Uto MOL ŠL Ui r .' - - | ■ -_ rt *r r* • LftfUJaaa, tw«k tL npfHtfi 1937 ^----------_________________________________„^______ ____________________ Crna Din 1.- iznaja raaft dao pgpolđn«, izvsemit nadalje to prmmUi«. — ln»er*U do 80 peut vrst * DId X, do 100 rrat * Din %JBQt od 100 do 800 mtt 4 Din 8, veC$ Inaeratt petit vrsta Din *,-% Popust po dogovoru, lnaeratnl davek pooebej. — „Slovenski Narod" velja mesočno w Jugoslaviji Otn lXr^ sa fnosematvo Dta 25-—. RokopU ae ne vrmčajo. ^-----r—r-^Miii ■ ________________ UREDNIftTVO Dl OFKAVNMTVO LJUBLJANA, gailHnp aMca «» ft Telefon: 81-32. 81-29, 81-11, 81-39 tu 81-36 Podratule«: MARIBOR, 8troaamayerjeva 8b — NOVO MESTO, Ltfubljanakm c, telefon at. 26 — CELJE, celjsko orednJitvo: Stroeamaverjeva ulica 1, telefon te 66; pođnitDica oprave: Koeenova oL 2, telefon 11190- JESENICE: Ob kolodvoru 10L Pofttna hTanflnlca v Ljubljani §t 10351 Posleđnja pet prezidenta Osvoboditelja: Cinljivo slovo češkoslovaškega naroda od prvega prezidenta ESf??*111™1 P°«retalim sve«a«o«tfm v Pragi ]e prteostvoralo nad 2 milijena ljudi — V sprcvođn so MH »tevilni zastopniki tajili vladarjeT, delegacije tajili vlad ia parlamentom — Sprevod ie lel po zgodovinski poti, po kateri je leta 1«1S priiel Ma*aryk kot osvoboditelj v Prago PRAGA, 21. septembra, br. Na dosto-„ janstven način se je danes Praga poslo-vila od prvega prezidenta svobodne in neodvisne češkoslovaške republike, prezidenta Osvoboditelja dr. T. G. Masarv-ka. Milijoni so se zbrali, da izkažejo tvorcu svobodne češkoslovaške države poslednjo čast. Praga, ki je doživela že toliko svečanosti, še ni videla tolikih množice, kakor so se zbrale v zadnjih dneh, da se poslednjič poslove od onega, ki jim je bil učitelj in voditelj Na stotine posebnih vlakov je te dni pripeljalo v Prago stotisoče ljudi iz vseh delov republike, a tuđi iz inozemstva so prišle številne delegacije držav, ustanov in or-nizacij. RaČunajo, da je pogrebnim sve-čanostim prisostvovalo v Prago nad dva milijona ljudi. Zbiranje mnoiic 2e v ranih jutranjih urah so se za-Čele zbirati množice po praških ulicah, koder je šel pogrebni sprevod. Vojaštvo je ob sodelovanju legionarjev in sokol-stva napravilo kordon, za katerim so se razvrstile nepregledne množice ljudstva Nekateri so si že sinoči poiskali naipri-pravnejša mesta in so vso noč čakali. čeprav je bila noč hladna in je od časa do časa polahko rosilo. Poslednje slovo Kmalu po 8. so se začele na prvem dvorišču na Hradčanih zbirati oficielne delegacije, člani vlade diplomatskega zbora, Člani senata in parlamenta, tuja odposlanstva in generaliteta ter ostali odličniki. Člani pokojnikove rodbine so prispeli že snoči na Hradčane in so se zjutraj zgodaj zbrali okrog mrtvaškega odra, da se opslednjič poslove od veli-kega pokojnika. Ob 8. je prišel tuđi prezident republike dr. Beneš v SDremstvu ministrskega predsednika dr. Hodže ter predsednikov obeh zbornic in skupno z nj im i dolgo ostal ob mrtvaškem odru. Oficielni predstavnik! Ob 9.30 so prenesli krsto iz Matjaževe dvorane na katafalk, ki je bil postavljen na prvem dvorišču poleg tribune, na kateri so zavzeli svoja mesta oficielni predstavniki. Tu so bili zastopniki tujih državnih poglavarjev, delegacije tujih vlad in parlamentov, predstavniki vojske in drugi odličniki. Poslovilni govor prezidenta dr, Beneia Točno ob napovedani uri so zadonele s Hradčanov fanfare in oznanile priče-tek pogrebnih svečanosti. Vrhovni inspektor češkoslovaške armade general Svrovi, ki vodi sprevod, je izdal povelja, vojaški oddeiki, postrojeni okrog katafalka, so prezentirali puške v pozdrav, nakar je stopil na oder prezident republike dr. Beneš ter se v imenu vse republika ooa*^11 od *tUk*£* pokojni- I ka. V polurnem govoru je orisal lik po-kojnega Masarvka, njegovo veliko dr-žavniško delo, ki je dovedlo do osvobo-jenja in ujedinjenja češkoslovaškega naroda ter o Masarvkovi demokraciji, ki je in ostane najdragocenejša zapuščina, ki jo hoče češkoslovaŠki narod zvesto čuvati. Pogrebni sprevod Po govoru prezidenta Beneša so združeni pevski zbori zapeli staročeški hu-sitski koral »Kdo jšte božji bojovnici«. Med Benešovim govorom in koralom je topništvo oddalo 101 strel, nato pa je med zvonenjem zvonov v vseh cerkvah dal generalni inspektor češkoslovaške vojske Svrovi znak za pričetek sprevod a. Najvišji predstavniki Češkoslovaške vojske so dvignili krsto s katafalka in jo položili na topovsko lafeto, v katero je bilo vpreženih šest konj. Na čelu povorke sta dva vojaka vodila s crnim pregrinjalom odetega belca, ki ga je pokojni prezident Masarvk jahal na svojih izprehodih in ob vseh svečanih prilikah. Nato so se razvrstili vojaški oddeiki, nakar je sledila lafeta s krsto. Za krsto so šli najprvo sorodniki, sin Jan, hčerki Alice in Olga z vnuki, nato pa prezident dr. Beneš, za njim predstavniki tu-iih državnih poglavarjev in oficielne delegacije tujih vlad, med niimi v imenu franeoske vlade podpredsednik Leon Blum. predsednik rumunske vlade dr. Tatarescu, predsednik jugoslovenske vlade dr. Stojadinovič in drugi. Sledile so delegacije tujih parlamentov, med njimi predsednik jugoslovenskega senata dr. Mažuranič, in predsednik jugoslovenske narodne skupščine Čirič. S Hradčanov je krenil sprevod po istih ulicah, po katerih se je pokojni Masarvk leta 1918 vozil ob svojem povratku iz inozemstva v Prago kot Osvoboditelj. Turobno tišino, ki je zavladala, je prekinjal samo peket konj in pridržano ihtenje množic. Počasi se je premikal sprevod skozi staro mesto do parlamenta in od tam do mestne hiše, kjer se je krsta ustavila pred grobom neznanega junaka. Tu je bil zbran praški mestni svet s primatoriem dr. Zenklom na čelu. Ob strani so bile razvrščene delegacije iz Slovenije. V času. ko to poro^mo, se pomika sprevod preko Vaclavs* *i namesti proti Wilsonovemu kolodvoru. Ni mo«oce popisati prirorov. in neizmerne žalosti, ki je raiela Prago in vso ce*knslnvaiko republiko v času. ko se poslednlič oo-slav^ od svoip«?» velikoga prezidenta. Defile vo}«ke Pred kolodvorom se bo lafeta s krsto ustavila pred glavnim vhodom. Tu bođo defilirali vojaSki oddeiki in se poslednjič poklonili svojemu prvemu vrhovnemu poveljniku. Nato bodo krsto prenesli na vlak, da Jo prepeljejo v Lane, kj«r bo 1 veliki prezident Osvoboditelj začasno pokopan na vaškem pokopališču poleg svoje pokojne soproge. V Lane se bodo s posebnim vlakom odpeljali samo Člani rodbine, prezident republike, člani vlade, deputacije narodnega predstavništva in zastopniki tujih državnih poglavarjev ter oficielne delegacije. Cerkve-ne obrede bodo opravili duhovniki sta-ročeške evangeljske cerkve. Venec Nj. Vel. kralja Praga, 21. septembra. A A. Predsednik vlade in zunanji minieter dr. Stojadinovie. ki se bo udeležil pogr?ba prezidenta Ma-saryka, je prispel v Prago včaraj ob 17.30 Na postaji, ©o dr. Stojadinovića sprejeli in pozdravili predsednik f^Škoslovažke vla p>oložili tuđi predsjednik s?nata dr. Mažuranič v imenu senata in predsednik narotlne skuj^ine Stevan Ce-rić v imenu narodne skupj^ine. Nato so fla-ni iutior=lovenskei;a odpo«lan*:tva izkazaii pr?ttedti;ku Masarvku i>osle<1nje časti in ostali nekaj minut v [X)l>oznem molku. Po poklonitvi pred mrtvačkim odrom je dr. Stoja-dinovića sprejel v avdienci prezident republike dr. Edvard Beneš. Snoči je bil dr. Stojadinović na intimni veČerji pri pr?zidentu republike dr Bene5u. Ljnbliam na dan Masarvkovega pogreba L^tfMJaaia. 21. septembra V Ljubljani se je pokazalo danes de posebno na zunaj, da ff.Lhije za T. G. Masa- rykom ter da g"a spremila v đnhu na n>e-grovi zadnji poti. Mesto si je nadek) res-Dobno bce. Skoraj ni hiše, ki bi ne iave-sila žalne zastave. Tuđi na mirni periferiji plapolajo čme zastave . Danes ni bilo v Šolah pouka in dolarji so fle udeležili le Solskih msš. Zdi se, da se tuđi mladina, zaveda pom€aia danaSnje-gu dne; bila je resna in ji današmje prnz-novanje ni bilo zgolj formalno, kakor viča-sih ob nstodnih praznikih. Vendair je ti€-ba pri tej priliki mimogreete omemiti, da bi naša mladina morala nekoliko bolje poznati 61oveĆanske in demokratićaie ideje T. G Masarjrtka, kakor jih pozna čeiko-»lovažka noLadmna. Zdi se nrtn. da. je med nami in Ceškoslovaki de mnogro premalo živih kulturnih stikov in da pri nas ne le mladina, teanvee ćelo mnogi odrasli, ki so pač Se vedno orien tirani v nemSki misel-nosti, ne razuimejo ideje demokracije in ne vedo dovolrj ceniti demakracije kot po-litičnega in Clovečanskeg'a ideala. NaSe knjigarne so opremile Izložbe v počastitev Masarvka, veHkega. misleca, državnika in bojevniks za človcćanske ideaie. Mladino posebej opoaarjamo na MasarykoaTa dela. ki jih je največ razstav-Ijenih v izložbi Tiskovne zadruga v Seten- fcafcrgovi ulici. Ta dela je zbra) v glavnem univ. prof .dr. V. Buiian tn većina Jih je njegova last Nefkatera Masarykova dela. ki so izšla že pred desetletji, so prava red-kost in jih v naših knjižnicah ne morete niti dobiti. Med drugimi Masarikovimi de-li v originalu so razstavljeme pri Tiskovni z?«Jrugi: Stucbe o F. M. Dostojevskem, Otevreeii last panu dru. Janu Kovićalovi, Jan Hus, Ideali humaaitmi, Ceska otazka, Havlićek, Nova Evropa, Svetova revoluc^. Rusko a Evropa in Počet pravde podobnosti a Humova, skepse. Izložbo krasi Ma-sa sHkarja Tratnika. Tuđi mnoge drug« izložbe zasluži jo posebno pozornost. Predvsem opozarjamo na Bonačevo izložbo, ki jo je uredila JC nga. Tuđi tam je razstavljenih nelkarj Ma-sarykovih knjig' v originalu, deino v pre-vodu. Razsta^vljena Je tuđi fotografija jugoslovenske delegacije, ki je lani obiskala oficielno C^ŠkosJovaŠko in je bila spreje-ta pri Masarvku. Naša akademska mlai^na je dopoldne posebno lepo počastila apotnin T. G. Ma-saryka, kd j© bal caatni doktor nade uni-verze. Pred M?