Poštnina plačana * gotovini
Ljubljana, 15. julija 1943-XXI
OVI
in KMETSKI LIST
Upravnlštvo in uredništvo »DOMOVINE«, Ljubljana, Pucclnljeva ulica St. 6, £L nad., telefoni 81-22 do 81-26 Račun PoStne Hranilnice, podruž. v LJubljani 9t 10.711
Izhaja vsak teden
Naročnina za tuzemstvo: Četrtletno 6.— L. polletno 12.— L, celoletno 24.— L. — Posamezna številka 60 cent
Silne bitke na Siciliji in pri Bjelgorodu
Znamenita katedrala v Palermu na Siciliji, zgrajena v različnih slogih, je bila tudi prizadeta od sovražnega letalstva
V	preteklem tednu sta se vneli dve strahoviti bitki: na vzhodni fronti in na Siciliji. Obe sta v polnem razvoju, zato naj o njih govore uradna poročila:
Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil 10. julija 1141. vojno poročilo:
V	pretekli noči je sovražnik začel ob podpori močnih pomorskih in letalskih odredov ter s spuščanjem padalskih oddelkov napad proti Siciliji. Zavezniške oborožene sile se odločno upirajo sovražni akciji; boji so v teku vzdolž južno-vzhod-nega obalnega pasu.
Med akcijami, ki jih je včeraj letalstvo izvršilo nad središči na Siciliji, je italijansko in nemško topništvo uničilo 22 letal, od teh 15 v Portu Empedocle; nadaljnjih 11 letal so sestrelili nemški lovci.
V	tuniških vodah so naša torpedna letala zadela in težko poškodovala tri parnike, skupno 29.000 ton.
*
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 11. julija 1142. vojno poročilo:
Srdita bitka je v teku vzdolž obalnega pasu južnovzhodne Sicilije, kjer se italijanske in nemške čete odločno bore z izkrcanimi sovražnimi silami in hrabro zadržujejo njihov pritisk.
živahno delovanje obojestranskega letalstva. Lovci Osi so sestrelili 22 letal, protiletalske baterije pa 9.
Formacije naših torpednih letal, ki so se ponovno podale v napad na sovražne konvoje so potopile dva sovražna parnika s skupno 13.000 tonami ln eno ladjo nedoločenega tipa; poškodovale so poleg tega težko dve križarki in številne druge trgovske ladje, izmed katerih se jih je več vnelo. Ena lahka križarka, 7 transportnih ladij velike in srednje tonaže in mnogo ižkrcevalnih ladij je bilo ponovno zadetih od nemškega letalstva, tako da je mogoče s sigurnostjo računati
z njihovo poznejšo potopitvijo.
•
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 12. julija naslednje 1143. vojno poročilo!
Včeraj so se na Siciliji nadaljevale hude borbe brez prestanka, v teku teh borb je sovražnik zaman poizkušal razširiti skromno globino zasedenega obalnega pasu.
Italijanske in nemške čete, ki so šle odločno v protinapad, so na več točkah razbile sovražne enote ter jih na enem odseku prisilile k umiku.
Borbeni duh italijanskih in nemških oddelkov je odličen. Zadržanje otoškega prebivalstva ter ponosnih sicilskih vojakov, ki spadajo v velikem številu med naše čete, je nad vsako pohvalo vzvišeno.
Zaradi sijajne obrambe zaupanih postojank zasluži čast posebne omembe 206. obalna divizija pod poveljstvom generala Ahila d'Havet.
Italijanska letala so s torpedi zadela tri kri-žarke, eno manjšo enoto in tri parnike, od katerih sta se dva po 8000 ton potopila.
Zbiranje sovražnega ladjevja so napadali naši in nemški bojni oddelki. Potopljenih je bilo pet parnikov in nekaj ižkrcevalnih čolnov. Zadetih in zapaljenih je bilo preko 40 trgovinskih in prevoznih ladij razne tonaže.
Osni lovci so sestrelili 30 letal, 8 nadaljnjih pa se je zrušilo pod ognjem topništva.
Z operacij zadnjih dveh dni se 13 naših in 10 nemških letal ni vrnilo na svoja oporišča.
Vzdolž vzhodne obale Sicilije je neka naša podmornica torpedirala 10.000 tonsko križarko, ki je zadeta eksplodirala.
»
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 13. julija naslednje 1144. vojno poorčilo:
V	južnem delu Sicilije se nadaljuje bitka z nespremenjeno silovitostjo, kjer skuša sovražnik razširiti svoje izkrcevalne mostobrane, ki si jih je uredil v LicatI, v Gelu, v Pachinu, v Siracusl in v Avgusti.
V	sicilskih vodah so Italijanska torpedna letala ln osni bombniki opetovano napadali trgovske in bojne ladje. Pri tem so potopili en parnik srednje tonaže ter zažgali ali poškodovali dve križarki, mnogo prevoznih ladij ter nekoliko manjših pomorskih prevoznih sredstev.
V	zraku nad Sicilijo so italijansko-nemški lovci zbili 14 letal, 9 pa jih je sestrelilo protiletalsko topništvo. Naši lovci so nad Sardinijo pokončali Se dve drugi letali.
Sovražni oddelki so bombardirali središča na Siciliji in Calabrljl med temi Catanijo, Messino in Regglo. Ponoči Je bil izvršen polet nad Turin, kjer je prebivalstvo utrpelo Izgube, središče mesta pa znatno škodo. 6 naših letal se ni vrnilo na svoja oporišča.
Naleti omenjeni v tem vojnem poročilu so povzročili naslednje doslej ugotovljene žrtve: v Ca-tanijl 25 mrtvih, 63 ranjenih, v Leonforteju 8 mrtvih, 2 ranjena, v Reggiu Calabrija 3 mrtve in 2 ranjena, v pokrajini Catanzaro 30 mrtvih, 42 ranjenih, v Turinu pa 101 mrtev in 203 ranjeni.
O pričetku silovitih bojev ned Kurskom in Bjelgorodom na vzhodni fronti je poročalo vrhovno poveljništvo nemške vojske v svojem poročilu prejšnji torek, 6. t. m.:
Iz uspešne krajevne napadalne akcije nemške pehote v odseku pri Bjelgorodu so se razvili zaradi močnih sovjetskih protinapadov v teku včerajšnjega dneva hudi boji na kopnem ln v zraku, ki so se razširili do področja severno od Kurska in zavzemajo od ure do ure zmerom večjo silovitost.
Naslednji dan je bilo javljeno, da so se na področju Bjelgoroda in južno od Orla ponovno izjalovili hudi sovjetski napadi, ki so bili pričeti z zelo močnimi in že tedne prej pripravljenimi oddelki. Temu nasproti so nemške čete s podporo letalstva prešle v napad. Posrečilo se je vdreti v sovražne postojanske. Samo oddelki kopne vojske so uničili ali onesposobili za kretanje nad 300 ruskih oklopnih voz, deloma najnovejše gradnje. Tudi v zraku je prišlo nad tem bojnim področjem do ogorčenih borb z močnimi sovjetskimi letalskimi oddelki in je bilo v dveh dneh sestreljenih 637 sovjetskih letal.
Tretji dan bitke je prišlo na področju pri Bjelgorodu in južno od Orla do hude oklopne bitke, med katero je bilo uničenih nad 400 sovjetskih oklopnih voz. Sovražni sistem postojank v glb-bokl razporeditvi je bil predrt kljub težavnemu gozdnatemu in močvirnatemu zemljišču. Uničenih je bilo 193 sovjetskih letal.
Četrti dan so se borbe na področju Bjelgorod —Orel nadaljevale s povečano silovitostjo. Za predrtimi ruskimi postojankami' se je razvila ogromna tankovska bitka, v kateri se je sovjetska vojska trudila, da bi zadržala nemške tan-kovske kline. Pri tem je izgubila razen velikega števila ljudi ponovno 420 oklopnih voz in veliko število topov, nadalje topove za salve in 117 letal. Nemško vojno poročilo 9. t. m. je tudi poročalo, da so angleški bombniki ponoči vnovič napadli Koln in okolico. Prebivalstvo je imelo izgube, v stanovanjskih okrajih pa so nastala opustošenja. Stolnica v Kolnu je bila spet napadena in zadeta.
V	soboto je vrhovno poveljništvo nemške vojske objavilo, da so nemške čete dosegle v veliki bitki pri Bjelgorodu in Orlu nadaljnje napadalne uspehe proti zagrizenemu odporu novopripeljanih sovražnih sil. Celotno število oklopnih voz, ki so obležali na bojišču od 5. julija dalje razstreljeni ali zaplenjeni se je povečalo na 1227. Nadalje je bilo sestreljenih 119 sovjetskih letal. Angleški bombniki so spet napadli zapadno nemško ozemlje ter povzročili škodo na poslopjih in požare, predvsem v mestu Bochumu.
Nedeljsko nemško vojno poročilo je javilo, da divj& velika bitka na vzhodu dalje. Nemškim četam je v težkih bojih uspelo pridobiti nadaljnje ozemlje ln uničiti 193 sovražnih oklopnih voz. Sestreljenih ie bilo 85 sovjetskih letal.
V	ponedeljek 12. t. m. Je bilo objavljeno: V bitki med Bjelgorodom in Orlom je uspelo našim četam obkoliti in uničiti večjo sovražno bojno skupino. Pri tem je bilo zajetih več tisoč ujetnikov, sestreljenih 129 oklopnih voz, mnogo topov
Boj se nečistega sadja!
Glavni vir vitaminov, to je tistih dodatnih snovi, ki jih poleg običajne hrane tako nujno potrebuje človeško telo, zlasti v času rasti za uspeva-nje ln pravilen razvoj, je zelenjava ter sadje. Zato ni mogoče dovolj priporočiti vsakodnevnega uživanja teh hranil, zlasti presnega neolupljenega sadja. Zato tudi ne bo odveč, če se malo pogovorimo o važnosti čistega sadja.
Oglejmo si samo, kako nam trgovec dobavlja sadje
Izbrano ln zato drago sadje ima spravljeno v zabojih in zaščiteno — čeprav ne vedno pred muhami — pa vsaj pred cestnim prahom in kar je še bolj važno, pred otipavanjem često bolnih ljudi, ki kašljajo in pljujejo okrog sebe. Poceni sadje, ki ga lahko kupi skoraj vsak, pa prodajajo ljudje mnogokrat na javnih trgih in cestah na način, ki jie odgovarja niti najpreprostejši čistoči. Človeku se kar sline cedč, ko vidi na trgu skladovnice lepega sadja. Premnogi ga kupijo brez premisleka, ga pojedo še preden pridejo do čiste vode, kjer bi ga morali oprati. Pa si oglejmo sadje malo bližje: vlažno lepljiva površina je navadno pokrita s skorjo umazanosti, ki vsebuje ogromno klic, tudi mnogo kužnih, ki povzročajo težke črevesne bolezni: tifus in grižo.
Kako pridejo bakterije na sadje?
Ze sam zrak ima v sebi neštete bolezenske klice, posebno v gosto naseljenih mestih. Velik mestni promet, mimohiteči ljudje, ki kašljajo in pljujejo po tleh, avtomobili, kolesarji, vozovi ln cestni pometači pa dvigajo s prahom vred nešteto klic, ki najdejo ravno na razstavljenem sadju primeren kraj za svoj obstanek in razmnoževanje. Tam je zanje dovolj vlažno, prijetno toplo ln hrane tudi na pretek. Po večini sicer te klice niso življenju nevarne, toda lahko včasih postanejo. V nekaterih primerih se izkažejo te klice za prav nevarne kužne kali, ki lahko povzročajo zelo trdovratne ln nevarne bolezni, kot je na primer vnetje sečnega mehurja, trebušne mrene in zlasti pri otrocih črevesne katarje, ki so podobni lahki griži, in se pojavljajo predvsem v jeseni, ko pobirajo otroci zrelo sadje z umazanih tal v bližini gnojišč in stranišč. S poizkusi v posebnih laboratorijih so ugotovili, da ostanejo tifusne in druge kali na sadju tako dolgo žive in strupene, dokler je sadje še kolikor toliko užitno in da poginejo šele potem, ko je že povsem zgnilo ln so se na njem razmnožile v ogromnem številu gnilobne klice. Iz navedenega sledi dvoje:
uživanje presnega neolupljenega sadja moremo zelo priporočati, je pa lahko silno nevarno!
Vedeti moramo zaradi tega, kako se bolezni ubranimo. Najbolj preprosto bi bilo, če bi mogli sadje obvarovati pred okuženjem. In vendar je to najtežje ter ne bo izvedljivo vse dotlej, dokler bodo kupci in prodajalci neovirano z rokami otipavali sadje, brezobzirno kašljali ln kihali vanj ter pljuvali vse naokrog, in dokler bo sadje na javnih prostorih brez zaščite Izpostavljeno prahu ln bakterijam. Edini izhod iz teh neprilik je, da temeljito očistimo sadje, preden ga užijemo. Zadostno je, če sadje dobro operemo v res čisti tekoči vodi. Večje sadeže pa operemo vsakega zase. S tem odpravimo klice s sadežev. Ce že moramo uživati verjetno okuženo sadje, je najboljše, da ga razkužimo z vlaganjem v raztopino klorovega apna za 20 minut. Tako razkuženo sadje je čisto neškodljivo.
