Naročnina mesečno 12 Lir, za inozem-itvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podruinicat Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A- Milano.

VENEC
Izhaja vsak daa cjntraf razen ponedeljka la dnava po prainlkn.
| Uredništvo In npravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. = | Redazione, AmminUtrazlonas Kopitarjeva 6, Lubiana. | I	Telefon 4001—4005,	i
Abbonamenti: Meto 12 Lire; Estero, mete 20 Lire, Edizione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P.: Lubiana t0.650 per gli abbonamenti; 10.349 per le inserzioni.
Filiales Novo mesta
Concessionaria eselusiva per la pubblicit& di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Attacchi cTartiglieria su Tobruk
fl Quartiere Generale delle Forze Armate comunica:
Nell'Africa Settentrionale, in azioni locali sul fronte di Tobruk, nostri reparti di fanteria hanno respinto tentativi di avvicinamento del nemico. L'artiglieria ha baltuto con efficacia apprestamenti difensivi della piazza. t. stato
accertato che nei combattimenti aerei nel cielo di Sollum, menzionati nel bollettino di guerra del 6 ottobre, la caccia tedesca ha abbattuto 5, anziche 2 apparecchi nemici.
Aeroplani inglesi hanno nuovamente lanciato bombe su Tripoli, causando 5 vittime e danni materiali di poca consistenza.
Vojno poročilo št. 493
Velivoli nazionali hanno bombardato que-Sta notte gli aeroporti di Malta: sono state iiotate grandi esplosioni.
In Africa Orientale nessun avvenimenlo di rilievo.
Zona di operazioni, 7. ottohre. Da uno degli Jnviati spcciali dell'Agenzia Stclani. — La no-
Napadi topništva na Tobruk
Clavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil oojavlja:
Severna Afrika: V krajevnih dejanjih na bojišču pri Tobruku so naši pehotni oddelki odbili poskuse sovražnega približanja. Topništvo je uspešno razbijalo obrambne naprave v trdnjavi. Ugotovljeno je bilo, da so v letalskih bojih nad Sollumom, ki so omenjeni v uradnem vojnem poročilu z dne 6. oktobra, nemški lovci sestrelili pet in šc dve sovražni letali.
Angleška letala so zopet metala bombe na
Tripolis, kjer je bilo pet žrtev in Ie malo stvarne škode.
Narodna letala so ponoči bombardirala letališča na Malti, kjer so nastale velike eksplozije.
Vzhodna Afrika: Nobenega posebnega dogodka.
Na bojišču, 8. okt. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča:
Naše letalstvo je brez prestanka nadaljevalo svoje delo in italijanski bombniki so napadli naprave v pristanišču v Tobruku. Bombe so zadele
skladišča, barake in zbirališča avtomobilskih vozil, mnogo naprav v pristanišču pa je začelo goreti.
Ostala naša letala so znova bombardirala sovražno letališče v Puki, kjer je zletelo v zrak skladišče orožja in je začelo goreti skladišče olja. Mnogo letal na tleh je bilo poškodovanih.
stra aviazione ha continuato senza sosta la sua attivita c bomhardieri italiani si sono avvicen-dati sulla piazzaforte (U Tobruk centraudo in-stallazioni portuali, magaz/.ini, capisaldi, rng-gruppnnienti di automezzi e sono stati anehe incendinti eapunnoni e vari reparti sulle bnn-cliine nella radn ed in altri settori. — Altri nostri nppnrecchj hanno nuovamente bombardato e spezzonato 1'neroporto uemiro di Fuka, man-daudo in riamme depositi di carburante e dan-neggiando velivoli al suolo.
Novi rektor ljubljanskega vseučilišča Duceju
Rim, 8. okt. AS: Duce je dobil iz Ljubljane naslednjo brzojavko:
>Ko prevzemam posle rektorja na vseučilišču v Ljubljani. Vas prosim, da sprejmete vdane po-klone te ustanove in njenega osebja. Znova Vam izražamo najgloblja čustva živega priznanja ter za dobrohotno naklonjenost, ki sto jo šo enkrat pokazali g tem. da ste povečali znatne kredito za popolno dodelavo ter znanstveno opravo vseučilišča in da sto dali navodila za obsežno pomoč slovenskim študentom, ki bodo končavali svoje nauke na vseučiliščih po kraljevini.
Rektor prof. dr. Milko Kos.«
Prodor nemške vojske:
Več sovjetskih armad pri Vjazmi obkoljenih
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 8. okt. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Medtem ko sc v vsem obsegu nadaljujejo napadi in zasledovanja v Ukrajini, je v sredini vzhodne fronte prodor popolnoma uspel in pri-vedel do cele vrsto velikih uničevalnih bitk. Samo v prostoru pri Vjazmi je (kakor je bilo objavljeno s posebnim poročilom) voč sovjetskih armad oh-koljenih. Te armade gredo neusmiljenemu uničevanju nasproti.
Zahodno od Petrograda se je v noči na 7. oktober ponesrečil novi poskus sovražnega izkrcanja, še preden je sovražnik dosegel obalo.
Z drznimi napadi so bombe hudo zadele za vso sovjetsko fronto prometne in železniške zveze. Mnogo železniških vlakov je bilo uničenih ali poškodovanih. Ponoči je letalstvo napadlo vojaško važne naprave v Moskvi in v Pctrogradu.
Pri letalskih napadih na Suez jo bil ponoči poškodovan z bombami večji trgovski parnik.
Sovražnik ni niti podnevi, niti ponoči priletel nad nemško državno ozemlje.
Berlin, 8. okt. AS. »Berliner Zeitung am Mit-tag« poroča, da so pri zajetem političnem komisarju 177. sovjetske divizije našli zaupno poročilo, ki pravi, da je pri tej diviziji bilo ustreljenih 48 vojakov, med tem štirje častn;ki. ker so »širili protirevolucionairno propagando v vrstah rdeče vojske«.
Rim, 8. okt. AS. Vodilna angleška mesečna revija »Nineteenth Century< objavlja članek, v katerem piše, da je položaj na sovjetskem bojišču zelo težak in brezupen za sovjetsko vojsko. Revija piše dobesedno:
Nemci so v Sovjetski zvezi dosegli vojaške uspehe, ki so edinstveni v zgodovini. Hitler ni napadel Sovjetske zveze zaradi tega, ker meni, da je Sovjetska zveza slaba, ampak ker je vedel, da je Sovjetska zveza moča. Njegov načrt je bil tedaj dobro pretehtan in njegovi načrti se niso ponesrečili. To pisanje je tedaj različno od govoric anglekega ministrstva za propagando in za informacije.
Berlin, 8. okt. AS. V noči na 6 oktober so nemški bombniki blizu Harkova med drugimi cilji napadli tudi nekaj vojaških predelov. Letala so močno bombardirala industrijsko mesto Karama-torkaja, ki ima sto tisoč prebivalcev in je eno največjih industrijskih središč. Donca. Mesto leži ob železniški progi Markov—Gorlovka in so tam najvažnejše tovarne, ki nosijo ime »Stalin«, kjer je zaposlenih 30.000 delavcev, v tovarnah »Kirov« dela 15.000 delavcev, v tovarnah »Kujbiševc pa dela 5.000 delavcev.
Popolnoma novo vojskovanje na vzhodu
Sofija, 8. okt. AS. DNB poroča, da je včeraj tudi bolgarski radio začenjal komentirati potek vojske na vzhodu. Radijski komentator je izjavil, da je začeta ofenziva na vzhodnem bojišču zavzela tako velik ob6eg in se izvaja s tolikšno silovitostjo, da ustvarja vtis, da se na vzhodu začenja čisto nova vojna, ki nima več nobene zveze z dosedanjimi vojnimi dejanji.
Nemški predor proti Moskvi
Dopisnik Štefanija javlja: Velika nemška ofenziva na Vzhodu zavzema tolikšen obseg, kakor ga ni do sedaj še nobena bitka v sedanji vojni. Rusi imajo opraviti z novo nemško taktiko, ki je obbrezuspešila njihovo obrambo, ki se je upirala na silne, močne utrdbe, ki so bile daleč v globino zgrajene in skrbno prikrivane. Predvsem je nemško letalstvo skozi več dni v velikanskih množinah uničevalo vsa dovozna pota. A istočasno pa je nemška artilerija spuščala iz tisočev topov ogenj na sovjetske obrambne postojanke. Poročila prihajajo, da je nemška taktika popolnoma uspela. ,|e to taktika prodorov, kakor SO jo Nemci piakliuirali že med prvo svetovno vojno. Bo j j di ja jo že pri V jazmi, ki je le še 120 km oddaljena od Moskve.
Zastonj si sovjetske čete prizadevajo, da bi odbile klin, ki rije vedno globlje v osrčje Rusije. Prišlo je do hudih bojev pri Petrogradu in Odesi in ob Azovskem morju. Toda Vsi sovjetski poskusi so propadli. Sovjeti so imeli veiike izgube na ljudeh in materialu.
Položaj na bojišču je sedaj sledeč: Hudi boji na vsej fronti, a zelo uspešen predor nemških oklepnih divizij, ki je prišel že na 120 km blizu Moskve.
Napadi na sovjetske železnice
Berlin, 8. okt. AS. Nemško letalstvo z vso 6ilo napada sovjetske železnice. Letala so s svojimi napadi razdejala nad 44 železniških prog in bombe 60 napravile veliko materialno škodo. Dne 4., 5. in 6. oktobra so letala uničila 91 sovjetskih vlakov, 128 pa hudo poškodovala.
Severno od Azovskega morja je bila izločena iz boja deveta sovjetska armada. To je bila ogromna bitka, ki zelo presega okvir dosedanjih bojev na vzhodu. Nemške in zavezniške čete so prodrle globoko v sovražne črte, kjer se sovražni oddelki umikajo. Na severu od Azovskega morja bodo nemški oddelki kmalu prekoračili več kot polovico poti med Dnjeprom in Rostovom ob Donu. Ta sunek je zopet presenetil sovražnika, ki je pričakoval napad proti Harkovu. Toda nemško poveljstvo zasleduje vedno samo en cilj in ta je, da se neprestano nabadajo sovjetske 6ile in da 6e pospeši njihovo uničenje.
Kako se Roosevelt pripravlja na Stalinov poraz
Berlin, 8. okt. AS: List »Berliner Borsen Zeitung? objavlja iz Lizbone lastno poročilo, ki pravi, da je na Portugalsko prišla iz Newyorka novica, ki jo je objavila ameriška agencija »Američana«. Ta agencija pravi, da so se v Združenih državah že začela pogajanja med Rooseveltom in ruskimi begunci, ki gredo v to smer, da naj bi ruski begunci začeli takoj pripravljati svoje gibanje in ustanovili posebno rusko vlado, če bi se zgodilo, da bi bil zaradi poraza Stalin prisiljen umakniti se, ali pa bi odnehal z vojskovanjem. Tedaj naj bi ta ameriška ruska vlada nadaljevala vojno proti Nemčiji, vendar pa v Ameriki ne povedo, kje naj se ta vlada po zasedbi ruskega ozemlja vojskuje proti Nemčiji.
Japonska sodba o položaju
Tokio, 8. oktobra. AS. List »Asaki«, ki piše o vojni na Ruskem, pravi, da bodo Rusi težko moglj okoristiti se od gverilske vojske, ker so imeli tako velike izgube. List poudarja, da so Nemci tako skrbno vse organizirali da bodo lahko kos sovjetskim padalcem.
Duce je obiskal Bologno
Prebivalstvo mu je priredilo navdušene manifestacije
Bologna, 8. oktobra. AS: Bologna je priredila Duceju navdušen sprejem. Lahko se reče, da je politični čut emilijskega ljudstva razumel, da ima Mussolinijev obisk v tem posebnem vojnem razdobju tudi poseben političen pomen. Bologna je v resnici kar drhtela v domoljubni strasti. Današnji dan je Duceja spominjal na najbolj razgibane dni narodnega navdušenja v njegovem političnem življenju. Na žarečem Ducejevem obrazu je sijalo zadovoljstvo poglavarja, ki je našel svoje ljudstvo tako, kakor je bil prepričan o njem, da je.
Obisk v Bologni se je začel z resno slovesnostjo v Pontecchiu, kjer je po Ducejevi volji sezidana grobnica za posmrtne ostanke velikega izumitelja. Na obsežnem prostoru med cesto in med gradom so bile postavljene fašistovske organizacije z zastavicami ter častna četa pehote, oddelek fašistov in oddelek letalskih pripravnikov. Ob teh je stala posadka z Marconijeve jahte »Elettre«. Marconijevo rodbino je zastopala pokojnikova vdova in otroci. Nemčijo je pri slovesnosti zastopal poštni minister Ohnesorge s številnimi visokimi uradniki. Španijo je zastopal poslanik Carasco y Reyes. Navzoč je bil tudi Blaž Lorkovič, tajnik hrvaških ustašev in pa voditelj hrvaške ustaške mladine. Številno je bilo zastopstvo kr. italijanske Akademije s predsednikom Federzonijem na čelu, in zastopstvo papeške znanstvene akademije in drugih znanstvenih in umetnostnih združenj. Kardinala nadškofa iz Bologne je sprejel predsednik Akademije Federzoni.
Mussolini je dopotoval z motornim vlakom točno ob 10. Pozdravilo ga je navdušeno vzklikanje, sprejela sta ga pa tajnik stranke in predsednik Akademije. V neskončnem in navdušenem pozdravljanju je bilo čutiti kako gori močna fašistovska strast bojevitih in nepremagljivih Bolonjčanov. — Duce je toplo odzdravljal, nato pa šel med vrstami fašistovskih dostojanstvenikov in akademikov, ki so ga pozdravljali po rimsko, do grobnice. Nekaj minut se je pogovarjal s pokojnikovo vdovo in sorodniki ter večkrat pobožal plavolaso glavico male Elettre, ki jo je pokojni izumitelj tako ljubil. Nato se je pogovarjal s kardinalom Nazallijem Rocco in nemškim ministrom, katerega je ves čas imel na desnici.
Kardinal je potem blagoslovil kapelico in pa grobnico, ki sta bili okrašeni z velikimi venci, med katerimi se je zlasti odlikoval Mussolinijev. Duce se je za trenutek ustavil pred krsto velikega znanstvenika, nato pa je s spremstvom odšel na hribček, kjer je Marconijev grob. Tajnik stranka je tam zapovedal fašistovski pozdrav na čast Mar-coniju. Mussolini si je ogledal še kamen pod oknom, s katerega je Marconi ob pomoči nekega kmeta naredil svoj prvi poskus za brezžično oddajo. Mussolini se je tudi prvi vpisal v spominsko knjigo, nato pa je med manifestacijami množice odpotoval v Bologno.
Tam ga je na trgu pred postajo sprejela ogromna navdušena množica. Njene manifestacije in vzklikanje niso hotele nehati. Mussolini je v njih našel svojo zvesto Bologno, kakor je bila vedno, Bologna pa le dobila obraz moškega in smehljajočega se Duceja, v kakršnega veruje. S teboj smol — je včeraj govorilo ljudstvo Mussoliniju in
Ponosen odgovor finske vlade na angleško noto
Helsinki, 8. okt. AS. Pravkar je bilo objavljeno besedilo finske note, ki je bila dostavljena včeraj angleški vladi po posredovanju švedskega poslanika v Helsinku.
Angleška nota je bila poslana finski vladi dne 22. septembra. Finski odgovor najprej poudarja, da je sovjetska Rusija 30. novembra 1939 napadla Finsko in tedaj je Zveza narodov mogla storiti samo to, da je izrekla brezplodno in nekoristno vzajemnost z napadeno Finsko.
Od sklepa miru dne 20. marca 1940 pa do 22. Junija 1941 je sovjetska vlada storila vse, s čimer bi njogla kar najbolj škodovati Finski. Sovjetska vlada jo izvajala pritisk na Finsko in sicer ne samo v političnih vprašanjih, ampak tudi v socialnih. Od novembra 1930 naprej se dejansko ni ustavilo vojskovanje med Finsko in sovjetsko Rusijo, kakor je to razložila Finska belomodra knjiga.