«arykavim kipom, ki stoji v parku pred umverzo, je organizirala častno stražo med pog^rebom, od 10. na-prej. Ob kipu sta vso noč goreli sveca, med pogrebom so pa plapolaie plamenice. Ob grobu prezidenta Tomaža Masaryka Masaryh je Intel isttreno rad Jugoslavene Znani Mkl pubUdst Hubert Rlpfca, urednik »Lidovih Novtn«, je bU v tesnlh sti-kih z M&gopokojntm prezMentom Masa-rykom. Cesto gm je prezident povaMl k sebi in se z njim rasgovarjal o raznih aktualnih političnih in drugih vprateajlh. Td-di o razmerah v JujroslavUt je s njim £esto kramljal. Hubert Ripka je torej eden lz-med tifttlh, U so Imeli priliko se dodobra seznanitl todi z mUljen jem pokojnega prezidenta o Jngoslovenlh In o Jugoslaviji. »Masarvk je s tlvim zanimanjem sprem-ljal — tako povdarja Rlpka v razgovoru z dopisnikom »Politike« — javno livljenje v Jugoslaviji. On je hnel tekreno rad Srbe, Hrvate hi Slovence. Visoko je eenil voja-fike vrline In politične spanobnostl Srbov, eenll je izobrazbo Hrvator m ngajaht mu je jeklena vstrajnost 8Ioveocev v podrob-nem dehi, v eemer so oni selo slični Cehom. Ali vse, kar je Ma*aryk Iskreno lju-bfl, je rad tud! ođkritosrtno kiitiztral. Kakor je Izreke! svojo kritiko o rasnih drugih narodlh, tako je neprfetransko, a vedno blagohotno kritizira! todl Jngoaloveae, Nerad je gtedal na spore med Srbi m HrvatL Po njegovem mnenjo je Mstro teta sporov v tem, da Srbi ne nvldevajo v mađostnl me-rl emmentne valnoati nrejene admmtetra-eJje sa koasolMtraaJe mlade oedlnjene đr-tave, do^lm je pri Hrvatik opata! njih do-kaj pretlranl ioimintlriil matorinam. Nje- gova zelja je bila, da M se na hrvatski strani v većjl nsart nveljavljal poUtKnl ak-tivizem. No, vedno je bil prepričan, da bodo Srbi, Hrvati bi Slovenci premagall današnje velike teikoce, na katore so nale-teli prav tako, kakor vsl ostali narodi pri Izgradnji svojega drzavnega edln«tva. Ne-omajno je blagopokojni prezident Masarvk veroval v Jugoslovensko narodno In državno eđmstvo. S tem njegovim prepri£anjem se Iahko todl Jagoalovenl atrde v svoji veri v tepAo bodo£nost. Nam 6ehoalova-kom je Masarvk vlival v srce neomahljlvo vero v uspeh hi veliko bodotaost uedlnjene Jugoslavije tn ml smo mu zato tuđi hva-letnl.« Masar^h o malem narodu Masarvk se je o problemu malega naroda izrasli v razgovora ■ pisateljem Kar lom Capkom tako-le: Vedno moramo upo-itevatl, da smo maU narod v neugodni cemljepian! legL PraktMno nam to dej-stvo nalaga, da bi bol j poglobill svoje stike m ostalim svetom, ve* mislili m se % delom postavili bolj. kakor oni dragi. Ali n Pa-ladkegs* besedaml povedano: Vsak saveđnl Ceh m Slovak mora dehUi trikrat toliko, kakor ttani vdlklh narodov m v ugodnej-icm poloftaju. Uvaiujto ptoditm to, da n«ora vsak naobraženi na*htec nautitJ vsaj dva jezika. To zahteva sleer mnogo eaaa hi dela, toda kako velika je korist od tega ne samo za Izobrazbo, marve* za praktične stike z oatamnl narodi. In tako je to KINO UNION JUTRI PREMIERA VELIKEGA FRANCOSKEGA FILKA SACCARA llf U TBAGEDUA JUNAKA IZ SVETOVNE VOJNE r* B*» ▼ »•^•■l Mareehi CHANTAL, • • Jule« BERRY • • Luden BAROUX v vsakem oštru: Ako se notorno vzdr-zatl, moramo vse svoje politične in kulturne napore stalno in neprestano ja£tti. Res je, da to zahteva ronppo truda in dela, toda kdor se boji truda in dela. ta naj ne govori o narodu in rodoljub ju!« — Te zlata vredne besede prezidenta Masaryka velja-jo bolj, kakor za Čehe, za nas Slovence tn vobče sa JugoHlovene, kl smo, ee tuđi rdru-i«ni, mal narod in, kar je zla*ti uvažavati, v skrajno neugodni zeniljepisni legi. O SIo-venclh samih v tem jK^hulu niti ne g^ih in hožan^tvotii. Vera z duhovniki je avtoritaiivnu vera. Vajbolj dovršenu je izvedenu a\ t*>ritutivna vera v katoliskl cerkvl. K;itolioi/em je vzor bogovlade, v re*»nicj duhovnKke vlade, to je vlade posredovaleev meti bolanstvom tn clovekom samim. Med duhovnikom in laikom je velikanska razlika. Duhovnik ima drugo moralo, livi v celibatu, a to je, kakor pravi sv. Pavel, nekaj vi^jega, kakor morala laika, živečegu v zalionu z ženo. Duhovnik je po tem nauku vi*je versko bitje, zato Ima tuđi takoj za sehoj social-no in politično v . ~ t - In /Jilo je tuđi politu-no in soelalno v/.vi^en nad laikom. Duhovniki se or^anizirajo in tej organizaciji pravimo eerkev. KatoHcizem je \ior trdne eerkvene organizacije. Duhovnik, Akof ali papež pa ze celp je verujoeemu već, kakor on s;un, veo kakor navodni clo-vek. Duhovnik je venski i>lemenit:iA, laik je njegov . j « * ^v '. Brez duhovnika laik versko nlč ne pomeni, nič ne premore. Laik katolik ne more brez duhovnika izvršiti nobenega verskega »>breda pa tuđi duhovnikova molitev je bolj učinkovita tn boljša kakor laikova. Katolicizem je utrdU duho\Tio od\isnost ljudstva, veruje, kar mu duhovnik reee, in rad stori vse, kar duhovni go*pod hoee. Zato pomeni verski aristokratizem v cerkvi popolno verovanje, «lepo verovanje ali, kakor bi rekli otroško verovanje. ^"^Sajte^~ ŠIRITE naročajte »Slovenski Narod«! VLjubljanicojeskočU Ljubljana, 21. septembra Danes okrog 10.30 so bili ljudje na Bre-gu pri6a razburljivega dogođka. OpaaovaU so nekega 40-letnega. moSlcega, ki je precej razburljivo govoril s svojim dekletom, na-enkrat se Je pa pognal v moćno naraslo LJublJanico in se zaćel potapljati. Na pomoć so prihiteli delavci, ki so ne«rećne±u vrgii vrvi in pomoiili drog«, da bi se jih oprijei, toda samomorilcu ni bilo do življenja, kar nameroma je glavo tiSćal pod vodo. Pod ćevljarskim mostom je še en-krat kriknil >živio«, nato pa je izginil v valovih, ki » ga naglo nesJi dalje. O neereći je bila tuđi naglo obvedćena refievaina postaja in reševalcem se je posrećilo nesrretneža. pri mesarskem mostu potegniti Iz vode. Z umetnim dihanjem so ga hoteli obuditi k življenju. Bilo je pa že prepoaio. Njegova spremJjevalka je pove-dala, da j« nearećnež 40-letni ^ofer Alojzij Jereb iz Idrije. BU je tuberkuložen in se Je Sele pred dnevi vroil iz žirov, kjer se je zdravU, a Je bilo njegovo stanje brez-upno, aaj Je 5e pred dnevi bruhal krl. Za danefl je pozval svojo zaroćenko 20-let-no Anico P. na sestanek in jo vpraSal, će se hoće z njim poToćiti. DekJe je pa ve-delo, da mu ni ređltve in mu je mirno pri-govarjalo, naj poćaka, na ženitev naj pa nikar ne mifldi. To je Jctreba pognak> v ohup da Je skočH v Ljubi jan i co. Smrtna nesreća Konjice, 21. septembra. Davi se jevKonjicah pripMila huda prometna ne«re£a. katere žrtev ie portal mlađ krojački potnočnik Tonoek Orprorif, zapo-»Ven pri mojstru Pileju in doma iz Splita. Peljal ee je po Konjicah, na ostrem ovin-ku Da mu j? privozil nasproti težak voz. ki ga fant ni opazi 1 in je zavoiil 3 kolesom naravnost pod V07. Koleea «0 mu 51a fez glavo in mu jo zdrobila, Nfe>d prevorom v bolnico je GrguriJ umri. • Pokojni GrfcuriS je bil vnet ?tekol in tim-patičen mladinif. Njegova straSna »mrt ]e vzt^dila spložno fločutje Sorzna ooroćila, Inosemak« bone Cttrlh, 81. septembra. Beo?i«ii 10. Pariz 14.71, London 21. 5775. New York 496.375, Brus^i 78.80, Man 22.^25, Airwtern«, U. «spt«mbra Na soodnjl M* slovonvti, kt jo je priredila JUfoaL 6efikxxfc>*a#k« Uffa ▼ Ljubljani v reffld e, je Ljubljana, dOfltojbo faa v pmvrem pomenu besede vejtfla«tx» poćartfl* ^oontai T. G Masaryka. Storwnot ni kotla le na w-naj abeležoa ttfcmiapft ćustvovadja, tam-več je bila Sa aieheraega uđeleženca do-živ^tje ?k>boka&a piefcetnegu 6ustva. To ae je pokazalo *e v tem, da se se komemoracije udeležiH meftCani v velikih mno-žicali spontano tarez posebnih vabil in opo-zoril. Dvorana je bila poveem zaaedena že zgodaj pred začetkom in dtevUae mno-žioe ao se zgrinjale med slovesnostjo na KongTesnem trgu. Trp je bil razsvetljen te pred mraikom, obloćtiice so pa bile zastrte 8 florom. Pred univerrao je A-kademaki odaek Jč Hgre postavu Maft&rvkov kip in ob njem prtigal bakle. Pred komemoracijo ao po-loilli zasto-pnilti JC li^re in Akademskega odaaka pred kib lara«na venca. Na pročelju poalopja Filharmonije so na crni draperiji inksijeJke TOM. Parter v dvorani je bil namenjen za-stopniikom oblasitl, ustanov in društeiv. na balkonu &e je pa »bralo drug-o obftinstvo. V reanđei se je komemoraoi'ie ucteležilo toKko zastopnikov, da »o zasedli akoraj ves parter. V prv^h vrstan so sedeli: ban dr. Natlačen. čeAkoslova&ki konzul ing. S. Minovakv, ministar dr. A. Kramer, pod-ban dr. Majce-n, podžupan dr. V. Ravnihar, zastopnik dravske divizijske oblasti pol-kovaik D. Živanović, rektor univerze ^r-Ku*ej z dekani fakultet, upravnik g^edali-§ča Otoa fcupančič, poslanec Ivan Moho-rič, zađtopnik Zveze kulturnih dmšterv prof. Jaran, predsednlk J<5 lig'e dr. E. Stare, z&stopnik srbske pravoslavne cftrkve-ne občkie prof. Jurković. predsednik će-ske obee R. Rykška, za njimi so se za vratili iaredno številni zastopniki kuiturnih, nacionalnih in stanovskih društe»v E>a so me fcalne alovesmosti. udeležili rea izsredno M*vilM raMopnild drušUnr, dofcaaijejo mnogi podpfcl na aotatoi adro*. kl jo je JC Mg* naelDvaft na, ćeškortovatko vlado ls )o bo te Stab£it Mater« zapustUa tuđi izredno moćan vti«. Po prvi točki je predseebeljaka. Občinstvo je po tem počastilo spoonin Masarvka stoje v dveminutnem molku. Pri Dvorakovi skladbi sta pela v duetu ga. Ksenija Vidalo\-a in S. Banovec, solo pa altlstka Bemot-Golobova. Slovesnost je bila končana s čedkoslper osobno varnost in pro-e^toeit po § 24a I. k. 2. Prav korajžno je perica Ivana stopila pred sodnika in nič nj tajila. Po njeni pameti je storila prav, ko je smrklo najprvo ritano našežkaLa po zadnji plati, nato ]i pa \"7ela prošlost. Zaprla jo je v svojo pral-nico. Zdelo se je, da ji je eodnik zaman dopovedoval. da nima pravico soditi in kaz-novati. Na dnu svoje duše je perica ostala prepričana, da je najhitreje zadosčeno pravici, ako clovek br?z posredovanja zako-nilili oblasti eodi in obeodi. Med njenim zagovorom smo t?e od erca "nasmejalu tako krepko in orijrinalno je zagovarjala svojo juridjčno teorijo. Otroka je perica izpustila iz za pora sele na zahtevo orođLnikov. Ker je v