Z učiteljico
Bojano
Potočnik
ob koncu
šolskega
leta
ПРТ1ГП1ЧТ Nagrade bo tudi letos prispevalo podjetje Optimist iz Celja.
St. 25 / Leto 71 / Celje, 23. junij 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
str. 43
P
NASA TEMA
Regijo vlečejo navzgor izvozniki str. 12-13
S Piknikom Katrce v poletje
Že desetič smo v Vojniku za naše bralce in poslušalce pripravili Piknik Katrce Radia Celje. Za dobro voljo in odlično zabavo je poskrbela kopica nastopajočih, «.v .	.	,.
ansambel Katrca pa je v dar dobil čisto pravo »katrco«. Kot je že v navadi, smo Občini Bistrica ob Sotli
NA PRAZNIČNEM OBISKU V
Občini Prebold
str. 29-31
se posladkali tudi s torto velikanko. str. 36-37
str. 32-33
t- Občini Vitanje
str. 34-35
2
AKTUALNO
TATJANA CVIRN
UVODNIK
Počitnice kot olajšanje
Poletje je vendarle prišlo, vsaj na koledarju tako piše, a tudi termometer je za zdaj usklajen s tem letnim časom. Zame je odprtje Poletja v Celju nekakšna prelomnica v drugačen letni čas, v obdobje toplih dni, dopustov, lenar-jenja, uživanja in prijetnih večerov na katerem od mestnih prizorišč, ob dobri glasbi, seveda. Letos je odprtje sovpadalo s Poletno muzejsko nočjo in zato je bil utrip v mestu še prijetnejši, še bolj živahen, takšen, kot bi si ga želeli čim pogosteje.
Če zadnja leta merim poletni čas po prireditvah, sem ga nekoč po začetku in koncu šolskega leta. V teh dneh smo v družini »dihali na škrge« in odštevali ure do podelitve spričeval, kakršnakoli so že bila. Samo da je bilo konec nalog, zgodnjega metanja zaspanca iz postelje, priganjanja k učenju in panike, ko se je izkazalo, da je spet kaj pozabil narediti pravočasno. Pa še številne logistične vsakodnevne težave glede prostočasnih dejavnosti so s tem odpadle. Zato povsem razumem vse starše in otroke, ki so v teh dneh evforični, še zlasti, če se je vse izšlo po načrtih. Razumem pa tudi šolnike, ki so utrujeni in siti polnih razredov naveličanih otrok in staršev, ki se na vse spoznajo, ker so vendar tudi sami hodili v šolo, in se nenehno pritožujejo. Zdaj čaka učitelje še kopica poročil o delu, da zadovoljijo vse birokratske zahteve sistema.
Ta je vse bolj zapleten, ponekod nesmiselno zastavljen, spremembe pa se zdijo tako rekoč nemogoče. Že osnovna šola je zato postala velik projekt večine družin, čeprav se nekaterim zdi, da iz muhe delajo slona in ne pustijo otrok, da se znajdejo sami, saj so to vendarle njihove obveznosti. Eni trdijo, da so brez pomoči staršev otroci veliki reveži, ki zaostajajo za vrstniki, saj sami ne zmorejo izpeljati vseh zahtevanih nalog. Drugi menijo, da se mora otrok sam znajti, in si z njegovo šolo ne dajo veliko opraviti. Verjetno je resnica nekje vmes, težko pa je najti pravo mero, še zlasti v sistemu, kjer so ocene tiste, ki igrajo pomembno vlogo za kasnejšo izbiro srednje šole oziroma poklica, četudi so velikokrat subjektivne ali nepravično razdeljene in četudi petica ni enaka petici, kaj šele dvojka. In kaj se potem z otrokom dogaja v srednji šoli, če je že devetletko morala »izdelati« cela družina? Čeprav tudi tu ni vse črno-belo. Otrok, ki se morda ni našel v osnovni šoli, bo končno zacvetel v srednji, kjer se bo lahko izšolal za poklic, ki ga zanima in mu je pisan na kožo - če seveda zaradi slabih ocen ne bo prisiljen k vpisu v šolo, kjer bo prostora še dovolj.
Očitno smo tudi na tem področju ponekod zašli, tako kot te dni ugotavljamo ob bilancah 25-letnice samostojne države. Afere se nadaljujejo, počasi bo zmanjkalo vseh tistih zlatih jam, iz katerih se je še dalo kaj nabrati. Reform, ki bi nas premaknile naprej, ni na vidiku. Vprašanje je tudi, kdo in katere sploh lahko izpelje. Poletje je resda tu, a kaj, ko ga je težko uživati povsem sproščeno, brez razmišljanja o vsem, kar nas teži.
Osnovna šola je postala velik projekt večine družin.
četrtek
petek
»Uspešna država,
Davčno prestrukturiranje v breme gospodarstva? - Gospodarstveniki bi nižali stroške javne uprave, ministrstvo raje dviguje davke
Delodajalske organizacije Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) so ministrstvo za finance že večkrat opozorile, da se s trenutnim predlogom tako imenovane male davčne reforme ne strinjajo. Po njihovem mnenju tovrstno prestrukturiranje gospodarstva ne razbremenjuje, ampak ga le še dodatno obremenjuje. Zadnji so se oglasili še predstavniki gospodarstva Savinjsko--šaleške regije. Z vsebino predloga mini reforme so sila nezadovoljni. Rešitve imajo, a jih, kot pravijo, v Ljubljani ne slišijo.
»GZS v svojih stališčih o predlogu davčnega prestrukturiranja zagovarja interese večine slovenskega gospodarstva. Naše izhodišče je, da mora davčna reforma zasledovati cilja ustvarjanja večjega števila delovnih mest in zagotavljanja večje konkurenčnosti,« je na srečanju z novinarji v Velenju pred dnevi dejal Igor Knez, namestnik direktorja pravne službe GZS za zakonodajo s področja gospodarstva. Ob tem je izrazil začudenje za-
radi izjav finančnega ministra Dušana Mramorja, da gospodarstvo njegov predlog davčnega prestrukturiranja podpira, ker to po njegovem mnenju ne drži, kar je razvidno tudi iz številnih javnih izjav. »Sklicevanje ministra na izjave predstavnikov posameznih podjetij, ki so z zornega kota specifičnih razmer v svojih podjetjih lahko sicer legitimne, ne more biti nadomestilo za socialni dialog z uradnimi reprezentativnimi predstavniki gospodarstva,« je kritičen Knez.
Prestrukturiranje javne porabe
Gospodarstveniki že ves čas politiko, predvsem pa vse dosedanje finančne ministre, opozarjajo, da je v Sloveniji nujno treba znižati javno porabo, saj je ta po podatkih Eurostata v primerjavi s povprečjem v Evropski uniji (EU) višja kar za 620 milijonov evrov. Ob tem je nujno treba povečati število delovnih mest, saj je razmerje med delovno aktivnimi in upokojenci samo še 1,37:1, zaradi česar imamo težave z javnimi blagajnami, so še prepričani pri GZS.
Skupni predlog GZS in ZDSS omogoča korist zaradi višjih neto plač 570 tisoč za-
Igor Knez
poslenim v javnem in zasebnem sektorju, vladni predlog je koristi omejil zgolj na 60 tisoč zaposlenih. Posledično bi zaradi gospodarskega predloga v javnih blagajnah izpadlo 320 milijonov evrov, ki pa bi jih lahko nadomestili z nižjo javno porabo in z v omenjenemu predlogu navedenimi alternativnimi viri.
Na ministrstvu pravijo, da davčnih stopenj v tem trenutku še ne morejo znižati, saj je treba znižati proračunski primanjkljaj. V gospodarstvu pa so prepričani, da za polnjenje lukenj v javnih blagajnah obstaja dovolj primernejših virov, predvsem se premalo poudarka
daje zmanjševanju javne porabe. Prihranek v višini 100 milijonov evrov, kot ga pričakujejo gospodarstveniki, bi pomenil le 0,6 odstotka slovenske javne porabe. Za takšno zmanjšanje stroškov se v podjetju ne sestane niti uprava, je bil nazoren Robert Tkalec, direktor oddelka financ v družbi BSH Hišni aparati.
Igor Knez je ob tem spomnil, da nove rezerve v javni porabi odkrivajo vsak dan: »V zadnjih dneh smo priča razkritju računskega sodišča, da je UKC Ljubljana v preteklih letih zapravil 40 milijonov evrov javnih sredstev za razdrobljeno informacijsko okolje z nepovezanimi rešitvami, ki sploh niso v uporabi. Zaradi ukinitve omejitev ZUJF bo v letošnjem letu samo iz naslova regresa iz javne blagajne dodatno odteklo med 40 in 50 milijonov evrov. Da ne omenjam drugih anomalij in afer, ki so v zadnjem času izbruhnile, ko gre za javno porabo.«
Selekcija kadrov
Do ministrskega predloga je precej kritičen tudi direktor izjemno uspešnega izvoznega in razvojno naravnanega podjetja Mirko Strašek. KLS Ljubno delu-
Bruto plače in preračuni neto plač glede na predlog ministrstva za finance ter povečanje neto plač zaradi predlagane spremembe (v evrih)				
bruto plača	2.800	4.500	7.000	15.000
neto plača	1.726	2.600	3.814	7.175
povečanje neto plače na mesec	14.4	107,1	172,1	351,7
povečanje neto plače na leto	173,0	1.285,4	2.64,7	4.220,4
Vir: preračuni ZSSS
Misel tedna
Učenje brez razmišljanja je neplodno; razmišljanje brez učenja je nevarno.
(Konfucij)
V Sloveniji je nujno treba znižati javno porabo, pravijo gospodarstveniki.
AKTUALNO
3
vitka uprava«
Robert Tkalec
je na globalnem trgu, zato vodstvo zelo dobro pozna razmere, ki tam vladajo. Strašek, ki je sicer znan po tem, da brez dlake na jeziku pove, kar misli, je bil tudi tokrat zelo jasen: 50 tisoč ljudi iz državne uprave je treba postaviti na trg, kjer bodo morali dohodke služiti tako, kot jih moramo gospodarske družbe. Tistim dobrim v
javni upravi je treba dvigniti plače.« Trenutna situacija po njegovem mnenju ne gre na roko nikomur. »Morda le tisti >zgubašem<, ki so še iz prejšnjega sistem navajeni čakati na državno podporo. Tisti si tudi ne upajo glasno kritizirati sistema. Kar nekaj družb je takšnih, a te Slovenije ne bodo potegnile naprej,« je prepričan Strašek, ki dodaja, da bi moral biti cilj vseh, ki želijo v prihodnje v tej državi vzpostaviti nekakšno blaginjo, povečati dohodke, dobičke in plače. Tega pa ne bo mogoče doseči brez dviga konkurenčnosti. »Če hočemo povečati konkurenčnost, moramo dobiti več naročil v svetu. Te lahko dosežemo, če imamo nižje stroške ali če smo bolj produktivni in kakovostni od konkurence.«
Za uspeh je potrebna celovita reforma države
Robert Tkalec iz podjetja BSH Hišni aparati je sicer pozdravil prve korake k
spremembam, a so ti, kot pravi, premalo, predvsem pa se je vlada težave lotila na napačni strani. Zagotovo pa je sprememba davčne zakonodaje premalo. »Reforme je nujno treba izvesti tudi na drugih področjih. Govorimo o zdravstveni, pokojninski reformi, o reformi trga dela. Če bi se sestavili vsi ti deli sestavljanke, bi to
Mirko Strašek
lahko pomenilo večji preboj za konkurenčnost, o kateri radi govorimo,« pravi Tkalec, ki prav tako meni, da se veliko premalo govori, še manj se naredi, o zmanjševanju javne porabe. »Pri nas ni junaka, ki bi upal zagristi v to kislo jabolko in takšne reforme izpeljati, tudi zaradi neuspeha na naslednjih volitvah. Ampak le to bi lahko slovensko gospodarstvo in Slovenijo potegnilo naprej,« je prepričan sogovornik. Kot je še povedal, se v Sloveniji še ne zavedamo, da bi se, če bi bilo več podjetij, ki ustvarjajo dobiček, več denarja steklo tudi v državno blagajno.
Božičnica: nagrada ali kazen
Že nekaj let Mirko Strašek zaposlene nagrajuje tudi z božičnico in s trinajsto plačo. Kot pravi, želi tiste, ki razvojni voz podjetja vlečejo naprej, ob koncu leta, ko se že kažejo obrisi letne uspešnosti, primerno nagraditi. A jih ne more. »Zaposlenemu želim dati nagrado, pa se vprašam, ali ga s tem morda ne kaznujem. Država mu vzame kar 55 odstotkov te zaslužene finančne nagrade,« se jezi Strašek. V podjetju sicer že nekaj let vsem zaposlenim izplačujejo enako neto božičnico.
Gospodarstveniki in sindikati na skupnem bregu
Ne zgodi se prav pogosto, da predstavniki delavcev in delodajalcev trobijo v isti rog.
sindikati ob tem trdijo, da minister s predlogom razbremenjuje najbogatejše, ne pa ključnih kadrov v podjetju -razvojnikov in inženirjev. Srednji razred, ki je po njihovem mnenju nosilec gospodarske
V Avstriji bodo z davčno reformo razbremenili plače šest milijonov ljudi. Razbremenitev je vredna pet milijard evrov, kar predstavlja 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) Avstrije. Po predlogu slovenskega ministrstva bo razbremenitev v Sloveniji šestkrat manjša kot pri severnih sosedih in bo predstavlja zgolj 0,25 odstotka BDP. V Avstriji bodo razbremenjeni vsi zaposleni in tudi upokojenci ter študentje. V Sloveniji bo po predlogu ministrstva za finance višjih neto plač deležnih približno 60 tisoč zaposlenih, kar je 7,5 odstotka delovno aktivnih.
Tokrat se je. Verjetno tudi zaradi tega, ker imajo na drugi strani za sogovornika isto »neposlušno« ministrstvo. Gospodarstveniki so prepričani, da jim predlagane spremembe nalagajo še več obveznosti,
rasti in hkrati ključen za potrošnjo in gospodarsko rast, se vse od leta 2008 zmanjšuje, tako po velikosti kot po celotnem dohodku.
LEA KOMERIČKI Foto: LK
Minister Mramor vztrajno ponavlja, kako je vse usklajeno z gospodarstvom. Gospodarstveniki pa se sprašujejo, s katerim. S slovenskim, kot pravijo, zagotovo ne.
Pomočnice vzgojiteljic zahtevajo spremembe
Pomočnice vzgojiteljic v vrtcih v teh dneh ponovno opozarjajo na svoj nezavidljiv položaj in od ministrice za izobraževanje dr. Maje Makovec Brenčič pričakujejo, da bo čim prej sklicala srečanje, na katerem bi jo seznanile z zahtevnimi nalogami, ki jih morajo opraviti za plačilo, ki je blizu minimalni plači. Razmišljajo celo o protestnem shodu, če se ministrstvo ne bo odzvalo.
Sestanka na sedežu Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) se je pred dnevi udeležilo več kot sto pomočnic in pomočnikov vzgojiteljic iz vrtcev iz Slovenije. Opozorili so, da je delovno mesto pomočnik vzgojitelja uvrščeno v V. tarifni razred ter 19. izho-
diščni plačni razred z možnostjo napredovanja do največ 29. plačnega razreda. Pomočnice so s tem nezadovoljne, saj so njihove obveznosti in odgovornosti velike, plača pa je minimalna. To se vleče že od vzpostavitve plačnega sistema leta 2008. Kmalu zatem je bilo sicer ugotovljeno, da to delovno mesto ni ustrezno vrednoteno, a do sprememb ni prišlo.
Kot pravi Dubravka Tržić, sindikalna zaupnica iz Žalskih vrtcev, morajo pomočnice vzgojiteljice sodelovati pri načrtovanju vzgojnega dela in pri njegovi izvedbi. »Njihovo delo je premalo cenjeno in prenizko ovrednoteno. Govori se, da so pomočnice vzgojiteljic in vzgojiteljice enakovredne v oddelku, a še zdaleč ni tako. Ob pojavu
bolniškega staleža prevzamejo delo in odgovornosti vzgojiteljice, zatakne pa se pri plačilu. Velikokrat se pri plači nič ne pozna ali pa le v obliki dodatka za povečan obseg dela.« Pomočnice vzgojiteljic imajo večinoma srednješolsko izobrazbo vzgojitelj predšolskih otrok, med njimi je tudi veliko diplomiranih vzgojiteljic, ki so zaposlene na mestu pomočnice vzgojiteljic. »19. plačilni razred pomeni v bruto znesku 887,67 evra. Zmanjšati je treba velik razkorak v plači med pomočnico vzgojiteljice in vzgojiteljico, omogočiti napredovanje in jo pošteno plačati ob povečanem obsegu dela ali prevzemu odgovornosti v oddelku,« poudarja Tržićeva.
TC
Konec tedna namenjen čebelicam
Čebelarska zveza Slovenije v sodelovanju s čebelarskimi društvi že tradicionalno vsako leto organizira dneve odprtih vrat. Minuli konec tedna so obiskovalci čebelarska opravila spoznavali v čebelnjakih čebelarskih društev Celje H. Peternel, Dobrna in Laško.
Namen prireditev je predstaviti čebelarsko dejavnost širši javnosti, ki si lahko ogleda čebelarske eksponate in se posladka z mede-
Akcijska serija potovanj z vlakom
Ni pomemben samo cilj, pomembna je tudi pot!
nimi dobrotami. Obiskovalci v Laškem so si lahko ogledali tudi novo pridobitev, mestni Evstahijev čebelnjak, na katerega so laški čebelarji še posebej ponosni, pravi predsednik čebelarskega društva Laško Franc Šolar. Prav tako se v društvu že pripravljajo na naslednje leto, ko bo Laško maja gostilo slovenski čebelarski praznik, kjer pričakujejo do 1.500 ljudi.