Ko je sovjetska Rusija dne 23. junija napadla Finsko, je moskovsko glasilo »Pravda« napisalo.
da mora Finska izginiti s svetovnega zemljevida. Zato se mora finska obrambna vojna še pospešiti in tudi nadaljevati.
Angleška nota govori o nekih ozemeljskih ambicijah finske republike. Finska vlada pa te očitke zavrača in pravi, da imajo Sovjeti še sedaj nekaj finskega ozemlja, ki so si ga vzeli v zimski vojni v letu 1940. Sicer pa tudi ni resnica, da bi ozemlje onstran stare ruske meje bilo rusko, kajti še leta 1930. so statistike ugotovile, da je na tisti zemlji živelo 93 do 99% finskega prebivalstva. Sovjetska vlada je z mirovno pogodbo v Tar-tuju leta 1920. obljubila, da bo dala avtonomijo karelijskemu prebivalstvu. Tega pa sovjetska vlada ni storila.
Finska se vojskuje v pravični obrambni vojni in zato finska vlada ne more razumeti, zakaj hoče Anglija smatrati Finsko za odkrilo sovražnico, ko se Finska ne vojskuje osamljena proti sovražniku
mu je ponavljalo ves dan med vzklikanjem delavcev, med mogočnimi zbori fašistov, med solzami žena, med ponovnim trganjem kordonov, med prepevanjem bojnih pesmi stare garde in med živim vzklikanjem nevih fašistovskih rodov.
Nemogoče je našteti vse genljive in pomembne dogodke tega dne.
Začeli so se že v častni dvorani postaje, kjer je Mussolini ljubeče poljubil vojno siroto hrabrega stotnika pilota Tommasinija. Ponavljali so se med obiskom v ortopedičnem zavodu, kjer je Duce nazadnje objel slepca iz svetovne vojne. Bil je dan nepretrgane ljubezni med ljudstvom in med Du-cejem. Mussolini se je peljal po mestnih cestah in ves čas stal v odprtem avtomobilu, obraz mu je žarel in se smehljal. Neprenehoma je odgovarjal na manifestacije.
Duce je obiskal in natančno pregledal velike bolnišnice v Bologni, rato tovarne Ducati, kjer so manifestirale velike delavske množice. Tam je obiskal vse najmodernejše industrijske naprave ter se v kratkem nagovoru zahvalil v imenu domovine za koristno delo, ki ga opravljajo in 8 tem pomagajo k neizogibni zmagi Italije.
Ko se je vračal na postajo, so manifestacije dosegle višek. Množice so ga nepretrgoma pozdravljale in vzklikale: »Vrni se hitro!« Vzravnan na avtomobilu in z roko iztegnjeno v rimskem gibu, je Mussolini pozdravljal drhteče in razumno domoljubje tega preponosnega italijanskega mesta, ki ima že v svojem izročilu, da neprenehoma varuje prižgan sveti plamen najčistejše domovinske ljubezni.
Skupna izjava Turčije in Nemčije
Berlin, 8. okt. DNB: Iz pristojnih uradnih krogov je bil objavljen naslednji komunike: Razne informacije iz raznih virov in v različnih oblikah, ki jih prinašala tuji tisk in radio, so poskušale v zadnjih dnevih ustvariti vtis, kakor da izvaja vlada nemške države na Turčijo pritisk, da ji je predlagala gotove zahteve, da je vplivala na premikanja bolgarskih čet in da je bila na tem, da napade Turčijo. Vladi Turčije in Nemčije glede na te govorice izjavljata sporazumno, da so vse te informacije docela neutemeljene in da absolutno ne morejo motiti odnošajev zaupanja in prijateljstva med obema državama, potrjenega s prijateljsko pogodbo z dne 18. junija.
Ankara, 8. okt. AS. Z namenom, da se zatrejo tendenčna poročila tuje propagande o odnošajih med nemško in turško vlado, je bila objavljena skupna izjava, ki poudarja, da so vezi med obema državama vedno prežete medsebojnega razumevanja in da se naslanjajo na prijateljsko pogodbo, ki je bila sklenjena dne 18. junija.
Važna sela bolgarske vlade
Sofija, 8. okt. AS. Včeraj se je sešla na sejo bolgarska vlada in je seja trajala od 17 do 22. Vlada je podrobno proučila vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu.
Ameriška radijska propaganda dobiva denar od vlade
Washington, 8. okt. AS. Ameriška vlada se v zadnjem času močno trudi, da bi gospodarsko in politično zavojevala vpliv nad vsemi državami v Južni Ameriki. Pri tem uporablja ameriška vlada trenolno zlasti radijsko propagando in ameriške radijske postaje oddajajo v Južno Ameriko vsak dan poročila, ki so pogosto največje laži. To ameriško radijsko propagando vodi znani Rooseveltov zaupnik polkovnik Donovan. ki je določil vsoto 250.000 dolarjev letno kot državno podporo za radijske oddaje postaj sestava »Coiumbia«. Isto vsoto je dobila Narodna radijska družba, 200.000 dolarjev pa radijska postaja v Bostonu.
Panamska vlada je prepovedala oboroževanje
Zaradi tega neuspeha so v Washlngtonu zelo nerazpoloienl
Washington, 8. okt. AS. Dopisnik nemškega poročevalskega urada poroča, da je panamska vlada prepovedala oboroževati trgovske parnike, ki
vozijo pod panamsko zastavo.
Ta novica je v Washingtonu napravila izredno mučen vtis, ker se je mislilo, da je ameriška vlada najprej vprašala panamsko vlado, če sme oborožiti panamske parnike, ki vozijo v ameriški službi. Ta spor med ameriškim stališčem In sklepom panamske vlade vsekakor dokazuje, da vpliv ameriške vlade na politiko ostalih ameriških držav nikakor ni tako prevladujoč. Ameriška vlada je vedno poudarjala, da želi popolno vzajemnost z ostalimi 21 ameriškimi državami in tako bi se naj pod vodstvom ameriške vlado izvajala skupna ameriška politika in to skupno obrambo Amerike je ameriška vlada imenovala »obrambo« zahodne polute. Ameriška vlada je stremela za tem, da bi dosegla, da bi vse ameriške vlade postopale enotno, to se pravi, da bi morale vse ameriške vlade slediti potezam in namenom vlade v \Vashingtonu.
Zunanji minister ameriške vlade Hull pa je na včerajšnjem nosve.n	, ;i mora, pri-
znati. da predliodnprja posvetovanja med panamsko in ameriško vlado ni bilo in da so poveljniki ameriške mornarice obenem z voditelji zasebnih ladijskih družb sklenili, in to na lastno roko, da oborože ladje, ki vozijo ameriško blago pod drugimi zastavami. Tega sklepa in ravnanja ti krogi niso predložili vladam v odobritev in Hull se je izmotava! na ta način, da je rekel, da je to rav-
nanje samo drobec celotne zadeve. Hull je dejal, da ti dogodki ne bodo omajali vzajemnosti ameriških držav in ko so ga vprašali, kako daleč so že napredovala posvetovanja ameriške vlade v tem oziru, je Hull odgovoril, da na konferenci med vladnimi in opozicijskimi strankami pri Roo-seveltu v torek še ni bilo nič sklenjenega in da se bodo posveti danes, v sredo, nadaljevali. Enotnost pogledov in stališča torej vsekakor ni dosežena in zato tudi ni pričakovati, da bi Roosevelt v zadevi nevtralnostnega zakona že mogel poslati kakšno poslaništvo kongresu.
Washington, 9. okt. AS. Na konferenci s časnikarji je Roosevelt izjavil, da sklep panamske vlade, da panamske trgovske ladje ne smejo biti oborožene, samo še pospešuje delo, da naj se čim prej spremeni zakon o nevtralnosti.
Panama, 8. okt. AS. Danes je bilo objavljeno, da je panamska vlada obvestila lastnike vseh v Panami vpisanih trgovskih ladij, da ne smejo naknadno oboroževati s topovi trgovske ladje proti morebitnim nemškim napadom. Ladja, ki bo oborožena, bo brisana iz panamskih registrov.
Ta sklep je panamska vlada sprejela včeraj na izredni seji, ki ji je predsedoval predsednik republike. Ta sklep je viada sprejela v smislu čl. 2. pogodbe o nevtralnosti in ta pogodba je bila sprejeta na panameriški konferenci in g to pogodbo so se vse udeleženke panameriške konference obvezale, da ne bodo dopuščale oboroževanja svojih trgovskih ladij.
Stalin se boji enotnega vojaškega poveljstva
Bern. 8. okt. AS. Stalin se na vse načine pridne prizadeva, da ne bi prišlo do imenovanja enotnega sovjetskega vojaškega poveljstva. Stalin sam, ki se boji poraza, ni hotel vzeti osebno vrhovnega poveljstva, a istočasno se tudi boji, da hi se v slučaju zmage mogel kdo drugi obdati s slavo, ki bi njega zasenčila. l'o sovjetski ustavi je vrhovni poveljnik vojske predsednik najvišjega sveta ali njegov namestnik predsednik republike in to je Kalinin. Stalin je v začetku, ko je bilo vrhovno poveljstvo v rokah Timošenka imenoval »obrambni svet«, v katerem so bili: Stalin, Timo-šenko, Molotov, Malenkov in Berija. Istočasno je imenoval poveljnike Timošenka, Vorošilova -in Budjenija, katerih vsak je bil dosti samostojen v svojem odseku.
Zaradi porazov, ki so sledili, je v obrambnem svetu nato imenoval »tehnični svet«, sestavljen iz treh članov, ki pa so imeli le posvetovalno moč. Zaradi novih porazov je med Timošenkom in Budjenijem prišlo do prepira in do očitkov, da si obe armadi premalo med seboj pomagata. Nato je Stalin organiziral »vojni generalni štab«, in mu postavil na čelo Timošenka. Ta štab je imel svoj sedež blizu Moskve. Zlom južne armade je nato napotil Stalina, da je ustanovil pri obrambnem svetu »nadzorni odbor«, ki je imel nalogo delati načrte za celo fronto. Toda tudi ta odbor ni imel pravice dajati ukazov maršalom. Ta odbor je le zopet stranska pot, po kateri se hoče Stalin izogniti nujnemu imenovanju vrhovnega poveljnika.
Stalin ni nikdar držal nobene obljube
Newyork, 8. okt. AS. DNB poroča, da je po ameriškem radiu govoril župnik Oalagher, ki je bil 6voj čas član papeževe pomožne akcije, ko je v Rusiji divjala strahovita lakota. V svoie.u govoru je izjavil, da bi bilo blazno verjeti kateri koli Stalinovi obljubi in prav tako se ne sme verjeti Stalinovim besedam, češ, da je Rooseveltu obljubil, da je Rusija uvedla varščine ra versko svobodo. Tudi če bi Stalin te varščine dal, bi ostale samo na papirju. Stalin je lahko Roosevellu dal častno besedo, držal je pa ne bo, ker je to storil 6amo zaradi tega, da bi dobil čim več pomoči iz Amerike.
Newyork, 8. okt. AS. DNB poroča iz New-yorka, da so v Ameriki prepričani, da se bodo dogodki po nemški zasedbi Moskve sledili silno hitro in senzacionalno. Ameriški krogi so prepričani, da se bo po zasedbi Moskve začela nova doba in da bo prihodnjih 60 do 90 dni polno največjih senzacij v sedanji vojni.
Moč nemškega letalstva narašča
Berlin. 8. okt. lp. Kakor se je izvedelo iz vojaškega vira, ie nemško letalstvo v zadnjih treh mesecih na vzhodnem bojišču izgubilo manj letal, kakor pa znaša nemška letalska proizvodnja v enem mesecu. Nemško letalstvo je danes močnejše, kakor pa je bilo ob začetku vojne na vzhodu. Poudarjajo, da je bilo od 24. do 30. septembra uničenih na zahodnem bojišču 476 angleških letal, Nemci pa so izgubili 6amo 40 letal. Sedaj se nemško letalstvo udejstvuje na fronti, ki se razteza od Egipta do Hebridov in še daleč nad Atlantikom.
Rostov
Mesto Rostov, glavno mesto severuokavkaške pokrajine, ki ga omenja zadnje nemško vojno poročilo, spada med zelo važna industrijska mesta ob Azovskem morju. Predvsem je važno kot železniško središče velike proge Moskva—Baku, ki vzdržuje promet med vso industrijo v kotlini Don-ca in rodovitnimi pokrajinami na Kavkazu. Meslo ima danes 457.000 prebivalcev. Skupno 7. bližnjim krajem Nahičevan pa 540.000 prebivalcev. V mestu je vse polno industrij. Predvsem je znana tobačna industrija, ladjedelnica, steklarne, tovarne za izdelovanje barv, čevljev, papirja in usnja. Močno je zastopana tudi kovinska industrija in težka industrija. V mestu, ki slovi tudi po svoji žitni trgovini, je tudi več modernih mlinov. V Ro-stovu je tudi vseučilišče, več muzejev, 2 gledališči, več srednjih šol in drugih zavodov. Meslo ima tudi moderno letališče in pristanišče, katerega pa pozimi precej ovira zamrznjeno morje.
Tako zvani upor v šabcu
Berlin, 8. okt. lp. DNB je objavil podrobnosti o takozvanem uporu v Sabcu. Razširile so se govorice, češ da je bila za Belgradom oklicana celo sovjetska republika. Vse pa sloni 6amo na omejenem delovanju nekaterih komunističnih intelektualcev, ki so skušali nahujskati kmete, da naj gredo mesto zasest. Majhna nemška posadka v mestu 6e je junaško uprla in ko je prišla pomoč, so bili napadalci odbiti. Naselja, kjer so 6e prebivalci priključili upornikom, so bila vpepeljena. može pa "O^Jneljali v koncentracijsko taborišče. Ista usoda nekatere šosedne predele, ki so se pn-i/.jjcili temu gibanju.
Angleška nota Afganistanu
Ankara, 8. okt. AS. Iz Kabula se je izvedelo, da sta angleška in sovjetska vlada v svoji noti od afganistanske vlade zahtevali, da naj vlada V Ka-bulu izroči Angležem in Sovjetom vse nemške državljane, ki so iz Perzije prišli v Afganistan. Vsi drugi nemški državljani, ki žive v Afganistanu, pa morajo biti izgnani. Prebivalstvo v Afganistanu je zelo vznemirjeno, ker se boji iste usode, ki je zadela Perzijo.
Aretacija v Parizu
Vicliy, 8. oktobra. AS. V Parizu je zadnje tri dni policija v 14. okraju napravila velik lov na razne nevarne elemente. Zaprli so 62 oseb.
Židovsko rovarienje v češkomoravskem protektoratu
Berlin, 8. okt. lp. Iz Prage poročajo, da 6e je ugotovilo, da so pri zadnjih dogodkih v protektoratu ugotovili udeležbo Zidov in zato 60 bili poostreni ukrepi proti Zidom. Zlasti morajo Židje vidno nositi židovske znake in zaprli so tudi vse sinagoge. V6i Cehi, ki v trgovinah ali pa na ulici izkazujejo 6voje simpatije za Žide, bodo strogo kaznovani, prav tako pa je prejx>vedano prijateljsko občevanje z Židi.
Nemški promet skozi Romunijo
Bukarest, 8. oktobra. Rador. Nemški minister baron Killinger je govoril nemški koloniji in je zelo pohvalil romunske vojake in kmete, ki so se odlično borili in pridno delali. Povedal je, da je 5000 nemških vojaških vlakov, ki.so vozili čete in material, šlo skozi Romunijo btez najmanjše nezgode.
Cj&Ap&dcJUtVO
Uspeli emisije zakladnih bonov
Podpisanih je 20.216 milijonov v gotovini.