bwtni priznala in če nikoli ni J>ila kaznovana, ji je sodnik za pr^povedano sojenje in kazno-vr.nje prisođil kaien 14 rtni zapora pokojno za 2 l«ti. OPROSOBS ZAIL^PI POMANJKANJA DOKAZOV V sobolo je t^e-del na zatezni klopi pred sodn&om poed inčem g. Goreoanom znani &ix>rtni4i motooikliet Slavko Jeseuav2c Dr-žaNTii tožilec mu je očital glavno krivdo pri karambolu, ki se }e docodil V*. maja pri Hotovljah na banovinski c^sti med Gore-11 jo vasjo in 2iremi. Obtožnica je trdila. da je vozil z brzino 80 km na uro. Na križiću, kjer se cepi banovinska cesta dnigesa reda proti Srednjemu Brdu, ni dajal signalov in je r »vozi 1 v ko1e»arko Jelov^anovo Zofiio. ki se je vozila na moc*k»m kolesu ter le peljala ^ seboj r,a koleeu tuđi mlajšo An«elo P^rženovo. Popledice karamt>ola s»o bile strasne Jelov-ianova je priletela v betonski podstavak križa, ki stoji na \*n\ me^tu. Pri-sebnost. Spominja se še, da je takoj zaprl plin, ko je zagledal .Telovinnovo, ki J3 vozila zelo nesitrumo. V naslednjem trenutku se je že dosodil karambol. Kolesarka je za-vozila naravnost v motocikel. Kaj se je godilo nato, Jes^novec ni moifel povedati ,ker je leŽal v nezavesti 21 ur. So»j»žče Je za^lišalo vef pric, odlocilno pa ]e bilo mnenje izvedenca c. Gorča, ki je po podatkih preiskave in po aituaciji terena zaključil. da obtoženec ni mopel zakriviti nesreće, pa? pa je bilo dokazano, da je Jelovčanova vozila zelo neprevidno. Brani-lec dr. Kanrtar? Je dokazoval, da je rarna-nje kolesarke povzročilo ne^reCo. Xa me^tu nesreće ni križic&a, temve8 samo razpotje s kali potom, ki ]e vrhu rsega postavljen na napačni sirani. Na \sm mestu po pređ-pisih obtožencu ni bilo treba dajati znakov, kolesarka bi morala bolje pazHi, ker ie pri vozila s etnmske na glavno cesto. Glede brzine i: pa zaano, da Jo je teško prasojsti, posebno ta laika. Ker je >l>tožemjc ?aprl plin. ko je zapledal kole^arko, ni mogel voziti z vecjo brzino ko* 3o do 40 km. Za^top-nik zasebne tožbe dr. Šnbic ^e je pridru-žil mn?nju državnoga tožilca dr Pompeta, da je obtoženec sam zakrtvil »esredo. ker je vozil prehitro ;n ker je po nepotrebnem zavil na levo. ko ie opaiil kolesarko. hodnik ie J^enovca oprostil krivde in kazni zarad: pomanjkanja dokazov, za^eb-nesia tožiica pa zavrnil na pot civilne pravde za zahtevano odćkodnino. Državni toži-lec Je prijavi! revizijo. VSAK JE PO SVOJF IOLEDEN 0 čuvljarju P. Josipu smo svojčae že po-ročali. To je bil listi, ki je nad leto dni iskal zapeljivca ^voie žen^ Pavline in ga našel v osebi £ Z. Ta pa ie bil prav presenećen, ko mu je čevljar povedat. da je za-peljivec njecov^ žene. Očital mu je, da je ženo zapelial pri kopanja na Savi. Obenom mu je (X)eJal pismo, naj mu plača 1000 din odškodnine, Če5, da je imel okrog 8000 din škode, ker mu je žana zbolela in jž morala v umobolnico sam pa je prišel iz ravnotež-ja. da ni nio^el vec delati. Zaradi izailje-vanja <^e je moral cevljar zagovarjali preJ sodnikom. Državni tožilec j? o&umii sokriv-de tuđi r-evljarjevo ženo, katero pa ni mo-ee! obtožiti. ker je zaradi slaboumnosti po-polnoma prekliriina. Obtoženec ee je zajrovarjal, da mu je žena povedala, kdo jo j? zapeljal in zapelji-vec ne n>ore biti nh?e dragi kot Z. Prosi 1 pa je «=amo r.n pod poro in jja ni izsilje-val. Rekel je. da je ^. Z. štitila policija, ker je uiileden. On. čevljar, pa je tuđi uglađen, ker je vsaj po svoje u^leden. Sodnik je obtoženca spoznal za krivejja in ija obsodil na me«ec dni zapora in na 120 din jdobe. L>uš?\-no bolni ženi obsoje-nec ne bi srne] vee verjeti. čevljar P. je kljub temu trdil, da je nedolžen in kazni ni sprejel. Večer Dele Lipinske Ljubljana, 21. septembra. Ga. LipirLfika ima kot mednarodna di«eu-sa tuđi v Ljubljani prav mnoRusko-francoski pakte, ki ga pod a ja hkratu kot ruski moški in tranco&ka dama s karakteristično obleo na vsaki strani svojega teleaa, z moškicn in žeoskiin glasom in različno gestikulacijo in niiiuiko, posebno »nagovii doiuu njfena inoene dramatske osebnorfi in teaniin« spretnosti. Takisto je Ijubki parodija Shir-ley Temple zelo ugajala, ?eprav &? beee-dilo doloma kreta na meji, ki j« ie mogot le za variete noćnega okolja. Vsakakor je ga. Lipinska odlična zaatop-nica eroje etroke, ki sicer ne spada v ope-ros a nam Je » evojim pettrim, tuđi aktuaU nljt namigavanj polnim sporedom priredila prijeten, v Ljubljani prav izjeman in z 1 dnlie'viloitiBf vacufen veee*. IMeeuea peMe* ni >f>ripovedovalkas. kar je Lipinska v pol- I n*m pomenu in s polno simpatifnostjo. G. WiUtr Lftjtai je hil pri nekattrih to-Čkab spretan in loien ipreraljevalee na kla* vir ju ter je tuđi sam (^U na praigranem instrumentu) zaigral nekaj trfinkovftih. ae pr^tirano medemjh tkladb. Nenisko-franco-eki progrun je našel pri UkUto svojevrtj-ni publiki prav topel eprejem. Fr. O, Kiparfi proti Alekmn-drovini pro>pile]ajn Ljubljana, ti. septembra. SnoČi 00 imeli naii kiparji 5e^t«Bek v restavracijikih pmstorih pri Slamih ni bil predložen v nate?^ju in ko je predla-^al, naj bi se oddala d©la. 1e &amo-lastno izbranim obrt n ikoni in u metni kom. KonSno ?o na nestanku zbrani kiparji so^"la-eno zahtevali. da «e za denar ki ga je slovensko ljud**vo zHralo pod pealom: »Za likovni spomenik VlteSkega kralia v Ljnb-Ijanicc, razpiše ie prvotu ) najavljeni kipar-fiki na*e?'ij. hkratu pa so ucrorovili. da jo Plečnikov nacrt neino^roć zlasti zato, ker ne od^ovarja predstavi blairopokojnerra \'\. te>keora kralja, o katerem vemo. -Ia je bil vse prej kakor 6f>nca kak.^ne^ra rim^kejra im pera tor ja. Se*tanek, na katerem je biia zbran-i većina flJovenfckih kiparjev, Je Ml zaključen okn>u 23. Učiteljsko zbosrovanje v Radencih Rad^n^i. 21. ?eptembra. 7a zbor*>\*anje Ijuto-merske^a u?it »l|sk*»2a društva 1«. t. m. v Rndenrih ie vladalo med učite)jetvom velU«o zanimanje, saj ie sl^d-nje koma i fokalo, da pozdravi -»voie^a dol-»zoletnega nredeeKJnika cr. Karla Mavri»>a, ki ie bil nedavno razre*3n poolov ŠoUkeua upravitelja, čeprav mu pot^kj ž1 39. elu?--beno lolo in je zdai podreien mlndeniu uri-telju kot svojemu predstojniku. Zbrano nfi-telistvo ie pri?rčno no^.lravilo razrešene^a uoravitelia z ž?ljo. da bi m:rno prenese] ta udarec. Vidno ganjen je g. Ma vri? zborova !-ce sa^olovil. da f«tanf» ni^tiova pot ravna v korist vsega učiteljstva. Nato ««e ie prirelo zborovanje v raden?ki 5oli pod vodstvom pre-dserlnika u. VlavriPa, ki se je uvodoma s pi Meto «f>ominial f>r**-zidenta Osvoboditeljn Ma^rvka. rr*iteljs*ro je etoje počastilo nio-gov apomin. Po uvodnih formalnostih je pred^** Tnik r*oz"irnvil tuđi r«e nove ?Iane in na^Tf>vil n^kaj Hodril-nih be«ed na wp ti*:t^. ki po bili prem^-sčeni v drujfe sreze. Ori^al ie delo i a fe-žave uoitelfeke organizacije, nje pomen, podčrtajoč vre«inost slo^e, prav.a^a tovarila in poštenosti. ker le to bo robilo čast uči-toljskega slanu. Spričo polražitve življenj-♦^kih potrebščin je brh> zt.rano učiteljevo solidarno v zahtevi, da je treba drzavnemu uradniMvu Tvišati pla'e. Pr^flsednik je tuđi poro?al o banovinski »kuDŠčini in je članstvo zlasti zadovoljila izvolitov p. Kumlia za pred-sedr.ika sekcije. O. Horvatič od Sv. Duha je porocal o skurscini v ^koplju, Jol-f=ki u-pravitelj g. Ivanj$ič je pa naglaSal. da stoji člans'.vo vsejra sreza svojemu pre.i-^edniku r ves to ob strani. Trije »zračni napadi« ^r^r-il^or. 20. i>oi>ten»lv;a 2e nekaj dni so kazali Mariborčani veliko zanimanje za zračni napad na Maribor. Napad je bil napovedan za petek ob 10. uri dopoldne. Točno ob napovedani uri je plat zvonov, tuljenje siren in piskanje Iokomo-tiv napovedalo nevarnost zračnega napada. Na novi del Glavnega trga so prihiteli mariborski gasilci in gasilci iz delavnic državnih železnic, ki so imeli iperitne obleke. Na trgu so bile postavljene tri male lesene hiše, na katere so padale termitne vžigalne bombe. Vajo je opazovalo zelo mnogo ob-činstva Na cesti so bile %postavljene tablice s svarilnimi napisi, ki so opozarjali, da je prehod zastrupljenega ozemlja življenj-sko nevaren. 2elezniški gasilci so takoj pri čeli z razkulevanjem zastrupljenega ozemlja v iperitnih oblekah in plinskih ma-skaht med tem ko so imeli mariborski gasilci nalogo gasiti požare. Trije oddelki mariborskih gasilcev so bili v pripravljenosti v Unionski pivovarni, pri Nassimbeniju in onkraj Drave. Na kraj zračnega napada so mestni avtobusi pripeljali reševalne oddel-ke z vsemi potrebnimi pripomočki. ReŠe-valno službo so imele tuđi skupine mariborskih srednješolcev. Vaja, ki je povsem uspela, je trajala točno 20 minut. Konec nevarnosti so oznanili zopet isti znaki kot pričetek. Promet, ki je v vsem mestu po pol n oma zastal, je zopet oživel. Vaji so prisostvovali predstojnik mestne policije dr. Trstenjak, podpolkov-nik Maslac, predsednik mariborskih gasilcev ravnatelj Pogačnik, mestni fizik dr. Novak, inž. Večerjevič, po\-e!jnik mariborskih gasilcev Kramberger, poveljnik želez-niških gasilcev Kessler in drugi zastopniki odbora za obrambo proti zračnim napadom. Radeče, 21. septembra V petek ob 12.45 Je začelo nenadoma biti plat zvona, znak. da se bliža jo >sov-raina« letala, ki hoćejo zasuti mesto z bombamL Takoj po alarmu so se zbrale poaameme ekipe na svojih mestih. kakor tuđi gasilci pred svodim domom. Kako so delale ekipe in kaj je bilo prav in kaj ne boota pa« vedela sanit. ref. g. dr. Vid-mar iz Krškega. in pa g. 2abkar. Za opa-zovaJca je bilo le to mučno, da je bilo pov»od na cesti radovednežev med njimi do«tl mladine, kar je znak, da nihče ne jemJje stvari resno. V takem primeru pa morajo tuđi odpovedati posameaie ekipe, vkteć neupottevanje danih navodil od strani prebivaicev. Predsednik obćtne bi moral bili po »vabuni za improviziran joračni napad« prvi na mestu in ne med zadnjiml. Reanost se na\-adno posnema od >zgorajc. Preblvalatvo bi morala občinska uprava poučiti do podrobnosti, kaj mora storiti in kako vesti se za primer zračnega