EP
Predstavljamo vam šest izletov, ki ponujajo obilo priložnosti za potepe in raziskovanje. Če boste za pot izbrali vlak, se vam lahko zgodi cel film! Ste že kdaj pomislili na to? Kako vas lahko ritem tirnic ponese v zgodbo pokrajine, ki beži pred vami, ali v čisto vaš film, ki se vam vrti po glavi? Lahko pa seveda zares doživite filmsko sceno s katerim od sopotnikov. Na vlaku se spletajo zgodbe in nova poznanstva, utrjujejo se prijateljstva, premikanje nam menda celo sproži kreativnost in dobro razpoloženje.
1.	Doživite pogostitev v restavracijskem vagonu, se peljite mimo Blatnega jezera in Vesz-prema v Budimpešto, mesto ob bregovih Donave, polno mostov in tradicionalnih madžarskih gostiln - čard, že od 19 evrov naprej.
2.	Morda vas bolj navdušuje vonj morja in boste izbrali jadransko Nico - Opatijo, ki vedno znova preseneti s svojo svetovljansko dušo. Potujete lahko z do 30-odstotnim popustom, mladi v skupini 6 ali več potnikov pa s kar 70-od-stotnim popustom. Lahko se zapeljete še nekaj postaje dlje, do Reke. Enosmerna vozovnice iz Ljubljane vas bo stala le 9 evrov.
3.	Izberite za izlet Zagreb in se do hrvaške prestolnice zapeljite za le 9 evrov. Med Ljublja-
no in Zagrebom vozijo kar štirje direktni vlaki na dan. Sprehodite se po starem mestnem jedru ali pa si oglejte živalski vrt, ki je skoraj v središču mesta. Lahko pa nadaljujete pot tudi do živahnega Beograda. Nizkocenovna vozovnica iz Ljubljane stane le 25 evrov.
4.	Zleknite se v kupe, si v Gradcu privoščite potep in kavo s smetano ter nadaljujte potovanje do Dunaja. Iz Ljubljane že od 29 evrov naprej.
5.	Z nočnim vlakom skočite iz Ljubljane do Züricha že za 29 evrov! Švicarska prestolnica ponuja veliko privlačnega - če vas zamika, pa si lahko kupite tudi pravo švicarsko uro.
6.	Za tiste, ki vas zanima pustolovščina v Sloveniji, priporočamo pot z muzejskim vlakom, ki vozi med Celjem in Podčetrtkom vsako soboto do konca septembra. Z vozovnico za vlak lahko na cilju uveljavljate številne popuste. Med drugim tudi do 50 odstotkov cenejše kopanje v Termah Olimia.
Več namigov za potovanja najdete na spletnem naslovu ww.slo-zeleznice.si, na plačljivi tel. številki 1999 ali na vseh večjih železniških postajah.
4
GOSPODARSTVO
Celjska Ema na vseh svetovnih morjih
Z njenim sistemom sledenja opremljenih že pet tisoč ladij - Nov tehnološki center telematike prelomnica v poslovanju podjetja
V prihodnjih dneh se bo podjetje Ema z Mariborske ceste preselilo v svoje nove prostore. V samo trinajstih mesecih je v poslovni coni ob Kidričevi ulici zrasla njegova nova, dva tisoč kvadratnih metrov velika poslovna stavba, vredna 2,4 milijona evrov. Selitev pomeni veliko prelomnico v 26-letni zgodovini podjetja, ki se ukvarja z industrijskim označevanjem izdelkov in embalaže ter zagotavljanjem sledljivo-sti blaga v proizvodnji in skladiščenju ter sledenju premičnin v pomorstvu.
»To je majhen korak zame in velik korak za Celje ter regijo, a tudi za področje, ki ga obvladujemo, to je nadzor ribištva. Naši novi prostori so namenjeni predvsem razvoju, kar pomeni, da bo v mesto prihajalo na desetine magistrov in doktorjev znanosti. To bo Celju zagotovo dalo drugačen pečat,« je ob odprtju novega tehnološkega centra telematike dejal direktor in lastnik podjetja Ema Zlatko Mastnak.
Nov tehnološki kompleks je odziv na hitro rast skupine Ema, v kateri je poleg celjskega podjetja še hčerinska
družba Primark na Hrvaškem. Večji prostori bodo omogočili boljše delovne pogoje za mnoge inženirje in razvojne specialiste, za testne laboratorije, proizvodnjo, skladiščenje in tudi servisne dejavnosti, ki jih Ema zagotavlja za vse svoje programe industrijskega označevanja in sledenja. Prav raziskave, razvoj, proizvodnja in prodaja elektronskih naprav za satelitsko komunikacijo, ki omogočajo sledenje in nadzor premičnin, tako imenovana telematika, so namreč že dobro desetletje paradna dejavnost celjskega podjetja.
Mastnak napoveduje, da se bodo v novem tehnološkem centru lahko še hitreje razvijali, hkrati pa bodo še izboljšali svoje storitve na področju sledenja in nadzora celotnih flot plovil.
Od Hrvaške do Indonezije
Z lastnim razvojem strojne in programske opreme celjsko podjetje ponuja naprave, ki združujejo telematične podatke v pomorstvu. Njegove sisteme za sledenje in nadzor danes uporabljajo ribiške flote po vsem svetu. Trenutno je z njegovimi napravami, ki
»Naša vizija je, da bi postali vodilni evropski ponudnik celovitih rešitev na področju zagotavljanja sledljivosti blaga od proizvodnje do končnega potrošnika. Na svetovni ravni želimo postati vodilni ponudnik telematičnih rešitev na področju sledenja v navtiki,« pravi direktor in lastnik podjetja Ema Zlatko Mastnak.
med drugim sporočajo tudi podatke o hitrosti, smeri in postankih, opremljenih kar pet tisoč ladij. Sisteme sledljivosti plovil, ki jih Ema prodaja pod blagovno znamko Blu-
eTraker, uporabljajo ribiške flote na Hrvaškem in v Črni gori, Albaniji, Veliki Britaniji, Malti ter na Norveškem in Švedskem. Kupce ima tudi drugod po svetu, na primer v Indoneziji in Maleziji.
Trideset novih delovnih mest
Ema, ki trenutno zaposluje 43 ljudi, večinoma inženirjev in drugih strokovnjakov, je lani ustvarila malo več kot pet milijonov evrov prihodkov. Dva milijona evrov je znašal promet njenega hrvaškega podjetja, ki ima 24 zaposlenih. Približno 60 odstotkov prihodkov Ema ustvari z izvozom.
Zaradi nove poslovne stavbe in širitve poslovanja bodo v Emi odprli več novih delovnih mest, večinoma visoko tehnoloških. »V naslednjih dveh letih bomo v Celju število zaposlenih povečali na 70. Potrebujemo inženirje ter magistre in doktorje znanosti vseh ved, »pravi Zlatko Mastnak.
JANJA INTIHAR Foto: SHERPA
Hotel Aleksander bo ponudil nova delovna mesta
Hotel Aleksander iz Rogaške Slatine, ki ga krasi pet zvezdic, je po stečaju lanskega decembra ponovno odprl vrata. V polletni najem ga je dobila ruska družba SWI-Medica Niko-laya Vorobyeva.
Ruski bogataš, po poklicu doktor medicine, ima za hotel velike načrte. Ob tem, da je že lastnik klinik v Rusiji, Švici, Nemčiji in Srbiji, želi idejo o zdravljenju kar 64 težko ozdravljivih bolezni
prenesti še v Rogaško Slatino. Vorobyev predvideva odkup hotela in dograditev kliničnega dela. O natančni višini predkupne pravice na dražbi sicer noče govoriti.
Gradnja klinike pomeni tudi nova delovna mesta. Kot pravi najemnik, ima namen zaposliti približno sto ljudi - večino tistih, ki so v hotelu delali že pred zaprtjem, in več slovenskih zdravnikov. Še vedno čaka dovoljenje ministrstva za
zdravje za delo z bolniki. Ciljni gostje hotela bodo poleg ruskih državljanov obiskovalci iz Anglije, Savdove Arabije in Kuvajta. Odprtje takšnega hotelsko-medicin-skega centra torej ne bo le priložnost za nova delovna mesta in ne bo le dopolnitev turizma v Rogaški Slatini, temveč bo, kot pravi lastnik, velik doprinos za celotno državo.
EVA POPOVIČ Foto: TS
Najemnik Hotela Aleksander Nikolay Vorobyev. Za nočitev z zajtrkom v luksuznem hotelu boste odšteli do 1500 evrov.
B/S/W
Vsem državljanom Slovenije voščimo ob Dnevu državnosti, 25. juniju.
BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje www.bsh-group.si
ti «OSCH
J A JK-AK OVOST INOVACIJE NAZARJE
Še eno Ročnikovo podjetje v stečaj
Ker upniki niso podprli prisilne poravnave, je sodišče v velenjskem podjetju Toming Consulting, ki je bilo v lasti Tomaža Ročnika, uvedlo stečaj. Edina, ki je glasovala o prisilni poravnavi, je bila Družba za upravljanje terjatev bank, a še ta je bila proti. Vsi ostali upniki se glasovanja sploh niso udeležili, kar v skladu z zakonodajo pomeni, da prisilne poravnave niso podprli.
Upniki velenjske družbe, ki je veliko prispevala k propadu celjskega Klasja, so prijavili za skoraj 43 milijonov evrov terjatev. Prisilni upravitelj Gregor Bele, ki bo vodil tudi stečaj podjetja, jih je priznal za malo več kot 39 milijonov evrov. Od tega je kar 32 milijonov evrov terjatev nezavarovanih. Za te je Ročnik v načrtu finančnega prestrukturiranja predlagal 6-odstotno poplačilo v petih letih ali pretvorbo v lastniške deleže. Najvišji terjatvi sta med 74 upniki prijavila Klasje in slaba banka.
Ustavitev prisilne poravnave in uvedbo stečaja v Toming Con-sulingu sta sodišču že pred letom predlagali celjski podjetji Kovintrade in Nova Fin. Kot sta takrat pojasnjevali, možnosti, da bi lahko bilo finančno prestrukturiranje Toming Consultinga uspešno, ni, saj tudi v času prisilne poravnave posluje z izgubo. Sodišče je takrat predlog Kovintrada in Nove Fin zavrnilo, čeprav se je strinjalo z njuno trditvijo o slabem poslovanju. Vendar je bilo to premalo, da bi v podjetju uvedlo stečaj. JI
radio celie
GOSPODARSTVO
5
Osvežena Sotelia zgolj ogrevanje pred milijonsko naložbo
V Termah Olimia prva polovica leta dober obet za naprej
Ob zaključku prenove Wellness hotela Sotelia, ki je stala poldrugi milijon evrov, se v Termah Olimia že spogledujejo s prenovo najstarejšega dela bazenskega kompleksa, Terma-lije. Do konca leta 2018 bodo vanj vložili sedem milijonov evrov in tako tudi ponudbo za otroke in mladino dvignili na bistveno višjo raven. V naslednjih dveh letih bodo prenovili še kamp Natura in gostišče Lipa. Zelenemu turizmu pa se že zdaj približujejo s polnilnico za električne avtomobile.
Wellness hotel Sotelia je ob nile močne barve. Vračamo
odprtju veljal za enega najpre-stižnejših v regiji, izpostavljen je bil tudi kot izjemen arhitekturni dosežek. Ob desetletnici so ga obnovili in osvežili. Kot je dejal arhitekt Dean Lah, pri tem ne gre za radikalne spremembe, ampak zgolj za nadgradnjo zastavljene in med gosti dobro sprejete zgodbe. »Iz hotela so predvsem izgi-
se k umirjenim zemeljskim tonom. V hotelskih sobah ni več uniformiranega vgradne-ga pohištva. Vsak kos je postavljen v prostor in premišljeno izbran z namenom, da bi čim bolj spominjal na dom.«
V apartmajih so tekstilne talne obloge zamenjali z lesom, celotni ponudbi pa so s prenovo dodali štiri luksuzne
apartmaje, kjer imajo gostje na voljo tudi zasebno savno in masažno kad. Kongresni center, ki sprejme 350 ljudi, se po prenovi lahko kosa z najsodobnejšimi v državi. 1,5 milijona evrov vredno prenovo so po besedah direktorja Florjana Vasleta izpeljali brez večjih prask. V tem času
so namreč terme in sam hotel obratovali nemoteno, prihodki pa so jim celo rasli.
Termalija kot zimska Aqualuna
Po večletnih priznanjih za najboljši slovenski wellness Orhidelia, priznanju kristalni Triglav in drugih nagradah,
V Termah Olimia so v prvih petih mesecih letošnjega leta zabeležili več kot 113 tisoč nočitev, kar je 5,6 odstotka več kot v istem obdobju lani. Od januarja do maja letos so ustvarili 6,9 mio evrov prihodkov, kar je 6,5 odstotka več kot lani in 9,6 odstotka več kot leta 2014. V prvih petih mesecih dobiček znaša 460 tisoč evrov, v lanskem letu je bila ta številka 261 tisoč evrov.
ostaja šibka točka term najstarejši bazenski kompleks Termalija. To je še posebej občutno v zimskih mesecih. Ko Aqualuna namreč zapre vrata, posebne ponudbe za mlade družine in najstnike nimajo. To se bo s prenovo Termalije spremenilo. Sedem milijonov evrov vredno naložbo bodo izvedli v dveh fazah, in sicer v poletnih sezonah 2017 in 2018. V tem času bodo prenovili kamp Natura, ki ga morajo prilagoditi novi strukturi gostov z avtodomi. Dodali bodo nekaj »glamping« šotorov. Nenazadnje pa bodo nekdanji sloves vrnili tudi gostišču Lipa. »Ob velikih načrtih prihodnjih dveh
V sodelovanju s podjetjem ECE so ob parkiriščih postavili dve polnilni postaji in se tako približali gostom, ki vozijo električne avtomobile. Električna vozila bodo v kratkem nabavili tudi za lastne potrebe. Že zdaj pa svojim gostom ponujajo izposojo električnih koles.
let so to sicer manjše naložbe, a če smo najboljši na nekaterih področjih, ni razloga, da ne bi bili na vseh,« je zaključil Vasle.
SAŠKA T. OCVIRK
Iz Kovisa kmalu še več zavornih diskov
Štorska livarna zgradila novo proizvodno stavbo - Do leta 2030 v projektih najpomembnejših naročnikov
Odpiranje novih delovnih mest napovedujejo tudi v Kovisovi livarni v Štorah. Odprli so novo proizvodno stavbo, ki bo zaposlenim zagotovila boljše delovne pogoje in podjetju omogočila širitev proizvodnje. Naložba je vredna 3,7 milijona evrov, zaradi nje bodo lahko v tem in naslednjem letu na novo zaposlili 40 ljudi.
Kovis s sedežem v Brežicah je družinsko podjetje, ki ga je ustanovil Anton Pan-gerčič. Začel je pred štiridesetimi leti v manjši delavnici, kjer je izdeloval zavorne
bobne za avtomobile. Danes so glavni izdelki Kovisa zavorni diski in ležajna ohišja za tirna vozila. Njegovo ime je prepoznavno in tudi spoštovano v svetu evropskih železnic. Največji naročniki Kovisa so namreč multina-cionalke, ki izdelujejo tudi vlake. To so predvsem nemški Siemens, kanadski Bombardier in francoski Alstom. Podjetje skoraj vse izdelke izvozi, večinoma v evropske države, kupce ima tudi v ZDA, arabskih državah in na Japonskem. V Evropi ima 14-odstotni tržni delež.
Od propadlega obrata do uspešnega podjetja
Kovis je livarno, ki je bila nekoč del Železarne Štore, kupil leta 1996. Iz propadlega obrata v stečaju in v zelo slabem stanju je do danes naredil uspešno visoko tehnološko podjetje z 20 milijoni evrov prihodkov, milijonom evrov čistega dobička in s 154 zaposlenimi. Za livarno in tudi celotno skupino Kovis, v kateri so tri podjetja, sta že vsa leta de-
lovanja značilna visoka rast in poslovanje z dobičkom. Kot je povedal direktor Alen Šinko, visoko rast pričakujejo tudi v prihodnje, saj jih je večina najpomembnejših naročnikov vključila v svoje projekte do leta 2030. Tudi zato so se odločili za postavitev pet tisoč kvadratnih
metrov velikih novih proizvodnih prostorov v Štorah, ki jim bodo omogočili, da
bodo odslej obdelali prav vse ulitke. Nova hala je za zdaj še prazna. Kmalu bodo v njo preselili orodjarno, kjer izdelujejo lastna orodja, jeseni se bo začela še proizvodnja.
JANJA INTIHAR
Kovis sodeluje s 600 slovenskimi dobavitelji, s katerimi na leto naredi 16,5 milijona evrov prometa.
Preventivni kontaktni fungicid
Počasi do ključnih reform
Regionalna gospodarska zbornica Celje je pripravila srečanje z ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom, ki se ga je udeležilo le malo direktorjev s Celjskega. Namesto da bi govorili o težavah, ki jih srečujejo pri poslovanju, so predstavniki podjetij poslušali napovedi ministra o reformah in ukrepih, ki jih pripravlja vlada.