Kakor znano, je bil od 15. do 30. septembra letos odprt vpis novih 5% devetletnih zakladnih bonov, katerih končni rok poteče dne 15. septembra 1940. Sedaj objavljajo že uspeh te emisije. Finančni minister in guverner Italijanske banke, kot predsednik konzorcija za emisijo teh bonov 6ta sporočila Duceju naslednje:
»Iz poročjl, ki so prišla predsedništvu konzorcija, izhaja, da so vpisi novih zakladnih bonov, vsi v gotovini, dosegli nominalno vsoto 20.216,082.000 lir, dočim so znašali ob vpisu v gotovini februarja lanskega leta 15.272,884.000 lir.
Neštevilno je število podpisnikov, kar dokazuje še enkrat veliki prispevek skromnih varčevalcev k odličnemu uspehu finančne operacije.
Upoštevanja vredni podpisi so prišli od so-narodnjakov, ki bivajo v severni Afriki in na egejskih otokih, pri tem pa je treba podčrtati
Cosebej prispevek Italijanov, ki so v Gondarju, i so kljub izrednemu položaju, v katejem se nahajajo, hoteli tudi ob tej priliki potrditi svoja čustva odkritega in nezlomljivega patriotizma.«
Nove nakaznice za oblačilne predmeta
trdno in zanesljivo podlago za preorientacijo gospodarstva naše pokrajine, ki je z nastankom čisto novih razmer jiostala nujna, v , . , ,	• Z ogledom velesejma nudite mladini mož-
Objavili smo ze nekaj podatkov o novih j nosti da spozna prednosti načrtnega gospodar-oblačilnih. kartah./rbodo obsegale tri^ skupine, stva jn sistematične avtarkije, kmetijstvo naše
in ostalih pokrajin, najrazličnejše izdelke industrije in obrti. Mnogoštevilni precizno izdelani modelj, diagrami in drugo ponazorujejo tvarino, ki jo bo učiteljstvo v teku šolskega leta z učenci obdelovalo. Šolska vodstva bodo lefx> priliko, ki jim jo nudi letošnji velesejem, brezdvomno tudi v polni meri izkoristila.
in sicer odrasli od 15 let dalje 120 točk, otroci od 5 do 14 let 96 točk in otroci od 1 do 4 let 72 točk.
Te dni sklepa o tem že korporacija za oblačilne predmete in je treba upoštevati, kot poročajo listi, da nova oblačilna karta ne bo dala možnosti popolno obnove obleke v teku enega leta, saj se kaj takega ni moglo zgoditi niti v normalnih razmerah. Poleg tega se bo karta lahko uporabljala za nakupe v trimesečnih dobah in oo vsak lastnik karte lahko razpolagal v vsakem četrtletju s 40 oz. 52 ali 2-4 točkami. Seveda bo za nakup večjih oblačilnih predmetov dovoljeno porabiti tudi več točk, kot bo dovoljeno samo za eno četrtletje. Trgovci bodo v bodoče obnavljali lahko svoje zaloge proti predložitvi prodanih točk.
Glede porabe točk za posamezne dele obleke še niso znani točni podatki, iz poročil italijanskih listov pa je razvidno, da bo treba oddati za obleko ali plašč 50 do 70 točk, kar bo seveda različno z ozirom na kakovost blaga, iz katerega naj bi se obleke ali plašči izdelali. Za čevlje se i>o uporabilo 20 do 40 točk. Za ženske nogavice bo potrebno različno število točk, kar se bo ravnalo po vrstah nogavic več bo treba dati za luksuzne nogavice, manj za navadne.
Posebni ukrepi bodo izdani za trgovanje s starimi oblekami. Določene bodo vse podrobnosti glede kart in tudi glede cen.
Šolska vodstva in velesejem
Najprimernejši dnevi za ekskurzijo na Ljubljanski velesejem so sedaj med tednom. Letošnja prireditev ima dvojen velik pomen. Izpričuje življenjsko silo Ljubljanske pokrajine tudi v takšnih časih, kar mora pač olirabriti prebivalstvo vse pokrajine. Drugi veliki pomen pa je v tem, da nudi Ljubljanski velesejem
Ljubljanska Drama:
Anton Leskovec: »Dva bregova«
Drama »Dva bregova«, katere premiera je bila v torek, 7. t. m., ni samo najbolj znano delo Antona Leskovca, ampak predstavlja vobče eno najzanimivejših gledaliških stvaritev pri Slovencih. To delo je z domačega razvojnega vidika v visoki meri značilen in pomemben pojav, saj predstavlja — v primeri s Cankarjem — pot naše drame od družabne kritike in satire, a tudi od romantičnega simbolizma k umetnosti kol izrazu avtonomno dramatskega počela. Le tako si morem spričo nedvomne pisateljeve darovitosti in izrednih vrtin razložiti neenotnost, idejno-formalni dualizem dela, ki je očit in ki dela še vedno vtis nečesa neizravnanega. To potezo, ki je na vsem delu najbolj problematičnega značaja, pa si poleg tega razlagam še iz dejstva, da se je tu umetniško sproščal pesniški duh izrazitih potez in širokih možnosti, kar — ne glede na vplive in tradicijo — povzroča v individualnem svetu tvorca napetosti, nasprotstva in trenja, ki vedno spremljajo borbo za nov, svojstven umetniški izraz in svet. Zalo to delo, ki je tudi snovno svet zase in to za naše razmere povsem izviren in nov, i dialogom, ki je pristno dramatski in življenjsko poudarjen, s teatralnimi vrlinami, ki mu kljub vsemu jamčijo za uspeh na odru — najmanj ustreza po tem, kar edino odloči usodo drame kot enotnega umetniškega organizma. Tu le slutimo močnega dramatika, zvrhana mera prekipevajočih energij je prekipela čez rob, da se razlije, vidna le tu in tam, v fragmentih, ne pa v celoti. Tu se je kaos, katerega preurediti v red; bi bila naloga oblikovalca, razdelil na več tokov, tako da ni več videti enega samega središča, iz katerega naj bi bilo vse razumljivo.
To se pravi, da se v tej drami prvotna idejno začrtana smer dejanja nekje lomi in križa z novimi, a to celo močnejšimi nasprotnimi, psihološkimi poudarki — in končno se celo osrednji konflikt, tisti najmočnejši, najelementarnejši živec drame ,razodene iz drugih osnov in razveže na docela nasprotni ploskvi. Tako nazadnje doživi idejni in dramatični poraz tudi osnovna avtorjeva teza, čeprav se navidezno zdi, da ne. Ta riioja trditev je čisto estetskega značaja in se za zdaj nanaša le na vprašanje gradnje. Vendar naj mimogrede omenim, da miselnost te drame kot socialen nazor smatram za anahronlzem v času, v katerem živimo. Toda to ima s ceno dela zvezo samo toliko, kolikor smo upravičeni zahtevati od umetnika rešitve Človeško pomembnih dejstev z vidika sodobnih življenjskih zahtev. To velja v tem primeru tembolj, ker drama noče biti le prispodoba usodnega in nepremakljivega življenjskega reda, saj bi bilo — iz teh osnov — mogoče doseči to le preko simbolizma, marveč se vsa gradnja opira na idejni temelj, ki ga tvori osrednja teza o ne-premostljivosti dveh bregov. Zato ta drama jjo zasnovi ni vezana niti na oseben konflikt niti ni drama v smislu družabnega nazora našega časa. Po tej svoji usmerjenosti je še vsa v davnini, če hočete, temelji na Ibsenu, zlasti pa na Cankarju; zaradi tega je tudi beraški »breg«, dasi organično zasnovan, vendarle samo milje, ne dramatičen subjekt, le poudarek v podkrepitev teze, kakor »o to deloma tudi neposredni nosilci deiani«. ui ««
prav tako samo tipični predstavniki stanu: niso tu zaradi sebe, marveč zaradi teze. To so najslabše očrtane postave, zlasti velja to za Krištofa, ki je izmed vseh glavnih oseb najmanj zadovoljivo podan. To, kar i njega i Macafurja označuje v nasprotju s pisateljevo zamislijo, so osebne koristi, majhni motivi, ki etično in zato tudi dramatično onemogočajo polno rast junakov. In tako bi na prvotni osnovi ta drama sploh ne šla naprej, razen če bi se preokrenila v golo epično prikazovanje in dokazovanje — če ne bi namreč že od vsega začetka ne teklo vzporedno, bolje počez dejanje, ki ni posledica teze (idealizma), marveč življenja (realizma): in to je tisto značilno in hkrati usodno križanje, na katero sem bil že zgoraj opozarjal, tisti idejno-formalni dualizem dela.
Vidimo namreč, da najmočnejši, najresničnejši fM>stavi drame, Flore Briga in pa Rona, nista to-Jiko tipično kot individualno karakterizirani. To sta edina resnična značaja, čeprav bi za Rono rabil besedo: deljen značaj, kajti ona je zdaj neposredna, zdaj spet preračunljiva. Predvsem pa je ona ženska, možna i tu i tam, na enem ali drugem bregu. Tudi Flore prizna: »Berač biti, mi je bilo zadnje.« Njuno razmerje je najelementarnejše v tej drami — razen beraškega okolja — in tam, kjer sta najmočnejša in najresničnejša, stopata celo iz snovnega okvirja, privzdignjena v pesem: ljubimec in Carmen. Razmerje Rone z drugim ljubimcem je vse bolj medlo, neiskreno. Za ves polek pa tvori, in to moram poudariti, ta erotični konflikt izhodišče in zdi se mi, da se ne motim, če trdim, da je prav ta individualni konflikt v okviru tezne drame, kar Je to delo hotelo biti po avtorjevi zasnovi, odločilno vplival na končni raz-pletek. Ce je namreč Macafur lažniv kralj beraškega kraljestva, je po Flore lažniv učenec svojega mojstra. Njemu je Macafurjevo razodetje, da smo »razdeljeni na tem velikem svetu na dvoje« — kljub nasprotnemu zatrdilu le pretveza za rešitev osebnega erotičnega konflikta. Ni zaman rekel Roni: >Ne glej po drugih, da Flore ne obupa.« Zalo tudi njegova krvava gesta nad Krištofom ni dejanje, izvirajoče iz zvestobe »bregu«, marveč le davek osebnemu demonu. Flore se je dobro poznal: ^»Poznam svojo srečo in, če te ni, pokličem nesrečo.« Ta fatalizem ima sicer tudi svoje objektivne, sociološke vzroke, vendar to dejstvo ne premakne trditve, da je njegovo dejanje le čin obupa in ne vere. Zato se tudi završi drugače, kakor je imel v mislih Macafur: alf ni to usodno maščevanje nad njim, ki je oznanjal zakon življenja s postranskimi, osebnimi nameni? In zato sem zgoraj rekel, da pomeni to tragično dejstvo, s katerim se drama zaključi v svojem višku — idejni in dramatični poraz osnovne pisateljeve teze.
Kljub temu sta »Dva bregova« eno izmed močnejših del v naši dramatiki ln poleg »Potopljenega sveta« S. Cajnknrja zazdaj morda najpri-kladnejše delo, ki gremo z njim lahko tudi v svet Del« nnSega največjega dramatika Ivana Cankarja so namreč tako zakoreninjena v domači slovenski Drohlematiki. da so — kajpada le zaradi lega — z p. iujca večidel pretcinna, ako ne sploh nerazumljiva.
Oblačil... karte na Hrvats' m. Izšla je naredba, po kateri smejo porabljati karte za obleko samo oni, ki dokažejo, da nimajo več kot dve obleki in dva plašča, razen volnenih in svečanih oblek, za ženske pa velja, da smejo kupovati samo one, ki nimajo več ko Iri obleke in sezonske obleke, tri pare čevljev in material za obleko ali čevlje, v kolikor ga je potrebno za navedeno količino.
Trgovski promet med Srbijo in Madžarsko.
V Budimpešti se je te dni mudil grof Hardenberg, nemški gospodarski pooblaščenec iz Belgrada. Na 6vojih sestankih z merodajnimi madžarskimi krogi je razpravljal o povečanju blagovnega prometa med Madžarsko in Srbijo Dosežen je bil sporazum, po katerem je prošnje za izvoz vlagati v Srbiji pri gospodarskem ministrstvu, nakar bodo o njih odločale nemške oblasti. Zaradi prometnih težav je Madžarska pokazala vso pripravljenost, dati na razpolago bencin, vlačilce, tovorne avtomobile in potrebne delavce. Madžarska bo torej dala na razpolago cele avtomobilske kolone za trgovski promet.
Znižanje cen slekla v Nemčiji. Cene stekla 60 bile v Nemčiji znižane z 18. septembrom za 4%.
Iz nemškega pomorstva. Iz Berlina poročajo, da namerava nemška država, ki je od leta 1935 v posesti večine delnic Hapaga in severno nemškega Lloyda, te delnice zopet oddati zasebnikom in 6icer pomorskim krogom v Hanzinih mestih.
I(pl>ko premogovne proizvodnje kontrolira Nemčija. Proizvodnja premoga in lignita, katero Nemčija naravnost nadzoruje, znaša po poročilu Agit-a 550 milij ton. Samo nemška lastna proizvodnja znaša 200 milij. ton premoga in 230 milij. ton lignita, nadalje kontrolira Nemčija poljsko proizvodnjo, ki znaša 38 milij. ton, belgijsko 30, holandsko s 14 in v zasedeni Franciji 34 milij ton. Za primer javo navajamo, da je znašala leta 1939 angleška proizvodnja premoga 240 milij. ton.
Sovjetske naložbe v AmerikJ. Iz Newyorka poročajo, da so sovjetske rezerve v Ameriki že načete. Pred sedanjo vojno so jih cenili na nad 50 milij. dolarjev.
Plačilni promet Madžarska-Srbija. Med Madžarsko in Srbijo ie bil sklenjen sporazum o ureditvi blagovnega in plačilnega prometa. Ves promet od 13. aprila 1941 bo urejen po posebnem sporazumu med obema emisijskima bankama. To velja za blagovni promet, postranske stroške tega prometa in medsebojne terjatve iz službenih razmerij. Medsebojne terjatve med pridobljenimi madžarskimi kraii na jugu in Srbijo ne bodo pri tem upoštevane. Madžarski dolžniki plačajo ta dolg po tečaju 7.68 pengo za 100 din obenem z ažijem 47.5%, tako, da znaša tečaj 11.62 pengo. Madžarskim upnikom pa bo madžarska narodna banka zaračunala terjatve po tečaju 6.75 pengo in 21% ažija, torej po 8.21 pengo. — Za novi blagovni promet med Srbijo in Madžarsko, pri tem pa vključno s pridobljenimi južnomadžarskimi ozemlji pa je sklenjen poseben sf>orazum, po katerem bodo šla vea plačila čez nemško obračunsko blagajno v Berlinu.
Romunski in bolgarski plačilni promet. Iz Bukarešte poročajo, da sta Bolgarija in Romunija sklenili centralizirati ureditev medsebojnih plačil po berlinski klirinški centrali. To je prvikrat, da so se Nemčiji prijateljske države prostovoljno odločile pristopiti k evropski klirinški centrali, kar tiče njih medsebojna plačila.
AmeriSko trgovsko brodovje bo nadomestilo britansko na mednarodnih linijah. Iz Washingtona poroča gospodarska služba Štefanija, da se komisija za plovbo izredno briga za to, da bi zavarovala ameriškemu trgovskemu brodovju prvenstvo na mednarodnih linijah. Pričakovati je. da bo že v prihodnjih dneh prenehalo voziti večje število angleških ladij na raznih rednih linijah, da bi bili dani v službo na atlantskih črtah. Te angleške ladje bodo nadomeščene z ameriškimi trgovskimi ladjami.