Ce pomislimo, kakšne množine presnega in neopranega sadja pojedo ljudje, si približno tudi lahko predstavljamo ogromne množine bakterij, ki pridejo na ta način v človeško telo. Ko se je začelo sadje, domače in južno, prodajati v naših krajih ln uporabljati, moramo storiti vse, da preprečimo okužitev. Predvsem bi se dalo mnogo storiti proti tistim nevarnim bakterijam, ki prihajajo lz ust pri kašljanju, lz nosa pri kihanju in iz rok pri izbiranju ter otipavanju sadja- Kupcem bi bilo moralo biti pod takojšnjo kaznijo prepovedano prijemati sadje v prodajalnicah in na stojnicah, prodajalci pa bi ga ne smeli prijemati z rokami, saj bi mogle preproste lesene klešče (kakor služijo za dviganje kumaric iz steklenic) zlahka nadomestiti prste pri prijemanju večjih sadežev, pri manjših sadežih pa bi mogla opraviti isto delo kakor roka mala lesena ali ko-vinasta lopatica. Končno je treba poudariti, da lahko kupec sam prisili prodajalca k upoštevanju čistoče in sicer mnogo hitreje ko najboljši zakon s tem, če umazanega sadja enostavno ne kupuje pri njem.
Zapomnimo si naslednje: tudi na videz povsem čisto sadje ima lahko na sebi množine bakterij ln more biti okuženo s povzročitelji težkih črevesnih bolezni. Prav gotovo je šlo sadje skozi več rok in kdo bi vedel, ali so bile te roke zdravih in čistih ljudi ? Ce bomo torej brez izjeme temeljito očistili vsako sadje pred uživanjem, nam bo to zagotovilo, da smo odstranili večino bakterij in s tem že precej storili proti okuženju.
in drugega orožja pa zaplenjenega. Skupno je bilo včeraj uničenih 220 oklopnih voz ln 70 letal. Razbremenilni napadi, ki so jih podvzeli Sovjetl vzhodno in severno od Orla, so bili odbiti. Od 5. julija dalje je izgubil sovražnik 28.000 ujetnikov, 1640 oklopnih voz in 1400 topov.
V torek 13. t. m. pa: Severno od Bjelgoroda je pridobil nemški napad s podporo letalstva po razbitju dveh sovražnih oklopnih skupin nadalje na terenu. Protinapadi močnih pehotnih in oklopnih oddelkov, ki so jih Sovjeti privedli z drugih odsekov fronte in iz globine zaledja, kakor tudi močni razbremenilni napadi na področju zapadno ln severno od Orla, so se zrušili ob najtežjih sovražnikovih izgubah. Včeraj so oddelki kopne vojske, orožja SS in letalstva ponovno uničili nad 400 oklopnih voz. 103 sovražna letala so bila sestreljena v letalskih bojih in po zaslugi protiletalskega topništva.
DomaČe novice
» Ljubljanski škof pri papežu. Dnevniki so v nedeljo poročali, da je papež Pij XII. sprejel pretekli teden v zasebni avdienci ljubljanskega škofa dr. Gregorja Rožmana.
*	Biserno mašo je bral v št. Lovrencu ob Temenici upokojeni župnik g. Ivan S a š e 1 j, znan v slovenski javnosti kot marljiv zbiralec narodnega blaga, zlasti lz Bele Krajine. Kljub visoki starosti 85 let je še vedno delaven.
*	Zlate in nove maše. V nedeljo je daroval v ljubljanski stolnici zlato mašo stolni prošt in generalni vikar dr. Ignacij N a d r a h. Pridigoval je g. škof dr. Rožman. Prejšnji dan pa je pel v Ljubljani zlato mašo župnik in duhovni svetnik Matija Kastelic. Ta je župnikoval nad 30 let v prijaznem Dolu, nato pa je prišel v Ljubljano v zavetišče Sv. Jožefa. V kapelici tega zavetišča je bral zlato mašo v soboto zjutraj, pridigoval pa mu je dolski rojak kanonik Šimenc. — V nedeljo je večina od 21 posvečenih novomašni-kov darovala prvo sveto opravilo, nekateri v Ljubljani, drugi pa po raznih farnih cerkvah na deželi. V Ljubljani so bile v nedeljo kar štiri nove maše.
*	Darilo kneza VVindischgratza za fašizem v Ljubljani. Knez Amadej Windischgratz je poslal Visokemu komisarju po svojem bratu 20.000 lir za podporne namene fašistične zveze v Ljubljani. Knezu, ki je oče treh borcev, od katerih je eden padel na fronti, je poslal Eksc. Lombrassa toplo zahvalo v imenu Stranke.
*	Sprememba v civilnem komisariatu za kočevski okraj. Eksc. Visoki komisar je 7. t. m. nadomestil dr. Giovannija Sisgorea v službi civilnega komisarja za kočevski okraj. Začasno zastopstvo v tem komisariatu je poveril seniorju Prostovoljne milice Ludoviku Maffei.
*	Otroško igrišče, kakršuega nima vsako večje mesto, je bilo v nedeljo izročeno svojemu namenu v parku Tivoliju v Ljubljani. Številne odlične goste je sprejemal župan Leon Rupnik. Točno ob 17. uri se je pripeljal Eksc. Visoki komisar Lombrassa, nadalje so bili navzočni general Ruggero, škof dr. Rožman, podžupan dr. Tranchida in vrsta drugih predstavnikov. Slovesnost se je začela s sprevodom otrok na igrišče. Otroci so se zgrnili v krogu okrog odličnikov. Zupan Rupnik je imel daljši govor, nakar so otroci deklamirali pozdravne pesmi in tudi zapeli, škof dr. Rožman je blagoslovil Igrišče in nagovoril otroke. Po slovesnosti se je začela zabava otrok, rajali so v raznih skupinah in vprizorili več tgric. Bili so tudi pogoščeni.
*	O popolni oddaji mleka je objavil Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino, da morajo vsi proizvajalci oddajati vso razpoložljivo količino mleka Prevodu in zbiralnicam, oziroma pooblaščenim voznikom in ga pod kaznijo ne smejo prodajati niti upravičenim potrošnikom, ki za nakup nimajo potrebnega dovoljenja, izdanega ©d Prevoda. Mleko je treba oddajati sveže, polno, kakor ga da molža, in precejeno. Kršilci bodo kaznovani.
*	Dobra žitna letina je letos v vsej Italiji.
Spričo zgodnjega pričetka pomladi se je žetev pšenice in ostalega žita lahko pričela letos več tednov prej kakor druga leta. žetev se tudi v Severni Italiji te dni zaključuje. Letos je b!lo pridelano znatno več kakor lani in se prvikrat uporabljajo novi predpisi za ugotovitev ln nadzorovanje pridelka. — O žetvi v Nemčiji poročajo, da je srednje dobra in v snlošnem zadovoljiva. Podobno je v ostalih državah v Evropi.
*	žetev v Ljnblianski pokrajini je zadnje dni v polnem razvoiu. žito je močno poleglo in so go-»nodarji marsikod zelo oškodovan', saj če bi ne bilo v juniju ujm, bi bili letos imeli izredno leno žetev. Vreme se je pretekli teden obrnilo na bolje. Čeravno nI dosti sonca, je vsaj znosna toplota, Vlage pa Imamo zaenkrat dovolj.
*	Smrt hčerke dr. Gregorja Žerjava. Po daljšem trpljenju je v nedeljo zjutraj umrla v Ljubljani v svoji najlepši dobi ga. Tanja Ehrlichova. Bila je hčerka pokojnega ministra dr. Gregorja žerjava, poročena pa z inž. Ehrlichom iz ugledne zagrebške družine. Moža je izgubila po kratkih letih vzornega zakona. Ugrabila ga je zavratna morilka, jetika, kakor zdaj tudi gospo Tanjo. V torek popoldne je bila mlada gospa položena v družinsko grobnico pri Sv. Križu. Lep jI bodi spomin, žalujoči družini naše iskreno sožalje.
*	Smrt gorenjske rojakinje v Srbiji. Na Vne-bohod je v Srbiji umrla, zadeta od možganske kapi, soproga ščetkarja in posestnika iz Komende Ivana Rebolja. Smrt jo je pobrala v 32. letu. K pogrebu se je zbralo mnogo rojakov. Možu je zapustila dva otroka.
*	Oče in hčerka v skupnem grobu. Preteklo sredo popoldne je bil na ljubljanskem pokopališču zelo žalosten pogreb. Pokopan, je bil čevljarski pomočnik Avgust S 1 a p'n i č a r, ki ga je dohitela smrt pod ^tramvajem, ko se je ravno hotel peljati na Žale, da bi uredil podrobnosti zaradi pogreba svoje nedavno prej umrle hčerke. Usoda je hotela, da so očeta položili poleg hčerke na mrtvaški oder in zdaj tudi počivata v skupnem grobu. Bridko prizadeta vdova je ostala sama s tremi otroki.
*	Lep domač praznik so imeli v soboto pri Dolenčevih v Trnovem v Ljubljani. Gospodar Jakob Dolenec, po domače Bokavček, je praznoval 75-letnico. Mož je na glasu kot zelenjadni vrtnar. Dolenčeva družina je precej številna. Izmed sedmih otrok so tri hčerke in sin Jakob poročeni, drugi pa pomagajo doma pri obdelovanju obsežnega vrta. še mnogo zdravja!
*	Pri novi bolnišnici v Ribnici je vodovodna ln električna Instalacija že končana. Tudi zidarska dela so v glavnem opravljena in je treba izvršiti še razna manjša obrtniška dela, nakar bo Ribnica imela bolnišnico tik pri kolodvoru, da bo z njo zadovolina vsa Ribn'ška dolina.
» V Cerkniški dolini je nedavna nevihta storila mnogo škode prebivalstvu. Krasno obetajoča žita so polegla, stebelca so se nalomila, vendar je žito le še dozorelo. Zadnji čas je žetev v polnem razvoju. Ljudje tudi pridno orjejo za ajdo, sam6
nimajo zadosti semena. Krompir dobro obeta, fižol pa je začel ponekod • rjaveti. Seno je bilo V glavnem srečno spravljtno.
*	V Martinjaku v Cerkniški dolini so pričeli, graditi vodovod. Do sedaj so se vaščani oskrbovali s pitno vodo lz nekaterih vodnjakov, v poletni suši pa so s čebričkl zahajali k studencu nad vasjo. Studenec je dovolj močan za oskrbo vasi. Leži le nekaj metrov nad vasjo. Določeno je, da se spelje zajeti studenec v zbiralnico, iz katere se bo črpala voda v višinski rezervoar z vsebino 60 kubičnih metrov. Delo se je pričelo že pred 14 dnevi.
*	Žrtve pri kopanju tudi letos ne izostanejo in svarijo k previdnosti. V Radvanju pri Mariboru se je šel kopat 28-letni ključavničarski vajenec Karel Duh. Ker ni znal plavati, je naenkrat Izginil v globokem ribniku. Truplo so našli šele, ko ga je dvignila poplava.
*	žrtev strele. Kakor pri nas, so tudi v Savinjski dolini zadnji čas divjale nevihte. Letina bi bila prav dobra, žal pa je žito močno poleglo. Posebno hudo neurje je bilo na štajerskem 24. junija. Strela je treščila v podružnično cerkev v Kaplji pri št. Jurju ob Taboru. V srce je zadela daleč naokrog poznano Kobaletovo teto, ko je ta zvonila k hudi url. Več otrok, ki so se tja zatekli pred nevihto, je pa strela omamila. Pogreba Ko-baletove tetke se je udeležilo mnogo ljudi.
*	Ne žvečite trave in listov! O tem smo že lani nekoč pisali v »Domovini«, treba pa je ponovno opozoriti na grdo navado nekaterih, ki na sprehodih ali ko gredč na delo ali z dela, trgajo travo in liste in jih žvečijo. Na travah ln listih so nevarne glive, ki se med zobmi, na jeziku ali v vratu hitro množe in povzročajo nevarne otekline, da, pravcata zastrupljenja. Na obolelih mestih postane koža modro-rdeča. Po kratkem času koža poči in se naredijo tvori. Ozdravljenje je zelo težavno, zlasti če bolezen napade tudi pljuča. Bodite zatorej previdni in poučite zlasti otroke, pa j ne žvečijo trave ln listov!
*	VELIKE POVEČANE FOTOGRAFIJE po vsaki sliki Izdeluje lično ln solidno foto BEM, LJUBLJANA, Wolfova 6.
Branko Sodnik:
Spoznanje ljubezni
Robert se je vrnil s plesa.
V veži mu je rekel sluga, da ga pričakuje oče v svojem kabinetu.
Robert je vedel, zakaj. Vedel je, da mora priti do razjasnjenja med njim in očetom. Ni se ga bal, a vendar je narahlo vztrepetal.
Odrinil je slugo in pohitel po stopnicah v prvo nadstropje, potrkal na vrata in vstopil.
»Prišel sem, oče ...«
Oče je sedel za pisalno mizo. Komaj da je privzdignil glavo in ga pogledal. Pokazal mu je
stol.
»Kaj je?...«
»Ernin oče ml je poslal pismo. Prečitaj ga!«
Poiskal je pismo in ga pomolil sinu.
Robert je odmahnil z roko:
»Vem, kaj je v pismu. Ne bom ga čital.«
Oče ga je resno pogledal:
»Morda je kaj več v njem, kakor misliš ? Morda je kaj drugega?«
»Kaj na bi bilo? Pritožuje se, ker sem pustil Erno. Bila mi je igrača kakor druge. Saj veš, kako hitro se naveličam ženske, posebno povprečne.«
»eita.i:«
Vzel je pismo v roko in ga hotel površno pregledati, a že po prvih stavkih se je zresnil.