Kot je priznal minister Počivalšek, vlada ukrepe, ki bi gospodarstvu zagotovili pogoje za boljše, lažje in manj zapleteno poslovanje, res sprejema bolj počasi. To velja tako za davčno reformo kot za reformo delovno-pravne zakonodaje, ki ju v podjetjih že težko pričakujejo. Pri tem je napovedal, da bodo prvi koraki k davčni reformi in reformi trga dela narejeni še letos. Napovedal je tudi pomembne spremembe pri odpravljanju administrativnih ovir. Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec, ki je tudi predsednik regionalne gospodarske zbornice, je opozoril, da gospodarstvo od vlade pričakuje veliko, vendar ga je strah, da se bo ta v naslednjih dveh letih svojega mandata bolj ukvarjala s sabo kot pa odpravljala ovire, ki omejujejo poslovanje podjetij.	JI, foto: SHERPA
Zdravko Počivalšek in Izidor Krivec
MYSTIC250 EC
totalni herbicid
360 SL
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Na Celjsko kočo v manj ko pol ure
CELJE - Minulo soboto popoldne je bilo središče mesta zaprto za promet zaradi tretje etape kolesarske dirke po Sloveniji. Šlo je za kronometer iz središča Celja na Celjsko kočo. Kolesarji so na Krekovem trgu vožnjo začenjali posamično in s časovnimi razmaki. Tekmovanje je pospremilo lepo število gledalcev.
Iz štartnega prostora pred železniško postajo je kolesarje pot peljala po Prešernovi ulici, mimo Otoka do Me-dloga in potem po vzporedni trasi nazaj skozi podvoz
pri pošti, mimo Skalne kleti do Zagrada in Pečovnika ter končno do Celjske koče, kjer so v cilju številni gledalci vsakogar nagradili z aplavzom. Po ravninskem delu so kolesarji sicer na različnih mestih menjali kolesa. Ta so bila primernejša za kasnejšo 16-od-stotno strmino pri vzponu na vrh Celjske koče.
Slovenijo osvojil Estonec
Najboljši čas na 16,8 kilometra dolgi progi je uspel doseči Italijanu Diegu Ulissiju iz Ekipe Lampre. Zmagal je s ča-
som 28 minut in 23 sekund. To je bil glede na dolžino trase in zahtevnost izjemen čas. Njegova povprečna hitrost je bila 35,5 km/h. Italijanski kolesar je za štiri sekunde premagal Estonca in prvega favorita Reina Taaramäeja iz ekipe Katjuša. Najboljši slovenski kolesar Jan Tratnik iz ekipe Amplatz BMC je bil deseti.
Organizacija je bila zelo dobra, kot se za takšno tekmovanje tudi spodobi. Bilo je veliko policistov, redarjev, spremljevalnih vozil. So se pa kolesarji s Celjem srečali
Štart kronometra je bil na Krekovem trgu, kjer so se tekmovalci spoprijeli s 16,8 kilometra dolgo progo.
tudi dan kasneje, na sklepni trasi dirke po Sloveniji. Etapa se je začela v Rogaški Slatini,
nadaljevala proti Šentjurju, Celju, Laškemu ter vse do Novega mesta, kjer se je tudi
zaključila. Skupni zmagovalec je Rein Taaramäe. MITJA KNEZ, foto: SHERPA
Na Golteh več kot dva tisoč ljubiteljev gora
MOZIRJE - Planinska zveza Slovenije (PZS) že več kot trideset let praznuje dan slovenskih planincev. Letos pa je že petič ta dan nadgradila z Dnevom slovenskih planinskih doživetij in program obogatila z brezplačnim celodnevnim dogajanjem za odrasle, mlade in najmlajše planince, turne kolesarje in druge ljubitelje narave.
Dan slovenskih planinskih se lahko vključili v družinski
doživetij je preteklo soboto napolnil okolico Mozirske koče na Golteh, ki letos praznuje 120 let. V njeni okolici so bile celodnevne aktivnosti za različne starostne skupine. Mladi planinci so
orientacijski pohod, ustvarjalne delavnice, plezanje na plezalni steni in veselo planinsko šolo, gorski reševalci so prikazali vajo reševanja jadralnega padalca z drevesa in opremo za reševanje
v gorah, policija je izvedla helikoptersko vajo. Odrasli so lahko izbirali med več vodenimi planinskimi izleti, turni kolesarji pa so se lahko pridružili vodenim vzponom na Golte. »Poleg druženja in navezovanja stikov takšen dan naznanja tudi začetek poletne planinske sezone. Ljubitelje gora opozorijo, da se planinske koče odpirajo in da so primerne razmere za obiskovanje visokogorja,«
Odprtje Slovenske turnokolesarske poti
je povedal generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko.
1.800 kilometrov
turnokolesarske
poti
Slovesni sprevod praporščakov planinskih društev je bil uvod v osrednjo prireditev, na kateri so slovesno odprli Slovensko turnokolesarsko pot, edinstveni projekt pri nas in širše v Evropi. Krožna kolesarska pot, ki meri približno 1.800 kilometrov in premaga 50 kilometrov višinske razlike, obide vse pomembnejše slovenske gorske skupine. »To je projekt, s katerim se ukvarjamo že dve leti. Po vzoru Slovenske planinske poti želimo povezati vse predele Slovenije, tokrat s kolesom,« je dodal Planko. V PZS ocenjujejo, da je pot, ki ni tehnično zahtevna, mogoče prevoziti v 43 dneh. Večinoma je speljana po prometnicah, gozdnih cestah in manjši del po planinskih poteh.
Veliko prijetnih doživetij na planinskih poteh je zbranim planincem v slovo zaželel predsednik planinske zveze Bojan Rotovnik.
BGO, foto: Matjaž Šerkezi
Rečičani ne smejo varčevati
REČICA OB SAVINJI - Nov podžupan je Drago Poličnik, ki je v tej občini tudi občinski svetnik. Rečiška občina, ki jo vodi kot župan Vinko Jeraj, je bila namreč doslej brez podžupana. Po statutu podžupan nadomešča župana med njegovo odsotnostjo oziroma opravlja delo župana v primeru, če pride do predčasnega prenehanja njegovega mandata.
V statutu je prav tako določeno, da lahko župan za vodenje sej občinskega sveta določi podžupana ali drugega člana občinskega sveta. »Podžupana nismo imeli zaradi varčevanja denarja v občinskem proračunu. Med nadzorom z ministrstva smo bili opozorjeni, da je podžupana treba imenovati,« je povedal župan Jeraj. Županu se zdi to za občino z 2.300 prebivalci nesmiselno, vendar je opozorilo moral upoštevati. Rečica bo tako imela podžupana od 1. julija.
Nepoklicnim županom pripada po sistemu plač v javnem sektorju polovica od osnovne plače, ki bi jo prejeli kot poklicni podžupani. Podžupani za udeležbo na sejah občinskega sveta in drugih občinskih organov niso posebej plačani.
BJ
Stavijo na volno in glasbo
SOLČAVA - Občina se je prijavila za sodelovanje v projektu Gosli, kjer sta v ospredje postavljeni njena oblačilna in glasbena dediščina kot turistični priložnosti. Območje Solčavskega je namreč med drugim zanimivo zaradi avtohtone ovce jezersko-solčavske pasme in izdelkih iz njene volne. Gre za tako imenovano polsteno volno.
Občina se je tako prijavila za sodelovanje v slovensko-hrvaškem čezmejnem projektu. Projekt jo je povezal s kamniškim zavodom za turizem, z ljubljansko Naravoslovno tehniško fakulteto in s hrvaško Občino Pazin. V okviru projekta želijo Solčavani kupiti opremo za predelavo volne, izvajati delavnice predelave volne in pripraviti modno revijo z lastnimi kreacijami. Poleg tega želi Solčava ponovno ustanoviti tamburaški orkester.
Solčavsko društvo Bicka, ki povezuje tamkajšnje »fil-carke«, je lani praznovalo že deseto obletnico. Občina Solčava ima komaj petsto prebivalcev, ki živijo na velikem goratem območju.
BJ
Defibrilator je nameščen na zunanji steni gasilskega doma Ljubečna.
Ljubečna bogatejša za nov defibrilator
CELJE - Minulo soboto so na Ljubečni ob osrednji prireditvi ob kulturnem prazniku uradno dobili nov defibri-lator. Zanj je prostovoljno gasilsko društvo zbiralo denar od začetka leta.
Kot pravi član prostovoljnega gasilskega društva Jaka Kopitar, bo defibrilator namenjen vsem krajanom Ljubečne in širše okolice. Slednji so še bolj oddaljeni od Celja in s tem težje dostopni za reševalna vozila. Gasilci bodo organizirali tudi usposabljanja za posredovalce in s tem povečali možnost pomoči v primeru srčnega zastoja.	EP, foto: SHERPA
Spomin na osamosvojitev
DOBRNA - V občinskem središču je bilo v soboto slovesno odkritje pomnika, ki spominja na osamosvojitveno obdobje Slovenije. Prav tako spominja na vojno za osamosvojitev. Pomnik je v obliki skale iz pohorskega tonalita, katere zgornji del je brušen.
Postavljen je ob 25-letnici osamosvojitve, na njem je izklesan napis »V spomin na osamosvojitev Slovenije 1990-1991, Občina Dobrna 2016«. Spomenik osamosvojitvi je bil postavljen v sodelovanju med Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Celje, policijskim veteranskim društvom Sever za celjsko območje in Občino Dobrna. Spomenika v počastitev osamosvojitve sta bila že pred leti postavljena v Celju in Vojniku.
Slavnostni govornik ob odkritju na Dobrni je bil brigadir Viki Kranjc, ki je bil v času osamosvajanja komandant teritorialne obrambe zahodnoštajerske pokrajine. Poudaril je, da je bilo naše območje v času vojne razmeroma mirno. Slovenski vojski je na našem območju med drugim brez boja uspelo zavzeti skladišča orožja, ki jih je imel vojaški nasprotnik. Odkritja pomnika na Dobrni so se udeležili veterani obeh organizacij ter veliko drugih občanov. V kulturnem programu so sodelovali domača godba na pihala, kvartet Vigred in osnovnošolci.
Odkritju pomnika je sledilo srečanje veteranov vojne za Slovenijo, ki je bilo na šolskem igrišču. Med njim sta bila Občini Dobrna podeljena zlata plaketa Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Celje in srebrno priznanje policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje.
BJ
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Prvi v Sloveniji
VOJNIK - V starem trškem jedru je od petka odprt prvi Repair Cafe v Sloveniji. Pred sedmimi leti je bila namreč na Nizozemskem ustanovljena svetovna mreža za spodbujanje popravil še uporabnih predmetov, kar prispeva h krožnemu gospodarstvu.
Občani tako lahko v Repair Cafe prinesejo v popravilo različne izdelke, med njimi manjše kose pohištva, oblačila, gospodinjske izdelke, igrače in posodo. Kot ugotavljajo v svetovni mreži, številni ljudje zavržejo še uporabne izdelke, ki jih je mogoče popraviti. Strokovnjaki prostovoljci lahko še
uporabne izdelke popravijo brezplačno, uporabniki plačajo le prispevek za nakup za popravilo materiala.
»V lokalne skupnosti prinaša inovativno reševanje družbenih problemov,« pravi o mreži Repair Cafejev idejna vodja njihove zamisli v Sloveniji, okoljevarstvenica dr. Marinka Vovk. Med drugim prispeva k zmanjševanju osamljenosti občanov, ki lahko med popravilom popijejo kavo. »Gre za prenos znanja. Ni tako kot tam, kamor pri-neseš izdelek v popravilo, prideš ponj in ne veš, kaj se je vmes dogajalo,« dodaja Vovkova. V Repair Cafeju je
drugače, saj tisti, ki zna kakšno stvar popraviti, to njenemu lastniku tudi pokaže. »V okviru tehnološkega centra za aplikativno ekologijo in centra ponovne uporabe ugotavljamo, da ogromno ljudi ne obvlada niti osnovnih veščin, na primer kako se prišije gumb,« je še o razlogih za odprtje Repair Cafeja povedala Vovkova.
Po svetu je že več kot tisoč popravljalnic mreže Repair Cafe, v Vojniku je že 1091. popravljalnica. Vojniška je v prostorih podjetja EKO-TCE, ki vključuje program medge-neracijskega centra.
BRANE JERANKO
Obnova lesenega izdelka v prvem Repair Cafeju pri nas, in sicer v Vojniku. (Foto: RC)
Obnovljen učni čebelnjak
LAŠKO - Pred dnevi je občina čebelarskem društvu predala v oskrbo učni čebelnjak, ki je bil nekoč v lasti legende laškega čebelarstva Evstahija Krašovca.
Ta je čebelnjak postavil v petdesetih letih prejšnjega stoletja na vrtu pred svojo hišo v Mestni ulici. Občina je čebelnjak, ki je v njeni lasti, nedavno obnovila, da bo kot primer urbanega čebelnjaka še naprej služil vzgoji in izobraževanju mladih čebelarjev. Kljub finančnemu vložku občine je bilo v obnovo čebelnjaka vloženega tudi veliko prostovoljnega dela posameznikov in društev. Pri urejanju je sodelovala tudi Komunala Laško,
za poslikavo panjskih končnic pa so poskrbeli učenci Osnovne šole Primoža Trubarja Laško.
Na odprtju sta bila prisotna tudi Evstahije-va sinova Jože in Peter, ki sta vesela obnove čebelnjaka in da se bo čebelarsko znanje lahko še naprej predajalo mlajšim generacijam. »Kjer lokalna skupnost in čebelarji živijo skupaj z roko v roki, se tudi za razvoj čebelarstva ni treba bati,« je ob predaji čebelnjaka povedal podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Franc Šmerc.
RG
Foto: občina Laško
Obnovljen učni čebelnjak v Laškem
/v.trgpvinejager.com
UGODNA PONUDBA ZA POLETNE DNI
I/Uko _
t	za poletne dni
¥ l/J.n %OöM
Število rojstev narašča
REČICA OB SAVINJI - V občini je bil sprejem za trinajst novorojenčkov iz rečiške občine, ki so bili rojeni od lani decembra do maja letos. Občina ga je pripravila v sodelovanju z vrtcem in osnovno šolo.
Starši so si skupaj s svojimi dojenčki ogledali prostore vrtca, ki ga bodo najmlajši začeli obiskovati prihodnje leto. Župan Vinko Jeraj je med nagovorom poudaril zadovoljstvo, da se število otrok v rečiški občini povečuje. V vrtcu sta bila pred desetletjem dva oddelka otrok, zdaj razmišljajo o odprtju že šestega oddelka. Tudi šola potrebuje za novo šolsko leto dve dodatni učilnici.	BJ, foto: občina Rečica ob Savinji
S sprejema za novorojenčke in njihove starše
Letos prednost Krnici
LUČE - Po odločitvi občinskega sveta letošnjo prednostno nalogo predstavlja asfaltiranje približno treh kilometrov ceste v Krnici. Za letošnja asfaltiranja v luški občini je namenjenih več kot dvesto tisoč evrov, kar predstavlja približno desetino proračuna.
Za cesto v Krnici je asfaltna podlaga v glavnem pripravljena že od jeseni. V Lučah se namreč občina zadnja leta odloča za jesensko pripravo podlage, ki jo nato zimske vremenske razmere še bolj utrdijo. Za letošnja asfaltiranja bo občina objavila razpis v teh dneh, asfaltiranje naj bi bilo nato opravljeno v prihodnjih tednih.
Zanimivo je, da je gorata občina Luče, kjer živi približno 1.500 ljudi, po dolžini cest na število prebivalcev v Sloveniji med prvimi. Lani je prednostno nalogo občine predstavljalo asfaltiranje petih kilometrov ceste v odmaknjeno Planico, in sicer na 1.100 metrih nadmorske višine. Bj
Za montažo se obrnite na najbližnji poslovalnico Jager ali na tomo.gomzej@trgovinejager.com
Klimatska naprava KAS 35 DC INV F1
energijski razred A+, nazivna moč klime 3,5 kW
KAS 35 DC INV Fl
Cena z montažo (9,5% ddv)
FAST SET bazen 3,0 m
305 x 76 cm, 3.635 L vode, s črpalko flow clear, pribor za popravilo
45990 ■629,9?
FAST SET bazen 2,4 m
244 x 66 cm, 2.300 L vode, s črpalko (flow clear), pribor za popravilo
Traktorska kosilnica Green Cut GC 17542 j
motor Briggs & Stratton OHV, moč 17,5 KS, širina košnje j 107 cm, 6 prestav, jekleni nož :
Prostostoječi ventilator
premer 40 cm, napajanje 230 V - 50 Hz, funkcija nihanja
1399
EUR
Ponudba velja do odprodaje akcijskih zalog. Jagros d.o.o., Laše 1/b, 3241 Podplat | 03/812-0454 tajnistvo2@trgovinejager.com www.trgovinejager.com
8
IZ NAŠIH KRAJEV
a še
Cene nižje, previsoke
Dom starejših Prebold je zadnji dve leti skoraj polno zaseden in kot pravi direktorica Danica Hren, posluje pozitivno. Cene so zaradi nadstandarda višje, s čimer se nikakor ne strinjajo v Preboldu. Zadnje minimalno znižanje cen za nekaj centov za pokretne oskrbovance preboldski župan Vinko Debelak imenuje »kozmetični popravek«. Še naprej se bo zavzemal, da bi v Preboldu znižali cene in storitve približali lokalnemu prebivalstvu.
