen tistih, s katerimi se ureja delitev tistega dola dohodka, ki je namenjen za osebno in skupno po-rabp, in medsebojna delovna razmerja;
—	pri določanju razvojnih programov in odločanju 0 razširjeni reprodukciji;
—	pri določanju smernic za plan raziskovalne organizacije združenega dela;
—■ pri določanju predloga elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih organizacij in skupnosti t.er temeljev plana družbenopolitičnih skupnosti;
—	pri sprejemanju letnega delovnega načrta in zaključnega poročila;
—	pri določanju temeljnih pogojev za pridobivanje
dohodka;
—	pri sprejemanju finančnega načrta in pri do-°canju periodičnega in zaključnega računa;
—1 pri določanju cen storitev;
—	pri oblikovanju načel in meril kadrovske poli-‘ke ter pri njihovem izvajanju;
—	pri imenovanju in razrešitvi ter pri volitvah in Poklicu poslovodnih in izvršilnih organov ter delav-
ev s Posebnimi pooblastili in odgovornostmi;
Pri odločanju o statusnih spremembah.
j V zadevah iz prejšnjega odstavka je odločitev sprc-6 a le> če so jo z ločenim glasovanjem sprejeli v ena-
kem besedilu delegati delavcev in delegati družbene skupnosti. Če ni doseženo soglasje, se prični usklajevalni postopek, ki ga določa statut.
23.	člen
Delegati uporabnikov v svetu raziskovalne organizacije združenega dela soodločajo o uresničevanju skupnih čil jev, o cenah, o namenu porabe sredstev in o drugih zadevah neposredne svobodne menjave dela.
24.	člen
S statutom organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, ki ima organizirano raziskovalno enoto, se uredi soodločanje delegatov družbene skupnosti v svetu organizacije združenega dela, kadpr sklepa o razvojnem načrtu raziskovalne enote, njenem letnem delovnem programu, o poročilu o izvrševanju tega programa ter o načelih in merilih kadrovske politike raziskovalne enote,, ter soodločanje delegatov uporabnikov o zadevah iz 23. člena tega zakona.
25.	člen
O raziskovalnih organizacijah se vodi razvid. Razvid je javna.knjiga.
V razvid se vpiše raziskovalna organizacija:
—	če je raziskovalna dejavnost njena glavna dejavnost;
—	če ima raziskovalni program v skladu z aktom o ustanovitvi oziroma samoupravnim splošnim aktom organizacije;
—	če ima glede na program iz prejšnje alinee ustrezno usposobljene raziskovalce;
—	če ima urejeno infoVmacijsko-dokumentacijsko dejavnost;
—	če ima ustrezno raziskovalno opremo, prostore ter zagotovljena finančna sredstva.
Z vpisom v razvid dobi raziskovalna organizacija status raziskovalne organizacije po tem zakonu.
'	26. člen
Obstoječa raziskovalna organizacija se izbriše iz razvida, če ne :zpo!njuje več pogojev za vpis v razvid ali ne izpolnjuje več drugih obveznosti po tem zakonu.
27.	člen
Razvid raziskovalnih organizacij vodi za raziskovalno dejavnost pristojni republiški upravni organ; ta predpiše obliko in način vodenja razvida ter postopek za vpis in izbris.
28.	člen
Delo raziskovalnih organizacij je javno.
Raziskovalne organizacije obveščajo javnost o svojem delu s tem, da:
—	objavljajo raziskovalni program in njegove spremembe,
—	objavljajo rezultate raziskovalnega dela,
—	objavljajo letna poročila o delu.
S samoupravnim splošnim aktom raziskovalne organizacije se podrobneje določi način obveščanja javnosti in uporabnikov raziskovalnega dela.
29.	člen
Statut raziskovalne organizacije združenega dela se sprejme v soglasju z ustanoviteljem, potrdi pa ga
Z
izvršni s^et skupščine občine, na območju katere ima organizacija svoj sedež.
Določbe statuta organizacije združenega dela, v sestavu katere je raziskovalna enota, in ki ureja zadeve iz 24. člena, potrdi ižvršni ^vet skupščine občine, na območju katere ima organizacija združenega dela svoj sedež.
30.	člen
Zakonitost dela raziskovalnih organizacij nadzoruje pristojni občinski upravni organ.
III.	ODNOSI' MED UDELEŽENCI SVOBODNE MENJAVE DELA V RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI
i
31.	člen
Udeleženci svobodne menjave dela v raziskovalni dejavnosti so:
—	delavci v raziskovalnih organizacijah ter delavci v drugih organizacijah združenega dela, ki na podlagi posebnega zakona opravljajo določeno dejavnost na področju raziskovalne dejavnosti, lahko pa tudi delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki s svojimi programi prispevajo k uresničevanju raziskovalne dejavnosti (v na-
e daljnjem besedilu: izvajalci) in
—	delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, katerih osebne in skupne potrebe in interese po raziskovalni dejavnosti zadovoljujejo izvajalci (v nadaljnjem besedilu: uporabniki).
32.	člen ,
Uresničevanje svobodne menjave dela v raziskovalni dejavnosti temelji na skupnem planiranju potreb in interesov po raziskovalni dejavnosti, zmogljivosti na tem področju ter na ustvarjanju in razporejanju, dohodka v skladu z obveznostmi, ki smo jih na podlagi samoupravnega sporazuma povzeli uporabniki in izvajalci*.	i
33.	člen
Medsebojne odnose v svobodni menjavi dela urejajo uporabniki in izvajalci s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov, drugimi samoupravnimi sporazumi in s pogodbami.
V '	34. člen
Predmet svobodne menjave dela v raziskovalni dejavnosti so:
—	usmerjeni raziskovalni program;
—	raziskovalni projekt;
—	raziskovalna naloga;
—	raziskovalna storitev;
—	druga storitev.
Usmerjeni raziskovalni program je sklop med seboj povezanih in usklajenih raziskovalnih nalog, ki omogoča večletno usmeritev in trajno združevanje raziskovalnih zmogljivosti na prednostnih razvojnih usmeritvah.	/
Raziskovalni projekt je sistem med seboj povezanih in soodvisnih raziskovalnih nalog, ki- v določenem časovnem obdobju daje konkretne dosežke, namenjene za uporabo.
Raziskovalna naloga je enota raziskovalnega dela,
'v okviru katere se pridobiva novo znanje in z znan-
stvenimi metodami razrešuje konkreten raziskovalni problem.
Raziskovalna storitev je raziskovalna aktivnost, v okviru katere se s pomočjo znanih metod pojasnjuje, analizira ali razrešuje konkreten strokovni problem ali njegov del (strokovno mnenje, strokovni nasvet, pregled, analiza, izdelava in testiranje prototipov itd.).
Druga storitev je storitev informacijsko-dokumen-tacijske, knjižničarske, arhivske ali podobne dejavnosti, ki neposredno služi raziskovalnemu delu.
35. člen
Uporabniki in izvajalci vrednotijo rezultate dela izvajalcev na področju raziskovalne dejavnosti in njihov prispevek k ustvarjanju nove vrednosti, k,povečanju produktivnosti in k razvoju družbe v celoti kot samoupravno dogovorjeno ceno za izvajanje posamične raziskovalne in druge storitve ali kot povračilo za izvajanje dogovorjene raziskovalne naloge, raziskovalnega projekta ali usmerjenega raziskovalnega programa.
38.	Sen
Povračilo za raziskovalno nalogo, raziskovalni projekt ali usmerjeni raziskovalni program oziroma cena raziskovalne in druge storitve se oblikuje po naslednjih merilih:
—	materialni stroški po izkušnjah iz predhodnega obdobja ob upoštevanju spremembe obsega in kakovosti dela in sprejete politike cen v planskem obdobju na podlagi dejanskih stroškov in nabavnih cen;
—	amortizacija osnovnih sredstev, potrebnih za izvajanje dogovorjenega programa po stopnjah, določenih z zakonom, oziroma po povečanih stopnjah, kadar se tako določi s samoupravnim sporazumom med uporabniki in izvajalci;
—	sredstva za» zadovoljevanj e skupnih in splošnih družbenih potreb in drugih obveznosti in izdatkov, ki se pokrivajo iz dohodka, v skladu s samoupravnim spo-razumdm, družbenim dogovorom ali zakonom;
—	sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v skladu s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori;
—	sredstva rezerv, določena z zakonom ali s sa-moupravnim sporazumom med uporabniki in izvajalci;
—	del sredstev za modernizacijo in razširitev materialne osnove raziskovalnega dela, če so se uporabniki in izvajalci tako dogovorili s samoupravnim sporazumom o temeljih plana raziskovalne skupnosti;
—	sredstva za znanstveno izpopolnjevanje delavcev izvajalcev v skladu s samoupravnim sporazumom ali s pogodbo;
—	sredstva za objavo rezultatov raziskovalnega dela in informabijsko-dokumentacijsko dejavnost po normativih, ki jih s samoupravnim sporazumom določijo uporabniki in izvajalci;
—	droge dogovorjene sestavine.
37.	člen
Temeljne organizacije izvajalcev v raziskovalni dejavnosti lahko s samoupravnim sporazumom združujejo del sredstev amortizacije.
Temeljne organizacije izvajalcev v raziskovalni dejavnosti lahko s samoupravnim sporazumom združujejo sredstva rezerv v skladu skupnih rezerv,
38.	člen
Uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom o temeljih plana raziskovalne skupnosti v
skladu z zakonom določijo normative in standarde za opravljanje raziskovalnega dela.
39.	člen
Potrebna sredstva za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela v raziskovalni dejavnosti se zagotavljajo iz naslednjih virov:
a)	za zadovoljevanje tistih potreb in interesov po raziskovalni dejavnosti, ki se zagotavljajo z neposredno menjavo dela iz:
—	materialnih stroškov temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti za sprotne potrebe raziskovalnega dela, ki se opravlja v okviru delovnega procesa;
—	amortizacije materialnih pravic, ki sestavljajo osnovna sredstva ter sredstev za inovacije in druge trajnejše izboljšave pogojev za delo in' proizvodnjo (študije, analize, projekti idr.) temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti;
—	sredstev skupne porabe temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti;
—	sredstev temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti za izboljševanje in razširjanje materialne osnove dela za izboljševanje raziskovalnega dela;
b)	za zadovoljevanje tistih potreb in interesov po raziskovalni dejavnosti, ki se zagotavljajo s svobodno menjavo dela v raziskovalnj skupnosti in po njej iz:
—	dohodka temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti;
—	dohodkov oziroma prihodkov drugih delovnih
ljudi.
40.	člen
‘ Uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumevanjem:
— Sprejemajo programe raziskovalnega dela in pri tem upoštevajo materialne in kadrovske sposobnosti izvajalcev ter potrebe in dohodkovne možnosti uporabnikov;	>
—	določajo normative in standarde za opravljanje raziskovalnega dela;
—	določajo osnove in merila za ugotavljanje cene raziskovalne in druge storitve oziroma povračilo za raziskovalno nalogo, raziskovalni projekt ali usmerjeni raziskovalni program;
—	določajo oblike povračil in pogoje za uresničevanje medsebojnih obveznosti;
—	določajo ukrepe za odpravljanje motenj v raziskovalni dejavnosti, ki nastanejo zaradi nepredvidenih sprememb v gibanju dohodka pri uporabnikih ali sprememb materialnih in kadrovskih sposobnosti pri izvajalcih;
—	določijo postopek in način vračila oziroma poračuna presežkov sredstev, potrebnih za izvedbo sprejetih programov raziskovalnega dela;
—	določajo postopke za ugotavljanje in ocenjevanje izvrševanja medsebojnih obveznosti, zlasti pa za ugotavljanje in ocenjevanje opravljenega raziskovalne-ga dela;
—	sprejemajo neposredno ali v raziskovalnih skupnostih programe naložb v razširjanje zmogljivosti Ovajalcev in zagotavljajo potrebna Sredstva;
urejajo druge medsebojne odnose.
41.	člen
Uporabniki in izvajalci s samoupravnimi sporazu-mi o temeljih planov raziskovalnih skupnosti v skladu
z zakonom opredeljujejo in usklajujejo svoje skupne potrebe po raziskovalni dejavnosti, ki jih zagotavljajo s svobodno menjavo dela v raziskovalnih skupnostih in po njih.
Samoupravne sporazume iz prejšnjega odstavka tega člena sklepajo uporabnilci in izvajalci na podlagi elementov za pripravo samoupravnih sporazumov o • temeljih plana raziskovalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: elementi), ki jih oblikujejo po metodologiji, ki jo določijo v Raziskovalni skupnosti Slovenije v skladu z zakonom.
42.	člen
Uporabniki sprejemajo zlasti naslednje elemente:
—	obseg potreb po raziskavah, ločeno po namenu raziskav;
-— sredstva, ki jih bodo uporabniki združevali za izvedbo raziskav in za razširitev materialne osnove raziskovalne dejavnosti.
Izvajalci sprejemajo zlasti naslednje elemente:
—	obseg in kakovost raziskav, ki jih lahko žago--tovi raziskovalna organizacija ob danih prostorskih kapacitetah, kadrovski zasedbi in veljavnih normativih in standardih za raziskovalno delo, izraženo v raziskovalnih urah in ločeno po namenu raziskav;
—	ceno oziroma povračilo za opravljanje raziskav;
—	predloge za morebitno spremembo veljavnosti normativov in standardov s prikazom vpliva teh sprememb na kakovost in učinkovitost raziskovalnega dela ter na obseg in ceno raziskav.
43.	člen
Uporabniki in izvajalci uskladijo elemente iz 42. člena tega zakona po svojih delegatih v skupščinah občinskih in posebnih raziskovalnih skupnostih ter v skupščini Raziskovalne skupnosti Slovenije.
44.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti temelji na usklajenih elementih iz 42. člena tega zakona in vsebuje zlasti:
—	raziskovalni program, razčlenjen po raziskovalnih nalogah, raziskovalnih projektih, usmerjenih raziskovalnih programih ter raziskovalnih in drugih storitvah;
—	program drugih nalog občinske raziskovalne skupnosti;
—	program skupnih nalog, ki se bodo uresničevale v Raziskovalni skupnosti Slovenije;
—	program naložb v modernizacijo in razširitev materialne osnove raziskovalne dejavnosti;
—	obseg potrebnih sredstev za uresničitev dogovorjenega raziskovalnega programa in drugih nalog skupnosti;
—	osnove in merila za oblikovanje sredstev za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela;
—	način zagotavljanja potrebnih sredstev za posamezno letp planskega obdobja;
—	instrumente za združevanje sredstev;
—	posebne pogoje prj opravljanju raziskovalne dejavnosti;
—	medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev pri delu, razvoju in zadovoljevanju dogovorjenih potreb.
45.	člen
Plan občinske raziskovalne skupnosti vsebuje zla-
—	politiko in cilje razvoja raziskovalne dejavnosti na območju občine;
—	naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti;
—	naloge, ki jih ima občinska raziskovalna skupnost po drugih sporazumih, dogovorih ali predpisih ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev;
—	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničevanje nalog občinske raziskovalne skupnosti.
46.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana posebne raziskovalne skupnosti temelji na usklajenih elementih iz 42. člena tega zakona in vsebuje zlasti:
—	raziskovalni program, razčlenjen po raziskovalnih nalogah, raziskovalnih projektih, usmerjenih raziskovalnih programih' ter raziskovalnih in drugih storitvah;
—	program drugih nalog posebne raziskovalne skupnosti;
—	program skupnih nalog, ki se bodo uresničevale v Raziskovalni skupnosti Slovenije;
—	program naložb v modernizacijo in razširitev materialne osnove raziskovalne dejavnosti; *
—	obseg potrebnih sredstev za uresničitev dogovorjenega raziskovalnega programa in drugih nalog skupnosti;
—	osnove in merila za oblikovanje sredstev za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela;
—	način zagotavljanja potrebnih sredstev za posamezno leto planskega obdobja;
—	instrumente za združevanje sredstev;
—	posebne pogoje dela pri opravljanju raziskovalne dejavnosti;
—	medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev pri delu, razvoju in zadovoljevanju dogovorjenih potreb.
47.	člen
Plan posebne raziskovalne skupnosti vsebuje zlasti:
—	politiko in cilje razvoja raziskovalne dejavnosti na področju te skupnosti;
—« naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana posebne raziskovalne skupnosti;
—	naloge, ki jih ima posebna raziskovalna skupnost po drugih sporazumih, dogovorih ali predpisih ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev;
—	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničevanje nalog skupnosti.
48.	člen
V procesu priprave samoupravnih sporazumov o temeljih plana občinske in posebne raziskovalne skupnosti s samoupravnim sporazumom uskladijo vsebinske in,razvojne usmeritve, s katerimi se zagotavljajo družbeni interesi na področju raziskovalne dejavnosti za skladen gospodarski in družbeni razvoj posameznih področij združenega dela, območij in občin in raziskovanje potreb, ki izhajajo iz planiranih dolgoročnih sprememb v strukturi proizvajalnih sil in razvoju družbenih odnosov.
49.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana Raziskovalne skupnosti Slovenije temelji na usklajenih elementih iz 42. člena tega zakona in vsebuje zlasti:
—	skupni raziskovalni program, razčlenjen po raziskovalnih nalogah, raziskovalnih projektih, usmerjenih raziskovalnih programih ter raziskovalnih in drugih storitvah;
—	program odkrivanja in raziskovanja surovin splošnega pomena;
—	program skupnih nalog občinskih in posebnih raziskovalnih skupnosti, ki se bodo uresničevale v Raziskovalni skupnosti Slovenije;
—	program drugih nalog Raziskovalne skupnosti Slovenije;
—	program naložb v modernizacijo in razširitev materialne osnove raziskovalne dejavnosti;
—	obseg potrebnih sredstev za uresničitev dogovorjenega raziskovalnega programa in drugih nalog skupnosti;
. — osnove in merila za oblikovanje sredstev za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela;
—	način zagotavljaj a potrebnih sredstev za posamezno leto planskega obdobja;
—	instrumente za združevanje sredstev;
—	posebne pogoje pri opravljanju raziskovalne dejavnosti;
—	medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev pri delu, razvoju in zadovoljevanju dogo-r vorjenih potreb.
50.	člen
Plan Raziskovalne skupnosti Slovenije vsebuje zlasti:
—	politiko in cilje razvoja raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji;
—	naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana Raziskovalne skupnosti Slovenije;
—	naloge, ki jih ima Raziskovalna skupnost Slovenije po drugih sporazumih, dogovorih ali predpisih, ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev;
—	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničevanje nalog skupnosti.
IV.	SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANJE
UDELEŽENCEV SVOBODNE MENJAVE DELA V RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI IN MEDSEBOJNA RAZMERJA V RAZISKOVALNIH SKUPNOSTIH
51.	člen
Uporabniki zagotovijo zadovoljevanje potreb in interesov po raziskovalni dejavnosti praviloma z neposredno svobodno menjavo dela. Zadovoljevanje tistih potreb in interesov na področju raziskovalne dejavnosti, ki si jih zaradi tehnoloških značilnosti, dohodkovne povezanosti in drugih pogojev ne morejo zagotoviti z neposredno svobodno menjavo dela, pa si zagotovijo s svobodno menjavo dela v raziskovalni skupnosti in po njej.
52.	člen
Občinsko raziskovalno skupnost obvezno ustanovijo delavci po svojih temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delovni ljudje ter občani po krajevnih skupnostih kot uporabniki storitev skupaj z delavci raziskovalnih organizacij združenega dela in delavci v drugih organizacijah združenega dela, ki na podlagi posebnega zakona opravljajo določeno dejavnost na področju raziskovalne dejavnosti v občini kot izvajalci teh storitev.

Če v občini ni raziskovalne organizacije, ustanovijo občinsko raziskovalno skupnost samo uporabniki.
Pri obravnavi programov raziskovalnega dela občinskih raziskovalnih skupnosti sodelujejo tudi delegati tistih izvajalcev, ki opravljajo storitve za te skupnosti, pa niso člani teh skupnosti, ne glede 'na to, kje je sedež njihovih raziskovalnih organizacij.
53.	člen
Uporabniki in izvajalci v občinski raziskovalni skupnosti zlasti:
—	ugotavljajo in opredeljujejo potrebe in interese Po raziskovalni dejavnosti v občini ter usmerjajo raziskovalne pobude na svojem območju; ■
—	informirajo delavce, delovne ljudi in občane o raziskovalni dejavnosti, pomembni za razvoj občine, in pospešujejo uporabo raziskovalnih dosežkov v praksi;
—	organizirajo in pospešujejo samoupravno spora-aanevanje na področju raziskovalne dejavnosti;
—	dajejo pobude za vnašanje raziskovalne dejav-ttoeti v širša razvojna prizadevanja občine;
—	oblikujejo raziskovalni program na svojem ob-toočju, organizirajo in pospešujejo samoupravno sporazumevanje za uresničevanje tega programa;
—	se sporazumevajo o zagotavljanju sredstev in merilih za vrednotenje raziskovalnih nalog in storitev v svobodni menjavi dela, ki se uresničuje v občinski raziskovalni skupnosti;
—	skrbijo za popularizacijo raziskovalne dejavnosti ter organizirajo in stimulirajo inovacijsko dejavnost.
54.	člen
Posebno raziskovalno skupnost ustanovijo delavci Po svojih temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih ter drugi samoupravno organizirani deloVni ljudje za širša področja dohodkovno, tehnološko, programsko m poslovno povezanih organizacij združenega dela, ki trajneje stopajo v odnos svobodne menjave dela kot uporabniki raziskovalnih storitev skupaj z delavci v raziskovalnih organizacijah ustreznega področja in delavci drugih organizacij združenega dela, ki na podlagi Posebnega zakona opravljajo' določeno dejavnost na Področju raziskovalne dejavnosti, kot izvajalci storitev.
Uporabniki in izvajalci se obvezno združijo v vsaj eno posebno raziskovalno skupnost.
55.	člen
Uporabniki in izvajalci v posebni raziskovalni skupnosti:
—	usklajujejo posamične in skupne potrebe in interese po raziskovalni dejavnosti;
—	oblikujejo in uresničujejo raziskovalno politiko na svojem področju;
—	oblikujejo skupni raziskovalni program na svo-lem področju, organizirajo in pospešujejo samoupravno sPorazumevahje za uresničevanje tega programa;
—	se sporazumevajo o zagotavljanju sredstev in o merilih za vrednotenje nalog in storitev v svobodni menjavi dela;
— Skrbijo za napredek, racionalno delitev in usklajevanje raziskovalnega dela na svojem področju;
—	skrbijo za razvoj znanstvenih disciplin na svo-Jem področju;
—	pospešujejo svetovanje pri iskanju, uporabi in Prenosu znanja in tehnologije ter pri sprejemanju
investicijskih in drugih poslovnih in razvojnih odločitev;
—	opravljajo druge naloge v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi posebne raziskovalne skupnosti in njenim statutom.
56.	člei.
Občinske in posebne raziskovalne skupnosti sodelujejo med seboj, usklajujejo delo, se dogovarjajo o skupnih programih, o izvajanju teh programov ter usklajujejo pogoje svobodne menjave dela. V ta namen ustanavljajo tudi skupne organe.
57.	člen
Uporabniki in izvajalci se po svojih občinskih in posebnih raziskovalnih skupnostih združijo v Raziskovalno skupnost Slovenije, da bi v njej uresničevali določene skupne interese in soodločali o vprašanjih, za katera je na področju raziskovalne dejavnosti pristojna Skupščina SR Slovenije.
58.	člen
Uporabniki in izvajalci v Raziskovalni skupnosti Slovenije:
—	usklajujejo razvoj raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji;
—	usklajujejo razvoj posameznih znanstvenih disciplin}-
—	načrtujejo raziskovalno dejavnost, ki je skupnega pomena z
—	določajo in zagotavljajo sredstva za uresničevanje skupnega raziskovalnega programa;
—	določajo program odkrivanja in raziskovanja surovin splošnega pomena in zagotavljajo sredstva za uresničevanje programa;
—	določajo program in združujejo sredstva za uresničevanje skupnih nalog občinskih in posebnih raziskovalnih skupnosti;
—	zagotavljajo sredstva za sklad Borisa Kidriča;
—	opravljajo druge naloge, ki jih določa zakon ali samoupravni sporazum.
59.	člen
Skupni raziskovalni program Raziskovalne skupnosti Slovenije sestavljajo raziskave na področju družbenih in humanističnih ved, ki imajo poseben nacionalni pomen in temeljne in dolgoročne raziskave na področju naravoslovnih, tehničnih, biotehničnih in medicinskih ved, ki so posebnega ali ključnega pomena za skladen razvoj raziskovalne dejavnosti.
60.	člen
Program odkrivanja in raziskovanja surovin splošnega pomena obsega odkrivanje in raziskovanje energetskih, kovinskih in nekovinskih mineralnih surovin ter podzemnih voda.
61.	člen
Med skupne naloge občinskih in posebnih raziskovalnih skupnosti, ki se uresničujejo v Raziskovalni skupnosti Slovenije, sodijo zlasti:
—	zagotavljanje medrepubliškega sodelovanja ter spodbujanje medrepubliških raziskav;
—	zagotavljanje vključevanja v mednarodno znanstveno dogajanje;
—	pospeševanje priprave in prenosa raziskovalnih dosežkov v družbeno prakso;
—	usmerjanje razvoja raziskovalnih kadrov;
Z
—	pospeševanje znanstvenega tiska in znanstvenih sestankov;
—	pospeševanje inlormacijsko-dokumentacijske dejavnosti;
—	pospeševanje razvoja raziskovalne infrastrukture.
62.	člen
Uporabniki in izvajalci imajo pravico, da se v raziskovalni skupnosti pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi raziskovalne skupnosti ali njen statut, organizirajo v temeljne skupnosti, v katerih neposredno uresničujejo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela na določenem območju ali na določenem področju.
63.	člen
Delavci ene ali več temeljnih organizacij izvajalcev in tisti uporabniki, katerih potrebe in interese ti izvajalci zadovoljujejo, lahko pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi raziskovalne skupnosti ali njen statut, za uresničevanje svobodne menjave dela ustanovijo enoto raziskovalne skupnosti, v kateri uresničujejo skupne interese in potrebe pri oblikovanju in izvajanju raziskovalnega projekta oziroma usmerjenega raziskovalnega programa.
64.	člen
Uporabniki in izvajalci v enoti raziskovalne skupnosti:
—	se neposredno dogovarjajo in usklajujejo svoje potrebe in možnosti za uresničevanje v projekte in usmerjene raziskovalne programe povezanih in med seboj usklajenih raziskovalnih nalog;
—	oblikujejo raziskovalni projekt oziroma usmerjeni raziskovalni program;
—	se sporazumevajo o zagotavljanju sredstev in o merilih za vrednotenje posameznih raziskovalnih nalog in storitev v okviru raziskovalnega projekta oziroma usmerjenega raziskovalnega programa;
—	usmerjajo uresničevanje raziskovalnega projekta oziroma usmerjenega raziskovalnega programa.
65.	člen
Raziskovalno skupnost upravlja skupščina.
Skupščina raziskovalne skupnosti ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Skupščina občinske raziskovalne skupnosti, ki jo v skladu z drugim odstavkom 52. člena tega zakona ustanovijo samo uporabniki, ima samo zbor uporabnikov.
Delegate v zbor uporabnikov občinske raziskovalne skupnosti oziroma posebne raziskovalne skupnosti delegirajo delegacije temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi ter občanov v krajevnih skupnostih. Delegate v zbor izvajalcev občinske raziskovalne skupnosti oziroma posebne raziskovalne skupnosti delegirajo delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti.
Delegate v zbor uporabnikov Raziskovalne skupnosti Slovenije delegirajo zbori uporabnikov občinskih in posebnih raziskovalnih skupnosti. Delegate v zbor izvajalcev delegirajo zbori izvajalcev občinskih in posebnih raziskovalnih skupnosti ter delegacije tistih raziskovalnih organizacij, ki uresničujejo skupni raziskovalni program.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi raziskovalne skupnosti oziroma njenim statutom se določi število delegatskih mest v zborih skupščine ,ter število
delegatov, ki jih v zbore skupščine delegirajo izvajalci in uporabniki.
66.	člen
Temeljno skupnost oziroma enoto raziskovalne skupnosti upravlja skupščina, ki ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi temeljne skupnosti oziroma enote raziskovalne skupnosti se določi število delegatskih mest v zborih skupščine temeljne .skupnosti oziroma enote ter število in način delegiranja delegatov, ki jih delegirajo delegacije uporabnikov in izvajalcev, v skladu z merili, ki jih določi samoupravni sporazum o ustanovitvi raziskovalne skupnosti.
67.	člen
Skupščina raziskovalne skupnosti je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci.
Delegati v skupščini raziskovalne skupnosti ‘sprejemajo plan raziskovalne skupnosti, enakopravno in sporazumno oblikujejo politiko na področju, za katero je skupnost ustanovljena, sestavljajo in predlagajo članom skupnosti programe dela in razvoja ter sklepe o drugih skupnih zadevah, ki so določene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti in v statutu, v skladu z zakonom. Pri tem se zlasti sporazumevajo in pripravljajo predloge samoupravnih sporazumov o temeljih plana, predloge o medsebojnih pravicah, odgovornostih in obveznostih uporabnikov in izvajalcev, o raziskovalnih programih in storitvah, o ceni oziroma povračilu in elementih cene, samoupravnem nadzoru in pogojih uresničevanja svobodne menjave dela. O teh predlogih odločajo člani skupnosti
68.	člen
Kadar skupščina raziskovalne skupnosti odloča, sprejema svoje odločitve na sejah svojih zborov.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi raziskovalne skupnosti in njen statut določata zadeve, o katerih odločajo delegati v skupščini po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov, zadeve, o katerih odločata oba zbora enakopravno in zadeve, o katerih odloča posamezni zbor samostojno.
Odločitve o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov in o zadevah, o katerih odloča posamezni zbor samostojno, so Sprejete, če jih je sprejela večina delegatov.
Odločitve o zadevah, o katerih odločata oba zbora enakopravno, so sprejete, če so bile sprejete z večino glasov delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih.
če ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek, ki je določen s statutom raziskovalne skupnosti.
Če tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje raziskovalne dejavnosti, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti začasno uredi to vprašanje
69.	člen
Skupščina občinske raziskovalne skupnosti in skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije enakopravno s pristojnimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti sprejemata zakone in druge splošne akte s svojega pod'
.
ročja, odločata o splošni politiki, razvoju in drugih pomembnih vprašanjih s svojega področja, ki so v pristojnosti skupščine družbenopolitične skupnosti
odpoklic ter število članov organa samoupravne delavske kontrole.
75.	člen
70.	člen
Uporabniki in izvajalci lahko v okviru raziskovalne skupnosti oblikujejo skupne organe za urejanje skupnih zadev in izvrševanje nalog.
V organih iz prejšnjega odstavka lahko sodelujejo samo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov oziroma izvajalcev.
71.	člen	,
Raziskovalne skupnosti sodelujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, se dogovarjajo o skupnih nalogah in izvajanju teh nalog ter usklajujejo raziskovalne programe. V ta namen ustanavljajo skupne organe.
Raziskovalne /skupnosti usklajujejo s samouprav-nimi interesnimi skupnostmi za vzgojo in izobraževanje in za zdravstvo raziskovalne programe in pogoje svobodne menjave dela na visokošolskih in zdravstvenih organizacijah združenega dela, ki opravljajo tudi raziskovalno dejavnost.
72.	člen
Posebne raziskovalne skupnosti in Raziskovalna skupnost Slovenije sodelujejo z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi drugih republik in pokrajin po načelih prostovoljnosti in lahko v ta namen ustanavljajo skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
73.	člen
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi raziskovalne skupnosti se opredelita n^fmen in cilj ustanovitve skupnosti in svobodne menjave dela v skupnosti in po njej, predmet svobodne menjave dela, samoupravno organiziranost v skupnosti, vsebina, način in postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, osnove družbenoekonomskih odnosov v raziskovalni skupnosti, pravice in odgovornosti organov skupnosti, druge zadeve in vprašanja, ki so skupnega pomena za njene člane.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi raziskovalne skupnosti in njen statut določata način sodelovanja s Predstavniki organov drugih organizacij in skupnosti v skupščini raziskovalne skupnosti.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi raziskovalne skupnosti in njen statut začneta veljati, ko da k njima s°glasje skupščina pristojne družbenopolitične skupnosti.
74.	člen
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi raz-iskovalne skupnosti se v skladu z zakonom oblikuje °rgan samoupravne delavske kontrole, ki skrbi za Uresničcvtanje in varstvo pravic članov, s tem da nad-^oruje izvajanje pravic in opravlja nadzor nad uve-dovijanjem pravic, obveznosti in odgovornosti, nad nblikovanjem in uporabo sredstev, nad izvajanjem prejetih planov, programov in nalog ter nad dclo-Vanjem organov skupnosti in njene strokovne službe.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi raz-skovalne skupnosti, statutom in drugimi samouprav-n!rni splošnimi akti se v skladu z zakonom urejajo pra-lCc- dolžnosti in odgovornosti organa samoupravne de-Ovsko kontrole in njegovih članov, sestav, volitve in
Spore iz družbenoekonomskih odnosov, iz samoupravnih odnosov pri sprejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev in iz drugih samoupravnih razmerij, ki jih delpvni ljudje samostojno urejajo v raziskovalni skupnosti,'rešuje posebno sodišče združenega dela.
Posebno sodišče združenega dela lahko ustanovijo uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom pri raziskovalni skupnosti, lahko pa več raziskovalnih skupnosti s samoupravnim sporazumom ustanovi skupno posebno sodišče združenega dela. Skupno posebno sodišče združenega dela lahko raziskovalne skupnosti ustanovijo tudi skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi podobnih družbenih dejavnosti.
Skupno posebno sodišče, združenega dela rešuje tudi spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov med skupnostmi, ki so ga ustanovile.
76.	člen
Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnim del skupnega pomena oblikujejo raziskovalne skupnosti delovne skupnosti.
Raziskovalna skupnost si lahko zagotovi opravljanje del iz prvega odstavka tega člena tudi s samoupravnim sporazumom z drugo samoupravno interesno skupnostjo, organizacijo ali organom.
Ćbčinska raziskovalna skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini oblikuje delovno skupnost, ki opravlja dela iz L' odstavka tega člena za več samoupravnih interesnih skupnosti v občini.
Posebne raziskovalne skupnosti in Raziskovalna skupnost Slovenije oblikujejo skupno delovno skupnost.
K določbam statuta, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih se delovna skupnost oblikuje, programu njenega dela ter k razvidu del in nalog je potrebno soglasje skupščine raziskovalne skupnosti, ki je tako delovno skupnost oblikovala.
77.	člen
Delovno skupnost iz prvega odstavka 76. člena vodi vodja.
Vodjo delovne skupnosti imenujejo in razrešujejo skupščine raziskovalnih in drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki so skupaj oblikovale delovno skupnost, ko dobijo mnenje delavskega sveta delovne skupnosti.
78.	člen
Delo raziskovalnih skupnosti je javno.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti 'oziroma s statutom se določijo oblike obveščanja javnosti.
Samoupravni^sporazum o ustanovitvi raziskovalne skupnosti, statut in drugi splošni akti, določeni v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi, se objavljajo v uradnem glasilu družbenopolitične skupnosti.
79.	člen
Zakonitost posldvanja občinskih raziskovalnih skupnosti nadzoruje pristojni občinski upravni organ, zakonitost poslovanja posebnih raziskovalnih skupnosti in Raziskovalne skupnosti Slovenije pa pristojni republiški upravni organ.
V.	SKLAD BORISA KIDRIČA
80.	člen
Raziskovalna skupnost Slovenije ima Sklad Borisa Kidriča.
Iz Sklada Borisa Kidriča se podeljujejo nagrade za izredno pomembne raziskovalne dosežke, pomembne izume in tehnične izboljšave ter za uspešno življenjsko delo na področju raziskovalne dejavnosti.
81.	člen
Iz Sklada Borisa Kidriča se podeljujejo:
— Kidričeve nagrade,
—	nagrade Sklada Borisa Kidriča,
—	nagrade za izume in tehnične izboljšave.
Kidričeva nagrada se podeljuje za delo, ki vsebuje
vrhunske dosežke na raziskovalnem področju ali za življenjsko delo raziskovalcu, ki je s svojim raziskovalnim delom bistveno prispeval k razvoju znanosti.
Nagrade Sklada Borisa Kidriča se podeljujejo kot priznanje za pomembne raziskovalne dosežke.
Nagrade za izume in tehnične izboljšave se podeljujejo avtorjem izumov in tehničnih izboljšav, ki predstavljajo pomemben prispevek raziskovalne dejavnosti pri uvajanju novosti v gospodarsko in družbeno prakso.
82.	člen
Sklad Borisa Kidriča ima upravni odbor. Predsednika in člane odbora imenuje skupščina Raziskovalne skupnosti v soglasju s Skupščino SR Slovenije..
83.	člen
S statutom Raziskovalne skupnosti Slovenije se podrobneje določijo načela, kriteriji in postopek za izbor nagrajencev ter sestav in način dela upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
84.	člen
Raziskovalne organizacije morajo uskladiti svojo organizacijo in dejavnost ter uskladiti samoupravne splošne akte z določbami tega zakona najkasneje do 3l. 12. 1980.
85.	člen
Občinske raziskovalne skupnosti, posebne raziskovalne skupnosti in Raziskovalna skupnost Slovenije se morajo konstituirati oziroma uskladiti svojo organizacijo in dejavnost ter sprejeti oziroma uskladiti samoupravne sporazume o ustanovitvi ter druge samoupravne splošne akte z določbami tega zakona najkasneje do 31. 12. 1980.
86.	člen
Republiški upravni organ, pristojen za raziskovalno dejavnost, mora najkasneje v treh mesecih od dneva, ko začne veljati ta zakon, izdati izvršilni predpis o obliki in načinu vodenja razvida raziskovalnih organizacij ter postopku za vpis in izbris.
87.	člen
Določbe 39. člena tega zakona se uporabljajo od
1.	januarja 1981.
88.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skup-inostih (Uradni list SRS, št. 38-444/74 in št. 31-1402/76).
89.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 0100-61/79
Ljubljana, dne 21. novembra 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1550.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o socialnem skrbstvu
Razglaša sc zakon o socialnem skrbstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 21. novembra 1979, na seji Zbora občin dne 21. novembra 1979, na seji Družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1979 in na seji Skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije dne
21.	novembra 1979.
St.
Ljubljana, dne 21. novembra 1979.
Predsednik
Viktor-Avbelj L r
ZAKON
o socialnem skrbstvu I. TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Ta zakon ureja dejavnost socialnega skrbstva, odnose med udeleženci v svobodni menjavi dela, organizacijo in delo samoupravnih interesnih skupnosti socialnega skrbstva (v nadaljevanju: skupnosti socialnega skrbstva), samoupravno organiziranost Izvajalcev storitev na področju socialnega skrbstva, nekatera vprašanja postopka za odločanje o posameznih socialno-skrbstvenih pravicah in o drugih zadevah, o katerih odločajo organi socialnega skrbstva na osnovi pooblastil iz drugih zakonov, ter druga vprašanja na tem področju.
2.	člen
Socialno skrbstvo obsega dejavnost in ukrepe, s katerimi delavci, drugi delovni ljudje in občani po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo materialno pomoč ogroženim posameznikom, družinam in skupinam delovnih ljudi in občanov in pomoč pri njihovem usposabljahju za življenje in delo (v nadaljnjem besedilu: minimalna socialna varnost), ter dejavnosti in ukrepe, s katerimi delavci, drugi delovni ljudje in občani skupno z drugimi družbenimi dejavniki ugotavljajo vzroke in preprečujejo nastajanje motenj, ki ovirajo delavce, druge delovne ljudi in občane pri njihovem vključevanju v družbeno skupnost.