In čital je:
»... Erna je bolna, težko bolna in v vročici kliče vašega sina. Pri vsem, kar mu je svetega, ga rotim, naj pride k njej. Morda jo to reši; če ne, ji vsaj olajša zadnje ure ..'.«
»Ali boš šel?«
Ni odgovoril. Pograbil je klobuk, ki ga je bil prej položil na mizo in je odhitel po stopnicah.
Pri Arnotovih ni bilo žive duše v veži, ko je Robert vstopil. V prvem nadstropju je sedel pred vrati sluga. Ko je videl gosta, je skočil pokonci in mu tiho odprl vrata.
V sobi sta stala gospod .Arnot in zdravnik ob postelji. Niti opazila nista Roberta, ko je vstopil.
Obstal je pri vratih in nervozno sukal klobuk v roki.
Videl je belo posteljo in v njej Erno. Njeno
lice je bilo belo ko sneg.
Doktor in Arnot sta molčala in jo gledala nepremično.
Robert se je zgrozil.
Kaj je? Ali je prišel prepozno? Ali je umrla, ne da bi ga bila videla? Ali ga je klicala zaman?
Planil je k postelji:
V tej uri je pustil Bobby svoji domišljiji prosto pot.
Morda-ga je občutek največje zapuščcnosti in osamljenosti napotil proti njegovim izredno grenkim otroškim letom.
Bobby Merrick je, kolikor je v civilizirani družbi le mogoče, živel prost vseh običajnih utesnitev, v kakršnih živijo drugi otroci.
Njegov oče Clif Merrick je bil vse preveč zaposlen, da bi se utegnil pozabavati s svojim občutljivim otrokom. Njegovo zanimanje se je omejevalo na udarec po glavi, ko ga je srečal na stopnicah, ob vzgojiteljici, ali na kratek, nespreten pretep, kadar se je igral z njim. Znameniti mož je bil skoraj vedno pijan, kadar je prišel k otroku. Ako je bila v takih primerih nervozna mama navzoča, je običajno posredovala med njim in otrokom.
»Clif, pregrob si z njim,« se je pritoževala. »Tako majhen je še. Pusti ga, ti pravim!« '
»Kakšna neumnost!« je odgovarjal oče. »Prav nič se ne razumeš na otroke.«
Bobby je bil star dvanajst let, ko mu je oče nenadno umrl za pljučnico. Kmalu potem je bila velika hiša v Piedmontu Square prodana in Bob-byja so poslali v Evropo in ga namestili v nekem zavodu v Versailleu med ostale bogate dečke brezdomce. V sedemnajstem letu se je sam vrnil v Ameriko, kjer se je vpisal v gosposko pripravljalno šojo v Konektikutu. Toda zaradi pomanj-
»Erna!«
Arnot se je nagnil k njemu:
»Tiho...! Spi...«
Povedel ga je s seboj v sosednjo sobo.
»Hvala vam, da ste prišli.«
Robert ga ni poslušal.
»Kaj je Erni? Kdaj je zbolela? Kdaj?«
»Snoči sem bil v klubu. Ko sem se opolnoči vrnil domov, sem jo našel vso premraženo na vrtu. Jokala je. Komaj sem jo pregovoril, da je šla v sobo. In potem je Obolela.. .c
Robert je vedel dovolj. Spomnil se je pisma, ki mu ga je bila pisala pred nekaj dnevi ln ga prosila, tako prosila, naj pride zvečer k njej. Niti odgovoril ji ni. In ona sirota, ga je čakala v mrazu na vrtu in ni ga bilo. In zato je zbolela...
Povesil je glavo in zrl v tla.
... In njega nI bilo ... zato je zbolela...
»Gospod Arnot ? ...«
». . .?«
»...kaj pravi zdravnik?«
»Da se bo v tem spanju odločilo.«
Ne da bi kaj odgovoril, se je počasnih korakov vrnil v Ernino sobo.
» ... Robert! . ... Robert! ...«
Mislil je, da ga je Erna opazila in da ga kliče.
Toda govorila je le v sanjah.
Stal je ob njeni postelji in jo gledal.
»... Robert... Robert...«
Kdo si ni že zaželel v zimskih mesecih vloženega sadja in tečne zelenjave? Samo v mislih si si te dobrote lahko predstavljal, če nisi Imel v domači shrambi v steklenicah konzerviranega sadja, po katerem si lahko segel in si utešil želje. Čas za konzerviranje razne zelenjave je tu; za sadje kakor za hruške, jabolka, češplje pa bo šele prišel. Prav bo, če si v nekaj odstavkih ogledamo koristnost konzerviranja domačega in južnega sadja ter zelenjave.
Kvarjenje, to je gnitje, plesnobo sadja ln zelenjave povzročajo majhne, nevidne glivice, ki jih je mogoče ugonobiti ali pa ovirati v razvoju, če jih izpostavimo veliki vročini.
Izkazalo se je, da se sadje in povrtnine ne pokvarijo, povrh pa še obdržijo prvotno barvo in okus, ako jih izpostavimo nekaj časn primerni vročini v takih posodah, v katere po v kuhava« ju
NAPISAL L. D O L G L A S
Roman iz zdravniškega življenja
3
kanja discipline je ostal le do zadnjega četrtka v novembru. Po stričevem posredovanju so sprejeli Bobbyja v neko drugo podobno šolo, kjer se mu je posrečilo ostati. Vendar šele na vseučilišču je napravil Bobby gigantske korake. Z lahkoto je prekosil svoje tovariše v tistih predmetih, ki so mu vzbujali zanimanje. Prirodoslovje ? ... Kar požiral ga je! Modrcslovje ... dušeslovje ... kemija'. .., neprestano je presenečal svoje prijatelje z navdušenjem za te predmete, zlasti za kemijo.
Pravkar je Bobby zaznal lahen šumot glasov Izza španske stene in to ga je vznemirjalo.
»Trditi, da je vse to božja previdnost... Previdnost — ha! Le vzemite samo ta primer!... Tu imate pomembnega človeka, ki je toliko koristil človeštvu, da so mnogi ljudje iz daljnih krajev prihajali k njemu po pomoč, ki jim jo je on edini lanko nudil... Poglejte mene, na primer! .'. .«	/
Bobby je postal nestrpen in je zamrmral: »Da. še gledam naj vas! Dovolj mi je že to, da vas moram poslušati!«
»Poglejte me! Prišel sem !z Iowaya; in srečen sem, da sem prišel še o pravem Času. Pravijo, da je bila to njegova zadnja operacija .. . Lahko bi rešili tudi njegovo življenje, ako tistega njegovega motorja, ali kaj za vraga je to, ne bi prav takrat potrebovali za tistega mladega pijanca — kako hudiča mu je že ime? — tistega,
Ta klic mu je trgal dušo. Ravnotako, z ravno takim glasom je klicala za njim, ko je odšel takrat od nje ln ji rekel, da je med njim in njo vse končano.
Morda preživlja v sanjah še enkrat tisti večer? ... Da ga ne bi! ... Da je to ne umori! ...
In spominjal se je, kako ga je vdano ljubila ln trpela. In on je bil slep za njeno ljubezen, zavrgel jo je. Varal jo je, imel za norca.
Kako p6del se je zdel v tem trenutku samemu sebi!
In še zdaj v sanjah ga kliče in prosi...
... in on je ne sme poklicati, da je to ne ubije. Ne sme ji povedati, da je v tem trenutku vstala ljubezen v njem, najsilnejša vseh ljubezni, ljubezen sočutja, hvaležnosti in boli.
Zdrknil je na koleno ln poljubljal njeno roko, ki je ležala brez moči na odeji. Poljubljal jo je In jo močil s solzami, tisto belo roko, nežno kakor golobica.
Tedaj se ga je dotaknila druga roka.
Gospod Arnot je stal za njim.
»Nikar je ne zbudite ... Zdravnik se boji.. .f
»Ne bom je zbudil...«
Vendar ni vstal. Klečal je ob njeni postelji vso dolgo noč in štel njene dihe. In kadar so se ji dvignile grudi, ki so iskale zraka, kadar je prišel z njenih žarečih usten vzdih, je vzdrhtel in zabolelo ga je v dušo.
Tiho, ne da bi opazil, je prišlo jutro. Mračno, mlačno jutro. In tedaj je odprla oči. Robert se je nagnil k njej ... ... in ji je rekel skoraj neslišno, da je razumela bolj njegov pogled kakor njegove besede:
»Erna, — Robert je pri tebi. Nisi ga klicala zaman.«
zrak nima dostopa. Vročina torej uniči kvarna glivice in klice. Na ta način se je torej začelo konzerviranje sadja, povrtnine in drugega sočivja.
Navadne steklenice za kompot, katere gospodinje zavezujejo s pergamentnim papirjem, so sicer že doigd let v rabi, vendar pa še zdavnaj niso tako prikladne kakor patentne steklenice. Navadne steklenice lahko uporabimo za sadje ln povrt-nino le, če jo shranjujemo v močni sladkorni ali solni raztopini, v kisu, rumu ali špiritu. Tu je ohranjajoči vpliv pripisovati manj kuhanju kakor pa omenjenim raztopinam, deloma pa tudi lastni gostoti.
Čim slabše so raztopine, tem slabše se tudi vloženo sadje konzervira, zelenjave in jedila se tem hitrejše skaze. Neugodno vplivanje zunanjega zraka pa se skuša preprečiti tudi s tem, da se na vrh sadja ali sočivja nalije čisto olje ali raztopljeni loj, ali pa, da se površina pokrijs s pa-
kl mu je stric milijonar! Vprašam vas... s kakšno pravico je ostal ta pri življenju ? ...«
Bolničarka, 1:1 je sedela za majhno pisalno mizo ob oknu, je morala opaziti, kako je Bobby pre-bledel. Naglo je prihitela k njemu in ga vprašala, ali kaj želi. Bobby je hotel požreti sline, a je imel suho grlo, skušal se je hvaležno nasmehniti in je hripavo odvrnil: »Morda bi bilo bolje, da se vrnem..'. Bolje se bom počutil v postelji... nisem še dovolj krepak.«
Tako naglo je odšel s terase, da so bolniki to opazili. Kdo neki je tale mlad!č? Vprašanja in odgovori so se križali. Moški, ki je zabavljal zoper Previdnost božjo, je bil globoko potrt... Ako bi bil vedel..., je dejal.
Ko je bolničarka spravila Bobbyja v posteljo, je šla na hodnik in dejala internistu, ki je prišel mimo: »Tako torej vse ve.«
»Prej ali slej bi itak moral izvedeti, se vam ne zdi?« ji je odvrnil.
Bobby Merrick je preležal nekaj ur mirno* zaprtih oči, vendar ni spal. Izprva je bil globoko ogorčen. S kakšno pravico naj tile vsevedneži iz Iowaya ali drugod sodijo, kakšni ljudje smejo živeti in kakšni ne? Tudi če bi megli dokazati, da bi lahko rešili dr. Hudsonu življenje, ako bi mu bil na razpolago apai t za kisik, kako morejo biti tako malenkostni, da njega obtožujejo, ker se je reš'l? Ni bila to njegova krivda. Ni bil on tisti, ki je vzel takrat oni prekleti aparat! Nikogar ni prosil, naj mu reši življenje, ne po tej, ne po drugačni ceni!
Pomalem se je njegova ogorčenost proti neizmerni krivici polegla in Bobby je jel resno razmišljati. Navsezadnje je morda vendarle dolžnik temu mrtvemu. Odlično! Pokazal bi, da v6 ceniti. po kakšni ceni si je rešil življenje. Vpraševal se je, ali je dr. Hudson vsaj zapustil svojo mlado ženo Heleno in hčerko Joyce v dobrih de-
čas vlaganja je prišel
pirčkom, namočenim v špiritu ali rumu. To zadnje se prakticira zlasti pri marmeladah in strjeni nah.
Shranjevanje s pomočjo raztop n zahteva zelo natančno delo in pa suh > shrambo. Perga-.eRtnt papir pa je treba pred uporabo zmočiti, da ga je mogoče tesneje pritrditi.
Pri navadnih kompotnih steklenicah je treba za shranjevanje sadja veliko slaJkorj i, kar zelo močno podraži živila. Kazen tega presladka .ierlila Človeku kmalu presedajo in saije izgubi povih tega svoj prvotni naravni okus.
Vse drugače pa ;e pil patentnih steklenicah. To so sicer dražje, venlar pa se izplačajo, ker se raba sladkorja ravna po okusu posameznika.
Pri bolj sladkem sadju sploh sladkorja ni treba. Pri patentnih steklenicah se rabijo razni dodatki kakor so sladko/, sol, kis itd., ampak so potrebni le v toliko, da zboljšajo jedilom okus. Konzerviranje temelji tu le na dejstvu, da z razgretjern udušimo kal kvarjenja v kozarcih in preprečimo vstop zraka v Stekleiuo-j. V patentnih steklenicah sadje in živila ohranijo svoj nrijftni okus.
Za dobro konzerviranje je potr jbna najstrožja snaga v vsem: v pribora in stvareh, ki jih mislimo konzervirati. Jedila, khtera hočemo konzervirati, naj bodo vedno sveža, ker se blago, o katerem sodimo, da se je pričelo kvariti, tudi po vkuhavanju, še naprej kvari. Sadje in povrtnino moramo v steklenice tesno vlagati. Sacije je navadno treba zaliti s sladkorjem, povrtnino pa s solnato raztopino ali pa prekuhano vodo.