napada. In vseli navodil bi se morali Ijudje brezpogojno držati Blizajo se zimski ve-Ceri, ki bodo primerni za tećaje in na teh bi bilo treba ra*k*iti po skupinah vse podrobnosti po nacrtu, ki naj za izdela 00-niRiiD fmmF« -^»^■»»™- * V soboto ob 17. uri pa j« bil zračni napad na Zidani most. Tu je ilo boJjie in po nekim dolo6tn*m načelu, kt «0 pri tkl-pak Ubsntfmrk ki «0 im#U 1« ve« Ućaj«v in pc%davajijt dobro «odekyv»U. VkMo a« pa Je lerto kakor v Radecah — niirwroin navzdol. Ponedeljek, 27. septembra: aaprto. Torek, 28. septembra: Vinioarji. Premler- »kl abonma. Otvorit vena predstava v drami. Dramska sezona se prične v aoboto 25. t. m. z vprizoritvijo Shakespeorjeve tragedije ^Julij Cezar«. V delu. ki gu je arežiral prof. šest, bo kreiral vlogo Julija Cezarja. r°*P-Levar. C ta\*ija — gr. Kralj, Bruta — g. Jan, Kai*rfA — g. SkrbinSek, Kaaka — gr-Jerman, tenskl vlogl: KaJpurnljo in Porcijo ijjrata ge.: Mana Vera in Mira Dani-lova. Zadnja vprizoritev >Julija Cezarja« je bila v našem gledalis£u pred vojno, za-t< ■ o letošnja ot\x>ritena predstava te ve-li~a&aie tragedije za vse ljubitelje klasike poeebno zanimiv dogodek. Eiu izmed najuspclejSih vprlzoritev pre-takie sezone je bila Fodorjeva »Matura«, ki jo bodo igrali prvič v tej sez»ni v nedo-ljo z\recer. Zaaedba je iata kot lani, cene znižane. Predstava je izven abomana. Krstna predstava Izvirne slovenske drame. V torek 28. t. m. se vprizori Pahorjeva drama ^Viničarji«: v režiji Bratka Krefta. Dejanje ra^riva razmorie veleposestnika in trg"ovca z vinom Marica Laha do njegovih \oničarjev ter oavetljuje njihovo borbo za zaslužek, raaen tesra prikazuje Lahov odnos do njegovih otrok in uslužbencev. ~ŠAH~ Šahovska sezona se pričenja z brzoturnirji Ljubljana, *2l. ee-pt^mhra. Na^i šahisti pvri?pn}tijo svoje jes?nsko itv- Ijenje z brzotumirji. Prihodnjo nedeljo 20. t. m. priredi Slovenska žabovska zveza «voj prvi hrzohirnir za mo*tva. Tekmovali bodo za prehodni pokal zve-ze. To jo raigibalo vse šahov^k? kluhe. Po\'soJ trenirajo v hitri igri. Ljubljanski šahovski klub, ki je v poletni eoparlci kar malo za-dremal ima v septembru dva prvenstvena brzoturnirja. Oni za prvon.Zve«iic. Ker bo rezultat teea tumiria zelo vplrval na ^-nstni r««d po-*iave mo5tva za Trbovljo. je pricakovati volike udaležhe. — U š. K. Šahovski dvoboj Gradec x Maribor Med sraškiru velesajmom je priredila štajerska šahovska zv*za v Gradcu šahovski dvoboj Ga^ler : Maribor v hotelu >Rrz-herzoiif. Johann. Rezultat totja d\x>boja je zelo časten za Maribor, saj je ostal aeod-loc?n 10 in pol : 10 in pol. Ta uspeh je treba .še podcrtati zlasti zato, ker ^o lani Grad-eani v Mariboru znia?ati s 16 in pol : 4 in pol to.kam. Res je sicer, da ja moštvu Gradca manjkalo ve? o.11icnih žahid^OA-, na driipri strani je pa Maribor po^tavil naj-močnei^o sarnitnro z m©jetrom Vasjo Pir-cf-m na č-elu V niaribor^kem moJtvri s!a bila tuđi brata prof. Gabrovžek in dr. G«-brovšek, ki sta icrrala na tretji in četrti deoki, inž. Prek na o>?mi itd. Isrralo ee ie na 21 dpskah. Gradeani so gost? pmrčno po&iravili in izrocili njihov em u vodji prof. kupanu lepo darilo, nato pa se }e ob 9. dopoldne pricel dvoboj. Dopoldne so se Mariborčani naravno«! sija.jno držali in je bilo opoldne crtanj» 8 in pol : 5 in pol za Mari-tor. Popnldne so bili pa Gradfani, ki so imeli zlaeti v sredini lK>lj5e Šahiste, saj «0 na primer od 7. do 16. de*ke od 10 partij dobili 8. fze.iačjli. Od po!iipmbn3jših partij je onieniti naslednje: prof. Stupan je remi-siral s prvakom Gradca Sohenkirzikoin, 5ta-ier&ki flež?lni prvak BeTghofer je pa pod-l*»£rel Pireu, ki je v izvrstni pozieijski i^ri pokazal, da je re~ mojster. Prof. Gabrov^ek je porazi 1 Krasni ga. Iz šoštanja — Nastop yluhonenaih. V aoboto zv€^eir in v nedeljo popoldne smo imeli v šodta-nju redko, a tem pomembnejšo prireditev: gostovanje društva ghihonemlh iz Ljub-Ijame. Ekrana je bUa razmeroma sicer dobro zasedeniav »pričo značaja prirediitvc pa bi morala biti poinau Uvodno besedo o g-lruihoneinih je govoril dmiStveni predaed-ndk g. Si tar, ki je z dovolj ra*k>6ntm glasom piikazai življenje in razmere gluho-nemih. in njihovo borbo za dosego vseh prajvic, ki jim kot ljudem pripadajo. Priredi tev ni imela nameca pokazati pred-vseju igradflkih spoootmostl nastopejodih, bila je borj krik ^hihooemih, pirotest proti zapostavljanju in podcenjevanju gluhone-ndh. Oni niao ljud^e drugoga razreda, ki ne morejo brti prođukttvTii člani čiovećke družbe. Ob »trakovni in sistematični Soli more tuđi gluhon^m prispevati »voj dele* k človežki koristnostL V tem ozum je v naSi ekržavi Se občutno promajo »torj^oe-g-a. Pri 25.000 gluhonemih ćele fitiri g-luho-nemnice psč ne morejo zadostiti potre-bam. Po govoru g, Si-tarja sta sledili v režiji učitelja g. Rupnika ćnre eoodejankl, v kat£irih so se igralci in režiser zelo potrudili, da jiro je dvorana mogla Mediti. V boiioče bo kasalo v tskem primeru dati na otler igre, ki bodo v vsej g-lobkii za-gTabale problem gluhonemih v današnji družbi. Dragi gost je iz Ljubljane so bili delcžni povsad toplih snnpatij. — Kaj je z Voinjakovo proslavo? Te doi se je naie £a*opa»je «ponwiilo lOOletni-ce rojetva oćeta «loven»k«ga zadružniAtva, tofitacij^eca rojaka tng. Mihe Votajaka, ki si je 9 svojim bratom dr. Josipom VoS-njakom prldobil ogrottme smalug« na slo-veTLsknn poappdarskcro, ki xiarodfmrtnem polju. V ftoitaaju ■» — vMb gr^pm* sa veš*e. Kaikor pa «•-daj dujtnao, n^ bo aić in da j% po j^javi »ektfa m^od^jnega fttoltelii »vw w vodo pa dio«. Mi m Se m»o£i r. r*tv.olit Tyi^\a c t*ta 6, Ho- fevar, CelovAka c**>ta V'2, žar. Gorel je koaolec kmeta Kotarja s Konja po domačm Vrhl«ta. Kozolec je stal tik glavne ceste od Lltije proti Ljubljani. Snoći je zle2sel v kcBolec Kak brezdomec. — »aj je bil ta kosolec stalno prenociSce popotnikov -— proti jutru pa si je prižgaJ cigareto. Ali nala** ali le po nerođnosti je vrgel ogorek v koanlec Ln vae je bilo hipoma v plamenu. Zaradi moičneg'a »ija so prihiteli sosedje, pa tuđi Utij.«ka požarna bramKi, resiti pa nišo mogli skoraj nić. PreprečiU so le. da se ni vnal UiiH &o#ed-ni kozolec, dočim je Kotarjev pogorel do t&l. Iz Radec __ Sokolako društvo ho imelo svoj r^dni olVni zlw>r v r^nbivo ?•*>. t m. ob 20 v *o-koL-kl dvorani. Pn^am^rni f-unkcir^narji dru-Stv^ne uprave pri pravi.« jr> #«voj?i porobila. « karprimi brvio pretlofti-li "»v^jim fMipa Ini-kom krepak razmah na^ejza ^iela. Na^e dni-£tvo je ppr^jelo v pro'Train *okolr&k© Petrove petlftke z.id«vo la^taeea dom«. lr p°-ročila br> raivklno. v koliko #e je proqlivalo na rai\oj **aa-np^ar. ]«o^^vec ;>a turii zlata [>arnien;i. Zi'odnje sorte fe obirajo. a ere v*=f z\ i>re-delavo jafjolčnika, k,er ni oiljcmaloev. One so zelo nizke 60 par do 1 din kpr. 5?adjar5ka in vrtnanski podružnica *e truli, da b\ pripravila na*>e Rad jar je k pravilnem-i ?n pT7*' vo&»wiemu oNranjtt eadj« ter »lvranjevan.ju »t^ra v dobrih Bhra.mf JTotovo v korist in ee bo pozimi eado da!e mak> večji pridHek. Po dolg'ih letih so jTav voHro ohrrMlili orelii, p~F.6^no v prednje visokih lojrah. Zgodnjih breekev je bilo malo, češpe'j pa nič. V novo napravljenih vrnocTadih je »rozdji do-Ffi m kaž*» prav Jfpo. le drf.evno nem« povzroča škodo, k^r so začeie pokati jaco-de in ee feiri jrni]o*>a. Iz Zagorja — Zftćetek 6ol<* na to|rfižkl o^emrazred-nici se je zaradi preureditve strani^ć za-vlekel do preteklega četrtka. Na zavodu je naatopil verou^iteljsko službo kaplaji jf. Kunstelj. ki je bil letos »emkaj imenovan narnesto odiAlegra g. ćampe, ki je na štu-dljskem dopuatu. — Fiinft^i napad kot predzkuSrtja ob-rambnih ukrepov se bo vršil v petek 25. t. m., pnedvidosna okrog pol 16. ure. Opo-arj3mo prebh-alstvo, da pokaže pravo ra-zurnevanje in so pokori že znanim odre ribam. Prodaedđuk glavnega odbora za obrambo je srpski instruktor dr. Leon Schei-chenbauer, namoetnika <*r. Blavko Grum in dentist g. Hribovše-k Ivan ter predaed-nik obćine pa g. Pro*enc Anton. — Sodo* komisija, obetojeća iz Hirih tt&nov, dr. g. Grama. je v ponedeljek popoldne te-loopala 1d pregledala fte nad teden ▼ grobu tejbeCe truplo B«bar-2av1)ijev«. Obdukcijo )e odredilo drtavuo tožil»tvo, k«r ob-atoja mun, da je umrla pri splavljenju, 26in6ki službi, da se »irotovi. če morda preimeini ojegovi dohodki no vpiivajc na pravfro do polnih rntkojninukih prejemkov. Prijavam je treba 7*1 otroke, stare nad 16 let. priložiti potr-dila o rednem V>lanju izjavam pa doka žila o velik oeri dn!n»«lkov v samoupravni »luibi. Vpokojenem. ki bi v <>ktobr*ketn roku ne predloži! prija vp ah izjave, *e bo iiplače-vanjp rtoklai a!i pokoinme rnčasno ustavilo. — Kreditne ustanove ped zalilo. V prvih fc ftt**ocih lct/»5ni©jra h»'a je žlo pod zaicito i:» Viank. delniMcih dnifch in 4 kreditne 7.Tlnicc. Skupaj je zaprofilo 74 za-ččito 17 kreditnih u^anov. 5 bank in 1 kreditna zadnjem je pa §lo v izvenkonkurzno likvidacijo. Zdaj je pod zaštito v naii državi "37 kreditnih ivtanov. od fph .