3.	člen
Dejavnost skupnosti socialnega skrbstva in dejavnost organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva je posebnega družbenega pomena.
Posebni družbeni interes se uresničuje s soglasjem organa družbenopolitične skupnosti* k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnosti in k statutu skupnosti, z določitvijo pogojev in načina opravljanja socialno skrbstvene dejavnosti, s soodločanjem uporabnikov, ustanoviteljev organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva, organov družbenopolitičnih skupnosti, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v organih upravljanja organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva, s soglasjem ustanovitelja k statutu organizacije združenega dela na področju socialnega skrbstva in z drugimi oblikami družbenega vpliva v skladu s tem zakonom.
4.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani zadovoljujejo svoje osebne, skupne in celotne družbene potrebe in interese po storitvah socialnega skrbstva samoupravno organizirani v organizacijah združenega dela, v'krajevnih skupnostih, v skupnosti socialnega skrbstva in Po njih, v enotah teh skupnosti, v družbenih organizacijah in društvih.
Zadovoljevanje svojih potreb in interesov po so-cialnoskrbstvenih storitvah si delavci, drugi delovni ljudje in občani zagotovijo s svobodno mejavo dela z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva.
5.	člen
Pogoje in način zadovoljevanja potreb po socialno-skrbstvenih storitvah ter medsebojne pravice, obvezno-sti in odgovornosti določijo uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti socialnega skrbstva, z drugimi samoupravnimi sporazumi in pogodbami.
6.	člen
Skupnosti socialnega skrbstva in organizacije združenega dela na področju socialnega skrbstva v samoupravnih splošnih aktih opredelijo svoje naloge na Področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter določijo organiziranost in odgovornost na tem področju.
7.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v skupnostih socialnega skrbstva, se skupaj z delavci, drugimi delovnimi ljudmi in občani po drugih samoupravnih interesnih skupnostih s področja socialnega varstva povezujejo v skupnost socialnega varstva zaradi cblikovanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti delavcev, delovnih JJudi in občanov ter usklajevanja programov s tega ^dročja.
Skupnosti socialnega skrbstva zaradi dogovarjanja 0 skupnih nalogah in usklajevanja pri izvajanju teh nf!og sodelujejo tudi z drugimi samoupravnimi interes-rurni skupnostmi, zlasti skupnostmi s področja zdrav-stva in izobraževanja.
II.	DEJAVNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA IN UPRAVIČENCI DO STORITEV IN POMOČI
8.	člen
Socialno skrbstvo obsega zlasti naslednje storitve
ln Pomoči:
z , storitve v zvezi z izvajanjem določb zakona o ^nski zvezi in družinskih razmerij h ter v zvezi z
izvrševanjem nalog, ki jih socialnemu skrbstvu nalagajo drugi zakoni in na podlagi zakonov izdani predpisi;
—	svetovanje pri urejanju odnosov v družini in v širšem okolju;
—	diagnostično, svetovalno in terapevtsko delo z osebnostno in vedenjsko motenimi otroki, mladoletniki in odraslimi osebami;
—	razvrščanje in napotitev na usposabljanje otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
—	pomoč občanom in družinam pri načrtovanju družine, oskrbi in vzgoji otrok;
—	oskrbo in varstvo v tujih družinah, v socialnih zavodih in organizacijah za usposabljanje;
—	pomoč posameznikom in družinam pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma in drugih zasvojenosti;
—	materialne pomoči;
—	sodelovanje pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje, delo in organizaciji dela invalidnih oseb pod posebnimi pogoji;
—	sodelovanje pri varstvu in organiziranju pomoči občanom na domu.
9.	člen
Upravičenci do storitev in pomoči s področja socialnega skrbstva so:
—	otroci in mladostniki, prikrajšani za normalno družinsko 'življ enj e;
—	otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
—	odrasle invalidne osebe, ki so potrebne družbene pomoči, Varstva, usposabljanja in zaposlitve pod posebnimi pogoji;
—	odrasle materialno ogrožene osebe;
—	odrasle osebe, ki so potrebne družbenega varstva zaradi pojavov, ki spremljajo staranje;
—	osebnostno in vedenjsko motene in neprilagojene osebe;
—	mladoletniki, ki jim je izrečen vzgojni ukrep, oziroma odrasle osebe, ki jim je izrečen varstveni nadzor ob pogojni obsodbi in osebe, ki potrebujejo pomoč ob pogojnem odpustu oziroma po prestani kazni;
—	osebe in družine, upravičene do posameznih storitev po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in po drugih zakonih, po katerih je izvrševanje posameznih nalog poverjeno občinskim skupnostim socialnega skrbstva.
10.	člen
Dejavnost, opravila in ukrepi socialnega skrbstva, s katerimi se uresničujejo posamezne sestavine socialne varnosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, se izvajajo na načirr in v obliki, ki najbolj primerno in učinkovito rešujejo probleme občana in ga hkrati spodbujajo, da sodeluje pri reševanju lastnih problemov in da razvija ali ohranja svoje sposobnosti za polnovredno vključevanje v delo in družbeno življenje.
11.	člen
Oblike denarnih pomoči v socialnem skrbstvu so zlasti:	*
—	stalna družbena denarna pomoč kot edini vir ali kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje občanov;
—	začasna, občasna ali enkratna družbena denarna pomoč posamezniku ali njegovi družini;
—	doplačilo ali plačilo celotnih oskrbnih stroškov v socialnem zavodu ali k stroškom oskrbe odrasle osebe v tuji družini;
—	plačilo ali doplačilo k stroškom za pomoč in postrežbo občanu na domu;
—	plačilo rejnine;
—	plačilo oskrbnih stroškov v zavodu za usposabljanje, v mladinskem domu ali internatu.
12.	člen
Pri določanju pogojev za priznanje pravice do denarnih pomoči je treba upoštevati predvsem:
—	materialne in zdravstvene razmere ter starost in delovno sposobnost občana, ki uveljavlja pravico do družbene materialne pomoči;
—	materialne in zdravstvene razmere ter starost in delovno sposobnost članov družine, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu;
—	materialne in zdravstvene razmere ter druge pomembne okoliščine na strani oseb, ki so ga dolžne preživljati.
13.	člen
S statutom ali drugim semoupravnim splošnim aktom občinske skupnosti socialnega skrbstva se podrobneje določijo oblike, pogoji, način uveljavljanja in izplačevanja denarnih pomoči, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo prejemniki do občinske skupnosti socialnega skrbstva in druga vprašanja v tej zvezi.
14.	člen
Rejništvo se šteje za samostojno poklicno dejavnost, če rejnik izpolnjuje pogoje, ki jih določa samoupravni splošni akt o pogojih za priznanje rejništva kot samostojne poklicne dejavnosti, ki ga sklenejo Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Zdravstvena skupnost Slovenije ter Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji.
2a svoje delo prejema rejnik rejnino, katere višina se določi s pogodbo o rejništvu.
Rejnina obsega povračilo materialnih izdatkov za oskrbo otroka oziroma odrasle osebe v rejništvu in povračilo za delo rejnika. Natančnejše osnove^ in merila / za določanje višine rejnine določi občinska skupnost socialnega skrbstva.
Občinska skupnost socialnega skrbstva, ki plačuje rejnino, ima pravico do celotnega ali delnega povračila rejnine od tistih, ki so dolžni preživljati otroka v rejništvu oziroma iz dohodkov in premoženja otroka; za odrasle osebe, nameščene v oskrbo v tujo družino, pa iz dohodkov in premoženja te osebe oziroma iz dohodkov tistih, ki so jo dolžni preživljati.
III.	ODNOSI MED UPORABNIKI IN IZVAJALCI SOCIALNOSKRBSTVENIH STORITEV
•	15. člen
Udeleženci v svobodni menjavi dela na področju socialnega skrbstva so uporabniki in izvajalci sooialno-skrbstvenih storitev.
Uporabniki socialnoskrbstvenih storitev so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: uporabniki).
Izvajalci socialnoskrbstvenih storitev so delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega
skrbstva ter delovni ljudje in očani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem svoje dejavnosti ali posameznih socialnoskrbstvenih storitev zadovoljujejo potrebe in interese po teh storitvah (v nadaljnjem besedilu: izvajalci).
16.	člen
Predmet svobodne menjave dela na področju socialnega skrbstva so sOcialnoskrbstvene storitve, programi teh storitev oziroma določena socialnoskrbstvena dejavnost.
17.	člen
Standarde in normative za opravljanje socialno-škrbstvenih storitev, programov storitev oziroma za izvajanje določene dejavnosti določijo uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti socialnega skrbstva.
Strokovne, delovne, materialne, tehnične, varstvene, higienske in druge pogoje oziroma normative, ob katerih je še mogoče izvrševati socialnosfcrbstveme storitve, programe storitev oziroma določene dejavnosti, določi poseben predpis.
Standardi iz prejšnjega odstavka tega člena predstavljajo osnovno izhodišče pri določanju cen storitve oziroma pri vrednotenju enotnih programov ali enotnih delov programov, ki so namenjeni zadovoljevanju tistih potreb in interesov delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, ki izhajajo iz pravic, določenih z zakonom
18.	člen
Uporabniki in izvajalci na področju socialnega skrbstva vrednotijo rezultate dela izvajalcev in njihov prispevek k ustvarjanju nove vrednosti, k povečanju produktivnosti in k razvoju družbe v celoti, kot samoupravno dogovorjeno ceno za posamično socialnoskrb-stveno storitev, kot povračilo za opravljeni program teh storitev oziroma za izvajanje določene socialnoskrbstve-ne dejavnosti.
19.	člen
Sredstva za zadovoljevanje potreb po socialnoskrbstvenih storitvah, programih teh storitev oziroma po določeni dejavnosti, ki izhajajo iz uresničevanja s tem zakonom in z družbenim dogovorom o temeljih plana družbenopolitične skupnosti zagotovljenih storitev in pomoči socialnega skrbstva, se zagotavljajo iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter iz dohodkov in prihodkov drugih delovnih ljudi.
Iz osebnih dohodkov delavcev in iz sredstev sklada skupne porabe temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter iz dohodkov oziroma prihodkov dragih delovnih ljudi in občanov se zagotavljajo sredstva za dodatne programe na področju socialnega skrbstva.
20.	člen
V primeru, da ni sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti socialnega skrbstva in da niso zagotovljena sredstva, potrebna za zagotavljanje minimalne socialne varnosti, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti ugotovi obseg potrebnih sredstev in predpiše obveznost plačevanja prispevkov ter namen uporabe za uresničevanje z zakonom in z družbenim dogovorom o temeljih plana družbenopolitične skupnosti zagotovljenih storitev in pomoči socialnega skrbstva.
21.	člen
Za uresničevanje osebnih in skupnih potreb uporabnikov in izvajalcev ter celotnih družbenih potreb po socialnem skrbstvu, uporabniki in izvajalci skupno planirajo socialnoskrbstvene storitve.
Pri planiranju socialnoskrbstvenih storitev upoštevajo poleg tekočih in razvojnih potreb tudi potrebe, ki izhajajo iz plapiranih dolgoročnih usmeritev družbenoekonomskega razvoja, ter splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Uporabniki in izvajalci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s smernicami za plan in elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana opredelijo potrebe po socialnoskrbstVenih storitvah ter temeljne cilje in usmeritve razvoja za srednjeročno obdobje na tem področju.
22.	člen
Uporabniki in izvajalci usklajujejo potrebe po socialnem skrbstvu s sodelovanjem pri pripravi in s sprejemanjem samoupravnih sporazumov o temeljih plana, z usklajevanjem planov skupnosti socialnega skrbstva ter s sodelovanjem pri pripravi in sprejemanju dogovorov o temeljih plana družbenopolitične skupnosti.
S samoupravnimi sporazumi o temeljih planov skupnosti socialnega skrbstva se uporabniki in izvajalci v skladu s tem zakonom dogovorijo tudi, katere svoje potrebe in interese bodo uresničevali s svobodno menjavo dela po krajevni skupnosti, katere pa v skupnostih socialnega skrbstva in po njih.
23.	člen
Za zagotavljanje tistih skupnih potreb in interesov Po socialnem skrbstvu, ki jih zaradi uveljavljanja širših družbenih interesov, zagotavljanja minimalne socialne varnosti in uresničevanja drugih nalog ni mogoče zagotoviti s svobodno menjavo dbla po krajevnih skupnostih, se uporabniki in izvajalci združujejo v skupnosti socialnega skrbstva ter se v njih sporazumevajo o zagotavljanju teh potreb.
24.	člen
Uporabniki in izvajalci zagotavljajo uresničevanje skupnih in celotnih družbenih potreb po socialnem skrbstvu v skupnostih socialnega skrbstva zlasti s tem, da:
—	sprejemajo programe dela za uresničitev z zako-hom določenih storitev in pomoči ter drugih obveznosti;
—	določajo standarde in normative za socialnoskrbstvene storitve, programe storitev oziroma določene socialnoskrbstvene dej a vnosti ;
—	določajo osnove in merila za ugotavljanje cen 28 socialnoskrbstvene storitve, oblike povračil ter pogoje za uresničevanje materialnih in drugih obveznosti;
—	sprejemajo programe za razširitev dejavnosti in določajo sredstva za njihovo izvršitev;
—	določajo postopke za ugotavljanje in ocenjeva-hje izvrševanja medsebojne obveznosti;
—	določajo ukrepe za odpravljanje motenj na pod-l'očju socialnega skrbstva, ki nastanejo zaradi nepredvidenih sprememb v gibanju dohodka pri uporabnikih ali sprememb materialnih in kadrovskih sposobnosti pri Ovajalcih;
—	določijo postopek in način vračila oziroma po-računa presežkov sredstev, potrebnih za izvedbo sprejetih programov na področju socialnega skrbstva.
25.	člen
Osebne, skupne in celotne družbene potrebe po socialnoskrbstvenih storitvah uporabniki in izvajalci opredeljujejo in usklajujejo v samoupravnih sporazumih o temeljih plana.
Samoupravne sporazume iz prejšnjega odstavka tega člena sklepaj o' uporabniki in izvajalci na podlagi elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana skupnosti socialnega skrbstva (v nadaljevanju: elementi), ki jih oblikujejo po metodologiji, ki jo določijo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije v skladu z zakonom.
26.	člen
Uporabniki sprejemajo zlasti naslednje elemente:
—	vrsto, obseg in kakovost socialnoskrbstvenih storitev in pomoči, za katere so zainteresirani;
—	razmestitev izvajanja socialnoskrbstvenih storitev in pomoči ob upoštevanju v zakonu določeAih pogojev za opravljanje socialnoskrbstvenih storitev;
—	sredstva, ki jih bodo združili za izvedbo načrtovanih storitev in pomoči.
27.	člei.
. Izvajalci sprejemajo zlasti naslednje elemente:
—	vrsto storitev, ki jih opravljajo;
—	obseg in kvaliteto storitev, ki jih lahko opravijo glede na kadrovske in materialne možnosti ob upoštevanju standardov in normativov;
—	pričakovano ceno za posamične storitve, za program storitev ali za določeno socialnoskrbstvene dejavnost.
28.	člen
Uporabniki in izvajalci uskladijo elemepte iz 26. in 27. člena po svojih delegatih v skupščinah občinskih skupnosti socialnega skrbstva in v skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
29.	člen
i
Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske skupnosti socialnega .skrbstva temelji na usklajenih elementih iz 26. in 27. člena in obsega zlasti:
—	vrsto, obseg in kakovost storitev po posameznih delih programa;
—	normative in standarde za opravljanje teh storitev;
—	program storitev, potrebnih za zagotavljanje minimalne socialne varnosti in za uresničevanje drugih z zakonom določenih nalog, ki se zagotavljajo po načelu solidarnosti med občinskimi skupnostmi socialnega, skrbstva, obseg, osnove in merila ter način združevanja sredstev za solidarnostno zagotavljanje teh nalog, zavezance za združevanje sredstev ter pogoje za uveljavitev pravice do solidarnostnih sredstev;
—	dodatni program občinske skupnosti socialnega skrbstva, način zagotovitve sredstev ’ in zavezance za združevanje sredstev, kriterije za morebitna doplačila neposrednih koristnikov;
—	sredstva, predvidena za izvedbo nalog skupnosti
in ukrepi za preprečevanje motenj pri izpolnjevanju sprejetih obveznosti,	v
—	način ugotavljanja kvalitete storitev;
—	merila za ugotavljanje cene storitev oziroma povračil za opravljene programe storitev oziroma za določeno socialnoskrbstvene dejavnost;
—	posebne pogoje dela pri opravljanju socialno-skrbstvenih storitev (teamsko delo, terensko delo, delovni čas);
—	program graditve objektov ter sredstva, ki se združujejo v ta namen;
—	pogoje in merila za uveljavljanje denarnih pomoči;
—	način nadzora nad Izvajanjem tega sporazuma.
Samoupravni sporazum iz prejSnjega odstavka obsega tudi program skupnih nalog, ki jih uporabniki po občinski skupnosti socialnega skrbstva uresničujejo v mestni ali regionalni skupnosti socialnega skrbstva in Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije ter obseg in način zagotavljanja sredstev.
30.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije obsega zlasti:
—	program storitev, potrebnih za uresničitev skupnih nalog, ki se uresničujejo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije;
—	program raziskav, potrebnih za razvoj socialnega skrbstva v SR Sloveniji, nosilce teh raziskav ter način združevanja dela in sredstev, potrebnih za uresničitev programa;
—	skupna izhodišča za določanje osnov in meril za cene storitev oziroma povračil za opravljene programe storitev oziroma določeno socialnoskrbstveno dejavnost;
—	sredstva potrebna za izvedbo nalog skupnosti;
—	način zagotavljanja sredstev po občinski skupnosti socialnega skrbstva za uresničevanje nalog, ki se po tem sporazumu v skladu z zakonom uresničujejo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, ter ukrepe za preprečavanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti.
31.	člen
Plan skupnosti socialnega skrbstva vsebuje zlasti:
—	politiko in srednjeročne cilje razvoja socialno-skrbstvene dejavnosti za območje, za katero je bila skupnost ustanovljena;
—	naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah iz samoupravnega sporazuma v temeljih plana;
—	naloge, ki jih prevzema skupnost socialnega skrbstva po drugih zakonih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, ter potrebna sredstva;
—	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog.
IV.	SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANJE UDELEŽENCEV SVOBODNE MENJAVE DELA V SOCIALNEM SKRBSTVU IN MEDSEBOJNA RAZMERJA V SKUPNOSTIH SOCIALNEGA SKRBSTVA
*	32. člen
Delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani uresničujejo zadovoljevanje potreb in interesov po storitvah socialnega skrbstva praviloma s svobodno menjavo dela po krajevni skupnosti.
Uresničevanje potreb in interesov po socialnoskib-stvenih storitvah, ki si jih ne morejo zadovoljiti s svobodno menjavo dela po krajevni skupnosti, si zagotovijo s svobodno menjavo dela v skupnostih socialnega skrbstva oziroma po njih.
1.	Svobodna menjava dela po krajevni skupnosti
33.	člen
V krajevni skupnosti si delavci, drugi delovni ljudje in občani po organih krajevne skupnosti zagotavljajo uresničevanje svojih potreb po socialno-skrbstvenih storitvah razen tistih, ki jih je glede na naravo potreb smotrno zadovoljevati v občinski skupnosti socialnega skrbstva.
Izvrševanje teh storitev si zagotavljajo s svobodno menjavo dela z delavci v izvajalskih temeljnih organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva in v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo določene socialnoskrbstvene storitve za uporabnike ■z območja krajevne skupnosti.
34.	člen
Sredstva za pokrivanje potreb po socialnoskrbstve-nih storitvah za uporabnike na območju določene krajevne skupnosti solidarno zagotavljajo občani in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki imajo sedež na območju te krajevne skupnosti, drugi delovni ljudje in občani, ki živijo na območju te krajevne skupnosti ter temeljne organizacije in delovne skupnosti, katerih sedež je v drugi krajevni skupnosti, pa njeni delavci živijo v tej krajevni skup-. nostL
35.	člen
Program storitev socialnega skrbstva, ki se zagotavljajo po krajevni skupnosti, pogoje za upravičenost do storitev, sredstev ter način zbiranja sredstev, določijo uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom o temeljih plana krajevne skupnosti in z drugimi samoupravnimi sporazumi v skladu z zakonom.
2. Skupnosti socialnega skrbstva
36.	člen
Uporabniki in izvajalci na področju socialnega skrbstva v skladu z zakonom ustanavljajo skupnosti
socialnega skrbstva.
V teh skupnostih uporabniki in izvajalci uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju dejavnosti socialnega skrbstva v skladu s skupnimi interesi in možnostmi, določajo obseg pravic in način njihovega uresničevanja, določajo politiko razvoja in pospeševanje socialnega skrbstva in uresničujejo druge skupne interese.
37.	člen
Skupnosti socialnega skrbstva so: občinske skupnosti socialnega skrbstva in Skupnost socialnega skrbstva Slovenije.
38.	člen
Občinske skupnosti socialnega skrbstva sodelujejo med seboj, usklajuj ego delo, se dogovarjajo o skupnih programih, o izvajanju teh programov ter usklajujejo pogoje svobodne menjave dela. V ta namen ustanavljajo tudi skupne organe.
36. člen
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti socialnega skrbstva se opredelijo zlasti: predmet svobodne menjave dela, samoupravna organiziranost
in,postopek sporazumevanja
o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med uporabniki in izvajalci, pogoji za ustanovitev enotne skupnosti, pravice in odgovornosti organov skupnosti ter druge zadeve, ki so skupnega pomena za n j crte člane.
S statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti se podrobneje uredijo pravice, obveznosti in odgo-vomosti članov skupnosti socialnega skrbstva.
K samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in statutu daje soglasje skupščina pristojne družbenopolitične skupnosti.
a) Občinska skupnost socialnega skrbstva
40.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani uresničujejo v občinski skupnosti socialnega skrbstva zlasti naslednje naloge:
—	usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana in sprejemajo plan občinske skupnosti socialnega skrbstva;
—	usklajujejo predloge storitev, programov storitev ali določene socialnoskrbstvene dejavnosti;
—	usklajujejo predloge meril za cene za posamezne socialnoskrbstvene storitve, za vrednotenje programov storitev ali določene dejavnosti;
—	skrbijo za razvoj in izvajanje socialnega skrbstva, ga usklajujejo s splošnimi družbenimi potrebami na svojem območju in v ta namen sprejemajo program razvoja socialnega skrbstva;
—	se dogovarjajo o solidarnostnem združevanju sredstev za izvajanje zagotovljenega programa socialnega skrbstva;
—	sprejemajo program dela in razvoja socialnih zavodov, disciplinskih centrov, zakonskih svetovalnic, sprejemališč za mladoletnike in za odrasle osebe ter 'Zavodov za usposabljanje;
—	se sporazumevajo o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v mestni, regionalni in republiški skupnosti socialnega skrbstva, in se dogovarjajo o načinu združevanja sredstev za uresničevanje teh nalog;
—	spremljajo in proučujejo socialne probleme ter Pojave in sodelujejo z organizacijami združenega dela, s krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri oblikovanju ter izvajanju ukrepov socialne politike;
—	se dogovarjajo za organiziranje in vzpodbujanje prostovoljnih aktivnosti na področju socialnega skrbstva;
—	organizirajo o povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, družbenimi organizaci- v jami in društvi ter prek sredstev javnega obveščanja vzgojnoizobraževalne aktivnosti za uresničevanje ciljev socialnega skrbstva.
41.	člen
Občinsko skupnost upravlja skupščina.
Skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva ima dva zbora:
—	zbor uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delegati delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih,
—	zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delegati delovnih ljudi in občanov,
organiziranih v društvih in družbenih organizacijah, ki opravljajo dejavnost na področju socialnega skrbstva.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva in z njenim statutom se določi število delegatskih mest v zborih skupščine ter število delegatov, ki jih v zbore skupščine delegirajo izvajalci in uporabniki.
42.	člen
Skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci.
V skupščini občinske skupnosti socialnega skrbstva delegati enakopravno in sporazumno oblikujejo politiko socialnega skrbstva, se sporazumevajo o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, zlasti o programih dela in programih razvoja dejavnosti socialnega skrbstva, o storitvah, o pogojih za opravljanje storitev, o elementih za določanje cen in o cenah.
Skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva pripravlja predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana, predloge drugih samoupravnih splošnih aktov in stališča k tem aktom, sprejema plan skupnosti in izvedbene akte, odloča o kadrovskih in organizacijskih zadevah skupnosti.
43.	člen
Kadar skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva odloča, sprejema svoje odločitve na zasedanjih svojih zborov.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti in statutom se določijo zadeve, p katerih odločajo delegati v skupščini po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, zadeve, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov, zadeve, o katerih odločata oba zbora enakopravno, in zadeve, o katerih odloča posamezni zbor samostojno.
Odločitve in sklepi skupščine o zadevah, o katerih odločajo delegati na skupni seji obeh zborov so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov obeh zborov. Odločitve in sklepi, o katerih odločata oba zbora enakopravno, so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru. Odločitve 'in sklepi, o katerih odloča posamezni zbor samostojno, so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov tega zbora.
44.	člen
Če soglasje med zboroma ni doseženo, se izvede usklajevalni postopek, ki je določen s statutom.
Če o zadevah, ki so bistvenega pomena za uresničevanje skupnih interesov, tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti na predlog svojega izvršnega sveta, začasno uredi to vprašanje.
45.	člen
Uporabniki in izvajalci lahko v okviru občinske skupnosti socialnega skrbstva ustanovijo tudi skupne organe za izvrševanje stalnih ali občasnih nalog.
Za odločanje o pravici posameznika in njegovih družinskih članov do materialnih pomoči socialnega skrbstva in za odločanje v zadevah, ki so organom skupnosti socialnega skrbstva zaupane z drugimi zakoni, oblikuje skupščina skupnosti enega ali več skupnih organov socialnega skrbstva.
Pristojnosti organov iz prvega in drugoga odstavka tega člena urejata statut in drug samoupravni splošn’ akt skupnosti.
46.	člen
Za opravljanje administrativno strokovnih pomožnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupnosti .socialnega skrbstva in njenih organov, oblikujejo te skupnosti skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi otroškega varstva, socialnega varstva in zdravstvenimi skupnostmi skupno strokovno službo ali si z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo ali upravnim organom zagotovijo opravljanje teh del.
K določbam statuta, ki sc nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih se delovna skupnost oblikuje, programu njenega dela ter k razvidu del in nalog, je potrebno soglasje skupščine skupnosti socialnega skrbstva, ki je tako delovno skupnost oblikovala.
47.	člen
Delavci ene ali več temeljnih organizacij izvajalcev in tisti uporabniki, katerih potrebe in interese ti izvajalci zadovoljujejo, lahko v okviru občinske skupnosti socialnega skrbstva in pod pogoji, M jih natančneje določa samoupravni sporazum o ustanovitvi te skupnosti, ustanovijo enoto skupnosti socialnega skrbstva.
48.	člen
V enoti skupnosti socialnega skrbstva uporabniki ih izvajalci zlasti:
—	usklajujejo na osnovi potreb in interesov uporabnikov ter v skladu z zmogljivostmi izvajalcev predloge elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana in za program dela občinske skupnosti socialnega skrbstva;
—	določajo pogoje in način uresničevanja medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti v zvezi z zadovoljevanjem tistih potreb in interesov po storitvah socialnega skrbstva, ki so zajete v programu, dogovorjenem v občinski skupnosti socialnega varstva in ki no pomenijo dodatnih materialnih obveznosti uporabnikov, ampak le uveljavljanje storitev in pomoči pod drugačnimi pogoji 'od tistih, za katere so se sporazumeli v občinski skupnosti socialnega skrbstva;
—	določajo dodatni obseg storitev socialnega skrbstva, ki ga uresničujejo s svobodno menjavo dela v neposrednih odnosih z izvajalci in, ki presega obseg in standard storitev, dogovorjen v občinski skupnosti socialnega skrbstva, in za katerega je potrebno dodatno združevati sredstva. •
49.	člen
Enoto skupnosti upravlja skupščina, ki ima dva ebora: zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Število delegatskih mest v zborih skupščine enote skupnosti, način delegiranja delegatov in način odločanja v enoti, določi samoupravni sporazum o ustanovitvi enote v skladu z merili, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi občanske skupnosti socialnega skrbstva.
50.	člen
Administrativno tehnična opravila za enoto skupnosti opravlja strokovna služba organizacije združenega dela s področja socialnega skrbstva po dogovoru z enoto skupnostL
h) Republiška skupnost spcialnega skrbstva
51.	člen
Uporabniki in izvajalci se po občinskih skupnostih socialnega skrbstva združijo v Skupnost socialnega skrbstva Slovenije.
V	Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije delegati uporabnikov in izvajalcev usklajujejo politiko na področju socialnega skrbstva v SR Sloveniji ter opravljajo naloge, s katerimi, uresničujejo določene širše interese ali, ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi, pri čemer:
—	usklajujejo razvoj socialnoekrbstvene dejavnosti;
—	združujejo sredstva za uresničevanje tistih pravic v socialnem skrbstvu, ki si jih delovni ljudje in občani medsebojno jamčijo na območju SR Slovenije ne glede na dohodkovne možnosti v posamezni občini, določajo pogoje za solidarnostno združevanje sredstev in upravičenost prejemanja solidarnostnih sredstev;
—	usklajujejo elemente za določanje cene storitev;
—	sprejemajo enotne kriterije in merila za pridobitev denarnih pomoči socialnega skrbstva;
—	sprejemajo enotne kriterije in merila za social-noskrbstvene storitve;
—	ustanavljajo posebne socialne zavode, ki so pomembni za vso republiko;
—	skrbijo za enotno vodenje evidence storitev in pomoči ter upravičencev do storitev socialnega skrbstva;
—	sprejemajo nomenklaturo storitev za področje socialnega skrbstva;
—	opravljajo druge naloge, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum o ustanovitvi
52.	člen
Skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
V	zbore skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije delegirajo delegate ustrezni zbori skupščin občinske skupnosti tako, da je zagotovljeno enakopravno odločanje uporabnikov in izvajalcev.
Število delegatskih mest ter način delegiranja delegatov se določi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije in z njenim statutom.
53.	člen
Za odločanje o pritožbi zoper odločitev organa občinske skupnosti socialnega skrbstva glede pravic, ki so skupnostim socialnega skrbstva zaupane z drugimi zakoni, oblikuje skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije skupen organ.
54.	člen
Določbe členov 43., 44., prvega in drugega odstavka 45. člena in 46. člena tega zakona se primerno uporabljajo tudi za Skupnost socialncgh skrbstva Slovenije.
c)	Skupne določbe
55.	člen	>
Nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela skupnosti socialnega skrbstva opravljajo upravni organi družbenopolitičnih skupnosti, pristojni za socialno skrbstvo.
5G. člen
Nadzorstvo nad uveljavljanjem pravic, nad izvajanjem sprejete politike, nad izvajanjem sprejetih planov, programov in nalog, nad oblikovanjem in uporabo sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti in njene strokovne službe opravlja organ samoupravne delavske kontrole, ki se oblikuje s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti sodialnega skrbstva.
57.	člen
Spore iz družbenoekonomskih odnosov, iz samoupravnih odnosov pri sprejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev in iz drugih samoupravnih razmerij, ki jih delovni ljudje samostojno urejajo v skupnosti socialnega skrbstva, rešuje posebno sodišče združenega dela.
Posebno sodišče združenega dela lahko ustanovijo uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom pri skupnosti socialnega skrbstva, lahko pa več skupnosti socialnega skrbstva s samoupravnim sporazumom ustanovi skupno posebno sodišče združenega dela. Skupno posebno sodišče združenega dela lahko skupnosti socialnega skrbstva ustanovijo tudi skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi podobnih dejavnosti. Če skupnosti socialnega skrbstva ustanovijo skupno posebno sodišče skupaj š samoupravnimi interesnimi skupnostmi podobnih dejavnosti, se lahko dogovorijo, da je to sodišče pri skupnosti socialnega varstva.
Skupno posebno sodišče združenega dela rešuje tudi spore iz družbenoekonomskih in drugih odnosov med skupnostmi, ki so ga ustanovile.
V.	ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA NA PODROČJU SOCIALNEGA SKRBSTVA
58.	člen
Organizacije združenega dela na področju socialnega skrbstva (v nadaljnjem besedilu:	organizacije
združenega dela) ustanavljajo občinske skupnosti socialnega skrbstva ali druge samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti, organizacije združenega dela ter druge družbene pravne osebe.
Delavci imajo pravico in dolžnost organizirati del delovne organizacije kot temeljno organizacijo, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji.
Organizacije združenega dela so centri za socialno delo in socialni zavodi.
59.	člen
Organizacije združenega dela so lahko tudi discip-iinski centri, zakonske svetovalnice ter sprejemališča 2a mladoletnike, če so izpolnjeni splošni in posebni po-g°ji za organiziranje temeljne organizacije oziroma -4a ustanovitev samostojne delovne organizacije.
1.	Centri za socialno delo
60.	člen
Centri za socialno delo so organizacije združenega ^ ola, ki opravljajo svojo dejavnost na območju, za ka-er° so ustanovljeni.
Centri za socialno delo opravljajo vsa strokovna in uministrativna dela v zvezi z odločanjem o različnih Pravicah in pomočeh ter z izvrševanjem skrbstvenih in rugih ukrepov organov skupnosti socialnega skrbstva Po določbah družinske zakonodaje, v zvezi z razvršča-
njem in napotitvijo otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju’ na šolanje ali usposabljanje ter v zvezi z izvrševanjem vzgojnih ukrepov zoper madostnike ter strokovno in administrativno delo v zvezi z odločanjem o pravicah in ukrepih, ki jih socialnemu skrbstvu nalagajo drugi zakoni.
Centri za socialno delo opravljajo svetovalno delo, nudijo pomoč pri reševanju stanovanjskih problemov, pri zaposlovanju, pri zagotavljanju pomoči in nege na domu, oskrbe v drugi družini ali v socialnem zavodu.
Centri za socialno delo vodijo potrebne evidence, analizirajo socialnoskrbstvene probleme, razvijajo, organizirajo in spodbujajo prostovoljne aktivnosti delovnih ljudi in občanov na področju socialnega skrbstva, sodelujejo pri izvajanju preventivnih ukrepov na teh področjih, spodbujajo in pomagajo razvijati preventivno socialno delo v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in društvih ter opravljajo druge strokovne naloge s tega področja.
Z ustanovitvenim aktom centra za socialno delo se natančneje določijo naloge, ki jih bo center opravljal.
61.	člen
Čc ustanovi center za socialno delo več ustanoviteljev, uredijo svoje pravice in obveznosti do centra ter medsebojne odnose, s samoupravnim sporazumom.
Če ustanovitelj centra za socialno delo ni občinska skupnost socialnega skrbstva, je potrebna ugotovitev skupščine te skupnosti, da je ustanovitev centra usklajena s samoupravnim sporazumom o temeljih plana te skupnosti in s programom dela na tem področju.
Z aktom o ustanovitvi centra za socialno delo se določi tudi območje, za katero bo center opravljal storitve.
62.	člen
Center za socialno delo lahko opravlja strokovna opravila in naloge tudi za druge samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti, ki niso ustanovitelji centra.
Za opravljanje takih del in nalog se sklene posebna pogodba v soglasju z ustanovitelji centra.
63.	člen
Center za socialno delo začne z delom:
—	če je zagotovljeno zadostno število socialnih in drugih strokovnih delavcev;
—	če so zagotovljeni prostori in oprema;
—	če so zagotovljena sredstva, ki so potrebna za njegovo ustanovitev in začetek dela in če so izpokijem drugi z zakonom določeni pogoji.
64.	člen
K statutu centra za socialno delo 'daje soglasje ustanovitelj centra, potrdi pa ga izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti, na območju katere ima center svoj sedež.
65.	člen
Organ upravljanja centra za socialno delo je svet. V svetu centra sodelujejo poleg delegatov delavcev centra tudi delegati ustanoviteljev, delegati zbora uporabnikov skupščine skupnosti socialnega skrbstva, delegati organov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij (v nadaljnjem besedilu: delegati družbene skupnosti) pri upravljanju in odločanju o zadevah posebnega družbenega pomena v skladu s samoupravnim splošnim aktom centra.
66.	člen
Zadeve posebnega družbenega pomena so zlasti: določanje predloga statuta in sprejemanje tistih samoupravnih splošnih aktov centra, ki zadevajo širši interes, določanje pogojev za pridobivanje dohodka, sprejemanje razvojnih programov, programa dela centra, sprejemanje finančnega načrta in zaključnega računa centra in obravnavanje periodičnega obračuna, določanje cen storitev, uresničevanje kadrovske politike, imenovanje poslovodnega organa in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, druga vprašanja, ki so določena z aktom o ustanovitvi centra ali z drugimi samoupravnimi splošnimi akti centra.
67.	člen
Poslovodni organ centra za socialno delo je individualni ali kolegijski.
Individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo.	•
S statutom centra za socialno delo se podrobneje določijo pogoji, ki jih mora izpolnjevati individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa.
68.	člen
Kadar v zadevah posebnega družbenega pomena enakopravno soodločajo v svetu centra delegati družbene skupnosti, je odločitev sprejeta, če so jo z ločenim glasovanjem v enakem besedilu sprejeli delegati delavcev in delegati družbene skupnosti.
2.	Socialni zavodi
69.	člen
Socialni zavodi so organizacije združenega dela, ki zagotavljajo primerne življenjske razmere tistim, ki zaradi starosti, telesne ali duševne prizadetosti, Zaradi drugih posebnih okoliščin ne morejo ali ne želijo živeti sami ali v družini in tistim, ki potrebujejo ustrezno obliko rehabilitacije, zaposlitve ali resocializacije.
Socialni zavodi so splošni in posebni socialni zavodi.
70.	člen
Splošni socialni zavodi zagotavljajo svojim oskrbovancem nastanitev, prehrano in zdravstveno nego ter tiste aktivnosti v zavodu, ki ustrezajo potrebam oskrbovancev. Na osnovi samoupravnega sporazuma o neposredni svobodni menjavi dela z eno ali večimi sosednjimi krajevnimi skupnostmi lahko splošni socialni zavod zagotavlja prehrano, zdravstveno nego na domu in podobne storitve tudi drugim starejšim občanom z območja teh krajevnih skupnosti.
Posebni socialni zavodi opravljajo poleg nalog iz prejšnjega odstavka tudi oblike varstva, rehabilitacije, zaposlitve in resocializacije, ki ustrezajo stanju in potrebam oskrbovancev.
Posebni socialni zavodi so tudi zavodi, ki organizirajo dnevno varstvo za osebe, ki zaradi težjih oblik motenj v telesnem in duševnem razvoju niso sposobne za usposabljanje in zaposlitev, vendar pa z organiziranim dnevnim varstvom pridobivajo in ohranjajo temeljne socialne in delovne navade.
Med posebne socialne zavode štejemo tudi zavode, ki zaposlujejo invalidne vsebe pod posebnimi pogoji in spceiemflJišča za odrasle osebe.
Posebne socialne zavode, ki so pomembni za vso republiko, ustanavlja Skupnost socialnega skrbstva Slovenije.
Z ustanovitvenim aktom se natančneje določijo naloge, ki jih bo zavod opravljal.