Nevarnost inflacije ▼ Zedinjenih državah. Znani narodnogospodarski strokovnjak Irving Fi-sher je izjavil, da se Amerika približuje dobi inflacije. ki bo zelo nevarna, če ne bodo podvzeti takoj energični ukrepi proti njej. Stalno naraščajoča potrošnja, ki je privedla do povečanja proizvodnje, ge ne more nadaljevati do brezkončnosti. Amerika je sedaj pripravljena doseči višek svoje proizvodnje, zaradi česar bo vsako nadaljnje zvišanje potrošnje imelo za posledico visoke cene in visoke življenske stroške. V marcu 1933 je indeks cen prof. Fisherja narastel v primeri z letom 1926 za 55%. Sedaj pa so cene narastle za 95%, iz česar sklepa, da so cene konzumnih predmetov narasle za nad 70%. Inflacija ni nevarna, toda lahko poslano v tem trenutku resna nevarnost. Novi veliki proračuni za obrambo pomenijo povečanje prodaje državnih papirjev bankam. To pomeni povišanje kupne moči, ne da bi temu odgovarjala primerna količina blaga. Rešitev tega vprašanja Je možna tako, kakor so Jo rešili v Angliji, b tem, da so naložili visoke davke, katere naj bi bilo plačati šele po vojni. V kolikor more Amerika plačevati vojne stroške z donosom da* kov. Je nevarnost inflacije, ker ne prihaja v pfiff* met nov denar
Kmetijska razstava Ljubljanske
pokrajine
V pokritih zunanjih kojah paviljona, določenega za razstavljalce iz Ljubljanske pokrajine, vzbuja posebno pozornost sodoben način opreme stanovanj. Na sliki: Lepa kmečka soba.
Za razstavljenimi lokomotivami in vagoni na veseličnem prostoru je še velik razstavni paviljon Ljubljanskega velesejma, v katerem je bila urejena učinkovita in poučna razstava kmetijstva Ljubljanske pokrajine. Zunaj je ob paviljonu še lepa razstava malih živali, tako da je na tem mestu združena pomembna produkcijska panoga Ljubljanske pokrajine. Ne samo za kmetovalca, tudi za slehernega prebivalca pokrajine je ta razstava izredno poučna, saj nam pove marsikaj, česar skoraj nihče ni .vedel.
Ob vhodu v paviljon je na levi posvečen velik oddelek naši živinoreji. Iz risanih in barvanih grafikonov zvemo tukaj zanimive podatke o živinoreji v Ljubljanski pokrajini. Ljubljanska pokrajina ima po zadnji statistiki 36.902 kmečki posestvi. Na teh posestvih rede vsega skupaj 99.108 glav goveje živine. Na eno posestvo pridejo torej skoraj tri glave (2.7). Po posameznih okrajih je govedoreja različno razvita, prednjačita pa okraj ljubljanska okolica in novomeški okraj. Ljubljanska okolica ima 18.100 krav in telic in 62()0 volov in juncev. Novomeški okraj ima 13.900 krav in telic in 9300 volov in juncev. Kočevski okraj 10.300 krav in telic ter 2600 volov in juncev. Črnomaljski okraj 5500 krav in telic in 6000 volov in juncev. Logaški okraj 5200 krav in telic ter 2900 volov in juncev. Tudi mesto Ljubljana, ki ima velik del površine izkoriščene v kmetijske namene, redi na svojih kmetskih gospodarstvih lepo število krav in telic, namreč 1700 in 30 volov in juncev. Po številu prebivalstva odpade na 100 prebivalcev Ljubljanske pokrajine 28 glav goveje živine. V območju Ljubljanske pokrajine je dalie 2813 glav rodovniške živine, kar da 2.8%. Na 100 ha njiv, travnikov in pašnikov pa pride v okraju Ljubljana-okolica 55 glav goveje živine, v novomeškem 48, v črnomaljskem 5 L logaškem 27 in kočevskem 23 glav goveje živine.
Z nazornimi slikami je dalje prikazano umno gospodarstvo z mlekom. V letu 1940 so rodovniške krave povprečno dale na leto po 2207 litrov mleka, najboljša mlekarica pa je lani dala celo 5190 litrov mleka. Vsega mleka je ozemlje Ljubljanske pokrajine v pretečenem letu imelo na razpolago 55,157.000 litrov mleka. Zanimive so dalje pregledne razpredelnice o kemični sestavi in redilnosti mleka, masla, sira in skute. Za Ljubljančana poučna pa je karta, ki kaže, iz katerih strani se steka mleko, ki ga dnevno porabi Ljubljana. Iz območij, ki ležijo na Dunajsko cesto, prihaja v Ljubljano 1000 litrov mleka, po Celovški cesti 6500 litrov,
g) Tržaški cesti 6100 litrov, z juga z Barja in olenjske 10.700 litrov, z vzhodnih krajev pa 2900 litrov mleka.
Nadaljnji oddelek razstave je posvečen poljedelstvu. Lepe in jasne tabele kažejo načine pravilnega oranja, okopavanja, dalje prednosti setve s stroji in pravilnega gospodarstva z gnojem. Lepo so razstavljene razne vrete krompirja, ki ga pridelujemo v Ljubljanski pokrajini, dalje vrste žit v klasju in zrnju in najrazličnejše vrste fižola. Med poljskimi sadeži, ki so lepo zvrščeni na sredi paviljona, ob oddelku za poljedelstvo, stoje še lični modeli kozolcev in sicer model navadnega kozolca in model dvojnega kozolca. Poučen je tudi model vzorne kleti za pravilno spravljanje krompir ja. V tem oddelku je s pregledno tabelo tudi prikazana raz-
V paviljonu ob Celovški cesti razstavljajo tvrdke iz Ljubljanske pokrajine. Vse so svoje razstave uredile prav lično. Na sliki razstava svečarne >Paxc.
delitev najvažnejših poljedelskih površin v Ljubljanski pokrajini. Največ njiv zavzema v Ljubljanski pokrajini krompir, nato pride pšenica, koruza, črna detelja. Za približno polovico manj njiv kakor pšenica imata ječmen in dalje oves. Nato pride lucerna, rž itd. Zanimiva je slika razdelitve strniščnih sadežev v Ljubljanski pokrajini. Daleko pred vsemi prednjači ajda, katere je bilo posejano nad 8000 ha. Več kot polovico manj, namreč 3830 ha, je repe, koren ja 2370 ha, prosa 8040 ha, koruze za krmo pa komaj 150 na. Celotna površina Ljubljanske pokrajine pa se razdeli takole: na gozdove odpade 408. na travnike 21.6, na pašnike 17.3, na žita 13.3. na vinograde 1.5, na sadovnjake 0.8, na sočivje in zelenjavo 0.4 in na nerodovitno zemljo 2.3 odstotka.
Naslednji oddelek obravnava čebelarstvo. Nazorne slike in grafikoni prikazujejo porabo voska v najrazličnejših panogah, dalje zdravilnost medu in organizacijo naših čebelarjev po podružnicah čebelarskega društva. Z lepimi slikami je pokazan pomen oprašitve, ki jo opravljajo čebele, za sadjarstvo. Prav tako nastanek medu. Pod grafikoni so razstavljene lične steklenice z medom, razstavljen je hojev, žajbljev in cvetlični med. V sredi dvorane je ob tem oddelku še posebna razstava sodobnega čebelarskega orodja z modeli starih in novih čebelnjakov, razstavljen je tudi najbolj sodoben panj, primeren za naše razmere.
Sledi razstava sadjarskega odseka. Tu prednjači jo jabolka, vendar so razstavljene tudi prav j in gre" vsem prirediteljem največje priznanje.
lepe hruške in kutne. Tabele z grafikoni prikazujejo najprimernejši sadni izbor za Ljubljansko pokrajino in poučujejo o pravilnem obiranju iu shranjevanju sadja. Lejx> je prikazano tudi oskrbovanje sadnega drevja in jiouieu zatiranja sadnih škodljivcev. Vrtnarski odsek kaže nato z lepo razstavo zelenjavo, ki 86 prideluje v Ljubljanski pokrajini. Podčrtava pomei^ nadaljevalnih šol za pospeševanje vrtnarstva. Zanimiva je slika, ki nazorno kaže, da tudi v Ljubljani 600 družin obdeluje 200 ha mestne površine, ne glede na to, da nosi Ljubljana po pravici ime vrtno mesto. Na svojski način je prikazan uvoz razne zelenjave iz Kraljevine v Ljubljansko pokrajino. Poudarjeno je domače semenogojstvo, ki je izrednega pomena za dvig produkcije pri nas. Ujioštevanja vredna je razstava najrazličnejših sredstev za zatiranje vseh vrst škodljivcev. Poseben oddelek je posvečen tudi gobam. 1'oleg razstave gob, ki rastejo pri nas, so razstavljeni tudi zavoji, s katerimi se pošiljajo gobe v čezmorske dežele, hkrati pa so naprodaj tudi zavitki s suhimi gobami. Kaz-stava gob zasluži posebnega ogleda, zlasti sedaj, ko je po naših gozdovih neprimerno večje število gobarjev, ki pa na žalost le najlx>lj običajne užitne gobe ne poznajo in po nepotrebnem zanemarjajo bogastvo naših gozdov.
Prav ob drugem vhodu razstavlja Kmetijska zbornica, ki obravnava statistično in z grafikoni kmečko posestvo A. Š. v Mirni peči. Zanimiva je razdelitev kapitala, vloženega v kmetijska gospodarstva. Na zemljiški kapital odpade povprečno 37%. Od tega dobra tretjina na polja, četrtina pa na travnike. Na stavbe odpade 28%, polovica od tega na gospodarska fioslopja. Na stoječi kapital gozdnih dreves, sadnega drevja, trt in ostalih rastlin odpade 10%, na živino 8%, na orodje in_stroje 6%, na obratni kapital 7%, na imovino hišnega gospodinjstva pa 8%. Več kakor tri četrtine dohodkov kmetijstva v Ljubljanski pokrajini odpade na živinorejo, namreč 76%, od rastlinske proizvodnje je le 16% dohodkov, zadnjih 8% pa odpade na druge dohodke našega kmetijstva. Na drugi strani paviljona, nasproti razstave Kmetijske zbornice, razstavlja Kmetijska poskusna postaja. Obsežno jo obdelano preiskovanje zemlje, ki je predpogoj za kar najbolj umno kmečko proizvodnjo. Lepo je prikazano kroženje za rastlinstvo najbolj potrebnih snovi v zemlji, zanimivi so številni kalilni poskusi. Na to razstavo se naslanja lično urejena razstava zdravilnih zelišč, ki jih premore naša pokrajina zelo mnogo. Ta razstava zasluži posebnega ogleda in se bomo povrnili še nanjo, saj so zdravilna zelišča nad vse važna izvozna postavka za našo pokrajino. Prav tu so razstavljeni tudi razni domači čaji in izdelki iz gozdnih sadežev, kakor malinovec in podobno. Nadaljnji oddelek je posvečen Prehranjevalnemu zavodu. Jasne preglednice in grafikoni prikazujejo vso organizacijo Prehran, zavoda in ogromno delo, ki ga opravlja. Zanimiv je grafikon, ki kaže, katera najvažnejša živila prihajajo v Ljubljansko pokrajino iz Kraljevine. Naslednji oddelek obsega naše vinarstvo. Tu marsikdo pokuša kapljico naše ožje domovine. Zadnji oddelek na drugi strani paviljona ob prvotnem vzhodu ima posvečen Higienski zavod, ki obravnava sanitarne naprave in asanacije, tako pomembne za zdravje našega podeželskega ljudstva.
V celoti je vsa razstava izredno lepo izvedena in enotno zaključena, tako da v resnici ne samo domačinom, ampak tudi drugim obiskovalcem v kratkih obrisih jasno pokaže pomen kmetijstva za Ljubljansko pokrajino. V to enotno razstavo je bilo vloženo zelo mnogo dela in truda
Spoti
Nekaj misli o sistemu nogometnega treninga
Hitre odločitve in precizno podajanje — pogoj uspeha
Znameniti igralec nogometa je nekoč zapisal' »Kdor zanemarja trening, ima tem več napora in truda na tekmi.« K temu bi lahko dodali: ... ima tem manj sreče in uspeha v igri. To velja tudi za talentirane igralce. Vsem je potreben trening, da izboljšajo tehniko in da dobijo potrebno kondicijo.
S slovenskim nogometom smo že tako daleč, da lahko trdimo, da igrajo v prvih moštvih samo nadarjeni športniki. Talent sam pa ne zadostuje, potrebna je sistematična šola tehnike z žogo in k temu še veliko splošnega treninga, ki napravi igralce hitre, odporne in borbene. Posameznik je lahko virtuoz z žogo, vendar če nima smisla za skupno igro, če ni odličen sprinter, se v nogometu ne bo mogel uveljaviti.
Igranje nogometa je naj>orno in zahteva celega človeka. V nogometu so fiotrebne hitre odločitve, sigurni štarti na žogo, precizno podaja-
nje ... vse to pa zahteva mojstrsko obvladanje telesa in hitre noge. Ves čas igre je nogometaš v pripravljenosti, vsak hip mora biti pripravljen na krajše ali daljše šprinte. To je naporno in zahteva veliko vaje. Kdor ne trenira redno, tvega svoje zdravje, zakaj srce in dihala je treba prilagoditi nogometnim najx>rom.
Nogometna moštva morajo vedeti, da bodo uspela le z načrtnim in smotrnim treningom. Samo nabijanje žoge v gol (kakor trenirajo nekateri podeželski klubi) je nezadostno, pomanjkljiva pa je tudi izključna šola tehnike z žogo. Nogometaši morajo vaditi tudi neke teke na kratke proge, da bodo hitri — in teke na daljše proge, da bodo vztrajni. Kondicija namreč ni 6tvar, ki pride sama po sebi, kondicijo si mora vsako moštvo pridobiti s trdim, resnim in dolgotrajnim delom.
šport v kratkem,..
Lepa gesta BSK. Stremeči nižjerazredni klub Olimpija v Belgradu, se je znašel v materialnih težavah. Zmanjkalo je celo sredstev za obnovo stare opreme. Ko so gospodje dobrostoječega BSK zvedeli za težave svojega skromnega tovariša, so mu ponudili javno tekmo, pri kateri so Olimpijci kasirali vse dohodke. Prijatelji nogometa so razumeli simpatično gesto in so v precejšnjem številu obiskali tekmo.
Hrvatski nogometaši se jjotegujejo po uspeli tekmi proti Slovaški tudi za tekmo proti nemški reprezentanci. Nogometni dvoboj predlagajo za 2. november v Zagrebu.
Pri telovadnem nastopu v Leipzigu je sodelovala tudi vrsta starejših mož, katerih povprečna starost je znašala čez 70 let. Poročajo, da je pokazal na bradlji nek štiri in sedemdesetletnik prav lepo vajo. Zlasti pa je navdušil gledalce Felix Holling,v star 85 let, ki je preskakoval čez konja v odbočki in raznožki. »Mi nismo stari, pač pa dolgo živimo...« se je pohvalil mladeniški starček Ilolling.
Na atletskem dvoboju med Notranjci in Dolenjci je bilo 15 atletov, ki so skočili čez 5 m daleč. Zastavonoša dolge vrste je bil Bačnik z rezultatom 6.28 m, zadnje mesto pa si je priboril Sbil Henrik, ki je skočil 5.20 m. Ni slab znak za atletiko, če se petnajstoplasirani lahko pohvali z znamko 5.20 ml — Visoka udeležba je bila tudi v metanju krogle. Devet atletov jo je pognalo čez 9 m, sedem mož pa čez 10 m. Prvi je bil Malič (12.69 m), zadnji pa zopet Sbil Henrik (9.76 m). Zdi se, da ima Sbil Henrik posebno veselje do zadnjih mest, zakaj rezerviral si ga je tudi v skoku v višino. Z rezultatom 1.40 m je bil deveti. »Smolo« je imel 6amo v troskoku, kjer ni zasedel zadnjega mesta, pač pa drugo. Skočil je 11.87 m daleč.