*» do-bifo 2v*7 od^oditcv plnčil. f> jih je v sana-čiji. 81 p-m v izvenkonktirzni likvidaciji. — TrjEforinska pogajanja t Nemčijo. Ir. Dubrovnika nornfajo. da >e bltf.ajo seje uralnpcra neni^ko-jneosloverpke-jra trjrovin-i»ke£ra od!v>rH koncu. Razprave v plenumu no Mle konrar.e že v rw»rf»k. pntem *v> pa rlelali trije odbori. Po izjavj fcefa naše de-lpjaoijo pomoćnika lunanje^ra ministra Mili voja Pilie ?e razvijalo pokajanja ugodno In No končana 'lanes. DANES POSLEDNJIC ! Veliki Emil Janningsov film PRED SOSCSJM ZAHODOM (Der Herrscher) Gerhart Hauptmann Najlepši varietejaki film KRALJ ARTISTOV TRUXA La Jana Danes posleđnjiC I Film iz dunajskega družabnega življenja po romanu U. R. Bartscha NJENI LJUBIMCI (Hannerl unđ ihre Ldebhaber) V glavnih vlogah: Olga Cehova, OIly Flint, Hana Moser In Albreeht Schonhabi Predstave danes ob 16., 10.16 in 21.15 uri — Bivši cffiptaki kralj t Dulmaciji. V Dubrovnik je pri»j»el v uedeijo s svojo jahto »Ni-met Aholi« stnnojzlavljeni e^ipteJvi kedif Ahaii Hilmi II, stric sedanjega kralja Faruka. O^ledai si je nieMo, potem je pa oipotoval v Sarajevo, kje! osloik; nekaj dni. V Splitu ae pa mudi sestra pokojne^a e£ipt*>kega kralja Fuada princesa Fevkija, ki ?e je odbijala včeraj popoldne z jahto noiiivkega indu£tri>a!ra Opela na ribolov po Jadranu. — Anijlegko rudarsko podjetje za Jugo-slavijo. Skupina an^leSkih finančnikov je ustanovila v Lor.donu poJjetjp Baehina Mi-Dee Gol^i z delni^ko glavnico 200.0i"iy fun-tov šter!i;i£<.»v, pri nat? je pa vpi*aU) f>odjet-je l,0O0.iioi> dein:?ke glavnice. Podjetje se bo pefia-lo 3 pivkupčfvanjem ležimo rude in spioh 1 vršenu rtt^a:>kirai posJi na oiemlju Jup^lavijc. z!;ujala spioAno obcudovnaje. G. Kralj je dotnl za svoja razatavljena deLi zlato kolajno z diplomo. — Vellkega u>ma so uieli v Muri. Iz Čakovca porocajo. da so ujeli ribiči v Muri 57 kg težkega soma Som je bil zaael v plitvo vodo, kjer so ga ribići prav lahko u*e*L — Vreme. Vremenska napovei pravi, da l>o epremenljivo vrenie. Včeraj je nekoUko deževalo v Ljubljani. Najviša temperatura je znašala v Skop!)-j SI. v Beogradu 80, v Mari!»oru 27. v Sarajevu 25. v >pHtu 24, v Zagrebu 22, v Ljubljani 19.8. Davi je kazal barometer v Ljubljaui 761.8. te^peiatura je značila 10. — Fercsheva je umrla. Včeraj smo poro-čali, da se je v Zagrebu zcstrupila bla^raj-ni čarka kavame >Astoria«. Elizabeta Fe-rsch pristojna v Maribor. Na kliniki eo si zd^avniki zaai^i. prizadevali resiti ji življenje. Včeraj je Fer^hev.-t umrla — Drzen roparski napad aa kmetieo. V nedeljo ponori je bila v va^i Lipi blizu Karlovca napadna 6"> letna kmetioa Ana Rodina. Ropareki napadalec je v<*r] v njeno hišo in baž ko je hotela podelicati sosede na oomoč. jo je u-vtreli) v slavo, potem pa po-^jrnil. Na stre] ?o prihit«li sos^dje in olpeljali težko ranjeno kmetieo v karlov-Sko bolnico, kjer 6e bori e smrtjo. — Sinova okradla očeta. \" rioči od Četrt-ka na petek ie bil v vaei Lačarku blini Sremske Mitrovice okraden najboffatejši kmet Kikola Raj^'ć. S podetre^ja &n mu odnesi tato\ i 101.0T0 iin Oožniki go pa tatova kmalu iz»-»ledili. Rajšića &ta okradla njegova sinova Pajo in Gajo. Zagovarjata se, da pripada denar njima, ker delata doma, bočini podpira o?p tretjeca brata, ki je pa že dobil, kar niu jrre. — Grozovit vihar v Križevcih. V nedeljo je iivjalo v Križevcih in nad blifiijimi kraii BJlno neurje. Ni «e ocenjeaa ^koda, kj jo je fovzročilr. neurje 2G. av^u«ta, le je za-del prebivalce teb krajgv nov hud udarec. Po silnem nalivu so bili kmalu poplavljeni ob 2e!ezniSki nropi Križeve!—Va^o Hotbi travniki in po'ia- ^^ Božjakovico in Repico ie padala debela tofia, ki je pokončala vse pol^ke Dridelke kai jih kmetje že nfco prepravili. Ponekod je vihar o-inafia! etre-he. 0 silnem neurju poročajo ludi iz Dalmacije in ViravKice- —Tafta mumim m rokara Drar«. li Koprivnice porofiajo. da se Je pripetila v ne-aeljo blizu vaei Gotalova na rokavu Drave težka oeereć«. Kmetje Pavao Peirevič, Ste-paa Većenaj. Ivao Lovkov& hi njegov bra-trar ^AVE MARIJA« I Benjamin GlgU I DON JOSE MOJICA I I »KRIŽEM TS MECEM« I KINOMOSTE I — NemSke avtomDbiliste na Podkorcn-•kem eedlu je pozdravi! dr. Zužek \ imenu AvtonK»bilske^ra kluba kraljevine Jugoslavije, sakci)a Ljubljana in ne v imenu Tou-rinR kluba, kaor fuio včeraj pomotoma po-rodali. — Tragična »mrt doklice pod brzovla-Kom. Včeraj popoldne se je pripetila na teleznižki progi pri Zagrebu težka nesreća. Iz sole sta se vračali lOletna fetefica Ceearic in 71etna Nada Kras. Sli sta čez teleznižko progo in niiita opazili brzovla-ka, ki me je baS bližal glavnemu kolodvoru. Lokomotiva }e zgia-bila Stefioo Cesari-Cevo in jo rastrgala, doćtm s? je dru^a deklica, ki je brzovlak Se pravočaano opa-zila, re4Ua. Lokomotiva jo je aicer zadela, da je zadobila teike poškodbe. vendar je pa ostala fcva. Strojevodja je takoj ustavi! vlak, toda bilo je že prepozaio. — Zaljubljena o»miljenka pobegnila ir bolnice. Iz šibeniSke bolnice je pobegnila v nedeljo usmiljeiika sestra Albana, doma iz Sla^-onskeg^i Broda. Zaposlena Je bila na internem oddslku, kjer se je zdravil pred štirtmi meeed ftofer Ante StoSič. Zaljubila sta se drug v drugega in sestra Albana je sklenila zapustiti bolnico. Za njeno ljubeaen je zvedela predstojnica samostana v Šibeniku tu rfd«nila Je poslati sestro Albino v službo v Zagreb. V nedeljo bi bila morala zaljubljena redovnica odpotovati v ZagTeb, pa je raje pobegnila s svojim izvoljencem, s katerim se bo te dni porocila. Zni*ko? Splo^ne^a ž^n^kejja društva, Strokovne komisije za Ploveniio in Akcij-sketia odbora otrlasila pri načelniku trgo- vinftkeca odelka dr. Rataju in mu razložila ladpvo. Ravnatelj zavoda B. Račič ?e je pa te dni mudil v Beogradu, kjer «e je zavzemal za izbolj^anie sole. —15 \*ECERM TKGOVSKI TE&AJ se otvori tuđi letos na trgovskem učilišču »Christofov ui^ni zavod«, Domobranska cesta 15. Namenjen je vsem onim. ki Želijo izpopolniti svoje znanje in se izobraziti za pisarniSko službo. Po zadnjem odloku Mi-nistrstva trg-ovine in industrije je večerni te^aj na tem zavodu potrjen od tmenova-nega mtnistrsrva 9 pravico izdajanja odobrenih IzprKeval. PouCevali se bodo vsi važni strokovni predmeti po novem učnem nacrtu ter specijalni predmet *pisarniška dela«. — Vršili se bodo tuđi posebni steno-g^afski in strojepisni, jeziko\Til in drugi teCaji. — Informacije daje ravnateljstvo zavoda vsak dan dopoldne in popoldne In tuđi zvečer do 8. ure v pisarni na Domobranski cesti 15. Na željo posije tuđi pismena obvestila. Solnina zelo zraerna. Prospekti brezplačno na razpolagro. — —lj Ansamblsko igranje predvsem igranje v godalnem orkestru bo vadi I v novem tečaju, ki ga bo otvorila ljubljanska Glazbena Matica 1. oktobra profesor Karei Je-raj, ki ni le eden naših najodličnejjših to-zad-^vnih strokovnjakov, tenivec tuđi mož izredne prakse in ljubezni za ta predmet. S tem li oče Glasbena Matica dati priliko, da ee izvezbajo v orkeetrskem igranju vsi oni prijatelji glasbe, ki obvladajo godalni instrument, a nimajo prilike sodelovati v kak^m orkestru, odnosno 5e nišo popolno-ma usposobljeni za skupno igranje. Podrobnosti v pisarni Glaebene Matice, ki epreje-ma tuđi prijave. —lj Tuđi t letošnjem solskem letu bo deioval na soli Glasbene Matice glazbeni orroSki vrtec. Pouk sa za&ne 1. oktobra, prijave sprejema pisarna Glasbene Matice. —I] Dve no^i P«^*ki ibirki. 100 narodnih, med temi 16 za moški zbor in 84 za mehani zbor. je izilo v pnrsdbi Adamtca v Adamtfevi ljudski pesmari«, ki jo je izdala Glaebena Matica ljubljanska. Na ^o zbirko opozarjamo na5a zbore m njiJMive pevavodje. V minulih dneh, povodom < dn«Tno ▼ blagajni ffl*đa>rtk« upmve. V abotinaaft A, B In Premi9mk*m so fte ugodni •ađfii na raspolago. —lj >8aia€ matica * Ljabl^ai nMnanja zopet tužno vest, da fš naš dotoiHni in zveeti elan g. Alb^t Demlak«, ioUd upravitelj v pokoju od5el ▼ v^cnost. Pruakno *s# ^lanatvo, da se po moinosti potnoitTil«o udeleži pogreba, ki bo jutri 22. t m. ob 16. iz hiše iak^ti, Privos 4, nn pokmiUMe k St. Križu. 2alujoSm e onol&tni poeeotnikov sin-ček MShael Knez na OjBtresn pri TinjUrirm pri pcuicu 2kkmil levo nogro. V petek je padel 34Ietni dmnar Fraac Inkret iz Pr»-k>g pn ftmarju » *^pe In si zlomil levo nogo nad kolenom. Ko am J« vračaj 361et-ni, v Westnovi tovarni v Gaberju zaposleni dela\-ec Karei KoStomaj iz Vrh pri Te-harju v soboto z dela domov, s« je »po-taJcnil ob kamenu in pa(iej taio nearećno, da ai je zlom:] desno nogo nad koleno/n. Veo tri ponesrečence so pnepoljali v celjsko bolnico —c V celjski bolnici je umri v nedeljo 651etni poaestnLk Franc Jatbec iz Lake pri žuamu. —c Usoden padee. V četrtek je pedel pri delu v Solčavi 5*>letni tesar Matija Robnik iz LuČ tako nesretno, da m je zlomil 9pod-njo čeljust in 9? hudo požkodoval po vsem telesu. Zdravi se v celjski bolnici. —c Generalni nafrt za gradnjo jnstien« palače na Glazriji je mestni svet odobrit. Grradbeni strožki to preračunani na okrog-lo 10 milijonov din. VpraŠan>e financiranja le velike gradnje pa Će ni rt^eoo. —c Iiohesite ialne sastave! Mestno poglavarstvo v Calju razpjlaSa: Prebivatetvo mesta Celja vabimo, da razobeai vpoiastit?v spomina prvega prezidenta čefikoslova^ke republike Ovobodirtelja dr. Tomaia G. Masa ryka na dan njegove^a pogreba, to je v tor?k 21. t. m., na ovoj ih poslapjih za Ine «1-stave. —c Nesreća pri delu. V petek opoldne je cirkularka pri delu odrezala 251etnemu de-lavou Alojzu Kačiču e Strenskega pri Rftm-ekih toplicah levi kazal?c in sredinec ter mu porkodovala tuđi ostale tri prste na levi rok i. KafciČ se Tidravi v celjski bolnih. —c Umri je v eobo*o na Babnem 5tev. 20 pri Celju 601etni poseetnik Marko Žalokar. —c Atletik : Trbovlj© 10 : 1 (1 : 1). Na razmočenim igrilču pri xSkalni kleti vijami, v kateri so domaćini visoko a zasluženo zma-gali. Tekma je bila nezanimiva in je nudila zelo povpre^en nogomet. Atle4Uci so podavili enajstarico, v kateri se je izkazaJo samo n*kaj ierralcev. ZlaMi v prvem polčaen eo igrali zelo neodlocno in brez posebnih kombinacij. Po odmoru, ko *o goetje zelo popustili, so Atletiki zaigrali bolje nego v prvem polfasu. Goetje so natopili samo z 10 igralfi in so t prvem pojasu pokazali mnoso volje, po odimoru pa so se umaknili v obrambo, tako da &o igrali Atlatiki eko-raj samo na polovici goetor. Prvih 15 minut 60 bili Atletiki v lahni premoći, a nišo znali spraviti niti ene žoge v mrežo. V 15. minutiJzvedejo gostje hitro akcijo in Grma prelje žo?;o v mrelo doma^inov. Nato je igra jk>1 ure izenačana. V 37. minuti Schuh II jrenači in Atlertjki preidejo zopet v lahno premoć. Drugi polčas je v znamenju abeolut ne premoći Atlerikov in goli 53 začno na-jzlo množiti. Schuh I je zabil gole v 5., 24., 29. in 32. minuti, Koielj v 9., 42. in 44. minuti, Honi^mann pa v 15. in 25. minuti. Tekmo je sodil £. KuSar iz Ljubljane tofno in objektivno. SOKOL — Vaditeljfcki ibor Ljubljan«ikefa Sokola naznaja, da e? vadba dece, zaradi po- poI zelo veliko zanimanje med raeSfani, po mlilo razumljivo ogorčenje, ne samo p:i a'etih, nviveč tud! velfkega dela me56ano*. Ispadi o'vin.