Zelo je važno, da niso steklenice prepolne. Preden polagamo na stekleriice gumijeve obroče, se moramo ponovno prepričati, če so čisti. Ako je prišla pri vlaganju sadja kakšna tvavina na gornji rob steklenice, moramo ta rob obrisati. Ko so tako steklenice napolnjene s sadjem ali dragimi živili, pričnemo z vkuhavanjem ali segrevanjem. To storimo v posebnem ioneu, med steklenice pa, pc. se ne starejo, denimo lesno volno ali pa snažne cunje.
Izkušnja je določila za razne vrste sadja ln po vrtni ne posebno toploto in pa čas, kako dolgo naj ta toplota vpliva, da ostanejo vkuhane reči nespremenjene, pa vendar konzervirane. Jagode je treba vkuhavati 15 minut pri 75 do 80 stopinj C, hruške 30 minut pri 90« C, grah, fižol eno uro in pol pri 100° C itd. Prekoračenje teh meja se lahko maščuje. Ako segrevamo premalo, ne preprečimo kvarjenja; če pa segrevamo spet predolgo ali preveč, se nam živila lahko razkuhajo ter izgube prvotno obliko in okus. izkušnja tudi uči, da je dobro za nekatera jedila, če se vrši po nekaj dneh prvega konzerviranja drago vkuhavanje. Prvo segretje zaduši sicer kvarne glivice in bakterije, ne pa vedno njihove trose ali klice, katere se v nekaj dneh razvijejo v glivice in bakterije. Te moramo zatreti z drugim vkuhavanjem.
čas vkuhavanja se ne računa od tistega trenutka, ko smo postavili posode k ognju, ampak šele od tistega, ko je bila dosežena predpisana toplota.
Vkuhavat.i je treba počasi, to se pravi, paziti je treba, da voda ne vre valoma. Steklenice ne jemljimo prej iz vroče vode, preden se ni voda že ohladila. Po konzerviranju moramo steklenice hraniti na snažnem, hladnem in suhem prostoru. Prostor ne sme biti presvetel in tudi ne na prepihu. Pri premočni svetlobi konzerve oblede. Ko je konzervirano sadje ali zelenjava na policah, se je treba večkrat prepričati, če pokrovi dobro drže. če je kateri pokrov odjenjal, se mora vkuhavanje ponoviti, če se jedila že niso do tedaj pokvarila.
Da se o tem, če so konzerve dobro pripravljene, hitro prepričamo, denemo steklenice prve dni na kak topel prostor. Tu se začno kvarne glivice hitro razvijati, ako imajo sploh še kaj življenjske moči v sebi. V takem primeru pokrovi kaj hitro odstopijo, če odstopijo, se mora ponovno vkuhavanje hitro izvršiti. Ako pa pokrovi dobro drže, je to znak, da je bilo prvo vkuhavanje dobro opravljeno.
MHliniMIMHm
IZREKI
Da je sreča z nami hodila, spoznamo šele takrat, ko se je od nas poslovila.
•
Naše življenje je dostikrat žalolgra, zaradi slabih šepctalcev.
•
Marsikatero ženo bi mož vse življenje ljubil, če je ne bi poročil.
Svojo nesrečo izmerimo z besedami, s katerimi nas tolažijo drugi.
•
Kadar pometamo pragove drugih, nam ni za snago in čistost.
Ženski vestnik
Za kuhinjo
Kumarčno solata na turški način. Namesto olja vzemo Turkinje mandljev ali orehov m jih drobno stolčejo v možnarju. Za vsako veliko kumaro vzemč po 10 jedrc. Ko jih dovolj zdrobe, jih namočijo s sokom ene citrone, osolijo, dodajo dva nastrgana češnjeva stroka in za lešnik velike žemljeve skorje, ki so jo omehčale v vodi ali posnetem mleku, in stolčejo z lesenim batom vse skupaj v smetanasto snov, ki postane zaradi tolčenja zelo rahla in penasta. S to maso pripravijo kumarčno solato, dodajo še nekoliko soli ln popra ter morda mrvico sladkorja. Na ta način pripravijo glavnato, cvetačino in špargeljevo solato. Taka solata je zelo okusna in redilna. Turkinje pripravljajo tudi še na drag način kumarčno in glavnato solato. Skuto razredčijo s toliko vode, da nastane smetanasta tekočina, dodajo še nekoliko nastrganega česna in solata je gotova. Kdor ima rad te solate sladke, opusti češenj, ker mu sicer postane okus zopern.
Krompirjevi žličniki s sirom. Vroče, kuhane krompirje zmečkaj, osoli in napravi z malim dodatkom moke male žličnike, katere opražl v vroči masti na obeh straneh rumeno. Potresi jih s sirom, ali pa polij s paradižnikovo omako.
Star krompir je često neokusen, neprijeten okus odpravi, ako pristaviš olupljenl krompir v vreli namesto v mrzli vodi in ga pustiš, da enkrat zavre. Nato odlij vodo, nalij zopet sveže vrele vode in krompir se naj skuha do dobra. Slab, neprijeten okus je Izginil.
Drobni nasveti
Umeten led se napravi na naslednji način: Vzemi veliko lončeno posodo, vlij vanjo 10 dkg žveplene kisline in 5 dkg vode, potem pa še i> dkg žveplenokisle sode. V to zmes postavi manjšo posodo z vodo, ki naj zmrzne, jo pokrij m vse skupaj na lahko vrti sem in tja, da se tekočina giblje. V nekoliko minutah imaš v manjši posodi led. Raztopino lahko porabiš večkrat.
Vroča jajčna pijača. Utepi eno Jajce in vmes prilivaj čašo in pol vročega, ne prevretega mleka, Malo osoli in če ti ugaja, tudi osladi. Taka pijača okrepi ljudi, ki so premočeni in utrujeni od težkega dela.
Proti zgagi jemlji prašek iz bele krede, muška-tovega oreha in sladkorja, ali užij 20 ovsenih zrnov. Tudi grenka mandjeva zrna ali eno sveže jabolko je priporočljivo sredstvo.
narnlh razmerah. Vedel je, koliko je potrebovala Joyce za življenje, ki ga je živela.
»Pojdite pogledat, ali bi lahko gospa Ashfordova govorila z menoj,« je ukazal Bobby. Bolničarka je ubogala ln šla. Čez nekaj minut je gospa Ashfordova obstala ob njegovem vzglavju.
»Kakšno premoženje Je zapustil dr. Hudson?« Je vprašal brez ovinkov.
»Ne vem,« je odgovorila gospa. In čez nekaj časa je živahno dodala: »Zakaj pa?«
Ta suhi »zakaj« je razburil Bobbyja. Morala bi vendar vedeti, da je ne vprašuje iz gole radovednosti.
»Videti je, da mi hočete reči, da to ni moja atvar,« jI je odvrnil.
Nancy Ashfordova je nalahno zardela.
»Nu, prav, nemara je tako,« ga je zavrnila.
Bobby je čutil ogenj v licih. Bil je v škripcih, ona pa mu ni hotela pomagati. Niti najmanj ga nI skušala razumeti.
»Lahko bi vsaj upoštevali mojo Iskreno željo, da kaj storim, ako je mogoče,« je dejal vzneje-voljen.
i Zal ml Je, ako sem vas razžallla.« Nato je dodala prisiljeno mirno: »Ali ste nameravali dati denarja rodbini?«
»Da'... ako ga potrebujejo.«
»čigav denar?«
Bobby se je naslonil na komolce in planil:
»čigav denar?... Moj vendar!«
»Nemara tisti, ki ste si ga sami prislužili?«
Za trenutek mu je premišljena nesramnost odvzela moč besede. Omahnil je na blazine in jI pokimal, naj odide. Ona pa je obstala ob njegovi postelji ter mu z rokami ob bokih držala sovražen govor, ki se je odlikoval s pomanjkanjem sleherne obzirnosti.
»To ste hoteli,« je dejala ti do. »Poklicali ste me, da bi se informirali o Hudsonu, in hočem vas Informirati!... Potem jim lahko poplačate... z denarjem svojega strica! Ali veste, kaj Je ubilo
dr. Hudsona?... Skrbi! Pravijo, da mu je prekomerno delo oslabilo srce, toda jaz sem bolje poučena! Edina stvar, ki mu je razen njegovega poklica kaj pomenila, je bila Joyce. On pa jo je gledal, kako drvi proti prepadu... za kai nosite deloma krivdo tudi vi! Vedno ste sloveli za človeka, ki nažene v propast vse svoje prijatelje!«
Bobby Merrick je ležal zmeden, ohromel od groze nad drznostjo te gospe.
»Ubožec se je hotel popraviti. Dal si je postaviti to hišico na jezeru. Plaval je, dokler je mogel, nabavil si je aparat za dihanje v primeru, če bi se mu kaj pripetilo. In ravno v trenutku, ko bi ga potreboval, ga imate vi, prav vi! Zdaj pa s tolikšno neprisiljenostjo govorite, da boste uredili zadevo z denarjem!«
Nekaj v Bobbyjevem pogledu — pogled besne živali je bil to — je obrzdalo Nancyjlno hudo grajo.
»Oprostite ml, prosim vas,« je živahno zašepe-tala. »Hoteli ste vedeti, ln povedala sem vam.«
Bobby je s težavo požrl sline in si z raskavim rokavom platnene srajce otrl oči.
»Prav, da'...« je zamrmral hripavo, »govorili ste. Ako ste povedali vse, kar ste hoteli, potem vas ne zadržujem več.«
Nancy je krenila proti vratom, se ustavila, se obrnila ter počasi krenila k oknu, kjer je obstala ln gledala ven.
Bobby je sklenil, da ji pojde naproti.
»To je edino, kar lahko ponudim... samo denar! Nočete?«
Nancy se Je počasi vrnila k postelji, vzela stol in sedla, naslonivši eno svojih okroglih rok na belo posteljno pregrinjalo.
»Imate nekaj mnogo bolj dragocenega kakor je denar pa nikoli tega ne izkoriščate. V vas Je to in nikoli ne pride na dan. Vedno vam bo denar zapiral pot... Jako neprijetno vam je bilo danes, ko ste slučajno slišali, da vaše življenje ni
bilo toliko vredno, da bi ga rešili za ceno življenja dr. Hudsona. Mož, ki je dejal te besede, je imel «prav... Vi sami ste to dopustili, s tem da •ste sklenili zamašiti to razliko z denarjem. Toda na tak način se ne boste opravičili pred samim seboj. S tem bi sicer utegnili olajšati življenje Hudsonovim, toda vi ne bi mogli mirno živeti.«
Materinsko je vzela Bobbyjeve roke med svoje. Odvrnila je pogled m se zastrmela v strop, mrmraje zase, kakor da je sama v sobi: »Xaj-pada .'.. nikdar ne bo storil tega... Ne more ... noče ... pretežko je ... preveč časa bi potreboval... Toda, moj Bog, kakšne možnosti!«
Bobby se Je vznemiril:
»Ako ... ako govorite o meni, se bojim, da vas ne razumem.«
»O pač, razumete me! Veste, kaj mislim... hočete biti nekje visoko... pa,« — glas ji je postal odločen — »niste, zato ne govorimo več o tem... AH imate še kakšno željo, preden odidem ?«
Bobby je dvignil roko, da bi Jo zadržal.
»Zdaj mislim, da razumem, na kaj namigujete. Toda nemogoče je, kakor ste sami trdili! še hujše: nesmiselno. Dr. Hudson je bil slaven! Nikdar ga ne bo mogel nihče nadomestiti!... Oh, gospa Ashfordova!... Oprostite mi! Vedite, da nisem hotel reči nič nedostojnega.«
»Vse Je v redu, fant,« Je dejala gospa Ashfordova z drhtečim glasom: »Ne menite se zame!... Jaz grem dalje! Moja majhna zadevica je v primeru z vašimi jako preprosta.«
Vstala je, ga nalahno udarila po roki in se nasmehnila.
TRETJE POGLAVJE
»Pravite, da je drugačen?« je z zanimanjem nadaljevala Joyce. »V kakšnem smislu drugače a t Nemara temperament?«
Masterson se je zasmejal.
»Ne delajte se neumnega,« je Joyce vznejevo-
Kmet Juri

Jaka ln Mina sta se skregala; zakaj, nikomur nič mar. Vzrok za prepir se najde pod vsakim kamnom. Glavno je, da sta se skregala in poskrbela novic željnim ženskam za neprecenljiv, v vaški enoličnosti težko pogrešan užitek. Jaka in Mina sta se torej skregala in povedala drug drugemu mnogo bridkih resnic. Pri takih prilikah si radi lastniki razdraženih živcev pomagajo z dokazi, ki puščajo na občutljivi koži vidne znake. Do tega pa med Jakom ln Mino ni prišlo, ker sta v visoki izobrazbi hvaležno odklonila tak način uveljavljanja svojih trditev. Tako so ostale vrstnice Mininega spola za en užitek prikrajšane. V nadomestilo pa je Jaka zabrusil nasprotnici v obraz psovko, ki ji je bolj pognala kri v glavo, kakor šllce brinjevca. Za trenutek je vir njene zgovornosti usahnil; toda le za trenutek, vendar dovolj dolgo, da se je napolnilo njeno rahločutno srce z ogorčenjem, ki je vpilo po zadoščenju.
„Pričafe bomo in prisegle!"
»Ali ste slišale?«
Seveda so slišale. Ženske, ki bi kaj takega, kar Ima trajno vrednost, preslišala, ali celo ne marala slišati, ne pozna zgodovina.
»Zdaj Imam pa zadosti!« je sklenila ln požugala Jaku s pestmi, — »tožila bom, ve ste za pričo!«
»Le daj ga, vse smo dobro slišale!« so se odzvale.