PREBOLD - Po zelo negotovem obdobju pred približno dvema letoma je danes stanje v Domu starejših Prebold povsem drugačno. Dom je prešel pod okrilje trboveljskega doma upokojencev, s čimer je pridobil tudi državno koncesijo. Dom v Preboldu je v zadnjem obdobju zelo dobro zaseden, a ker je označen kot nadstan-darden, so temu primerne tudi cene. Te so se spomladi sicer malenkostno znižale, a v Preboldu s tem niso povsem zadovoljni.
V skladu z navodili ministrstva za delo, družino, socialne
zadeve in enake možnosti je vodstvo Doma upokojencev Franca Salamona Trbovlje, ki upravlja s preboldskim domom starejših, malenkostno znižalo cene storitev. V Preboldu je trenutno nastanjenih največ stanovalcev z demenco, čemur posvečajo tudi posebno pozornost, je pred časom povedala direktorica Danica Hren. Enota doma v Preboldu velja za nadstan-dardno, temu primerne so tudi cene, kar precej jezi župana Vinka Debelaka. »Danes je nadstandard že, če ima soba svoje stranišče in kopalnico. To bi vsekakor moral biti stan-
dard, nenazadnje si starejši to tudi zaslužijo. Če v vseh teh letih v ostalih domovih nismo uspeli zagotoviti osnov, kot sta kopalnica in stranišče, potem bodimo vsaj tiho in ne razla-gajmo, da je takšna ureditev nadstandardna,« je kritičen Debelak. Moti ga tudi dobiček, ki ga ustvarja matična ustanova. »Povsem nesprejemljivo je, da ima zavod, ki bi moral biti neprofiten, 800 tisoč evrov dobička. Ob tem ljudem zaračunava nadstandard, ki to ni,« je prepričan preboldski župan, ki zagotavlja, da bodo vztrajali, da bi se cene storitev v njihovem domu standardizirale. Tako bi bilo tovrstno institucionalno varstvo dostopnejše tudi domačinom.
Čeprav je pripojitev k trboveljskemu domu preboldskega rešila pred zaprtjem, je
Debelak prepričan, da bi tudi prejšnji lastnik, če bi mu država dodelila koncesijo, lahko
delo upravljal tako dobro ali še bolje. LK, foto: arhiv NT (GrupA)
Udeleženci so skupaj odtekli »krog za življenje«, ob prihodu v cilj so za nagrado dobili rdeč nagelj.
Ukrepati je treba, ko si zdrav
ŽALEC - Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije je s številnimi podporniki in nevladnimi organizacijami drugi junijski petek pripravilo že 17. Tek - hojo za življenje za bolnike z rakom in zdrave.
Osrednji del prireditve je bil v Športnem centru Žalec, kjer je zbrane nagovorila predsednica Društva za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije Viktorija Rehar, ki se je med drugim zahvalila vsem, ki že vsa leta pomagajo pri pripravi in izvedbi prireditve. Iz ust tokratnih gostov - prireditve so se udeležili žalski župan Janko Kos, evropska poslanka Romana Jordan in vodja evropske pisarne Lojzeta Peterleta v Sloveniji Andrej Černigoj - in ostalih udeležencev je bilo mogoče slišati opozorila in pozive vsem zdravim, da je treba za zdravje skrbeti, preden zbolimo.
Še pred uradnim začetkom so že dopoldne migali najmlajši iz žalskih vrtcev in šol, ki so poskrbeli tudi za prijetno kulturno popestritev. Že tradicionalno sta bila pred tekom v žalski župnijski cerkvi tudi maša za bolnike in strokovni posvet. Specialist diabetolog Damjan Justinek je predstavil vpliv sladkorja v prehrani na pojav nenalezljivih bolezni.
LK, foto: TT
Med obnovo tudi popolne zapore
LJUBNO - Občina je začela obsežnejšo obnovo lokalnih cest, ki jih ureja s pomočjo denarja po 21. členu Zakona o financiranju občin. Izvajalec, podjetje Voc Celje, je dela pred dnevi že začel.
Gre za štiri odseke cest, ki so v bližini občinskega središča in na katerih je precej prometa. Vsi štirje so bili v preteklih desetletjih že asfaltirani, vendar so v zadnjem času v zelo slabem stanju. To so odseki iz Ljubnega proti Rastkam, v Zaljubnici, Kolovratu in Podteru. Gre za 180 tisoč evrov vredno naložbo. Od tega je 107 tisoč evrov povratnih sredstev, ostalo so nepovratna. Dela bodo končana v dveh mesecih. Med obnovo so kratke polovične zapore odsekov cest, na ožjih odsekih bo prišlo tudi do popolnih zapor. Občina bo o njih občane obveščala.	BJ
Paka z dobrimi rezultati
VELENJE - Rezultati merjenja vodotoka Pake, ki ga za Mestno občino Velenje izvaja podjetje Erico, so pokazali, da je kemijsko in ekološko stanje reke na vseh merilnih mestih dobro in da se kakovost reke od leta 2006 ni bistveno spremenila.
Meritve vodotoka Erico Velenje izvaja na dveh merilnih mestih - v Selu pri Velenju in Velenju za Gorenjem. Vzorčenje Pake je lani podjetje opravilo štirikrat. V laboratoriju so opravili fizikalno-kemijske analize vzorcev vode in naredili preiskave njihovih bioloških elementov. Na vseh merilnih mestih je Erico minulo leto enkrat opravil tudi vzorčenje rečnih sedimentov. V zadnjem letu je Mestna občina Velenje za izvajanje meritev Pake namenila skoraj 12 tisoč evrov.	BGO
Tretjič od Petra do Pekla
ŽALEC - Šempetrska društva ter tamkajšnja vrtec in šola so v sklopu praznovanja krajevnega praznika organizirali že tretji pohod od Petra do Pekla. Kljub kislemu vremenu se je v nedeljo na pot, dolgo približno 4,5 kilometra, s Petrovega trga odpravilo več sto pohodnikov.
Vodniki planinskega dru- igrišču je Športno društvo pohodnikom izmerile krvni štva so udeležence vodili do Rega poskrbelo za osvežitev, tlak in sladkor ter prikazale Podloga. Na tamkajšnjem aktivistke Rdečega križa so postopek oživljanja. Ob vme-
snem postanku so se udeleženci poučili še o uporabi ročnih gasilnih aparatov. Z novimi znanji in s polnimi želodčki so se nato podali čez Petrov vrh do Jame Pekel. Pohod v počastitev krajevnega praznika je zaključilo zabavno druženje.
LK, foto: TT
Do Pekla je pripešačilo okoli 300 pohodnikov.
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Pesnik, rojen na svetovni dan knjige
Aljaž Primožič se lahko pohvali s številnimi priznanji s tekmovanj iz znanja in pesniškega ustvarjanja
PREBOLD - Več kot 17 tisoč slovenskih devetošolcev je pred tednom začelo uživati v počitnicah - če se je seveda vse izšlo po načrtih. Med tistimi, ki so bili pri tem še posebej uspešni, je tudi Aljaž Primožič iz Prebolda. Pohvali se lahko z vrsto priznanj z različnih šolskih tekmovanj iz znanja, še posebej uspešen pa je na vseh področjih besednega ustvarjanja. Ker je v prvi vrsti pesnik, ne preseneča, da je letos prejel najvišje nagrade na treh vseslovenskih in najbolj znanih pesniških natečajih: Mlada Vilenica, Župančičeva frulica in Pranger.
Na prvi pogled je povsem običajen najstnik, a njegovo razmišljanje je zrelo in to se odraža tudi v njegovih pesmih. To so v obrazložitvi zmage na zaključku mednarodnega literarnega natečaja Mlada Vilenica 2016, ki je bil v začetku junija v Lipici, opazili tudi člani komisije. Prepričala jih je pesem Ker človek ne sliši, za katero so zapisali, da »avtorjev pesniški subjekt v svetu tako imenovane normalnosti išče lastno esenco, pri čemer odkriva predvsem odtujenost in osamljenost, ki jo ubesedi s pomočjo izvirnega paradoksa«. Dodali so, da je stil obarvan z vedrim humorjem in dovršenim ponavljanjem.
»Z nobenim predmetom nisem imel težav, razen s športno vzgojo.«
Družbeno kritičen najstnik
Na skromnega mladeniča nas je opozorila njegova mentorica in učiteljica slovenščine Vesna Kumer, ki so jo najprej navdušili njegovi spisi. Zato je sodeloval v novinarskem krožku in tam veliko pisal. Vsako leto je dobival pomembnejše zadolžitve in letošnje literarno glasilo Veseli veter je sam uredil oblikovno in vsebinsko. »Naj svet ne bo več tako črno-bel, temveč poln ljubezni,« je zaželel v uvodniku.
Da bi semena čarobne regratove lučke, ki jo nekdo pihne, vzklila po svetu, da bi bil poln ljubezni, si je zaželel in to misel zastavil kot vsebinsko rdečo nit glasila, v katerem so tudi njegove pesmi. Javno jih objavlja zadnji dve leti, ko jih je nekaj izšlo v šolskem glasilu, nekatere pa je poslal na tekmovanja. Vsebinsko pravi, da so večinoma družbeno kritične in ne ravno izpovedno ljubezenske, zato mu jih ni bilo težko pokazati. Že od nižjih razredov je sodeloval na pesniškem tekmovanju Naj pesem pove, lani je pesmi prvič poslal na festival Pranger in bil letos med prvimi desetimi. Na natečaju Župančičeva frulica se je uvrstil med prvih pet in na Mladi Vilenici zmagal.
Pesništvo v zibelki
Rojen je 23. aprila, na svetovni dan knjige, in tudi doma je imel literarnih spodbud dovolj, saj je mama profesorica slovenščine, zato mu je bil smisel za jezik tako rekoč položen v zibelko. »Doma se pritožujejo le, ker menda zadnji vidijo vse tisto, kar napišem,« pravi Aljaž, ki se bo prihodnja štiri leta spopadal z novimi izzivi,
ki jih bo prinesla Gimnazija Celje - Center, kamor hodi že njegov brat. V enem od zapisov je sicer izrazil strahove pred novim okoljem, še bolj pa pred prihodnostjo, ki za mlade v teh časih ni obetavna. Vse to prelije v svoje pesmi. Pravi, da se ga dotakne nečloveškost v svetu, zadovoljen ni niti s političnimi razmerami pri nas, saj redno spremljanja dogajanje. Razmišlja, da bi se tudi sam nekoč preizkusil v tujini, najprej pa se seveda želi dokazati v Sloveniji, pri čemer ga mikata pisanje in režija.
Pri slednji je prav tako pokazal, da ima zamisli in talent. Napisal je scenarij za film Pankrt in ga tudi režiral ter zanj prejel srebrno priznanje na tekmovanju Slovenščina ima dolg jezik - Književnost na filmu. Film je zasnoval po predlogu Prešernove pesmi o nezakonski materi, le da ga je postavil v današnji svet in govori o težavnih odnosih med mamo in hčerko. »Igrali so moji sošolci, ki to radi počnejo,« pravi Aljaž, ki je skupaj z njimi zasnoval tudi scenarij za valeto, še pred tem pa je ob noči branja v šoli ustvaril kratek film, ki se navezuje na 400-letnico Shake-spearjeve smrti.
Abonma v Drami
Resda malo ljudi bere po-
\
Aljaž Primožič iz OŠ Prebold je letos prejel zlato Cankarjevo priznanje in zlato priznanje na državnem tekmovanju iz zgodovine, ob tem pa še celo vrsto drugih priznanj. Je dobitnik mednarodne literarne nagrade Mlada Vilenica 2016, nagrajenec pesniških natečajev Župančičeva frulica in Pranger.
Ker človek ne sliši
(prvonagrajena pesem Mlade Vilenice v kategoriji 2001-2003)
Nekoč je bil fant. Oči in nos po očetu, po mami visoki diskant ter kodrasti rjavci po dedku.
Normalen, bi rekli. Vsekakor.
Uho zavzema svoje mesto, pa vendar ni slišal, a poslušal je zvesto vsako besedo praznine.
Čudno, bi rekli. Vsekakor.
Slišal ni »zdravo«, »hej«, čeprav prisluhnil je vsem, opazil ni »čao« in glej, povsod brez odgovora.
Nonsens, bi rekli. Vsekakor.
Ni jokal v narečju. Jokal je tiho in hlipajoče. Vdal se ni pravorečju. Jokal je sam.
Kar koli bi rekli, slišal vas ne bi... Nikakor. Vsekakor.
ezijo, kar pa je še vedno bolje kot nič, pravi Aljaž. »Zame je smisel poezije v širjenju idej in misli, zato mi je velika spodbuda, da nekdo sploh sliši moje misli.« Ne bi pa imel nič proti izdaji pesniške zbirke. »Nekoč, ko bo čas in bodo zvezde naklonjene,« pravi in glede na vse dosedanje uspehe ni dvoma, da mu ne bi uspelo. Vmes se bo še veliko učil, bral in iskal navdih v vsem, kar ga obdaja. »Ponavadi se mi sredi noči porodi misel, ki jo zapišem in potem pilim. Eno pesem, ki sem jo že lani poslal na festival, še vedno izboljšujem, saj se človek spreminja z leti in tudi pesem z njim.« Odvisno od obdobja so mu ljubi različni avtorji, trenutno najraje prebira pesmi Svetlane Makarovič, a tudi Ježka in Toneta Pavčka.
Med počitnicami bo najprej počival, vmes pa še kaj napisal in prebral. Na nabiranje novih znanj tudi ne bo pozabil, saj bo nekaj časa preživel na Malti v jezikovni šoli. In še ena malenkost, ki kaže, da ne gre za običajnega najstnika: jeseni se veseli vpisa abonmaja v SNG Drama.
TATJANA CVIRN
—7	■ ■ I	l"V	V ■ I ■	■
Znanje izboljša življenje
Srečanje strpnih
CELJE - Regijsko študijsko središče (RŠS), ki je odgovorno za razvoj terciarnega izobraževanja v regiji, se je kot tematski koordinator že tretje leto zapored vključilo v teden vseživljenjskega učenja. Partnersko mrežo pri tem projektu sestavlja 17 organizacij, to so visoke šole, katerih ustanovitelj je RŠS, in druge šole ter ustanove v regiji. Skupaj so pripravile kar 68 različnih dogodkov (predavanja, koncerti, razstave, delavnice ...).
Aktivnosti v tednu vseživljenjskega učenja so po Sloveniji različni izvajalci pripravili od 13. do 22. maja, brezplačni izobraževalni, informativno-svetovalni, kulturni in drugi dogodki pa bodo na voljo še vse do konca meseca. Partnerske organizacije RŠS so tako v petek v Citycentru Celje skupajpripraviletudiprireditev z naslovom Znanje izboljša življenje. Namenjena je bila promociji vseživljenjskega učenja in predstavitvi mreže partnerskih organizacij.	TC
Razstava potic in ročnih del na Špici, kjer je Klub modrosti Celje pripravil ob 15-letnici delovanja srečanje strpnih.
CELJE - Klub modrosti s sedežem na Hudinji slavi letos 15-letnico. Nastal je na pobudo Erike Hartman, ki je tudi njegova predsednica. V soboto je klub pripravil celodnevno prireditev na Špici.
Klub je nastal zato, da bi se ljudje, zlasti osamljeni, družili in se izobraževali v smislu strpnosti in spoštovanja med mladimi in starejšimi. »Tega primanjkuje, najbolj smo za to krivi sami, ker smo se začeli zapirati med štiri stene,« meni Hartmanova. Klub ponuja pogovore, druženja in prireditve in povezuje več kot 200 članov. Veliko pozornosti posveča slovenskemu jeziku, saj je odprl knjižnice s knjigami v slovenščini tudi na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Letos je nastala dramska skupina, ki je v soboto v Štorah uprizorila Partljičevo igro Čaj za dve. Na Špici je bilo ob jubileju kluba sedmo srečanje strpnih v kulturi, zabavi in kulinariki, kamor so prišli tudi iz drugih celjskih društev in krajev ter s Hrvaške in Madžarske. Vrstili so se glasbeni in plesni nastopi s ponudbo kulinarike. Na ogled je bila tudi zanimiva razstava 15 različnih vrst potic in ročnih del.	TC, foto: SHERPA
10
KRONIKA
V stanovanjskih blokih so v tem času za tatove najbolj mamljiva kolesa. Foto: arhiv NT (GrupA)
Povzročili za več kot 70 tisoč evrov škode
Glavni osumljenec že v priporu
Celjski kriminalisti so preiskali dva večja vloma v stanovanjski hiši, ki sta se že januarja zgodila na območju Žalca. Šlo je za dva večja primera, saj je pri prvem vlomu nastalo kar za 50 tisoč evrov škode in v drugem za malo več kot 20 tisočakov.
Kot je pokazala preiskava, je kaznivo dejanje storila organizirana združba z območja Novega mesta. Enega od osumljencev je policija pridržala, preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor.
Sicer se je minuli teden na Celjskem zgodila cela serija vlomov v hiše in stanovanja. Na območju Zreč je neznanec konec tedna iz ene od hiš ukradel večjo količino zlatnine in gotovine. Lastnica je oškodovana za 25 tisoč evrov. Policisti iščejo tudi vlomilca v hišo v Šercerjevi ulici v Celju, ki ga je lastnica sicer zmotila pri »delu« in ga pregnala. Neznanec ni uspel ničesar odnesti, a je povzročil za približno 300 evrov škode pri vlamljanju. Tatu so prijavili tudi lastniki hiše v Ulici Toneta Melive v Slovenskih Konjicah, od koder je izginila gotovina. Na Celjskem je bilo v teh dneh tudi kar nekaj vlomov v stanovanjske kleti, od koder so storilci odpeljali predvsem kolesa in prehrambene izdelke.