-ktg-a odbornika p. Beča, prjoL^eni v nu.-^u li^tu, bodo imeli avoj odinev po-ed sotiišJ-em. V kako mučen položaj je g. Beč e;pravil vao upravo, ©anj priCa, nit poBveroviUnlh sej, kl 00 se wfcile v dneh pre«1 javno eejo za taetrtimi okni in z*kj«ijenimi vežnimi vrati. Baje je bilo na teh sejah pre^j »vro-6e« t»ko, da je en občin^ki odbornik ćelo demonstrativno od Sol s feeje, č**- rruwa biti prav grvtovo znano turia gedanji začasni općinski upravi, ki pa teira ne upoSteva. Pri eeji v petek je Wla javnoit pripuze na, samo k delti seje. na kateri j^ r*il.» ftklenie-no. da se kupi nova omara za arhiv, da **<* •spcejin^jo v me#tno Pirotisnioo nekateri novi siromtki in poddi nekaj po<1j*>r. Y#e dni*yo fe je obravuavalo n* tajni seji. Ćelo Sitan je *ap«swCk.i Radnv* t#>'}f t*l priznati krivde. ampa.k je v*lil krivdo zdaj na v«vo urnavo. zdaj na tajnika, kar so pa s^veda vei nriza»tpti od- k>*iv> odkKon^I. Knc«no *e im odkl to pri- Jmal, da je r*« netLaj govoril, da p* ni vt-e tako točno, kakar je v x*pianiku in v poc^ čilu >Sloreni>k^* Naroda«, v kolifeor pa je tofiuo, i&kreno obžaluje svojo izjavo. G. inž. Haranovič ge je 7. ir-javo ladovoljil s pnpombo, da 00 videl, kaj bo k temu roke! njegov pravni zastonnik. Pri drufrecn deiu tajne *e}» j» bila spre-jeta na 741 a nje izjava o»e«*tnA^m strašni ka g. Po^afarja. il v strehi pri overovljenju Ka{>WsxiAca «/»dnje spjp. 6. Rpc je zaht«val, date v sipfraiku nekatere njeffove izjave črta>>. na kar onta-li cx1bomiki aeveda nišo hotrti pr»tati V^i odlM>rniki bo zApi*>nik »adnje #e}*> podpitsaH, le ir. Be^. Wili tuli uvolni irovor pr©d^*dnikn o^nne g. fter-uarja, ki je v lepih r»««et1ah po»v«! £. od-Hornike. -ta se momjn zavedat; s\'ol-žnosti in odgovornosti in vam tre4».a ime*: ponvetovalnih «nri la ta utrtim i Win«kih «ej iavnof»tii pn pHpnVati »amo k ra7.prav; o uVw>4nih »adevah! Ppo? t; ta kuni odttrcrniki. katerim ni m Wac*>r ni^*«"\inov femve,* «mn 7,1 o^tVmo maVe-vajij«, ki gTe v breme dcivki.pla^'valccv! Kaj je Mio pio*rf4in^> dela rt o*>^ini nejotre^ne stroSk© 7ji PtTokovnjake? D<^>it^ r*»* »fe4# i«ož»»«-, ki boxio prifiravljt^i! (xlp-ovarJRti za svoja dej.inja. no |»a, da s^ erikrat poka?e-jo kot cnospočrti prronx>vniki in za*£vtniki mer^tnih int<*rftw>v. ko pa j»m »topi< n« rep. pa se ko? nehoeljt'no dete ukrijejo ?ji materino krilo in gJadko utaje vs^. kar »o prei govorili. Mi je to na&i-n zai*tojwin>a m*Mfctnifi ints* resov. ko »^e odix»rni-ki r.K-ro k seji, ka kor žens-ko k popoldanski kavi. pri kateri oIms ro v*e mCTto d<» ko»»ti"r Javni interni se za«tor>a.to iavrb^. ^ospoia. in ne tako kakor jih za ft to pa to vi! Proti taketmi p< **tojvanjtt oil'irno f»rotpstir>m'> v imetm \w pri/^d*»t* javnosti in d*vkoplac«vaJoev. Iz Maribora — 2»lna Seja mestnega sveta. Mariborski kupaći je aklical za drevt ob 18. uri te-redno seji, međtnega »veta. Seja je name-njena komemoraciji za pokojnim prezdden-totn CSR T. O. Masarvkom. — Maribor ob smrti velikega Sttnrana. V nedeljo se je obmejni Maribor dostojno poklomU manom nesmrtnega slovanske-g-a velikana in iskrene jl je težko govoriti, da£i je bila regulacija, ob priliki volitev sveto obljuoljena. Toda nagnan j, kac sanejo prebivale i Pesni-slce doline zahtevati, je temeljito oanaže-nj« doline in razširitev peaniške strugre. Razairitev struge in pog"lob4te\' iste je akrajoa. potreba vse pokrajine, ki je ob vsalcetn "veCjeim nalivu pod vodo. Malo manj merjena in komteiJBkili oerledov, pe već dejanj! — Mrtev-tlv. pred 22 leti je odžei Ivan Serv-eder iz Tesoa z brvdim 47 pešpolkorn na bojno polje. V Karpatih je bil ujet in od t&krmt ni pa?en>el njegov oće noben«;« ponočila o svojem spinu. Vad » g-a ±e proglasili a mrtvega. Te dni pe je prejel oče Josip Seveder, pouestnlk na Teznem iz Mo «kv« piamo od »vojega sdnA, ki je živ in zdr*v in kl m priprartrij«. na vmJtev v domovino. — Mlntster dr. Ro^V j© bdl z maribo*- ^skimi flportnlmi raa5m^ra«ni w 73^rtovo-ljen. Praar taiko z usrpHVntm drfoin najHep^a 9okoh»t\-a.. ki m« je obljiubd v»o pomoć. Laskavo prtaoanje so prijoM od g. ministra tuđi nadi ^asilct — Det« atoniio v mlakL V LJbanji pri IvanjkovcTh je padlo, 2C mcfrecev stara po-se3tnfkova h*erka Viktortja Vaupotir v mlako na dvorttću. Dete je utonilo ker ni bilo pravoćaano pomoći. Želje obiskovalcev gleđališča LjuNjara, 21 septemhrm X\-c
ne, p>a '^ na/11 e-^rujeiiio jjleilali.^ko upravo * proftnja-Tni. \t-rabiti moramo pač priliko, ker pT^sirno ta erobtovanja pevoe^'t Li ^e Je zjičbsuo mnd* \ Ljubljani. Oni dan smo Čitali. *!.i .-^ vTniia Fratnikova, ki je v Prafri to 9aJ«-burgu vlo7.ivela *»ijajne uspehe. Piae« nam je jKnlal par 0i11u:u!.m\ |».--i ■ k U ■ ki ^o Kanjo siloo la«luive. Ketr z velikim veseljem ijj zanimanjem zaslethijemo razvoj naših fntia-Jifi pevk in pevcev^ prosimo za ^rossovaoje Frafnikove v operi. — Za£aNK> se inu-ii v Ljubljani tikii na*i priljuMJeni juruSki tenor dr. MaJ, otll^l2i aadi operi. 2elimo si tuđi ^ro«tovanje t&gn. ume^tni-ka. — Na& nvla-ii Drtnota je la*di zopt*t v Ljubljani. V lepen> kim »min u nam je njegov l*in*ki Alfred v »Traviatic. z^to w želirao tiKli n)eg» ponovno sliSati v nafti °P^ri. Oenjeno upravo p^ro^imo, da v»* tri nafto priljut»l}ene umetnlke povabi na jr^»rtov:ui]«. St a'no operno [M*!uAai*tvo. Kupufte domaće bla^o! MALI OGLASI tseaeda 50 par. đavo* po—b«j. Priom, uq*w ttnsđ> Din 1^—> dav«k potteb^j Ia pismene odgovore srlede cnailn oglaaov )• treba prUoaia znamJio. — PopumUn sa male frginf cm primamo. Beseda 50 par. davek p Najmanjfii zneaek S Din Za Solarje obleke, perilo. Hubertus plašč» Itd. Dober nakup. PRESKER Sv Petra- cesta 14. 60 PAB ENTLANJB ažuriranje, vezenje zavee. peri. la. monogramof. jrumbojc« Veli« ka zaloga per)a Po A.75 Din »Julilanac GoBpoffvetafca 12. . i KLIŠEJE • -. * - t ' * r J.U0OGHAnKA Deaeda 50 par, davek poaeboj. Najmanju snesek 8 Din HOLANDSKE CVBTNE 00M0LJB hijacint, tulipanov, narcis, kro- kusov ild, nudi Scver & Komp. Ljubljana. 2161 NAJBOLJSI IBBOVELJSK] ^premog w Jt bres prahu. mT^ &OKS, SUHA OBVA* L POGACNIK BoborMeva ft — Tdef 8ICUBEN USPEH T Ua0€avaaa8jW0 V „SL0V. NABODU^ LEŠK.O m <'ftvlv tfBosmrast-»raos* mm*mmm■*- >* fljj^gi zfl& Odkritje spomenika VisoSkemu gospodu Lep praznik so Imeli v nedelfo na VUokctn v Polfaaah Ljubljana, 21. septembra TretjiĆ Je v nedeljo zjutraj brzela dolga vrsta avtamobilov od Skof je Loke ob poljanski Sori med prijaznim! holmi, njivaini in tratami mimo sv. Volbenka na Visoko. Prviterat je bilo, ko je Visosfci gospod — dr. Ivan TavCar siavll 70-letnico svojega rojstva. Avgust se je nagibal h koncu, bujao življenje je klilo vse povsod, bukovi, hrastovi in smrekovi gozdovi so se kodatili v solnčnem zelenju, ob domačijah so rdeia Jabolka na drevesih. jasni nebesni svod je pozdravi jal nešteto čestilcev, ki so se ta-fcrat vozili na Visoko. Poln dobrote, mehkobe in jubeznivosti Je bil takrat jubilant. Nič vec duhovito »badljiv, izzivajoee prešeren. Veselost je sijala na naših obrazih, a bolno nam je hilo v dušah. Tuđi njega je razjedala bolest v misli, da gleda nemara poslednjič množice prijateljev in čestilcev o*;nU sebe. Druglč — koncem februarja 1923 — se Je Visoki gospod vračal v svoje večno ćo-novanje, tja v kapelico, ki si jo je sam samislil in zaželel. Solnce je sijalo, da se je bleščala vsa v sneg odeta Foljanska dolina in je lesketala kakor posuta z de-inanti. Na osojnih mestih pa so trobentice te dvigule svoje glavice . . . Vsa praznična Je Poljanska dolina sprejemala svojegu pevca. Dne 19. septembra letošnjega leta — 14 let po dr. Tavčarjevi smrti — pa so mnogobrojni avtomobili in avtobusi tretjič hi-teli ob Poljanšćici mimo zamegtenega sv. Volbenka. To pot v dežju in viharju. Na Visokem je množico grostov pozdravljala gospa Visošca, imajoča za vsakega posa-meznika prijazno besedo. Prišli so iz Ljubljane, Kranja, škofje Loke, pa iz okolice k odkritju cir. Tavćarjevega spomenika ob njegovi rojstni hiši v Kranju. Skoraj polovica je bilo med njimi žen. po većini zastopnic ženskih clruštev. Vsaka izmed njih s šopkom cvctja da g^. položi pokojniku na grob. šolska mladina iz Poljan. takisto s šopki v rokah. je pod vodstvom učite'jstva ubrano zapela temu dne-vu primerne pe-smi. šolsl;i upravitelj, g". Janko Kokalj pa je imel lep nagovor, prepleten s citati iz dr. Tavćarjevih najznačil-nejših spisov. Kdor še ni videl s pijeteto in ljubezniio Zbranega muzeja, si je lahko v gornjih prostorih visoke grajšćine ogledal vse, kar je bilo pokojniku drago, s cimer se je bavil kar je pisal, počenši od prvih šolskih zvez-kov do njegovih zadnjih literarnih del. Tu si videl razne slike, fotografije, zgodovin-ske spomenike, pisma, ćelo njegfovo raztr-gano ribisko čepico, skratka vse. kar je kakorkoli v zvezi s pokojnikovo osebo. V lepi cerkvi poljanski, kjer je mnogo timetnin bratov šubicev, je ob 10. bral maso župnik in pisntelj Fr. S. Finž^rar. Cerkev je bila poln a ljudstva in gostov iz vseh kra-jev. Tuđi pridigi je priključil g\ župnik spomine na pokojnika, ki so osvetlili dr. Tavčarjevo dobrotljivost, njegovo poštenje in pravicoljubje. Niti en krivicen vinar ni nasil poti v žcp blagega pokojnika«, je na-glasil. Lilo je kakor iz škafa, ko smo stopali po cerkvenem opravku v dolgi povorki proti skromni rojstni hiši slavl;enca: na čelu godba, mladina, de kleta in žene v narodnih nosah, gostje iz Ljubljane in dru-god, pa domaje ljudstvo iz Poljan in od daleč naokrog. Goste je pozdravil poljanski župan, g. Ivan Debeljak; zapeli so pevci. Na pozdrav je odgovoril predsednik Slovenske Matice, g. dr. Drag. Lončar. IzČrpno sliko