71.	člen
Za ustanovitev socialnega zavoda je potrebna ugotovitev ustrezne skupnosti socialnega skrbstva, da je ustanovitev socialnega zavoda družbeno utemeljena in usklajena s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti socialnega skrbstva ter s programom razvoja socialnega skrbstva na tem področju in ugotovitev republiškega upravnega organa, pristojnega za socialno varstvo, da je idejna zasnova v skladu z ugotovljenimi potrebami.
Socialni zavod sme začeti z delom šele tedaj, ko republiški upravni organ za socialno varstvo ugotovi, da izpolnjuje minimalne strokovne, delovne, materialne, higiensko-tehnične, varstvene in druge pogoje glede prostorov in opreme, ki zagotavljajo varnost delavcev zavoda in oskrbovancev.
72.	člen
Če socialni zavod ne izpolnjuje v zakonu predpisanih pogojev, ali je njegov obstoj strokovno ali družbenoekonomsko neutemeljen, lahko organ upravljanja tega socialnega zavoda, njegov ustanovitelj ali republiški upravni organ, pristojen za socialno varstvo, začne postopek za njegovo odpravo.
73.	člen
Socialni zavod se odpravi v soglasju s pristojno družbenopolitično skupnostjo in skupnostjo socialnega skrbstva, na območju katere ima sedež, če na določenem območju ni več potrebe po taki dejavnosti.
Če bi bil z odpravo socialnega zavoda prizadet družbeni interes, to je socialna varnost uporabnikov na določenem območju, odredi pristojna družbenopolitična skupnost potrebne ukrepe za zavarovanje interesov uporabnikov in širšega družbenega interesa.
74.	člen
V	statutu socialnega zavoda določijo delavci poleg zadev, ki jih določa zakon, tudi pogoje in način izvajanja dejavnosti socialnega zavoda in notranjo organizacijo, zlasti način sprejemanja in odpuščanja oskrbovancev, njihove pravice in dolžnosti ter organizacijo življenja in dela v socialnem zavodu, upoštevajoč posebni družbeni interes, ki ga uresničujejo. K statutu socialnega zavoda daje soglasje ustanovitelj, potrdi pa ga izvršni svet skupščine pristojne družbenopolitične skupnosti.
75.	člen
Organ upravljanja socialnega zavoda je svet. Pri zadevah posebnega družbenega pomena sodelujejo pri upravljanju in odločanju v svetu zavoda delegati družbene skupnosti.
V	svetu zavoda soodločajo tudi delegati oskrbovancev pri odločanju o načinu sprejemanja in odpuščanja oskrbovancev, pri določanju njihovih pravic in dolžnosti, pri odločanju o organizaciji življenja in dela v socialnem zavodu in pri drugih zadevah, ki se nanašajo na način izvajanja dejavnosti socialnega zavoda.
76.	člen
Zadeve posebnega družbenega pomena so zlasti:
določanje predloga statuta in sprejemanje tistih samoupravnih splošnih aktov zavoda, ki zadevajo širši interes, razvojni program, izgradnja in sanacija zavoda, določanje pogojev za pridobivanje dohodka na osnovah svobodne menjave dela, določanje cen storitev, program dela zavoda, finančni načrt, periodični obračun in zaključni račun zavoda, imenovanje in razreševanje poslovodnega organa zavoda in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, njihova odgovornost, obravnavanje dela zavoda glede izpolnjevanja njegovih nalog ter tiste določbe samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo ta vprašanja.
77.	člen
Kadar v zadevah posebnega družbenega pomena v svetu zavoda enakopravno soodločajo delegati družbene skupnosti, je odločitev sprejeta, če so jo z ločenim glasovanjem v enakem besedilu sprejeli delegati delavcev in delegati družbene skupnosti.
78.	člen
Poslovodni organ socialnega zavoda je individualni ali kolegijski.
Individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo.
VI.	SOCIALNO SKRBSTVO V IZJEMNIH RAZMERAH
79.	člen
V primeru, da nastopijo izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost ali vojna), morajo skupnosti socialnega skrbstva ter organizacije združenega dela s tega področja prilagoditi svoje delo načrtom za delo v teh razmerah in urediti vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja.
80.	člen »
Skupnosti socialnega skrbstva in organizacije združenega dela s področja socialnega skrbstva se za usklajeno in učinkovito načrtovanje dela za izjemne razmere Povezujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi.
81.	člen
Skupnosti socialnega skrbstva in organizacije zdru-zenega dela s področja socialnega skrbstva morajo v samoupravnih sporazumih o temeljih planov in drugih Planskih aktih zagotoviti tudP sredstva, potrebna za delo v izjemnih razmerah.
VII.	DELAVCI NA POI^ROCJU SOCIALNEGA SKRBSTVA
82.	člen
Strokovno delo na področju socialnega skrbstva organizacijah združenega dela na področju socialnega srbstva opravljajo delavci, ki imajo ustrezno strojno izobrazbo.
Delavci iz prejšnjega odstavka so: socialni delavci, pravniki, zdravstveni delavci, psihologi, pedagogi, sociologi in drugi strokovni delavci.
83.	člen
Delavci, ki opravljajo strokovna dela in naloge na področju socialnega skrbstva, imajo pravico in dolžnost, da se med delom strokovno izobražujejo.
Strokovno izpopolnjevanje mora biti v skladu s programom socialnega skrbstva in z razvojem metod socialnega in drugega strokovnega dela. Organizacija združenega dela ali delovna skupnost zagotovi pogoje za stalno strokovno izobraževanje delavcev.
Republiški upravni organ, pristojen za socialno varstvo, določi potek in vsebino pripravništva, vsebino in postopek za opravljanje strokovnega izpita ter druge oblike strokovnega in družbenopolitičnega izobraževanja delavcev, razen, če nista pripravništvo in strokovni izpit za posamezne poklice določena s posebnimi predpisi.
84.	člen
Delavci, ki delajo na področju socialnega skrbstva, se pri izvrševanju socialnoskrbstvenih nalog povezujejo in dogovarjajo za skupne akcije z organizacijami združenega dela, s krajevnimi skupnostmi, s strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti, z družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter z društvi.
VIII.	POSTOPEK
1.	Uveljavljanje materialnih pravic
85.	člen
Postopek za uveljavljanje materialnih pravic v socialnem skrbstvu se določi s statutom in drugim samoupravnim splošnim aktom Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
O upravičenosti posameznika in njegovih družinskih članov do posameznih materialnih pravic v socialnem skrbstvu odločajo organi socialnega skrbstva občinske skupnosti socialnega skrbstva.
86.	člen
Če občan ni zadovoljen z dokončno odločitvijo organa občinske skupnosti socialnega skrbstva, lahko v 30 dneh po prejemu dokončne odločbe, uveljavlja sodno varstvo pred posebnim sodiščem združenega dela; pred posebnim sodiščem združenega dela lahko uveljavlja sodno varstvo tudi, če organ ne odloči v roku, določenem v samoupravnem splošnem aktu skupnosti.
2.	Odločanje v izvrševanju javnih pooblastil
87.	člen
Kadar organi socialnega skrbstva v izvrševanju javnih pooblastil, ki so jim zaupana po zakonu, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, postopajo po zakonu o splošnem upravnem postopku, če niso posamezna vprašanja postopka v posebnem zakonu drugače urejena.
m 88. člen
O pritožbah zoper odločbe organov socialnega skrbstva občinskih skupnosti v zadevah iz prejšnjega čle-
na, odloča organ socialnega skrbstva Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
3.	Krajevna pristojnost
88.	člen
Krajevna pristojnost v veeh zadevah, za katere so pristojni organi socialnega skrbstva, se določa po stalnem prebivališču osebe, ki potrebuje varstvo. Če oseba nima stalnega prebivališča v Jugoslaviji, se določi krajevna pristojnost po njenem začasnem prebivališču, če niti tega nima, pa po njenem zadnjem stalnem prebivališču oziroma zadnjem začasnem prebivališču v Jugoslaviji.
Če se krajevna pristojnost ne da določiti po prejšnjem odstavku, se določi po kraju, kjer je nastal povod za postopek.
Krajevna pristojnost za mladoletno osebo se določa po stalnem prebivališču oziroma začasnem prebivališču obeh roditeljev. Za mladoletno osebo, katere starši ne živijo skupaj, se določi krajevna pristojnost po stalnem oziroma začasnem prebivališču tistega od roditeljev, pri katerem mladoletna oseba živi, oziroma kateremu je bila dodeljena. Če niti eden od roditeljev mladoletne osebe ni znan, se krajevna pristojnost določi po prejšnjem odst&vku.
90.	člen
Če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila po tem zakonu določena krajevna pristojnost, nadaljuje postopek glede na spremenjene okoliščine pristojni organ.
Krajevna pristojnost po tem zakonu se ne spremeni, dokler je odrasla oseba ali mladoletna oseba brez staršev v zavodskem varstvu ali rejništvu.
91.	člen
če nastane spor o pristojnosti, mora organ socialnega skrbstva, ki je postopek začel, svoje delo opravljati vse dotlej, dokler se ne odloči o sporu; ima pa pravico zahtevati od krajevno pristojne občinske skupnosti povračilo stroškov.
92.	člen
V sporih o krajevni pristojnosti med organi socialnega skrbstva občinskih skupnosti, odloča organ socialnega skrbstva Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
IX.	PRtiH,ODNE IN KONČNE DOLOČB^
93.	člen
Skupnosti socialnega skrbstva, centri za socialno delo in socialni zavodi morajo svoje samoupravne splošne akte uskladiti z določbami tega zakona najkasneje do 31. decembra 1980.
94.	Sen
Določbe 19. člena tega zakona se uporabljajo od
1.	januarja 1981 dalje.
95.	člen
Na območjih, kjer centri za 'Socialno delo še niso ustanovljeni, se ustanovijo do 31. decembra 1981 ali pa si skupnosti socialnega skrbstva v istem rtiču za-
gobomio opravljanje določenih nalog na drug načini.
96.	člen
Socialni in drogi delavci, ki delajo na področju socialnega skrbstva in, ki do dneva uveljavitve tega zakona niso opravili strokovnega izpita, ga morajo opraviti najkasneje v roku dveh let od uveljavitve tega zakona.
97.	člen
Delavci, ki so do uveljavitve tega zakona opravljali strokovno delo na področju socialnega skrbstva najmanj 20 let, lahko še naprej opravljajo to delo, čeprav nimajo s tem zakonom določene strokovne izobrazbe, če v roku dveh let opravijo preizkus usposobljenosti po posebnem pravilniku, ki ga izda predsednik Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo.
Delavci, ki so do uveljavitve tega zakona opravljali strokovno delo na področju socialnega skrbstva manj kot 20 let, nimajo pa s tem zakonom določene strokovne izobrazbe, si jo morajo pridobiti v roku petih let od uveljavitve tega zakona.
98.	člen	/
Strokovni delavci iz 96. in 97. člena tega zakona, ki ne opravijo strokovnega izpita oziroma preizkusa usposobljenosti v predpisanem roku, ne morejo več opravljati strokovnega dela na področju socialnega skrbstva.
99.	člen
Izvršilni predpisi, ki jih na osnovi tega zakona izda Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo, morajo biti sprejeti v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Standardi in normativi, ki jih na podlagi tega zakona sprejmejo uporabniki in izvajalci v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, morajo biti sprejeti najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
100.	člen
Postopki za uveljavljanje materialnih pravic v socialnem skrbstvu, ki niso bili pravnomočno končani do uveljavitve tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.
101.	člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 39/74 in 14/77).	.
182. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 55-5/79
Ljubljana, dne 21. novembra 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1551.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
MJuna o družbenem varstvu otrok
Razglaša se zakon o družbenem varstvu otrok, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 21. novembra 1979, na seji Zbora občin dne 21. novembra 1979, na seji Družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1979 in na seji Skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije dne 21. novembra 1979.
St. 0100-62/79
Ljubljana, dne 21. novembra 1979.
Predsednik
Viktor Avbelj L r.
ZAKON
o družbenem varstvu otrok
I. SPLOŠNE določbe
1.	člen
Ta zakon ureja osnove družbenoekonomskih odnosov, določa načela za samoupravno organiziranje udeležencev v svobodni menjavi dela na področju družbenega varstva otrok ter nekatere oblike družbenega varstva otrok.
Vzgojo in varstvo predšolskih otrok kot del enotnega sistema vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji ureja poseben zakon.
2.	člen
Družbeno varstvo otrok obsega dejavnosti in ukrepe, s katerimi delavci, delovni ljudje in občani zagotavljajo pogoje za varstvo materinstva, za razvoj, vzgojo in socialno varnost otrok ter vzgojo in varstvo predšolskih otrok ter določajo delovne in razvojne programe varstva matere, otroka in družine, obseg pravic in način njihovega uresničevanja ter uresničujejo druge skupne interese na področju družbenega varstva otrok.
3.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani uresničujejo svobodno menjavo dela na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok neposredno, po krajevnih skupnostih, v samoupravnih inteiesnih skupnostih otroškega varstva (v nadaljnjem besedilu: skupnosti otroškega varstva) in po njih.
4.	člen
Skupnosti otroškega varstva so: občinske skupnosti otroškega varstva in Skupnost otroškega varstva Slovenije.
5.	člen
Dejavnost skupnosti otroškega varstva je posebnega družbenega pomena.
v	6. člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani po načelih solidarnosti in vzajemnosti v okviru občinskih skupnosti otroškega varstva ali po njih zagotavljajo pogoje in združujejo sredstva za izvajanje pravic v zvezi z varstvom materinstva in socialno varnost otrok ter za uresničevanje dogovorjenega obsega vzgoje in varstva predšolskih otrok.
7.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani planirajo Potrebe in interese po družbenem varstvu otrok v svojih temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih, v krajevnih skupnostih ter v skupnostih otroškega varstva.
Pogoje in načine zadovoljevanja potreb in interesov po vseh oblikah družbenega varstva otrok urejajo delavci, drugi delovni ljudje in občani s samoupravnimi sporazumi o temeljih pianov. V skladu s temi sporazumi lahko podrobneje opredelijo medsebojne obveznosti, pravice in odgovornosti tudi z drugimi samoupravnimi sporazumi in s pogodbami.
8.	člen
Skupnosti otroškega varstva in vzgojnovarstvene organizacije določijo v svojih samoupravnih splošnih aktih v skladu z zakonom tudi svoje naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter organiziranost in odgovornosti na tem področju.
II.	SVOBODNA MENJAVA DELA NA PODROČJU DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK
9.	člen
Na področju družbenega varstva otrok so udeleženci v svobodni menjavi dela uporabniki in izvajalci vzgoje in varstva predšolskih otrok.
'	10. člen
Uporabniki so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skpunostih, drugi samoupravno organizirani delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Izvajalci so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo vzgojo in varstvo predšolskih otrok kot glavno dejavnost, ter delovni ljudje in občani,-organizirani v družbenih organizacijah in društvih, če s svojo dejavnostjo sodelujejo pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok v okviru sprejetih vzgojnovarstvenih programov.
11.	člen
Medsebojne odnose v svobodni menjavi dela urejajo uporabniki m izvajalci s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov, z drugimi samoupravnimi sporazumi in s pogodbami.
12.	člen
Predmet svobodne menjave dela na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok so storitve potrebne za izvedbo posameznega vzgojnovarstvenega programa in posamezne vzgojnovarstvene storitve, s katerimi se zadovoljujejo potrebe in interesi uporabnikov.
13.	člen
Standarde in normative za opravljanje vzgojnovarstvenega dela določijo uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti otroškega varstva v skladu z zakonom.
S standardi za opravljanje vzgojnovarstvenega dela se določijo za izvajanje vzgojnovarstvenega! programa potreben obseg, vrsta in zahtevnost vzgojnovarstvenega dela, število otrok v oddelkih in skupinah pri izvajanju posameznih oblik vzgojnovarstvenega dela, nujna opremljenost ter delovni, varnostni in drugi pogoji, v katerih se opravljajo določeni programi storitev.
Z normativi se v skladu s standardi določijo višine materialnih stroškov, potrebnih za izvršitev istovrstnih oziroma sorodnih programov storitev, količina, vrsta in zahtevnost dela, potrebnega za izvršitev istovrstnih programov storitev, obseg in sestava potrebnih osnovnih sredstev ter drugi pogoji za opravljanje vzgojnovarstvenega dela.
14.	člen
Uporabniki in izvajalci v svobodni menjavi dela na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok vrednotijo rezultate dela izvajalcev in njihov prispevek k povečanju produktivnosti in k razvoju družbe v celoti kot samoupravno dogovorjeno povračilo za opravljeni program storitev oziroma kot ceno posamezne storitve.
Povračilo za izvajanje programa storitev oziroma ' ceno posamične storitve vzgojnovarstvene organizacije sestavljajo:
—	materialni stroški v skladu s standardi in normativi za opravljanje vzgojnovarstvene dejavnosti, dogovorjeni v občinski skupnosti otroškega varstva v skladu z zakonom,
—	amortizacija osnovnih sredstev po stopnjah, predpisanih z zakonom, oziroma po povečanih stopnjah, če tako določijo s samoupravnim sporazumom uporabniki in izvajalci,
—	sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge obveznosti in izdatki, ki se na podlagi zakona pokrivajo iz dohodka,
—	sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev vzgojnovarstvene organizacije glede na vrsto, obseg in zahtevnost dela v skladu s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom in zakonom,
—	dogovorjena sredstva za zagotavljanje prevoza otrok za izvajanje organizirane priprave otrok za vstop v osnovno šolo,
—	druge dogovorjene sestavine.
15.	člen
Potrebna sredstva za izpolnjevanje obveznosti na področju družbenega varstva otrok se zagotavljajo iz naslednjih virov:
—	iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter iz dohodka in prihodkov drugih delovnih ljudi za uresničevanje z zakonom in z družbenim dogovorom o temeljih plana družbenopolitičnih skupnosti zagotovljenih oblik družbenega varstva otrok;
—	iz osebnih dohodkov delavcev in iz sredstev sklada skupne porabe temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter iz dohodka oziroma prihodkov drugih delovnih ljudi za dodatne potrebe na področju družbenega varstva otrok v skladu s samo-, upravnim sporazumom;
—	iz sredstev za razširitev materialne osnove dela v temeljnih organizacijah združenega dela za povečanje zmogljivosti izvajalcev, kadar je povečanje potrebno zaradi večjih potreb oziroma drugih posebnih interesov določenih uporabnikov v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti otroškega varstva.
16.	člen
Za uresničevanje osebnih in skupnih potreb uporabnikov ter celotnih družbenih potreb po vzgoji in varstvu predšolskih otrok uporabniki in izvajalci skupno planirajo vzgojo in varstvo predšolskih otrok.
Pri planiranju Vzgoje in varstva predšolskih otrok uporabniki in izvajalci poleg ugotovljenih tekočih in razvojnih potreb upoštevajo tudi potrebe, ki izhajajo iz planiranih dolgoročnih usmeritev družbenoekonomskega razvoja.
Uporabniki in izvajalci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s smernicami za plan in elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov opredelijo potrebe po vzgoji in varstvu predšolskih
otrok ter temeljene cilje in usmeritve razvoja za srednjeročno obdobje na tem področju.
Uporabniki in izvajalci usklajujejo potrebe po vzgoji in varstvu predšolskih otrok zlasti s sodelovanjem pri pripravi in s sprejemanjem samoupravnih sporazumov o temeljih planov, z usklajevanjem planov skupnosti otroškega varstva ter s sodelovanjem pri pripravi in sprejemanju dogovorov o temeljih planov družbenopolitičnih skupnosti.
S samoupravnimi sporazumi o temeljih planov skupnosti otroškega varstva se uporabniki in izvajalci v skladu z zakonom dogovorijo tudi, katere potrebe in interese bodo zagotavljali z neposredno svobodno menjavo dela, katere pa s svobodno menjavo dela po krajevnih skupnostih, v skupnostih otroškega varstva oziroma po njih.
17.	člen
Uporabniki in izvajalci zagotavljajo uresničevanje potreb po vzgoji in varstvu predšolskih otrok z neposredno svobodno menjavo dela v skladu z zakonom in plani svojih organizacij in skupnosti, zlasti potrebe posameznih organizacij združenega dela, njihovih združenj in skupnosti, potrebe po posameznih vzgojnovar-"stvenih storitvah ter posebne potrebe uporabnikov v organizacijah združenega dela.
Udeleženci neposredne svobodne menjave dela s samoupravnim sporazumom ali s pogodbo določijo medsebojne obveznosti, pravice in odgovornosti tako, da pri določanju cene storitev in pogojev za opravljanje, vzgoje in varstva predšolskih otrok praviloma upoštevajo merila, standarde in normative, dogovorjene za enake ali podobne storitve v skupnostih otroškega varstva.
18.	člen
Udeleženci svobodne menjave dela po krajevni skupnosti opredelijo s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov krajevne skupnosti in z drugimi samoupravnimi sporazumi programe storitev vzgoje in varstva predšolskih otrok, osnove in merila za oblikovanje sredstev in obseg sredstev, ki so potrebna za zadovoljevanje potreb po storitvah, kot tudi način uresničevanja drugih medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti.
19.	člen
Za zagotavljanje tistih skupnih potreb in interesov po vgoji in varstvu predšolskih otrok, ki jih zaradi
uveljavljanja širših družbenih interesov uveljavljanja solidarnosti in vzajemnosti, izenačevanja možnosti za vzgojo in varstvo in iz drugih razlogov ni mogoče zagotoviti z neposredno svobodno menjavo dela oziroma s svobodno menjavo dela po krajevni skupnosti, se uporabniki in izvajalci združujejo v skupnosti otroškega varstva ter se v njih sporazumevajo o zagotavljanju teh potreb in o uresničevanju svobodne menjave dela.
26.	tien
V skupnostih otroškega varstva se člani skupnosti sporazumevajo o združevanju sredstev za uresničevanje materialnih in denarnih pravic, ki jih zagotavljajo v skupnostih otroškega varstva.
21.	člen
Uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumevanjem v skupnostih otroškega varstva zlasti:
— sprejemajo programe Storitev in pri tem upoštevajo materialne in kadrovske sposobnosti izvajalcev ter potrebe in-dohodkovne možnosti uporabnikov;
—	določajo standarde in normative za opravljanje vzgojnovarstvenega dela v skladu z zakonom;
—	določajo osnove in merila za ugotavljanje cene posamezne vzgojnovarstvene storitve oziroma povračila za program storitev, določajo oblike povračil in način uresničevanja medsebojnih obveznosti;
—	sprejemajo ukrepi za odpravljanje motenj pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok, ki nastanejo zaradi nepredvidenih sprememb v gibanju dohodka pri uporabnikih, ali sprememb materialne in kadrovske zmoglj ivosti pri izvaj alclh;
—	določijo postopek in način vračila oziroma poračuna presežkov sredstev, potrebnih za Izvedbo sprejetih vzgojnovarstvenih programov;
—	določajo postopke za ugotavljanje in ocenjevanje izvrševanja medsebojnih obveznosti, zlasti pa za ugotavljanje in ocenjevanje kakovosti vzgojnovarstvenega dete;
—	se sporazumevajo o programih naložb za razširitev zmogljivosti izvajalcev in zagotavljajo potrebna sredstva;
—	urejajo druge medsebojne odnose.
22.	člen
S samoupravnimi sporazumi o temeljih planov skupnosti otroškega varstva uporabniki in izvajalci v skladu z zakonom opredeljujejo in usklajujejo skupne in celotne družbene potrebe po vzgoji in varstvu predšolskih otrok.
Samoupravne sporazume iz prejšnjega odstavka oblikujejo uporabniki in izvajalci na podlagi elementov za pripravo samopravnih sporazumov o temeljih planov skupnosti otroškega varstva (v nadaljnjem besedilu: elementi), ki jih oblikujejo po metodologiji, ki jo določijo v Skupnosti otroškega varstva Slovenije v skladu z zakonom.
23.	člen
Uporabniki sprejemajo zlasti naslednje elemente:
—	vrste, obseg in kakovost programov vzgojnovarstvenih storitev;
—	razmestitev vzgojnovarstvenih zmogljivosti v Skladu z zakonom določenimi pogoji za opravljanje vzgojnovarstvenega dela;
—	sredstva, ki jih uporabniki predvidevajo za izvedbo načrtovanih programov;
—	druge elemente v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti.
Izvajalci sprejemajo zlasti naslednje elemente:
—	vrste vzgojnovarstvenih programov, ki jih lahko Izvajajo;
—	obseg in kakovost programov, ki jih lahko zagotovijo glede na kadrovske in materialne možnosti ob upoštevanju veljavnih standardov in normativov za kakovost vzgojnovarstvenega dela v vzgojnovarstvenih organizacijah, ter število otrok, ki jim lahko zagotovijo Vzgojo in varstvo v okviru teh programov;
—	pričakovano ceno za posamezno vzgojnovarstve-no storitev oziroma povračilo za opravljanje programa teh storitev.
-	24. člen
Uporabniki in izvajalci uskladijo elemente Iz prej3-ujega člena tega zakona po svojih delegatih v skupščl-oah skupnosti otroškega varstva.
25.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske skupnosti otroškega varstva temelji na usklajenih elementih iz 23. člena in vsebuje zlasti:
—	vrsto, obseg in kakovost storitev po posameznih delih programa;
—	normative in standarde za opravljanje vzgojnovarstvenega dela;
—	zagotovljeni program vzgoje in varstva predšolskih otrok, motenih v telesnem in duševnem razvoju;
—	dodatni program občinske skupnosti otroškega varstva;
—	merila za ugotavljanje povračila za opravljene programe storitev oziroma cene posameznih vzgojno-varstvenlh storitev;
—	potrebna sredstva za izvedbo nalog skupnosti;
—	osnove in merila za oblikovanje sredstev zavezancev ter način združevanja sredstev in ukrepe za preprečevanje motenj v Izpolnjevanju sprejetih obveznosti;
—	pogoje za uveljavitev prayic do solidarnosti, obseg, osnove, merila, način ter zavezance za združevanje teh sredstev;
—	pogoje in merila za določanje soudeležbe staršev k plačilu posameznih vzgojnovarstvenih storitev;
—	način ugotavljanja potrebnih sredstev za posamezna leta v planskem obdobju;
—	način ugotavljanja kakovosti storitev;
—	program graditve objektov ter sredstva, ki se združujejo v ta namen;
—	pogoje in merila za uveljavljanje denarnih pomoči;
—	način nadzora nad izvajanjem tega sporazuma.
Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka obsega tudi skupne naloge družbenega varstva otrok, ki jih uporabniki po občinski skupnosti otroškega varstva uresničujejo v Skupnosti otroškega varstva Slovenije, ter obseg in način zagotavljanja sredstev v ta namen.
26.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Slovenije obsega zlasti:
—	zagotovljeni enotni program vzgoje za predšolske otroke v SR Sloveniji,
—	zagotovljeni program vzgoje in varstva predšolskih otrok, motenih v telesnem in duševnem razvoju na območju SR Slovenije;
—	sredstva za solidarnostno zagotavljanje minimalnega obsega denarnih pomoči;
—	program skupnih nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji, ki obsega nadomestila osebnih dohodkov v času porodniškega dopusta, pomoč pri oprerpi novorojenca in pospeševanje razvoja vzgojnovarstvene dejavnosti;
—	merila za ugotavljanje povračila za opravljene programe storitev oziroma cene vzgojnovarstvenih storitev;
—	potrebna sredstva za izvedbo nalog skupnosti;
—	način ugotavljanja potrebnih sredstev za posamezna leta v planskem obdobju;
—	način zagotavljanja sredstev po občinskih .skupnostih otroškega varstva za uresničevanje nalog, ki se po tem samoupravnem sporazumu in v skladu z zakonom uresničujejo v Skupnosti otroškega varstva Slovenije in ukrepe za preprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti.
27.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana sprejmejo uporabniki in izvajalci v skupnosti
otroškega varstva plan skupnosti, v katerem opredelijo zlasti:
—	politiko in srednjeročne cilje razvoja družbenega varstva otrok, za območje, za katero je bila skupnost ustanovljena;
—	naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana;
—	naloge, ki jih prevzema skupnost otroškega varstva po drugih zakonih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih;
—	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog.
28.	člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih planov skupnosti otroškega varstva se določijo pogoji, pod katerimi starši otrok prispevajo iz svojih sredstev k plačilu posameznih vzgojno varstvenih storitev za predšolske otroke.
29.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov skupnosti otroškega varstva določijo tudi obseg in način splidarnega združevanja sredstev za zagotavljanje z zakonom in z dogovorom o temeljih plana družbenopolitičnih skupnosti določenih oblik družbenega varstva otrok, pri čemer določijo zlasti:
—	merila in pogoje za združevanje oziroma upravičenost prejemanja solidarnostnih sredstev in
—	obseg potrebnih solidarnostnih sredstev in način združevanja teh sredstev.
30.	člen
V primeru, da niso bili sklenjeni samoupravni sporazumi o temeljih plana skupnosti otroškega varstva in da niso zagotovljena sredstva, potrebna za izvajanje zagotovljenega dela programa vzgoje predšolskih otrok, ali ni zagotovljeno »izvajanje programa skupnih nalog družbenega varstva otrok, skupščina družbenopolitične skupnosti ugotovi obseg potrebnih sredstev in predpiše obveznost plačevanja prispevkov in način uporabe teh sredstev.
III.	SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANJE l UDELEŽENCEV V SVOBODNI MENJAVI DELA
31.	člen
O uresničevanju neposredne svobodne menjave dela se uporabniki sporazumevajo z izvajalci po svojih delegatih v organu upravljanja vzgo j nova rstvene organizacije, ki s svojo dejavnostjo zadovoljuje njihove potrebe in interese.
Delegati uporabnikov iz prvega odstavka v skladu z zakonom in samoupravnim splošnim aktom vzgojno-varstvene organizacije soodločajo o uresničevanju skupnih ciljev, o cenah storitev, o namenu uporabe sredstev in o.drugih zadevah v zvezi z uresničevanjem neposredne svobodne menjave dela.
32.	člen
Pri uresničevanju svobodne menjave dela po krajevni skupnosti sc uporabniki in izvajalci storitev po svojih delgatih sporazumevajo o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih v zvezi z zadovoljevanjem potreb in interesov, ki jih je zaradi tehnolo-
ških, dohodkovnih in organizacijskih značilnosti kot tudi zaradi mesta nastajanja, možno izvrševati za uporabnike z območja krajevne skupnosti.
33.	člen	i
V	skupnostih otroškega varstva in po njih se uporabniki sporazumevajo z izvajalci po svojih delegatih v skupščinah skupnosti otroškega varstva.
34.	člen
V	občinsko skupnost otroškega varstva se s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi združijo delavci in drugi delovni ljudje po svojih temeljnih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, drugi delovni ljudje po svojih samoupravnih organizacijah ter občani po krajevnih skupnostih kot uporabniki skupaj z delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo vzgojnovarstveno dejavnost kot izvajalci.
V	občinsko skupnost otroškega varstva se lahko združijo kot izvajalci tudi delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, če s svojo dejavnostjo v okviru sprejetih vzgojnovarstve-nih programov sodelujejo pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok.
35.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v občinski skupnosti otroškega varstva, zlasti:
—	usklajujejo elemente za pripravo samottprav-nega sporazuma o temeljih plana,
—	usklajujejo predloge programov storitev oziroma posameznih storitev s področja skupnosti,
—	usklajujejo predloge meril za vrednotenje programov storitev oziroma posameznih storitev,
—	ugotavljajo obseg sredstev, potrebnih za izvedbo programov storitev oziroma posameznih storitev v posameznih planskih obdobjih, in sprejemajo ukrepe za zagotavljanje teh sredstev,
—	zagotavljajo sredstva za širjenje zmogljivosti vzgoj no varstvenih organizacij,
—	zagotavljajo sredstva za izvajanje pravice do denarnih pomoči,
—	sprejemajo plan občinske skupnosti otroškega varstva,
—	organizirajo sodelovanje s temeljnimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi skupnostmi pri uresničevanju nalog družbenega varstva otrok in pri drugih vprašanjih, pomembnih za razvoj družbenega varstva otrok,
—	se sporazumevajo o drugih zadevah, določenih z zakonom in s samoupravnim i splošnimi akti občinske skupnosti otroškega varstva,
—	sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami in s strokovnimi institucijami ter združenji pri reševanju vprašanj, pomembnih za družbeno varstvo otrok,
—	sodelujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti s skupnostmi na področju socialnega varstva, zdravstvenega varstva ter vzgoje in izobraževanja in se z njimi sporazumevajo o načrtovanju in izvajanju skupnih nalog ter o zagotavljanju potrebnih sredstev,
—	se sporazumevajo o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v Skupnosti otroškega varstva Slovenije, in o združevanju sredstev za te namene.
36.	člen
Delavci ene ali več vzgojnovarstvenih organizacij in tisti uporabniki, katerih potrebe in interese ti delavci zadovoljujejo, lahko v okviru občinske skupnosti otroškega varstva pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi te skupnosti, ustanovijo enoto skupnosti otroškega varstva.
37.	člen
V enoti skupnosti otroškega varstva njeni člani zlasti:
—	sprejemajo razvojne programe vzgojnovarstvene organizacije v skladu s programom občinske skupnosti otroškega varstva in spremljajo uresničevanje le-teh;
—	se sporazumevajo o sodelovanju vzgojnovarstvene organizacije in organizacij združenega dela uporabnikov pri uresničevanju programa vzgojnovarstvene organizacije;'
—	sodelujejo pri oblikovanju letnega delovnega načrta vzgojnovarstvene organizacije;
__ se dogovarjajo o racionalni izrabi objektov
vzgojnovarstvenih organizacij;
—	sodelujejo pri oblikovanju programov/ planov in meril za svobodno menjavo dela in pri drugih samoupravnih aktih skupnosti otroškega varstva;
__ se dogovarjajo o ostalih oblikah varstva otrok,
ki pomenijo širši obseg, dodatni program ali višji standard, ter zahtevajo dodatno združevanje sredstev.
•	">	38. člen
Enoto upravlja skupščina, ki ima zbor izvajalcev in zbor updratmikov.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi enote skupnosti otroškega varstva se določi število delegatskih mest v zborih enote ter število in načip delegiranja delegatov v skladu z merili, ki jih določi samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva.
39.	člen
Administrativno-tehnična opravila za enoto opravlja vzgojnovarstvena organizacija v dogovoru z enoto skupnosti otroškega varstva. Cc je v enoti več vzgojnovarstvenih organizacij, opravlja ta opravila tista izmed njih, s katero sc enota tako dogovori.
40.	člen
Zaradi oblikovanja politike in sprejemanja programa razvoja na področju družbenega varstva otrok in opravljanja nalog, ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi in občanov, ter drugih nalog, ki so skupnega pomena za družbeno varstvo otrok na območju SR Slovenije, se delavci, drugi delovni ljudje in občani po občinskih skupnostih otroškega varstva združujejo -v Skupnost otroškega varstva Slovenije.	1
41.	člen
V Skupnosti otroškega varstva Slovenije njeni člani zlasti:
—	določajo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji;
—	sodelujejo pri sprejemanju družbenega dogovora o temeljih plana SR Slovenije;
—	določajo enotne osnove standardov in normativov za opravljanje vzgojnovarstvenega dela;
—	se sporazumevajo v sJrUidu s tem zakonom o pogojih in merilih za solidarnostno izvajanje zagotovljenega dela programa vzgoje predšolskih otrok;
—	sc sporazumevajo o obsegu in načinu izvajanja skupnih nalog družbenega varstva otrok za celo območje SR Slovenije.
42.	člen
Skupnost otroškega varstva upravlja skupščina.
Skupščino skupnosti otroškega varstva sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov občinske skupnosti otroškega varstva delegirajo delegacije uporabnikov, ki so člani skupnosti. Delegate v zbor izvajalcev občinske skupnosti otroškega varstva delegirajo delavci vzgojnovarstvenih organizacij oziroma njihove delegacije ter organi družbenih organizacij in društev, ki izvajajo vzgojnovarstvend dejavnost.
• Delegate v zbor uporabnikov Skupnosti otroškega varstva Slotenije delegirajo zbori uporabnikov občinskih skupnosti otroškega varstva. Delegate v zbor izvajalcev delegirajo zbori izvajalcev občinskih skupnosti otroškega varstva.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva in njenim statutom se določi število delegatskih mest v zborih skupščine ter način delegiranja delegatov uporabnikov in izvajalcev.
'	43. člen
V skupščini skupnosti otroškega varstva delegati sprejemajo plan skupnosti otroškega varstva, enako-.pravno in sporazumno oblikujejo politiko na področju družbenega varstva otrok, sestavljajo in predlagajo članom skupnosti programe dela in razvoja ter sklepe o drugih skupnih zadevah, ki so določene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva in v statutu. Pri tem se zlasti sporazumevajo in pripravljajo predloge samoupravnih sporazumov o temeljih plana; predloge o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih; o vzgojnovarstvenih storitvah in programih teh storitev, v ceni oziroma povračilih, o sestavinah cene, o samoupravnem nadzoru in pogojih uresničevanja svobodne menjave dela. O teh predlogih odločajo člani skupnosti.
44.	člen ,
Kadar skupščina skupnosti otroškega varstva odloča, sprejema odločitve na sejah svojih zborov.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi .skupnosti otroškega varstva in njen statut določata zadeve, o katerih odločajo delegati'v skupščini po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, zadeve, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov, zadeve, o katerih odločata oba zfyora enakopravno, in zadeve, o katerih odloča posamfezni zbor samostojno.
Odločitve in sklepi skupščine o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov, so sprejeti,, če je zanje glasovala večina vseh delegatov obeh zborov.
Odločitve in sklepi skupščine, o katerih odločata oba zbora enakopravno, so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru.
Odločitve in sklepi, o katerih odloča posamezni zbor samostojno, so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov tega zbora.
Ce ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek, ki je določen s statutom skupnosti otroškega varstva.
Ce tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bilo s tem ogroženo opravljanje dejavnosti vzgoje in varstva predšolskih otrok, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti začasno uredi to vprašanje.
45.	člen
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti se v skladu s tem zakonom določijo naslednja vprašanja: namen in cilji ustanovitve skupnosti otroškega varstva, programi vzgoje in varstva predšolskih otrok, ki so predmet svobodne menjave dela, programi družbenega varstva otrok, ki se izvajajo po načelih solidarnosti in vzajemnosti, samoupravna organiziranost skupnosti, pogoji, pod katerimi se organizirajo enote, načini sodelovanja s predstavnild. organov ^družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti, vsebina, način in postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, osnove družbenoekonomskih odnosov v skupnosti otroškega varstva, pravice in odgovornosti organov in strokovnih služb skupnosti otroškega varstva ter druge zadeve, ki so skupnega pomena za člane skupnosti otroškega varstva.
Statut in drugi samoupravni splošni akti skupnosti otroškega varstva na podlagi samoupravnega sporazuma Iz prejšnjega odstavka podrobneje urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti članov skupnosti.
K samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in statutu daje soglasje skupščina pristojne družbenopolitične Skupnosti.
46.	člen
Za Izvrševanje odločitev skupščine in za pripravo predlogov iz njene pristojnosti ima lahko skupščina skupnosti otroškega varstva skupne organe uporabnikov in izvajalcev.
jStevilo teh organov, delovno področje posameznega organa in njihovo sestavo določi skupščina skupnosti otroškega varstva v skladu 'k statutom tako, da jih sestavljajo samo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov oziroma izvajalcev za skupščino skupnosti otroškega varstva.