Hrvatski šport organizirajo po zgledu prijateljskih držav. Še ta mesec se bo podala v Italijo posebna delegacija hrvatskih športnikov, ki bo študirala razmere in organizacijo telesne vzgoje v Italiji. Na čelu delegacije bo hrvatski športni voditelj Miško Zebič.
Franjo Glazer, znani vratar Gradjanskega, boleha že dalje časa na vnetju v kolenu. Pretekli teden ga je poslal Gradjanski z letalom v Budimpešto, kjer se zdravi pri ortopedskem kirurgu dr. Molnarju.
V Monakovem so priredili cestno kolesarsko dirko profesionalnih dirkalcev. Na progi, ki je bila 700 km dolga, je zmagal po tridnevni na-jiorni vožnji Luksemburžan Neuen. Celokupni rezultat zmagovalca znaša 18 ur, 54 minut in 50 sekund.
Rdeči križ sporoča
Pošto naj dvignejo: Borec Vinko, Rožna dolina; Bračič Maks, Verstovškova ul. 6; Braniselj Franc, Standard Var.uuin Oil Comp.; Breceljnik Alojz, Celovška; Bizjak Stane, stud. real. giiiin.; Cerar Drago, Confidenti Mirko, Vilharjeva, Gantar dr. lika, Resljeva, Gostinčar Meta, upravnica pošte, Gregorc in Comp., Grad Janko. Moste, Hauptman Jože, poštni ur., Heuffel Edvard, Novi Vodmat, Karlovšek Stanko, Kimovec Jolanda, Turnograjska 4, Kosi Anton, Visoki komisariat, Kompare Antonija, Čampova 6, Koželj Tončka, Glavna pošta, Lekše Milka, glavna jx>šta. Lipah Franc, Korenova 7, Marinčič dr. Anica, samostan Notre Dame, Penko Franc, glavna pošta, Pire Anion, fin. dir., Pokom dr. Mirko, Šmartinska c., Slaščičarska zadruga, Strman Božo, Mandeljčeva 1, Steindl Uldarik, glavna car., Vrhovec dr. Stane, Fink Štefka, Streliška 34, Marš Radko, urar.
škola za nudilje v Belgradu sporoča vsem svojim gojenkam, da se prične redno delo v šoli na dan 1. nov. 1941.
V tajništvu naj se zglasi g. Mulaček Rajko ali Mirče v zadevi Pristova Ivana, nadalje svojci Kovača Ivana in Hočevarja Franca.
Dokumente naj dvignejo: Božič Nada, Blei-weisova 46, Fajt Nevenka, Gledališka 10, Grobel-nik Slobodan, Dravska 1, Kumelj (R. K., Frančiškanska 6), Medved Anton, Koblarjeva 5, Žižek dr. Ciril, Tvrševa 11.
G. F. P. iz Trsta je daroval Rdečemu križu L. 100. Za plemeniti dar se zahvaljujemo, v nadi, da bo našel obilo posuemalcev.
Znameira
Tako je danes z nami, kakor je bilo z Judi v letih, ko je Kristus hodil po Judeji in pridigal o kraljestvu božjem, scjal evangelij resnice v oaze zemlje in človeštva. Ljudje so vreli z.a njim ne toliko zaradi vere, temveč da bi videli znamenja. Znamenja, znamenja, znamenja, je šlo od ust do ust in od srca do srca in Jezus je bral njihove misli, kakor da bi jih imel na dlani.: »če ne vidite znamenj in čudežev, pa ne verujete.« Neverno ljudstvo.
Kolikim izmed nas bi lahko zabrusil Bog v obraz ta očitek: znamenj hočeš svoji veri, drugače ne bi bil tako mlačen v izpolnjevanju verskih dolžnosti, če bi napravil, da bi prišel sam osebno na oltar hi spregovoril teboj, kakor seni nekdaj govoril s tvojim prvim očetom, o koliko vere bi bilo v srcu. Če bi vam ozdravljal bolnike, vsakega po vrsti, kdo bi mi ne dni srca v službo? če bi vidno polagal svoje roke na vaš denar in vnm vsako posamezno vrečo, vsako posamezno mošnjo blagoslovil in pomnožil stoterno. o knko bi vzdigovali roke k meni v molitvi in čaščenjn. če bi vam jaz pridigal o resnicah božjih, kdo bi rekel: Lari fari, to je vse prenejasno, kdo bo veroval! Poveril sem svoje naloge drugim, dal sem Cerkvi lo oblast, razodel sem vam resnice, znamenj ne delam več toliko. In kako je z vami? Ne verujete. In če verujete, verujete samo zato, ker vas je mati tako učila.
Da, ko bi Bog bil razsipen s čudeži. Morda bi sploh ne bilo nevernikov. Vsi bi bili kakor nedolžne ovčicc sveti, topli bi odhajali v nebesa ...
Prosto voljo nam je dal Bog. Narodni pregovor pravi: Bog nobenega za lase ne vleče v nebo. če bi nam sama znamenja dajal in kazal. ali bi nas tako rekoč ne vlekel za lase v nebesa. Verovati moramo brez znamenj zato, ker je rekel tako Bog, ki je najvišja avtoriteta.
Vera nam mora biti leslva, po kateri _ se vzpenjamo navzgor, ona ponižna, neomajna vera. ki noče nnpnhnjenih dokazov.
Ludvik IX., francoski kralj, je bil v svoji pisarni. Kar prihiti služabnik in ves začuden pripoveduje: Kristus se je prikazni v sveti ho-stiji... Ludvik pa mirno odvrne: »Jaz verujem, da je Kristus pričujoč pod podobo kruha. Naj gredo gledat čudež oni, ki tega ne verujejo.«
Taka vera na i preveva naša srca. Tako vero zahteva od nas Bog.
Prebivalci Ljubljanske pokrajine naj izkazujejo spoštovanje vojnim silam, vojaškim zastavam in narodnim himnam
Italijanski narod, ki pod vodstvom Duceja daje vse svoje moči za dosego zmage, posluša stoje in odkrite glave Vojno poročilo Oboroženih Sil. To izhaja iz junaštva posameznika in skupnosti, bodisi v zraku, na morju ali na suhem. Dolžnost sjKištovanja je počastiti tiste, kateri tvegajo svoje življenje v službi domovine.
Tudi moralna dolžnost državljanov nove pokrajine je, da poročila stoje posluša. Tako bodo tudi oni pokazali pred oblastmi in državljani drugih pokrajin, da razumejo enakost, ki jo je dala Vlada novi jiokrajini z drugimi starimi italijanskimi pokrajinami.
Ta oblika spoštovanja mora bili izražena tudi takrat, kadar oborožena četa spremlja svojo zastavo. Zastava je najvišji simbol vojaških kreposti naroda, iz katerega izhaja slava posameznikov in skupnosti. Zato jo je treba pozdraviti odkrite glave in z rimskim pozdravom.
V pozoru in z odkrito glavo pa je treba poslušati narodni himni »Marcia Reale« in »G i o v i n e z z a«.
60 letni jubilej
Dne 1. oktobra je obhajal svoj 60 rojstni dan g. Aleksander Willewald v Ortne-ku. Že 20 let vestno opravlja službo kot strojnik Kozlerjeve parne žage v Ortne-ku. Kljub temu. da je preživel vse grozote treh vojska, je še vedno mladeniško čil in vedno veselega obraza. Kot skrben družinski oče sedmih otrok vneto skrbi, da bodo vzgojeni v strogo krščanskem duhu. Je dolgoletni naročnik in zvest bralec »Slovenca«. Njegovo blago čuteče srce ne pozna sovražnikov. Za vsakega ima le prijazno besedo ter je splošno zelo spoštovan in priljubljen. Kot ljubečemu soprogu ter zglednemu očetu želimo iz srca, da ga ljubi Bog ohrani zdravega in zadovoljnega v krogu njegovih dragih domačih še mnogo, mnogo let.
		
		
r	m	mf -j
		
	/'/'i ||	ik.
Iz Spodnje štajerske
V ptujsko okrožje po novi razdelitvi spadajo poslej te-le občine: Vsi sveti pri Ormožu, Sv. Barbara v Halozah, ki se zdaj imenuje An-kenstein, Sv. Benedikt v Slovenskih goricah, ki se zdaj imenuje Benedikten, Črna gora nad Ptujem, zdaj Bergneustift, Sveta Trojica v Slovenskih goricah (zdaj Burgstall in den Bii-clieln), Trnava pri Ptuju, Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah (zdaj Dornberg), Ormož, Št. Janž na Dravskem fiolju (zdaj Golldorf), Velika Nedelja. št. Andrež ▼ Leskovcu (zdaj Haslach in Kollos), Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah (zdaj Jiigendorf), Kog pri Ormožu, Sv. Miklavž pri Ptuju (Kaiserberg), Sveti Anton v Slovenskih goricah (zdaj Kirchberg in den Biicheln), Sve-čina (zdaj Lichtenegg), Sv. Jurij v Slovenskih "goricah (zdaj Mallenberg), Sv. Marjeta pri Ptuju, Makole, Monsberg, Sveti Marko pri Ptuju (zdaj Mortendorf), Ptuj, Središče, Zavrč, Žetate, Cirkovci (zdaj Stauden), Polenšak (zdaj Stein-perg), Sveti Rupert (zdaj Strahleck), Sv. Tomaž pri Ormožu (zdaj Thomasberg), Sveti Vid pri Ptuju (zdaj Treun), Sv. Lenart pri Veliki Nedelji (zdaj Unterbiicheln). Slovenja vas. Sveti Urban (zdaj Winterdorf), Sv. Andrej t Slovenskih goricah (zdaj VVittmannsberg), Vnrberg.
Prisilna oddaja jajc je zapovedana na štajerskem. V določenih rokih mora vsaka gospodinja od vsake svoje kokoši ali race oddati r>o eno jajce, kakor je ukrenil šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko,
novica
Iz Goriške
Obletnica goriškega faSja. V sredo, t. t. m.,
so Goričani slovesno obhajali 21 letnico obstoja goriškega fašja. Za pozni popoldan je bilo določeno slavnostno zborovanje na Telovadnem trgu, sedaj trg Cesare Battisti. Ob določeni uri se je obširni trg napolnil s tisoči, kj so jih poslale razne organizacije, z vojaki in drugimi meščani. Množici sta govorila pokrajinski tajnik narodni svetnik g. Molino in prefekt ekscelenca Cavani. Njuna močna govora je občinstvo sprejelo z velikim odobravanjem in navdušenjem. Po zborovanju se je razvil velik sprevod na Spominski trg (Parco della Rimem-branza). kjer se je federalni tajnik spomnil v vojni padlih junakov. S tem je bilo praznovanje obletnice uradno končano, trume fašistov so pa še pozno v noč pevajoč nacionalne himne korakale po mestnih ulicah.
Goriška pokrajina in Ljubljanski velesejem. Za Ljubljanski velesejem je vladalo že od vsega pričetka po vsem Goriškem živahno zanimanje. Ko se je potem razvedelo. da bo imela naša dežela na velesejmu lasten paviljon, v katerem bodo prikazali sosedni pokrajini in tudi ostalemu svetu svoje pridelke in izdelke,
Iz Tržaške
Nemška vojaška godba koncertira v Trstu.
Vojaška godba nemškega letalstva se nahaja na koncertni turneji po Italiji ter je pri6pela na po- I vabilo tukajšnje narodnosocialistične skupine tudi v Trst, Godba je nastopila v sredo na javnem koncertu na Piazza Unita ob 18.30, ob 21. pa je- priredila koncert v gledališču Fenice. Oodba šteje 65 godbenikov ter je nastopila z izbranim sporedom.
Posvetitev nove kapele sv. Frančiška. Trajne bodo ostale zasluge sedanjega tržaškega škofa dr. Santina za poglobitev verskega življenja v Trstu. Na njegovo iniciativo ter z njegovo pomočjo se je zgradila v Trstu v zadnjih letih cela vrsta novih svetišč in verskih središč. Eno teh je bilo posvečeno v 6oboto 4 oktobra — nova kapela sv. Frančiška Asiškega v Via Giulia. Kapela je postavljena na prostoru, na katerem «e bo gradila v bodoče nova cerkev in sicer stoji na mestu, kjer bo postavljen potem zvonik. Predpriprave za gradnjo cerkve so v glavnem že gotove, predvsem je z velikopoteznimi deli zavarovan teren, ki sega globoko v strm hrib. Zjutraj je bila v kapeli slovesna 6lužba božja, popoldne ob 18. pa je izvršil slovesno blagoslovitev in posvetitev škof dr. Satitin.
Ustaška mladina na potovanju skozi Trst. 1 Pretekli petek zvečer je potovalo skozi Trst odposlanstvo ustaške mladine pod vodstvom vrhov- I
pokrajine
se je zanimanje Še povečalo. Ko je potniška pisarna Appiani razglasila, da posreduje pri izstavitvi potnih dovoljenj za Ljubljano, se je sprožil pravj naval ljudi na imenovani urad. kakor smo doznali. je podjetni g. Appiani priskrbel okrog 1900 »lasciapassare« za velesejem. Okrog 900 ljudi z Goriškega je obiskalo Ljubljano « posebnim vlakom, ki je vozil v nedeljo, 5. t. m. ostali, ki obiščejo velesejem lahko v vseli dneh, kar bo odprt, potujejo v Ljubljano te dni. Mnogo jih je odšlo že v soboto, 4. okt.
Smrt v tujini. Iz Južne Amerike je došla vest, da je tam 26. avgusta umrl Anton Pipan s Planine pri Vipavi, mlad mož v najlepši dobi 38 let. Bil je prvi, ki je iz planinske župnije šel iskat zaslužka v daljni južni ameriški svet, in je tudi prvi, ki je izmed planinskih rojakov tam v tujini odšel pred večnega sodnika. Naj mirno počiva v prekomorski argentinski zemlji!
S senika je padel. Na Slapu pri Vipavi je 10 letni Zdravko Furlan tako nesrečno padel s senika, da si je desno roko zlomil na dveh krajih. Odpeljali so ga takoj v goriško bolnišnico.
pokrajine
nega poveljnika prof. Oršatriča. Odposlanstvo je prispelo z vlakom ob 20.50 ter 60 ga pozdravili na kolodvoru predstavniki 6tranke, ob 21.35 pa je nadaljevalo vožnjo v Rim, kjer bodo Hrvati ostali nekai časa kot gostje G. I. La.
vojaka rešila otroka. V soboto 4. oktobra popoldne je pa-del v tržaški kanal 4 letni Furio Mi-nelli, ki se je na obrežju igral. Dečko bi bil gotovo utonil, da nista duhaprisotno skočila za njim v vodo dva vojaka, korporal major Mario Pezzial in vojak Angel Dall'Argine ter ga rešila.
Klanje svinj za domačo uporabo je dovoljeno s 1. oktobrom. Lastnik 6me zaklati 1 6vinjo za družino do 6 oseb, za družino od 6 do 12 oseb sme zaklati dve svinji, od 12 oseb naprej pa tri. Pred zakolom morajo dobiti dovoljenje svoje pristojne občine.
Cene kruha. Za področje tržaške komune 60 s 5. oktobrom določene sledeče cene kruha: v kosih do 50 gramov kakršnekoli oblike stane kg 2.55, v kosih do 100 gramov v obliki štruc 2.35, v kosih do 200 gramov samo v obliki štruc 2.55 lir kg.
Smrtna nesreča osemdesetletnika. V Via Battisti 12 je padel v 6vojem stanovanju 80 letni Antonij Tulliach tako nesrečno, da je na posledicah poškodb v bolnišnici umrl.
Koledar
Četrtek, 9. oktobra: Dionizij, škof in mučenec;
Lud. Bertrand. »poznavalec; očak Abraham. Petek, 10. oktobra: Franc Borgia, spoznavalec;
Janez Leonard, spoznavalec in ustanovitelj
reda.
Novi grobovi
+ Major Miro Žitnik. V sanatoriju Golnik je dne 26. septembra 1941 preminul po dolgi mučni bolezni g. major Miro Žitnik. Truplo pokojnika je bilo prepeljano v Maribor in 29. septembra položeno k večnemu počitku na pokopališče pri Mariboru.