»Prisegle boste!«
Pa sta se dve tam bolj v ozadju pozorišča, ju-
Za čast...
miiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiMia
o, kaka čast!
MUNi««!!^^
saškega jezikovnega bojišča začeli kujatl:
»Midve nisva dobro slišali, priseči ne moreva!«
»Liza, ti seveda ne slišiš, kadar ne maraš slišati! se obregne Meta, ki nI mogla več brzdati jezika, saj ji je že ves čas migal, da ga je komaj krotila:
»Kaj ne, tebi pač Jakova včasih brsne kakšno malenkost ?!«
»Ti le kar molči!« vzroji Liza. »Zadnjič si pri Miklavkl stala ko je kruh vsajala, stala ln opre-zovala, dokler ni iz peči pobirala. Hlebček ti je dala, da te je odpravila. Vzela si ga, saj si samo nanj čakala, čeprav si dobro vedela, da samim kruha manjka!«
že je bil nov jezikovni dvoboj na vidiku. Opas-nost novih zapletljajev je prva sprevidela Minca. V strahu, da izgubi vlogo današnje glavne junakinje se je obrnila k Lizi:
»Pusti jo, če ne mara priseči! Nič zato, ve tri zadostujete!«
»Pričale bomo in prisegle!« so pritrdile. »Samo če se ti ne boš skujala in požrla!«
Vojna je bila napovedana in mobilizacija izvršena. Jaka se je med tem izmuznil. Nič prav zadovoljen ni bil sam s seboj. Kaj če bo babnica res tožila?
Stopil je v bližnjo gostilno in zvrnil kozarec zelenega, ki naj bi mu dal pobude za obrambni načrt. Malo se je pomudil in nemalo začudil, ko ga ni žena doma nič preveč prijazno sprejela, češ:
»Čemu se prepiraš z babo? Tožila bo in ti boš plačeval, da boš črn!«
»Lepega vraga sem si nakopal na glavo,« je pomislil, »naša že ve in vsa vas!«
»Ena beseda ni konj!« se je klavrno zagovar-jal.
»če ni konj, bo pa tele, samo če bo dovolj!«
žena je naprej klepetala in mu dokazovala, kako je neumen. Jaka je ni poslušal, stopil je v hlev. Pri živini je najlaže premišljeval. Krave leže, enakomerno sopejo in prežvekuj -.no, njihovi prijazni pogledi pomirljivo vplivajo na vznemirjena človeška čuvstva.
Jaka je ugibal:
Ce bo tožila, tele ne bo zadosti, ln rediti ga je mislil. Na sodni jo bo treba hoditi; s sodnijo ni imel rad opravka. Sramota za občinskega odbornika, če ga zaprejo za nekaj dni. Odpuščanja bi jo prosil,--nak, on gruntar da bi se
ponižal pred beraško gostjo? To je še večja sramota kakor zapori — Pa Je denarja ln teleta tudi Skoda! čim bolj je napenjal možgane, tem bolj so se mu mešali pojmL Naenkrat mu pade ▼ glavo: Zupanu povem, on ml bo že vedel prav svetovati, — čemu je pa župan?!
županu je bil že znan Jakov skok čez mejo dostojnosti.
»Zakaj si tako neumen, da blekneS, česar ne bi smel? Najlepše napraviS, če se zlepa pobotaš, Ako ti ne maraš, naj pa žena stopi k njej!«
»Veš, da ne gre, za ves svet ne!«
»Aha, že vem, ti si časih rad za Minco pogledal, zato se z vašo nič kaj prijazno ne gledata. Veš kaj, vrzi ji nekaj kovačev, — pa mir besedi!«
»Tisto bi že. Da bi se pa ponižal pred njo, rajši zapravdam pol grunta!«
»Kakor hočeš, jaz sem ti prav svetoval!«
še bolj poparjen je odšel od župana, ln ker nI vedel, kam bi se vtaknil, je ponovno zavil v gostilno.
Njen bojni načrt
Minci je med tem dozorel bojni načrt. Advokatu bo izročila zadevo, ki naj Jako po svoje obdela in razmrcvari. Plača naj, surovina, in zaprejo naj ga, da bo vedel, da njena čast ni tako po cent, kakor ptičje petje v dobravi.
Drugi dan je odšla v mesto in poiskala prav-darskega doktorja, ki jo je prijazno sprejel. Ko mu je vse od kraja do konca razložila in potožila, kako zelo je razžaljena njena čast, ji je mož — prijatelj resnice in zaščitnik razžaljenih — v ganljivih besedah razložil, da ji more le sodišče dati zadoščenje s tem, da hudobnega Jako primerno kaznuje. Kar milo se ji je storilo, ko je zatrdil, da bo njena čast poveličana.
»Hm,« je pripomnil, »nekaj bo treba založiti za takso in še malenkost za stroške!«
Minca se je ustrašila: na to ni bila mislila. Denarja nima in kakor drugo je tudi to povedala odvetniku po resnici. Odvetniku se je obraz vidno podaljšal.
»Potem mi pa prinesite od župana ubožno spričevalo, — brez denarja ali spričevala ne pojde!«
Domov grede je premišljevala, če bi ne bilo bolje Jaku po Kristovi zapovedi razžaljenje rajši odpustiti kakor pa imeti sto neprijetnih potov, že se je nagibala na to stran, pa je pred vasjo srečala Meto:
»Ali si ga?!«
Mina je razložila.
»Moraš tožiti! če potrpiš, bodo otroci po vasi nad teboj vpili, vsakdo te bo lahko zmerjal kakor Jaka. Le prizanesi mu — lz družbe te bodo vrgli, češ: taka, ki se ne potegne za svoje dobro ime, je malopridnica — ob vso veljavo boš! Nad
ljena zamrmrala. »Prav dobro veste, kaj hočem reči.«
Masterson je postavil prazen kozarec nazaj na mizo, se udobno naslonil na blazinice vrtne gugalnlce ter tako odkrito opazoval lepo dekle, da se je Joyce v zadregi presedla.
»Da...,« je z zamudo odvrnil na njeno vprašanje. »Temperament... predvsem temperament. Zamišljen je ... Vede se kakor sova ... sprehaja se ponoči kakor Hamlet... Vtepel si je v glavo, da si je naprtil krivdo s tem, da se je rešil iz vode.«
»Kakšen nesmisel! To vam je dejal?«
»Natanko to.«
Nespretno je zmečkala liste knjige, ki jo Je imela v naročju ln je namrSila obrvi.
»In kaj namerava.'.. s tem ? Hoče mar postati sovražnik ljudi?«
Mladi Masterson je napol priprtih oči počasi zmajal z glavo, hoteč pokazati, da je ta reč zanj pretežka.
»Sami boste opazili, da se je Bobby po tem dogodku jako lzpremenll. Ne morem ga razumeti. Ko sem ga včeraj videl v Windymereu, sem pričakoval, da ga bom našel v boljšem duSevnem stanju. Zdaj je melone že zdrav; že nekaj dni hodi. Nagovarjal sem ga, naj bi skupaj popila žganico, da bi ga spravil v boljšo voljo, on pa ml je dejal: ,Saj veš, kje Je, postrezi si.' Sedel Je kakor kak mislec. ,Kaj pa premišljuješ?' sem ga vprašal.«
»In kaj vam je odvrnil?« je hotela vedeti Joyce, ko je Masterson molčal.
»Odvrnil je: ,Nlč, za vraga!' nato pa Je za-jnrmral, da je vsegfi kriva Nancy Ashfordova. Kaj bi Se radi vedeli o Bobbyju?«
Joyce se Je prezirljivo nasmehnila.
»Ali je rekel, da bo prišel, ali ne?«
»Niti besede o tem... Priznajte, da je položaj neroden.«
Prikimala je ln sta nekaj časa oba molčala.
»Tom, ničesar niste razumeli o meni ln o Bob-byju ... Decembra ... sva se sestajala z gotovo vztrajnostjo ... preden je prišla Helena.«
Masterson jo je prekinil z grenkim nasmehom.
»Preseneča me, da se spominjate tega, kar je bilo decembra. Moji lastni spomini iz tistega časa niso posebno jasni.«
»Da, priznam, da je bilo strašno. Zlasti tisti večer, ko smo slavili vaš rojstni dan. V oklepaju povedano, odtlej nisem več videla Bobbyja. čim je končal univerzo, se je vkrcal na ladjo za Francijo, da bi šel obiskat mater, ne da bi ml bil pisal eno samo vrstico, šele kasneje ml je poslal dve pismi. Potem se je vrnil v domovino; in dan kasneje se je prigodil ta grozni dogodek.«
Pomolčala je, preden je nadaljevala.
»Tako.'.. zdaj natanko veste, kje smo... Se vam zdi romantično?«
»Ne smete pozabiti,« je resno opomnil Masterson, »da Bobby strašno čuti to... kar se Je pripetilo tam spodaj, na jezeru. Ker Helene nI poznal prej, mu je zdaj nerodno, da bi se z njo seznanil. Boji se, da bi zaradi danih okoliščin ne imela kakih pomislekov zoper njega.«
»Bojim se, da jih Imft,« je trmasto dodala Joyce. »To Je v ostalem jako razumljivo.«
»Sicer pa, kako je Heleni?«
»Oh, mirna je... ubožica! BI jo radi videli ? Povem ji, da ste tu.«
Vstala Je ln dala knjigo Mastersonu.
»že več ko eno uro se Helena razgovarja z neko čudno majhno ženico, nadejam se, da Je zdaj že prosta. Gostja Je menda ena Izmed papanovih bolnic. V zadnjih dneh je prišlo toliko ljudi... vsakovrstnih... In pisem! Danes Je prišlo dokaj dolgo pismo, v katerem pošiljalec namiguje, da je papž, rešil nekomu življenje, pred leti.'.. Pisec se nejasno izraža, kakor da se skriva za vsem tem neka velika skrivnost; kakor da bi hotel nekaj povedati pa ne more. Jako čudno... Stopim po Heleno.«
Joyce je krenila proti veliki beli hiši z zelenimi polknicami in Masterson ji je sledil s pogledom. Kakšno dekle!... Nalahno se je zagugal na ležalnem stolu in globoko vsrkal dim cigarete ... čista kri! Bila je torej Bobbyjeva? Zakaj mu Bobby tega nikoli ni povedal ? ... Zakaj jo hotel to skriti? ^
Joyce in Helena, ki sta se prikazali izza grma, sta zmotili Mastersona v razmišljanju. Vstal je, da bi jima šel naproti. Helena mu je pomahala z roko, kakor hitro ga je zagledala. Običajna žalna obleka je še podčrtavala njeno mladost. Iztegnila je svojo drobno roko ln se nasmehnila. Bila je bleda, kakor da je pravkar prestala hudo bolezen.
»Dolgo vas že nismo videli, Tom,« Je rekla Helena s svojim zastrtim altom in mu pokazala na gugalnl stol.
Joyce je stala ln rekla:
»Tomi, obljubila sem Nedu Brownlowu, da bon* Lahko grem?«
šla z njim na sprehod, čaka med pred vrati,
»Pojdite v miru.« Masterson je dvignil dva prsta, kakor za blagoslov. »V odličnih rokah sem.«
»In vi, niste šli ven?« je s prijateljsko vnemo vprašal Tom.
»Preveč sem zaposlena. Vsak čas prida kdo ns obisk; ljudje, ki Jih ne morem odsloviti. Pacienti dr. Hudsona, ki jim je, kakor je videti, na neki način pomagal... Prihajajo Izpraševat, ali lahko karkoli storž za Joyce in zame. Včeraj te prišel neki Italijan in mi Je hotel dati tisoč dolarjev. Njihove zgodbe so jako različne — v kolikor se da razbrati, ker so jako zaprti — toda vsi Imajo nekaj skupnega.'.. Na ta aH drugI način jim je nekega dne dr. Hudson pomgal iyebroditi neko krizo... običajno gre z« posojeni denar, čeprav ne zmeraj.«
»Brez dvoma Je Imel veliko srce!« je dejal Masterson.
Jakom se znosiš, saj ti Je prizadejal dovolj hudega. Kuhan in pečen je bil včasih pri tebi in ti ga tudi nisi zametovala. Potem te je pa kar na lepem pustil in ono vzel — seve, zaradi denarja. Priložnost imaš, da malo povrneš nejever niku!«
Tako in podobno je Meta Mini pihala na dušo in podžigala njeno ogorčenost.
»Veš, da ne odjenjam, če se vse podere!«
Zupana ni bilo doma. Svetovali so ji, naj pride prihodnji dan, v nedeljo. V nedeljo dopoldne je imel župan oglede, popoldne naj pride. Popoldne je bila seja občinskega odbora in župan ni imel časa in volje, ukvarjati se z Mino in njenim ubožnim listom.
Občinski odbor je sklenil...
Seja je potekala v najlepši slogi. Brez opozicije je bil ves odbor enakih misli. Kimali in pritrjevali so — le odbornik Jaka je sedel pri peči vase zatopljen, tih in nem. Njega so trle druge skrbi, kakor zanemarjena občinska pota in prihod za prihodnjo nedeljo napovedanega vrtiljaka. Vedel je, da Minca ne odjenja, če se vse podere. Dobra Liza je poskrbela, da je zvedel, da zahteva Minca ubožni list za tožbo. Vse, kar mu je padlo v glavo, je prevdaril, obračal in zameta-val. Naenkrat se mu je zjasnil obraz — prišla je rešilna misel. Samozavestno se je ozrl po zaskrbljenih obrazih občinskih očetov.