47.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti otroškega varstva, se skupaj z delavci, drugimi delovnimi ljudmi in občani, organizirani v drugih samoupravnih interesnih skupnostih, ki opravljajo naloge na področju socialnega varstva, povezujejo v skupnosti socialnega varstva, kjer usklajujejo zlasti: osnove In merila za uveljavljanje pravic do denarnih pomoči, osnove za nadomestilo osebnega dohodka materam ali drugim upravičencem v času porodniškega dopusta in programe družbenega varstva otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
48.	člen
Za opravljanje administrativno-strokovnih pomožnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupnosti otroškega varstva in njenih organov, oblikujejo te skupnosti skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi socialnega varstva, socialnega skrbstva in zdravstvenimi skupnostmi skupno strokovno službo ali si z dogovorom z drugo samoupravno interesno skupnostjo, organizacijo ali upravnim organom zagotovijo opravljanje teh del.
K določbam statuta, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih se delovna skupnost oblikuje, programu njenega dela ter razvidu del in nalog je potrebno soglasje skupščine skupnosti otroškega varstva, ki je tako delovno skupnost oblikovala.
49.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem sprejete politike, nad uveljavljanjem pravic in obveznosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, združenih v skupnost otroškega varstva, nad uresničevanjem odločitev, nad uporabo sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti opravlja organ samoupravne delavske kontrole.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti organa samoupravne delavske kontrole in njegovih članov urejajo samoupravni sporazumi o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva in drugi splošni akti v skladu z zakonom.
50.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela v skupnostih otroškega varstva opravljajo za družbeno varstvo otrok pristojni upravni organi družbenopolitičnih skupnosti.
51.	člen
Spore iz družbenoekonomskih odnosov, iz samoupravnih odnosov pri sprejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev in iz drugih samoupravnih razmerij, ki jih delovni ljudje samostojno urejajo v skupnosti otroškega varstva, rešuje posebno sodišče združehega dela.
Posebno sodišče združenega'dela lahko ustanovijo uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom pri skupnosti otroškega varstva, lahko pa več skupnosti otroškega varstva s samoupravnim sporazumom ustanovi skupno posebno sodišče združenega dela. Skupno posebno sodišče združenega dela lahko skupnosti otroškega varstva ustanovijo tudi skuftj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi podobnih družbenih dejavnosti.
Skupno posebno sodišče združenega dela rešuje tudi spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov med skupnostmi, ki so ga ustanovile.
IV.	DENARNE IN MATERIALNE PRAVICE,
KI SE URESNIČUJEJO V SKUPNOSTIH OTROŠKEGA VARSTVA
52.	člen
Denarne in materialne pravice, ki se uresničujejo v skupnostih otroškega varstva, so:
—	nadomestila osebnih dohbdkov delavcev v času porodniškega dopusta,
—	pomoč pri opremi novorojenca,
—	denarne pomoči.
53.	člen
Pravico do nadomestila osebnega dohodka v času porodniškega dopusta ima mati zaradi poroda, nege in varstva otroka ali druga upravičena oseba zaradi nege in varstva otroka v skladu z zakonom, samoupravnim sporazumom in z drugimi samoupravnimi akti skupnosti otroškega varstva.
54.	člen
Pravico do opreme za novorojenca ima vsak otrok, katerega mati ima stalno prebivališče na območju SR
Slovenije ali katerega roditelj ima na območju SR Slovenije lastnost delavca oziroma delovnega človeka, Id samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občana.
55.	Člen
Pravico do denarne pomoči imajo vsi otroci, ki prebivajo v SR Sloveniji, in otroci, katerih roditelj ima na območju SR Slovenije lastnost delavca oziroma delovnega človeka, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občana, ob pogoju, da celotni dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, ne dosega določene višine dohodka na družinskega člana.
56.	člen
Otrokom, ki imajo samo enega hranilca, in otrokom, ki so težje telesno ali duševno prizadeti, pripada povečana denarna pomoč ob pogoju iz prejšnjega člena.
57.	člen
Otroci tujih državljanov, ki živijo v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, so upravičeni do denarne pomoči pod pogoji iz 55. člena, če so njihovi starši zaposleni na območju SR Slovenije in če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno.
58.	člen
Otroci jugoslovanskih državljanov, zaposlenih v tujini, so upravičeni do denarne pomoči, če na osnovi mednarodne pogodbe ne prejemajo dodatka v državi, kjer so zaposleni njihovi roditelji.
59.	člen
Otrok ima pravico do denarne pomoči praviloma do 15. leta oziroma 17. leta starosti, če se šola v osnovni šoli, če nadaljuje šolanje v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe in ni v delovnem razmerju, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti.
Če otrok zaradi daljše bolezni ni dokončal rednega šolanja oziroma poklicnega izobraževanja v predpisanem roku, se izplačevanje denarne pomoči podaljša za toliko časa, kolikor sc zaradi tega podaljša šolanje.
60.	člen
Če je otrok zaradi prirojenih okvar, bolezni ali poškodb nezmožen za samostojno delo in življenje, mu gre pravica do denarne pomoči za ves čas, dokler traja nezmožnost, če je nezmožnost za delo nastala, predno je dopolnil 15 let starosti ali v času rednega šolanja.
#
61.	člen
Merila za pridobitev in uveljavljanje pravic do denarnih pomoči in način dajanja teh pomoči se določi s samoupravnim splošnim aktom skupnosti.
62.	člen
Postopek za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic se določi s statutom in drugim samoupravnim splošnim aktom Skupnosti otroškega varstva Slovenije.
O posameznem zahtevku odloča organ občinske skupnosti otroškega varstva.
Če občan ni zadovoljen z dokončno odločitvijo organa občinske skupnosti otroškega varstva, lahko v
30 dneh od prejema dokončne rešitve uveljavlja sodno varstvo pred posebnim sodiščem združenega dela; pred tem sodiščem lahko uveljavlja sodno varstvo tudi, če organ ne odloči v roku, ki je določen v samoupravnem splošnem aktu.
V.	DRUŽBENO VARSTVO OTROK V IZJEMNIH RAZMERAH
63.	člen
V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna) morajo skupnosti otroškega varstva ter vzgojnovarstvene organizacije prilagoditi svojo delo načrtom za delo v teh razmerah in ukreniti vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja.
64.	člen
Skupnosti otroškega varstva in vzgojnovarstvene organizacije se za usklajeno in učinkovito načrtovanje dela v izjemnih razmerah povezujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi.
65.	člen
Skupnost otroškega varstva in vzgojnovarstvene organizacije mojrajo v samoupravnih sporazumih o temeljih planov in drugih planskih aktih zagotoviti tudi sr'edstva, potrebna za delo v izjemnih razmerah.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
66.	člen
' Skupnosti otroškega varstva so dolžne svoje samoupravne sporazume o ustanovitvi in druge samoupravne splošne akte uskladiti z določbami tega zakona do 31. decembra 1980,
67.	člen
Določbe 15. člena tega zakona se uporabljajo od 1. januarja 1981.
68.	člen
Postopki za uveljavljanje denarnih pravic v skupnosti otroškega varstva, ki niso bili pravnomočno končani do uveljavitve tega zakona, se končajo v skladu z dosedanjimi predpisi.
69.	Člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o družbenem varstvu otrok in .o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74 in 14/77).
70.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 402-104/79
Ljubljana, dne 21. novembra 197,9.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan Ir.
1552.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture
Razglaša se zakon o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 21. novembra 1979, na seji Zbora občin dne 21. novembra 1979 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1979.
St. 0100-63/79
Ljubljana, dne 21. novembra 1979.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o svtrvodni menjavi dela na področju telesne kulture I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem zakonom se urejajo osnove družbenoekonomskih odnosov ter določajo načela za samoupravno organiziranje udeležencev v svobodni menjavi dela na področju telesne kulture.
2.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ugotavljajo svoje osebne, skupne in celotne družbene potrebe in interese na področju telesne kulture ter jih uresničujejo s svobodno menjavo dela v neposrednih odnosih in v samoupravnih interesnih skupnostih za telesno kulturo (v nadaljnjem besedilu: telesnokultur-ne skupnosti) in po njih.
3.	člen
Udeleženci v svobodni menjavi dela na področju telesne kulture so:
—	delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugi delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, kot uporabniki in
—	delovni ljudje in občani, združeni v telesno-kulturnih organizacijah, ter delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo telesnokultur-no dejavnost kot svojo glavno dejavnost, ter delavci v delovnih skupnostih telesnokulturnih organizacij, kot izvajalci.
Telesndkulturne organizacije po tem zakonu so društva in druge organizacije, v katere sc prostovoljno združujejo delovni ljudje in občani z namenom, da v njih zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe ter interese na področju telesne kulture in organizirano izvajajo telesnokulturno dejavnost.
4.	člen
Uporabniki in izvajalci omogočajo uresničevanje samoupravno ugotovljenih osebnih, skupnih in celotnih družbenih potreb in interesov na področju telesne kulture tako, da zlasti:
—	opredeljujejo potrebe in interese na področju telesne kulture ter možnosti in načine uresničevanja
teh potreb in interesov v pianih svojih samoupravnih
organizacij in skupnosti ter planih oziroma programih telesnokulturnih organizacij;
—	zadovoljujejo potrebe in interese uporabnikov na področju telesne kulture s svobodno menjavo dela v neposrednih odnosih med uporabniki in izvajalci ter po krajevnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: neposredna svobodna menjava dela);
—	se združujejo v telesnokulturne skupnosti ter s svobodno menjavo dela v telesnokulturnih skupnostih in po njih uresničujejo skupne ih celotne družbene potrebe in interese na področju telesne kulture ter v njih in skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi oblikujejo politiko razvoja telesne kulture.
5.	člen
Uporabniki in izvajalci planirajo telesnokulturno dejavnost v svojih temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v telesnokulturnih organizacijah in v telesnokulturnih skupnostih na podlagi ugotovljenih potreb in interesov uporabnikov ter v skladu z njihovimi dohodkovnimi možnostmi in zmogljivostjo izvajalcev.
Uporabniki in izvajalci s smernicami za plan in elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov telesnokulturnih skupnosti opredelijo potrebe na področju telesne kulture ter temeljne cilje in usmeritve razvoja telesne kulture v srednjeročnem obdobju.
Uporabniki in izvajalci usklajujejo potrebe in interese na področju telesne kulture s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov občinskih telesnokulturnih skupnosti in Telesnokulturne skupnosti Slovenije ter s sodelovanjem pri pripravi in sprejemanju dogovorov o temeljih planov družbenopolitičnih skupnosti.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter pogoje in načine svobodne menjave dela urejajo uporabniki in izvajalci s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana, drugimi samoupravnimi sporazumi ih pogodbami.
6.	Sen
Za uresničevanje skupnih in celotnih družbenih potreb in interesov na področju telesne kulture, zlasti za oblikovanje politike razvoja telesne kulture, za sporazumevanje o uresničevanju svobodne menjave dela, o ukrepih za pospeševanje razvoja telesne kulture in za pospeševanje množičnega vključevanja delovnih ljudi v telesnokulturne dejavnosti ter za zagotavljanje pogojev za razvoj vrhunskega športa ustanavljajo uporabniki in izvajalci telesnokulturne skupnosti.
Telesnokulturne skupnosti so: občinske telesnokul-turne skupnosti, ki se ustanovijo za območje vsake občine, in Telesnokulturna skupnost Slovenije.
Dejavnost telesnokulturnih skupnosti je posebnega družbenega pomena.
II.	ODNOSI MED UDELEŽENCI SVOBODNE . MENJAVE DELA
7.	člen
Predmet svobodne menjave dela na področju telesne kulture so telesnokulturne in druge storitve, potrebne za izvedbo nalog, ki jih opravlja posamezna organizacija izvajalca (v nadaljnjem besedilu: program storitev), oziroma posamične telesnokulturne ali druge storitve, s katerimi se zadovoljujejo potrebe uporabnikov ali zagotavljajo množnosti za telesnokulturno
8.	člen
Uporabniki in izvajalci v svobodni menjavi dela na področju telesne kulture vrednotijo rezifltate dela izvajalcev kot samoupravno dogovorjeno povračilo za opravljen program storitev oziroma ceno posamične storitve.
Povračilo za opravljen program storitev oziroma cena posamezne storitve obsega:
—	materialne stroške v okviru dogovorjenih standardov in normativov in po nabavnih cenah materiala, ki veljajo v času opravljanja storitev;
—	amortizacijo osnovnih sredstev, potrebnih za izvajanje'prograpna storitev;
—	sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev izvajalca po merilih, določenih s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom ali z zakonom;
—	sredstva, s katerimi se amaterskim delavcem izvajalca v skladu s' samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom zagotavljajo nadomestila osebnega dohodka, povračila stroškov in podobno;
—	del sredstev za naložbe v telesnokulturne objekte in naprave v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana telesnokulturne skupnosti;
—	druge dogovorjene sestavine.
9.	člen
S standardi za opravljanje telesnokulturnih dejavnosti se za posamezne vrste telesnokulturne dejavnosti določijo zlasti varnpstne in druge zahteve ter nujna opremljenost objektov in naprav za opravljanje določenih telesnokulturnih storitev.
Z normativi se v skladu s standardi določi višina fnaterialnih stroškov, potrebnih za izvršitev istovrstnih ali sorodnih programov strnitev, za gradnjo in obratovanje telesnokulturnih objektov in naprav, za izvajanje tekmovalnih sistemov ter drugi pogoji za opravljanje telesnokulturne dejavnosti.
10.	člen
Potrebna sredstva za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela na področju telesne kulture se zagotavljajo iz naslednjih virov:
—	iz osebnega dohodka delavcev in iz dohodka oziroma prihodkov drugih delovnih ljudi za naloge, določene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana telesnokulturne skupnosti;
—	iz sredstev sklada skupne porabe temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti za potrebe rekreacije na področju telesne kulture;
—	iz sredstev za razširitev materialne osnove dela v temeljni organizaciji združenega dela za naložbe v telesnokulturne objekte in naprave, kadar so te naložbe potrebne zaradi uveljavljanja novih potreb oziroma zaradi posebnih interesov določenih uporabnikov v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana telesnokulturne skupnosti.
11.	člen
Uporabniki in izvajalci v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana določijo v občinski teles-nokulturni skupnosti, za katere namene in v kakšnem obsegu prispevajo občani iz svojih sredstev za uporabo določenih telesnokulturnih storitev, objektov in naprav.
12.	člen
Uporabniki in izvajalci zagotavljajo uresničevanje Potreb in interesov na področju telesne kulture z nepo-
sredno svobodno menjavo dela v skladu s plani oziroma programi svojih organizacij in skupnosti.
Udeleženci neposredne svobodne menjave dela s ■ samoupravnim sporazumom ali s pogodbo določijo medsebojne obveznosti, pravice in odgovornosti ter se sporazumejo o cenah storitev in pogojih za njihovo opravljanje. Pri tem praviloma upoštevajo merila, dogovorjena za enake ali podobne storitve v telesnokultumi skupnosti.
13.	člen
Potrebe in interese, ki jih uporabniki in izvajalci ne morejo uresničiti z neposredno svobodno menjavo dela, zagotavljajo s svobodno menjavo dela v telesnokulturnih skupnostih in po njih v skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov telesnokulturnih skupnosti.
Uporabniki in izvajalci se v telesnokulturnih skupnostih sporazumevajo o:
—	programih storitev oziroma posamičnih telesnokulturnih in drugih storitvah, ki jih zagotavljajo s svobodno menjavo dela;
—	standardih in normativih za opravljanje telesnokulturnih dejavnosti;	>
—	osnovah in merilih za ugotavljanje povračila za programe storitev oziroma cene posamičnih telesnokulturnih in drugih storitev, oblikah povračil in uresničevanju medsebojnih obveznosti;
—	postopki za ugotavljanje in ocenjevanje izvrševanja medsebojnih obveznosti;
.— pogojih uporabe in o vzdrževanju telesnokulturnih objektov in naprav;
—	programih naložb za razširitev zmogljivosti izvajalcev in drugih zmogljivosti, s katerimi se zagotavljajo možnosti za telesnokulturne aktivnost delovnih ljudi in občanov;
—	drugih nalogah za pospeševanje telesnokulturne aktivnosti delovnih ljudi in občanov.
14.	člen
Uporabniki in izvajalci s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov občinskih telesnokulturnih skupnosti ugotavljajo in usklajujejo potrebe in interese na področju telesne kulture, zlasti glede vrst in obsega telesnokulturnih storitev, zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za telesnokulturne aktivnosti delovnih ljudi in občanov in naložb v telesnokulturne objekte in naprave..
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana Telesnokulturne skupnosti Slovenije uporabniki in izvajalci ugotavljajo in usklajujejo naloge skupnega pomena, ki jih uresničujejo v Telesnokultumi skupnosti Slovenije, ter se sporazumevajo o ukrepih za pospeševanje skladnejšega razvoja telesne kulture.
Uporabniki in izvajalci oblikujejo elemente za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov telesnokulturnih skupnosti po metodologiji, ki jo v skladu z zakonom določijo v Telesnokultumi skupnosti Slovenije.
15.	člen
Uporabniki določijo zlasti naslednje elemente za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov telesnokulturnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: elementi) :
—	obseg potreb po posameznih vrstah telesnokulturnih storitev in kvaliteto teh storitev;
—	vrste in obseg nalog, potrebnih za zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za telesnokulturno aktivnost delovnih ljudi in občanov;
—	sredstva, ki jih bodo uporabniki združevali za izvajanje telesnokulturnih storitev in opravljanje drugih nalog.
Izvajalci določijo zlasti naslednje elemente:
—	obseg in kvaliteto programov storitev, ki jih . izvajalec lahko zagotovi ob danih kadrovskih in materialnih zmogljivostih;
—	predloge za morebitne spremembe v načinu uporabe danih materialnih zmogljivosti ter spremembe standardov in normativov z utemeljitvijo vpliva teh sprememb na obseg, kvaliteto in cene storitev;
—	predloge za nove naložbe v telesnokulturne objekte in naprave z utemeljitvijo vpliva teh naložb na obseg, kvaliteto in ceno storitev;
—	povračilo za posamezne programe storitev oziroma cene za posamične storitve po vrstah storitev.
16.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske telesnokulturne skupnosti temelji na usklajenih elementih iz prejšnjega člena in vsebuje zlasti:
—	vrsto, obseg in kakovost telesnokulturnih storitev po posameznih programih, s katerimi se uresničujejo potrebe občanov v skupnosti;
—	druge naloge, s katerimi se zagotavljajo možnosti za telesnokulturno aktivnost delovnih ljudi in občanov v občini;
—	izobraževanje in usposabljanje kadrov za delo v telesni kulturi;
—	naložbe v telesnokulturne objekte in naprave;
—	naloge, ki jih uresničujejo skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, in potrebna sredstva;
—	merila za ugotavljanje povračila za opravljene programe storitev -oziroma 'cene posamičnih storitev;
—	potrebna sredstva za izvedbo nalog skupnosti;
—	način ugotavljanja potrebnih sredstev za posamezna leta v planskem obdobju;
—	postopek in način vračila oziroma poračuna presežkov sredstev, potrebnih za izvedbo sprejetih programov telesnokulturne dejavnosti;
—	osnove in merila za zagotavljanje sredstev, zavezance in način zagotavljanja sredstev in ukrepe za preprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti;
—	merila za ugotavljanje kakovosti storitev.
Za uresničevanje halog, ki se po tretjem odstavku 26. člena tega zakona opravljajo v Telesnokulturni skupnosti Slovenije, uporabniki zagotavljajo sredstva po svojih občinskih telesnokulturnih skupnostih v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Telesnokulturne skupnosti Slovenije.
17.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana Telesnokulturne skupnosti Slovenije vsebuje zlasti:
—	terrfeljne usmeritve razvoja telesne kulture v SR Sloveniji;
—	programe storitev za zagotavljanje tistih nalog,
ki se v skladu s tretjim odstavkom 26. člena tega zakona uresničujejo v Telesnokulturni skupnosti Slovenije;	<
—	merila za ugotavljanje povračila za opravljene programe storitev oziroma cene posamičnih telesnokulturnih in drugih storitev;
—	potrebna sredstva za izvedbo nalog skupnosti;
—	način ugotavljanja potrebnih sredstev za posamezna leta v planskem obdobju;
—	način zagotavljanja sredstev po občinskih telesnokulturnih skupnostih za uresničevanje nalog skupnega pomena iz tretjega odstavka 26. člena tega zakona, ki se uresničujejo v Telesnokulturni skupnosti Slovenije, in ukrepi za preprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti.
18.	člen
Uporabniki in izvajalci v telesnokulturni skupnosti na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana telesnokulturne skupnosti sprejmejo plan skupnosti v katerem opredelijo zlasti:
—	politiko in cilje razvoja telesnokulturne dejavnosti na svojem območju;
—	naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana;
—	naloge, ki jih ima telesnokulturne skupnost po drugih sporazumih, družbenih dogovorih ali predpisih;
—	organizacijske, materialne in kadrovske ukrepe za izvršitev nalog.
19.	člen
Če niso bili sklenjeni samoupravni sporazumi o temeljih planov telesnokulturnih skupnosti ali k njim niso pristopili vsi člani skupnosti in zaradi tega ni zagotovljeno uresničevanje nalog na področju telesne kulture, določenih v dogovorih o temeljih družbenih planov, se lahko z zakonom oziroma z odlokom občinske skupščine na podlagi zakona, ugotovi nujni obseg potrebnih sredstev ter predpiše obveznost plačevanja prispevka ustrezni telesnokulturni skupnosti in način uporabe teh sredstev.
20.	člen
Pri načrtovanju, pripravi in izvedbi velikih športnih prireditev, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: prireditve), telesnokulturne skupnosti sodelujejo med sgboj, s telesnokulturnimi organizacijami, organizacijami združenega dela in družbenopolitičnimi skupnostmi.
V skladu s sprejetimi skupnimi cilji, planiranim razvojem telesne kulture in dohodkovnimi možnostmi uporabnikov telesnokulturne skupnosti s samoupravnim sporazumom določijo temeljne usmeritve in postopek dogovarjanja o obveznostih v zvezi s sprejemanjem, pripravo in izvedbo prireditev v SR Sloveniji oziroma v zvezi z udeležbo pri teh prireditvah v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah ali v tujini.
S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka se določijo zlasti:
—	merila in kriteriji za opredeljevanje prireditev;
—	postopek sporazumevanja in način sprejemanja odločitev o organizaciji in izvedbi prireditev oziroma o pripravah športnikov in njihovem sodelovanju na prireditvah;
—	načela za sporazumevanje z drugimi republikami in avtonomnima pokrajinama o sprejemanju, pripravi in izvedbi prireditev oziroma o udeležbi na prireditvah, ki imajo skupen pomen za vse republike in avtonomni pokrajini v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji;
—	obveznost telesnokulturnih skupnosti, da za vsako posamezno prireditev zagotovijo ustrezen dogovor zainteresiranih telesnokulturnih skupnosti, telesnokul-tumih organizacij, organizacij združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti o obveznostih in odgovornostih v zvezi s pripravo in izvedbo prireditve, zlasti o združevanju dela in sredstev, pripravi objektov in naprav ter o izboru in pripravi športnikov.
j
III.	SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANJE
UDELEŽENCEV V SVOBODNI MENJAVI DELA
21.	člen
O uresničevanju neposredne svobodne menjave dela se udeleženci sporazumevajo v telesnokulturnih organizacijah in v organih krajevnih skupnosti ter v organih upravljanja temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ki s svojo dejavnostjo zadovoljujejo njihove potrebe in interese.
22.	člen
O uresničevanju svobodne menjave dela v telesnokulturnih skupnostih in po njih se uporabniki sporazumevajo z izvajalci po svojih delegatih v skupščinah telesnokulturnih skupnosti.
23.	člen
V	občinsko telesnokulturno skupnost se združijo s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih skupaj z delovnimi ljudmi in občani, združenimi v telesnokulturnih organizacijah, in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo telesnokulturno dejavnost kot svojo glavno dejavnost ter delavci delovnih skupnosti telesnokulturnih organizacij.
V	občinski telesnokulturni skupnosti sodelujejo tudi delegati delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, ki v okviru svoje dejavnosti upravljajo za telesno kulturo pomembne objekte in naprave oziroma opravljajo za telesno kulturo pomembne storitve.
24.	člen
Uporabniki in izvajalci v občinski telesnokulturni skupnosti:
—	usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana;
—	se sporazumevajo o programih storitev oziroma 0 Posamičnih storitvah, ki se zagotavljajo s svobodno Menjavo dela v tej skupnosti in merilih za njihovo vrednotenje;
—	ugotavljajo obseg sredstev za izvedbo programov storitev oziroma posamičnih storitev;
—- sprejemajo plan občinske telesnokulturne skupnosti;
—	uresničujejo naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	zagotavljajo sredstva za razširitev zmogljivosti telesnokulturnih objektov in naprav, če niso ta sredstva vsebovana v ceni storitev;
—	sodelujejo z izobraževalnimi skupnostmi, zdrav-stvenimi skupnostmi, skupnostmi otroškega varstva in raziskovalnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi zaradi uresničevanja skupnih nalog za pospeševanje vsestranskega razvoja telesne kulture;
—	se sporazumevajo o ukrepih za pospeševanje hladnejšega razvoja telesne kulture v SR Sloveniji;
—	zagotavljajo sredstva za naloge skupnega po-^nna, ki jih v skladu s samoupravnim sporazumom 0 temeljih plana Telesnokulturne skupnosti Slovenije 'resnlčujejo v Telesnokulturni skupnosti Slovenije;
, „ — se sporazumevajo o drugih zadevah, ki so dq-cene z zakonom, družbenim dogovorom ter s samo-Pravnlmi splošnimi akti občinske telesnokulturne hupnosti.
25.	člen
Delavci ene ali več organizacij izvajalcev in tisti uporabniki, katerih potrebe in interese ti izvajalci zadovoljujejo, lahko pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske telesnokulturne skupnosti ali njen statut, za uresničevanje svobodne menjave dela ustanovijo enoto te skupnosti, v kateri izvajajo določene programe telesnokulturne aktivnosti v krajevni skupnosti, oziroma določene programe telesnokulturne organizacije oziroma organizacije, ki upravlja telesnokulturne objekte in naprave.
26.	člen
Uporabniki in izvajalci se po svojih občinskih telesnokulturnih skupnostih združijo s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi v Telesnokulturno skupnost Slovenije.	r
V Telesnokulturni skupnosti Slovenije uporabniki in izvajalci oblikujejo in določajo skupne osnove telesnokulturne politike v Socialistični republiki Sloveniji, usmerjajo načrtovanje razvoja telesne kulture in se sporazumevajo o nalogah skupnega pomena. V ta namen zlasti usklajujejo planiranje telesnokulturne dejavnosti, sprejemajo plan Telesnokulturne skupnosti Slovenije, določajo enotne osnove meril za oblikovanje normativov in standardov za opravljanje telesnokulturnih storitev in sprejemajo ukrepe za pospeševanje skladnejšega razvoja telesnokulturne dejavnosti v SR Sloveniji.
Naloge skupnega pomena iz prejšnjega odstavka so:
—	dogovorjeni program mednarodnega sodelovanja Socialistične republike Slovenije in dogovorjeni del programa mednarodnega sodelovanja Socialistične federativne republike Jugoslavije n"a področju telesne kulture;
—	pospeševanje izobraževanja in usposabljanja telesnokulturnih delavcev;
—	pospeševanje telesnokulturne dejavnosti delavcev na začasnem delu v tujini in Slovencev v zamejstvu;
—	zagotavljanje možnosti za pripravo vrhunskih športnikov;
—	sodelovanje s telesnokul turnimi skupnostmi drugih socialističnih republik in pokrajin ter usklajevanje politike razvoja telesnokulturne dejavnosti v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji;
—	podeljevanje priznanj Stanka Bloudka za delo in dosežke na področju telesne kulture;
—	strokovno, raziskovalno in razvojno delo, ki ima skupen pomen za celotno področje telesne kulture;
—	vzdrževanje športnih objektov in naprav, ki imajo skupen pomen za uporabnike na območju SR Slovenije;
—	opravljanje dogovorjenih strokovnih nalog republiških strokovnih telesnokulturnih organizacij in zvez;
—	druge naloge skupnega pomena v skladu z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom.
27.	člen
Telesnokulturne skupnosti sodelujejo med seboj in z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti s področij izobraževanja, zdravstva, raziskovanja in otroškega varstva zaradi usklajevanja dela, dogovarjanja o skupnih nalogah in izvajanja teh nalog ter za uresničevanje skupnih ciljev. V ta namen ustanavljajo skupne organe.
28.	čle i
Tek snokultu no s cuprost i pra\ Ija s cupščina.
Skupščina telesno tulturne ikupnosti ima zbor uporabnikov in zbor zvaj ilcev.
Zbor uporabi iiko\ obf insk; tel osno tulturne skupnosti sestavljajo dele'ati, ki .ih delegirajo delegacije temeljnih in drugih organiza :ij združenega dela in delovni! skupnosti, ter delovni ljudje ir občani v krajevnih skupnostil .
Zbor izvajalcev cbčinske elesmkuiturne skupnosti sestavljajo de.egati, ki jih lelegirajc delegacije temeljnih organizacij združenegt deli, ki opravljajo te-lesnokulturno dejavnost in dele gaci; e delovnih skupnosti teles nekulturi iih organizac i, ter delegati telesno-kulturni i organi;acij, ki jih d ‘legi 'ajo organi teh or-genizacij.
S samoupravnim porr.zum >m c ustanovitvi občinske tclemokulturne skupnosti in i jeni n statutom se določi način sodelovanja deleg itov delavcev temeljnih organizacij združmeg i dela, k v i kvira svoje dejavnosti upravljajo za Mesnokul uro pomembne objekte in naprave oziroma opravljajo za elesno kulturo pomembne storitve v sl upščini c bčin ;ke elesnokulturne skuphos i.
S samoupravnim porazum >m c ustanovitvi občinske telesnokultui ne $ kupnosti ozir ima s statutom se določi š ovilo del agati kih mest v z loril skupščine ter Štev ilo in i način delej iran ja d lega tov v zbora skupščine.
29.	člei
Enolo telesn )kull urne ski pno: ti ipravlja skupščina, k ima zbir uporabnike' in zbo • izvajalcev. S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi enote se določi šteiilo dele^atskh mest r zborih skupščine ter število ii,način c eleg ranja de egat iv, H jih delegirajo delegacije upirabnikov in izve jalcc v v skladu z merili, določenimi s samoup avn m ; porazumom o ustanovitvi občin; ke tc lesnokull ime skuimosti.
30.	čler
Delegate v zl or i porabnik >v in v zbor izvajalcev skupščine Telesn ikuliurne ski pno: ti Slovenije delegirajo ustrezni ztori občinskih teleimok ilturnih skupnosti.
S sa noupravi .im ; porazum m c ustanovitvi Teles-nokulturne skupnosti Slovenije ozhoma z njenim statutom se določi štavile delegats :ih nest v zborih skupščine in način delsgirmja dele; atov obč nskih telesno-kulturnih skupnosti.
31.	člen
Delegati v ;kup ičini tel snol ulturne skupnosti sprejemajo plan talesrokulturm ski pno; ti, enakopravno in sporazumno oblikujejo p ilitiko na področju telesne kulture, se spor tzumevaj > o irogramih storitev, pogojih za opravi anje telesnok iltuinih storitev, cenah oziroma povračilil , samoupravnim radzeru in o drugih pogojih uresničevanja svobodne menjave dela ter o medsebojnih prav cah in obvezi ostih, ki jih določa samoupravni sporazum i ustanov tvi skupnosti in statut.
32.	člen
Skupščina te lesne kulturne skupnosti pripravlja predlog samoupravnega sporaz ima o temeljih plana, predloge drugih samoupravnih sporazunov in samou-upravnih splošnih aktov in oc loča o kadrovskih ter organizacijskih zadevah skupšč ne.
33.	člen
Kadar skupščina telesnokulturne skupnosti odloča, sprejema svoje odločitve na zasedanjih svojih zborov.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi telesnokulturne skupnosti in njenim statutom se določijo zadeve, o katerih sprejemajo odločitve delegati v skupščini po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnosti, zadeve, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov, zadeve, o katerih odločata oba zbora enakopravno, in zadeve, o katerih odloča posamezni zbor samostojno.
V zadevah, o katerih odločata oba zbora skupščine enakopravno, so odločitve sprejete, če so bile sprejete z večino glasov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih.
Ce ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek, ki je določen s statutom telesnokulturne skupnosti.
S statutom Telesnokulturne skupnosti Slovenije se določi način Sodelovanja predstavnikov republiških strokovnih organizacij in zvez v delu zbora izvajalcev skupščine Telesnokulturne skupnosti Slovenije.,
34.	člen	,
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi se v skladu z zakonom opredelijo namen in cilji ustanovitve telesnokulturne skupnosti; pravice in obveznosti ter odgovornosti uporabnikov in izvajalcev; predmet svobodne menjave dela; delovno področje; samoupravna organiziranost skupnosti, sestav, pooblastila in odgovornosti skupščine in drugih organov skupnosti; pogoji, pod katerimi se organizirajo enote; vsebino, način in postopek sporazumevanja; nadzor nad delom organov in strokovnih služb in druge zadeve in vprašanja skupnega pomena za člane skupnosti.
S samoupravnim spdrazumom o ustanovitvi telesnokulturne skupnosti in njenim statutom sc določi način sodelovanja s predstavniki organov drugih organizacij in skupnosti v skupščini telesnokulturne skupnosti.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi in statut začneta veljati, ko da k njima soglasje izvršni svet skupščine,ustrezne družbenopolitične skupnosti.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi in statutu telesnokulturne skupnosti se objavita v uradnem glasilu ustrezne družbenopolitične skupnosti.
35.	člen
Za izvrševanje odločitev skupščine in za pripravo predlogov iz njene pristojnosti ima lahko skupščina telesnokulturne skupnosti skupne organe uporabnikov in izvajalcev.
Število teh organov, delovno področje posameznega organa in njihovo sestavo določi skupščina telesnokulturne skupnosti v skladu s statutom tako, da jih sestavljajo samo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov oziroma izvajalcev za skupščino telesnokulturne skupnostL	x
36.	člen
• S -statutom Telesnokulturne skupnosti Slovenije se podrobneje opredelijo merila za podeljevanje priznanj Stanka Bloudka in določi postopek za predlaganje kandidatov ter podeljevanje teh priznanj.
37. člen
IV.	PRjCHOONE m KONČNE DOLOČBE
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi teles-nokultume skupnosti se oblikuje organ samoupravne delavske kontrole za opravljanje nadzora nad izvajanjem sprejete politike nad uveljavljanjem pravic in obveznosti delavcev in drugih delovnih ljudi, združenih v skupnosti, nad uresničevanjem sprejetih samoupravnih odločitev, nad uporabo sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti in njene strokovne službe.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi telesno-kulturne skupnosti ter njenim statutom ip drugimi samoupravnimi splošnimi akti sc v. skladu z zakonom določijo sestav, volitve in odpoklic ter število članov organov samoupravne delavske kontrole.
38.	člen
Spore iz družbenoekonomskih odnosov, iz samoupravnih odnosov pri sprejemanju in izpolnjevanju Planskih odločitev in iz drugih samoupravnih razmerij, ki jih delovni ljudje samostojno urejajo v telesno-kulturni skupnosti, rešuje posebno sodišče združenega dela.
Posebno sodišče združenega dela lahko ustanovijo uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom Pri telesnokulturni skupnosti, lahko pa več telesnokul-turnih skupnosti s samoupravnim sporazumom ustanovi skupno posebno sodišče združenega dela. Skupno poseb-n° sodišče združenega dela lahko tclesnokulturne skup-hosti ustanovijo tudi skupaj s samoupravnimi intčresni-rui skupnostmi podobnih družbenih dejavnosti.
Skupno posebno sodišče združenega dela rešuje tudi spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov med skupnostmi, ki so ga ustanovile.
42.	člen
Uporabnik in izva alci#v skladu s tem zakonom sklenejo samoi pra\ ne s )ora::umc o u.‘ tanovitvi telesno-kulturnih skupnost na kasneje lo 3 .. decembra 1980.
Do ustano zitvt tet snokultu ne kupnosti po tem zakonu, opravljajo njih ve nalog3 temeljne telesnokul-turne skupnost 1 oz rom 1 Telesne kulturna skupnost SR Slovenije.
43.	člen
Skupščina Telesno culturne skupnosti Slovenije pripravi predle g sa.nouj ravnega sporazuma iz 20. člena tega zakona najkasneje lo 31. dec itnbia 1980.
44.	člen
Določbe 10 člena tega zakoni se uporabljajo od 1. januarja 1981.
45.	člen
Sredstva in ob /ezn >sti temeljnih telesnokulturnih skupnosti prev '.amc jo u .trezne o jčinske telesnokultur-ne skupnosti, sredi tva in obvez nosti Telesnokulturne skupnosti SR Slovonije pa Telesnokalturna skupnost Slovenije.
16.	člen
Z dnem, ko začne v d j ati ta zakon, preneha veljati zakon o telesne ikult urni 1 skupno .tih Uradni list SRS št. 20/73).
17.	člen
Ta zakon žične velj :ti osmi can po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 66-4/79
Ljubljana, dne II. n< vembra 1979.
39.	člen
Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomož-in tem podobnih del lahko telesnokulturna skupnost oblikuje delovno skupnosti ali pa se za opravljanje °h del dogovori z drugo samoupravno interesno skup-ostjo, organizacijo združenega dela, telesnokulturno or-6anizacijo ali z organom.
Ce telesnokulturna skupnost za opravljanje del iz n eižnjega odstavka tega člena oblikuje delovno skup-°st, imenuje in razrešuje vodjo te delovne skupnosti , Upščina tclesnokulturne skupnosti, potem ko je do-a mnenje organa upravljanja.
r ^°dja delovne skupnosti j? za svoje delo odgovo-n skupščini telesnokulturne skupnosti.
40.	člen
hje ^ ^lotbam statuta, ki se nanašajo na uresničeva-pr naI°g, zaradi katerih se delovna skupnost oblikuje, pQ?gramu njenega dela ter razvidu del in nalog, je ki .rcbno soglasje skupščine telesnokulturne skupnosti, Je tako delovno skupnost oblikovala.
41.	člen
(itlslvhdZOrStVO nad zakonitostjo poslovanja in dela ob-obfi'?. telesnokulturnih skupnosti opravljajo pristojni PosiQSki upravni organi, nadzorstvo nad zakonitostjo ba z Vania in dela Telesnokulturne skupnosti Slovenije hi 0r' zadeve telesne kulture pristojni republiški uprav-
S lupši'ina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Vlila. 1 Kučan 1. r.
1553.
Na podlagi 3. tc čkc 379. člen:, ustave Socialistične republike Slov mije izd ija Prcoseds vo Socialistične republike Slove lije
1	- K A Z
o razglasitvi zakora o spremembah in dopolnitvah zakona« varstvu srak:.
Razglaša st zal on <> spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu zraka ki ga ji sp -ejela Skupščina Socialistične republi te S overi j e na seji Zbora združenega dela dne 21. novem Ta 1979 in na seji Zbora občin dne 21. novembra 19r 9.
St. 0100-59/79
Ljubljana, t ne 21. no vembra 1179.
Preč sodnik Vilior Avbelj 1. r.
Z V K O N
o spremembah n d« polr itvah zal ona e varstvu zraka
. člen
V 16 členu zakona o varstv i zr.tka, (Uradni Ust SRS, št. 13/75) si za bese lam.: »z: tirtjje spiodr.e kori-
sti« postavi pika in črtajo besede: »in če zagotovi sredstva, ki so potrebna za izvedbo sanacije v skrajšanem roku«.