"t" Franc Znane, žel. uradnik, je umrl v Novem mestu. V sredo popoldne je bil pokopan na šmihelskem pokopališču. Naj počiva v miru! Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje I
Pri osmrtnici pokojnega gosp. IVANA BONA se mora pravilno glasiti: pogreb bo v četrtek, dne 9. oktobra (in ne dne 8., kakor je bilo objavljeno).
—	Duhovnikom, ki so končali bogoslovje v Ljubljani 1931. Ker je smrt našega sošolca Ru-parja Maksa, župnika v Ravni Reki v Srbiji, moralno gotova, prosimo, da v smislu dogovora opravi zanj vsak tri sv. maše.
—	Glasbena akademija. Vpis na Glasbeno akademijo traja do 15. t. 111. Po tem roku bo rek-torat le v opravičenih primerih na osnovi kolko-vane prošnje dovolil vpis. Pouk začenja 16. okt.
—	Večerni trgovski tečaj. Poučujejo se: knjigovodstvo, trgovinstvo. korespondenca, računstvo, pisarniška dela, stenografija, strojepisje, nemščina, italijanščina. Šolnina nizka. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov. Vpisovanje še ta teden. Informacije in prospekte daje: Trgovsko uči-lišče »Christoiov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska 15.
—Gitarska igra Kdor se zanima za pouk gi-tare, naj se oglasi do 15. t. m. v pisarni Glasbene akademije, Gosposka ulica 8.
—	Roženvenška nedelja na Št. Viški gori. Št. Viška gora: Roženvenško nedeljo smo praznovali zelo slovesno, kakor je že dolgo navada. Pripravili smo se s skupno spovedjo in obhajilom. Rog daj, da bi bolj srečno obhajali še dolga leta to drago slovesnost z veliko udeležitvijo sosednih župljanov.
—	Katero blago je pod zaporo, smo poročali v torkovi številki našega lista. Tam je tudi povedano, da klohuki niso pod zaporo. To sporočamo v vednost raznim naročnikom, ki nas vprašujejo.
—	Zdravstvena kolona v Suhorju. Zdravstvena avtokolona, ki jo vodi g. dr. Duce, je bila na Suhorju 2. oktobra. Ob prihodu so jim izrekli dobrodošlico župan g. Jože Nemanič, ga. upraviteljica šole Semolič in domači župnik. Neumorno so zdravniki ves dan pregledovali otroke in odrasle in izvršili 14-73 pregledov. Prebivalci so hvaležni gg. zdravnikom za brezplačne nasvete in želi jo, da še pridejo.
—	Dogon goveje živine. Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le do-gone za odkup goveje klavne živine: v torek, 14. oktobra, v Kočevju; v sredo, 13. oktobra, v Metliki; v sredo. 15. oktobra, v Kostanjevici. Dogon, ki bi moral biti dne 15. i. m. v Ljubljani, se zaradi nepredvidenih okoliščin preloži na sredo, 29. t. m
—	Nakupovanje krompirja. Prevod sporoča, da so za nakupovanje krompirja pooblaščene naslednje tvrdke: Gospodarska zveza z vsemi včlanjenimi zadrugami, Kmetijska družba v Ljubljani, Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. železnic v Ljubljani, Ekonom v Ljubljani, Gostilničarska nabavljalna zadruga v Ljubljani, Smrkolj v Ljubljani, Lavrič Jože. Toplice pri Novem mestu. Mestni preskrbovalni urad v Ljubl jani, F. NickKbacher v Ljubljani, A. Volk v Ljubljani. Kompare v Ljubljani in Davorin Onič v Ilibnici.
1 Višji trgovski tečaj v Ljubljani. Vpisovanje
traja še ta teden. Sprejemni pogoji: dovršeni višji razredi (najmanj pet) srednje, oziroma enakovredne strokovne šole ali pa dovršeni redni Enoletni trgovski tečaj. Informacije in prospekte daje: »Christoiov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
I Sestanek srednješolskih katehctnv. Danes, 9. oktobra, ob pol 8 zvečer, bo sestanek srednješolskih katehetov v društveni sobi.
1 Frančiškanska prosveta /ačne svojo sezono v nedeljo, 12. oktobra, ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani z igro »lla^anaginica«. Vabimo vas, da se predstave v obilnem številu udeležite. Predprodaja vstopnic je od četrtka dalje v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska ulica.
I Ljubljanski kvartet, ki bo nastopil jutri zvečer v veliki Filharinonični dvorani, bo zaigral najprvo Škerjančev Četrti godalni kvartet, ki je bil že izvajan v Ljubljani in tudi drugod. Izvajala sta f?a Praški in Dresdenski kvartet. Ta Škerjančeva skladba ima dva stavka, izmed katerih je vsak celota zase brez tema-tične ali idejne povezanosti. Prvi stavek je lirični Adagio. drugi stavek. Presto, preprosta rondo oblika z viharnim okvirnim delom, v katerega je vključen poetični srednji stavek. Delo je bilo komponirano leta 1933. Dalje je na sporedu tudi godalni kvartet Vitezslava Novaka. Kvartet je op. 22 slavnega češkega skladatelja in je bil napisan leta 1899. Spada med njegova najbolj zrela dela in običajno ga imenujejo Moravski kvartet, ker je njegova melodika in ritmika tipično mora vsko-slova-ška. Poleg omenjenih kvartetov bo zaigral Ljubljanski kvartet še Malipierove Stornelli e Ballate in Beethovnov kvartet op. 18. Začetek koncerta bo točno ob pol 8 zvečer. Vstopnice v Matični knjigarni.
Gledališče
Drama: Četrtek, 9. oktobra: >Hamlet«\ Red Četrtek. Začetek ob 17.30. Konec okrog 21. — Petek, 10. oktobra: Zaprto. — Sobota, 11. okt.: »Hamlet«. Izven Začetek ob 17.30. Konec okr. 21.
Opera: četrtek, 9 oktobra: »Netopir«, Red B. Začetek ob 18.15 Konec okr. 21. — Pelek, 10. okt.: Zaprto. (Generalka.)
Radio Ljubljana
četrtek, 9. oktobra. 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Lahka glasba, vmes ob 8 napoved časa. — 8.15 Radijska poročila. — 12.15 Komorna glasba. 0 12.30 Orkester pod vodstvom Barzizza. — 13 Napoved časa. — Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Koncert Radijskega orkestra pod vodstvom Draga M. šijanca. — 14 Radijsko poročilo. — 14.15 Izmenjalni koncert iz Nemčije. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Radijski orkester pod vodsvom Manila. — 17.40 Vokalni koncert LIAR-ja pod vodstvom B. Er-minera. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Harmonikarski duet Golob-Adamič. — 20 Napoved časa. — Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30 Koncert Glasbene Matice v Ljubljani pod vodstvom L. M. Škerjanea. — 21.10 Violinski koncert Alberta Dermelja, pri klavirju Marjan Lipovšek. — 21.10 Operetna glasna. — 22 Pogovor v slovenščini. — 22.10 Koncert violončelista Giorgia Lipia. — 22.43 Radijska poročila v slovenščini
Lekarne
Nočno službo imajo: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kurah, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinc ded., Cesta 29. okt. 31..
Iz Gorenjske
Občinski svet na Bledu ie bil imenovan. Poleg župana, ki je ves Čas g. Paar z Jesenic, so bili v občinski sosvet imenovani gg.: bivši župan Vovk, ki je imenovan za podžupana, občinski svetniki pa so Starkel. Florjančič in Triller.
Blago, kupljeno v Ljubljanski pokrajini ali na Hrvatskem, ki je bilo plačano še pred vojno, ni pa bilo še odpeljano, morajo kupci šefu civilne uprave na Bledu to sporočiti ter navesti, koliko blaga in katero blago so kupili, kje je bilo blago kupljeno in kdaj plačano. Tako uradno razglaša šef civilne uprave na Bledu.
Za nailučitelja v Medvodah je bil imenovan krajevni skupinski voditelj NSDAP Reinhold Sch\varz, ki je doslej služboval v Pliberku. Članstvo te narodno socialistične organizacije v Pliberku mu je priredilo poslovilni večer v gostilni pliberškega župana Petodnika, kjer so mu peli ter govorili v slovo. Govorila sta novi voditelj krajevne skupine Rasser in pa okrožni voditelj Oezelt. Nadučitelj Schwarz je deloval tudi v šoli in na občini.
lz Novega mesfa
Krojni tečaj je zaključen. Pretekle dni je
bil zaključen krojni tečaj za krojače moških oblek, ki ga je na prošnjo tukajšnjega obrtniškega združenja dovolil Visoki Komisariat v Ljubljani. Tečaja se je udeleževalo 10 pomočnikov in en mojster, vodil ga je pa strokovni učitelj g. Alojzij Knafelj iz Ljubljane.
Vsa opozorila nič ne pomagajo. 18 letni posestniški sin Jože Kastrevc iz Dol. Lahonc je te dni z nekim svojim tovarišem šel na sprehod. Na sprehodu sta našla granato, ki sta si jo z največjo radovednostjo ogledovala in jo odpirala. Granata jima je nenadoma eksplodirala, zaradi česar je Kastrevc dobil zelo hude poškodbe na glavi in po rokah. Kastrevčev tovariš je imel srečo, da je odnesel zdravo kožo.
Nesreča pri cirkuiarki. 25 letni Andrija Še-jakovič iz Ostriž pri Sožicah je popravljal cir-kularko. Pri tem delu je imel nesrečo, da se je z roko preveč približal zobeatemu kolisu. Cir-kularka mu jo je zagrabila ter mu odrezala tri prste. Po zdravniški pomoči se je zatekel v kandijsko bolnišnico.
Pri skoku z voza si je zlomil nogo. 22 letni posestniški sin Janez Malenšek iz Maine pri Se-
nega uradnika Vojislava Iliča, ki je bil že svoje-časno župan tega mesta. Ostale odbornike si bo izbral kar sam župan ter jih bo naknadno predložil v potrditev pristojnemu banu.
Novi ban donavske banovine. Z odlokom predsednika srbske vlade je postavljen za bana donavske banovine inž. Radivoj Radulovič.
Nova policijska ura v Belgradu. Mestni poveljnik je določil novo policijsko uro, ki traja sedaj od 20 zvečer do petih zjutraj. Ob sobotah in nedeljah pa že od 19 zvečer do petih zjutraj.
Volkovi na planini Bukulji. Na planini Bu-kulji pri Arandjelovcu so se v zadnjem času pojavili že volkovi ter so med drugim raztrgali tudi nekega pastirja in čredo ovac. Prihod volkov na nizko planino smatrajo ljudje za predznak ostre in dolge zime.
Minister za narodno gospodarstvo obiskal srbske prostovoljce. Minister za narodno gospodarstvo Mihajlo Oljčan je v spremstvu polkovnika Mušickega, poveljnika srbskih prostovoljcev, obiskal vojašnico drugega srbskega prostovoljskega oddelka v vojašnici na Dedinju. Ob tej priliki je zbrane prostovoljce tudi nagovoril in jih navduševal za borbo proli komunistom.
Zborovanje Srbov v Pančevu. Srbi v Pančevu 60 imeli oni dan večje zborovanje, na katero je prišel tudi minister za narodno gospodarstvo Mihajlo Oljčan. V svojem govoru jih je minister opozarjal na težke dneve, ki jih sedaj preživlja srbstvo, ko se mora v nesreči, ki ga je zadela, boriti še proti svojim notranjim sovražnikom, komunistom in raznim saboterjem. Minister je pa izražal trdno prepričanje v zmago oborožene sile, 9 katero razpolaga 6rbska vlada, ki bo zmanjšano Srbijo popeljala v lepšo bodočnost.
Slovaiki konzulat v Belgradu. SlovaJka vlada je sklenila odpreti v Belgradu konzulat. Vodil ga bo poslaniški svetnik dr. Belaj, ki bo prihodnje dni prispel na svoje novo službeno mesto.
Nove znamke t Srbiji. Srbsko poštno ministrstvo bo v sredini tega meseca izdalo nove poštne znamke. Cisti dobiček od prodaje teh znamk bo šel v sklad za podpiranje srbskih vojnih ujetnikov.
Uredba o položaju upravnika mesta Belgrada. Srbska vlada je izdala uredbo o položaju upravnika mesta Belgrada. Po tej uredbi je upravnik mesta v vsem izenačen s položajem bana.
Kabinet finančnega ministra se je preselil. Kabinet fin. ministra se je preselil iz dosedanjih prostorov v palači poštne hranilnice v poslopje finančnega ministrstva, v katerem ima svoje prostore tudi državni svet in glavna kontrola.
Posebna dovoljenja za nadaljevanje zdravljeni« r toplicah v Vrnjačkl ltanjl. Krajevno vojaško poveljstvo v Vrnjački banji je izdalo odredbo, po kateri morajo zapustiti te toplice vsi moški od 18. do 50. leta, ki so se v toplicah zdravili že 21 dni. Dovoljenja za nadaljnje zdravljenje daje v izjemnih primerih samo vojaško poveljstvo.
miču se je iz Kočevja, kamor je peljal drva, vračal z vozom proti domu. Pri Semiču so se mu splašili konji in se pognali v divji beg. Da se le izogne nevarnosti, ki mu je pretila'na drvečem vozu, je skočil na tla, pri tem pa tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. Zdravi se v kandijski bolnišnici.
Živahen ponedeljski sejm. Običajni novomeški ponedeljkov sejm je bil tokrat zelo živahen. Prav posebno razgibano je bilo na Loki, kamor so okoliški živinorejci pripeljali izredno veliko število prašičev. Kar lepo je tudi bilo število goveje živine za rejo in za pleme. V znamenju sedanjih razmer so bile dosežene dobre cene.
Nesreča pri nakladanju desk. Jože Kalčič, 41 letni delavec iz Novega mesta, ie v Bršljinu nakladal deske, ki so se mu zrušile na nogo in mu jo zlomile. Prepeljali so ga v kandijsko bolnišnico.
«
lz Hrvafske
Darilo hrvatske vlade nemškim ranjenim vojakom. Kakor smo že poročali, se je Hrvatska udeležila tudi letošnjega dunajskega velesejma ter je na njem razstavila razne svoje izdelke in pridelke. Med drugim tudi vse vrste svojega sadja. Po končanem velesejmu je vodstvo hrvatskega paviljona izročilo vse razstavljeno sadje vojaški bolnišnici na Dunaju.
Na živinozdravniški fakulteti v Zagrebu je oni dan diplomiral za živinozdravnika tudi Slovenec Srečko Vatovec s Herpelj v Italiji.
Dnevnik »Danas« ustavljen. Poverjeništvo za tisk pri predsedništvu vlade je prepovedalo nadaljnje izhajanje zagrebškega dnevnika »Danas«. Obenem je imenovalo posebno komisijo, ki bo pregledala poslovanje uredništva in uprave omenjenega dnevnika zaradi velike izgube. Istočasno bo komisija tudi poskrbela, da časnikarji, zaposleni pri prejšnjem zagrebškem dnevniku, in ostalo upravniško osebje ne bo ostalo brez zaslužka.
Hrvatska popravlja jadranska pristanišča. Za popravilo in zboljšanje jadranskih luk je hrvatska vlada odobrila kredit 4,824.704 kun.
Znamke Hrvatskega Rdečega križa v prometu. Dne 12. t. m bo Hrvatski Rdeči križ pustil v promet prve svoje znamke.
Hrvatska trgovinska pogajanja. Iz Zagreb* poročajo, da se bodo začela dne 16. oktobra tos trgovinska pogajanja med Hrvatsko in Nemčijo v Zagrebu.
Nov način mletja na Hrvatskem. Izšla je naredba, po kateri mora znašati odstotek mletja na Hrvatskem 80%, 4 kg krmilne moke in 15 kg otrobov, 1% pa je dovoljen za kalo. Nadalje je tudi določen način, kako izračunati cene nove moke.