Novo vozilo, na katerega so vranski gasilci zelo ponosni. (Foto: PGD Vransko)
Novo vozilo za PGD Vransko
Gasilska zveza Žalec je letošnji dan gasilcev, ki je bil 8. junija, obeležila v soboto ob osrednji občinski proslavi na Vranskem. Na slovesnosti so praznovala tudi tri prostovoljna gasilska društva, in sicer Tešova ob 30-letnici delovanja, Prekopa-Čeplje-Stopnik ob 110-letnici in Vransko ob 130-letnici obstoja. Ob tej priložnosti so vranski gasilci dobili tudi novo gasilsko vozilo s cisterno, ki je vredno kar 235 tisoč evrov. Na prireditvi je bilo prisotnih 400 gasilcev petih občin, katerih gasilska društva povezuje Gasilska zveza Žalec, in gasilci sosednje občine ter Gasilske zveze Prebold.
Sojenje za domn drogo čaka na p
Kaj je s primerom združbe trinajstih domnevnih prekupčevalc
Na celjskem okrožnem sodišču je trenutno v »fazi mirovanja« eden najobsežnejših primerov sojenja za prekupčevanje z mamili. Gre za sodni postopek zoper kar trinajst obtoženih, ki so jih kriminalisti prijeli že leta 2009 po večmesečni preiskavi. Vsi obtoženi so po prijetju ostali v policijskem pridržanju, nato so bili v priporu, a so zdaj že nekaj časa na prostosti. Zadeva - tudi zato, ker nihče od obtoženih ni v priporu - ni prednostna za obravnavo na sodišču. Za kdaj bo razpisan ponovni začetek sojenja, še ni znano.
Eno največjih in zelo dobro organiziranih kriminalnih združb so razkrinkali leta 2009 na Celjskem, čeprav naj bi člani drogo pre-prodajali tudi na območju Ljubljane in Lendave. Tako naj bi imeli svojo poslovno mrežo na področju mamil razpredeno v velikem delu Slovenije.
Droga s koruznih polj
Kazniva dejanja naj bi začeli izvrševati že leto pred prijetjem, zato so kriminalisti njihovo delo spremljali več mesecev in pri tem uporabljali tudi tajne metode dela. V igri prodaje na črnem trgu so bili predvsem marihuana, heroin in kokain. V času prijetja so bili osumljenci stari od 22 do 42 let, od tega je sedem slovenskih državljanov, ostali so državljani Kosova, Bosne in Hercegovine, Alžirije in Ukrajine. Nekateri zdaj obtoženi so bili že prej kaznovani zaradi podobnih kaznivih dejanj. Njihova naveza naj bi se začela ravno med prestajanjem zaporne kazni enega od njih, ko naj bi se v času prostih izhodov iz zapora vrnil na »staro pot«. Ko pa so ga
Prvoobtoženi Fadil Omić je danes na prostosti.
Iz časov, ko je sodišču uspelo zbrati vse obtožene v sodni dvorani. Glede na časovni odmik primera je vprašanje, ali se bo to sploh še lahko zgodilo.
izpustili iz zapora, je navezal stik še z ostalimi domnevnimi sostorilci na območju Lendave in Ljubljane.
Osumljenci naj bi večje količine heroina tihotapili v Slovenijo s Kosova po tako imenovani balkanski poti, kar so po prijetju kriminalne združbe povedali na policiji. Konoplja, ki naj bi jo člani preprodajah, je bila v večjih količinah vzgojena na poljih med koruzo na območju Murske Sobote. V celotni preiskavi so zasegli 3.139 gramov heroina, 150 gramov kokaina in 5.800 gramov konoplje. Vrednost enega grama heroina je takrat znašala 40 evrov, grama kokaina 60 evrov in grama konoplje 5 evrov. Policisti so večino članov združbe pri-
jeli med preprodajo mamil. Eden je takrat, ker je želel zbežati, s svojim vozilom prebil blokado policijskih vozil in poškodoval tri službene avtomobile. Nato je z vozišča zapeljal na brezpotje, se po divji vožnji zaletel v drevesa in peš pobegnil. A so ga kasneje izsledili.
»Ne priznamo!«
Obtoženi so nato na zatožno klop sedli leta 2010. Vse so na celjsko sodišče pripeljali iz pripora, a se je na sojenju zapletlo že na začetku. Prvoobtoženi v tej skupini je Velenjčan Fadil Omić. Tega obtožnica opisuje kot vodilnega v združbi. Na sodišču so najprej izvedli predobravnavni narok za dvanajst obtoženih,
KRONIKA
11
evno pecanje z onovni zaCetek
ev z mamili?
Ko je sodnik Martin Jančar v času vodenja tega sodnega postopka odšel delat na ljubljansko okrožno sodišče, so v Celju ta primer dodelili drugi sodnici. Ker je vmes preteklo že več let, se bo moral ves postopek začeti ponovno.
ne pa tudi za Omića, ker na sodišče po izpustitvi iz pripora ni prišel. V večurnem naroku so skoraj vsi, ki so stopili pred sodnika, dejali, da krivde ne priznajo. Enako je storil tudi Omić, ko se je kasneje le odzval na vabilo na predobravnavni narok.
Odvetniki obtoženih - vsi po vrsti - so zahtevali izločitev najbolj obremenjujočih dokazov, ki so jih preiskovalci pridobili s tajnimi metodami dela. Razlog je bila domnevna nezakonitost dokazov. Če bi sodišče te dokaze izločilo, bi dokazovanje kaznivih dejanj predstavljalo težavo. Vrhunec
sodnih obravnav, ki jih je takrat vodil okrožni sodnik Martin Jančar (ta zdaj dela na ljubljanskem okrožnem sodišču), je bilo zaslišanje celjskega kriminalista. Če bi sešteli vse ure, ko so kriminalista pred sodnim senatom zasliševali kot vodjo preiskave, bi čas celotnega zaslišanja bil kar 24 ur. Zato je bilo tudi med policisti ogromno ogorčenja, saj so menili, da je bil vodja preiskave zaslišan, kot da je obtožen on ... Vmes se je zgodila še prelomna zadeva. Vse obtožene, ki so bili v priporu, so morali na podlagi sklepa Višjega sodišča v Celju izpustiti na pro-
stost. Razlog je bil preprost: sojenje se je predlogo vleklo.
Gora papirjev
Nato je sledil še zaplet z odvetnico prvoobtoženega Velenjčana Fadila Omića, ki jo je policija preiskovala zaradi očitka, da je poskušala vplivati na ključno pričo, ki bi lahko obtožene pri zaslišanju dokaj obremenila. Vendar je treba dodati, da so bili očitki neutemeljeni in se je zadeva izkazala za neresnično.
Nato so se obravnave sicer vrstile, vendar se nikakor niso mogle začeti tako, kot bi bilo treba. Da gre za enega najobsežnejših postopkov in hkrati za enega najtežjih primerov za sodnike, so potrdili tudi na Okrožnem sodišču v Celju. Kazenski spis vsebuje več kot 8.500 listin in prilog, ki jih je treba preučiti.
»Sodnica glavne obravnave še ni razpisala zato, ker vodi večino ostalih sodnih zadev po programu, ki so starejše od navedene zadeve, vse pa so zelo obširne in zahtevne, ob čemer vodi še vse ostale nujne primere. Tej kazenski zadevi ne grozi zastaranje,« so nam odgovorili z Okrožnega sodišča v Celju. Tožilstvo bi takrat, če bi obtoženi krivdo priznali, zanje predlagalo nekoliko nižjo kazen. Celo nižjo od minimalne predvidene za takšna kazniva dejanja, kar pomeni, da skoraj nihče ne bi šel v zapor za več kot pet let. Zdaj bo, če se bo sojenje sploh začelo v doglednem času, zanje zahtevalo višje kazni. Ali tudi ne - glede na to, da tožilstvo pri predlogu kazni upošteva tudi časovni odmik od trenutka kaznivega dejanja. Ta je na sodišču pogosto celo olajševalna okoliščina pri določanju višine kazni.
SŠol
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Redkokdaj se tudi zgodi, da je na eni sodni obravnavi toliko odvetnikov. Ti so povzročili pravi vihar z enakimi predlogi o izločitvi glavnih dokazov.
Pred leti so policisti izrekli veliko več kazni zaradi ponarejenih dokumentov.
Manj ponarejenih dokumentov
Ob začetku poletne sezone in dopustov se poveča tudi število potnikov, ki prestopijo hrvaško-slovensko mejo na našem območju. V zadnjih letih se ta številka povečuje, tako je lani mejo na našem območju prestopilo skoraj tri milijone ljudi, največ je bilo državljanov Evropske unije.
Policisti pričakujejo enako tudi letos. Več potnikov pomeni tudi možnost porasta prekrškov ali kaznivih dejanj, ki jih zaznajo na mejnih prehodih. Tako so lani morali policisti nekajkrat in letos enkrat posredovati zaradi poskusa prenosa orožja in prepovedanih drog v našo državo. Zmanjšalo pa se je število ponarejenih dokumentov in ponarejenih vinjet. K večjemu odkrivanju kaznivih dejanj na mejnih prehodih in ob njih so pripomogle predvsem skupne policijske patrulje s hrvaško policijo. Tako mnoge kršitelje ali ilegalne vstope v našo državo odkrijejo v notranjosti Slovenije med policijskim nadzorom posebne enote na avtocestah. Na podlagi takšnega dela so policisti ugotovili več kot 60 nedovoljenih vstopov v Slovenijo, tujim policijam pa je bilo nato izročenih več kot 50 tujcev.
Foto: arhiv NT (GrupA)
IstoCasno dve nesreCi
V ponedeljek nekaj minut pred 19. uro sta se v Studencah na cesti Arja vas-Velenje istočasno zgodili dve prometni nesreči. V prvi sta trčili dve osebni vozili, pri čemer so se poškodovale tri osebe. Hujših poškodb naj ne bi dobile. V drugi nesreči je voznik osebnega avtomobila zapeljal v obcestni jarek. Poškodb ni dobil. Policisti okoliščine obeh nesreč še preiskujejo. Prav tako je v ponedeljek zvečer do nesreče prišlo v Verpetah v občini Vojnik. Trčili sta dve vozili, poškodovali pa sta se dve osebi.
Nad CSD Velenje tudi upravni inšpektorji
Otroka ostajata v rejništvu
Direktorski stolček Lidije Hartman Koletnik na vrhu Centra za socialno delo Velenje se vedno bolj maje. Strokovni svet zavoda naj bi kmalu odločal o njeni zaupnici. Te dni je namreč odjeknila še novica, da so upravni inšpektorji Ministrstva RS za javno upravo pri postopku odmevnega odvzema dveh velenjskih dečkov starima staršema (po tragični smrti otrokove mame) ugotovili nekatere nepravilnosti.
Te se nanašajo predvsem na nespoštovanje procesnih določb oziroma pravil, ki so veljali pri izdajanju odločbe, s katero je center odločal o nastanitvi otrok pri rejniški družini. Upravni inšpektorji so presojali le upoštevanje procesnih pravil, ne pa tudi vsebine odločitve.
Nepravilnosti so inšpektorji zaznali tudi v tem, da velenjski center za socialno delo starima staršema ni priznal statusa strank v postopku, kar je pomenilo, da jima odločbe o svojih odločitvah v primeru njunih vnukov doslej še ni vročil. To bodo na centru zdaj morali spremeniti, saj jim je tako naložila upravna inšpekcija.
Hartman Koletnikova bo navodila inšpekcije upoštevala, ob tem pa navaja, da do zdaj ni bilo ugotovljenih nikakršnih nepravilnostih v vsebini odločanja. Otroka pa ostajata v rejništvu, tako je pred dnevi odločilo Vrhovno sodišče RS in s tem zavrnilo pritožbo odvetnikov starih staršev. Pred tem je namreč upravno sodišče ugotovilo, da naj bi center za socialno delo Velenje z oddajo dečkov v rejo kršilo ustavne človekove pravice babice.
Na družinskem oddelku okrožnega sodišča v Celju pa je bila pretekli teden tudi obravnava za vzpostavitev stikov starih staršev z vnukoma. Obravnava je bila zaprta za javnost, sodišče pa je določilo, da se morajo stiki vzpostaviti v čim krajšem možnem času.
12
NAŠA TEMA
Steklarna Rogaška je največje presenečenje na lestvici podjetij z najvišjimi dobički
Regijo vlečejo navzgor izvozniki
Po celjski regiji smo tokrat vzeli pod drobnogled lansko poslovanje celotne Savinjske regije oziroma podjetij v 31 občinah. Regija pomembno kroji slovensko gospodarstvo, saj je v njej 9,5 odstotka vseh družb, ki imajo 12,5 odstotka vseh zaposlenih, ter dosega 9,8 odstotka vseh prihodkov. Njen izvoz je lani znašal 2,9 milijarde evrov ali 9,6 odstotka vseh prihodkov od prodaje na tujih trgih. »Črna packa« na sicer dobrem lanskem poslovanju regije je čista izguba. Znašala je 602 milijona evrov ali kar 30 odstotkov celotne izgube slovenskega gospodarstva. Zaradi tolikšne izgube je bil tudi neto čisti poslovni izid regije negativen. V Sloveniji je lani le še zasavska regija imela neto čisto izgubo, ki pa ni bila visoka. V Savinjski regiji je znašala 243 milijonov evrov.
Večino izgube, kar 525 mili
jonov evrov, sta ustvarila Teš in Premogovnik Velenje. Izguba v Tešu, znašala je 459 milijonov evrov, je v glavnem posledica odpisov naložb, vendar so velika težava termoelektrarne tudi nižje cene električne energije, zaradi česar je lani imela 15 od-
V cinkarni 1.950, v Celjskih mesninah 995
Ostanimo še pri plačah, ki so se lani v povprečju sicer zvišale za nekaj evrov, vendar so, kot že rečeno, v povprečju za več kot sto evrov zaostajale
Gospodarstvo Savinjske regije je lani zraslo za 3 odstotke. K rasti je prispeval predvsem izvoz na trge Evropske unije, ki se je v primerjavi z letom prej povečal za 11 odstotkov. Pri izvozu so na prvem mestu družbe, ki opravljajo predelovalno dejavnost, saj so več kot štiri petine vseh regijskih prihodkov ustvarile na tujem trgu.
Gospodarstvo Savinjske regije lani zraslo za 3 odstotke, zlasti na račun podjetij iz celjske regije
posledica nižje božičnice, ki je znašala tisoč evrov, kar je 700 evrov manj kot v letu 2014.
Po podatkih Bisnode je povprečna mesečna bruto plača lani v družbi Frutarom Etol tudi presegla dva tisoč evrov. V Pivovarni Laško, ki se tako po prihodkih kot po dobičku uvršča med deset najboljših podjetij v regiji, je znašala 1.924 evrov, samo evro manj so zaslužili v nazarskem podjetju BSH. Nad regijskim in slovenskim povprečjem so bile tudi plače v Kovintradu, Juteksu, podjetju Štore Steel, Elektru Celje, GKN Drivelinu. Pod regijskim povprečjem so bile lani plače v Gorenju, znašale so 1.361 evrov bruto, zelo slabo pa so bili lani plačani zaposleni v Celjskih mesninah. Povpreč-
^To^ P0 prihodkih L od prodaje (v mio eur)		
i.	Gorenje	719
2.	BSH	278
3.	Cinkarna Celje	171
4.	Unior	165
5.	TEŠ	162
6.	Pivovarna Laško	123
7.	Kovintrade	117
8.	Premogovnik Velenje	104
9.	Štore Steel	102
10.	Jagros	100
Vir: Bisnode		
na mesečna bruto plača je v podjetju znašala le 995 evrov.
Vodi Pivovarna Laško
Brez izgube Teša in Premogovnika Velenje bi gospodarske družbe Savinjske regije lani prvič po letu 2012 imele neto čisti dobiček. Izguba ostalih podjetij se je namreč v primerjavi s predlani občutno znižala, čisti dobiček, ki je znašal 358 milijonov evrov, pa je bil za 40 milijonov evrov višji kot leta 2014 in za malo več kot 100 milijonov evrov višji kot leta 2011.
Na lestvici podjetij z največ čistega dobička krepko vodi Pivovarna Laško, ki je za skoraj pet milijonov evrov prehitela drugouvrščeni BSH. Edini trgovec med deseterico najboljših je Jagros, ki se tudi po prihodkih od prodaje uvršča na deseto mesto. Celjski Engrotuš bi se, če bi javno objavil podatke o svojem lanskem poslovanju, najverjetneje uvrstil visoko na lestvico izgubašev. A tudi sicer bi največji trgovec v regiji, če bi Ajpes podatke o njegovem poslovanju lahko upošteval v svojih analizah, spremenil marsikateri podatek, še zlasti o skupni izgubi gospodarstva savinjske in tudi celjske regije,
stotkov manj prihodkov kot leto prej in skoraj 40 odstotkov manj kot leta 2013. Ob tako visokih izgubah je zanimivo, da so imeli lani zaposleni v teh dveh podjetjih najvišjo mesečno bruto plačo. V Tešu je znašala 2.440 evrov, v premogovniku 2.347 evrov. To je krepko nad povprečjem regije, kjer je lani mesečna bruto plača znašala 1.388 evrov, in tudi nad slovensko povprečno plačo v gospodarstvu, ki je znašala 1.504 evrov.
za državnim povprečjem. Poleg tega na lestvici z najvišjimi petdesetimi plačami v slovenskem gospodarstvu ni nobenega podjetja iz Savinjske regije.