»Lojze, stopi za trenutek v vežo!« je pozval pol-tiho tovariša, ki je imel nekoč opravka s tako sitno zadevo, kakor sedaj on. čez pol ure je že vsa zbornica vedela za skrivnost, katero je Jaka zaupal Lojzetu. Vsi pogledi so se pritrjevalno obračali k Jaku, ko se se odkašljal in napovedal samostojen predlog.
Splošna tišina kakor v cerkvi med oklici:
»Odbor skleni: občina odslej ne bo dajala ubož-nih listov, za tožbe zaradi žaljenja časti!«
Jaka je nadaljeval: »Primeri se, da človek v hitrici in jezi blekne — pa je joj. Potem ima pota na sodišče, kupuje koleke in plačuje takse, da ne ve kje bi jemal. Ce vzameš advokata, mo- . raš še njemu zavaliti, da se obema pozna. Lahko i prisežeš, da si nasprotniku povedal samo golo i resnico, pa pravijo da se ne sme govoriti, četudi j je res. Lagati je greh, če mu pa resnico vržeš [ v obraz, si obsojen. Za tvoj denar ima oni zopet zvrhan koš časti, da se lahko baha: ,Uro sem mu navil, da se mu do smrti ne steče!'. .. Pri sodišču so tudi že siti praznih babjih čenč, ker imajo brez teh dovolj posla z drugimi potrebnimi zadevami. Ko sem b'l zadnjič v mestu, mi je pravil prijazen kanclijski gospod, ki se ni branil kozarca vina, da imajo toliko nepotrebnih tožb, da ne vedo kam ž njimi. Tožarijo in po kanclijah časti iščejo le tisti, ki jim srenja potuho drži in jim daje pravico revnih, da se lahko zastonj med seboj prekljajo. Kdor ima pa denar in se mu ga škoda zdi, se ne bo za prazen nič tožaril. Prosim, da soglasno sprejmete moj predlog!«
Splošno tišino pretrga župan:
»Ali ima kdo kaj pripomniti?«
Oglasi se Lojze, ki je nedavno sedel pet dni v zaporu zaradi podobne častne zadeve:
»Vsi smo za Jakov predlog, le škoda, da ni prišel že popred komu na misel.«
Zupan da predlog na glasovanje. Vsi so dvignili roke, samo tista dva odbornika ne, ki nista bila pri seji. Soglasno sprejeti predlog se vpiše, z naročilom tajniku, da se v bodoče po njem ravna. Zadnja točka dnevnega reda: prihod vrtiljaka nas ne zanima, četudi so se skrbni občinski očetje bavili ž njim dobro uro.
Minca, zvesta svoji obljubi, da ne odjenja, če se vse podere, je ponedeljek jutro na vse zgodaj trkala pri županu, ki je k sreči bil še v postelji. Potrpežljivo je čakala, da vzame milostno njeno prošnjo na znanje.
»Minca, nič ne bo!« jo je prijazno zavrnil, ko je potrpežljivo poslušal del njenega jadikovanja.
»Občinski odbor je včeraj soglasno sklenil, da županstvo odslej ne bo dajalo ubožnih listov za tožbe zaradi žaljenja časti, če ti ni prav, se pa pritoži tam v mestu pri tistem gospodu, ki Ima zlate naramnice — seveda, če te bo hotel poslušati. Si že opravila!«
Minca se je nekaj obotavljala.
»TI imaš včasih malo predolgega. Zdaj si ga staknila, ki ti je nekaj po pravici povedal. Glej, da se ti pri tistem gospodu kaj ne zaleti; midva sva dobra prijatelja in prav kmalu bom zvedel, če boš preveč čenčala.«
Minca je poparjeno prijela za kljuko in se z vzdihom obrn'la na najvišjo instanco:
»O Bog in sveta nebesa, kako hudo je revežu na svetu!«
Pa se je drugače zasukalo
šla je k advokatu in povedala, kakšen je sklep modrih občinskih očetov. Tarnala je, da ji zdaj nihče ne bo vrnil ukradene časti. Odvetnik je bil silno hud, rentačil je o občinskih oslih, nevedne-žih in tepcih. Minca ga ni razumela. Menda je hotel pevedati, da imajo v občini mnogo oslov, katere opravljajo tepci in nevedneži. Napotil jo je k tistemu gospodu, ki ima zlate naramnice z naročilom, naj govori samo čisto resnico, kajti tisti gospod ima vel'ko moč in jo lahko kaznuje, če bi povedala kaj neresničnega. Dolgo je morala čakati, preden so jo spustili pred strogega gospoda. Silno se je bala, — kaj bo. Vsa bojazen pa je prešla, ko jo je gospod prijazno ogovoril:
»No, žena, sedite, kaj bi pa radi?!«
Minca n! upala sesti na žametni stol, samo ljubeznivo ga je pobožala.
»Le sedite, menda ni prašen!«
Sedela je in skoraj zginila v mehkem naslonjaču. Vzkliknila je v zadregi. Gospod se je dobrohotno smehljal njeni zadregi:
»Kaj želite?«
Minca je povedala vse, od hudobnega Jake do občinskega odbora in župana, ki ji noče in ne sme
dati ubožnega lista. Gospod je zmajal z glavol
»Ali je tudi vse res, kar ste mi povedali?«
»Lahko prisežem!«
»Ste že opravili. Mirno počakajte, da vas župan pokliče ln izroči zahtevano listino.«
Ko je Minca odšla, se je jezno prijel za glavo:
»2e zopet taka bedarija. Ti ljudje ne poznajo niti osnovnih zakonov države. Kakšni bedaki morajo biti šele tisti, ki so jih postavili na čelo svoji srenji!«
Minca je kupila pri predmestnem peku za zadnji novec kruha, da se otešča. Z veliko slastjo je otepala kruhek in v srcu blagrovala prijaznega gospoda.
Župan nssra v mest)
Zupan je prejel nujno vabilo. Ugibal je, kaj M moglo biti. Morda odlikovanje, katerega je tako srčno želel. Skočil je na kolo, da to čim prej zve.
Dobri prijatelj in gospod ga je sprejel z oblačnim čelom. Pomolil mu je pod nos zavite paragrafe. Naposled ga je odlikoval z bedakom, ker je dopustil in dal na glasovanje in dopusti'., da je občinski odbor sklepal o predlogu, ki se roga ustavnim zakonom države. Zadevo bo sporočil višji oblasti in predlagal, da župana odstavi, odbor pa razpusti.
Poparjen je župan zapustil dobrega prijatelja. Doma je poklical Jaka in svetovalce. Ogorčena jih je nahrulil, posebno Jaka je bil deležen njegove jeze, nakar se je nerodno izgovarjal: »ce ni v zapisniku kaj prav zapi3ano, naj se izbrise, saj smo tudi gasilski četi izglasovali podporo pa smo jo zopet izbrisali, ker ni bilo denarja, če se takrat ni peč podrla, se sedaj tudi ne bo Vsega je kriva Minca in njena trma!«
Se tisti dan je prinesel občinski sluga uiiožno spričevalo Minci na dom in niti ticka za tiskovino ni zahteval.
»Na davkarijo nest in na glavarstvo. Tam ti bodo potrdili, da ne plačuješ davka, — pou-m pa le toži, da boš enkrat sita časti!«
Na davkariji je po dolgem iskanju srečDO našla pravega gospoda, ki je malomarno vprašal, če res ne plačuje nobenih davkov. Minca je sveto zatrdila, da še nikdar ni nič plačala, da gostuje in da nima drugega kakor polomljeno posteljo, nekaj cunj in grahasto kokoš, ki pa ne nese, ker je že prestara. Gospod se je namuzal in ukazal, nuj nese še na številko to in to.
Hodila je od vrat do vrat in je slednjič našla, navedeno številko. En sam lepo rejen gospod je sedel pri mizi, obloženi s knjigami in papirji. Nič kaj prijazno ni vprašal:
»Zakaj pa ste danes prišli?«
Minca ni odgovorila, ker ni vedela. Gospod je podpisal in velel:
»Nes'te na glavarstvo!«
»Še na glavarstvo,« je vzdihnila in se odpravila iskat glavarstva. Ko se je privprašala do vrat tistega gospoda, ki te stvari rešuje je morala čakati, ker je bil zaposlen.
»Da, gotovo, vendar je nekaj več kakor to. Mnogi ljudje imajo veliko srce in so plemeniti s svojim denarjem. Tu pa je drugače. Obnašajo se; kakor da so z njim vred pripadali nekakšnemu tajnemu društvu. Prihajajo bolniki, da bi storili karkoli zame, ker se hočejo izkazati hvaležne; ako pa jih prosite, najjji vam povedali, s čim so se nam zadolžili, jecljajo in se izvijajo. Čudna reč!«
»Do dveh sem poslušala neko zgodbo, ki me je bolj kakor vse druge osupnila; najbrže zaradi tega, ker sem brskala globlje po skrivnosti. Neka stara ženica, o kateri niti tega nisem vedela, da živi, mi je prišla povedat, kak čudovit človek je bil dr. Hudson. Vprašala me je, ali mi lahko kako koristi... Ali vas ne dolgočasim, Tom?«
»Ne, govorite... prosim vas!«
»Prav... vse se je začelo z operacijo njenega moža, mi je dejala gospa Wickesova. Dr. Hudson ji je povedal, da ni upanja. Rodbina je ostala brez sredstev. Ne le da jim bolnišnica ni poslala računa, dr. Hudson je marveč našel cel6 lepo zaposlitev za starejšega fanta ter poslal dekle, ki je bilo nadarjeno za slikanje, v umetniško šolo.'... Dr. Hudson jim je pomagal, dokler se niso postavili na lastne noge. Ko pa je dve leti kasneje prišla k njemu v pisarno, da bi nekaj malega plačala, ni hotel sprejeti denarja. Ona mu je hotela na vsak način dati denar, on pa ji je odvrnil: ,Ali niste nikoli z n:komer govorili o naši mr.jhni operaciji' — Ne — je odvrnila gospa, veleli ste mi, naj ne govorim in jaz nisem govorila. — Torej' — je izjavil odločno, ,ne morem vzeti va"-2ga denarja!' Gospa, ki je prav žensko ču-st\ 3na, seveda nI mogla biti zadovoljna, da bi se vse končalo na tak način. Ko pa je znova silila, naj vzame denar, ji je pojasnil: »Ako bi imel to za posojilo, bi vzel vaš denar. A nisem mislil tako, ko sem vložil denar za vašo rodbino. Vsi ste imeli več uspeha in sreče, kakor sem pričakoval. Ker sem vam bil dal denar brez vsakršne-
ga pridržka, ne merem sprejeti povračila, kajti med tem sem ga že sam porab'1!«
»Oprostite,« je Heleno prekinil Masterson, »bojim se, da nisem dobro razumel. Kako se je glasil zadnji stavek, ki ji ga je bil dejal?«
Helena je zmajala z ^'lavo in ponovila nerazumljivi stavek.
»Jako zapletena stvar,« je nadaljevala. »Vprašala sem gospo VVickesovo, kaj meni s temi besedami, pa se je zmedla in za jecljala: ,Ne morem reči, da bi natanko vedela.'«
»Toda vi nekaj sumite!« sem ji dejala.
»V tem trenutku je gospa Wickesova prekinila pogovor ter potegnila iz torbice obilno denarnico, hoteč, naj vzamem denar. Dejala je, da je bil naložen, zdaj pa ga želi vrniti.«
Odvrnila sem ji: »Ako ga dr. Hudson nI hotel sprejeti, ga tudi jaz ne morem. Bolje bo, da ga spet naložite.«
»O, tega ne morem,« je odvrnila. »Oni ga več ne potrebujejo.« Po vsem tem sem dvignila roke od te skrivnosti. Imela sem je čez glavo.«
»Morda je bila prismojena,« je menil Masterson.
Helena je ostala zamišljena.
(Dalje.)
Primož Resnlk:
Razočarani pesnik
Bilo je po prvi svetovni vojni, ko sem zapisal v svoj dnevnik naslednjo zgodbo.
Ciril Prodar je pesnik. Dva dni že ni užil ničer sar, samo pije in blodi zamišljen po ulicah brez cilja. Njegov itak bledi obraz je posinel, neprespane oči so obrobljene s temnomodrim kolobarjem, ustnice stisnjene, pogled mračen, brezizrazen. Dva dni si že ni bil počesal gostih, dolgih las in ko privzdigne širokokrajnl klobuk, se mu
usujejo na čelo, da postane njegovo obličje še bolj divje.
Stara znanca sva s Cirilom Prodarjem in vem, da ima mehko, občutljivo dušo, kakor navadno vsi pesniki. Najmanjšo reč si žene k srcu, kakor bi šlo za njegovo življenje. Zato sem bil prepričan, da gre morda kvečjemu za kak malenkosten, neporavnan dolg, ko je planil te dni v moje stanovanje, se brez besede zgrudil na zofo in pričel buljiti predse kakor polblazen.
»Al! so ti odpovedali stanovanje?«
Odkima in ne reče ničesar.
»Ali je založnik odklonil najnovejše delo?«
Odkima.
»Vraga vendar, ali so te okradli?«
»Ah, ne, ne!« je zavzdihnil.
»Govori, kaj se je zgodilo! Cul sem, da že dva dni nekaj ni v redu s teboj.«
»Ubil se bom!« je mukoma izgovoril.