pisate-lja drja Tavćar ja je podal prof. dr. Anton Slodnjak; to je bila temeljita Studija, ki jo borno vsekakor vkratkem kje čitali v natisku z večjim užitkom; v blatu in pod dežnikl nam je marsikaj l^pega ušlo. Padla je zavesa, in pred nami se je Dojavila mosko lepa glava, drja Iv. Tavčarja v brcnu na podstavku, delo akad. kiparja Božidarja Pengova. Lik je podoben fivemu orlgmalu, n ima zlasti v gorn;e n delu obraza nekatere tuje poteze. Fcv«!i »o zapeli »Bodi adrava domovina«, poljanskemu županu je pr^lso.ini* Slov t>-a:te Mat.ce g. dr. Lončaf izroftil sporne? i k v varscvo, godba je zaigrala drža\-no himne Sr-ačeir se je potapanje »reicev a krat-k^rii na« tvori. VrstiU so se: oodt-i ni me-atne cbčine ljubljanske <. dr. VI ii. Rav-nihar, ki je po jedrovitem govoru poiožil ob spomenik ©gromen lovorjev venec s trakovi v ljubljanskih mesrtnih barvah. Dalje predsednik zbornice za trgovino in obrt, g. Ivan Jelačin za Ljubljansko kreditno banko, V temperamentnem govoru je obe-tal, da »pridemo zopet, vzidamo v dr. Tav-carjevo rojstno hlSo, ta skriti kotiček, spo-minsko ploSčo, spomenik pa postavimo tja, kamor edino spada: na sredo Poljan, da ga bo videl vsakdo, ki priđe mimo«. Vse-učiliSčni profesor, dr. Metod Dolenc je sla-vil pokojnika kot izrednega jurista in to- vmriš*. Sledili so lm r—^^r***" nalh or-gnnjtcfj in korpo*acij: g. dhr. Dinko Puc zm društvo >So«a«, Mtopnllr odvotnilke abor-nioe dr. Janko z^irovniK za Ljubljansko uni-verzo g. dr. M. Kos. Zvesm bojevnlkov, sm-stopnik Lovakega društva, g.dr. Bevk, g. dr. Tine Debeljak za Prosvetno zv«ao. Pa ženska društva: Kolo jugostoventkih se-ster, SpJosno žensko društvo, Jugosioven-skm ženska zveza, Khib Primork in pododbor društva Kneginje Zorke. Zadnja je stopila na govorniAki oder predsednica Ju-gosloven. ženske zveze, ga, ICinka Gove-karjeva; proslavila je Ehnila Leona — drja Iv. Tavčarja kot literata, kl je v svojih detih podal nebroj lepih, nesmrtnih likov slovenske žene in mu ostane zato slovensko zenstvo veCno hvalezno. Vencev in sopkov s trakovi in cvetja je bilo ogromno. . . Popoldne so se slavnosti ponovile; prisii so Sokoli iz dkofje Loke in Ljubljane ter z ostale Gorenjske v kro-jih ter s prapori. Dr. Ivan Tavčar. pis&telj. politik, dežeOni in drž. poslanec, dolgoletni glavni urednik »Slovenakega Naroda«, predsednik Narodne tiskarae i. t.d., rodoljub najčdstejsega kova je vzrasel iz domače kmečke grude, povmil se je bil v domačo grudo, kjer počiva sredi svojih ljubljenih smrek. ki jfli je sam zasadi! in gojil. Njegova umetnost, njegovo rodoljublje in njegova Ijubezen do rodne zemlje mu zagotavljajo trajno Ijubezen naroda, iz katerega je vzklil. Posebna telovadba za mladino Odliod telesae hibe naiih otrok? — Ka] |e treba itoriti, da bodo otroci todi telesae lepo razviti Ljubljana, 21. septembra. Med vee&transka prizadevanja, posvećena današnji mladini, 6 pravico prižtevamo tuđi poveSano skrb in zanimanje za telesno vzgojo. Vsa šolska mladina je deležaa te-lesn? vzgoje v svojih šolah, izven sole pa še v telovadnih in Športnih društvih. Naša država pa je postavila to vpražanje se na širšo osnovo, izraženo v zakonu o 9plošni telesni vz^oji naroda. Vse to delo na polju telesne kulture pa je zasnovano na pred-postavki, da je mladina sama po sebi toliko zdrava in take konstitucije, da more biti z uspehom deležna obče telesne vzgoje. Vendar pa pri vsej tej veliki brigi za zdrav rod ostaja en del mladin? ob strani in je prikrajkan za dobrote, katerih so de-ležni drugi. Tu imam v mislih ono mladino, ki zaradi posebnosti svojega organizma ne more biti deležna blagodati obče telesne vzgoje. Poročila o zdravstvenih pregledih £ofeke mladine pri nas in na tujem dovolj glasno priča jo o velikem številu o^rok e slabo ali docela napačno telesno držo. Takim otro-kom obča telesna vzgoja sieer lahko iz-toljša njih stanje, ako vežbajo po kakovosti in količini le žanje prirnerno vadbeno gradivo, lahko pa njih stanje tuđi poslabša, č-2 to mero prekorači jo v eni ali drugi sine-ri. Ne glede na to pa otroci s teleanimi ne-dostatki niti sami ni<$o posebno vneti za udejstvovanje v teleeni vzgoji, ker se čutijo slabotne in svojo manijo fizično sposobnost skrivajo pred svojim i normalno krepkim i tovarisi. Iz tega razloga j^ tedaj en del mladine nekako izloren od uživanja koristi t^lesne vzgoje. Neredki eo pa tuđi prinie.ri, da starci na svojih otrorih ne opazijo njih slabe telesne drže, ali pa smatrajo to za manj važno dejstvo, ki n1 more imeti trajnih slabih posledic. Te okolnosti pa so za marsikoga lahko usodepolne ne le za pravilno in lepo telesno držo. teniveč Se bolj ta njegovo obče zdravstveno stanje. Večji dal vseh napak pri poman jkljivi telesni drži izvira od slabo razvitega mi-Mčevja v gornjem teleenem ustroju. V'zro-ki za to 6O prav raznovrstni. Posebno so podvrženi tomu slabotni otroci, čijih žib-ka konstrukcija se prav rada uda malo-niarnim razvadam pri hoji ali pri sedenju. Nemalo krivdo nosi pri t?m tuđi konzervativna «ol«ka kiop. Kakor 6e pri prehitri ras!i v visino mišičevje trupa ne utegne v zadostni meri razviti, prav tako se pri eno-stranskem telesnem dalu razvije le neeo-razmerno. Iz tega sledi, da je pretežni dei vzrokov siabe telesne drže pridobljen v oni otroški dobi, ko se otrok pricne več ali manj saniostojno gibati in d**lati, to je 6 pričetkom šolanja. Ker je najvažnejši činitelj telesne drŽ3 otrokove hrh-tenica, se suČe večina teh ne-dostatkov baš okrog te nosilke gornjega d3-1a telesa. Pod prej navedenimi vpHvi se hrbtenica upogne, deloma ali v celoti v razne smeri, pod gotovim i pogoji pa se lahko tu^ii zasuče okrog svoje podolžne osi. Tako n&stanejo potem razni primeri slabih te-lesnih drž, kakor ravni, okrogli, zviti brbti, razne etranske drže, kar vse ni le v kvar zunanjosti otroka, arnpak ovira tuđi njegove notranje organe v njih delovanju. Poleg napak, kat^rim Je podvržena hrbtenica, pa so neredki še drugi nedostatki, mlade konstitucije, predveem napaČna hoja kot posledica slabo ali neenako r»zvitih nog, dalje upognjene noge in druga neso-razmernosti. Končno naj omenim 5e otro-ke, kateri kažejo nepravilno delovanje no-tranjih or^anov. in pa otroke s psihičnimi motnjami, oziroma nedostatki. Spoznanje, da se takih in sličnih tplesnih hib ne strne smatrati zgolj za. lepoten ne-dostatek, je potom proučavanja pokazalo, da se morejo mnoge napake konstitucije odpraviti ali vsaj popraviti g sniotreno, po-eebno telesno \*zgojo, prikrojeno potreham poedinca. Poudariti pa moram, da je po-tiehno s tem delom pričeti že tedaj. ko je napaka sele v nastajanju in se ni dosegla stopnje, ki zaht?va že klinično zdravljenje. Telesna vzgoja, ki se bavi z ono mladino, ki ni sposobna že za občo telesno vzgo jo, je gotovo najtežavnei^a. zato pa tuđi najbolj hvaležna. Je to nekaka profilaktična ali bolje posebna (ortopedska) gimnastika, kar je potrebno v*ak poedini primer po-eebno obravnavati. Tefaji posebne gimnastike eo se pričeli že lansko leto ter se letos na<1aljujejo v večjem ohsegu ob sod?lova-nju drž. šolske poliklinike in zdra\Ti»ka »trokovnjaka: Pejasni'a in vpisovanje v po-nedeljek in četrtek od 14. do 16. v telovad-nici I. realne gimnazije v V*govi ulici pri Ulovadnem učitelju Josipu Kozaku, ali na sociamo med. od-delku šoleke poliklinike v Selenburgovi ulici. Film v službi znanosti Na letošnji razirtavi v Parizu so kazali ob-iskovalcem tuđi" mnogo filmov, ki preneao gledalca za hip v tajne vesoljstva, mu po-kažejo površino lune, Rimsko cesto, rvezde in solnčni sistem. Ni pa samo as-tronomija, ki praktično uporablja film. Delajo «e ž^ poskusi z uporabo filma v zdraATiiŠtvu. Rontgen je £e davno omogočil vpogled v notranjost človeškega telesa in opazovanje njegovih organov pri delu. To je bilo mor-da najvažnejše odkritje, kar jih j^ poznala doilej zdravnižka veda in njegova praktična uporaba je imela zelo važne posledi-ce za diajsrnoze. R^ntgen nam pa daje samo senčno sliko, dočim je slika na filmskim platnu mnogo jasnejša. Zdravnikom ee je posrečilo posneti za film tuđi take votline človeškega telesa, ka mor svetloba sploh ne more prodreti. Urolog prof. Stutzin j? napravil filmski posne-tek notranjosti mehurja. Na podlagi njego-vega dela nadaljuje prof. Werner Siebert, ki 6e mu je posrečilo posneti za film notranjost prsnega ko§a. Pljuča ne zapolnjujejo povs?m prsnega koža, ker bi cicer Človek ne mogel z njtmi dihati. Ce spravimo v ta prazen prsni prostor tako zvani pleuroskop, ga lahko razsvetlimo z električno samico. Priključeni sistem leč omogoča zdravniku opazovanje rebrne mrene, da lahko ugoto-vi moret-Mno vn3tje. Ta sistem leč pa lahko »družimo s filmskim aparatom, ki je važna podlaga za diagnozo in za način le-Čenja. Ne smemo torej podcenjevati velikega po-mena, ki ga ima film za zdravnižko vedo. Za film so posneli tuđi operacije notranjih organov. Jasno je, da j^ film prav za prav £ele v povojih in da nam bo prinesla njegova izpopolnitev in uporaba se velika pre-senečenja. Film obeta najrazli^nejžim pa-nogam vede nov napredak in razmah. Neka] za vinske bratce Modri isrdd pritefo, da so ga lfitd|e ie v »tarifa «a«lk radipUi PM ns zna vsak giove*. Tuđi to je umetnost. Sledove te umetnost i najdemo v etarih samostanskih kodeksih, nastalih v zvezi z vineko trto, s hmeljeoi in destilati plodov matere zemlje. Tako najdemo v samostanskih kodeksih, pa tuđi v nekaterih starih renomiranih gostilnah na^lednjih deset latinskih zapovedi ali pravi!, kako je treba piti če&pljev destilat, ki mu pravimo slivovica. V latinščini se glasi to: Decem antiQua monastica regula bibendi deetila-tum prunorum vulgo Slivovica dictum. Evo, kako se glase te zapovedi: Semel — sicut mel. Enkrat, kakor med. Bis — si vis. D-vakrat- Ce hočeš. Ter — prudent?r. Trikrat, pametno. Quater — ei permittit pater. Atirikra*, ce dovoli predstojnik. QuinQue — relinque. Petkrat — naj