Podjetja sicer številk ne razkrivajo rada, le redka jih objavijo v svojih letnih poročilih. Cinkarna Celje, na primer, jih je. Kot piše v poročilu, so zaposleni lani v povprečju na mesec zaslužili 1.960 evrov bruto, kar je za 2,3 odstotka manj kot predlani. Nižja povprečna plača je
To^ po čistem L Л^Ш dobičku (v mio eur)			rToA po čisti L Л^Ш izgubi (v mio eur)		
1.	Pivovarna Laško	14,1	1.	TEŠ	459,0
2.	BSH	9,5	2.	Premogovnik Velenje	66,0
3.	Frutarom Etol	7,6	3.	Gorenje	4,0
4.	Cinkarna Celje	6,8	4.	HTZ Velenje	3,2
5.	Elektro Celje	6,8	5.	Simer	2,9
6.	Juteks	6,4	6.	Polzela	2,7
7.	Steklarna Rogaška	6,4	7.	KM Inštalacije	2,1
8.	GKN Driveline	6,3	8.	Leonardo	1,6
9.	Celjske mesnine	6,1	9.	RGP Velenje	1,4
10.	Jagros	5,0	10.	Era good	0,9
		Vir: Bisnode			Vir: Bisnode
NAŠA TEMA
13
Družbe Savinjske regije so lani število zaposlenih povečale za 4,4 odstotka. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih in trgovini. V gradbeništvu se število zaposlenih povečuje že od leta 2013, lani jih je bilo 672 več.
po številu
zaposlenih		
i.	Gorenje	4.146
2.	Unior	2.036
3.	Premogovnik Velenje	1.254
4.	BSH	1.139
5.	Cinkarna Celje	945
6.	Steklarna Rogaška	795
7.	HTZ Velenje	739
8.	Gorenje IPC	677
9.	Elektro Celje	633
10.	Štore Steel	540
Vir: Bisnode		
ter tudi številke o čisti in neto izgubi bi bile drugačne.
Največje presenečenje na lestvici je Steklarna Rogaška, ki se je dolgo borila za obstanek. S tujimi lastniki, družbo WWRD, ki je v posodobitev tehnologije vložila že kar nekaj milijonov evrov in iz izgube naredila dobiček, doživlja pravi razcvet. Leta 2014 je steklarna imela 2,7 milijona evrov izgube, lani 6,4 milijona evrov čistega dobička, kar je sedmi najvišji lanski dobiček med podjetji Savinjske regije.
Presenečenja tudi med izgubarji
Tudi lestvica desetih največjih lanskih izgubarjev je prinesla kar nekaj presenečenj. To so vsekakor celjska podjetja Si-mer, KM Inštalacije in Leonardo. Tudi za Polzelo je marsikdo pričakoval, da bo po prisilni
imajo do 2 milijona evrov prihodkov, sodi malo manj kot 94 odstotkov. Velikih družb je le 67 ali približno odstotek vseh, vendar je v njih zaposlenih 44 odstotkov vseh delavcev, ki so ustvarili približno polovico vseh čistih prihodkov, 54 odstotkov dodane vrednosti, prav tolikšen odstotek čistega dobička ter zaradi Teša in premogovnika kar 90 odstotkov vse čiste izgube.
V	primerjavi z velikimi so mikro podjetja lani v primerjavi s predlani bolj povečala dodano vrednost, tudi rast dobička je bila pri njih višja, izguba pa se je občutno znižala. Nasploh je bila rast mikro podjetij lani hitrejša in velike družbe niso zdržale njihovega tempa.
Kljub temu je lani gospodarstvo celotne regije zabeležilo rast, vendar predvsem na račun podjetij iz celjske regije.
V	Zgornji Savinjski in Šaleški dolini so namreč v primerjavi s predlani ustvarili manj čistih prihodkov od prodaje. Nekoliko uspešnejši so bili le pri prodaji na tujih trgih. Največ »zaslug« ima Gorenje, ki ni vodilno le po prihodkih in obsegu izvoza, ampak tudi po številu zaposlenih.
Delež izvoza še zaostaja
Gospodarstvo Savinjske regije je lani na domačem trgu
ustvarilo 4,86 milijarde evrov čistih prihodkov, prodaja na trgu Evropske unije je znašala 2,2 milijarde evrov, na ostalih trgih malo manj kot 700 milijonov evrov. Delež prihodkov, ustvarjenih z izvozom, je bil 36-odstoten in je bil v primerjavi z letom 2014 nekoliko višji ter le za odstotno točko nižji, kot je znašal na ravni državi. Največji izvozniki so poleg Gorenja še BSH, cinkarna, Unior in Štore Steel, ki sodijo tudi med deset podjetij z največ prihodki. Po deležu izvoza v skupni prodaji se visoko uvrščajo še Steklarna Rogaška, Frutarom Etol, Juteks ter številna manjša podjetja, pri katerih se izvoz po vrednosti ne more primerjati z največjimi, vendar - tako kot na primer GKN Driveline ali Novem Car - skoraj vse svoje izdelke prodajo na tujih trgih.
Celje krepko prekaša Velenje
Glede na produktivnost Savinjska regija zaostaja za Slovenijo, saj je vsak zaposleni lani v povprečju ustvaril nekoliko manj neto dodane vrednosti. Če bi iz izračuna tega kazalnika izločili podatke večje celjske družbe s področja prometa in skladiščenja, bi bilo zaostajanje še večje. In kakšne so številke? Na ravni države je neto dodana
poravnavi in pretvorbi velikega dela terjatev v kapitalske deleže vendarle bolj zmanjšala svoj minus, a ji ni uspelo. Skozi prisilno poravnavo je šel tudi Leonardo, o usodi Simerja odloča slaba banka, edini, ki si zaradi visoke izgube ne belijo las, so lastniki KM Inštalacij. Malo več kot dva milijona evrov visok minus je namreč v tem podjetju posledica odpisa delnic, ki jih je imelo v laški Thermani.
Med večjimi izgubarji v regiji so glede na lanske rezultate še podjetja Mik, Knaus storitve, Golte ter Terme Resort in SLKI. Obe zadnji družbi se ukvarjata s turizmom in sta v ruski lasti.
Največ mikro družb
V Savinjski regiji deluje 6.222 družb, od tega jih, podobno kot na ravni Slovenije, v kategorijo mikro družb, to je tistih, ki zaposlujejo manj kot 10 ljudi in
Povprečna mesečna bruto plača - občine
(pet najvišjih, pet najnižjih)
1.	Šoštanj	1.724
2.	Nazarje	1.716
3.	Dobje	1.697
4.	Štore	1.567
5.	Velenje	1.478
6.	Tabor	1.116
7.	Luče	1.084
8.	Rogatec	1.044
9.	Šmartno ob Paki	1.027
10.	Rečica ob Savinji	982
vrednost na zaposlenega znašala 41.124 evrov, v Savinjski regiji 40.499 evrov, če ne bi upoštevali te večje celjske družbe, pa le 35.797 evrov, kar ni niti najmanj spodbudno. V Velenju je bila neto dodana vrednost na zaposlenega še nižja, znašala je 32.840 evrov. Družbe, ki
imajo sedež v občini Celje, so po tem kazalcu med najboljšimi v Sloveniji. V povprečju je namreč neto dodana vrednost na zaposlenega v celjskih družbah znašala 52.012 evrov.
JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA, GrupA)
JANJA INTIHAR
Vir: Ajpes
OB ROBU
Podjetja rastejo, plače še vedno skromne
V teh dneh sem bila v treh podjetjih na Celjskem, ki se med sabo razlikujejo tako po velikosti, izdelkih, lastništvu kot tudi po svoji zgodovini, vendar imajo veliko skupnega. Vsa tri so tuji trg osvojila z izdelki, v katere so vložila ogromno lastnega znanja. Prodaja jim skokovito raste iz leta v leto, tuji kupci nanje gledajo z velikim spoštovanjem, besed »izguba« in »veliko zadolževanje« skorajda ne poznajo.
Takšnih podjetij, ki ženejo gospodarstvo naprej, je v Savinjski regiji še zelo veliko, vendar širša javnost o njih ne ve veliko. Raje se namreč utaplja v takšnih in drugačnih slabih zgodbah, v katerih so glavni nastopajoči propadli podjetniki, slaba banka, Slovenski državni holding ter predvsem pritlehni interesi mnogih trenutnih vladajočih politikov. Zato ni čudno, da prevladuje mnenje, da gre vse k vragu in da se Sloveniji in njenemu gospodarstvu nikoli ne bo uspelo postaviti na trdne noge.
Da je resnica vendarle drugačna, prepričuje tudi rast gospodarstva Savinjske regije v zadnjih dveh leti. Res je sicer, da je rast bolj skromna in je regija še vedno daleč od številk, ki jih je dosegala pred začetkom krize, vendar so prihodki in dobički podjetij vse višji, odpirajo se nova delovna mesta in povečuje se število zaposlenih, izguba (če pustimo vnemar Teš, Tuš in premogovnik) je manjša, zadolževanje je vse bolj zdravo, podjetja počasi, a vendarle spet gradijo nove hale in širijo proizvodnjo, predvsem pa raste izvoz. Prav to zadnje dejstvo je najboljši signal, da se regija izvija iz krize, čeprav po drugi strani vpetost v svetovne trge in odvisnost od njih nenehno predstavljata tudi veliko grožnjo, da se lahko prej ali slej spet zalomi.
Žal pa regija še vedno za državnim povprečjem caplja po višini neto dodane vrednosti na zaposlenega in po plačah. Večina delavcev rasti prihodkov in dobička svojega podjetja še vedno ne čuti v svojih žepih. Povprečne mesečne bruto plače ne zaostajajo malo, ampak kar veliko za slovenskim povprečjem. Presegajo ga le v štirih občinah, v kar štiriindvajsetih pa ne dohajajo niti regijskega povprečja, ki znaša 1.388 evrov. Med občino Šoštanj, kjer imajo zaradi visokih zaslužkov v termoelektrarni najvišje povprečne plače, in občino Rečica ob Savinji, ki je na dnu lestvice, je kar 742 evrov razlike. Še večje razlike so med posameznimi podjetji. Za tista, ki so visokotehnološka, zaposlujejo številne strokovnjake in jim gre dobro, so visoke povprečne plače razumljive in tudi povsem normalne. Pri tistih, ki dosegajo visoke rasti prodaje in imajo večmilijonske dobičke, pa je preprosto težko razumeti, zakaj povprečne plače njihovih zaposlenih ne znašajo niti tisoč evrov. Takšnih podjetij pa je v regiji veliko, preveč.
14
KULTURA
Intimen pogled v življenje družine Herberstein
Razstava o življenju grofice
Na Velenjskem gradu so odprli občasno razstavo z naslovom Pogled skozi fotografski objektiv družine grofov Herberstein in Pro-skau. Na ogled so postavili izjemno zanimivo fotografsko gradivo iz štirinajstih albumov te plemiške družine.
Družina grofov Herberstein je na zgodovinsko prizorišče stopila že v 12. stoletju in je z zgodovino Šaleške doline povezana po prvi svetovni vojni, ko se je v gosposko Vilo Herberstein po ločitvi od svojega moža preselila grofica Maria Anna. Z njo je v Šaleško dolino prišel njen najmlajši sin, ostali otroci so jo obiskovali in občasno tudi živeli pri njej. Zaposleni v Muzeju Velenje so fotografije, ki so last zasebnikov Franca Rogana in Jožeta Šibanca iz Šaleka, popisali in pripravili razstavo. Pozornost muzeja sta pritegnila predvsem dva albuma, saj so v njiju fotografije, ki prikazujejo Šaleško dolino in okolico.
Člani družine Herberstein so bili vneti fotografi, ki sta jih zelo zanimala narava in stavbe. Medtem ko so posamezni albumi in fotografije opremljeni s podatki, ob kateri priložnosti in kdaj je posamezen posnetek nastal,
Pohištvo je iz Vile Herberstein
so druge fotografije brez kakršnih koli podatkov. Med fotografijami je celo posnetek, ki je prejel prvo mesto na enem manjših lokalnih fotografskih natečajev.
Vzreja zajcev in kopunov
Posebej so sodelavce muzeja zanimale fotografije s področja gospodarskega delovanja grofice. »Grofica je imela drevesnico in vr-
Priporočamo
Člani družine so bili vneti fotografi.
tnarijo, ukvarjala se je tudi s kokošjerejo. Njen zavod Novošaleško perutninarstvo Velenje M. A. Gr. Herberstein je sledil znanstvenim dognanjem in najmodernejšim smernicam te panoge. Če je znano, da se je kasneje ukvarjala tudi z rejo zajcev, pa je že skoraj utonilo v pozabo, da se je njen zavod ukvarjal tudi s kopunjenjem, z rezanjem petelinov. Leta 1930 je njen zavod izdal šti-
rinajst strani dolgo brošuro o kopunjenju,« je povedala sodelavka Muzeja Velenje Mateja Medved.
Poleg večjega števila fotografij narave in krajev še posebej izstopajo fotografije sedmih otrok družine. »Zgodba stavbe in družine je že znana, mi smo jo želeli s fotografijami malce dopolniti. Pozornost pritegnejo fotografije z otroki v glavni vlogi, ki jih je fotograf ujel v
igri ali ob posebnih priložnostih. Na drugi strani so tudi zanimive fotografije z raznih dogodkov, iz Planice ali s planinskih izletov po Triglavskem narodnem parku.«
Razstavo so dopolnili tudi z nekaj razstavljenimi pismi in beležkami ter s pohištvom, ki prihaja iz Vile Herberstein. Z dodatnim materialom so poskušali ujeti duh tistega časa, ko je družina Herberstein tako ali drugače zaznamovala do-
gajanje v Šaleški dolini. »Med vsem gradivom posebno mesto zavzema kuharska knjiga iz Vile Herberstein, saj je bil recept iz nje osnova prav posebne jedi - mandljevega piščanca na način grofice Marie Anne, ki jo je za nas pripravil kuharski mojster Andrej Kuhar iz restavracije Vila Herberstein,« je zaključila Mateja Medved.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: Blaž Verbič
Etno urban festival
Celjski mladinski center od 23. do 25. junija pripravlja Etno urban festival, ki predstavlja dopolnitev in nadgradnjo celjske kulturne ponudbe.
Festival ponuja kakovosten, razgiban in žanrsko raznolik program, primeren za različne generacije. Osrednji del tokrat pripada glasbi, v spremljevalnem programu pa bodo različni umetniki predstavili svoj etno urban pogled skozi literaturo, likovno in vizualno dejavnost ter ustvarjalne delavnice. V četrtek, 23. junija, bo v atriju in hodniku MCC ob 20. uri odprtje razstave del Uroša lvančeviča. V petek, 24. junija, bo ob 21. uri koncert Back to black, ki bo posvečen vokalistki Amy Winehouse. Njeno glasbo bodo izvajali člani Vocal BK Studia in glasbeniki, ki sodelujejo z njim. V soboto, 25. junija, se bodo obiskovalci lahko ves dan učili orientalskega plesa, ob 20. uri pa bo zaključna predstava.
TS
Velenje stopa v kulturno poletje
Nocoj ob 20.30 bo pred tamkajšnjim domom kulture koncert Vokalne skupine Vox Arsana s triom in z gostjo Nino Strnad, s katerim Festival Velenje odpira 32. Poletne kulturne prireditve. Na različnih mestnih lokacijah se bo poleti zvrstilo približno 60 dogodkov različnih žanrskih zvrsti za različne starostne skupine.	BGO
SLIKE NA STEKLO
POLETNE DELAVNICE V POKRAJINSKEM MUZEJU CELJE
KDAJ: Torek 28.6. - petek 1.7.2016, vsak dan od 10.00 do 12.30 KJE: Stara grofija, Muzejski trg 1, Celje
Slike na steklo bodo nastajale po znanih predlogah, hkrati pa se bomo prepustili domišljiji. Izdelke bodo udeleženci po koncu delavnice odnesli domov.
Delavnica je primerna za otroke od 8 let, mladostnike in odrasle. Vodila jih bo Barbara Zupanc.
Performans, posvečen zraku, je izpostavljal da drevesa v naravi opravljajo številne pomembne vloge. O njihovih vplivih na okolje so lahko obiskovalci prebrali na zvezdi v Celju. Na platanasti javor, ki je nekoč rasel na Glavnem trgu, kjer je danes stavba bodočega turistično-informacijskega centra, pa je Andreja Džakušič opozorila s svojo risbo na steklo. Pri tem je skrbno izbrala tudi materiale. Medtem ko je na zvezdo pisala s kredo, je na steklo pisala z vazelinom.
Poklon naravi v urbanem okolju
Cena 4 dnevne delavnice je 10,00€.
Andreja Džakušič se od leta 2013 ukvarja z interdisciplinarnim umetniškim projektom Save the future / Rešimo prihodnost, s katerim opozarja na lokalno in globalno okoljsko problematiko. Doslej je s pomočjo govorice umetnosti opozarjala na težave z vodo in zemljo. Minuli torek pa je v celjskem mestnem središču uprizorila večmedijski performans, ki ga je posvetila tematiki zraka.
S performansom je želela izpostaviti, da je od kakovosti zraka odvisna kakovost bivanja v mestu. Zmanjševanje onesnaženosti zraka je
po njenem prepričanju ena od poti do boljšega življenja. S svojo ustvarjalnostjo se je tokrat poklonila naravi in drevesom v urbanem središču. »Vse zelene površine in drevesa imajo mnoge dobrobiti, čistijo zrak, zmanjšujejo delež prašnih delcev v atmosferi in so izjemno pomembne za ves ekološki krog,« je povedala.