»To se vsekakor ne bo zgodilo prej, dokler mi ne razložiš, kaj te je privedlo na tako blazno misel. Govori, olajšaj si dušo! Vse mi zaupaj, sai sva prijatelja!«
Pričel je počasi, v pretrganih stavkih:
»SI poznal Greto? Bil si poleg, ko sva se seznanila na predpustnem plesu. V pieretko je bila preoblečena. Samo enkrat sem plesal z njo tisti večer in že se mi je vsesala njena podoba neizbrisno v dušo.«
»In potem sva jo spremila domov v predmestje. Ali se spominjaš, kako ji je bilo neugodno in v kakšni zadregi nama je povedala, da stanuje v baraki in da je njen oče delavec?«
»Prav zaradi tega je bila zame še zanimivejša. Zasmilila se mi je ln moje nagnjenje do nje je rastlo na vsakem koraku.
Izpod nebš, so se vsipale goste snežinke, ment pa je bilo nepopisno toplo pri srcu._ želel sem, da bi se bila tisto noč podaljšala na*ša pot v neskončnost.«
»Ali ste morali dolgo čakati?« Je vprašal prijazno in podpisal.
»Tri tedne in toliko potov sem imela, da sem podplate strgala!«
»Ne, ne, ali ste pred vrati dolgo čakali?«
»O ne, ravno malo sem se odpočila, Bog vam plačaj, gospod!«
»Hvala, mene država plača, če pa še od zgoraj kaj pride, ne bom nejevoljen.«
čast še bila oprana,
stroški pa plačani
Z olajšanimi čutili je nesla te/.ko priborjeno listino odvetniku. Se enkrat je morala povedati, kako neusmiljeno jo je Jaka razžalil. Tudi tisto grdo besedo je morala ponoviti in imenoma navesti priče.
»Na vabilo pridite točno na sodišče in priče pripeljite seboj, pa z Bogom!«
Prišel je usodni dan. Na oklic sta stopila pred sodnika, ki je ostro pogledal najprej Minco potem Jaka.
»Ali ste res rekli Minci tisto besedo?« je vprašal in listal ovadbo.
»Res, kar je res,« je nedolžno odgovarjal Jaka, nič hudega sluteč.
Sodnik je vzrojil:
»Nesramnost, zdaj ste jo ponovno žalili! Ali se bosta poravnala?«
Jaka: »Jaz bi se že, pa vem, da mi Mlnca do smrti ne bo odpustila!«
Minca: »Odpustila ti bom, če boš dal pred cerkvijo preklicati!«
»Preklicati pa res ne morem. Smejali bi se mi, ko bi nekaj preklical, kar vsi vedo, da je res!«
Med kratko razpravo je sodnik še enkrat poizkusil s poravnavo, pa se je Jaku spet tako nerodno zaletelo, da je sodnik hitro izrekel sodbo:
»Na dva stotaka, v primeru neizterljivosti štiri dni zapora in plačilo vseh pravdnih stroškov ste obsojeni. Ce vam ni prav, se v treh dneh lahko pritožite!« je razsodil ln Jaku očetovski pripomnil, da jc časih bolje molčati kakor resnico govoriti.
Čast Mince je bila oprana ln razžalnik kaznovan.
Minca, ki je prodala kokoš in še nekje Izvrtala nekaj denarja, je povabila priče tovarišice, ki so nestrpno čakale in niso bile zaslišane, na »sladkega«. Jaka je pa v gostilni praznil poliče in pripovedoval vsakemu, kdor ga je hotel poslušati, da je dobil štiri dni zapora, ker je resnico govoril.
Jaka se ni pritožil, žena ga je obirala ln nagovarjala, naj se pritoži.
»imam že dovolj teh komedij!« je modro zaključil in odšel na polje, da Je imel mir.
Pa še ni bilo miru. Od odvetnika je dobil masten račun, od sodišča plačilni nalog za takso.
Jaka je pogrelo. Zatekel se je v hlev in premišljeval, kje bi utrgal, da bi se manj poznalo. Telička še pogledal ni. Zanj je že poprej vedel, da
»Pa se je končala že v predmestju...«
»Borno, a snažno je bilo stanovanje, kamor naju je vodila. In bolj se mi je prilegla skodelica črne žitne kave, s katero nama je pieretka postregla tisto noč, kakor kozarec najdražjega šampanjca.«
»Ker nama Je postregla ona.«
»Gospodična,« sem jo vprašal. »Gospodična, ali bi mi dovolili, da pridem še kedaj?« Da jo bo veselilo, je rekla In pristavila, da celo želi, naj pridem koj naslednji dan. Njene oči pa so mi povedale še mnogo, mnogo več.«
»Kakšne oči že ima?«
»Temnorjave, mile, globoke kakor skrivnost, krotke kakor srna, sploh: najlepše oči, kar sem jih kedaj videl....«
»... z zaljubljenim pogledom.«
»Res, tedaj sem bil že zaljubljen.«
»In ti si bil potem naslednji dan tam?«
»Naslednji dan, tretji dan, vsak dan. Blazno sem jo ljubil.«
»A ona?«
»Tudi ona ml je zatrjevala, da me ljubi. Imela je dvoje sester, obe mlajši. Sonjo in Drago. K Sonji je prihajal neki železničar, silno naiven človek tridesetih let. Predstavili so mi ga in povedali, da mu je ime Peregrin. Klicali so ga kratko Pero. Stanoval je še globlje v predmestju, to se pravi: tam je menda stanovanje plačeval, a prenočeval je pri Gretinih starših na starem zakrpanem divanu. Povedali so ml, da se s Sonjo že dve leti pripravljata za zakon ln da čakata samo še tega, da bo naročeno pohištvo gotovo in neko stanovanje izpraznjeno. Drago, najmlajšo, je vsak večer obiskoval neki študent, k! je stanoval v nasprotnem delu mesta. To je bil nenavaden mladenič. Vitek, bled, molčeč. Prinašal je s seboj gosli, Draga pa je brenkala na kitaro. Dolge ure sta posedela vsako noč v svojem kotu in igrala. Draga je pela vmes zaljubljeno-otožne pesmi. To se mi je zdelo jako idealno. No,
je izgubljen. Teliček je mnogo premajhen, da bi pokril stroške. Nekaj smrek bo dal iz meje. Ni jih škoda, ker škodujejo njivi. Kakor je sklenil, tako bo storil. Kazni ne plača, rajši gre v zapor. Pet kovačev zasluži vsak dan, doma pa nič. čakal je poziva za nastop kazni. Pričakal je biriča, ki mu je zarubil kravo ln Jaka se je ponovno zaletel v mejo. Njiva je bila rešena nadležne sence, on pa je Imel odslej mir.
Kljub vsem neprijetnostnlm je imela neljuba in draga prigoda za Jako nekaj dobrega. Zaklel se je, da ne bo nikdar več rabil tiste psovke, ki je pognala Minci kri v glavo, njemu pa telička iz hleva in smreke lz meje.
»če me bo mačka opraskala, ji ne bom rekel mačka, ampak botra!« je zatrdil ženi. Držal je besedo ln niti v prepiru z ženo žaljivke ni več rabil. Tudi predlogov v občinskem svetu ni več stavil.
po svetu|
X Gorlzijski dijak rešil življenje sinu maršala von Bocka. Te dni se je vrnil z vzhodnega bojišča v Gorizio vseučiliščnik Adam Medvešček, rojen 1919, ki je vpisan na medicinski fakulteti bolonj-skega vseučilišča, V avgustu je prispel z oddelkom sanitejcev na rusko bojišče, kjei Je bil pri-deljen zdravstveni službi šeste nemške armade, ki se je pod vodstvom von Paulusa bojevala na stalingrajskem odseku. Lani 6. septembra se je vrnil z letalom lz Stalingrada. Prišel je v poljsko bolnišnico, kamor so se zatekali številni ranjenci iz prve vojne črte. Ker ni bilo dovolj zdravnikov, Je pričel Medvešček prostovoljno zdraviti grena-dirje, ki so bili ranjeni od drobcev ročnih bomb. Maloštevilni zdravniki niso mogli zapustiti onih, ki so prišli iz prednjih položajev in ki so bili zaupani njihovemu zdravljenju. Med ranjenci je bil tudi narednik. Potreben je bil nujne operacije. Drobec granate ga je bil ranil v osrčnik. Medvešček se ni pomišljal, četudi ni bil za to pooblaščen. Zavedal se je, da gre za človeško življenje. Potegnil je drobec granate iz krvaveče rane. Nekaj dni pozneje je šele izvedel, da je s pogu.nno odločitvijo rešil življenje sinu maršala von Bocka. V znak priznanja je podelil Hitler gorizijskemu sanitetnemu kaporalu železni križec I. in II. razreda ter mu sporočil svojo osebno zahvalo. Tudi poveljnik italijanskega zbora ga je odlikoval z vojnim križcem. Vrli vseučiliščnik je prejel še drugi vojni križec.
X Razglednica je bila na potu 41 let. Iz Firen-ze je poslala Giuseppa Signorini dne 8. decembra 1. 1902. razglednico na naslov Emilije Angioletti v Casini. Naslovnica je umrla pred 6 leti, poštni
jaz sem hodil h Greti. Posedala sva v kuhinji, ker je bil v ostalih dveh sobah po en zaljubljen parček, ki je želel biti nemoten. Imeli so še petletno dekletce Zlatko, ki ni bilo podobno nobenemu izmed domačih. Tretji dan najinega poznanstva mi je Greta sramežljivo priznala, da je Zlatka — njena. S krčevitim objemom in vročimi poljubi je udušila v meni bolečino razočaranja.
»In kdo Je bil Zlatkin oče?«
»Vojno dete... Zlatkin oče se je pozneje poročil z drugo, ni pa nehal nadlegovati Grete z ljubezenskimi pismi. Nekaj teh pisem mi je pokazala. Iz vsebine sem sklepal, da tudi Greta vzdržuje pismene stike z njim. Izgovarjala se je, da je k temu primorana, sicer bi nezakonski oče ne hotel izvrševati svojih dolžnosti nasproti otroku. »Ali ga ljubiš?« sem jo ljubosumno spraševal. »Nikoli ga nisem ljubila, bil je le nesrečen slučaj. Zvabil me je v samotno past. Potem sem ga zasovražila iz vse duše ln ga bom sovražila do smrti. Moja edina ljubezen si ti, ljubi, zlati, dobri moj ...« V njenih mehkih objemih sem ji vse verjel.«
»Ali ti je kazala tudi pisma, ki jih je ona pisala sovražnemu človeku?«
»Nekolikokrat sem jo prosil, naj jih pokaže, preden jih odpošlje, a tega ni hotela storiti. »Ljubček, saj to ni zanimivo!« se je smehljala in me obsipala z ljubeznivostmi. Vse sem ji verjel.«
»Kaj pa njeni starši?«
»Izkazovali so mi toliko naklonjenosti, da sem se pri njih kmalu udomačil. Nekoč sem omenil Gretini materi Zlatkinega očeta. »To je davno minilo, Greta ga ni nikoli ljubila ln ne bo nikoli njegova. On to vč in je to vedel najbolj tedaj, ko se je poročil z drugo. Pri nas so mu vrata zaprta.« Tako so me docela pomirili.
Družina je živela v zelo skromnih razmerah. Priletni oče je bil edini, ki je s svojim majhnim
urad v Cascinu pa je prejel razglednico na dan 27. maja letos, torej 41 let potem, ko je bila odposlana lz Firenze. Razglednica je prišla na namembni kraj z znamko za dva centesima, ki je bila pred 41 leti v veljavi.
X čudežna rešitev otroka izpod vlaka. Tovorni vlak, ki vozi iz kraja Varese proti Portu Ceresi-nu, Je medpotoma podrl dečka Francesca Fontana, starega dve leti. Strojevodja je bil prepričan, da je otrok mrtev, toda deček je dobil samo poškodbe na čelu, zaradi česar so ga peljali k zdravniku, da ga je obvezal. Malček je okreval.
X Lev napadel živinozdravnika. V Berlinu se je primeril v živalskem vrtu nenavaden slučaj. Lev Nero iz Sudana, težak 400 kg, je že nekaj dni kazal znake bolezni. Postal je tako nemiren, da se ni hotel zaupati niti strežaju, ki je imel opraviti z njim zadnjih deset let. Poklicali so živinozdravnika, ki je ugotovil, da leva draži neka rana. Zato je bilo treba izvršiti operacijo. Leva so najprej omamili z opojno pijačo, nato so ga zvezali, živinozdravnik pa je začel delo. Toda po dobrih desetih minutah narkoze se je lev zdramil in je razdražen pland na živinozdravnika, ki je bil zaposlen z izrezovanjem bolečega mesta. Zver je planila veterinarju v obraz ter ga tako razmesarila, da je izkrvavel in umrl.
X 71 vnukov in pravnukov. Iz Padove poročajo: Prefekt in Zvezni tajnik sta posetila sto-letnika Longina Cachera, ki je bil rojen 31. decembra 1842. Po poklicii®je s!~vljenec rokodelec in kmetovalec. Je oče šestih sinov, ima 71 vnukov in pravnukov. Stoletnik vstane zjutraj zeio zgodaj: med obedom si privošči vsak dan kozarček vinske kapljice. Zelo rad poseča kinematografske predstave, kamor je do nedavna zahajal popolnoma sam, brez spremstva. V zadnjem času ga na poti v kino spremlja kdo od svojcev.