bo. Sex — prohibat lex. šest — prepoveduje zakon. Septem — facit Te ineptem. Sedem — te onesposobi. Octo — non decet viro docto. Osem — se ne spodobi ufenemu možu. No veni — facit Te bovein. Devet napravi iz tehe vola. Decem — paraš Tihi nečem. Deset ti pripravi gotovo smrt. Saj nfti ni mogoČe drugače, kakor da je izžarevala globoka modrost iz teh naukov tam, kjer so govorili, da je Moselanum omni tempora sanum (moseljsko vino je vedno ?dravo) in Rhenense — decus et glo-ria mensae (rensko je kras in ponoe \-sa-ke rni2e). Zakai so stari ljudje pili? Splošno t=o poznali pet vzrokov (Quinque causae hibendi>. Si bane commemini. casuae *unt Quinque bibendi. Hospitis adventus, praesens sitis atrjue futura, et vini bonitas et Qualibet altera causa (Pet je vzrokov pit ja, Če se prav spominjani. Prihod gosta, sedanja in bodoča želja, dobro vino in kakrfcenkoli drugi vzrok). Cestilci vineke trta nieo posebno spoštovali vode. Tuđi o te-m pričajc mnogi iareki. Naj omenimo samo dva. Vina bibant homines, animalia ceHera font©6, Ahsid a humano gutture pot us a*^lue. Vino naj pijejo Ijudje, druge živali naj pa pijo iz studencev. clova^kemu grlu boxii tuje pitje vode). V drugem izreku je izražena vsa pijan-Čeva usoda: Dives r*am dudum fecerunt me tria nudum. Alea, Vina, Venu* tribue-his sum factus agenus (N?koč ?em til bogat in tri stvari so napravile iz mene nag-ca: Kocke, vino, ženske. Zaradi teh tren se mpostal siromakV Na druui strani so bili pa ljudje v starih fasih tuđi optimistični, Če so ga radi pili: Dum vixi, hibi libenter, bi bite vos, qui vlvitus (Dokler sem iivel, €»?m rad pil. Pijte vsi, kar vas je iivih). Verjf-tno je, da je bil to nagrobni napis tega ali onega prijatelja žlahtne kapljice. V starih časih, ko ljudje sploh se ni**o ve-deli za abstinenco, se je uovorilo: Bibero n?cce^e est: Piti je potrebno! Pa zakaj j* potrebno: Terra bi\>it arl>or, Quid? Mare rivos nonne bibit? Hil lur non ij>sum bo-lio ab aestu. Solem nonne bibit argentoa Luna vici^im, Omnta si potant, Qun me prohibetis amici et mihi fertis misero notare volenti? — Zemlja pije. Z*mi;o pij« drevo. Mar 'ik pije morje rek? In mar ni >anio pito "M> sonenih žar'v.'h? Mar n" pii_-sonce zopet srebrne lune? A Če vse piJN zakaj to meni prepovedujete, prijat?lji, in zakaj branite meni uhožeu, Če hocem piti? Slednjič povprašuj? prijatelj piva, odkod je tlol^ilo pivo ime in odgovarja si *>am duhovito: l'nde sum, quaeris, ducat ce-retvi-sia nomen. Quod cerehrum crei.ro visit, amice tim ni. — Vpra^aŽ me, od kod ima pivo svoje ime? Od tod, prijatelj, kor često pos^ča tvoje niožgane. Aga Khan Kakor o vsakem novem pre*lsedniku plenarne seje I>ru«tva narodov, govorijo v Zenevi tuđi mnogo o Aga Khanu, ki za-stopa v Društvu narodov Indijo. Tuđi o njem kroži mnogo r^sničnih in neresnič-nih zgodb. Aga Khan je nedvomno naj-eksotičnejši predse.lnik. kar jih je knelo kdaj Društvo narodov na svojih plenarnih sejah. On je pa tuđi najbogatejši mož Indije. Njegovi podloiniki mu morajo plač^iti na leto toliko davkov, da bi ta denar, iz-prem?njen v zlato, tehtal približno toliko, kakor tehta on sam. In baš zato je baje Aga Kban tako detel. Najljubši sport tega indijske^ mogotca so konjske dirke, ki ee jih pa aktivno ne more udeleževati, ker je pr3težak. Pa6 pa ni nobenih večjih konjskih dirk na svetu, ki bi se jih ne udelelili njegovi krasni konji. En njegov konj je prei peti mi l»ti zma-gal na angleškem Derbvju. Aga Khan se je nedavno proslavi 1 tu !i s tem. da se je v Parizu poročil ? skromno proda.jalko v s-la^či-čami, ki je pitala čez no* ena najbogatej-ših dam v Evropi Za t^voj? podložnike ima Aga Khan naslov >živi boux. Zato ue mora vsako leto enkrat svečano kor>ati in vodo iz njegov** bane razdele ni^l vernike kot sveto relikvijo, ki jih lahko resi vsega hu-dega. Uspavalni plin Fi'msk.; fama zija ansrleškera pisatelja O. H. \Wr«&a <*e }c z» lo hitro urf»>ničila. Kd<>T )e vi-del njegov fantastični film >Svet čez-sto let«, se t«o srotovo se sporninjal, da v 21. -toletju Ijmlje iv^ vet1- pt^hijali «lrug drujrepra na vojni »^ strunenimi plini in z zažg-alnmi bombi mi. teinve** r uspavnln'm plrnom. Ogromna, letala so preletela sovmž-na mebta in metala nanje kakor steklo prozorne krocrle. ki so ae n.-. tleh razMl«, iz njih je \x\ uha.;a! plin. LjuHje. ki s^» tA plin vdihavali, so se se enkrar »reč-no na-ftmehni-li. potem w> pa mirno iasp»ali. O^va-jalci 8jo j h odne&li na varno. kjer nišo h\\\ nikomur ve£ nevarni. To .ie h\] plod Welkove pomišljije. To^ia yl nekega kemičneL'a laboratorija y New Vorku prihaja 7.loveka in tako priđe nepavalni piin v njegovo kri. In č'ovek ^e čez ne>*l mhmt pogretne v globok» spanje. Podroben program ljubljanske in vseh evropskih radijskih postaj dobite v vo-dilni in bogato ilustrirani slovenski ra-dijski reviji »NAS VTAL«. Mesečna na-ročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica S. Srftda, 22. septemhra 12: Zvezde in rve7.dniki (ploSfe). — 1*2.45: Vrftme, porobila. — 13: f'as, sporM, obve-stila. — 1^.15: Radijski orkester. — 14: Vreme, borza. — 18: Predavanje o pasivni zabiti pr?biv«tatva pred zra^nimi napadi. — 18.20: Operetni napevi fploWe). — 1R 40 ^adinska ura: Resni in veseli dogodki % taborov in pot crva nj (r. Miroslav Zor). — 19: Cas, vreme, p>oročila, *porfd, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Kako je okolica vpliva-la na življenje in delo Veljka Mili^evica (Milivoj? Risrtič, knjil). — 19.50: Sah. — 20: Plesna Clasfoa: Sestre Stritar in radij-ftki jaxz. — 21: Harmonika (ploAfce). — 21.15 Padijski orkester. — 22: f'as, vreme. poro-čila, epored. — 22.15: Mandolinistifni trio (ffj?. Antunovif, PrivSek, Harslag). — Ko-nec ob 23. uri. Cetrtek. 23. septembra 1*2: Zhorovske pe«>mi (plo^tV-). — 12,45: Vr© me, poročiila. — 13: Cas, spored, obvestila. 13.15: Radijski orkester. — 14: Vreme torza. — IH: Vesele narodne od blizu in dalec (plo5fe). — 18.40: SlovenAČina za Slovenca (g. dr. Rudolf Kolarif). — 19: Cas, vreme, poročila, apore-d, obveslila. — 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kralj. Jugoslavije. — 19.50: Deset minut zahave. — 20: Pevaki sekstet >Mladost<-. — 20.45: Mandoline (plo-£če). — 21: Radijski orkester. — 22: f-aa, vr?me, porocila, spored. — 22.15: Radijfki jazz. — Konec oh 23. uri. _________ OTROK JE OTROK Fant priđe prvić k starcem svoje neve-ste in po vabi jo ga na obed. — Že davno se nisem tako dobro naje-del, — pravi po obeđu. — Mi tuđi ne. strtćek. — se ogLaai ma.ll JnTćek. ------------ --------- i i----------------T-------ITriHTM AJKtr% ArmandsT: 94 Princesa Symianoua Roma?' — Dohro, ali se spominjale tistega starega mandarina, ki je šel na verandi mimo nflju? — Ah, ta! To je pravo nasprotje prvega. — Nasprotje?... Ali ste tnino prepričani o tem? — Kaj hoćete reći s ton? — Tole: Malo prej aem presenetil vašega Lo in aiaiuJarina, pn'ega v smokingu, dru gega pa v ata-rinskem kroju, kadeo sta ležala na tleh v g'loboki epoćtljivosti. A moi, ki sta se mu do tal klanjala... — Povejte hitiro! — Je bil 1 jiibean jrvi gospod, ki je pfl whiaky s svojim mjagistrom. Bil je sir Henry Pu-Hi, — Kaj, bivša cesar? — Do, toda ae pr>ej ae je nekje ođlnižal svojega nadzornika. Shi6ajoo setn opazil ta povsor akozi vrata v »dnjem aaftooAn, ki sem jih bfl odpri in zopet zapri. — Oroeoo! — Vznemirljivo, tako bi bilo tooneje označeno. — Treba je obvestiti o tem konzula. — To je stvsr diplomacije, — je menil Robert porobi jivo. — Uboga diplomacija I — je vzcShnil de Mer-vent. 2e je mislil oišti, pa se je Se vtmA. — Malo je manjkalo, da nisem pozaJbil na svoje poslanstvo. Neka dama vas prosi, da bi jo spremili damov. — Kdo? — Lady Hawkstooova. — Ah! — je vaklftnil Robert ie mrfeega pogleda. — V takem pcložaju njene protaje ne morete obiti, — je de jal de Mervent. — AU verujete v nevamoat? — Ne vem, toda vae je mogoče. Raaburjeni de Braivcelin je iskal pretveze — de MeTvemtu se je pa zadeio potrebno poapeftiti njegovo odk>či£ev. — Ste oboroženi? — Ne. — Pojđite z menoj. Z električno svetilko v roki sta prispela na stre* Ušće. Na stenah je viselo preciaao strelno oroije. De Merveot je vael am«tfrtri samokres m ga iaoa. ČU svojemu tovarišu. Obenem mu je pa dai post nabojev in dober naevet: — Vonte bre« točL # — Hval?^ — je odgovoril de Brancelin. Moinost iljubovati nea^mosti je vse^a rjrevze'a. Za abližanje teh dveh vročekrvnih značajev so bile pcttrefcne izredne priložnosti. In glej, srečno na-ključje je prinsealo tako p.dioznost. Spremi jati Stado! Biti sam z njo! Spretnljati jo, po potrebi tuđi braniti! Grof je pozabil na nevamost in komaj je caikail, da sede s Stašo v avto. — Kje jo najdem? — Zunaj v njenem vozu. Stisnil je prijsrtjelju roko in mu s tem izrazil vso globoko hvaležnost, po tem je pa odttiitel v dre-vored. Na vse strani so ođhajali avtomobšli s šoferji v smokingih ali uniforman. Samo nekaj jih je bilo se ostalo. Pri okencu dol gega avtotnobHa je apo-zaiai grof od daleć vzneanirjeaii StaSki obraz. Ko je stopil k tnji, nuu je naeakrat nekdo pcJo-žil roko na rasno. —Končno sean \*as našla! šofer mi je pobeg?*?!. BufcUmg Well Road je za mestom... AH bi me-pustili, da bi se vračala sama? Lacry Helena KUtf eno rova ga je vsa presti*? še-na prošeće gledala. — Tako se bomcbila so vrgli jasno zacrtane stožee v noč, arviernili 3kozi park in v teinno ulico, potem so pa iz^ritnili. — Luči ugasnki? — je zaSe^etal, ko se 5© «pom-nil, kaj mu je bil svetova! ataše. DVOBOJ Grof de Brancelin je bas hotel šesti sa volan, ko je necii?doma skočila od vrat temn« po&tava. — 2elite taksi, gespod parkne? — To si ti! Arsene Bourjal je naglo odpri viatca avtotnobi-la, osnaždl stopnico in ponutdSl lady Kifli feaiorovi rako, da bi ji pomagal vstopiti. Potean se je pa obrnil k Robertu, rekoč: — Kam naj odpeljem gospo? — VI poznate tega mola? — je vprasVrta lady Helena. — Da, — je priznal Braooalin jeono.