Dogodek je zasnovala kot akcijo na javnem mestu, v katero so se lahko dejavno vključili tudi mimoidoči, obiskovalci. S konkretnimi sporočili je skušala vplivati na zavest ljudi. Dejala je, da se bo zagotovo še posvetila
kakšnemu drugemu področju okolja, saj je to tema, ki jo močno nagovarja. »Še naprej se želim ukvarjati z okoljevarstvenimi problemi, in to na način, ki prispeva, da se v okolju kaj premakne na bolje za človeka.«
Sicer pa je Andreja Džaku-šič tudi ena od ustvarjalcev, ki se bodo že ta petek predstavili v uvodnih prireditvah pod okriljem festivala performan-sa in umetniških akcij Vstop prost. Vrhunec omenjenega festivala, ki ga pripravlja Društvo likovnih umetnikov Celje, bo sicer septembra.
TS
Foto: ROK ŠTUPAR
KULTURA
15
Glasbenik o pevcih pozabljenih pesmi
Liki so karikature samih sebe - Ilustracije, ki temeljijo na podobah glasbenih albumov
Jernej Dirnbek je prve vrstice romana Pevci pozabljenih pesmi napisal v začetku leta 2014. Ker se v svojem okolju ni mogel osredotočiti na ustvarjanje, je za teden dni odšel v Isto, lansko pomlad pa se je z namenom, da se posveti knjigi, umaknil v Prekmurje, v hišo Miška Kranjca. »Nato mi je ostalo še nekaj dolgih mesecev piljenja, branja, popravljanja za sabo in danes je roman tukaj,« je povedal. V teh dneh ga predstavlja v prestolnici, prejel je tudi že povabilo za predstavitev v knežjem mestu.
Pevci pozabljenih pesmi je naslov knjižnega prvenca, ki ga je član skupine Mi2 Jernej Dirnbek izdal pri založbi Miš. Gre za roman, ki prepleta različne usode prebivalcev manjšega slovenskega mesta in njihove raznolike, včasih tudi sovražne značaje združuje s pesmijo.
Dirnbek v svojem prvem romanu govori o ljudeh, ki so se domislili zanimive oblike preživljanja prostega časa. Družiti so se začeli zato, da bi prepevali pesmi, ki so jih poznali iz svoje mladosti, torej skladbe stare nekaj desetletij. Glavni junaki so namreč stari med 40 in 50 let. »Za to temo sem se odločil, ker sam pogrešam takšen način druženja. Ko smo bili mlajši, smo s prijatelji na različna praznovanja vedno prinesli kitare, sedaj pa smo na to malce pozabili.«
Sicer je že pred leti skupaj s kolegom iz zasedbe Mi2 Tončkom Kregarjem zbral in izdal zbirko njunih pesmi. Tokrat se kot avtor predstavlja sam. Spoznal je, da pesem človek napiše precej hitreje kot knjigo. Tega občutka prej ni imel, čeprav si je predstavljal, da mora
biti tako. A tako poezija kot proza sta zanj svojevrsten izziv. »Pri pesmih te vedno omejujejo rime, prostor, zgodbo moraš povedati z relativno malo besedami. Pri snovanju knjige ima človek več svobode, lahko uporablja širši besedni zaklad, ni omejen s stranmi ... Pa vendar tako pri poeziji kot pri prozi včasih več ur porabim za to, da najdem besedo, ki sporoči natančno tisto, kar želim povedati.«
V	malem kraju ...
V	romanu govori o dogajanju v malem kraju. Marsikdo bi morda pomislil, da gre za Rogatec, od koder izvirajo člani zasedbe Mi2. A Dirbnek pravi, da je dogajanje značilno pravzaprav za katerikoli tipičen slovenski kraj, kakršnih je pri nas nekajkrat deset ali sto. »Knjiga govori o tem, kaj se dogaja prebivalcem, ko se srečujejo z lokalno oblastjo, ko živijo svoja običajna življenja, ko se ukvarjajo s svojimi hobiji. Sam sem doslej živel vsaj v petih različnih slovenskih krajih. V vsakem izmed njih sem doživel različne izkušnje, dobil do-
ločene poglede na življenje. Trudil sem se napisati pripoved, ki je univerzalna in ki se enako verjetno lahko dogaja tako v Lendavi kot na primer na Krasu.«
Osebe, ki jih spoznamo v romanu, so pravzaprav karikature samih sebe, saj Dirnbek ne mara popolnih likov. Vsak ima torej kakšno slabo lastnost, večkrat naredi kaj neumnega ... Med seboj si tudi nagajajo, saj so vendar Slovenci, pojasnjuje avtor. In meni, da je prav našteto dalo največjo dinamiko njegovemu pisanju, romanu pa želeno zabavno noto.
Knjigo dopolnjuje deset ilustracij, ki jih je narisal Martin Rozman. Ta je kot osnovo zanje vzel podobe glasbenih albumov izpred nekaj desetletij, je pojasnil Dirnbek: »Ker gre za satiro, za zabaven roman, vsake toliko časa presneto paše zraven tudi kakšna zabavna slika, ki se tematsko nanaša na zgodbe. Bralcu pa so ilustracije lahko izziv, da poskušajo ugotoviti, kateri so izvirni albumi. To pa ne bo enostavno, saj jim Google pri tem ne bo v pomoč.«
TINA STRMČNIK Foto: arhiv Mi2
S
Za motiv izbral krožišča
Franci Horvat, alpinistični popotnik in samostojni kulturni ustvarjalec na področju fotografije, se bo do konca avgusta v Osrednji knjižnici Celje predstavljal s svojo novo razstavo fotografij. Tokrat je v objektiv svojega fotografskega aparata ujel krožišča Celja in okolice.
Po besedah Horvata krožišča niso le infrastrukturna ureditev, ki skrbi za bolj pretočen promet, ampak ponujajo možnost ureditve, ki jo klasična križišča ne. Na razstavi predstavlja približno dvajset fotografij krožišč, ki imajo tudi globlji pomen. »Morda opozarjajo na določeno posebnost neke občine. Eno od krožišč v Velenju tako na primer izpostavlja rudarsko dejavnost, v Novi Cerkvi krožišče izpostavlja tamkajšnjega zavetnika in podobno,« je pojasnil. Pri fotografiranju je uporabil tudi različne zorne kote. Tako je skušal pokazati različen pogled na krožišča, ki so se prvič pojavila konec 19. stoletja v Franciji, v Sloveniji pa so prva zgradili v prvem desetletju prejšnjega stoletja. Horvat si za svoj naslednji večji projekt želi pregledno razstavo svojega dosedanjega dela, saj na različnih področjih ustvarja že več kot dvajset let.	TS
Zlatnik Marku Kravosu
Letošnji prejemnik zlatnika poezije, nagrade, ki jo za življenjski pesniški opus in za prispevek slovenski kulturi in literaturi na Veronikinih večerih podeljuje celjsko podjetje Fit media, je pesnik, pisatelj in urednik Marko Kravos iz Trsta.
Opus Marka Kravosa opazno določa rodno okolje, saj je tržaški Slovenec, pripadnik slovenske manjšine v Italiji. Med posebnostmi njegove poezije so humornost, satiričnost in pikrost, pesnikova sproščenost v jeziku in metafori. Začetek njegove pesniške rasti in nastajanja obsežnega opusa sega pet desetletij v preteklost, ko je bil leta 1966 soavtor v samozaložniškem zborniku mladih literatov Trinajst. Enega izmed prvih vrhuncev svojega pesniškega ustvarjanja je doživel s pesniško zbirko Tretje oko. Kravos prav zdaj odhaja na Kitajsko, v Sečuan, kjer bi radi tamkajšnji književniki soočili izkušnje pesnikov manj številčnih narodov. Kmalu pa naj bi pri založbi Mladinska knjiga izdal svojo novo pesniško zbirko Kot suho zlato.	TS
mt17Г
muzej novejšezgodovinelcelje
PRIDRUŽITE SE NAM!
Dragi otroci,
vabljeni na 5-dnevne poletne počitniške vragolije v Muzej novejše zgodovine Celje.
M - KOT MUZEJ
Letos bo raziskovanje, ustvarjanje in druženje posvečeno vodi. Od torka do petka si bomo ogledali muzejske razstave, spoznali slovensko in svetovno kulturno in naravno dediščino, se potepali po terenu, ustvarjali z različnimi materiali, se srečali s posebnimi gosti in seveda s Hermanom Lisjakom. Tedenski program bo potekal od 10. do 14. ure. Vragolije bomo zaključili v soboto s posebnim dogodkom ob 10. uri, na katerega bodo povabljeni tudi starši.
I.	termin: 28. junij do 2. julij (prijave do 27. 6. 2016)
II.	termin: 23. do 27. avgust (prijave do 20. 8. 2016)
Program ter prijavnica sta dostopna na spletni strani: http://www.muzej-nz-ce.si/aktualno/m-kot-muzej.2.html
Muzeji in galerije po Sloveniji so bili brezplačno odprti od 18. do 24. ure.
Odprti muzeji privabili številne radovedneže
Muzeji in galerije v širši celjski regiji so se v soboto zvečer pridružili vseslovenskemu projektu Poletna muzejska noč in v večernih urah brezplačno odprli vrata obiskovalcem, ki so lahko obiskali številne prireditve. V Celju je poletno vreme polnilo kulturne ustanove, v Velenju je žal dež odvrnil kulture željnih ljudi.
V tokratni, že 14. muzejski akciji je sodelovalo približno 80 slovenskih ustanov z več kot 350 programi. Muzeji in galerije po Sloveniji so bili brezplačno odprti od 18. do 24. ure. Posebne rdeče niti letos akcija ni imela, je bilo pa več dogodkov povezanih z obeleževanjem 25-letnice samostojnosti Slovenije.
Vseslovenski dogodek vsako leto navduši več obiskovalcev. »Prireditev so obiskovalci vzeli za svojo. Mislim, da je poletni čas zelo primeren in hvaležen datum za takšen dogodek, zato je tudi obiskovalcev iz leto v leto več. Letos nas je samo ta večer obiskalo približno
600 ljudi,« je povedala Marija Počivavšek iz Muzeja novejše zgodovine Celje.
V muzejih in galerijah si je bilo mogoče samostojno ogledati razstave, se družiti in srečevati z zaposlenimi ter drugimi obiskovalci muzejev in galerij. Številne ustanove so nudile tudi organizirana vodstva po razstavah. V Pokrajinskem muzeju Celje so v večernih urah za obiskovalce odprli Knežji dvorec, ki ga je obiskalo približno 750 obiskovalcev, in Staro grofijo, ki jo je obiskalo malo manj kot 700 obiskovalcev.
Tudi v Muzeju Velenje se že vrsto let priključujejo projektu Poletna muzejska noč in na Velenjskem gradu so na ta dan pripravili precej dogodkov. »Žal so bile tisti čas plohe, zato je dogodke obiskalo precej manj ljudi kot prejšnja leta,« je povedala sodelavka muzeja Velenje Tanja Verboten.
Vseslovenski muzejski noči so se pridružili tudi številni manjši muzeji in galerije v regiji.
BGO, foto: SHERPA
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno ponudoo
Dopustovanje malo drugače
Ali tudi vi ob misli na dopust pomislite na naravo, šumenje morja ali reke? Prav pristen stik z naravo in obenem enostavnost ter fleksibilnost so glavne prednosti kampiranja s šotorsko prikolico, ki postaja vedno bolj priljubljena oblika dopusto-vanja med današnjimi turisti. Kot pove že ime Freedom centra, gre pri kampiranju s šotorsko prikolico za sinonim svobode: prosto lahko izberemo, kdaj in kam se bomo odpravili, enostavno priklopimo popolnoma zloženo prikolico in že smo pripravljeni.
Evolucija nekoč
priljubljene
»brakice«
Vedno več zapriseženih ljubiteljev udobnega kampiranja prisega na sodobne šotorske prikolice, ki močno spominjajo na nekoč priljubljene »brakice«. Razlog za vedno pogostejšo odločitev za dopustovanje s šotorsko prikolico je predvsem, da družinski šotor enostavno nadgradi z veliko udobja, z dvignjenim ležiščem. Serijski zmagovalec izborov British Caravan Cluba za naj prikolice je med proizvajalci šotorskih pri-
kolic najvišjega razreda danski Camp-let, ki se lahko pohvali s 45-letno tradicijo izdelovanja šotorskih prikolic z izredno kakovostnim in proti vremenskim vplivom odpornim platnom, a tudi s priročnimi rešitvami, kot so integrirane kuhinje, prostorni in z nadstreški še povečljivi bivalni prostori, ter z možnostmi za prevoz počitniške prtljage, pripomočkov in športnih rekvizitov na kompaktni prikolici. Poleg tega se Camp-let od ostalih razlikuje tudi po tem, da pri izdelavi uporablja le kakovosten poliester in izključuje les, saj daje velik poudarek dolgoroč-
nemu zadovoljstvu strank (prikolice brez lesenih delov niso podvržene poškodbam zaradi vremenskih vplivov).
Počitniška rezidenca le v treh korakih
Vse komponente so spravljene v praktični prikolici, na počitniški parceli pa iz nje brez napora in le v treh korakih uredite prostoren šotor z udobnimi dvignjenimi posteljami, prostorno dnevno sobo in kuhinjo. Podoba in koncept že posegata v tako imenovani »glamping« turizem, ki bivanje v naravi združuje z razkošjem po vzoru hotelskih apartmajev. Tako postaja dopustovanje s šotorsko prikolico vedno bolj pogosta izbira tudi med tistimi, ki si želijo karseda udobno in hkrati sproščeno preživeti dopustniške dni.
Odlična izbira za družine in vse avanturiste
Da je Camp-let odlična izbira za družine, priča dogodek Kampirajmo skupaj, ki ga je Freedom center iz Celja že tretje leto zapored tik pred začetkom sezone organiziral za približno petdeset družin. Gre za največjo »družino kam-pistov« pri nas. Letos so izbrali Kamp park Lijak na Vipavskem, lani so gostovali v Kampu Me-nina v Zgornji Savinjski dolini in prvo leto v Kampu Danica v Bohinjski Bistrici. Cilj prijetnega druženja je poleg odkrivanja Slovenije tudi izmenjava izkušenj; mnogokrat pa se zgodi, da se družine dogovorijo tudi za nadaljnje skupno kampiranje. Dogodek je takšna uspešnica,
da so ga že povzeli tudi na Danskem, pri čemer je hkrati tudi dokaz, da Slovenci znamo dopustovati in celo ustvarjati trende sodobnega »odklopa«.
Ali prepoznate v tovrstnem dopustovanju tudi svoj življenjski slog? Cene za nakup šotorskih prikolic so bistveno nižje od cen avtodomov in se začnejo že pri manj kot šestih tisočakih, prikolico pa lahko v Freedom centru Celje tudi ugodno najamete.
Promocijsko besedilo
TEL.: 041693 394
PRODAM IN SEBI/K TMKTORIEI/
INFORMACIJE
17
MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU
18
ŠPORT
Dva hitra izpada v ligi prvakov
Sramota v Zagrebu
Pred začetkom sezone 1994/95 je v Golovcu odjeknila »bomba«, ki ni odmevala le v Celju in Sloveniji, ampak v celotni rokometni Evropi. Iztok Puc, tedaj drugi najboljši igralec na svetu po oceni časopisa World Handball, je bil velika pridobitev za celjski rokomet in po desetih letih končno uresničena želja klubskih funkcionarjev. Leta 1984 so ga namreč Celjanom kot 18-letnega ter najbolj perspektivnega slovenskega in jugoslovanskega rokometa-ša pred nosom speljali Ba-njalučani.
V 1. krogu lige prvakov 1994/95 so imeli Celjani ponovno smolo pri žrebu, a so tudi popolnoma odpovedali v dvoboju z večkratnim madžarskim prvakom Vesz-premom. Prvo srečanje so v gosteh nesrečno izgubili (18:22) tudi zaradi sumljivega rdečega kartona Silvia Ivandije na začetku tekme, nato so v Celju po obetavnem začetku in vodstvu že za pet golov na koncu celo izgubili z 21:24. Trenerja Josipa Šojata je po porazu zamenjal Miro Požun iz Velenja, ki je malo pred tem postal tudi selektor državne reprezentance.
Na koncu sezone 1994/95 so celjski rokometaši zabeležili fantastičen rezultat - v domačem prvenstvu in pokalu niso izgubili niti ene same točke. V 33 tekmah so dosegli 33 zmag in Celjani so spet, že četrtič, osvojili oba državna naslova. Golovec je bil v domači konkurenci nepremagan že pet let - od poraza s Šoštanjem (22:23) spomladi 1990. To je skupno 80 uradnih tekem z domačimi klubi brez poraza.
Za fantastično domačo sezono je sledila obljubljena
fantastična nagrada predsednika Toneta Turnška, desetdnevne sanjske počitnice na Havajih. Kdo si jih ne bi želel, fantje so se jih s svojimi dekleti ali ženami zasluženo naužili.