2.	člen
Za 16. členom se doda nov 16. a člen, ki se glasi: »16. a člen
Z zakonom se lahko določi obvezno združevanje sredstev za sanacijo obstoječih virov onesnaževanja zraka, kadar gre za nujne širše družbene potrebe, od katerih je odvisno uresničevanje ciljev družbenega razvoja, določenih v družbenem planu Socialistične republike Slovenije.«
3.	člen
17.	člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Naloge v zvezi z ugotavljanjem in strokovnim nadzorovanjem splošne onesnaženosti (imisije), onesnaževanja (emisije) in širjenja onesnaženosti zraka opravljajo republiška služba za varstvo zraka v sestavu Meteorološkega zavoda SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: republiška služba za varstvo zraka), pooblaščene strokovne organizacije in zavodi ter dimnikarska služba. Republiška služba za varstvo zraka je odgovorna za opravljanje teh nalog v skladu z analitično nadzornim in alarmnim sistemom, ter enotno metodologijo, javno objavlja podatke o onesnaženosti zraka, daje podatke za razvrščanje območij §R Slovenije glede na stopnjo onesnaženosti zraka, geografsko konfiguracijo in z njo povezanimi meteorološkimi razmerami ter daje podatke za izvajanje začasnih izrednih ukrepov. Republiška služba za varstvo zraka skupaj s pooblaščenimi organizacijami in zavodi ter dimnikarsko službo daje podatke za pripravo sanacijskih programov in preventivnih ukrepov. Pooblaščene strokovne organizacije, zavodi in dimnikarska služba vodijo ustrezno evidenco in pošiljajo podatke ter poročila republiški službi za varstvo zraka.
Republiška služba za varstvo zraka opravlja naloge iz prejšnjega odstavka na podlagi meritev v okviru republiške osnovne mreže ter strokovno usklajuje delo pooblaščenih strokovnih organizacij in zavodov ter dimnikarske službe pri opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka na podlagi meritev v okviru dopolnilne mreže merilnih postaj, organiziranih na vsem območju SR Slovenije.«
4.	člen
Za 17. členom se dodata nova 17. a in 17. b člen, ki se glasita:	>
»17. a člen
Sredstva za delo republiške službe za varstvo zraka in za organizacijo ter vzdrževanje republiške osnovne mreže merilnih postaj zagotavlja SR Slovenija.
Sredstva za delo pooblaščenih strokovnih organizacij in zavodov na dopolnilni mreži v okviru analitično nadzornega in alarmnega sistema ter za organizacijo in vzdrževanje dopolnilne mreže merilnih postaj se zagotavljajo na način, določen v 29. in 30. členu tega zakona.
Republiška služba za varstvo zraka in pooblaščene strokovne organizacije in zavodi ter dimnikarska služba s pogodbami pridobivajo sredstva za opravljanje drugih analiz in nalog, potrebnih za pripravo sanacijskih programov in za izvajanje preventivnih ukrepov.«
»17. b člen
Strokovno nadzorstvo nad izpuščanjem škodljivih snovi v zrak (emisijo) in nad onesnaženostjo zraka (imiv sij o) se opravlja po enotno določeni metodologiji.
Republiški sekretar za urbanizem v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona predpiše postopek za določanje metodologije iz prejšnjega odstavka in pogoje, pod katerimi daje za zadeve varstva zraka pristojni občinski upravni organ pooblastila strokovnim organizacijam in zavodom za strokovno nadzorstvo nad izpuščanjem škodljivih snovi v zrak in nad onesnaženostjo zraka.
Zdrav|tvene organizacije združenega dela spremljajo v okviru svoje redne dejavnosti vplive onesnaženosti zraka na zdravje prebivalstva.
Občina vodi kataster virov onesnaževanja zraka.«
5.	člen
Na koncu drugega stavka drugega odstavka 21. člena se črtajo besede: »ter skupnosti za varstvo okolja«.
6.	člen
V 24. členu sc besedilo: »zbira sredstva za varstvo zraka in gospodari s temi sredstvi v okviru samoupravnega sklada, ki ga v ta namen ustanovi« nadomesti z besedilom: »gospodari s sredstvi, ki jih za opravljanje skupno dogovorjenih nalog zagotavljajo skupnosti za varstvo zraka ali druge ustrezne skupnosti oziroma občinske skupščine.«
7.	člen
Naslov »IV. FINANCIRANJE VARSTVA ZRAKA« sc črta.
8.	člen
28.	člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Temeljne organizacije združenega dela in imetniki cestnih motornih vozil kot uporabniki virov onesnaževanja zraka s prispevkom zaradi onesnaževanja zraka zagotavljajo sredstva za opravljanje nalog skupnega pomena, za katere so po tem zakonu zavezane skup- , n osti za varstvo zraka in Zveza skupnosti za varstvo zraka Slovenije.
Prispevek zaradi onesnaževanja zraka plačujejo uporabniki virov onesnaževanja zraka v višini, določeni glede na obseg in stopnjo onesnaževanj a, ki jo viri povzročajo, in glede na sprejete programe dela skupnosti za varstvo zraka in Zveze skupnosti za varstvo zraka Slovenije«.
9.	člen •
29.	člen se spremeni tako, da se glasi: »Temeljne organizacije združenega dela, ki upravljajo z nepremičnimi viri onesnaževanja zraka, plačujejo prispevek zaradi onesnaževanja zraka v višini in na način, določen s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo v okviru skupnosti za varstvo zraka.-
Prispevek zaradi onesnaževanja zraka plačujejo temeljne organizacije združenega dela iz dohodka.
Prispevka zaradi onesnaževanja zraka so za dobo, ki je predpisana za izvajanje sanacijskega programa, oproščeni upravljale! oziroma lastniki nepremičnih virov onesnaževanja zraka, ki izvajajo sanacijo virov onesnaževanja po sanacijskem programu.
Če samoupravni sporazum iz prvega odstavka tega člena ni sklenjen do 30. novembra za naslednje leto. ali pa ga sklene le del udeležencev, in sredstva za iz-
vedbo sprejetega programa niso zagotovljena, določi obveznost plačevanja in stopnjo prispevka za tiste, ki samoupravnega sporazuma niso sklenili, občinska skupščina z odlokom.«
10.	člen
30.	Člen se spremeni tako, da se glasi: »Prispevek zaradi onesnaževanja zraka plačujejo imetniki cestnih motornih vozil kot uporabniki premičnih virov onesnaževanja zraka od .delovne prostornine motorjev.
Višino prispevka določi z odlokom Izvršni svet Skupščine SR Slovenije glede na sprejete programe dela skupnosti za varstvo zraka in Zveza skupnosti za varstvo zraka Slovenije.
Prispevek iz tega člena se ne plačuje od motornih vozil javnega potniškega prometa, intervencijskih vozil in vozil organov za notranje zadeve, vozil kazensko poboljševalnih zavodov, vozil Jugoslovanske ljudske armade, traktorjev ter od vozil tujih diplomatskih in konzularnih predstavnikov.
Občinski upravni organ, pristojen za registracijo motornih vozil, registrira motorno vozilo zavezano plačilu tega prispevka šele po predložitvi dokazila o plačanem prispevku.«
11.	člen
31.	člen se spremeni ih dopolni tako, da se glasi: »Finančna sredstva iz 29. in 30. člena tega zakona se zbirajo pri skupnostih za varstvo zraka.
Finančna sredstva iz 30. člena tega zakona se za potrebe skupnosti za varstvo zraka in Zveze skupnosti za varstvo zraka Slovenije razporejajo na podlagi letnih programov dela in finančnih načrtov, ki jih sklenejo skupnosti za varstvo zraka in Zveza skupnosti za varstvo zraka Slovenije.
V	občini, v kateri ni ustanovljena skupnost za varstvo zraka, Se sredstva iz 30. člena tega zakona zbirajo nk posebnem računu pri občinski skupščini. Poraba teh sredstev se določi z vsakoletnim dogovorom, sklenjenim med skupščino občine In Zvezo skupnosti za varstvo zraka Slovenije.«
12.	člen
V	drugem odstavku 36. člena se besede »17. člena« nadomestijo z besedami »17. b člena«.
13.	člen
37.	Člen se črta.
14.	člen
40. Člen se spremeni tako, da se glasi:
»Posameznik se kaznuje za prekršek za dejanja iz prvega odstavka 38. člena tega zakona z denarno kaznijo od 20 do 10.000 dinarjev.
Posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnošti, se kaznuje z denarno kaznijo od 100 do 50.000 dinarjev.«
15.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-11/79
Ljubljana, dne 21. novembra 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
,	Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1554.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 15. in 22. člena zakona o visokem Šolstvu (Uradni list SRS, št. 13-593/75), 69. člena, 14. alinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in 308. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 27. novembra 1979 sprejela
ODLOK
o soglasju k uvedbi nove smeri višješolskega študija in k dopolnitvam statuta visokošolske temeljne organizacije Tekstilna tehnologija Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani
Daje se soglasje k uvedbi nove smeri višješolskega študija »Oblikovanje tekstilij in oblačil« na visokošolski temeljni organizaciji Tekstilna tehnologija Fakultete za naravoslovje in tehnologijo ter k dopolnitvam 28. in 30. člena statuta visokošolske temeljne organizacije Tekstilna tehnologija Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, ki se nanašajo na uresničevanje z ustavo SR Slovenije in zakonom o visokem šolstvu določenega posebnega družbenega interesa.
St. 022-97/79
Ljubljana, dne 27. novembra 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučani 1. r.
1555.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 285. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka
71.	člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora Občin dne 21. novembra 1979 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o spremembi zakona e zagotovitvi sredstev za kritje prekoračenja stroškov pri gradnji proge Beograd—Bar na območju Socialistične republike Cme gore
Daje se soglasje k predlogu zakona o spremembi zakona o zagotovitvi sredstev za kritje prekoračenja stroškov pri gradnji proge Beograd—Bar na območju Socialistične republike Crne gore, Id ga je Skupščini SR Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije.
St 0101-140/76
Ljubljana, dne 21. novembra 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan L r.
1556.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 285. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 21. novembra 1979 sprejela
ODLOK
e soglasju k predlogu zakona o ureditvi kreditov Narodne banke Jugoslavije, ki so bili dani bankam v letu 1975 za določene namene
Daje se soglasje k predlogu zakona o ureditvi kreditov Narodne banke Jugoslavije, ki so bili dani bankam v letu 1975 za določene namene, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije.
St. 0101-276/79
Ljubljana, dne 21. novembra 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1557.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, II. razdelka 71. člena, 75. in 317. člena poslov-irka Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 27. novembra 1979 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj
(YU-1759)
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnbvo in razvoj (YU-1759), ki ga je Skupščini Socialistične republike . Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-295/79'
Ljubljana, dne 27. novembra 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan L r.
1558.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 92., 93., 94. in tretjega odstavka 104. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 27. novembra 1979 sprejela
ODLOK
e izvolitvi dveh sodnikov za prekrške Republiškega senata za prekrške v Ljubljani
Za sodnika za prekrške Republiškega senata za prekrške v Ljubljani se izvolita:
Ana Koman, diplomirana pravnica s pravosodnim izpitom, sodnica za prekrške v občini Škofja Loka;
Miloš Ogrin, diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom, svetovalec v Skupščini občine Ljubljana Bežigrad.
St. 111-41/79
Ljubljana, dne 27. novembra 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1559.
Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 5. alinee drugega odstavka 68. člena, 1. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine. SR Slovenije ter 66. in 71. čleta poslovnika Zbora združenega dela je Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije na seji dne 27. novembra 1979 sprejel
ODLOK
o razrešitvi \n izvolitvi podpredsednika in članov odborov Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije
I
V odborih Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije se razrešijo:
1.	Zdravko Barišič, dolžnosti člana Odbora za družbenoekonomski razvoj;
2.	Egon Breitenberger, dolžnosti člana Odbora za stanovanjsko-komunaina vprašanja in varstvo okolja;
3.	Drago Čuček, dolžnosti podpredsednika Od-okoba'3 stanovimjsko"komunalna vprašanja in (varstvo
■$. Franc Gašper, dolžnosti člana Odbora za stanovanjsko-komunaina vprašanja in varstvo okolja:
5.	Erih Jager, dolžnosti člana Odbora za stanovanjsko-komunaina vprašanja in varstvo okolja;
6.	Marko Matkovič, dolžnosti člana Odbora za družbenopolitični sistem;
7.	Jože Mlakar, dolžnosti člana Odbora za agrarno politiko;
8.	Ožbolt Rožanc, dolžnosti člana Odbora za družbenoekonomske odnose;
9.	Marjeta Rupnik, dolžnosti članice Odbora za stanovanjsko-komunalna vprašanja in varstvo okolja;
10.	Albina Urnaut, dolžnosti članice Odbora za družbenoekonomske odnose;
11.	Darko Zorko, dolžnosti člana Odbora za finance.
II
V odbore zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije se izvolijo:
1.	Alojz Filipič, za člana Odbora za družbenoekonomske odnose;
2.	Valentin Južnič, za člana Odbora za stano-vanjsko-komunalna vprašanja in varstvo okolja;
3.	Jože K e f e r , za člana Odbora za družbenoekonomske odnose;
4.	Rudi Krajnc, za podpredsednika Odbora za stanovanj sko-komunalna vprašanja in varstvo okolja,
5.	Viktor Lavre, za člana Odbora za agrarno politiko;
6.	Jože Majcen, za člana Odbora za finance;
7.	Tonka Modic, za članico Odbora za stanovanj sko-komunalna vprašanja in varstvo okolja;
8.	Evlalija P a j e r, za članico Odbora za stanovanj sko-komunalna vprašanja in varstvo okolja;
9.	Jože Sedelšak, za člana Odbora za družbenopolitični sistem;
10.	Maja Tej kal, za članico Odbora za družbenoekonomski razvoj;
11.	Janko Tratnik, za člana Odbora za stanovanj sko-komunalna vprašanja in varstvo okolja.
St. 02005-1/79
Ljubljana, dne 27. novembra 1979.
Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Emil Tomažič 1. r.
1560.
Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 5. alinee drugega odstavka 68. člena. Prve alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena' Poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 66. in 71. člena Poslovnika Zbora občin je Zbor občin Skupščine SR Slovenije na seji dne 27. novembra 1979 sprejel
ODLOK
0 razrešitvi in izvolitvi člana Odbora za urbanizem, stanovanjsko-komunalna vprašanja in varstvo okolja Zbora občin Skupščine SR Slovenije
I
Razreši se:
Lidija K^anjšek-Hazabent, dolžnosti lanice Odbora za urbanizem, stanovanjsko-komunal-Ua vprašanja in varstvo okolja.
II
Izvoli se: ,
Slavko Vamberger, za člana Odbora za urbanizem, stanovanj sko-komunalna vprašanja in varstvo okolja.
St. 02004-1/79
Ljubljana, dne 27. novembra 1979.
Zbor občin
Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Silva Jereb 1. r.
1561.
Na podlagi 7. točke. 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi Socialistične republike Slovenije in 102. člena'kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične ^republike Slovenije na prošnjo obsojencev
' O D L O K
o pomilostitvi obsojenih oseb
1.	člen
Izrečena kazen zapora se zniža:
• Bajramoviču Bidu, rojenemu leta 1944 v Pri-jepolju, se izrečena kazen 2 let zapora zniža za 6 mesecev.
2.	člen
Izrečena kazen zapora se spremeni v pogoj no obsodbo:
Berberu Ešefu, rojenemu leta 1954 v Prijedoru, se izrečena kazen 7 mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo tako, da se izrečena kazen ne bo izvršila, če obsojenec v enem letu ne bo storil novega kaznivega dejanja.
St. 25-1/79
Ljubljana, dne 23. novembra 1979.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik Viktor Avbelj 1. r.
1562.
Na podlagi tretje alinee 128. člena zakona o varno-i sti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75) izdaja , republiški sekretar za notranje zadeve
ODREDBO
o višini stroškov za vozniške izpite za voznike motornih vozil in kmetijskih traktorjev in preizkusa znanja za voznike delovnih strojev, moto kultivator jev in koles z motorjem
, I
Višina stroškov za izpit iz predpisov o varnosti cestnega prometa za vožnjo motornih vozil vseh kategorij in kmetijskih traktorjev znaša 80 dinarjev.
Višina stroškov preizkusa znanja za voznike delovnih strojev, motokultivatorj e v in koles z motorjem maša 60 dinarjev.
II
Višina stroškov za izpit iz vožnje motornega vozila oziroma kmetijskega traktorja znaša:
	din
1. za kategorijo A	100
2. za kategorijo B	160
3. za kategorijo C	200
4. za kategorijo D	250
5. za kategorijo E	200
6. za kmetijski traktor	100
III
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odločba o določitvi višine stroškov za vozniške izbite št 13/l-S-22/22-a-39/74 z dne 20. junija 1977.
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Republiški sekretar za notranje zadeve Janez Zemljarič 1. r.
1563.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/76) in 18. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja ter plačevanja, prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1979 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77, 8/78 in 30/78) objavlja Republiški sekretariat za finance spremembe in dopolnitve
PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1979 ter stopenj davkov iz osebnega dohodka, ki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov (Uradni list SRS, št. 27/78, 30/78, 8/79, 11/79, 12/79, 19/79, 32/79 in 34/79)
V tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka< se izvršijo naslednje spremembe:
Pri zaporedni številki 8 občina Gornja Radgona se:
—	v stolpcu 6 stopnja 1,26 nadomesti s stopnjo 0,42;
—	v stolpcu 7 stopnja 5,87 nadomesti s stopnjo 2,30;
—	v stolpcu 8 stopnja 0,66 nadomesti s stopnjo 0,32;
—	v stolpcu 9 stopnja 0,24 nadomesti s stopnjo 0,08;
—	v stolpcu 10 stopnja 0,78 nadomesti s stopnjo 0,40;
—	v stolpcu 11 stopnja 7,37 nadomesti s stopnjo
6,20;
. — v stolpcu 13 stopnja 30,99 nadomesti s stopnjo 24,53;
—	v stolpcu 14 stopnja 10,56 nadomesti s stopnjo
5,27.
V tabeli 2 pod A »Prispevek iz dohodka po osnovi osebnega dohodka< se izvršijo naslednje spremembe:
a)	Pri zaporedni številki 8 občina Gornja Radgona se:
—	v stolpcu 3 stopnja 1,88 črta;
—	v stolpcu 4 stopnja 0,26 črta;
• b) Pri zaporedni številki 20 občina Laško se:
—	v stolpcu 4 stopnja 0,24 črta;
c)	Pri zaporedni številki 52 občina Šmarje se:
—	v stolpcu 4 stopnja 0,24 črta;
č) Pri zaporedni številki 36 občina Novo mesto se:
—	v stolpcu 3 stopnja 2,54 nadomesti s stopajo 2,48;
d)	Pri zaporedni številki 60 občina Žalec se:
—	v stolpcu 4 stopnja 0,22 črta.
St. 420-17/79
Ljubljana, dne 27. novembra 1979.
Podpredsednica Izvršnega sveta SRS in republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r.
1564.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 61/77, 9/78, 41/78, 69/78 in 5/79) izdaja republiška sekretarka za finance
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbo o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje
družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 30/78, 8/79, 11/79, 19/79, 32/79 in 34/79) se v tabeli točke 2:
— pri zaporedni številki 8 občina Gornja Radgona stopnja 10,56 nadomesti s stopnjo 5,27.
St. 420-17/79
Ljubljana, dne 27. novembra 197S.
Podpredsednik Izvršnega sveta SRS in republiška sekretarka za finance
Milica Ozbič L r.
1565.
Na podlagi 16. in 27. člena statuta skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 28/79) je skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji na seji dne 8. novembra 1979 sprejela
SKLEP
o ustanovitvi odborov za uveljavljanje pravic in odbora za varstvo pravic
I
Ustanovijo 'se odbori za uveljavljanje pravic za območja občin:
1.	Celje,. Brežice, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec — s sedežem v Celju.
2.	Koper, Ilirska Bistrica, Izola, Piran, Postojna, Sežana — s sedežem v Kopru.
3.	Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič — s sedežem v Kranju.
4.	Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje — s sedežem v Ljubljani.
5.	Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica — s sedežem v Mariboru.
6.	Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota — s sedežem v Murski Soboti.
7.	Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje — s sedežem v Novem mestu.	9
8.	Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin — s sedežem v Novi Gorici.
9.	Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje — s sedežem na Ravnah na Koroškem.
II
Ustanovi se odbor za varstvo pravic — na sedežu skupnosti.
III
Odbor za uveljavljanje in odbor za varstvo pravic iRia predsednika, namestnika predsednika in potrebno Število članov, ki jih izvoli skupščina skupnosti.
Skupščina skupnosti določi število članov posa-hieznega odbora s posebnim sklepom.
Odbor za uveljavljjanje pravic in odbor za varstvo Pravic odločata v sestavi, ko so na seji navzoči pred-s°dnik oziroma njegov namestnik in dva člana. V pri-Preru odsotnosti predsednika ali njegovega namestnika lahko zaseda odbor tudi v sestavi treh članov. V tem Primeru izvolijo izmed sebe predsedujočega.
Podrobnejše določbe o delu odborov določa pravilnik o postopku za uveljavljanje pravic iz starostnega zavarovanja kmetov oziroma poslovnik o delu odborov.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 03060-264/31-1979
Ljubljana, dne 8. novembra 1979.
Skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji
Predsednik
Jože Pikelj 1. r.
1566.
Republiški odbor Sindikata delavcev delovnih skupnosti družbenih in državnih organov Slovenije in Odvetniška zbornica Slovenije sprejemata
SPREMEMBO IN DOPOLNITEV KOLEKTIVNE POGODBE
o delovnih razmerjih med delavci in odvetniki v SR Sloveniji
1.	člen
V kolektivni pogodbi o delovnih razmerjih med delavci in odvetniki v SR Sloveniji z dne 1. julija >678 (Uradni list SRS, št. 17-1210/78) se 95. člen spremeni in dopolni tako, da se mu doda tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Za opravljanje strokovnih in pomožnih del odvetniki lahko sklepajo z upokojenci pogodbe o delu, ki lahko traja največ 20 ur na teden.«
2.	člen
Ta sprememba in dopolnitev velja od dneva objave v Uradnem listu SRS.
Št. 305/79
Ljubljana, dne 26. novembra 1979.
Predsednik
Republiškega odbora Sindikata
družbenih in državnih organov Slovenije
-	Marjan Sedej 1. r.
Št. 63/2
Predsednik
Odvetniške zhortiice Slovenije Ivan Japelj 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1567.
Na podlagi 32., 50. in 51. člena zakona o sistemu aržavne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Složnije ter o republiških upravnih organih (Uradni list RS, št. 24/79) so Skupščina občine Ljubljana Beži-na Podlagi 193. člena statuta občine (Uradni list Št. 2/78), na 17..seji zbora združenega deja dne • septembra 1979 in 17. seji zbora krajevnih skupnosti nL' 24. septembra 1979, Skupščina občine Ljubljana
Center na podlagi 172. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 2/78). na 18. seji zbora združenega dela dne 25. septembra 1979, na 18. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. septembra 1979 in na 17. seji družbenopolitičnega zbora dne 25. septembra 1979, Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje, na podlagi 187. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. ‘2/78) na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. septembra 1979, Skupščina občine Ljubljana šiška, na
podlagi 189. člen i stEtuta obči le (Jradni list SRS, št. 2/78), na 21. skup lem zasedanj i zb< ra združenega dela, zbora krajevnih tkupnosti in d -užb<.‘nepolitičnega zbora dne 22. novembr a 1979, Skupi čipa obč ne Vič-Rudnik na podlagi 175. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 2/78) na 17. seji zbira idruž snega de a, dne 26. septembra 1979, na 17. seji zbora trajevnil skupnosti dne 26. septembra 1679 in Skupšč na mesta Ljubljane na podlagi 88. in 144 člei.a statuta mesta L, ubijana (Uradni list SRS, št. 2 78) la 19. se. i zbora združenega dela dne 27. septembra 1919, na 18. seji zbora občin dne 27. septembra 1979 in na 18. seji d užbc-nepolitičnega zbora dne 27. septembri 197!', sprejele
ODLOK
o ustanovitvi Zavoda za družb' no jlaniranje Ljubljana
1.	člen
Ustanovi se Zave d za drižbero planiranje Ljubljana! v nadaljnje m besedilu: z.- vod).
Zavod je upravna organizae ija.
2.	čler
Zavod opravlja strokovne n druge laloge za uresničevanje planskih 'unkcij fiesta Ljubljane, občin Ljubljana Center Lju aljana Vi --Rudnik Ljubljana Mo-ste-Poljc, Ljubiji na E ežigrad i i Ljubija ia Šiška (v nadaljnjem besedili : ustanovitelj i.
•*	3. čler
Zav»d opravija v okviru i alog iz 2. člena naslednje:
—	pripravlja strokovne os love in delovne osnutke srednjeročnih in do goročnih plaiov ustanoviteljev, predlogov letnih iimeraic ter n. ihov h sprememb in dopolnitev;
—	pripravlja strokovne os tove in c elovne osnutke prostorskih planov, uroanir.tičn h nairtoi,
—	analizira in sp -eml.ia iz ajai ja planskih nalog;
—	izdeluje strokovne osno e za zazidalne načrte in lokacijsko dokumentacijo;
—	pripravlja sme -ni« za i -.delt vo lokacijske dokumentacije za pomembnejše obje kte;
—	razvija metod dogi j o d užb-nega planiranja s posebnim poudai kom na pove -.ano ;ti s icialncga, ekonomskega in pro tors :ega vidi,:a d 'užbi nega razvoja;
—	izdeluje s-rokc vne osne ve z i usklajevanje planov m ec občinami, kr tjevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi ;kup lostrni v »bčirah 'in mestu;
—	izdeluje gospoc arske, so ialn : in rrostorske analize, ki so pomembne za določ nje razvojnih ciljev;
—	zbira in analizira podati e te - publicira statistične informacije;
—	nudi pomoč krajevnim skupnostim in samoupravnim interesnim $ rupr oštir i pr upi rabi metodologije in izdelavi plani v ter us tosabljanju delavcev za njihove potrebe ra področju družbenega planiranja;
—	opravlja druga stro ko vr a de'a s oodročja planiranja ekonomske;;a in socialne? a razvoja;
—	pripravlja strokovne analize in predloge s področja cen.
4.	člen
Zavod je samostojen v ok im svoj.h pooblastil in za svoje delo odgovarja usta aovir eljem in njihovim izvršnim svetom.
Zavod se je pri svojem delu dolžan ravnati v skladu s stališči in smernicami ustanoviteljev in njihovih izvršnih svetov.
Zavod sodeluje v okviru svojega delovnega področja z upravnimi in drugimi organi ustanoviteljev in drugih družbenopolitičnih skupnosti ter s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
5.	člen
Zavod vodi direktor zavoda.
I
6.	člen
Delo zavoda je javno, kolikor ni z zakonom, drugim predpisom ali aktom ustanoviteljev določeno, da je potrebno posamezne podatke varovati kot tajnost, oziroma, da se ne smejo objaviti.
O delu zavoda obvešča javnost direktor zavoda.
Direktor zavoda lahko za obveščanje javnosti pooblasti tudi druge osebe v zavodu.
7.	člen
V zavodu se lahko ustanovijo notranje organizacijske enote, ki se oblikujejo glede na značaj in obseg dela tako, da se zagotovi učinkovito, smotrno in racionalno izvrševanje nalog zavoda.
8.	člen
Notranjo organizacijo in delo zavoda ter razpored del in nalog določa splošni akt o notranji organizaciji in., delu zavoda ter splošni akt o sistemizaciji del ih nalog, ki ju izda v soglasju z izvršnimi sveti ustanoviteljev, direktor zavoda.
9.	člen
Direktorja zavoda imenuje in, razreši'■ Skupščina mesta Ljubljane po predhodnem soglasju skupščin drugih ustanoviteljev zavoda.
10.	člen
Direktor zavoda organizira in vodi deio zavoda-skrbi za uspešno izvrševanje nalog zavoda ter za pravilnost in zakonitost dela zavoda.
11.	člen
Direktor zavoda je za svoje delo in zardelo zavoda ter za izvrševanje sklepov in smernic ustanoviteljev 'n njihovih izvršnih svetov odgovoren ustanoviteljem i*1 njihovim izvršnim svetom.	.
Direktor zavoda je dolžan o delu zavoda poroča ustanoviteljem.
Na zahtevo ustanoviteljev in njihovih izvršnih svetov mora direktor zavoda dajati obvestila in pojasni o vprašanjih s področja dela zavoda.
12.	člen
Izvršni sveti ustanoviteljev lahko začnejo postoP6 za oceno strokovnosti dela posameznih odgovornih ose in za ugotovitev vzrokov, ki so povzročili nezadovo ljiyo stanje pri izvrševanju nalog zavoda.
13.	člen
DirektorzačDda ima lahko namestnika.	^
Namestnik nadomešča direktorja, če je odsoten zadržan z vsemi pooblastili iri odgovornostmi ter zastopa pri opravljanju zadev, ki mu jih ta določi.
Namestnika imenuje irr razreši Skupščina mesta Ljubljane po enakem postopku, kot je določen za imenovanje direktorja.
14.	člen
Sredstva za delo zavoda združujejo na predlogih svojih izvršnih svetov, ustanoviteljev zavoda.
Sredstva za delo zavoda so: sredstva, ki jih pridobivajo delavci kot dohodek delovne skupnosti, sredstva za materialne stroške, sredstva za posebne namene in sredstva opreme.
15.	člen
Zavod je dolžan predložiti ustanoviteljem vsako le-^to do 30. novembra finančno ovrednoten program dela za naslednje leto, ki ga bodo financirali iz sredstev svojih proračunov.
16.	člen
Delavci zavoda oblikujejo delovno skupnost.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delovne skupnosti zavoda urejajo delavci s samoupravnimi splošnimi akti delovne skupnosti v skladu z ustavo in zakoni. '
17.	člen	i
Delavci delovne skupnosti zavoda pridobivajo dohodek delovne skupnosti iz sredstev za delo zavoda, v skladu z obsegom sredstev, ki jih ustanovitelji zavoda zagotavljajo v svojih proračunih.
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-41/79-1
Ljubljana, dne 25. septembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
St. 022-3/79
Ljubljana, dne 25. septembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
I	Miroslav Samardžija 1. r.
St. 010-2/79-01
Ljubljana, dne 5. oktobra 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
St. 1-666/79
Ljubljana, dne 20. novembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dejak 1. r.
St. 023-6/79
Ljubljana, dne 26. septembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
St. 022-779
Ljubljana, dne 27. septembra 1979.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
, ,1	Marjan Rožič Lr.
1558.
Upoštevaj )č 31. in 50. člen zakona o sistemu državne uprave in c Izv -šnern sv -tu Skupščine SR Slovenije ter o rapuhliski i upravn h organih (Uradni list SRS, št. 24/79) skle rejo
Skupščina Obč ne L i ubijan a 3eži{ rad,
Skupščina občme L iubljana Center,
Skupščina občine L iubljana Alostr-Polje,
Skupščina občine L ubijana .liškr,
Skupščina občine L ubijana Vič-Kudnik in
Skupščina mesta L. ubijane
SPORAZUM.
o medsebojni! pr; vica i in obvezno; tih do Zavoda za družbi no i laniianje Lju rljana
1.	člen
Skupščine občine Ljubljana. Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Mosl 2-PoIje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rud aik in Sl upščina r.iestr Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: ust novitelji so soglasni, da bodo za opravljanje strekovr ih in drugih nalog za uresničevanje planskih fun ecij istarovih- upravni zavod — Zavod za družbeno planiranje Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: zgvol).
2.	člen
S •tem spo'azumom urejajo ustanovitelji medsebojne pravice in nbvemos i iz medreboj rih odnosov, ki se vzpostavljajo : opravi j njem strokovnih in drugih zadev iz okvira jrraviz in dolžnosti obči re, ki jih opravlja zavod.
3.	člen
Ustanovitelji s nora uma so soglasni, da Zavod za družbeno planiran e L ubijana opravlja za mesto in občine naslednje n; loge
—	pripravlja strok vne osne ve in delovne osnutke srednjeročnih, dolgnroč uh piano / ustanoviteljev, letnih smernic ter njihovi i spi ememb in dopolnitev;
—	pripravlja strok vne osne ve in delovne osnutke prostorskih planov, urb nistrčnih načrtov;
—	analizira in spr< mlja izvijanje planskih nalog;
—	izdeluj« strrkovie osnove za zazidalne načrte in lokacijsko dokument; cijo;
—	pripravlja snerr ice za izeelav-i lokacijske dokumentacije za p >met rbne j še oojek e;
—	razvija mete dolo ;i jo druži enega planiranja s posebnim poudarkom na zvezanosti socialnega, ekonomskega in prostorske ja v dika družbenega razvoja;
—	izdeluj« str >kov re osnove za usklajevanje planov med občinami, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi s kupi ostmi in temeljnimi organizacijami združenega dela v občina i in mestu;
—	izdeluje gospoda ske, socialne n prostorske analize, ki so pomemfcne z r določanje r;ovojnih ciljev;
—	zbira in analizir; podatke ter ruMicira statistične informacije:
—	nudi pomot kr; jevnim : kupulostim in samoupravnim interesnim sk pnostim pri r uporabi metodologije in izdelave piano« ter usposabljanju delavcev za njihove potrebe na pod -očju družben Iga planiranja;
—	opravlj a dn ga f rokovna dela s področja planiranja ekonomskega in s »cialnega razvaja;
—	pripravlja strok vne analize ia predloge s področja cen.
4.	člen
Zavod je dolžan predložiti ustanoviteljem vsako leto do 30. 11. finančno ovrednoten program dela za naslednje leto, ki ga bodo financirali iz sredstev svojih proračunov.
5.	člen
Ustanovitelji sporazuma se obvezujejo, da bodo za financiranje nalog zavoda združevali vsako leto potrebna finančna sredstva. '
6.	člen
Izvršni svet ustanoviteljev zavoda in direktor zavoda so dolžni zagotoviti takšno notranjo organizacijo dela, ki bo omogočila optimalno in racionalno delitev dela in hkrati pravočasno izvršitev nalog zavoda.
7.	člen
Za pravočasno, v dogovorjenem obsegu in družbeno upravičeno ter pričakovano kvaliteto izvršenega dela je odgovoren direktor zavoda,
8.	člen
Delavci zavoda odgovarjajo za svoje delo tudi izvršnim svetom ustanoviteljev.
Izvršni sveti ustanoviteljev lahko začnejo postopek za oceno strokovnosti dela posameznih odgovornih oseb in ugotovitev vzrokov, ki so povzročili nezadovoljivo stanje pri izvrševanju,nalog zavoda.
9.	člen
Pravice in obveznosti ustanoviteljev nastanejo z dnem sklenitve sporazuma.
10.	člen
K sklenjenemu sporazumu lahko pristopijo tudi druge Občinske skupščine.
11.	člen
Sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo in podpišejo vsi udeleženci, in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-41/79-1
Ljubljana, dne 25. septembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
St. 022-3/79
Ljubljana, dne 25. septembra 1979. t
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Miroslav Samardžija 1. r.
St. 010-2/79-01
Ljubljana, dne 5. oktobra 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
St. 1-666/79
Ljubljana, dne 20. novembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dejak 1. r.
St. 023-6/79
Ljubljana, dne 26. septembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.	/
St. 022-779
Ljubljana, dne 27. septembra 1979.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r.
1569.
Na podlagi 10. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78),
sklenejo
—	delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih;
—	delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela prek svojih sindikatov in nosilci samostojnega osebnega dela prek svojih združenj;
—	občani v krajevnih skupnostih ter
—	delovni ljudje prek društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, občani v krajevnih skupnostih in delovni ljudje prek društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb na območju občin Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje (v nadaljnjem besedilu: delavci temeljnih organizacij) ustanovijo medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: skupnost) za opravljanje določenih skupnih zadev in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja v primeru brezposelno-
sti, za katere se dogovorijo s tem samoupravnim sporazumom.	*
2.	člen
Ta samoupravni sporazum določa:
—	naloge skupnosti,
—	organizacijo in organe skupnosti,
—	razmerja med skupnostjo in drugimi samoupravnimi skupnostmi,
—	združevanje sredstev v skupnosti,
—	samoupravno delavsko kontrolo,
—	strokovno službo,
—	prehodne in končne določbe.
3.	člen
Skupnost ima lastnost družbene pravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki izhajajo iz zakona, tega sporazuma in njenega statuta.
Sedež skupnosti je v Ljubljani, Parmova 32.
4.	člen
Skupnost obvešča delavce temeljnih organizacij o svojem delu po delegatih, s svojimi informativnimi sredstvi in tudi v sredstvih javnega obveščanja.
Statut skupnosti podrobneje določa naloge organov skupnosti in delegatov v teh organih ter njihovo odgovornost pri uresničevanju načela javnosti dela.
II. NALOGE SKUPNOSTI
5.	člen
Delavci temeljnih organizacij uresničujejo svoje interese in pravice v skupnosti predvsem z izvajanjem nalog na’ naslednjih področjih:
1.	Programiranje in spremljanje ukrepov:
—	planiranje kadrov ter s tem v zvezi ustrezno usmerjanje v poklice,
—	usmerjanje zaposlovanja delavcev, kadar je tp potrebno zaradi preusmeritve proizvodnje in poslovanja ali modernizacije oziroma tehnoloških izboljšav v določenih temeljnih organizacijah ali dejavnostih,
—	usposabljanje in prekvalifikacija delavcev, ki prehajajo na drugo zaposlitev,
—	zagotavljanje usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb in ustvarjanje možnosti ter pogojev za njihovo vključevanje v delo na širšem območju,
—	organizirano vračanje delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, in njihovo zaposlovanje v domovini,
—	medrepubliško posredovanje pri zaposlovanju delavcev.
2.	Uresničevanje načela solidarnosti:
—	zagotavljanje izvajanja enotnih minimalnih standardov dejavnosti in s tem izenačevanje pogojev, in možnosti pri uveljavljanju pravic delavcev pri usposabljanju, izobraževanju, zaposlovanju ter pravic iz naslova zavarovanja med brezposelnostjo.
3.	Družbeni dogovori in samoupravni sporazumi:
—	sklepanje družbenih dogovorov in samouprav-hih sporazumov, da bi zagotovili usklajeno urejanje in določanje ukrepov pri reševanju posameznih pojavov na področju zaposlovanja (ustreznost zaposlitve, mobilnost delavcev in migracijski tokovi, preprečevanje brezposelnosti, neugodna izobrazbena struktura zaposlenih in novega zaposlovanja, zaposlovanja v družbenih dejavnostih itd.).
4.	Zavarovanje za primer brezposelnosti:
—	usklajevanje dajatev denarnega nadomestila, denarnih pomoči, potnih in selitvenih stroškov (valorizacija, dodatki družinskim članom, podaljševanje izplačevanja ipd.),
—	določanje skupnih osnov, meril in pogojev pri pripravi delavcev za zaposlitev (skupen pravilnik ureja oziroma določa pogoje za izpolnjevanje pravic do usposabljanja, cenzus in višino denarne pomoči med usposabljanjem, kriterije za trajanje usposabljanja, vrsto stroškov, ki se financiranje iz sredstev za pripravo delavcev, višino prevoznih stroškov, nastanitev in prehrano, način in višino povračila stroškov usposabljanja, če delavec ne konča usposabljanja itd.),
—	določanje višine prispevkov začasno zaposlenih delavcev v državah, s katerimi ni sklenjen sporazum o zavarovanju za brezposelnost (določanje osnov in stopenj prispevka, sklepanje pogodb itd.).