Tečaj marke in kune. Z ozirom na vesti, da bo na prihodnjih hrvatsko-nemških pogajanjih govora o spremembi tečaja marke do kune, sporoča Hrvatska državna banka vsem interesentom, da so vsi ti glasovi izmišljeni in da se vprašanje povišanja tečaja marke nasproti kuni .sploh ne nahaja na dnevnem redu bližnjih pogajanj med Hrvatsko in Nemčijo.
Ustanovitev gospodarske policije v Zagrebu. Hrvatska vlada proučuje vprašanje ustanovitve posebne gospodarske policije za vse državno področje. Gospodarska policija bo predvsem pobijala tihotapstvo z življenjskimi potrebščinami in ostalimi gospodatskimi proizvodi in bo nadzorn.vala tudi cene.
Hrvatsko vojaško zastopstvo se je vrnilo iz Italije. V Zagreb se je te dni vrnilo zastopstvo hrvatske vojske, ki se je pod vodstvom generala Štancerja mudilo deli časa v Italiji. Kakor znano, je bilo zastopstvo hrvatske vojske v Italiji pri duceju fašizma in vojvodi Spoletskem, bodočem hrvatskem kralju.
Izjava hrvatskega vojnega mfnistra. Hrvatski minister domobranstva maršal Kvaternik je sprejel urednika »Hrvatske Grude« ter mu dal izjavo, v kateri poudarja, da sta hrvatsko do-mobranstvo in ustaška vojska zanesljiva poroka za obstoj hrvatske države in njene bodočnosti.
1 Četrto itžrebanje velesejniskih vstopnic Narodnega zavarovalnega zavoda je bilo izvršeno ob prisotnosti funkcionarja Kr. Kvesture. Izžrebana je bila vstopnica s št. 3727 na ime Silva Romer, Ljubljana, Lepi pot št. 14. Imenovana naj se zglasi pri uradu INA, da dvigne premijo 1500 lir. Danes bo pete žrebanje na za to določenem vele-sejmskem prostoru, ki ie tako lepo in okusno urejen po zaslugi prof. Busija.
1 4000 kg čehule in 7.000 kg krompirja je bilo v sredo zjutraj prodanega na mestnih stojnicah. Jutrišnji četrtek bo mestni preskrbovalni urad spet oddajal uvoženo čebulo po 1.80 L in domači krompir po 1.20 L. seveda tako krompir kakor čebulo samo na nabavno knjižico za meso po 2 kg na osebo. Naše gospodinje so glasno nva-lile skrb mestnega preskrbovalnega urada, ker jih redno zalaga z najpotrebnejšimi živili po znatno nižjih cenah, kakor bi iih morale plačati drugje. Čebule ima mestna občina toliko na razpolago, da bo lahko po sedanji nizki ceni z njo založila vso Ljubljano. Zato se pa ni treba bati. da bi kdo čebule ne dobil. Prerivanje in sneča za čebulo je torej popolnoma nepotrebna, ker bo lahko vsn-kar gospodinja polngoma prišla na vrsto. Prav zato. ker bo vsaka gospodinja lahko prišla na vrsto, bo pa mestni preskrbovalni urad odslej prodaja! čebul« samo na stojnici mesarja Zana pod semeniščem, a krompir bo še nadalje prodajal na vseh 4 stojnicah.
Iz Srbije
Prostovoljci v Srbiji prejemajo svoje polne plače. Srbska vlada je na svoji seji sklenila, da prejemajo vsi prostovoljci, tako državni, kakor samoupravni in privatni uradniki in uslužbenci za službo v vojski vse svoje polne plače in se smatrajo, da so v tem času na dopustu.
Srbski predsednik vlade general Nedič znova poziva Srhe, da priskočijo na pomoč beguncem. Zaradi bližajoče se zime je predsednik srbske vlade general Nedič kot častni predsednik odbora za zimsko pomoč izdal na srbsko ljudstvo nov poziv, v katerem ga roti, da naj priskoči z izdatno podporo na pomoč vsem beguncem in vsem ostalim siromašnim slojem. Ministrski predsednik se obrača predvsem na premožnejše sloje in jih poziva, da naj bodo vsaj pri tej akciji enkrat prvi, ker srbskemu ljudstvu poleg ostalih nesreč sedaj preti še zima in lakota. Po besedah generala Ne-diča se seda i srbstvo bori za svoj obstoj: za biti ali ne biti. Kdor se iz te borbe izločuje, izdaja sam svoj narod.
Pri Svilajncti so nbili dva komunista, ve? ranili in ujeli njihovega voditelja. »Novo Vreme« poroča, da je srbski oboroženi oddelek odkril v bližini Svilajnca večjo skupino oboroženih komunistov. Voiaški oddelek srbske vlade jih je takoj
I napadel. Med streljanjem sta bila ubita dva komunista, več pa ranjenih. Njihovega voditelja so ujeli živega, ostali komunisti so se pa razbežali. Isti primer je bil tudi v bližini Knjaževca. kjer je srbska vojska zaplenila tudi več streliva.
T„.aeknrnf ima	Moravski bnn
Je imenoval za novega župana v Leskovcu banč-
Prva partija 9
Stanko se sramuje svojega bledega telesa, ogleduje svoje drobne roke in ozko oprsje. Saj to nisem mož, si misli maloduino in vleče čez glavo svojo delovno srajco. Toda ko pomoli glavo ven, vidi, da se mu je tesar Martinek otroško nasmehnil. Stanko se je potolažil. Z Martinkom bosta prijatelja, zanesljivo čuti. Koliko bi mogel biti star? Približno trideset let —. Jamski zidar Ma-tula kar sopiha, ko se ukvarja s svojo srajco; trebuh mu visi kakor vreča in prsi kakor ženskam, hrbet mu je zalit z mastjo. — Stanko viha nos, tako mu vse zoprno diši. Ta človek je kakor povodni konj. Slednjič je spravil te debele, kakor otekle roke v rokave in vleče umazano srajco čez ščetinasto glavo. Zdaj sedi in sope, ves utrujen. Bog pomagaj, misli Stanko s studom, tole pijano prase pojde z nami I In vobče, nismo videti ravno junaki. Kar poduhaj, pa boš čutil, kako smrdimo po potu in zatohlosti. Tole je torej tisto, čemur pravimo — reševalno moštvo! Takšna neznatna peščica rudarjev — saj nas v tej veliki umivalnici skoraj ni videti! Potem pa pravijo reševanje življenj! Zakaj nas ne pošljejo več — vseh Štiri sto petdeset kopačev bi moralo iti, da bi se borili s podzemljem za svoje tovariše 1 Kaj bo pomagalo, čuti Stanko, če nas pride tja takšna žalostna peščica!
Paznik Andres, imenovan pes, je že pripravljen; na sebi ima prav tako pomečkano obleko, kakor vsi drugi, in enako poklofutan klobuk, ampak šopiri se in šteje z očmi svoje moštvo. Prva partija je prenehala govoriti, kakor bi odrezal.
Zidar Matula je zahripal in obrnil krvave oči na psa Andresa; zapira in odpira zabuhle tace, kakor bi ga hotel zadaviti. Paznik Andres je pomežiknil nanj, toda vede se še dalje ošabno. »Pripravljeni?«
»No, seveda,« je rekel očka Suhanek za vse in se iz vljudnosti zarežal z brezzobimi dlesnami. »Vzemite jamščarice, in gremo!«
Peščica mož stopa naglo proti kletkam ln gu-ga težke jamščarice. Tamle nad gozdovi za izsi-pališčem in plotovi stoji zlato popoldansko sonce. Stanko bi se rad ustavil, saj je to morda posled-njič, pri srcu mu je tako lepo tesno. Toda mora skoraj teči, da bi dohitel druge. Pride debeli za-maščeni strojnik in zre za njimi.
»Srečno fantje,« kliče.
»Srečno!«
Kletka že čaka; natlačili so se vanjo, in zdaj že lahko odpelje. Nekdo jim še podaja roko.
»Srečno, fantje, in vrnite se!« Kletka se pogreza, toda še je videti, kako se tam gori obrača nekaj modrih bluz pri debelih vrveh in dviga roko k čepici. »Srečno!«
»Srečno!«
Psu Andresu postaja obraz trd, očka Suhanek giblje z ustnicami, kakor da moli. In kletka se pelje navzdol skozi črni predor. Stanku sili jo solze v oči; to vse je nekako slavnostno in žalostno kakor slovo. Celo Pepek čemerno gleda in molči; Adam upira nekam vpadle oči, pa menda ničesar ne vidi; Matula težko sope; samo tesarjev široki, jasni obraz žari mirno in nekoliko zaspano. Kletka se naglo pogreza, in Stanku je, kakor bi mu padalo srce globlje in globlje. In neprestano bežijo navzgor te črne stene, zmeraj je bolj soparno in zadušljivo. Peščica ljudi z mežikajočimi jamšča-ricami se pelje brez konca dol, — to ni mogoče,
se grozi Stanko, tako globok ni bil ta predor še nikoli; saj se pogrezamo že toliko časa! Morda se mi vse to samo sanja, se domisli Stanko; ščip-Ije se skrivaj v roko in za hip zameži. Toda Še vedno bežijo navzgor te poteče se gtene in se motno leskečejo v migljavem svitu jamščarie. še zmeraj ima Andres tako stisnjene čeljusti, očka Suhanee blebeče z brezzobimi usti in Adam bolšči bog ve kam, ne da bi kaj videl. Samo tesar Martinek je Stanku pomežiknil kakor starejši tovariš in se prijateljsko zmedeno nasmehnil: no vidiš, kmalu bomo tam, ali nekaj takega. Stanko se je oddihnil. Kletka vozi počasneje in se sunkoma ustavi; nekdo jo od zunaj odpira in pravi: »Srečno!« Tam stojita dve nosilnici in neščica liudi. —
»Srečno, fantje!«
»Srečno!«
Tukaj zveni pozdrav že nekako bolj resno ko-kor zgoraj. Stanku je kar obtičalo v crlu. In ti nosilnici pa ti ljudje z belim trakom in rdečim križem na rokavu —. Eden izmed paznikov se pridruži Andresu. in že gredo, mahajo s svojimi jamščaricami. Tu stoje cele vrste praznih vozičkov, mrtvo je in čudno. Takole ni Stanko še tega nikoli videl. Pa kaj: tu še svetijo na stropu žarnice. Partija izravnava korak in gre. ere skozi neskončni ohlokani hodnik med jamskimi tirnicami. Očka Suhanek 6e je razgovoril in Kalta Pepek si žvižga skozi zobe. Včasih jih sreča človek z jamščarico in se ustavi — »Srečno!«
»Srečno!«
Na razpotju so. Paznik z jamščarico se ustav-llja. »Torej moram jaz nazaj. Srečno, fantje!«
»Srečno!«
Pes Andres je napravil korak, kakor majhen narednik, ki vodi svojo četo v strelske jarke.
Še sabljo bi moral imeti v roki, spak. Ni več obzidanega hodnika niti žarnic. Stanko škili v zadregi po opažu, — strop kakor grom in oporniki kakor orgle; navsezadnje morda ne bo tako hudo, si daje Stanko pogum. Sprt odcepitev poti. zapa-žena z vetrilnimi vrati. Bled, dole človek odpira vratca. »Srečno!«
»Srečno!«
»Torej tole je osemnajstnica,« zahriplje očka Suhanek. »Tu smo kopali pred dvajsetimi leti, ta rov je bila mrha, vsak trenutek so se nam dvignila tla — —. in zmeraj bolj se je zasipalo.«
Soparno je in zatohlo. Stanka obliva pot; tudi Matuli tečejo j>o čelu težke kaplje, Pepek si briše nos s hrbtom roke, in široki obraz tesarja Mar-tinka se začenja svetiti kakor palačinka. »Vroče, ne?« pravi smehljaje se Stanku, kakor da gresta skupaj po poljski poti, ko žce opoldansko sonce in diši od obeh strani visoko žito po suši in kruhu. Toda tam bi bilo na čelu čutiti vsaj lahno sapico, medtem ko tukaj — takšna negibna teža. Stanko si briSe čelo s hrapavim rokavom, tako mu je, da hi skoraj zgrudil. Očka Suhanek pa junaško koraka in neprestano nekaj veselo predse brbra, suh in zgubančen v obraz kakor posušen mehur. Adamov pripognjeni obraz se suho leskeče kakor ustrojeno usnje. In pes Andres je videti še bolj togoten in suh. kakor drugekrati. Njegova lučka so svetlika zmerom bolj spredaj, kakor bi se izgubljal v neskončno temo; toda daleč, daleč pred n jim se, riše poševni opaž z razpor in stropnikov visijo beli kapniki, gomolji in jamske gobe, in to je spet zaprt rov, kakor bi vse na tebo padalo. Moraš kar stopati in se opotekati naprej za to nemirno lučko.
14
Mišek in Netopir
Strašanski krik se je razlegal iz dalje. Pospešili 6o korake in so zagledali Conkaja, ki je tekel proti njim, kot bi kurili za njim.
»Jaz stati pri ognjišču, ko velikanski nož biti nad glavo,« je zavpit Kitajec. »Nož zasajen in pre-bo6ti ta papir!«
»Mišek je videl, da je pisanje nanj naslovljeno in kako se je ogorčeno čudil, ko je tole bral:

'PSSF
TL^ieto
U
»Mišek, dam ti še pet dni časa, da zapustiš ta kraj; če ne ...«
Na mestu podpisa je bil narisan netopir. Razbojnik je na ta način 6porčil Mišku, da naj odpotuje iz Vražje doline.
»Nemara pa da to le ne bo šala, Mišek!«
»Vsakdo razdira šale po svojem okusu!«
»Oh, Mišek, le kaj je zdaj storiti?« je vprašala vsa preplašena Miška.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI a
Predstave ob 16. In 19. url, ob nedeljah In praznikih pa ob 10-30. 15.. 17. in 19. url
Velika dirka
Senzacijonalne konjske dirke . . . Zadnja filmska romanca slavnega Adolf Menjoua. - Adolf Menjou, Boger Daniel, Dolores Costelo in dr.
KINO UNION ■ TEL. 22-21
Na trapezih cirkusa in na arenah velikih gledališč in vartetejev se odigrava zanimiva in globoka ljubezenska zgodba
Smej se bajazzo
Fosco Glachetti — Laura Solari
KINO MATICA ■ TEL. 22-41
Mali oglasi
V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L1.—,
Bri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. lavek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu.
| Siaižte j
Doto:
Strojni tehnik
vešč konstruktivnega risanja, mlajša moč — sprejme takoj večje Industrijsko podjetje na deželi. - Ponudbe e prepisi spričeval na upravo »Slovenca« pod »Dober risar« g t. 11786.	b
Služkinjo
pošteno, za kuhinjo ln sobe, sprejmem takoj. -Polzve se v upravi »Slovenca« pod št. 11816. b
Pet mizar, pomočnikov
in dva vajenca sprejmem takoj. - Ludvik Pangos, Trata 1B. Ljubljana VII.
Nadzorstvo
za poldrugoletnega otroka, dnevno od pol 9 do pol 12, iščem. Naslov v upravi Slov.« št. 11S15. a
Knjigovodja
popolnoma samostojen da-lavec, vešč industrijskega knjigovodstva — sprejme takoj ali člmpreje večjo industrijsko podjetje na deželi. Ponudbe s točnim opisom življenjskega poteka, prakse dosedanjih služb ln prepisi spričeval pod »Izkušen« na upravo »Slovenca« št. 11786. b
c7nserati
v-Slovencu-
t i naj o največji uspeh.»