X Moški ovratniki. Moških si zdaj skoraj ne moremo misliti brez ovratnikov zlasti če so praznično oblečeni in če ni prevroče. Ovratnike nosijo moški že iz srednjega veka, ko so se pojavile prve srajce. Prvotno so bile srajce tako drage, da si jih niso mogli privoščiti vsi moški, bile so znak bogastva in visokega stanu. Zato so bili moški tudi ponosni na nje in radi so jih razkazovali svojim bližnjim. Tako se je kmalu udomačila navada, da so nosili moški ovratnike in rokave zavihane čez obleko in čez suknjiče, da bi bili vsem vidni. Končno so pa postali ovratniki in manšeti samostojni deli moške obleke, ki so jim posvečali bogatejši posebno pozornost. Ovratnik je postajal vedno višji in slednjič trdo polikan. V starejš h časih so nosili moški tako viseke ovratnike, da so se kar dušili v njih. Sele v novejšem času nosijo moški zopet nizke ovratnike in moda se razvija tako, da utegnejo ovratniki zlasti čez poletje zopet Izginiti.
X Koliko besed zna človek? Angleški statistiki so izračunali, da ima angleščina na razpolago 400.000 besed, da pa ni nobenega Angleža, ki bi vse te besede znal. Najmanj znajo poljski de-
zaslužkom hranil in vzdrževal šestero ljudi. Vsa tri dekleta so bila brez službe. Kmalu sem uvide! bedni položaj delavčeve družine in ker jim sam nisem mogel nuditi izdatne pomoči, sem šel in prosjačil zanje pri raznih dobrodelnih ustanovah za podporo. Zatrdno sem bil odločen, da se z Greto v kratkem poročiva. V tihih večerih sva sanjarila o bodoči sreči, devet mesecev sva delala pisane načrte za bodočnost. Koliko srečnih, nepozabnih trenutkov sva tako preživela! V burnem navalu prekipevajoče ljubezni sva si prisegala večno ljubezen In v takih trenutkih mi je sveto zatrjevala, da pripada samo meni, da ji brez mene ni živeti, da jo z grozo navdaja že sama misel, da bi morala kedaj najina pota narazen — in tako dalje ... Te dni pa ...«
»Te dni pa?«
»V njenem stanovanju sem našel — očeta njenega otroka. Tri dni se z Greto nisva bila videla. Ni je bilo na dogovorjeni sestanek, zato sem jo sklenil obiskati doma. Pomisli, prijatelji Z godbo so ga sprejeli, dolgo v noč so jima svi-rall godci v stanovanju, priredili so njemu na čast pravcato pojedino, poleg nje so mu pripravili prenočevallšče. Dva dni se je mudil pri njih, tretji večer pa sem jih Iznenadil z nepričakovanim obiskom.
»In kaj si storil?«
»Ljubimca so pravočasno skrili, njej pa sem povedal v obraz besedo, ki se mi Je zdela najprimernejša, nakar sem planil ven.
»A ona?«
»Prihitela je za menoj, hotela m! je rast i okoli vratu ln je izprevračala oči in rekla: »Ti veš, da sem samo tvoja!« Iztrgal- sem se jI ln zdirjal v noč.«
Ciril Prodar je končal. Ze ko je bil vstopil, sem slutil, da gre za kako malenkostno zadevo To, kar mi je povedal, je pač tako vsakdan>. da sem se mu moral od srca smejati. Ali Tesnile Prodar res ne pozna žensk?--
lavci in sicer povprečno 400. Tako pravijo angle-fiki statistiki, toda njihova trditev ni brez ugovorov. To naj bi se baje nanašalo na razmere pred 100 leti. Zdaj čita delavec novine in posluša radio, tako «a mora biti njegov besedni zaklad mnogo večji, kakor je bil v starih časih. Boljši delavec zna seveda več besed, povprečno nad 5000. Duhovniki, advokati in zdravniki potrebujejo 10.000 besed. Zdravniki morajo znati mnogo latinskih besed. Znana Jim morajo biti imena 433 mišic, 103 žil, 500 pigmentov, 300 strupov, 700 preiskovalnih metod, nad 200 bolezni in 1300 raznih bakterij. Največ besed mora znati dober novinar, kajti njegovo delo obsega vse poklice ln vse sloje prebivalstva. Po tudi najboljši novinar zna komaj 20.000 besed.
MMIHflMVMIlimM^^
Domače zdravilne rastline
>	Kako jih nabiramo in sušimo
12. ŽGOČA ALI PRAVA KOPRIVA
Žgočih kopriv rasteta pri nas dve vrsti, namreč velika kopriva in mala kopriva ali žagovnica.
Obe imata po listih in steblih žgoče žarnice ter nasprotne, napiljene liste. Ločita se po velikosti pa'po cvetih. Hala kopriva navadno ni višja od pol metra, velika pa zraste na rodovitnem svetu tudi do 2 m visoko. Obe koprivi sta znan plevel okoli plotov, po grol*jah, ob kopiščih, pa tudi po njivah in zanemarjenih vrtovih se radi naselita.
V naših krajih koprive vobče ne porabljajo za zdravila, pač pa jo še tu pa tam kuhajo za sočivje ali z drugimi rastlinami skupaj za »rastlinsko juho«. Tudi zoper trganje je še ponekod v navadi, in sicer tako, da se boleče mesto otepe s svežimi koprivami. — Po drugih deželah pa še Velja kopriva za domače zdravilno sredstvo, zato Ima koprivovo listje še vedno ceno na trgu. Gre pa samo lepo posušeno, zeleno listje
Koprivovo listje nabiramo tako, da izpulimo Vso rastlino z roko, ki smo jo dobro ovili s cunjo ali jo oblekli v debelo (usnjeno) rokavico. Nato s škarjami striženio liste prav na kratko s Ctebla, da padajo v sušilno posodo. Sušimo jih v tonci, navadno na planem Suhe spravljamo v vreče.
■Rajal auacjnu ■oaunar.u.T&K	n
Križanka št, 21
Bc ei".e pomenijo:
Vodoravno: 1. rastlina ovijalka, 4. neobdelan i zemlja; koča za silo, 10. igralec, brezpomemona oseoa (tujka), 16. nasilni odvzem, IV. prislov, ki pomeni ubog (v zvez! z besedo malo pomeni Belo), 18. umetni ples, 20. vzrok, razlog, prizor (tujka), 21. verižnik, prodajalec z visokimi cenami. 21. kramp, težko orodje. 26. denar, 27. grška muza, 29. umetnik. 32. žensko ime (množ.), 33. kratica za državo v Ameriki, 35. mohamedanski bo;» 36. so v pravokotn ku štirje, oŠ. cesarstvo, Vladavina, 42. nada, 44 začetek abecede, 46. površinska mera, 47. poljska cvetlica (olje i), 49. kemično barvilo, 51. policijski pregled, 54. rastlina, 56. lovska naprava, 58 osebni zaimek <množ.), 59. moško ime, 61. vojna (srbhrv.), 62. počasi, brez veselja, 64. del proge, 66. moško Ime, 68. njega, 70. del telesa, 72. nedoločni zaimek, 74. samec domače živali, 76. sredi kave, 78. napad (tujka), 80. okrajšano moško ime, 81. igralna karta, 82. poškodba, okvara, 83. napačno, neravno, 85. žensko ime, 86. reka na Hrvatskem, 87. italijanski veznik, 88. vrsta zdravil, 90. površinske mere, 91. v jami, 92. kazalni zaimek, 94. premikati se, 96. lopa, kolarnica, 97. začetnice (tujka), 99. žensko ime, 101. kratek Črn suknjič (tujka), 102. drevo, 103. dragi kamni.
Navpično: 1. jeza, bes, 2. angleški mogočnež, 8. naprava, pristroj (tujka), 4. znanost o javnem državnem življenju, delovanje (tujka), 5. odtrgam, vlomim, razdvojim z nožem, 6. igra pri tenisu, 7. gora na Koroškem, 8. te vrste, te kakovosti, 9, okrajšan veznik, 10. število, 11. a majhna (dve besedi), 12. gostilniški uslužbenec, 13. domovina grškega pustolovca Odiseja, 14. oblika pomožnega glagola, 15. rusko mesto v širši okolici Moskve, 17. stročnice. 19. grški bog ljubezni, 22. ženem, naganjam, 23. občutljiv, rahel, 25. začetek vsega, 28. neznani, nedomači, 30. pokrajina v stari Grčiji, 31. povelje, nalog, 34. medmet (ob bolečini), 37. ptica, 39. zeleni volk, starinska skorja (tujka), 43. evropska prestolnica, 41. Homerjeva pesnitev, 43. pristaviti, pridjati k napisanemu, <5. ;pretepačl, 48. Kristusovi učenci, 60. prenaša, 52. glej 9. navpično, 53. velika reka v Zadnji Indiji, 55. zal, krasen, 57. kratioa za fcnačaj, morala, temperament (množ.) 65. izraz Označbo starosti, 60. slovensko moško Ime, 63.
| smešnice
ŽENSKE MED SEBOJ
—	Prejšnjo nedeljo sem se sprla z Mirkom in ko sva se pobotala, sva zasadila v spomin na ta dan na vrtu drevesce — pripoveduje mlada žena svoji materi.
—	Pametno sta storila. če bi bila jaz po vsakem prepiru z možem zasadila eno drevesce, bi
imela zdaj že velik sadovnjak.
*
V	KNJIGARNI
—	Kupil bi rad knjigo..., zanimivo knjigo, takole kaj globokega ...
—	Prosim. Evo je, ki vam bo gotovo všeč: »20.000 miij pod morjem.«
V	SOLI
—	Katere zobe dobi človek nazadnje?
—	Zlate, gospod učitelj.
znanost, veda, 75. število, 77. duri, vhod, 79. ozi-ralnl zaimek, 84. svetopisemska oseba, 85. nemško moško ime, 86. očisti, operi, 89. žensko ime, 90. okrajšano srbsko moško ime, 91. veznik, 93. pesem, 95. lzmikavt, 98. sredi race, 100. medmet.
REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 19 Vodoravno: 1. Kanada, 6. smo, 9l dražiti, 15. oda, 16. erotičen, 19. rima, 20. Mr, 21. te, 22. slaninarji, 24. debel, 26. enako, 28. algebra, 30. Opel, 32. mu, 33. omara, 35. enorokl, 37. mutec, 38. se, 39. stek, 40. bahat, 41. vela, 42. Er, 44. ali, 46. Ide, 47. sneg, 49. lira, 51. era, 53. t. j., 54. titanl, 56. Ezav, 58. log, 60. Sora, 62. IC, 63. rumeni, 65. opasač, 68. la, 69. ca, 70. ob, 71. vodovod, 73. racija, 76. omika, 78. apetit, 79.
NAVODILO ZA PORABO
—	Ali je pomagalo teti zdravilo, ki si ga ku* pUT
—	Ah, kaj še! Ko je prečitala navodilo za porabo, ki je bila vanj zavita stekleničica, sta jO takoj napadli dve novi bolezni.
PRAVI TRENUTEK
—	Ali govori tvoj mož kdaj s teboj o svojih poslovnih težkočah?
—	Ne. Samo kadar hočem imeti novo oblekok,
NA UMETNOSTNI RAZSTAVI
—	Kdaj ste delali ta kip? —> vpraša dama kiparja.
—	Pred šestimi leti.
—	Po takem ga pa ne bom kupila. Ni nov, pa tudi precej razbit je že, saj mu manjkata obe roki.
ČRNOGLED
—	Ali je gospod urednik v uredništvu? —* vpraša pesnik, ki je prinesel na vpogled nekaj svojih stihov.
—	Ne, na dopustu je.
—	AH bi hoteli morda vi vreči te pesmi r koš?
V	SOLI
Učitelj razlaga otrokom, da se ne smejo drug drugemu maščevati. Potem pa vpraša Janezka.
—	No, kaj bi storil ti, če bi te tovariš raz-žalil ?
—	Ne vem, ker ne poznam njegove moči. LENI JANEZEK
—	Oh, zakaj se nisem rodil vsaj pred začetkom srednjega veka! — vzdihne Janezek.
—	Zakaj pa? — ga vpraša prijatelj presenečeno.
—	Ker bi se moral učiti samo zgodovine starega veka, zdaj mi pa vtepajo v glavo tudi srednji in novi vek.
V	TRGOVINI
—	Te rokavice vam lahko najtopleje priporočim, gospa. Elegantne so in zelo trpežne. Nosili jih boste vse življenje.
—	Dobro, vzamem jih.
—	Ali vam smem zaviti kar dva para?
pri kvartanju, 67. tuje moško ime, 68. planine, hribi, 69. modro barvilo, 71. živalski glas, 73. bokal, 80. orati, 81. ure, cin, 82. la, 83. Ant, 84. USA, 85. itak, 87. vera, 89. ja, 90. kalo, 91. in, 92. naraven, 93. klej.
Navpično: 1. kotel, 2. Aden, 3, na, 4. delo, 5. ara, 6. stl, 7. minaret, 8. očala, 9. Dnjester, 10. ar, 11. židan, 12. ime, 13. tabora, 14. dr, 17. onim, 18. erg, 20. mleka, 22. skuta, 23. ib, 25. epoha, 27. amulet, 29. reka, 31. Litija, 33. ocenim, 34. as, 36. Obir, 37. medica, 39. slivovec, 41. vitlce, 43. re, 45. legar, 47. snubiti, 48. Geno, 49. la, 50. Aladin, 52. as, 53. trajanje, 55. aroma, 57. zidar, 59. os, 61. olika, 64. Eva 66. potica, 67. čabar, 72. opera, 74. co, 75. Altaj, 76. oral, 77. kiti, 80. osa, 81. uk, 82. len, 84. An, 87. ve, 88. ak.
Izdaja za konzorcij »Domovine«: Josip Reisner
Urejuje: Davorin Ravljen
Za Narodno tiskarno odgovoren: Fran Jeran