5.	Sodišče združenega dela:
—	delovanje posebnega samoupravnega sodišča združenega dela za potrebe občinskih skupfiosti za zaposlovanje.
6.	Strokovna služba:
—	določanje osnov za organizacijo strokovne službe pri opravljanju strokovnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnih del zaradi smotrnejšega, bolj ekonomičnega in racionalnejšega poslovanja.
Statut skupnosti podrobneje določa naloge, ki jih uresničujejo delavci temeljnih organizacij v skupnosti.
Ul. ORGANIZACIJA IN ORGANI SKUPNOSTI ,	6. člen
Delavci v temeljnih organizacijah uresničujejo pravice in obvezn.osti prek delegatov v organih skupnosti. V ta namen delavci prek delegacij delegirajo svoje delegate v organe skupnosti.
Skupnost ima naslednje organe:
—	skupščino,
—	izvršilni odbor,
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Za opravljanje posameznih pomembnejših nalog lahko skupščina skupnosti imenuje tudi druge stalne ali začasne odbore in komisije.
A.	Skupščina skupnosti
7.	člen
Organ upravljanja skupnosti je skupščina, ki je organizirana po delegatskem načelu.
Skupščino skupnosti sestavljajo delegati občinskih skupnosti za zaposlovanje.
Skupščina skupnosti ima 54 delegatskih mest, od katerih ima vsaka občinska skupnost za zaposlovanje 3 delegatska mesta. ,
8.	člen
Skupščina skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge:
—	usklajuje dolgoročne, srednjeročne in letne<pla-ne ter samoupravne sporazume o temeljih plana dejavnosti,
—	usklajuje in sprejema program dela skupnih nalog, dogovorjenih z občinskimi skupnostmi za zaposlovanje,
—	usklajuje združevanje sredstev solidarnosti in vzajemnosti za izvajanje najog skupnega programa,
—	obravnava vprašanja skupnega pomena v zvezi s skupnim programiranjem in sprejemanjem ukrepov,
—	sprejema statut in druge samoupravne akte skupnosti,
—	sprejema finančni načrt, periodične obračune in zaključni račun skupnosti,
—	sklepa o sprejemu družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov,
—	imenuje sekretarja skupnosti,
—	voli izvršilni organ, odbore, stalne in začasne odbore in komisije,
—	obravnava in sprejema letna in druga poročila strokovne službe,
—	sprejema poslovnik o svojem delu,
—	obravnava in rešuje vprašanja in zadeve, za katere se izrečejo občinske skupnosti za zaposlovanje, ki so po %voji naravi poAiembne za več občin,
—	opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po zakonu, tem sporazumu, statutu in drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti.
9.	člen
Skupščina na sejah usklajuje in odloča po delegacijah občinskih skupnosti za zaposlovanje, pri čemer ima vsaka delegacija en glas.
Skupščina skupnosti sklepa veljavno, če je na seji prisotna večina delegatov večine delegacij.
Skupščina sklepa z večino glasov vseh delegacij.
10.	člen
Pri odločanju skupščine, skupnosti je potrebno soglasje vseh delegacij, ki sprejema statut skupnosti, program dela, finančni načrt, zaključni račun, načela, merila in osnove za delitev sredstev iz solidarnosti ter sredstev za delo organov skupnosti strokovne službe.
Za veljavno sklepanje v navedenih primerih je potrebna pristojnost večine delegatov vseh delegacij.
Ce pri odločanju o zadevah iz 1. odstavka tega člena ni zagotovljeno soglasje vseh delegacij, skupščina izvoli posebno komisijo, da opravi usklajevalni postopek med delegacijami tako, da predloži vsem delegacijam predlog sporazumne rešitve.
Ce posamezne delegacije nasprotujejo predlogu komisije, se odločanje o zadevi odloži do naslednje seje skupščine,, s tem, da se zadeva vrne občinskim skupnostim za zaposlovanje z dodatnimi obrazložitvami in utemeljitvami in z novim predlogom za sklepanje.
Usklajevalni postopek podrobneje določa statut skupnosti.
11.	člen
Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik, ki ju izvoli skupščina skupnosti izmed delegatov delegacij.
Mandat predsednika in njegovega namestnika traja 4 leta.
Naloge, pooblastila, odgovornost in način izvolitve predsednika skupščine in njegovega namestnika
urejata statut skupnosti in poelovnik o delu skupščine.
B.	Izvršilni odbor
12.	člen
Izvršilni organ skupščine skupnosti je izvršilni odbor, ki ga sestavljajo delegati občinskih skupnosti za zaposlovanje.
Vsaka občinska skupnost za zaposlovanje ima v izvršilnem odboru po enega delegata.
Predsednika, njegovega namestnika in člane izvršilnega odbora izvoli skupščina skupnosti za mandatno dobo 4 let.
13.	člen
Izvršilni odbor opravlja zlasti naslednje zadeve:
—	izvaja in uresničuje sklepe skupščine skupnosti,
—	oblikuje predloge stališč o vprašanjih in zadevah, ki jih obravnava in o katerih odloča skupščina skupnosti,
—	skrbi za izpolnjevanje programa dela in finančnega načrta skupnosti,
—	sklepa v mejah sprejete politike ali posebnih pooblastil skupščine o nujnih zadevah, če skupščine ni mogoče sklicati,
—	sklepa o zadevah, ki imajo podlago v že sprejetih , stališčih skupščine in ki zadevajo tekoče poslovanje skupnosti,
—	usmerja, spremlja in nadzoruje delo strokovne službe,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina skupnosti.
Izvršilni odbor mora poročati skupščini o svojem delu med dvema sejama skupščine.
C.	Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
14.	člen
Skupščina skupnosti izvoli iz vrst delegatov delegacij odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Pri izvolitvi odbora pa skupščina upošteva tudi zastopanost delavcev strokovne službe.
Mandat članov odbora traja 4 leta.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite predvsem tako, da usklajuje in usmerja delo orgapov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skupščin občinskih skupnosti za zaposlovanje in strokovno službo.
Podrobnejše določbe o delu odbora ureja statut skupnosti.
C. Drugi odbori in komisije
15.	člen
Za proučitev posameznih vprašanj, pripravo predlogov in stališč za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti lahko skupščina skupnosti ustanovi stalne ali občasne odbore in komisije.
Sestavo, odgovornosti in obveznosti, mandat in druga določila o delu odborov in komisij določa statut skupnosti ali sklep skupščine o njihovi ustanovitvi-
IV. RAZMERJA MED SKUPNOSTJO IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI
16.	člen
Skupnost sodeluje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi skupnostmi in z družbenopolitičnimi organizacijami na območju, kjer deluje, da bi tako zagotovila usklajevanje nalog in zadev, ki so skupnega pomena za dejavnost zaposlovanja.
V.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV V SKUPNOSTI
17.	člen
S posebnim samoupravnim sporazumom občinske skupnosti za zaposlovanje združujejo sredstva za delo in delovanje skupnosti.
18.	člen
S posebnim samoupravnim sporazumom občinske skupnosti za zaposlovanje združujejo sredstva za solidarno prelivanje in vzajemno financiranje izvajanja dogovorjenih minimalnih standardov dejavnosti.
Občinska skupnost, ki ne združuje sredstev v dogovorjeni višini za posamezno leto, ne more prejemati solidarnostnih sredstev za izvedbo dogovorjenih minimalnih standardov.
Za izvedbo dogovorjenih minimalnih standardov za področje zaposlovanja je v SR Sloveniji za posamezno leto dogovorjena enotna prispevna stopnja.
Posamezne občinske skupnosti lahko za izvedbo dopolnilnega programa združujejo več sredstev, kot je potrebnih za izvedbo minimalnih standardov.
VI.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
19.	člen
Delavci temeljnih organizacij, združeni v skupnosti, nadzorujejo delo skupnosti in njenih organov ter delo strokovne službe.
Pri uresničevanju te naloge imajo zlasti pravice ■h dolžnosti, da so seznanjeni z vsemi pomembnimi dodajanji v skupnosti in s sklepi skupščine ter njenih organov kot tudi z delom strokovne službe.
• I
20.	člen	,
Organ samoupravne delavske kontrole, ki nadzoruje uresničevanje sklepov in pravic ter dolžnosti organov skupnosti, racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja je odbor samoupravne delavske kontrole.
V odbor samoupravne delavske kontrole izvoli vsaka občinska skupnost za zaposlovanje po enega dele-Sata izmed članov odbora samoupravne delavske kontrole občinske skupnosti za zaposlovanje.
Mandat članov odbora traja 4 leta.
Podrobnejše določbe o delu odbora ureja statut
skupnosti.
VII.	STROKOVNA SLUŽBA
21.	člen
Strokovna, administrativna in tem podobna dela °Pravlja za skupnost in občinske skupnosti za zapo-s °vanje strokovna služba.
Sedež strokovne službe je v Ljubljani, Parmova 32.
22.	člen
Strokovna služba je organizirana tako, da se v vsaki občini opravljajo vsa temeljna operativna opravila, ki omogočajo delavcem in delovnim ljudem, cta uresničujejo pravice pri zaposlovanju in posredovanju dela, strokovnem izobraževanju, usposabljanju, zaposlovanju invalidnih oseb, poklicnem usmerjanju in štipendiranju ter uveljavljanju pravic, ki izhajajo iz teh dejavnosti.
Poleg tega opravlja strokovna služba v občini tudi samoupravne organizacijske zadeve in naloge za skupščino skupnosti in njene oi;gane v občini
23.	člen
Na medobčinski ravni se opravljajo analitična, finančna, statistična, pravnoupravna, administrativno-tehnična dela in naloge ter opravila v zvezi s priprave gradiva za seje delegacij in skupščin ter njenih organov.
24.	člen
Strokovna služba opravlja poleg nalog, določenih x samoupravnih sporazumih o ustanovitvi občinskih skupnosti za zaposlovanje, še naslednje skupne naloge:
a)	na področju analitičnega dela:
—	proučevanje in analiziranje izobrazbene in poklicne sestave kadrov in njihove prostorske migracije za območje občinskih skupnosti za zaposlovanje,
—- oblikovanje osnov, sprememb in dopolnitev ter predlaganje ukrepov za sestavo in korekcijo srednjeročnih in dolgoročnih planov s posebnim poudarkom na politiko zaposlovanja,
—	izpolnjevanje metodologije planiranja in spremljanja pojavov pri zaposlovanju na območju občinskih skupnosti za zaposlovanje.
b)	na področju zaposlovanja in usposabljanja delavcev:
—	oblikovanje in uvajanje postopkov in metod za usklajevanje možnosti in potreb po zaposlitvi,
—	objavljanje in posredovanje informacij o možnostih in pogojih <sa zaposlitev oziroma o potrebah po delavcih in osebah, ki iščejo delo,
—	spremljanje in informiranje o rezultatih pri izvajanju samoupravnih sporazumov o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev,
—	organizacija zbiranja in posredovanja zaposlitev delavcem drugih republik in pokrajin,
—	organizacija; zbiranja in posredovanje informacij, za delavce, začasno zaposlene v tujini, o možnostih in pogojih zaposlitve v domovini,
—	izvajanje postopkov za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe in priznavanje pravic,
— Organiziranje in izvajanje strokovnih postopkov in pomoč pri usposabljanju in prekvalifikaciji brezposelnih delavcev v skladu s potrebami, načrti in v mejah za ta namen združenih sredstev;
c)	na področju poklicnega usmerjanja:
—	spremljanje razvoja poklicev ter nomenklature in klasifikacije poklicev ter sodelovanje pri izdelavi nomenklature in klasifikacije poklicev,
—	razvijanje, oblikovanje in uporaba enotnih stro-• kovnih metod in pripomočkov ter organizacijskih po-
stopkov pri opravljanju skupnih nalog poklicnega usmerjanja,
—	organizacija, zbiranje in posredovanje skupnih splošnih informacij o možnostih in pogojih izobraževanja, o družbenih potrebah po posameznih poklicih, o štipendijah in učnih mestih, ter oblikovanje in Izdajanje skupnih publikacij in drugih informativnih sredstev za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja,
—	organiziranje, povezovanje in usklajevanje dela na področju poklicnega usmerjanja in štipendiranja in sodelovanja z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja in štipendiranja;
č) druge naloge in opravila:
—	vodenje računovodskih in knjigovodskih opravil za skupnost, občinske skupnosti za zaposlovanje in za strokovno službo,
—	sestavljanje predlogov za plan sredstev, periodične obračune in zaključne račune za skupnost, občinske skupnosti za zaposlovanje in za strokovno službo,
—	izdelava predlogov, poročil in analiz o pričakovanih dohodkih in izdatkih ter o njihovi realizaciji, posebej pa za potrebe samoupravnega sporazumevanja o temeljih plana zaposlovanja in zaradi usklajevanja finančnih projekcij,
—	izvajanje postopkov in opravil, pri uveljavljanju pravic delavcev iz zavarovanja za primer brezposelnosti in pri strokovnem usposabljanju nezaposlenih delavcev in invalidnih oseb, izdajanje odločb oziroma sklepov ter nakazovanje sredstev,
—	opravljanje drugih pravnih zadev (sestavljanje osnutkov samoupravnih splošnih aktov in sklepov, zastopanje pred sodišči, sestavljanje pogodb, spremljanje predpisov itd.),
—	priprava gradiv za seje in organizacija sej in sestankov organov skupnosti, delegacij, distribucija gradiva in vabil, izdelava osnutkov zapisnikov in druga tehnična opravila,
—	izdajanje skupnih publikacij, informativnih pregledov, biltenov, analiz ipd. za potrebe zaposlovanja, usposabljanja ter poklicnega usmerjanja in štipendiranja,
—	izvajanje strokovnih, tehničnih, administrativnih in finančnih opravil za podpisnice samoupravnega sporazuma o štipendiranju,
—	priprava dokumentacije in opravljanje administrativnih zadev za potrebe posebnega sodišča združenega dela,
—	opravljanje drugih administrativnih zadev in tehničnih del.
Osnovne organizacije in delovno področje strokovne službe določata sklep o ustanovitvi strokovne službe in statut skupnosti. Pravice,, dolžnosti in odgovornosti strokovne službe pa podrobneje ureja samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in strokovno službo ter statut strokovne službe.
25.	člen	/
Delavci strokovne službe, ki se organizirajo kot delovna skupnost in opravljajo dela za skupnost in občinske skupnosti za zaposlovanje pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela v skladu z določili statuta skupnosti, samoupravnega sporazuma o medse-
bojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v delovno skupnost in statuta strokovne službe ter na podlagi ovrednotenega programa dela in meril, dogovorjenih z enotnimi minimalnimi standardi dejavnosti skupnosti.
Za opravljanje dodatnih in posebnih nalog, ki niso določene s programom dela, zagotovijo naročniki sredstva po načelih neposredne menjave dela oziroma po posebnih pogodbah.
26.	člen
Strokovno službo vodi vodja delovne skupnosti, ki ga imenuje skupščina skupnosti, potem ko dobi mnenje samoupravnega organa strokovne službe.
Vodja delovne skupnosti je lahko tudi sekretar skupnosti.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Skupnost je ustanovljena, ko sklenejo ta samoupravni sporazum delavci v več kot polovici temeljnih organizacij na območju občin Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje in če je v teh temeljnih organizacijah več kot polovica delavcev zaposlenih na območju teh občin.
Ta samoupravni sporazum potrdi skupščina občine, kjer je sedež skupnosti.
28.	člen
Ta sporazum se lahko spremeni ali dopolni po postopku, ki velja za njegov sprejem.
29.	člen
Vse samoupravne splošne akte skupnosti in delovne skupnosti je potrebno uskladiti z določbami tega sporazuma v roku 6 mesecev od dneva ustanovitve skupnosti.
30.	člen
Z ustanovitvijo skupnosti po tem sporazumu preneha z delom dosedanja Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana.
31.	člen
Predsednik skupščine dosedanje skupnosti skliče novo skupščino skupnosti, ustanovljeno po tem sporazumu, na prvo sejo ter ji predseduje do verifikacije mandatov delegatov te seje skupščine_
32.	člen
Ta sporazum začne veljati osmi dan po sklenitvi sporazuma v skladu s 27. členom tega sporazuma in se objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 7. novembra 1979.
Predsednik skupščine
Ciril Urek 1. r.
LJUBLJANA
1570.
Na podlagi prvega odstavka 42. člena in tretjega odstavka 43. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77 in 8/78), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) ter 57. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 22. seji zbora združenega dela dne
27.	novembra 1979 in na 21. seji zbora občin dne 27. novembra 1979 sprejela
ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za uporabo stavbnega zemljišča se na območju ijubljanskih občin plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
2.	člen
Za stavbno zemljišče po 1. členu tega odloka se Šteje zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče, ki-je v mejah območja, zajetega z urbanističnim in zazidalnim načrtom.
3.	člen
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega Zemljišča se določi od kvadratnega metra nezazidanega zemljišča, ki je po urbanističnem in zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo oziroma za katero je pri-stojen organ izdal lokacijsko dovoljenje. Prav tako se določi nadomestilo tudi za tisti del zazidalnega štavb-nega zemljišča, ki znatno presega površino, ki je potrebna za normalno rabo stavbe, razen, če gre za zemljišče, katerega obseg je določen z zazidalnim načrtom ih ki ga zaradi terenskih razmer ni možno uporabiti 2a gradbeni namen.
4.	člen
Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se do-i°čl od kvadratnega metra tlorisne površine stanovanj, Počitniških hiš in poslovnih prostorov:
—	za uporabno tlorisno površino stanovanja in počitniške hiše se šteje čista tlorisna površina sob, pred-
hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shram-6e in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter zaprtih ikražnih prostorov v stavbi ali posameznem objektu,
—	za uporabno tlorisno površino poslovnega pro-stora se šteje čista tlorisna površina poslovnega pro-stora in vseh prostorov, ki tvorijo funkcionalno celoto 3 Poslovnim prostorom.
Po tem odloku se smatrajo kot poslovni prostori udl zemljišča, ki služijo poslovni dejavnosti kot ne-pQkrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in
Podobno.
Poslovni prostori se po tem odloku delijo v na-3 ednjc štiri skupine:
!• poslovni prostori, ki se uporabljajo za družbene' aeiavnosti,
2.	poslovni prostori za proizvodne namene, ki se Porabljajo za proizvodnjo ali za skladiščenje,
.	3- poslovni prostori, ki se uporabljajo za poslovne
Plovnosti, razen družbenih dejavnosti,
4.	poslovni prostori, ki se uporabljajo za družbeno prehrano.
5.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišči določi zavezancu z odločbo občinski upravni organ, kateremu poveri to pristojnost občinska skupščina, na območju katere je stavbno zemljišče.
II. ZAVEZANCI PLAČEVANJA NADOMESTILA
6.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe oziroma lastnik, najemnik, oziroma imetnik stanovanjske pravice).
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestilo iz dohodka.
Zavezanec plačila nadomestila je dolžan dati pristojnemu občinskemu upravnemu organu podatke, ki so potrebni za odmero nadomestila, kakor tudi podatke o nastalih spremembah pri osnovah za odmero nadomestila.
III.	OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA
7.	člen
Nadomestilo se ne more predpisati za zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče v primerih, ki so pred-' pisani v prvem in drugem odstavku 43. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in še v naslednjih primerih:
1.	za kmetijska zemljišča, ki so po urbanističnih in zazidalnih načrtih namenjena za gradnjo, dokler se uporabljajo za kmetijske namene,
2.	za zemljišča in objekte, ki služijo v obrambne namene,
3.	za zemljišča, na katerih so komunalni objekti in naprave, železniške tirne naprave in zemljišča, ki so po urbanističnih in zazidalnih načrtih namenjena za gradnjo komunalnih objektov in naprav,
4.	za zemljišča, ki jih pristojne organizacije pripravljajo in opremljajo za oddajo. ■
8.	člen
Občanom z nižjimi osebnimi dohodki, ki so upravičeni do delne nadomestitve stanarine, se v enakem odstotku zniža višina nadomestila. Za izračun se smiselno uporabijo določila odloka o delni nadomestitvi stanarin.
Plačevanja nadomestila so oproščeni:
1.	občani, ki prejemajo stalno materialno družbeno pomoč,
2.	imetniki stanovanjske pravice, katerih stanovanja so uvrščena v VI. ali VII. kategorijo.
Upravni organ lahko tudi v drugih primerih oprosti zavezance in imetnike stanovanjske pravice plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo preživljanje zavezanca ali imetnika stanovanjske pravice ter njegove družine (elementarne in druge nezgode, bolezen v družini, ipd.).
Za oprostitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po zgoraj navedenih določilih mora zaveza-
n ec vložiti vlogo pri pristojne n občinskem upravnem organu.
9.	čler
Obrati druži ione preb rime internega značaja plačujejo 150 č/o nadome: tila, ki e d< loče 10 za poslovne namene.
. IV. MERILA ZA DOLOČI' 'EV NADOMESTILA
10.	čle: i
Za določitev višine nadon astil i se upoštevajo naslednja merila:
1.	lega zeml. išča v naselj i,
2.	namembnost predela, v katerem je zemljišče,
3.	stopnja kemunalne opremljenost.,
4.	pridobitna ugo inost lok tcije
11.	člei
Zazidano in nezazidano .tavfcno cmljišče iz 1. člena tega odloki je razdeljero n< cone, in sicer:
1.	Zazidano stavi>no zeml išče če je uporabljeno za:
—	štanovan.ske namene, glede na njegovo lego, na tri cone,
—	proizvodne nc mene, gl :de na i jegelvo lego in namembnost, na tri cene,
— Poslovne namene in družbeno preskrbo glede na pridobitno u? odne lokacije na tri cone,
—	namene < ružfcenih dej: vno: ti pa na eno samo cono.
2.	Nezazidani stavbno zen Ijišče je razdeljeno,glede na lego zemljišča na tri cone.
Pri razvrstit ;i zemlji:1 č v cone se ;a določitev višine nadomestila upošteva sto mja komunalne opremljenosti.
12.	člei
Cone zazidanega stavbneg zemljišča zajemajo naslednja območja:
A.	zazidano stavi no zemlj šče uporabljeno za stanovanjske namer.e je razc eljei o n; tri cone in sicer:
—	v prvo cono :e uvršča o st ivbna zemljišča ležeča v naslednji i mejah:
V	občini Ljubijala Eežig ad:
a)	Meja cone potoka proti severu po vzhodni strani kamniške železniške pr oge lo podal, ška južne meje zazidalnega o'oka BS 108/2 se obrne proti zahodu in, vzhodu, vključi ves naselje ni p -ede Saveljske ceste, ulice Savlje in K leče do e estn 'ga nadvoza na železniški progi, sc nadaljuje po tamniški železniški progi do reke Save. Nato poteka mej r proti jugu in jugovzhodu, tako ca zaiamc Av okarip Ježica, zazidalni otok BS 106/2, 10G/1 in vsa e tavb la zemljišča, dalje južno od reke Sive no naravni brežini in po severovzhodni meji'zazidalnega o tol a BI 105, po ulici Sto-žicc, nato preidi' na projekti -ano obvozno cesto do meje k. o. Stožicc in Šmartno ob i avl. Vzhodni, južni in del zahodne meje cone potel a ta co, kot meja uprav-1 ne občine.
b)	Območje Črnuč, vključijo zazidalne otoke z označbo: BS 109, 1 0, IM, 112, 1 3, EP9 ,n vsa stavbna zemljišča med temi zazidalnini otoki.
V	občini Ljiibljara Center
Celotno območje občine z Izje no zelenih površin na Golovcu.
V	občini Ljubija ra Moste-Pol e:
Meja cone poteka od meje k. o. Stožice in Šmartno ob Savi po projektirani obvozni cesti proti jugovzhodu do severozahodne točke zazidalnega otoka MP 3, tu se obrne proti vzhodu in se nadaljuje po severni in vzhodni meji tega zazidalnega otoka, v podaljšku vzhodne meje preseka železniško progo Ljubljana—Zidani most na severovzhodni vogal zazidalnega otoka MM 4, poteka proti jugu in zahodu ob tem zazidalnem otoku do severovzhodnega vogala MS 4/5, nato po vzhodni meji MS 4/5 do mostu na reki Ljubljanici na Fužinah, se nadaljuje po Ljubljanici proti zahodu s podaljškom do zazidalnega otoka MS 3/2, v premi črti preko Litijske ceste do severne točke zazidalnega otoka MS 112/1, od tu po vzhodni meji tega zazidalnega otoka do Hruševske ceste, nato se obrne proti zahodu po tej cesti ter po robu gozda južno od Litijske ceste tako, da zajame vsa stavbna zemljišča do meje občine Ljubljana Center.
Zahodna meja cone 'poteka tako kot meja upravne občine.
V občini Ljubljana Šiška:
Meja cone poteku od Drenikovega vrha proti vzhodu po meji med občinama Ljubljana Šiška in Ljubljana Center in se ca 100 m zahodno od hale Tivoli obrne proti severu in zahodu po robu gozda (Šišenski hrib) .do ulice Pod hribom, se nadaljuje južno ob tej cesti in Matjanov! poti, vključi negozdna zemljišča ob teh ulicah do Večne poti, nato poteka proti jugu po Večni poti in proti zahodu po južni in zahodni meji zazidalnega otoka ŠP 6 preide na južno mejo zazidalnega otoka SS 9, preseka projektirano mestno obvoznico'in doseže južno mejo zazidalnega otoka SS 10, dalje proti severozahodu po Podutiški cesti do jugozahodne meje zazidalnega otoka ŠS 12/5c, po tej meji na projektirano gorenjsko primorsko cesto proti severu do zazidalnega otoka ŠP 7, vključi ta otok in se nadaljuje po robu gozda proti vzhodu in severozahodu (zajame ves naseljeni predel: Pržanj, Podgora, Šentvid in Gunclje) do jugozahodne točke zazidalnega otoka ŠI 6/2 tu zavije proti severovzhodu po zahodnih mejah zazidalnih otokov SS11'3' in 11/2 s premim podaljškom preko Celovške ceste in gorenjske železnice, nato poteka proti vzhodu ob železniškem zemljišču do južnega podaljška zahodne meje zazidalnega otoka ŠS 110/2 in po zahodni ter severni meji tega otoka do južnega podaljška zahodne meje zazidalnega otoka ŠS lil, se nadaljuje po tej meji proti severu s premim podaljškom na zahodno mejo zazidalnega otoka SP 9, na severno točko te meje se obme proti vzhodu in jugu, tako da vključi- zazidalne otoke SP 9, ŠS112, ŠS111 in s podaljškom vzhodne meje zazidalnega otoka ŠS 111 doseže Miheličevo cesto. Meja poteka dalje proti vzhodp po Miheličevi cesti do Ulice bratov Ko-melj, zajame zemljišče in zgradbe vzhodno ob tej ulici, sc nadaljuje proti vzhodu po poljski poti (podaljšek ulice Štula) do ulice Jožeta Jame, se obrne po tej ulici proti jugozahodu do severovzhodne točke zazidalnega otoka ŠP 3, vključi zazidalni otok ŠP 3, SI 2, ŠP 2 in ŠM 1 do Kamniške prage.
Vzhodni in del južne meje cone poteka tako, kot meja upravne občine.
V občini Ljubljana Vič-Rudnik:
Meja cone poteka od Karlovškega mostu proti jugovzhodu po robu gozda severno od Dolenjske ceste tako, da zajame ves naseljeni predel do severovzhodne točke zazidalnega otoka RS 102, tu zavije po vzhodni meji tega zazidalnega otoka, prečka Dolenjsko ce'
sto in železniško progo do vzhodne meje zazidalnega otoka RS 2/1 in 2/2, dalje po jugozahodni meji zazidalnih otokov RS 2/2 in 1/2 po Kamniškem štradonu s podaljškom preko reke Ljubljanice do potoka Mali Graben, se nadaljuje po tem potoku proti zahodu do Zirovnikove ulice, nato po tej ulici proti severu in s podaljškom preko Tržaške ceste in primorske železniške proge doseže cesto Dolomitskega odreda, zavije južno od te ceste proti zahodu 'do zazidalnega otoka VS 107, vključi ta otok in naseljeni predel (stare Kozarje) se nadaljuje po zahodni in severni meji zazidalnih otokov VS 7, VP 6 in VP 5, preide na zahodno mejo zazidalnega otoka VS 6 in VI 5 do Večne poti, se obrne proti jugovzhodu po tej cesti do hiše št. 99 (stara h. S.), nato poteka proti severu in vzhodu po grebenu Rožnika na Cankarjev vrh in Drenikov vrh. Severovzhodna meja cone poteka tako kot meja upravne občine;
—	v drugo cono se uvrščajo stavbna zemljišča po
GUP,
—	v tretjo cono sc uvrščajo ostala stavbna zemljišča v mejah območij ljubljanskih občin;
B.	zazidano stavbno zemljišče namenjeno za proizvodne namene je razdeljeno na tri cone, in sicer:
—	v prvo cono se uvrščajo naslednja stavbna zemljišča v občini Ljubljana Bežigrad;
a.	Meja je enaka opisu meje stanovanjske cone Pod točko a.
b.	Meja je enaka mejam zazidalnih otokov z oznako: BP 7, BP8, BP 10, BP 203, BP 12 in BP 205/1.
. , V občini Ljubljana Center:
Meja je enaka opisu meje stanovanjske cone.
1 V občini Lj ubij aha Moste-Polje:
a.	Meja je enaka opisu meje stanovanjske cone.
b.	Meja je enaka mejam zazidalnih otokov z oznako: MP7, MP 4, MP5, MP6 in MP 10/2.
V	občini Ljubljana Šiška:
Meja je enaka opisu mej poslovne cone.
V	občini Ljubljana Vič-Rudnik:
a.	Meja je enaka opisu meje stanovanjske cone.
b.	Meja je enaka mejam zazidalnega otoka z oz-nak0 RP2;
—	v drugo cono se uvrščajo stavbna zemljišča po
GUP,
— v tretjo cono se uvrščajo ostala stavbna zemljišča v mejah območij ljubljanskih občin;
C.	zazidano stavbno zemljišče namenjeno za poslovne namene in družbeno preskrbo je razdeljeno 113 tri cone, in sicer:
,	— v prvo cono se uvrščajo naslednja stavbna zem-
ljišča:
V občini Ljubljana Bežigrad:
Meja je enaka opisu meje stanovanjske cone pod ‘očko a.
V	občini Ljubljana Center:
Meja je enaka opisu meje stanovanjske cone.
V	občini Ljubljana Moste-Polje:
Meja je enaka opisu meje stanovanjske cone.
V	občini Ljubljana Šiška:
Meja je enaka opisu mgje stanovanjske cone od ren'kovega vrha do Pudutiške ceste; Na jugozahod-točki zazidalnega otoka ŠP 12/1 poteka meja po za-odni meji tega otoka do Kamnogoriške ulice, tu za-6 Proti jugovzhodu po tej ulici do zazidalnega oto-d . 10’ se nadaljuje po severovzhodnih mejah zazi-§pn‘b otokov SS10, Šs 8 (preseka Celovško cesto), 5 (Preseka gorenjsko železnico) in SP 3. Od severo-
zahodne točke azid line a otoka SP 3 proti vzl odu in dalje je meja coni en ika opisi mi je stanovanjske cone.
V občini Ljubljana Vič-Rudi ik:
Meja je en ika >pisi meje stanovanjske cone;
—	v drugo 'cone se ivrščajo tavt na zemljišča po GUP,
—	v tretjo cone se rvrš< ajo os ta a stavbni zemljišča v mejah obm >čij jubl. ansl ih oočin;
Č. zazidano zem j išči za namene družbenih dejavnosti predstavlja n; ob nočj i ljubljanskih občin eno cono.
1 B. člen
Nezazidana stav ona zemljišča se -azvrščajo glede na namen za katere ;a b >do upor; bijena po corah določenih v 12. členu tega o loka.
V.	KOMUN/ .LNi v OF IBM LJEi JOS' ’ STAVBNIH ZI VELTtSC
11. člvn
Stopnja kor luna he >prer iljer osti stavbnega zemljišča se določi f lede na i ložnast p n kij ičitve na komunalno omrežje ia m >žno t neoosr-dne uporabe komunalnih naprav, in sio r:
1.	urejeno cestišče asfalt, bi ton, tlaki, pločniki),
2.	neurejen o ce: tišči (ma čada n),
3.	možnost prik juči ve na vok ovoc ,
4.	možnost prik. jučr ve na ele rtrič 10 omrežje,
5.	možnost prik juči ve na kan alizr cijo,
6.	možnost prik juči ve na plii iovo< l,
7.	možnost prik juči ve na top ovoi ,
8.	možnost prik juči' ve na PT C orr režje,
9.	javna ra tsvetljav;,
10.	zelene p »vrši ne ra fu ikcii nalr em zemljišču.
Osnovno izhodišč e za dokčite'- sto m je- komunalne opremljenosti je za t lem n te pod točko 3, 4, 5, 6, 7 in 8 možnost priključitv i sta /tonega z< mlji.ča na komunal-' ne objekte in na.»rava.
Za ostale ek men e p< 1 toč ko D in M pa je4zJiadišče v možnosti nepo; redi e up »rabe.
. Ob uporabi teh crite'ijev se < oloč stopnje komunalne opremljen »sti:
1.	stopnja: 9 vrst mo inih »riključk »v c ziroma uporabe,
2.	stopnja: 8 vrs: mo inih »riključk »v c ziroma U]»arahe,
3.	stopnja: 7 vret mo inih »riključk »v i ziroma? ui »arah e,
4.	stopnja: 6 vre: mo -.nih »rikl jučk »v c ziroma ugiorabe,
5.	stopnja: 5 yrs ; mo nih »riključk- >v c ziroma u]»orahe,
6.	stopnja: 4 vrs ;e m >žnil priključi :pv c ziroma ujiorabe,
7.	stopnja: 3 vrste m »žnil prilIjuč' :ov c ziroma U]xxrabe,
8.	stopnja: 2 vrel mi žnib priključi ov oziroma ujiorabe,
9.	stopnja: 1 vrša — korr. mal:»o jleopiemtjeno zem-
ljišče.
VI.	DOLC ČIT SV 1 ISFKE'N. »DO /TESTjlLA 1 . člen
Višina nado nest la z i kvadra ni neter stavbnega zemljišča se dolači ] o sl upnim š evilu točk glede na razporeditev zemljiši a v ustrezno cone in stopnjo komunalne opremi, eno: ti te po vrednosti x»čke.
Višina nado nest la z i kvadra ni neter stavbnega zemljišča je zmnožek ski pega števila očk in vrednosti točke.

16.	člen
Vrednost točke s sklepom določi Skupščina mesta Ljubljane na podlagi predloga občinskih komunalnih skupnosti oziroma njihove zveze.
17.	člen
Zazidano stavbno zemljišče se razvrsti v odgovarjajočo cono iz 12. člena tega odloka in zanj ugotovi ustrezno stopnjo komunalne opremljenosti.
Stopnjo komunalne opremljenosti iz 14. člena tega odloka ugotavlja za komunalne zadeve pristojni občinski upravni organ na podlagi načrtov, ki jih za objekte individualne rabe v ustreznem katastrskem merilu izdelujejo in tekoče vzdržujejo komunalne organizacije vsaka za svoje območje.
Tabela 2:
18.	člen
Točke za kvadratni meter zazidanega stavbnega zemljišča se določijo po naslednjih tabelah:
1:_________________________________________Točke
Poslovne površine
Lega zeml.1. v coni	Za stan. namene	Družb. dej. ti	Proizvod. namene	C gs	Obrati družb. prehrane
1. cona	30	100	200	300	150
2. cona	20	100	150	200	100
3. cona	10	100	100	100	50
Stopnja komunalne opremljenosti
L stopnja:	9	vrst	možnih	priključkov	oziroma	uporabe
2.	stopnja:	8	vrst	možnih	priključkov	oziroma	uporabe
3.	stopnja:	7	vrst	možnih	priključkov	oziroma	uporabe
4.	stopnja:	6	vrst	možnih	priključkov	oziroma	uporabe
5.	stopnja:	5	vrst	možnih	priključkov	oziroma	uporabe
6.	stopnja:	4	vrste'	možnih	priključkov	oziroma	uporabe
7.	stopnja:	3	vrste	možnih	priključkov	oziroma	uporabe
8.	stopnja:	2	vrsti	možnih	priključkov	oziroma	uporabe
9.	stopnja:	1	vrsta	— komunalno neopremljeno	zemljišče
Točke	
100	
90	
80	
70	
C0 50 30	
20	.
	
	
19.	člen
Nezazidano stavbno zemljišče se razvrsti v odgovarjajočo cono po 13. členu tega odloka in zanj se ugotovi ustrezna stopnja komunalne opremljenosti po 14. členu tega odloka, po merilih iz 20. člena tega odloka.
20.	člen
Število točk za kvadratni meter nezazidanega stavbnega zemljišča se določi po naslednjih tabelah:
Tabela 4:
Tabela 3:
Razporeditev v ustrezno	Stopnja komunalne opremljenosti po tabeli 1 v procentih		
cono	1,2,3	4, 5	6, 7, 8
1. cona	100	60	40
2. cona	70	50	30
3. cona	40	30	20
Družbene dejavnosti	70		50	30
Stopnja komunalne opremljenosti
Točke
1.	stopnja:	9	vrst možnih priključkov oziroma uporabe
2.	stopnja:	3	vrst možnih priključkov oziroma uporabe
3.	stopnja:	7	vrst možnih priključkov oziroma uporabe
4.	stopnja:	6	vrst možnih priključkov oziroma uporabe
5.	stopnja:	5	vrst možnih priključkov oziroma uporabe
6.	stopnja:	4	vrste možnih priključkov oziroma uporabe
7.	stopnja:	3	vrs^e možnih priključkov oziroma uporabe
8.	stopnja:	2	vrsti možnih priključkov oziroma uporabe'
9.	stopnja:	1	vrsta — komunalno neopremljeno zemljišče
100-	
90	
80	
70	
60	
50	
30	
20	
21.	člen
Zavezanec, ki plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega, stavbnega zemljišča mora zahtevati, da se mu določi nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča od prvega dne naslednjega meseca po pravnomočnosti dovoljenja za uporabo stavbe.
22.	člen
Nadomestilo se plačuje občini mesečno za nazaj na podlagi odločb, ki jih izda občinski upravni organ
23.	člen
Izvršni odbor občinske komunalne skupnosti je dolžan dvakrat letno poročati skupščini občine o višini
zbranih sredstev in d realizaciji programa uporabe nadomestila, enkrat letno pa to objavi v sredstvih javnega obveščanja.
VII.	KAZENSKE DOLOČBE
j
24.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec plačila nadomestila če:
a)	ne vloži zahteve, da se ji določi nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča od prvega dne naslednjega meseca po pravnomočnosti dovoljenja za uporabo stavbe (21. člen),
b)	v določenem roku ne prijavi osnov za odmero nadomestila Ć25. člen).
c)	prijavi nepravilne osnove za odmero nadomestila (3. odstavek 6. člena in 25. člen),
Z denarno kaznijo od 200 do 2.000 din se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 200 do 2.000 din se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tera
člena.
I
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25.	člen
Zavezanci plačila nadomestila, ki še niso prijavili osnov za odmero nadomestila, so to dolžni prijaviti po določilih tega odloka pristojnemu občinskemu upravnemu organu v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka. Vse nove obveznosti in spremembe pri osnovah za izračun nadomestila so zavezanci dolžni javiti pristojnemu organu najkasneje v 30 dneh po nastali obveznosti ali spremembi,
26.	člen
Do izdaje novih odločb po tem odloku, plačujejo zavezanci dosedanje nadomestilo kot akontacijo, ki se Poračuna z odmerjenim nadomestilom po določilih tega odloka
27.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 24/77, 4/78 in 4/79).