200 izvodov
najlepSe slovenske lovske povesti Janeza Jalena »Trop brez zvoncev« ie bilo tiskanih na antičnem papirju in o platno vezanih. Te knliae so po 20 lir. Dobite iih pri upravi »Slovenčeve knjižnice«, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Pohitite z nakupom te knjige, dokler je je Se kajl

25
Dolarske hijene
Vsa zdvoiena pravi Ellen: »Prosim, prista-nite na to! Moram proč! Tega ne zdržim, da bi vse vedela in pri tem še molčala in postala celo sokriva!«
»Kaj vendar mislite s tem, gospodična Counter?« Palmer je že prebledel. Sedaj je vsega konec, si misli. Tedaj se Elleni jezik razveže:
»Vem, da vi sploh niste Jonnes Grill I Vem, da niste nihče drugi kot njegov dvojnik — Frank Palmer!«
Palmer molči, povesi glavo in se sesetle na stol. Ellen pa pripoveduje vse po vrsti, kako je zapazila malenkosti, ki so se ji zdele epočetka čudne ali celo sumljive. Da je danes slučajno odkrila polo, popisano s podpisi in da je nato slišala pogovor med gospodom Mee-som in Charleyem. »Že tedaj, ko sem vas videla na borzi, sem bila presenečena, saj ste imeli drugo obleko, kakor malo prej in tudi vaš izraz se mi je zdel drugačen. Ko sem kasneje prišla sem k vam zaradi delnic, me niste poznali. Niti vedeli niste, kdo sem. Vse to me je vznemirilo, toda niti upala si nisem misliti nekaj tako nemogočega!«
Palmer ne spravi niti besede iz ust. še pogledati si ne upa Elleni v obraz. Silno mu je nudo, ker vidi, da ne bo mogel Ellene prepričati, da je bil v vse to prisiljen.
Končno Ellen Counter konča in ga le še jezno gleda. Ker tudi Palmer še naprej molči, začne sama: »Kaj bo sedaj iz vsega tega. go-
1 Služht I
Jttelo:
Boljše dekle
Išče službo v pisarno kot uradnica alt poslužnica ali v trgovino kot bla-gajnlčarka ali kaj slič-nega. - Ponudbe upravi »Slov.« pod: »Zanesljiva in marljiva« 11687. a
Gospodična
«pod Palmer? Kako ste si sploh vse to zamislili? Kako bo pa to končalo? Zakaj že niste pograbili vsega Grillovega premoženja in zbežali? V tem času bi že lahko spretno zabrisali vse sledove za seboj in z bogatim plenom nepoznani nekje izginili za vedno.«
Zadnje besede Palmerja dobesedno vržejo s stola. Prestrašena se Ellen umakne za korak. Palmer se nagne nad pisalno mizo in ves jezen in razočaran odgovarja:
»Gospodična Counter, kaj je mogoče, tla vi kaj takega mislite? Seveda, saj ne morete misliti drugače o tem lopovu in goljufu. Sama ste me tako imenovali, kaj ne? In prav sedaj ste povedali zopet isto, čeprav z drugimi besedami. Nič se nikar ne čudite, da še nisem izginil z Grillovim premoženjem!« Palmer se malo umiri in začne hoditi po sobi sem in tja. »Vam se še sanja ne, kako je bilo vse to neznosno in težko. Da, da, zato me še ni treba zmerjati z lopovom in goljufom.«
»Gospod Palmer!« ga nehote prekine Ellen, in pove to, kar prav za prav ni hotela. »Nihče ne bi bil bolj srečen, kakor jaz, če bi me lahko prepričali o nasprotnem.«
Palmer jo pogleda in razloži: »Saj vi niti ne veste, da mi je bila ta vloga vsiljena!«
»Vsiljena?« Medlo upanje doni iz te edine Ellenine besede.
»Da, da, vsiljena! Slej jaz sam tega nisem hotel. Še na misel mi ni nikdar prišlo, da bi si kdaj hotel prisvojiti kaj od Grillovega premoženja. Potem ko sem spoznal pretkano Rack-leyevo igro in uvidel, kako žalostno vlogo sem pri tem igral, je le malo manjkalo, pa bi si končal življenje Hvala Bogu, tudi to sem srečno prebolel in sem rajši odšel h Crillu in mu vse povedal Vse to samo zato, da me
vešča blagajniških poslov, z znanjem nemškega jezika in deloma tudi italijanščine, išče mesto bla-gajnlčarke ali podobno. • Ponudbe v upravo »Slov « pod »Točna« št. 11451.
20 letna gospodična
nevpeljana, sprejme kakršno koli pisarniško zaposlitev. Gre tudi v prakso. Ponudbe Upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« štev. 11635.	a
Uiileim
Mesto šiviljske vajenke
Iščem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11813. v
Kmjip
Knjige vseh strok
antične vrednosti, po zelo ugodni ceni prodam. Vodje univerzitetnih institucij in bibliofili vabljeni. Ogled vsak dan od 15 do 18 v Kolodvorski ulici 25.	1
Filatelila
Novost za filateliste.
Pravkar prejel novo lzl-Sla bloka In serijo »Sme-derevo« In jo nudim za vsoto 1800 lir. Istočasno sprejemam abonente za novi srbski blok v dobro vojnim ujetnikom. Knjigarna Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6.
g Oblairc |
Avto-gumo
znamke Pireli 6.00-19 sem zgubil med Vel. Laščami ln Kočevjem. Najditelju ali tistemu, ki mi pove zanjo, dam 300 lir nagrade. - Kupim gume 32X6. Jane Ivan, Poljanska cesta 69, Ljubljana.
miMiiiu
Kupujem
vae vrste eunj, Šiviljske, krojaške odrezke, vreče po najvišjih cenah. Alojz Grebena, Vošnjakova utl-ca «t. 4. telefon 84-26.
Slnsha
Vida Hribar -Jerajeva
poučuje violino. Idrijska ulica 19. Priprave tudi za konzervatorlj. - Uko-vina zmerna.	u
Zahtevajte v vseh lokalih »Slovenca«
Stalno na zalogi
razne potrebščine za inštalaterje, mizarje, ključavničarje in za vse druge obrti
..BRUSOR"
M. VRHOlfEC, Ljubljana. Praiakova 12
Časa di Ortopedia ,Ral" — Ortopedična tvrdka „Ral" di G. C a r r a n o
Via S. Marta, 25 — MILANO — Telefono 84.345
brei
operacije
senza operazione
ERNIA
Nuovo olturalore speclale Conti-ene in modo meraviglioso qualsiasi forma di ERNIA. anche voluminosa. riducendola
ed imrnobilizzandola in breve tempo L^ortopedico antorizzato a norma di legge riceve a'
Gorizia — Albergo Tre Corone Idria	— Albergo Didic
Postumia — Albergo Leone Fiume — Albergo Reale Trieste — Albergo Posta - Piazza
KILA
Nov specialen pas
ki čudovito dobro zadržuje vsakrSno obliko KILE, tudi zelo veliko, jo v kratkem
času zmanjša ter (mobilizira Ortoped z zakonskim dovoljenjem, spre-
iema v;
—	Giovedi 9 Ottobre
—	Venerdi 10 Ottobre
—	Sabato 11 Ottobre
—	Domenica e Lunedl 12 e 13 Ottobre Oberden — Martedi e Mercoledl 14
e 15 Ottobre
Lepo pripravljen za večnost nas je po težki bolezni zapustil naš srčno ljubljeni sin, nečak, in bratranec, gospod
Znane Franc
železniški uradnik.
Pokopali smo ga v sredo popoldne na šmihelsko pokopališče. - Blagega pokojnika ohranimo v najlepšem spominu.
Žalujoči ostali.
m,
sedaj vi lahko zmerjate z lopovom, goljufom, zločincem!«
»Toda. gospod Palmer. — Jaz...«
»Da, da! Vi ste me tako imenovali in tako mislili o meni. Bolj kot kdo drugi ste me ponižali, čeprav sem prav zaradi vas tako težko živel.«
»Zaradi mene?«
»Da, da!« nestrpno nadaljuje Palmer. »Težko sem živel, ker ste bili tukaj Ker sem vas imel tako rad v svoji bližini, ker sem tako rad govoril z vami! Prav zaradi tega se mi je zdelo vse drugo moje početje tako klavrno, tako neznosno. Kaj veste vi, koliko sem pretrpel tam pri Mortonovih pri tisti komediji z Gizelo... Za plačilo me pa še vi zmerjate z goljufom!«
Tedaj Ellen Counter odkima z glavo in stori to, o čemur je bila pred nekaj minutami
prepričana, da je sploh nemogoče. Počasi stopi proti Palmerju in mu pri tem očitajoče gleda v oči: »Toda. gospod Palmer, saj tako vendar nisem mislila.« Ellen čuti, kako zelo je Palmer obupan in mu hoče pomagati. Toda Palmer je vse preveč zagrenjen da bi mopel to uvideti.
»Ah, kaj! Niste tako mislili... Tudi jaz nisem tako mislil, ko me je stari Racklev speljal na limanice!«
Z odločno kretnjo odrine Ellen in začne hoditi po sobi iz kota v kot. MedtPm govori
predse in pripoveduje vso dolgo zgodbo razočaranj, obupa in bojev, ki jih je prestal v vsem tem času. odkar je prišel v Newyork.
Ellen ga r začudenimi očmi posluša. »Da, tako je bilo,« konča končno Palmer svojo izpoved. »Tako in nič drugače!« Nato skomigne z rameni. »Toda. kaj mi to pomaga, ko mi tega ne ho nihče verjel... najmanj pa vi! Hvala Bogu, sedaj je konec! Konec za vedno!«
XVIIL poglavje.
Prvi zaveznik.
Razburjen hodi Palmer po sobi in se ne meni za Ellen. Sam čuti, da je doigral in da se bo sesulo vse. kar je skušal rešiti. Že se igračka z mislijo, da bi v zadnjem trenutku pustil vse in pobegnil. Tako bi se izognil vsem nevšečnostim in posledicam, ki bi ga utegnile zadeti zaradi nevarne igre, ki jo je toliko časa igral kot Grillov dvojnik. V razmišljanju ga zmoti nekaj tako, da presenečen obstane. Palmer sliši ihtenje, ozre se proti Ellen. Ta sključena čepi na stolu in joka tako bridko, da se Palmerju na mah ohladi vsa jeza.
»Gospodična Counter. ne jokajte!« Že stoji pri njej in jo skuša tolažiti. »Ne jokajte vendar! Saj vem, gospodična, da sem vam storil krivico. Toda. kaj hočem, vsega tega je kriv ta lopov Rackley. Prosim vas, pomirite se'« Palmer skuša, da bi dal svojemu glasu običajno trdnost in odločnost. »Saj lahko takoj gres-te. če hočete... Tudi jutri vam ni treba priti IJpam, da boste tako zadovoljni, kaj ne?«
Palmer ostrmi, ko vidi, da Ellen odločno odkimava z glavo. Ellen ga pogleda in pogle" iz objokanih oči zmede Palmerja tako. de sam ne ve, kaj bi počel: »Gospodična Counter, saj ste pravkar sami rekli, da hočete...«
»Saj nisem vedela, kaj vse tiči z a tem gospod Palmer, in sedaj...« Ellen obstane — vse, kar je doslej skrivala v zadnjem kotičku srca, privre na dan. ko reče: »Mislim, da vam lahko pomagam! Gotovo me bo«te še jiotrebo-vali! Prepričana sem, da se bo že kako našlr pametna pot. ki bo vse pojasnila!« Palmer > odločno kretnjo odklanja njeno pomoč in ker jo hoče prekiniti, Ellen hitro nadaljuje:
Iv-ifr,
FIERA Dl LUBIANA
<I.. .">•<•»,I,v-r
ITAEiI A
DELLEZZE IV/HIRALI ARTE - LAVORO
NARAVNE LEPOTE UMETNOST - DELAVNOST
Nei visitare la Fiera di Lubiana recatevi al Padiglione italiano dove troverete un ainpia documentazione fotografica delfoperosita creativa del popolo italiano nella cor-nice di bellezze naturali ed artistiche.
Ko boste obiskali ljubljanski velesejem pojdite v italijanski paviljon, kjer boste našli obširne lotografične dokaze stvari-teljske delavnosti italijanskega naroda v v okviru naravnih in umetnostnih krasot.

. £' S r.THKEBKHHBHn
PRODUZIONE
raion lucido raion opaco lavorati di raion liocco opaco fiocco lucido filati speciali
IZDELKI
bleščeči rajon moten rajon rajonski sukanoi moten fiocco bleščeči fiocco posebne vrste prediva
AGENZIA GENERALE PER LUBIANA GENERALNA AGENCIJA ZA LJUBLJANO
S. C. I. E.
SOCIETA' COMMERCIALE IMPORTAZIONE ESPORTAZIONE MILANO - CORSO DEL LITTORIO N. 9 LUBIANA - T Y R Š E V A CESTA 33
CORRISPONDENTE PER LA CROAZIA KORESPONDENT ZA HRVATSKO
INDUVOZ d. d. - ZAGABRIA - Trg „N"12
Fiera di Lubiana — Padiglione ITALVISCOSA — Ljubljanski velesejem
antonio ouintavalle s. a.
Capitale Sociale L. 1. 0 0 0. 0 0 O- — inleramente versalo
Agenti di vendita con deposito — Prodajni agentje z zalogo:
Elll, Zerbonl & Co. — Utensileria per le industrie meccaniche e navali. - Orodie za mehanične in ladijske industrije. Fllp — Lime di preccišione. raspe e utensileria da falegname. Preci-zijske pile. rašplje in mizarsko orodje.
S. A. Mole Norton — Mole e lime abrasive per tutti gli impieghi. -Brusi in strgalne pile za vsakovrstne uporabe.
S. I. A. U. — Acciai da utensili. costruzione ed inossidabili. - Jeklo za orod|e, konstrukcije in nerjaveče jeklo.
S. A« Accialerle Bolzano — Fusioni e forgiati greggi e lavorati. -Lito in kovano surovo in obdelano železo.
S. A. I. Cusclnettl a slere S. K. F. — Cuscinetti a sfere e rulli per tutte le applicazioni. - Blazinice s krogljicami in valji za vsakovrstno uporabo. Teite automatlche a scatto per tilettare TAS - Avtomatiine glave na zaklop za obrobeTAS
TRIESTE - Via Cesare Battisti N.4 - Telefono N. 68-38
ITALVISCOSA
MILANO - CORSO VITTORIO EMANUELE N. 37—39
Societk per la vendita esclusiva delle Družba za izključno prodajo umetnih vi-ibre tessili artificiali viseosa prodotte da: skoznih tekstilnih vlaken, ki jih izdelujejo:
S NI A VISCOSA - CISA VISCOSA - CHATILLON
43 stabilimenti •• 38.000 operai 43 tovarn — 38.000 delavcev

RAZSTAVLJALA NA LJUB LJANSKEM VELESEJMU
FEDERAZIONE ITALIANA
DEI
CONSORZI AGRARI
ITALIJANSKO ZDRUŽENJE POLJEDELSKIH KONZORCIJEV
Tutte le materie e macchine per 1'agricoltura Tutti i prodotti delTagricoltura
Vse orodje in stroji za poljedelstvo Vsi proizvodi poljedelstva
ROMA • Via XXIV Maggio, 43
Hrrigohi
CONSERVE ALIMENTARI
JEDILNE KONZERVE
STAN D Nc 476/483

SCANDALLI
LA CRAN MARCA ITALIANA
VELIKA ITALIJANSKA ZNAMKA
CAMERAKO - (Ancona)
Posteggio Fiera No 296—297	Prostor na velesejmu št. 296—297
F R A. N C O 6AY
Pelli per pellicceria e confezioni	Kože za krznarstvo in konfekcije
INGR0SS0 - ESPORTAZIONE | >tanfl No. <i aiZŽaTI NA DEBELO - IZVAŽANJE
t ~ '
Via Montenapoleone 5 - mil ako Telefono N. 75-231
APERITIVO - TONICO Dl FAMA MONDIALE
FERRO CHINA BISLERI
TONIČEN APERITIV SVETOVNEGA SLOVESA
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariČ
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor CenCiS