28.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-hom listu SRS, in se uporablja od 1. 1. 1980 dalje.
St. 350-5/79
Ljubljana, dne 27. novembra 1979.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r.
CELJE
1571.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi .. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni lst SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 21. no-Vembra 1979 sprejel
SKLEP
0 javni razgrnitvi dopolnitve zazidalnega načrta
Polule
1
Javno se razgrne predlog programskega dela dopolnitve zazidalnega načrta Polule (v nadaljnjem besedilu: dopolnitve zazidalnega načrta). Predlog dopolnitve zazidalnega načrta je izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje v mesecu septembru 1979, pod številko 8/79.
2
Predlog dopolnitve zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih Sveta za urbanizem občine Celje in v prostorih, ki jih določi krajevna skupnost Pod gradom.
3
Pripombe k predlogu dopolnitve zazidalnega načrta lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS.
St. 350-4/68-6
Celje, dne 21. novembra 1979.
Predsednik IS Skupščine občine Celje Venčeslav Zalezina 1. r.
CERKNICA
1572.
Na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na ločepih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. novembra 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o urbanističnem programu občine Cerknica
1. člen
Spremeni se 8. člen odloka o urbanističnem programu občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 23/69, 13/78, 1/79 in 7/79) tako, da se glasi:
/
»8. člen
V skladu s smernicami urbanističnega programa se urejajo:
1.	z urbanističnim načrtom naselij Cerknica in Rakek ter krajevna skupnost Loška dolina;
2.	z zazidalnim načrtom:
a)	naselja: Rakek (del), Unec (del, ki je predviden za novogradnjo) in Nova vas (del),
b)	turistična območja: Gorenje Jezero,1 Goričice, Martinjak, Rakov Škocjan, Volčje in Zilce,
c)	industrij ska' cona -pri ■ Podskraj niku;
3.	z urbanističnim redom pa vsa ostala naselja in območja v občini Cerknica, ki niso navedena v 1. in 2. točki tega člena.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-4/79-1
Cerknica, dne 26. novembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r.
1573.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-329/72) in 168. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica skladno s samoupravnim sporazumom o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Cerknica na seji Zbora združenega dela dne 26. novembra 1979 in na seji Zbora krajevnih skupnosti dne 26. novembra 1979 sprejela
ODLOK
o najvišjih stanarinah
1.	člen
S tem Odlokom še določijo najvišje stanarine za vse kategorije stanovanj na območju občine Cerknica.
2.	čleti
Naj višje stanarine za leto 1980 ne smejo presegati stanarin, ki so jih imetniki stanovanjske pravice plačevali v decembru 1979, povečane za 24 °/».
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odredba o povišanju stanarin v občini Cerknica, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 11 z dne 30. 5. 1978.
4.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1980.
St. 36-18/73-9
Cerknica, dne 27. novembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica •
Janez Pakiž 1. r.
1574.
Na podlagi 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. novembra 1979 sprejela
ODLOK
o odpravi odloka o prispevkih za financiranje razvoja PTT prometa v Območni SIS za PTT promet Ljubljana
1. člen
Odlok o prispevkih za financiranje razvoja PTT prometa v Območni SIS za PTT promet Ljubljana (Uradni list SRS, št. 19-970/76) se odpravi.
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-26/79-9
Cerknica, dne 26. novembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r.
1575.
Na podlagi 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74), po predhodnem mnenju Geodetske uprave SR Slovenije (št. 015-34/2-79) ter 168. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. novembra 1979 sprejela
ODLOK
o razdružitvi deljenih k. o. na območju občine Cerknica
1.	člen
S tem odlokom se. določijo spremembe območij in imen katastrskih občin, ki so deljene z mejo občine Cerknica.
2.	člen
— Del katastrske občine Kačja vas, ki leži na območju občine Cerknica, postane samostojna katastrska občina z imenom Rakov Škocjan;
— Del katastrske občine Trnje, ki leži na območju občine Cerknica, postane samostojna katastrska občina z imenom Glažuta;
— Južni del katastrske občine Snežnik, ki leži na območju občine Cerknica, postanč samostojna katastrska občina z imenom Leskova dolina;
— Severni del katastrske občine Snežnik, ki leži na območju občine Cerknica, postane samostojna katastrska občina z imenom Javorje
3.	člen
Grafični prikaz poteka meje in ostali podatki območij katastrskih občin iz prejšnjega člena so razvidni ■ iz katastrskih operatov, ki jih vodi Geodetska uprava SO Cerknica.
4.	člen
Razdružitev obstoječih katastrskih operatov katastrskih občin in naložitev novih mora biti opravljena najpozneje v roku enega leta.
5.	člen
Stroški razdružitve katastrskih operatov in izvedbe sprememb v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi se zagotovijo v občinskem proračunu.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 45-3/79-9
Cerknica, dne 26. novembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r.
1576.
■ Skupščina občine Cerknica je na podlagi 52. in 54. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16/74), 14. člena uredbe o urejanju posameznih razmerij iz zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 8/75) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. novembra 1979 sprejela
ODLOČBO
o razglasitvi gozdov s posebnim namenom na območju občine Cerknica
1
Za gozdove s posebnim namenom, namenjene za znanstveno-raziskovalno delo se razglašajo naslednji gozdovi:
—	v gozdnogospodarski enoti Leskova dolina, oddelek 10bi: del pare. št. 1943, k. o. Snežnik, v izmeri 13 ha 56 a 91 m2;
oddelek 17 h: del pare. št. 1925 k. o. Snežnik, v izmeri 19 ha 80 a 14 m3;
—	v gozdnogospodarski enoti Snežnik, oddelek 49 a: del pare. št. 468, k. o. Babna polica, v izmeri 12 a 46 ms;
—	v gozdnogospodarski enoti Križna gora, oddelek Ib: pare. št 1729, k. o. Zerovnica, v izmeri 12 ha 38 a;
—	v gozdnogospodarski enoti Slivnica, oddelek 5: pare. št. 493/1 k. o. Cerknica, v izmeri 4 ha;
oddelek 9 c: pare. št. 2382/1 k. o. Cerknica, v izmeri 20 ha;
—	v gozdnogospodarski enoti Iška, oddelek 1: pare. št. 453/1 k. o. Osredek, v izmeri 18 ha 60 a;
oddelek 3 b: pare. št.- 172/1, k. o. Osredek, v izmeri 59 ha 30 a;
oddelek 1: pare. št. 853 in 852 del, k. o. Štrukljeva vas, v skupni izmeri 5 ha 91 m2; pare. št. 456/1," k. o. Osredek v izmeri 34 ha 86 a.
2
Navedene gozdove upravljata in vzdržujeta TOZD Gozdarstvo Cerknica in Snežnik. Poseben režim gospodarjenja v teh gozdovih mora biti urejen v posameznem načrtu gozdnogospodarske enote ter z območnim načrtom.	•
3
Ta odločba se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi.
St. 321/27-79-2/5
Cerknica, dne 27. novembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Cerkmca
Janez Pakiž 1. r.
1577.
Izvršni svet Skupščine občine Cerknica je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na 51. redni seji dne
13.	novembra 1979 sprejel
SKLEP
° javni razgrnitvi osnutka podrobnega urbanističnega reda za naselje Grahovo
1.	člen
Za 30 dni se od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS razgrne osnutek podrobnega urbanističnega reda za naselje Grahovo, ki so ga izdelali N. Starc, M. Bežan in M. Loboda, v oktobru 1979.
2.	člen
V času razgrnitve da lahko na osnutek dokumenta svoje pripombe vsak občan, delovna ah 'druga organizacija, organ ali skupnost. Le-te se dajo na zapisnik na mestu razgrnitve ali pa pošljejo po pošti na oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve SO Cerknica.
3.	člen
Javna razgrnitev se bo vršila v prostorih oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve SO Cerknica in v prostorih KS Grahovo v Grahovem vsak delovni dan od 8. do 12. ure. O javni razgrnitvi mora KS Grahovo obvestiti vsa' gospodinjstva v naselju Grahovo ter po potrebi organizirati razpravo tudi izven s tem sklepom določenega časa.
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS
St. 350-2/68-1
Cerknica, dne 13. novembra 1979.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica
Prane Sterle 1. r.
1578.
Na podlagi III. poglavja dogovora o enotni politiki uveljavljanja ekonomske stanarine v SR Sloveniji v skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 1/79)
sklepamo
stanovalci v zborih stanovalcev hiš in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih (v nadaljevanju: udeleženci)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Cerknica
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Temeljni cilji in naloge na področju uveljavljanja ekonomskih stanarin izhajajo iz dogovora o enotni politiki uveljavljanja ekonomskih stanarin v SR Sloveniji in resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1979 ter drugih dokumentov, ki obravnavajo področje gospodarjenja s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini.
2.	člen
Temeljni družbeni cilji in naloge, ki jih določajo našteti in drugi dokumenti, so zlasti:
—	ekonomska stanarina mora postati družbeno priznana cena za uporabo stanovanja in osnova za dejansko krepitev vpliva delovnih ljudi in občanov na odločitve na tem področju ter materialna podlaga za samoupravno dogovarjanje in odločanje pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	nadaljnje razvijanje samoupravnih socialističnih in produkcijskih sil na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	programiranje in izvajanje vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini na podlagi tehničnih normativov in standardov vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš;
—	usmerjanje in usklajevanje vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v 'družbeni lastnini;
—	informiranje udeležencev o ukrepih, stanju in nalogah pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
3.	člen
Uresničevanje prednjih temeljnih ciljev, usmeritev in nalogo bodo zagotovili:
—	stanovalci v zborih stanovalcev v krajevni skupnosti, delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti ter delovci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti kot temeljni nosilci na področju gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	samoupravna stanovanjska skupnost občine Cerknica z izvajanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v občini Cerknica in z razvijanjem informacij na tem področju;
—	skupščina občine Cerknica s pravočasnim sprejemanjem normativnih aktov ter ukrepov za pospeševanje razvoja obrtnih in drugih dejavnosti, ki so potrebne za gospodarjenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini.
4.	člen
S tem samoupravnim sporazumom sprejemamo udeleženci temeljne skupne cilje, usmeritve in naloge v zvezi z oblikovanjem ekonomskih stanarin in prehodom na ekonomske stanarine, določamo kriterije in merila za izračun, notranjo delitev in porabo stanarine ter ukrepe za zavarovanje življenjskega standarda stanovalcev z nizkimi dohodki.
5.	člen
Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo sodelovali pri uveljavljanju minimalnih standardov za gradnjo stanovanj, s čemer bomo pocenili gradnjo in zmanjšali obremenjevanje stanovalcev z ekonomsko stanarino. To bomo dosegli predvsem z učinkovitim izvajanjem družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji.
6.	člen
Za oblikovanje in prehod na ekonomske stanarine sprejemamo udeleženci tega sporazuma naslednja skupna in enotna izhodišča in kriterije:
—	ekonomska stanarina bo določena na podlagi potrebnih sredstev za amortizacijo, vzdrževanje in upravljanje ter na podlagi revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na dan 31. 12. 1978;
—	ekonomska stanarina v občini Cerknica bo uveljavljena najkasneje do leta 1985;
—	dogovorjeni višini stanarine bo vsako leto pri-računano tudi potrebno povečanje zaradi nove vrednosti stanovanja in stanovanjske hiše ter povišanja stanarine zaradi višjih cen vzdrževalnih del in stroškov upravljanja;
—	za porabo stanarine bo pripravljen srednjeročni program vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj;
—	nosilci planiranja bodo skrbeli za izvajanje sprejetih planov na področju gospodarjenja s stanovanjskim skladom, dejavniki v občini pa bodo pospeševali razvoj obrtnih in drugih dejavnosti, ki so potrebne za gospodarjenje s stanovanjskim skladom;
—	v letih prehoda na ekonomske stanarine bo povečanje stanarine uveljavljeno vsako leto v juniju mesecu;
—	v okviru medobčinskega dogovarjanja bodo poenostavljeni kriteriji za določitev ekonomske stanarine za stanovanja enake velikosti in kvalitete, pri čemer bodo upoštevani specifični pogoji v vsaki občini.
II. IZRAČUN IN NOTRANJA DELITEV STANARINE
7.	člen
Osnovna merila za oblikovanje in prehod na ekonomske stanarine, ob upoštevanju skupnih enotnih izhodišč ter kriterijev, so:
1.	revalorizirana vrednost točke, ki znaša
din
za 1978 leto	29,26
1979 leto	40,67
1980 leto	52,08
1981 leto	63,49
1982 leto	74,90
1983 leto	86,31
1984 leto	97,72
1985 leto	109,15
2.	letni odstotek vrednosti stanovanja za letno stanarino, ki znaša 3,10 %>;
3.	planirana gradnja družbenih najemnih stanovanj do leta 1985 ter s tem v zvezi povečanje stanovanjske površine in števila točk (6 %>);
4.	predvideno povišanje cen stanovanj za 14 °/e;
5.	določila zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72) ter odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Cerknica, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 17/73.
Letna stanarina se izračuna po obrazcu:
Poprečna površina stanovanja X poprečno število točk X vrednost točke X 3,10 število stanovanj.
8.	člen
Udeleženci sporazuma sprejmejo naslednjo notranjo delitev stanarine:
a)	1%>	(32,23 %>) za amortizacijo
b)	1,15 "/o (37,10°/») za vzdrževanje iz združenih
sredstev v okviru samoupravne
stanovanjske skupnosti
c)	0,45 % (14,52 %>) za vzdrževanje hiš v okviru
zborov stanovalcev
d)	0,30 °/o	(9,68 °/o) za stroške upravljanja in delo
strokovne službe
e)	0,20 °/o	(6,46 o/e) za funkcionalne stroške.
Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti po potrebi sprejme sklep o drugačni notranji delitvi stanarine za tekoče leto. Zlasti je potrebno po načelu svobodne menjave dela za vsako leto posebej določiti odstotek za stroške upravljanja in delo delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
9.	člen
Ekonomsko stanarino bomo dosegli najkasheje v letu 1985 z letnim povišanjem sedanje stanarine s 24 odstotki.
10.	člen
Za porabo stanarine bo izdelan srednjeročni program za obdobje 1981—19'85 in sprejeti samoupravni sporazum o temeljih plana gospodarjenja s stanovanjskim skladom v občini Cerknica za leti 1979 in 1980 bomo uporabljali veljavni srednjeročni program za obdobje 1976—1980 in vsakoletni program, ki ga bodo sprejemali zbori stanovalcev hiš in skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti.
11.	člen ■
O porabi amortizacije odločajo delovni ljudje in občani na podlagi samoupravno sprejetih planov v skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti, in sicer za reprodukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš, tj. za gradnjo ali nakup nadomestnih stanovanj in za prenovo že dotrajanih ali že amortiziranih stanovanj in stanovanjskih hiš, starejših od 100 let in za stanovanjske hiše in stanovanja, katerih amortizacijska doba še ni pretekla.
Amortizacija se ne more uporabljati za odplačevanje kreditov in vračanje lastne udeležbe, niti za tista dela, ki imajo značaj rednega vzdrževanja.
12.	člen
Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo namenili poprečno 37,10 °/o stanarine, ki se združuje pri samoupravni stanovanjski skupnosti, za vzdrževalna dela, za katera dela se zahteva priglasitev, lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter strokovni nadzor. O združevanju in porabi teh sredstev bomo odločali stanovalci na zborih stanovalcev ter delovni ljudje in občani- na podlagi samoupravno sprejetih planov v zboru uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti.
Vzdrževalna dela, ki se financirajo iz stanarine, so Podrobneje določena s pravilnikom, ki ga bodo udeleženci sprejeli na podlagi tega sporazuma.
13.	čleg
Za gospodarjenje s hišo in stanovanjem v družbeni lastnini, bomo udeleženci tega samoupravnega sporazuma porabili poprečno 14,52% stanarine. Sredstva bodo Porabljena za vzdrževanje stanovanjske hiše tj. zamenjavo dotrajanih elementov, instalacij in opreme v skupnih delih in na napravah v stanovanjski hiši in sicer v skladu s sprejetimi normativi, standardi ter na zboru stanovalcev hiše sprejetim programom vzdrževanja.
Udeleženci smo sporazumni, da bomo glede na kategorijo stanovanjske hiše, porabili za tekoče vzdrževanje naslednji odstotek stanarine:
Za kategorijo	let	•/•	»/e
I.	do 10 ,	0,40	(3,03)
II.	11 do 20	1,15	(7,92)
Za kategorijo	let	•/.	•Z.
III.	21 do 40	1,95	(13,43)
' IV.	41 do 65	2,80	(19,28)
V.	66 do 100	3,50	(24,10)
VI. in VII.	nad 100	4,72	(32,24)
Hiše starejše od 100 let, bodo zadržale tudi amortizacijo.
Stanovalci v zborih stanovanjskih hiš so dolžni in odgovorni, da bodo porabo sredstev iz tega člena letno planirali in porabili v skladu s pravilnikom o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah.
Stanovalci v zborih stanovanjskih hiš soglašajo, da lahko stanovanjska skupnost izvede sporazumevanje v zvezi z združevanjem sredstev iz prejšnjega člena zaradi sprotne in gospodarne porabe sredstev.
Stanovalci v zborih stanovanjskih hiš pooblaščajo stanovanjsko skupnost, da lahko planira in porabi sredstva iz prejšnjega člena vseh tistih stanovanjskih hiš, kjer ne bodo izdelali letnih planov vzdrževanja, oziroma, ki ne bodo porabili sredstev po sprejetih letnih planih. Sklep o tem sprejme zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti.
14.	člen
Za upravljanje s stanovanjskimi hiSami in stanovanji ter za vsa tehnično-administrativna in druga dela v hišnih svetih, zborih stanovalcev ter temeljnih samoupravnih enot za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, bomo udeleženci tega sporazuma namenili 9,68 % stanarine. S temi sredstvi bomo na podlagi svobodne menjave dela financirali tudi vsa strokovna opravila, ki jih bodo izvajale delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
15.	člen
Za kritje funkcionalnih stroškov stanovanjskega sklada v družbeni lastnini med katere sodijo zlasti: prispevek za zaklonišča, zavarovalne premije, provizije, bančne storitve, članarine in prispevki, odpisi neizterljivih stanarin, zamudne obresti idr., bomo udeleženci tega sporazuma namenili 6,46 % stanarine.
16.	člen
Sredstva za upravljanje stanovanjskih hiš in sta-aovanj ter za funkcionalne stroške stanovanjskega sklada, bomo določili na podlagi svobodne menjave dela in ovrednotenem programu dela za vsako leto.
III.	UKREPI ZA ZAVAROVANJE ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA STANOVALCEV Z NIZKIMI DOHODKI
17.	člen
Da bi zavarovali življenski standard ol$čanov z nizkimi družinskimi dohodki ter dograjevali sistem socialne varnosti, bomo udeleženci tega samoupravnega sporazuma uveljavljali sistem subvencioniranja ekonomske stanarine.
i 18. člen
Pravico do subvencije bo imel vsak občan, ki je „imetnik stanovanjske pravice na družbenem ali za-
sebnem stanovanju n ki bo jlači val itanarino tef izpolnjeval dogov )rjer e kriterij :.
19.	čl :n
Ne glede ni drižinski dihod’k, lio vsak imetnik stanovanjske pravic* dolžan rispivati 20°/o stanarine.
20.	čl ;n
Imetnik stanovanjske pr ivicc bo lahko prejemal subvencijo le zr stai o vanjske pov ršin* oziroma stanovanje, tri bo y s riadu z cogov >ron o s andardnem stanovanj u v, občin Cer rnica in 1 ihkc zna: a za:
1 družinskega čl ina	28 m*
2 družinska član i	42 m2
3 d ružinske član :	57 m2
4 c ružinske član ;	'	66 m2
*.a vsal ega naslednjega člana družine >a še 10m2
Za nefunkci mah a st inov mja, ki so starejša od 50 let se lormativ poveča za 3C °/». ■fosilec stanovanjske pravice, upravi* en io delne nae orne ititve stanarine lahko eoristi stanovanje izni d S' and: rda, vendar se delna nadomestitev arizra le za /elikost standardnega stanovanja.
21. čl* n
Višina subvencij* bo odvi: na c d doaodka in števila družinskih član* v, d iločena i a je s posebno lestvico, na osnovi odlol a o delni n done eštit /i stanarine in drugi družbeni lomeči'v stan ivanjske n gospodarstvu (Uradn list SRS št. 12 z dne 1 .7. 1977).
2i:. čle a
Do subvenci.e ne bo apra ičer imetnik stanovanjske pravice, ki atam van. e al de sta rovanja oddaja podnajemnikom ali o >rav ja v njei a poslovno ali obrtno dejavnost. Prav t; ko je ne bo mogel prejemati občan ali družina, ri je lastnik c nage ?a v seljivega stanovanja, stanovanj:ke hiše, ''iker da, noto nega čolna nad 4 KM ir avtomobila iad 300 cm n do 5 let starosti.
Podrobnejši kriteriji in 'neriia za pridobivanje subvencije bodo are j c ni s prav inik am, ri ga bo sprejel zbor uporabnike ' samoupravra st inov injske skupnosti. ^
23.	čle i
0	pravici dc subvencije to oc loča 5 članski od-oor za s abvencroi iranie st.mar r, ki ga l odo sestavljali:
2 delegata samoup ravre str rovr njskr skupnosti
2 delegata sk <pno iti sccialr ega /arstva in
1	d* legat knjevnr sk opno ti i: katere je prosilec.
Dokazni doke men i in rstal r me ila bodo objavljena
ob vsakokratnem razp su s abve tcij.
Sezr am upravičer cev do : ubvtncij* se javno objavi.
24.	člei
Ne glede na osta e kr iten e la hko odbor za subvencioniranje stanarin prizna s tbve rcijo t&di posameznikom a.i družinam, k živ jo v težkih pogojih (bolezen, invalidnost, drug r hu de obrer enrt /e 1 ot npr. otroci s telesnimi in duievn mi rrrotn suni in drugo), oziroma odkloni subvenci o posamezni! u a d dr užini, ki formalno izpolnjuje crite rije, dej a iško pa,živi v ugodnejšem položaju.
25.	Mer
Udeleženci sporazuma se obv* zuje no, da bomo redno mesečno pl: ičevi 11 stinar no o riror la, da si bomo zagotovili pravico do lelncga r adorleščanja stanarine
Delavci v TOZD in delovnih skupnostih se obvezujemo, da bomo zagotovili sredstva za delno nadomestitev stanarine.
26.	člen
Udeleženci sporazuma si bomo prizadevali, da bodo imele družine, ki ne bodo zmogle plačevati visoke obratovalne stroške, možnosti zamenjati stanovanje za taka standardna stanovanja, kjer bodo veljali manjši obratovalni stroški.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Ta sporazum je veljaven, ko ga sprejme in podpiše večina udeležencev.
Uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje.
28.	člen
Spremembe in dopolnitve sporazuma se sprejemajo po enakdm postopku kot sporazum. Predlog za spremembe in dopolnitve lahko da vsak udeleženec, sprejete pa so, ko jih sprejme večina udeležencev.
29.	člen
. Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS.
30.	člen
Vsak udeleženec prejme en izvod tega sporazuma.
Udeleženci sporazuma:
I.	TOZD, OZD in DS
1.	Brest TOZD TP Cerknica
2.	Brest TOZE^ Iverka Podskrajnik
3.	Brest TOZD Masiva Martinjak
>	4. Brest TOZD TP Stari trg
5.	Brest TOZD Jelka Begunje t 6. Brest Skupne dejavnosti
7.	Brest TOZD TTI Cerknica
8.	KTL TOZD Kartonaža Rakek
9.	KZ Cerknica TOZD Sodelovanje
10.	KZ Cerknica — Skupne dejavnosti
II.	GG Postojna TOZD Gozdarstvo Cerknica
12.	GG Poštojna TOZD Gozdarstvo Stari trg
13.	GG Postojna TOZD Jelen Snežnik
14.	GG TOK Cerknica
15.	Imos SGP Gradišče Cerknica
16.	Merkator — Nanos TOZD Trgovina Rakek
17.	Postojnska jama TOZD Gostinstvo Cerknica
18.	Kovind Unec
19.	Novolit Nova vas
20.	Avtomontaža Cerknica
21.	Komunalno podjetje Cerknica
22.	Uprava Skupščine občine Cerknica
23.	SAP Ljubljana TOZD Notranjska
24.	NZD Vrhnika TOZD Zdravstvo Cerknica
25.	POZD Javornik .
26.	Strokovna služba SIS s področja negospodarstva občine Cerknica
.27. Osnovna šola Cerknica
28.	Osnovna šola Stari trg
29.	Osnovna šola Rakek
30.	Osnovna šola Nova vas
II. Zbori stanovalcev HS
1.	Begunje 111
2.	Cerknica, C. 4. maja 20
3.	Cerknica, C. 4. maja 21
4.	Cerknica, C. 4. maja 22
5.	Cerknica, C. 4. maja 70
6.	Cerknica, C. 4. maja 70 a
7.	Cerknica, Videm 2 + 2 a
8.	Cerknica, Notranjska blok I.—IT
9.	Cerknica, Notranjska blok III. /.
10.	Cerknica, C. pod Slivnico 1
11.	Cerknica, C. 4. maja 52
12.	Cerknica, C. 4. maja 49
13.	Cerknica, Peščenk blok I., II., III.
14.	Cerknica, Notranjska 37
15.	Cerknica, Tabor 8
16.	Cerknica, Tabor 9
17.	Dolenja vas 54
18.	Grahovo 7
19.	Grahovo 36
20.	Grahovo 3f
21.	Grahovo 41
22.	Grahovo 60
23.	Lož 43
24.	Martinjak 52
25.	Markovec 19 + 19 a
26.	Rakek, Partizanska 16 a
27.	Rakek, Partizanska 18
28.	Rakek, Novi blok
29.	Rakek, Postojnska 3
30.	Rakek, Ljubljanska 5
31.	Stari trg, 8 + 8 a
32.	Stari'trg 10
33.	Stari trg — blagovnica
34.	Stari trg — Dom upokojencev
35.	Cerknica, Videm 44
36.	Begunje 25
37.	Begunje 28
38.	Rakek, novi blok, Vodovodna c.
39.	Stari trg 80
40.	Kozaršče 79
LITIJA
1579.
Na podlagi 13. člena statuta stanovanjske skupnosti (Uradni list SRS, št. 17/79) je skupščina stanovanjske skhpnosti na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 12. novembra 1979 sprejela
SKLEP
0 ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o oblikovanju in postopnem prci.edu na ekonomske stanarine v občini Litija
1
Samoupravni sporazum o oblikovanju in postopnem Prehodu na ekonomske stanarine je bil poslan v obravnavo vsem OZD, TOZD in delovnim skupnostim na ob-rnočju občine Litija (29) in vsem stanovalcem v družbenih stanovanjih preko zborov stanovalcev (1173).
2
Iz liste podpisnikov-udeležencev samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na eko-nornske stanarine v občini Litija je razvidno, da so sa-.
moupravni spe razu n p. dpisale vse OZD, TOZD in delovne skupnost ne območju obiine uhija in 885 stanovalcev (76 °/oi v d:užb :nih stanc van; ih.
3
V skladu : do očili 28. členr samoupravnega sporazuma je samoupi avni sporazum skl m jen in se začne uporabljati s 1. 1. It 80.
St. 010/79-10/1
Litija, dne 12. rover cbra 1879.
Prei Isedi ik skupščine stan< vanj ske skupnosti
I van Sodec 1. r.
! jJUI iLJ/ NA BEŽ GRAD 1589.
Na podlag. 16. in 13. člena zakona o financiranju splošnih družbenih pot eb v dri žber opolitičnih skupnostih (Uradn lisi SR 3, št. 39/' 74) ter 2.. alinee 193. člena statuta občina L; obijena BežR rad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Sl upši na občina Lj ibljana Bežigrad na seji zbora z Iruž. neg dela in :bor: krajcvn.h skupnosti dne 22. i ovei nbra 1979 spr J jela
1DLOK
o sprememb-h ii doj obutvah odloka o proračunu občine Ljub' jan; Bei igra l za leto 1979
1.	člen
1.	člen odloka o pi oračunu občil e Ljubljana Bežigrad za .leto 1979 (Ur; dni list SRS, št. 8/79) se spremeni in glasi:
»Predvideni pr hod i proračuna občine Ljubljana Bež. grac v letu 1! 79 z la-šajo
Od tega:
—	za razporeditev >o posebrem le-lu proračuna
—	za tekoč o pi orač insko rezervo
—	za zdru seva ije : redstev v Ljubljani
2.	člen
Bilanca pr hod :ov, splošni r izpo ed prihodkov ii posebni del prorači na o sestavni del tega odloka.
3.	člen
Ta odlok velja z ( nem objuve v Uradnem listu SRS, uporabljt pa se i d 1. jamarja 1979.
St. 400-5/78-9
Ljubljana, dne 22. i ovembra 1979.
Pi edseJnik Skup čine občine Ljublj ina Bežigrad
Janez Rigler 1.r.
din
157.150.000
108.770.000 2,001.000
16,379.000
Pregled spremembe prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1979
Vrsta
Prihodki
Vsega
Glavni
namen
Razpored prihodkov
1	Davki iz osebnega dohodka in na		01
	dohodek	63,020.000	02
2	Prometni davek, davek na dohodek od premoženja in davek na premo-		03
	žen j e	83,470.000	04
3	Takse	5,040.000	07
S	Prihodki po posebnih predpisih	2,870.000	08
6	Prihodki upravnih organov in drugi		09
	gi prihodki	2,750.000	10
v din
Vsega
Dejavnost organov DPS Ljudska obramba
Dejavnost družbenopolitičnih organizacij
Negospodarske investicije Kulturno prosvetna dejavnost Socialno skrbstvo Zdravstvfeno varstvo Komunalna dejavnost
11	Dejavnost krajevnih skupnosti
12	Prispevki proračunom drugih DPS 1.6 Intervencije v gospodarstvu
17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti preteklih let 16 Krediti, vezana in izločena sredstva
52.294.000
4.858.000
9.066.000
21.445.000
150.000
4.470.000
485.000
6.715.000
5.700.000
46.379.000
2.270.000
2.212.000
1,106.000
Vsega razpored prihodkov
J57,150.000
1581.
Na podlagi 617. in 622. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/73) ter 146. in 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. novembra 1979 sprejela
ODLOK
6 uvedbi začasnih ukrepov v delovni organizaciji SCI*
Hrastnik TOZD Projektiva-inženiring, o. sol. o., Ljubljana, Titova 282
1.	člen
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad ugotavlja, da so v TOZD Projektiva-inženiring (v nadaljevanju TOZD), nastale tele bistvene motnje v samoupravnih odnosih in so bili hudo prizadeti tile družbeni interesi:
1.	Motnje po 619. členu zakona o združenem delu:
—	v TOZD se ne uresničujejo pravice delavcev o ugotavljanju in razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke; pri razporejanju čistega dohodka se odstopa od osnov in meril za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke,
—	v TOZD ni zagotovljeno redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje delavcev o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje njihovih samoupravnih pravic, -
—	v TOZD ni zagotovljena samoupravna delavska kontrola; organ samoupravne delavske kontrole ni opravil svoje funkcije, zlasti pri ugotavljanju motenj v samoupravnih odnosih in razreševanju teh motenj; tudi drugi organi upravljanja niso Izvajali funkcije samoupravne delavske kontrole,
—	individualni poslovodni organ je pomanjkljivo in neodgovorno opravljal zadeve iz svojega delovnega področja. '
2.	Oškodovani družbeni interesi po 620. členu zakona o združenem delu;
TOZD nima sprejetega plana, kot ga določajo samoupravni akti TOZD,
—	delitev sredstev za osebne dohodke se ne izvaja po določilih samoupravnega akta; samoupravni akt tudi sicer ni v skladu z zakonom o združenem delu,
— TOZD izvaja dejavnost, za katero ni registrirana,
—	skupina delavcev v TOZD izdeluje gradbeno dokumentacijo za fizične osebe v nasprotju z obstoječim pravilnikom in za osebrto korist, in so s tem povzročili večjo škodo družbeni skupnosti,
— TOZD ne izpolnjuje pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti.
2.	člen
Bistveno motnje v samoupravnih odnosih in hujša prizadetost družbenih interesov, opisane v 1. členu tega odloka, so dosegle tako stopnjo, da pomenijo izredno hudo kršitev določil 619. in 620. člena zakona o združenem delu. Zato Skupščina občine Ljubljana Bežigrad odreja naslednje začasne ukrepe družbenega varstva:
1.	imenuje se kolegijski začasni poslovodni organ v TOZD Projektiva-inženiring
2.	razpustijo se samoupravni organi:
a)	komisija za delovna razmerja in
b)	odbor samoupravne delavske kontrole.
3.	člen
V kolegijski začasni poslovodni organ se imenujejo:
za predsednika:
Koritnik Srečko, dipl. ing. gradb. iz DO SGP Hrastnik,
za člana:
Pregelj Breda, dipl. prav. iz SOZD Astra, DO Veleprodaja,
za člana:
Kusselj Avgust, ■ absolvent visoke šole za organizacijo dela iz DO Termika.
Kolegijski začasni poslovodni organ se imenuje za čas od uveljavitve tega odloka, dokler ne bodo odstranjene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delovnih ljudi oz. vzroki nastalih motenj, vendar največ za dobo enega leta.
4.	člen
Ko začne z delom kolegijski začasni poslovodni organ, preneha opravljati funkcijo poslovodnega organa vršilec dolžnosti individualnega poslovodnega organa mg. Cerar Marjan.
5.	člen
Predsednik kolegijskega začasnega organa predstavlja in zastopa TOZD Projektiva-inženiring, v njegovi odsotnosti pa eden od članov, ki ga določi predsednik.
6.	člen
Kolegijski začasni poslovodni organ je dolžan, da v 15 dneh po uveljavitvi odloka izdela sanacijski program za odpravo vzrokov, zaradi katerih je prišlo do motenj v samoupravnih odnosih in oškodovanih družbenih interesov. Program predloži v obravnavo Izvršnemu svetu Skupščine občine Ljubljana Bežigrad.
Kolegijski začasni poslovodni organ je zlasti dolžan zagotoviti, da se:
—	uveljavijo zakonska in samoupravna določila za izvajanje samoupravne delavske kontrole,
—	odpravijo nepravilnosti in pomanjkljivosti pri poslovanju TOZD,
—	uskladijo sprejeti samoupravni akti in sprejmejo akti, ki jih delavci še niso sprejeli,
—	zagotovi uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti delavcev,
'— zagotovi obveščanje delavcev o poslovanju, o materialnofinančnem stanju, o rezultdtih dela in o vseh vprašanjih, ki so bistvenega pomena za uveljavljanje družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravic delavcev v združenem delu,
—	da preuči sedanjo samoupravno organiziranost
TOZD Projektiva-inženiring in po potrebi predlaga delavcem ustreznejšo obliko samoupravne organiziranosti,	*
—	imenujejo člani komisije za delovna razmerja,
—	izvedejo volitve članov v odbor samoupravne delavske kontrole in članov komisije za delovna razmerja,
—	izvede razpis za imenovanje individualnega poslovodnega organa.
7.	člen
Kolegijski začasni poslovodni organ je dolžan mesečno obveščati predsedstvo in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi razmer, zaradi katerih se sprejema ta odlok.
Kolegijski začasni poslovodni organ lahko predlaga skupščini občine, da mu preneha mandat pred potekom časa, za katerega je imenovan, če ugotovi, da so vzroki za začasne ukrepe odpravljeni.
8.	člen
Odlok o imenovanju kolegijskega začasnega poslovodnega organaMn njegova pooblastila se vpišejo v sodni register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani.
9.	člen
'Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 010-38/79-1
Ljubljana, dne 21. novembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
1582.
Na podlagi 97., 107., 111. in 116. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št.. 1/79) in 93. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 19. seji zbora združenega dela dne 22. novembra 1979 in 19. seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. novembra 1979 spre-jela.
ODLOK
o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona
1.	člen
S tem odlokom se v občini Ljubljana Bežigrad (v nadaljnjem besedilu: občina) določajo pogoji občanom za sprejemanje gostov na prenočevanje in hrano v svojih zasebnih gospodinjstvih oz. kmečkih gospodarstvih, določa območje na katerem se lahko opravlja prodaja na drobno, določajo gospodarske dejavnosti, ki jih smejo delovni ljudje in občani opravljati kot postranski poklic in določajo pogoji za izdajo dovoljenja samostojnim obrtnikom za zaposlitev več kot pet delavcev, toda največ sedem delavcev.
2.	člen
Občan lahko v svojem zasebnem gospodinjstvu in počitniški hišici, oziroma kmet v svojem kmečkem gospodarstvu, sprejema na prenočevanje goste ter jim nudi hrano in pijačo s tem, da mora svojo dejavnost evidentirati pri ustrezni organizaciji združenega dela s področja gostinstva in turizma, oziroma turističnemu društvu v katerega območje spada.
Za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena si morajo občani pridobiti tudi dovoljenje hišnega lastnika oz. lastnika stanovanja, kolikor so občani zgolj imetniki stanovanjske pravice ali hišnega sveta, če je stanovanjska hiša v družbenem upravljanju.
3.	člen
Pod pogoji obrtnega zakoha ter zakona o blagovnem prometu se lahko v okviru prodaje na drobno na celotnem območju občine opravlja prodaja sadja in zelenjave.
4.	člen
Delovni ljudje in občani smejo v skladu z obrtnim zakonom in tem odlokom trajno ali sezonsko opravljati gospodarske dejavnosti kot postranski poklic.
Na glede na določbo prvega odstavka tega člena se kot postranski poklic ne smejo opravljati naslednje gospodarske dejavnosti:
—	opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, z avtodvigali, avtovleko, viličarji ter vlečnicami,
—	izdelava in popravilo lovskega in športnega orožja,
—	pridobivanje gline, kamna, peska in gramoza,
—	izdelovanje umetnih mineralnih vod in umetnih alkoholnih pijač,
—	gostinska dejavnost,
—	prodaja na drobno,
—	dejavnost javnega prevoza oseb in stvari
5.	člen
Samostojni obrtnik, ki se ukvarja s storitvami too-pravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnika) ali v tem okviru opravlja dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela, sme zaposliti tudi več kot pet delavcev, toda npjveč sedem delavcev pod pogojem, da poslovni prostor z opremo ustreza predpisanim pogojem glede varstva pri delu ter ostalim sanitarno-tehničnim pogojem glede na povečano število delavcev.
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati — odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti (Uradni list SRS, št. 4/74 in 4/76).
7. člen
Ta odlok začne veljati osjni dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-36/79-6
Ljubljana, dne 22. novembra 1979.
Predsednik Skupščine občine ,	' Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
1583.
Na podlagi 41.f člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 19. seji zbora združenega dela dne 22. novembra 197if in 19. seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. novembra 1979 sprejela
ODLOK
e merilih za razvrstitev objektov, ki so zgrajeni brez
lokacijskega dovoljenja in so bili v uporabi pred 16. 4. 1978
1.	člen
S tem odlokom se določijo merila, po katerih pristojni občinski upravni organ razvrsti objekte, ki so bili zgrajeni na območju občine Ljubljana Bežigrad brez lokacijskega dovoljenja in so bili v uporabi pred 16. 4. 1978 (v nadaljnjem besedilu: objekti).
2.	člen
Objekti iz 1. člena tega odloka se razvrstijo:
a)	na objekte, za katere se lahko izda lokacijsko dovoljenje;
b)	na objekte, za katere se ne more izdati lokacijsko dovoljenje in se morajo odstraniti, vendar se odstranitev lahko odloži, dokler objekti še ne ovirajo izvajanje urbanističnega dokumenta;
c)	na objekte, ki se morajo takoj odstraniti.
3.	člen I
Objekti iz točke a) 2. člena tega odloka, za katere *e lahko izda lokacijsko dovoljenje, so:
1.	objekti, ki so v skladu s sprejetimi zazidalnimi načrti oziroma se lahko uskladijo z njimi,
2.	objekti, ki so v skladu z elementi iz sprejetega urbanističnega programa, urbanističnega načrta ali urbanističnega reda, oziroma se lahko uskladijo z njimi,
3.	objekti, ki so na zbmočjih, za katera je predvidena izdelava zazidalnih načrtov, če se v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja ugotovi, da lokacija objekta ne bo vplivala na izdelavo zazidalnega načrta.
4.	člen
Objekti iz točke b) 2. člena tega odloka so objekti, ki niso zgrajeni v skladu z elementi sprejetega urbanističnega programa, Urbanističnega načrta, urbanističnega redp ali zazidalnega načrta oziroma se ne dajo uskladiti s temi dokumenti.
5.	člen
Objekti iz točke c) 2. člena tega odloka, ki jih je treba takoj odstraniti, so:
1.	objekti, ki neposredno ovirajo izvajanje sprejetega urbanističnega dokumenta,
2.	objekti, ki so zgrajeni y nasprotju z načrtom, za obrambo pred poplavami in hudournimi vodami,
3.	objekti, ki so zgrajeni na zemljiščih, ki so po veljavnih predpisih razglašena za zavarovana zemljišča ali naravne znamenitosti in so zgrajena v nasprotju s temi predpisi.
6.	člen
Urbanistična inšpekcija Uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane je dolžna v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka predložiti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za urbanizem, seznam vseh pbjektov, na katere se nanaša ta odlok.
Seznam mora vsebovati:
—	priimek in ime ter bivališče lastnika objekta,
—	vrsto in lego objekta,
—	zemljiškoknjižne in katastrske podatke,
—	obseg izvršenih del na objektu in
—	začetek uporabe objekta.
7.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za urbanizem, mora v šestih mesecih po prejemu seznama iz 6. točke tega odloka razvrstiti vse objekte po merilih, ki so določeni s tem odlokom.
Pristojni občinski upravni organ mora o razvrstitvi objektov obvestiti lastnike objektov ter navesti njihove pravice, obveznosti in posledice, ki bi zanje nastale po določilu 10. člena tega odloka, če svojih obveznosti ne bi izpolnili v določenem roku.
8.	člen
Lastniki objektov Iz 3. člena tega odloka so dolžni v enem letu po prejemu obvestila o razvrstitvi nedovoljeno zgrajenega objekta vložiti zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja pri pristojnem občinskem upravnem organu.
Zahtevi za izdajo lokacijskega dovoljenja mora biti priložena dokumentacija v smislu določil zakona o urbanističnem planiranju in drugih predpisov.
( ' - "
9.	člen
Odstranitev objektov iz 4. člena tega odloka se lahHo odloži, če lastnik v enem letu po prejemu obve-
/
stila o razvrstitvi nedovoljeno zgrajenega objekta vloži pri pristojnem občinskem upravnem organu zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja s potrebno dokumentacijo.
Dovoljenje po prvem odstavku tega člena mora vsebovati določilo, da bo moral investitor obravnavani .objekt odstraniti na lastne stroške, ko bo to potrebno za uresničitev urbanističnega dokumenta. Ta obveznost se vpiše po pravnomočnosti odločbe uradoma v zemljiško knjigo.
10.	člen
Če lastniki objektov iz 3. oziroma 4. člena tega odloka ne izpolnijo obveznosti iz 8. oziroma 9. člena tega odloka, izda pristojni občinski upravni organ odločbo o odstranitvi objekta in vzpostavitvi prejšnjega stanja.
11.	člen
Lastniki, objektov iz 3. in 4. člena tega odloka, ki si pridobijo lokacijsko dovoljenje, so dolžni izpolniti vse pogoje iz lokacijskega dovoljenja ter plačati stro-ške komunalne ureditve stavbnega zemljišča
,	12. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-12/79-5
Ljubljana, dne 23. novembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
LJUBLJANA CENTER
1584.
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 164. in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SftS,
št. 2-74/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 19. seji zbora združenega dela dne 22. novembra 1979 in na 20. seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. novembra 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1979
1.	člen
V odloku o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 10/79) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
din
Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Center v letu 1979 znašajo	281,460.000
od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna	140,748.000
—	za tekočo proračunsko rezervo	312.000
—	za združevanje sredstev v Ljubljani 140,400.000
2.	člen
Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka.
3.	člen
Splošni del in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS. '
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St, 400-1/78
Ljubljana, dne 22. novembra 1979.
• Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Miroslav Samardžija 1. r,
Pregled prihodkov in razpored prihodkov proračuna
Vrsta	St.
prih.	■ Prihodki	Skupaj	glav.	Razpored prihodkov	Skupaj
__	namena
Presežek prihodkov po proračunu iz preteklega leta
1	Davki iz osebnega dohodka
2	Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja
3	Takse
5	Denarne kazni
6	Prihodki upravnih organov in razni drugi prihodki
61,660.000
171,960.000
34,840.000
7.500.000
5.500.000
01	Dejavnost organov družbeno-	
	političnih skupnosti	72,103.600
02	Ljudska obramba	3,234.500
03	Dejavnost družbenopolitičnih	
	organizacij in društev	9,911.000
04	Negospodarske investicije	30,789.500
07	Kulturno prosvetna dejavnost	110.000
08	Socialno skrbstvo — varstvo borcev	5,140.000
09	Zdravstveno varstvo	50.000
10	Komunalna dejavnost	6.906.500
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	7,888.900
12	Prispevek proračunom drugih	
	družbenopolitičnih skupnosti	140,400.000
16	Intervencije v gospodarstvu	3,234.000
17	Tekoča proračunska rezerva	
	in obveznosti iz prejšnjih let	312.000
18	Krediti, vezana in izločena sredstva	1,380.000
281,460.b00
281,460.000
1585.
Na podlagi 193. in 194. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je družbenopolitični zbor Skupščine občine Ljubljana Center na 18. seji dne 22. novembra 1979 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi, nalogah, sestavi in načinu dela odbora za družbenopolitični sistem
1.	člen
Pri družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Ljubljana Center se kot stalno delovno telo ustanovi odbor za družbenopolitični sistem (v nadaljnjem besedilu: odbor).
2.	člen	^
Odbor spremlja in proučuje uresničevanje, razvoj in varstvo političnega sistema socialističnega samoupravljanja v občini ter v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih; obravnava osnutke in predloge odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema zbor in drugo gradivo, ki ga zbor obravnava; daje zboru predloge za uresničevanje sistemskih vprašanj in pripravlja predloge odločitev zbora; spremlja uresničevanje stališč, sklepov in priporočil zbora ter opravlja druge naloge po sklepu zbora.
3.	člen
Pri opravljanju nalog iz svojega delovnega področja odbor sodeluje z organi družbenopolitičnih organizacij v občini, z ustreznimi delovnimi telesi občinske skupščine in njenih zborov ter s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini.
4.	člen
Odbor ima predsednika, namestnika predsednika ter 5 članov, ki jih izvoli zbor izmed delegatov zbora.
V delu odbora lahko glede na program njegovega dela sodelujejo znanstveni in strokovni sodelavci, ki jih odbor povabi k sodelovanju.
5.	člen
Glede načina dela odbora se uporabljajo določbe poslovnika za delo Skupščine občine Ljubljana Center.
6.	člen /
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-9/79	i
Ljubljana, dne 22. novembra 1979.
Predsednik
družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ljubljana Center
f	Franc Završnik 1. r.
MOZIRJE
1586.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74) po predhodnem mnenju Geodetske uprave SR Slovenije (št. 015-13/2-79) ter 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) na seji Zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. novembra 1979 sprejela
ODLOK	♦
o spremembi območja katastrske občine Podvolovljek
1.	člen
Območje katastrske občine Podvolovljek se spremeni tako, da obsega samo tisti del, ki leži na območju občine Mozirje.
2.	člen
Grafični prikaz meje in ostali podatki zemljiškega katastra za novo območje katastrske občine Podvolovljek so razvidni iz katastrskega operata, ki ga vodi Geodetska uprava Mozirje.
3.	člen
Razdružitev obstoječega katastrskega operata mora biti opravljena najpozneje v roku enega leta od sprejema tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-36/79-0
Mozirje, dne 23. novembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje Hinko Čop 1. r.
.	SEVNICA
1587.
Na podlagi III. poglavja dogovora o enotni politiki uveljavljanja ekonomske stanarine v SR Sloveniji in v skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 1/79),
sklepamo
stanovalci v zborih stanovalcev krajevne skupnosti, delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti, delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti (v nadaljevanju: udeleženci)
* / SAMOUPRAVNI SPORAZUM o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Sevnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Temeljni cilji in naloge na področju uveljavljanja ekonomskih stanarin izhajajo iz uresničevanja sklepov VIII. kongresa KZJ, 8. seje predsedstva ZK Slovenije, stališč, sklepov in priporočil Skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, dogovora o enotni politiki uveljavljanja ekonomskih stanarin v SR Sloveniji in resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980 v letu 1979 ter drugih dokumentov, ki obravnavajo področje gospodarjenja s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini.
2.	člen
Temeljni družbeni cilji in naloge, ki jih določajo našteti in drugi dokumenti, so zlasti:
— ekonomska stanarina -mora postati družbeno priznana cena za uporabo stanbvanja in osnova za de-
jansko krepitev vpliva delovnih ljudi in občanov na odločitve na tem področju ter materialna podlaga za samoupravno dogovarjanje in odločanje pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	nadaljnje razvijanje samoupravnih socialističnih in produkcijskih sil na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	programiranje in Izvajanje vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini na podlagi tehničnih normativov in standardov vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš;
—	usmerjanje in usklajevanje vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš' v družbeni lastnini;
—	informiranje udeležencev o ukrepih, stanju in nalogah pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
3.	člen
Uresničevanje prednjih temeljnih ciljev, usmeritev in nalog bodo zagotovili:
—	stanovalci v zborih stanovalcev krajevne skupnosti, delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti ter delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti kot temeljni nosilci na področju gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
*- samoupravna stanovanjska skupnost občine Sevnica z izvajanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v občini Sevnica in z razvijanjem informacij na tem Področju;
—	skupščina občine Sevnica s pravočasnim sprejemanjem normativnih aktov, ter ukrepov za pospeševanje razvoja obrtnih in drugih dejavnosti, ki so Potrebne za gospodarjenje s stanovanjskim skladom hiš v družbeni lastnini.
4.	člen
S tem samoupravnim sporazumom sprejemamo udeleženci temeljne skupne cilje, usmeritve in naloge v zvezi z oblikovanjem ekonomskih stanarin in prehodom na ekonomske stanarine, določamo kriterije in merila za izračun, notranjo delitev in porabo stanarine ter ukrepe za zavarovanje življenjskega standarda stanovalcev z nizkimi dohodki.
5.	člen
Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo sodelovali pri uveljavljanju minimalnih standardov za gradnjo stanovanj, s čimer bomo pocenili gradnjo in zmanjšali obremenjevanje stanovalcev z ekonomsko stanarino. To bomo dosegli predvsem z učinkovitim izvajanjem družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji ter družbenega dogovora o racionalizaciji v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji.
6.	člen
Za oblikovanje in prehod na ekonomske stanarine sPrejemamo udeleženci tega sporazuma naslednja skupna in enotna izhodišča ter kriterije:
—	ekonomska stanarina bo določena na podlagi Potrebnih sredstev za amortizacijo, vzdrževanje in' Upravljanje ter na podlagi revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na dan 31. 12. 1978;
—	ekonomska stanarina v občini Sevnica bo uvelo vi j ena najkasneje do 1985. leta;
—	dog'ovorjeni višini stanarine bo Vsako leto pri-mcunano tudi potrebno povečanje zaradi nove vredno-stl stanovanja in stanovanjske hiše ter povišanja sta-
narine zaradi višjih cen vzdrževalnih del in stroškov upravljanja;
—	za porabo stanarine bo pripravljen srednjeročni program vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj;
—	nosilci planiranja bodo skrbeli za izvajanje sprejetih planov na področju gospodarjenja s stanovanjskim skladom, dejavniki v občini pa bodo pospeševali razvoj obrtnih in drugih dejavnosti, ki so potrebne za gospodarjenje s stanovanjskim skladom;
—	v letih prehoda na ekonomske stanarine bo povečanje stanarine uveljavljeno vsako leto v juniju mesecu;
—	v okviru medobčinskega dogovarjanja bodo poenostavljeni kriteriji za določitev ekonomske stanarine za stanovanja enake velikosti in kvalitete, pri čemer bodo upoštevani specifični pogoji v vsaki občini.
H. IZRAČUN IN NOTRANJA DELITEV STANARINE
i
7.	člen
Osnovna merila za oblikovanje in prehod na ekonomske stanarine, ob upoštevanju skupnih enotnih izhodišč ter kriterijev, so:
1. revalorizirana vrednost točke, ki znaša
din
za leto	1978	45^0
za leto	1979	54,95
za leto	1980	62,65
za leto	1981	71,40
za leto	1982	81,40
za leto	1983	92,80
za leto	1984	105,80
za leto	1985	120,60
2.	letni odstotek vrednosti stanovanja za letno stanarino, ki znaša 3,069%;
3.	planirana gradnja družbenih najemnih stanovanj do leta 1985 znaša 263 stanovanj ter s tem v zvezi povečanje stanovanjske površine na 44.062 m* in števila točk na 137.697;
4.	predvideno poviševanje cen stanovanj za 14%;
5.	predvidena 17 % rast osebnih dohodkov;
6.	določila zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72) ter odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš In stanovanj v občini Sevnica, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 16/73 in 4/77.
Letna stanarina se izračuna po obrazcu:
poprečna površina stanovanja X poprečno število točk X vrednost točke X 3,069% X število stanovanj.
8.	člen
Ob doseženi ekonomski stanarini sprejemamo udeleženci sporazuma naslednjo notranjo delitev stanarine:
Odstotek od reval. odstotek od vredn. stanovanj stanarine
a)	1%	(32,58 %)	za amortizacijo^
b) okoli	0,33 %	(11 %) \	za vzdrževanj e ""iz združenih sredstev v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti.
c) okoli	1,39%	(45 %)	za vzdrževanje hiš v okviru zborov stanovalcev
d) okoli	0,24 %	( 8 %)	za stroške Upravljanja in delo strokovne službe
e) okoli	0,12%	( 4 %)	za funkcionalne stroške
9.	čler
Ekonomsko stan irino boi 10 doseg i najkasneje v letu 1985 z leti .im lovišanje n s* dan. e stanarine za 27,71 °/o.
III PORABA S 'AN VRH JE
10.	Cie i
Za porabo stana.•ine. bo i delen sr idnjeročni program za obdob. e 1911— 985 in smej« ti samoupravni sporazumi o temelji l plana gosi odai jenja s stanovanjskim skladi m \ občini levn ca. ža leti 1979 in 1980 bomo uponblj; li veljav i si adnj iročni program za obdobje 1976--198 ) in vsak detni prcgram, ki ga bodo sprejemali z >ori stanovale iv hiš ir skupščina sa-mouprrvne stanovanjske sku >nosU
I	11. čle i
O oorabi ar aorti sacija od očaj i delovni ljudje in občani na podi igi i amoupra mo sprejetih planov v skupščini samoupravne slano- anjs.ee s tupnosti, in sicer • za reprodul cijo stanovat j in ' sta lovanjskih hiš, t.j. za i radnjo a i nakup nade nest nih stanovanj in za prenovo že dogiajcn h ali že amc rtizii anih stanovanj in stanovanjskih hiš, starejši! od 100. let in za stanovanjske hiše in tane vanja, k: teril am irtizacijska doba še ni pretek a.
Amortizacija se ne\ more upo ablj iti za odplačevanje kreditov n v ačanje istn; udeležbe, niti za tista dela, ki im ijo značaj rec neg: vzdrževanja.
12.	člen
Udeleženci ;pora zuma se ob- ezujemo, da borrto namenili popreč 10 1 °/o stanarine, ki :e združuje pri samoupravni stanov. .njski sl ipnt sti, za vzdrževalna dela, za katera se zahteva p "igla lite v, lokacijsko in gradbeno dovolj mje ter stro] ovn nac zor. O združevanju in porabi teh ;rcdstev" iomc .odličali .stanovalci na zborih stanovalce > ter del vni ljud e in občani na podlagi satnoupi avne sprejeti i pl mov v zboru uporabnikov skupšč ne amoupra me stani ivarfjskc skupnosti.
Vzdrževalna deh, ki se inaneirajo iz stanarine, so pod-obnese določ :na s pi ivih ikoni, ki ga bodo udeleženci sprej di ni podlag teg i sporazuma.
13.	čle
Za gospodar ienjc s hišo n st mov injem v družbeni lastnini, b >mo udeležen ri ti ga samoupravnega sporazuma poratili poprečno ■ 5 % stanarine. Sredstva bodo porabljen:	za vzdržev nje stanovanjske hiše,
t.j. za zamenjavo do maj a nih olenr ento /, instalacij in opreme v skupn h dc lih in nr napravah v stanovanjski hiši in sicer v sk adu s sp ejet mi normativi, standardi ter na zb o -u stanovalce' hiš; spi ejetim programom vzdrževanja.
Udeleženci s no s oora/.umr l, da bomo glede na kategorijo stanovanjske hiše, pc rabili za tekoče vzdrževanje naslednji %> stanarine:
za I. katego -ijo	star	>st ol lekti' v let h d) K		8,0
za II. kategorijo	od	10 d)	2(	9,3
za III. kategorije	od	10 d)	4C	12,5
za IV. kategr rij o	od	tO d )	fif	• 13.9
za V. kategorijo	od	iO d »	8(	15,6
za VL kategrrhjo	od	tO d> 10(		1#^
Hiše, starejše od 100 let, bodo zadržale tudi amortizacijo.
14.	člen
Za upravljanje s stanovanjskimi hišami in stanovanji ter za vsa tehnično-administrativna in druga dela v hišnih svetih, zborih stanovalcev ter temeljnih samoupravnih enotah za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, bomo udeleženci tega sporazuma namenili poprečno 8%> stanarine. S temi sredstvi bomo na podlagi svobodne menjave dela financirali tudi vsa strokovna opravila, ki jih bodo izvajale delovne skupnosti stanovanjskih skupnosti in specializirane organizacije za vzdrževanje in upravljanje stanovanjskega sklada. 1
15.	člen
Za kritje funkcionalnih stroškov stanovanjskega sklada v družbeni lastnini, med katere sodijo zlasti: prispevek za zaklonišča, zavarovalne premije, provizije, bančne storitve, članarine in prispevki, bdpisi neizterljivih stanarin, zamudne obresti, itd., bomo udeleženci tega sporazuma namenili poprečno 4 °/o stanarine.
16.	člen
Sredstva za upravljanje stanovanjskih hiš in stanovanj ter za funkcionalne stroške Stanovanjskega sklada, bomo določili na podlagi svobodne menjave dela.
IV.	UKREPI ZA ZAVAROVANJE ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA STANOVALCEV Z NIZKIMI DOHODKI
17.	člen
Da bi zavarovali življenjski standard občanov z nizkimi družinskimi dohodki ter dograjevali sistem socialne varnosti, bomo udeleženci tega samoupravnega sporazuma uveljavljali sistem subvencioniranja ekonomske stanarine.
18.	člen '
Pravico do subvencije bo imel vsak občan, ki je imetnik stanovanjske pravice na družbenem ali zasebnem stanovanju in ki bo plačeval stanarino ter izpolnjeval dogovorjene kriterije.
/ , 19. člen
Ne glede na družinski dohodek, bo vsak imetnik stanovanjske pravice dolžan prispevati 20 %> stanarine.
20.	člen
Imetnik stanovanjske pravice bo lahko prejemal subvencijo le za stanovanjsko ppvršino oziroma stanovanje, ki bo v skladu z dogovorom o standardnem stanovanju v občini Sevnica lahko znašalo za:
1	družinskega člana	do 28 m*,
2	družinska člana	do	42 m*,
3	družinske člane	do	57 m*.
4	družinske člane	do	66 m*,
5	družinskih članov	do	78 m’,
za vsakega nadaljnjega člana družine pa še 10 m*.
Odstopanje od standardne stanovanjske površine je možno do 10 Vo ali 5,0 m*.
21.	člen
Višina subvencije bo odvisna od celotnega dohodka in števila družinskih članov, določena pa je z na-
stedojo lestvico:
Število članov gospodinjstva
Dohodkoyni razred 1	2	3	4	5	6
Letni DDG din	Znosni izdatek za sto larin; v 'o
od let. DD D
1.	11.899
2.	11.900— 22.799	1,8							
3.	22.800— 35.699	4,5	0,2						
4.	35.700— 47.599	6,5	2,1						
5.	47.600— 59.499	8,0	3,6	0,4					
6.	59.500— 71.399	9,2	4,9	2,4	0,2				
7.	71.400— 83.299	10,3	5,9	2,6	1,3	0,<	0 1 1		
8.	83.300— 95.199	11,2	6,8	3,5	2,2	U	1 0	1,5	0,3
9.	95.200—107.099	12,0	7,6	4,3	3,0	2,1	1 8	,3	1,1
10.	107.100—118.999 '	12,7	8,3	5,1	3,7	3,C	25	:,0	1,8
11.	119.000—130.890	13,3	9,0	5,7	4,3	3,C	3 1	’,7	2,4
12.	130.900—142.799	13,9	9,6	6,3	4,9	4,1	37	1,3	3,0
13.	142.800—154.699	14,5	10,1	6,8	5,5	4,1	42	1,8	3,6
14.	154.700—166.599	15,0	10,6	7,3	6,0	5,:	47	1,3	4,1
15.	166.600—178.499	15,4	11,1	7,8	6,4	5,7	52	,8	4,5
16.	178.500—190.399	15,8	11,4	8,1	6,8	6.)	56	'<}	4,9
17.	190.400—202.299	16,3	11,9	8,6	7,3	6,(	6 1	’,6	5,4
18.	202.300—214.199	16,7	12,3	9,0	7,7	7,(	65	:,o	5,8
19.	214.200—226.099	17,0	12,7	9,4	8;0	7,3	68	1,4	6,1
20.	226.100—237.999	17,4	13,0	9,7	8,4	7,7	72	1,7	6,5
21.	238.000—249.899	17,7	13,4	10,1	8,7	8,(	75	M	6,8
22.	249.900—261.799	18,0	13,7	10,4	9,0	8,1	1 8	>4	7,1
23.	261.800—273.699	18,3	14,0	10,7	9,3	8,e	81	»7	7,4
24.	273.700—285.599	18,6	14,3	11,0	9,6	8,1	84	1,0	7,7
25.	285.600—297.499	18,9	14,5	11,3	9,9	9,1	87	•>3	8,0
26.	297.500—309.399	19,2	14,8	11,5	10,2	9,E	89	,5	8,3
27.	309.400—321.299	19,4	15,1	11,8	10,4	9,7	92	',8	8,5
28.	321.300—333.199	19,7	15,3	12,0	10,7	10,(	94	>,o	8,8
29.	333.200—345.099	19,9	15,5	12,3	10,9	10,1	97	',3	9,0
30.	345.100—356.999	20,1	15,8	12,5	11,1	10,'	99	1,5	9,2
(
Znosna stanarina letno, ki jo je nosilec stanovanjske pravice dolžan plačati, se izračuna tako, da se letni dokazljivi dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v zgornji tabeli in doli s 100.
22.	člen
Do subvencije ne bo upravičen imetnik stanovanjske pravice, ki stanovanje ali del stanovanja Oddaja Podnajemnikom ali opravlja v njem poslovno dejavnost ali obrtno dejavnost. Prav tako je ne bo mogel Prejemati občan ali družina, ki je lastnik drugega vseljivega stanovanja, stanovanjske hiš'e, vikenda, motornega čolna in avtomobila.
Podrobnejši kriteriji in merila za pridobivanje subvencije\bodo urejeni s pravilnikom, ki ga bo sprejel zbor uporabnikov samoupravnih stanovanjskih skupnosti.
23.	člen
0	pravici do subvencije bo odločal 9 članski odbor za subvencioniranje stanarin, ki ga bodo sestavljati:
4	delegati samoupravne stanovanjske' skupnosti,
4 delegati skupnosti socialnega varstva in
1	delegat skupnosti socialnega skrbstva.
Odbor za subvencioniranje stanarin si bo pred odobritvijo vsake subvencije pridobil mnenje komi-slje za socialno delo tiste krajevne skupnosti, kjer sta-nhje prosilec za subvencijo. Postopek za uveljavljanje Pravice do subvencije bo moral biti usklajen s postopal za uveljavljanje drugih socialnih pravic.
11.	člen
Ne glede na os ale criterije, lahko odbor za subvencioniranje .tanarin irizna subvencijo tudi posameznikom ali družinam, ki živijo v te; kih pogojih (bolezen, invalidnost, drug hude oorerrenitve, kot npr. otroci s telesn mi n d iševnimi motni jami, lastništvo avtomobila glede na nu nost upo'abe in drugo) oziroma odkloni subvencijo \ osamezni m a i družini, ki formalno izpolnjuje k riter je, dejansko pa živi v ugodnejšem položaj i.
1 5. člen
Udeleženci sporazm la se obvezujemo, da bomo redno mesečno platevai stanarino oziroma, da si bomo zagotovili prav co < o delnega nadomeščanja stanarine.
: 6. člen |
Udeleženci spor izun a si bomo prizadevali, da bodo imele družine, ki ne bo< o zitiogle plai evati visoke obratovalne stroske, moži ost zamenjati stanovanja za taka standardni stanov n j a, kjer bodo veljali manjši obratovalni str iški.
V.	PREHODNE It KONČNE DOLOČBE
; 7. člen
Ta sporazum je ve) aven, ko ga sprejme in podpiše pristopne izjave ve Sina udeležencev.
: 8. člen	t
Spremembe in dop ilnitve sioraruma se sprejemajo po enake m pošto ku kot sporazum. Predlog za spremembe in dop ilnit re lahko da vsak udeleženec, sprejete pa so, ko jih sj rej me večina udeležencev.
29.	člen
Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS.
30.	člen
Pristopne izjave podpisnikov so vložene v arhivu •SSS Sevnica.
St. 28/79
Sevnica, dne 12. novembra 1979.
Predsednik
skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Sevnica
Franc Ernesti, dipl. iur. 1. r.
^	ŽALEC
1588.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), izida
referenduma dne 11. novembra 1979 in 173. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. novembra 1979 sprejela
ODLOK
o uvedbi samoprispevka v občini Žalec
1.	člen
V občini Žalec se uvede samoprispevek v denarju za financiranje oziroma sofinanciranje gradnje šolskih objektov, objektov otroškega varstva, objektov kulturne in telesnokultume dejavnosti, zdravstvenih in so-cialnoskrbstvenih objektov ter komunalnih objektov.
Samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1. januarja 1980 do 31. decembra 1984
2.	člen
S	sredstvi, zbranimi s samoprispevkom sc bo financirala oziroma sofinancirala gradnja objektov za naslednja področja:
Področje vlaganja		Skupna predrač. vrednost	Sredstva iz samopris. občanov	Sredstva SIS	Sredstva iz samouprav, sporazuma	Drugi viri
1. Osnovno šolstvo in. usmerjeno izobraževanje	e	146,000.000	66,700.000	79,300.000		
2. Otroško varstvo		95,000.000	10,500.000	84,500.000				
3. Kulturna dejavnost		90,400.000	50,900.000	19,500.000			20,000.000
4. Telesnokulturna dejavnost		4,000.000	2,700.000	1,300.000	—	—
5. Zdravstvo		25,000.000	—	25,000.000	—	—
6. Socialno skrbstvo		30,560.000	5,500.000	5,260.000	—	19,800.000
7. Komunalna dejavnost		347,500.000	■ 20,000.000	—	161,500.000	166,000.000
Skupaj:		738,460.000	156,300.000	214,860.000	161,500.000	205,800.000
3.	člen
Skupna investicijska vrednost objektov' navedenih v 2. členu tega odloka znaša po cepah za leto 1979 738.460.000 din. Od tega zneska bo s samoprispevkom občanov zbrano 156,300.000 din. Občinske samoupravne interesne skupnosti bodo zagotovile 214,860.000 din. S samoupravnim sporazumom bo zagotovljeno 161,500.000 din in iz drugih virov 205,800.000 din
4.	člen
Če sredstva navedena v 2. členu tega odloka zaradi podražitve gradnje ne bodo zadostovala za realizacijo vsakoletnega programa izgradnje objektov, bodo manjkajoča sredstva zagotovile samoupravne interesne skupnosti v čigar področje spadajo objekti.
Če bo s samoprispevkom zbranih več sredstev kot je predvideno, bo presežek sredstev razdeljen samoupravnim interesnim skupnostim za investicije v takem razmerju, kot je to določeno za predvidena sredstva.
5.	člen
Samoprispevek plačujejo:
1.	delovni ljudje od čistih dohodkov, od nadomestil osebnih dohodkov in od osebnih prejemkov po pogodbah o delu po stopnji 2 °/e;
2.	občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost oziroma intelektualne storitve od bruto osebnih dohodkov in od presežka nad bruto osebnim dohodkom po stopnji 1,5 °/o;
3.	občani, ki z ostalim delom z lastnimi sredstvi opravljajo kmetijsko ali drugo gospodarsko dejavnost
ter se jim dejanski dohodek ugotavlja od bruto osebnega dohodka in od presežka nad bruto osebnim dohodkom po stopnji 1,5 "/o;
4.	občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti oziroma intelektualne storitve in plačujejo daVek v pavšalnem znesku po stopnji 10 °/o od odmerjenega davka;
5.	delovni ljudje in občani, ki plačujejo davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa, odkazanega za posek po stopnji 2 °/o;
6.	občani, ki prejemajo pokojnino ali priznavalnino po stopnji 2 o/o.
6.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
7.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
—	delovni ljudje in občani, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja, pokojnino oziroma priznavalnino, če ta ne presega 60% poprečnega, čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji za preteklo leto;
—	zavezanci od kmetijske dejavnosti, ki so po odloku o davkih občanov oproščeni plačevanja davka od kmetijske dejavnosti;
—	delovni ljudje in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost oziroma intelektualne storitve, če nji-
hov mesečni čisti osebni dohodek ne presega 60 °/o poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji za preteklo leto.
8.	člen
Sredstva samoprispevka se joodo zbirala na posebnem računu pri službi družbenega knjigovodstva ter usmerjala na žiro račune ustreznih samoupravnih inte-resnih skupnosti.
9.	člen
Družbeni nadzor na<3 zbiranjem in uporabo sredstev samoprispevka ter izvajanjem del opravlja koordinacijski odbor, ki ga imenuje občinska skupščina.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih osebnega dohodka in pokojnin kontrolira služba družbenega knjigovodstva in organ pristojen za dohodke v okviru-svojih pristojnosti.
1.	člen
Najvišje stanarine v letu 1980 ne smejo presegati stanarin, ki so jih imetniki stanovanjske pravice plačevali v decembru 1979, povečane za 40 °/o.
2.	člen
Ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povišanju stanarin (Uradni list SRS, št. 25/73, 12/76, 22/76, 11/77, 12/77 in 12/78).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-4/79-3
Žalec, dne 27. novefnbra 1979.
10.	člen
Samoprispevek, ki ga bodo plačevali zavezanci iz 1. in 6. točke 5. člena tega odloka obračunavajo in odtegujejo izplačevalci osebnih dohodkov, nadomestil, pokojnin oziroma priznavalnin. Samoprispevek zavezancev iz 2., 3., 4. in 5. točke 6. člena odmerja in pobira organ, pristojen za dohodke.
11.	člen
Glede izterjave samoprispevka veljajo določbe o izterjavi davkov.
12.	člen
Zavezanec, kateremu obveznost samoprispevka ni bila predpisana s posebno odločbo, lahko zahteva, da se njegova obveznost ugotovi s pismeno odločbo, ki jo izda davčna uprava.
Zoper odločbo ima zavezanec pravico do pritožbe v petnajstih dneh po prejemu odločbe. O pritožbi odloči posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina.
13.	člen
Odbor iz 9. člena tega odloka je dolžan vsakp leto poročati občinski skupščini in zborom delovnih 'ljudi in občanov o poteku vplačil samoprispevka in o izpolnjevanju programa gradenj objektov.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 014-2/79
Žalec, dne 27. novembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
1589.
Skupščina občine Žalec je na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, žt- 50/72) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni llst SHS. št. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. novembra 1979 sprejela
ODLOK
o naj višjih stanarinah
Predsednik
Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
POPRAVEK
V drugem odstavku 25. člena in v 26. členu odloka o upravljanju, vzdrževanju in obvezni uporabi kanalizacije v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 32-1442/79 z dne 9. XI. 1979) se številka »5000« popravi, tako da se pravilno glasi »3000«.
Sekretar
Skupščine občine Cerknica
Alojz Pavlič L r.
VSEBINA
skupščina sr Slovenije
Stran
1547.	Odlok o soglasju k predlogu Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije, da se začne postopek za spremembo ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije
1548.	Stališča, sklepi in priporočila za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v sta-
novanjskem gospodarstvu v	SR	Sloveniji	1931
1549.	Zakon o raziskovalni dejavnosti In raziskovalnih
skupnostih	i*3S
1550.	Zakon o socialnem skrbstvu	1948
1551.	Zakon o družbenem varstvu	otrok	It5i
1552.	Zakon o svobodni menjavi dela na področju telesne
kulture	49$«
1553.	Zakot^ o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu zraka	1971
1554.	Odlok o soglasju k uvedbi nove smeri višješolskega
študija in k dopolnitvam statuta visokošolske temeljne organizacije Tekstilna tehnologija Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani	4973
1535. Odlok o soglasju k predlogu zakona o spremembi zakona o zagotovitvi sredstev za kritje prekoračenja stroškov pri gradnji proge Beograd—Bar na območju Socialistične republike	Crne	gore	4973
1556. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ureditvi kreditov Narodne banke Jugoslavije, ki so bili dani bankam v letu 1975 za določene namene	4974
Stran
1557. Odlok o so gl: s ju 1: predlogi zak »na «> ratifikaciji
sporazuma o raran :iji med S dali tičnc federativno republiko Jugoslavijo in Mei naro Ino tanko za obnovo in razvij (YU-1753)	1074
1558.	Odlok o Izvol tvi dveh sodni ov zi prekrške Republiškega sena La za prekrške v Lj iblja ii	1974
1559.	Odlok o razicšitv in izvoli vi podpre dsednika in
Članov odborov Zb< ra združe ega lela S kupščine SR Slovenije	1974
1560.	Odlok o razrc iitvi n izvolitvi član . Odi ora za urba-
nizmi, stanov, njsko-komunal a vp ašan ^ in varstvo okolja Zbora »bčin Skupščine	SR »love lije	1975
PRLDSEDSTNO SE SLOVENJ TE
1561.	Odlok o pomi ostit i obsojen i oseb	1975
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORe ANI
1562.	Odredba o višini st oškov za /ozni ike izpite za voz-
nik«? motorni! vozi in kmeti, kih rakte-rjev in preizkusa znanja za veznike delt vnih stroj iv, motokul-tivatorjev in koles ? motorje* »	1975
1563.	Pregled stope tj da'kov iz os< bneg i dot odka in sto-
penj prispevkov iz osebnega doho Ika ; a financiranje samoupra /nih nterc snih ;kup: tosti na področju družbenih dej ivnos.i za leto J >79 tir sto icnj davkov iz osebnega dohodi a, ki se o ra^u mvaj k in odtegujejo ob izplaf ilu d ihodkov	1976
1564.	Odredba o spi cmenbi in doy »lnltx 1 odi edbe o prehodnih računih za vplačevali » zbirnih »topenj davkov in prispe vkov iz osebne a do iodk; za financiranje družben opoli ičnth skuj losti in s; moupravnih interesnih ski pnos i na podi )čju druž »enih dejav-
nosti	1976
DRUGI REPU ILISKI OUGAf I IN ORG VNIZACIJE 1
1565.	Skli^p o ustan >vitv odborov : a uv ;ljavl|anjc pravic
in odbora za varst o pravic	1977
1566.	Sprememba li dop ilnltev ko ;ktivie pt godbe o de-
lovnih razme jih ned delal i In odv tniki v SR Sloveniji	1977
ORGANI IN ORGANIZACIJE V 0 3CINI
1567.	Odlok o ustar ovitv Zavoda : a drviben > planiranje
I Ljubljana	1977
1568.	Sporazum o :ncds< bojnih pi ivica t in obveznostih
do Zavoda za druži eno plani	anje	Ljub Jana	1979
1569.	Samoupravni sporrzum o ut, anov tvi nedobčinske
skupnosti za 2 aposlavanjc LJ	bljai	a	1980
\
Stran
1570.	Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin (Ljubljana)	1985
1571.	Sklep o javni razgrnitvi dopolnitve zazidalnega načrta Polule (Celje)	1989
1572.	Odlok o spremembi odloka o urbanističnem programu občine Cerknica	1969
1573.	Odlok o najvišjih stanarinah (Cerknica)	1990
1574.	Odlok o odpravi odloka o prispevkih za financira-
nje razvoja PTT prometa v Območni SIS za PTT promet Ljubljana (Cerknica)	1990
1575.	Odlok o razdružitvi deljenih k. o. na območju občine Cerknica	1990
1576.	Odločba o razglasitvi gozdov s posebnim namenom
na območju občine Cerknica	1991
1577.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka podrobnega urbanističnega reda za naselje Grahovo (Cerknica)	1991
1578.	Samoupravni sporazum o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Cerknica 1991
1579.	Sklep o ugotovitvi, da Je sklenjen samoupravni spo-
razum o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Litija	1995
1580.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1979	1995
1581.	Odlok o uvedbi začasnih ukrepov v delovni organizaciji SGP Hrastnik TOZD Projektiva-inženiring,
o. sol. o., Ljubljana, Titova 282 (Ljubljana Bežigrad) 1996
1582.	Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Ljubljana Bežigrad)	1997
1583.	Odlok o merilih za razvrstitev objektov, ki so zgra-
jeni brez lokacijskega dovoljenja in so bili v uporabi pred 16. 4. 1978 (Ljubljana Bežigrad)	1998
1584.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine
Ljubljana Center za leto 1979	1999
1585.	Odlok o ustanovitvi, nalogah, sestavi in načinu dela odbora za družbenopolitični sistem (Ljubljana Center) 2000
1586.	Odlok o spremembi območja katastrske občine Pod-
volovljek (Mozirje)	2000
1587.	Samoupravni sporazum o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Sevnica 2000
1588.	Odlok o uvedbi samoprispevka v občini Žalec	2004
1589.	Odlok o najvišjih stanarinah (Žalec)	2005
— Popravek odloka o upravljanju, vzdrževanju In obvezni uporabi kanalizacije v občini Cerknica	2005
/
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ist i RS Direktor in odgovorni urednik Milan Bitier - Tiska tiskarna Tone TomSlč, vsi v. Ljubljani -- Natočnina za leto 97» : 40 din. inozemstvo 500 din — Reklamacije sc upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo in upra >a Ljubljana GreeorClčeva 27a. poštni ptetiai 37«'V11 — Telefon direktor, uredništvo, uprava in kniige voclsi vo 2C 701 prodna p ekilcl In naročnine 53 57» - 21 ro račun 50100-603 40323 — Oproščeno prometnega davk . nn imen bi S- kreti riala za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72