Incidenti v Zagrebu
Vodenje ekipe je v sezoni 1995/96 prevzel Zdravko Zovko ob pomoči Mira Požu-na, novega vodje strokovnega štaba. Rokometašem Celja in upravi kluba ter širši slovenski javnosti pa ostaja najbolj v spominu povratna tekma osmine finala lige prvakov 18. novembra 1995 v Zagrebu. Tisto leto sta Celjane okrepila Srba Dejan Perić in Rastko Stefanović, kar je bilo poleg aktivnega rezultata na prvi tekmi v Golovcu (25:21) in tudi sicer močne celjske ekipe dovolj velik razlog za izredno stanje v Zagrebu. Na mejnem prehodu Bregana je avtobus s celjskimi igralci in z upravo pričakalo nekaj hrvaških policijskih avtomobilov in ga pospremilo do hotela, nato pa na dan tekme do Ledene dvorane - z vključenimi sirenami in lučmi, skozi rdeče semaforje ... Približno petsto metrov pred dvorano je bil na levi in desni strani ceste kordon policistov - kot da bi se tja peljal najmanj njihov predsednik Franjo Tuđman. In nato v nabito polni dvorani (približno 12 tisoč gledalcev) nepozabna »dobrodošlica« - vpitje in zmerjanje njihovih podivjanih navijačev Bad Blue Boys in velik transparent z napisom Alpski Srbi+četnici+domači izdajnici=Pivovarna Laško Celje, ki naj bi ves teden pred tekmo celo visel na Trgu bana Jelačića sredi Zagreba.
Vse to se je dogajalo pred očmi predsednika Olimpij-
skega komiteja Hrvaške in člana MOK Antuna Vrdolja-
ka, ki se mu je med polčasom pritožil celo naš veleposlanik na Hrvaškem Matija Malešič, a je bil grobo zavrnjen. Nato je v drugem polčasu za dodaten incident poskrbel sam Vrdoljak, ki je ob prekršku Rastka Stefanovića skočil proti sedežem celjske uprave in se zadrl: »Zašto ste sa sobom doveli ovo gov-no?« ( »Zakaj ste pripeljali ta drek?«) Celjani so mu vrnili: »Zakaj pa ste mu vi ponujali potni list?« Rastku so namreč Hrvati pred prihodom v Celje ponujali njihovo državljanstvo in nastopanje za njihovo reprezentanco, kar pa je Rastko zavrnil, četudi je svojo rokometno pot kot sin pravoslavnega popa začel v Bjelovarju. Celjani so vse to Zagrebčanom v Golovcu »vračali« na kulturen in športen način, čeprav so marsikdaj pomislili, da bi jim vrnili milo za drago ...
Naslednjič: Prvi polfinale lige prvakov (22. del)
Foto: arhiv RK CPL
SEDEMDESET LET ROKOMETA
VCEUU IN SLOVENIJI
Piše: ANDREJ SUSTERIC
Ekipa 1995/96 na pripravah na Rogli. Z leve stojijo v zgornji vrsti Roman Pungartnik, Renato Vugrinec, Boštjan Burdian, Iztok Puc, Rado Petru (tehnični vodja), Robi Steble (fizioterapevt), Tone Turnšek (predsednik kluba), Miro Požun (vodja strokovnega štaba) in Andrej Šušterič (predsednik IO), v spodnji vrsti so Tomaž Tomšič, Herman Wirth (pomočnik trenerja), Dušan Podpečan, Uroš Šerbec, Silvio Ivandija, Aleš Levc, Alvaro Načinović, Zdravko Zovko (trener), Vlado Privšek (sekretar), Miro Kocuvan (kondicijski trener), Dani Novak (član IO) in Marko Jugovič (član IO), čepijo pa Dani Trbojevič, Vedran Buhanec, Dejan Perić, Tomaž Jeršič, Robi Šafarič, Rastko Stefanović in Boštjan Strašek.
Miro Požun in Zdravko Zovko
Zaskrbljeni obrazi na finalu pokala RZS leta 1994 v Slovenj Gradcu, ki so ga Celjani dobili šele po podaljšku. Z leve so Vlado Privšek, Andrej Šušterič in Tone Turnšek.
Poslovilni
tekma toiiela
MuicinoMića!
#GremoCele |] ^ 0
NK CELJE
CELTIC FC
četrtek 30. 6. 2016
19.45
Tajfun in Zlatorog izgubljata košarkarje
Košarkarji Tajfuna še vedno čakajo na trenerja, ki jih bo vodil v novi tekmovalni sezoni. Upravni odbor se še naprej odloča, katero ime bi bilo najbolj primerno za skupno sodelovanje. Medtem košarkarji zapuščajo prvo šentjursko ekipo.
Po poteh zdaj že nekdanjega trenerja Tajfuna Dejana Mihevca se je h Krki v Novo mesto preselil tudi Ceola Clark. Dokončno je jasno, da v Hruševcu kariere ne bosta več nadaljevala Tomaž Bol-čina in Emir Zimić, ki se selita na tuje.
Glede na to, da košarkarji šentjurske ekipe nimajo obveznosti na osnovi pogodb, je pričakovati, da bo še kar nekaj tistih, ki bodo zamenjali okolje. Zato bo treba hitro izbrati novega trenerja, ki ga že v uvodu čaka ogromno dela.
Igralski osip tudi v Laškem?
Tudi v Laškem imajo podobno zgodbo. Podpisano pogodbo ima le Matej Krušič, ostali igralci so prosti. Miha Vašl, ki je v Tri lilije prišel s Polzele, zapušča
ekipo. Kariero bo nadaljeval v Franciji. Iz Laškega je 24-letni branilec prestopil v Chalon-Reims. Vašl si je z dobrimi predstavami v Zlatorogu, kjer je igral zadnji dve sezoni, prislužil tudi mesto na razširjenem seznamu reprezentance. Selektor Igor Kokoškov je seznam objavil pred prihajajočimi kvalifikacijami za evropsko prvenstvo. V taboru Zlatoroga bodo težko zadržali oba tujca Jamarja Abramsa in Crisa Bookerja, za katerima je zelo dobra sezona.
MITJA KNEZ
V petek že 25. mali maraton državnosti
vijamo, da bi bilo malce oblačno, saj je potem lažje teči.« Najmlajši bodo tekli že sedemnajstič. Tudi tokrat na 400 metrov ter na en kilometer. »Doslej je bilo venomer množično. Ne glede na to, da je to zadnji šolski dan, se otroci v velikem številu odzovejo. Ob medaljah bodo prejeli tudi majice,« je dejala vodja otroškega maratona Anica Živko.
MK
Društvo maratoncev in pohodni-kov Celje pripravlja tradicionalni mali maraton državnosti, letos že 25. izvedbo. Trasa bo takšna, kot je že v navadi, od dvorane Zlatorog do Šmartinskega jezera ter nazaj. Tekači in tekačice bodo tekli na 21 in 10 kilometrov.
»Želimo si, da bi praznik skupaj proslavili na malem maratonu državnosti,
ki bo prijazen za vse in nenazadnje zelo dobro organiziran. Za varnost bo odlično poskrbljeno. Verjamem, da bo udeležba tudi tokrat precejšnja,« je o letošnji izvedbi dejal predsednik društva Odon Simonič. Lani je deževalo, še leto prej so morali začeti uro kasneje, saj je bila vročina nevzdržna. »V primeru, da bo tudi tokrat zelo vroče bomo dobro pripravljeni na to. Skorajda na-
ŠPORT
19
V
Tudi Cernjulova potuje v Rio
Devet državnih prvakov iz AD Kladivar na prvenstvu v Celju
Maruša Černjul, članica celjskega Kladivarja, je prvi dan državnega prvenstva v atletiki v Celju zmagala v skoku v višino in z 1,93 m izpolnila normo za olimpijske igre v Riu de Janeiru.
Njen klubski kolega Robert Renner je v skoku s palico preskočil 5,60 m in potrdil dobro formo.
Vreme je ponagajalo
Renner je letvico na 5,72 m, s čimer bi izboljšal svoj slovenski rekord, trikrat podrl, v drugem poskusu pa je bil blizu uspeha; pred tem je v prvih poskusih zmogel vse višine, 5,20, 5,40 in 5,60 m. Do evropskega prvenstva v začetku
prihodnjega meseca v Amsterdamu ne bo več tekmoval.
Boštjan Janežič, prav tako član Kladivarja, je prepričljivo slavil. Dan kasneje je na 200 metrov tekel pod 21 sekundami. Marina Tomič je na 100 m ovire prepričljivo vodila, nato pa je podrla zadnjo oviro, se rešila padca in dosegla čas 13,66 sekunde. Olimpijsko normo je potrdila Velenjčanka Maja Mi-halinec v teku na 200 m, saj je po sobotni zmagi na 100 metrov s časom 23,17 sekunde osvojila drugi naslov državne prvakinje. Martina Ratej se je v metu kopja približala 60-metrski znamki. Kopje je vrgla 59,76 metra daleč, vendar z doseženim ni bila zadovoljna. Vreme ji ni bilo naklonjeno. Prvi dan je
bil s soncem obsijan, drugega je krojil dež.
EP in OI tik pred vrati
»Z izpeljavo tekmovanja smo tako iz organizacijskega kot tudi rezultatskega vidika zelo zadovoljni. V nedeljo nam je ponagajalo vreme, zato tudi rezultati niso bili na takšni ravni kot prvi dan. Primorani smo bili nadaljevati tekmovanje v dvorani. Naši tekmovalci so sicer prijetno presenetili. Ne spomnim se, kdaj smo nazadnje imeli devet državnih prvakov (Martina Ratej, Robert Renner, Marina Tomič, Maruša Černjul, 2-krat Luka Janežič, ženska štafeta 4x400 m,
Jan Kokalj in Urška Arzenšek, op. p.),« je črto pod izpeljavo državnega prvenstva potegnil predsednik AD Kladivar Stane Rozman.
Atleti bodo zdaj misli usmerili proti Amsterdamu, zatem pa nestrpno pogledovali proti Braziliji. »Na evropsko prvenstvo nikakor ne gremo brez skrbi. Amsterdam je vmesna postojanka, kjer bo pet naših tekmovalcev iskalo dobre rezultate, zatem pa stopnjevalo formo do olimpijskih iger v Riu,« je pristavil Rozman, ki je med drugim dejal, da je imel celjski klub takšno število potnikov na olimpijske igre (5), kot jih bo imel letos, leta 1958 na OI v Mehiki.
MITJA KNEZ, foto: SHERPA
Maruša Černjul je v skoku v višino z rezultatom 1,93 m izpolnila normo za olimpijske igre v Riu de Janeiru.
Legenda celjskega kluba končuje kariero
Mujčinović: »Med vojno sem si želel samo to, da preživim.«
Amel Mujčinović je bil vseskozi ljubljenec celjskega občinstva. Zagotovo bo to tudi ostal, pa čeprav od zdaj naprej kot trener vratarjev in ne več kot aktivni nogometaš.
Za celjske nogometaše bo prijateljsko srečanje s Celti-com, ki bo prihodnji četrtek, nekaj posebnega. Ne le zaradi obračuna z evropskim velikanom, temveč tudi zaradi slovesa dosedanjega vratarja prve ekipe Amela Mujčino-vića, ki bo sklenil igralsko kariero. Priljubljeni »Mujke« je v Celju pustil velik pečat.
Odigral je 344 prvoligaških tekem, na zelenicah skupno preživel 30.549 minut, ob tem pa odigral še številne pokalne, prijateljske tekme in bil zraven tudi ob evropskih tekmah. V Celje je zdaj 42-letni vratar, ki se je rodil v Tuzli, prišel v sezoni 1995/1996.
Kakšni občutki vas preplavljajo zdaj, ko zaključujete aktivno igranje?
Gotovo mi ni vseeno. 25 let članske kariere imam za sabo, kar je ogromno. Vedno pride čas, ko moraš pod vsem povleči črto. Mislil sem, da bom zaključil že prej, a je bil splet okoliščin takšen, da sem nadaljeval. Še vedno se dobro počutim, dobro sem pripravljen, vendar pa največjo težavo predstavljajo kolena, saj so ob dveh operacijah zelo trpela. Prav je, da zdaj priložnost za dokazovanje dobijo mlajši vratarji, jaz pa bom še naprej opravljal delo trenerja vratarjev, tako kot sem to delal že zadnje tri sezone.
Banovići v Bosni in Hercegovini so vaš domači kraj. Bi lahko dejali, da je Celje drugi dom ali morda celo prvi, glede na to, da ste tukaj že vrsto let?
Nedvomno je Celje prvi dom. Tukaj sem preživel svoja najlepša leta. Vedno, ko se vrnem, sem zelo vesel. Obenem sem prepričan, da bom tukaj tudi ostal.
Kako pa se spominjate obdobja, ko ste prišli iz BiH v Slovenijo?
Ponavadi je taka selitev težka, a meni ni bilo tako hudo, saj sem v Celje prišel iz nenormalnih pogojev, kajti leta 1995 je v BiH še divjala vojna. Od prvega trenutka,
ko sem prišel v celjski klub, so me igralci ter uprava takoj vzeli za svojega. Sprejem je bil zelo lep. V prvi sezoni sicer nisem veliko igral, bil sem med drugim posojen v tretjo ligo v Zreče, saj je bil prvi vratar Branko Zupan, v naslednji sezoni pa sem že postal prvi vratar. Sezono kasneje sem postal kapetan moštva.
Kako je bilo torej okrog leta 1995 v BiH? Kako ste doživljali strašne trenutke?
Tega nikomur ne privoščim. Živel sem v okolju, kjer je tudi bila vojna, a se je morda še najmanj čutila. Nikakor se ne more primerjati s stanjem v Srebrenici, Sarajevu, kjer je bilo grozno. O ničemer drugem nisi razmišljal kot le o tem, da bi preživel. Ko sem prišel na lepše, sem se hitro navadil. Hvaležen sem Celjanom, da so me tako dolgo trpeli ... (smeh)
Vendar pa brez pretresov ob odhodu iz Banovićev ni šlo.
Dobra dva tedna prej, preden sem šel proti Sloveniji, je bila prava katastrofa. V središče Tuzle je padla granata, ki
je ubila več kot 150 ljudi. To je bilo zelo hudo. V takšnih trenutkih začneš življenje še bolj ceniti. Upam, da se to ne bo nikdar več ponovilo.
Vsaka vrnitev k domačim je zagotovo prijetna, mar ne?
Res je. V BiH imam vse člane družine. Zelo lepo jih je obiskati. Ampak tudi, ko se potem vračam v Celje, mi je lepo. Ko se bližam Laškemu ali pa z druge strani Šentjurju, mi je lepo pri srcu.
Je bila morda vojna povod za odhod v drugo okolje?
Ne, ne bi rekel. Navezal sem določene stike, ki so pripomogli k temu, da sem naredil na športni poti korak naprej. Darko Klarič, tedanji predsednik NK Celje, je vzpostavil stik z mano. Skupaj s Faikom Kamberovićem ter še z dvema nogometašema smo prišli na preizkušnjo. Ker sta bila ob mojem prihodu v klubu vratarja Zupan in Kračman, sem sprva minute igranja nabiral v Zrečah, kar je bila zelo dobra poteza.
Kako se je začela vaša kariera?
Začela se je pri dvanajstih letih pri Budućnosti v Bano-vićih. Pri osemnajstih sem šel k Zmaju iz Tuzle, ki je bil takrat zelo ambiciozen klub. Takrat sta zanj igrala tudi Kamberovič ter Enes Demi-rović. Na trenutke je klubu uspelo, da je bil prvi v Tuzli,
a je potem svoj primat spet prevzela Sloboda.
Ste imeli vzornika?
Sem velik oboževalec Nogometnega kluba Partizan iz Beograda. Zanj navijam od otroštva. Takrat je zanj branil Ranko Stojić. On je bil prvi, ki sem si ga posebej zapomnil.
Med leti 2002 in 2005 ste odšli v Rusijo k ekipi Anzhi Makhachkala ter k Muri iz Murske Sobote. Po vrnitvi okolja niste več menjali. V celjskem prvo-ligašu se vam je zgodilo veliko stvari. Zagotovo v mislih ostanejo le najlepši trenutki, kajne?
Na žalost celjskega dresa nisem nosil v sezoni 2004/05, ko je klub proti Gorici osvojil pokalni naslov (edini gol je dosegel Almir Sulejmano-vić), tedaj sem bil pri Muri. Prvega mesta se nisem veselil s Celjem, imam pa polno omaro medalj za drugo mesto. Upam, da bom imel več sreče v novi vlogi. Spletli smo ogromno prijateljstev. Od vsakega, ki je odšel, smo se lepo poslovili. Vsak ti ostane v lepem spominu. Mene se zagotovo spominjajo po tem,
da nisem dobro prenesel porazov. Včasih so se zaradi tega tudi norčevali. Želel sem se spremeniti, a enostavno ni šlo. Ne morem iz svoje kože. (smeh)
Kako komentirate državno prvenstvo? Nova sezona je že zelo blizu.
Finančno se Celje z vodilnim dvojcem Olimpijo in Mariborom ne more kosati. Gotovo pa bomo tudi mi pred novo sezono sestavili zelo kakovostno moštvo. V zadnji četrtini prejšnje sezone smo bili celo najboljši, igrali smo zelo lepo. Ta ekipa ima veliko možnosti in vsak mora iz sebe potegniti vse. Ne bojim se za prihodnost kluba.
Po tekmi s Celticom vas med vratnicama prve ekipe Celja ne bo več. Kaj bi sporočili navijačem?
Najprej bi se zahvalil navijaški skupini Celjski grofje, ki mi bo za vedno ostala v spominu. Vedno sem imel njihovo podporo. Ob tej priložnosti navijače in vse ostale vabim, da pridejo na mojo poslovilno tekmo.
MITJA KNEZ Foto: osebni arhiv
V Celju znova Lovrečič in Borenovič, v Velenju Sulejmanovič
Nogometaši Celja se intenzivno pripravljajo na začetek nove sezone. Prihodnji četrtek, 30. junija, jih ob 19.45 čaka obračun s škotskim velikanom Celticom. To bo zadnja tekma za vratarja Amela Mujčinovića, ki se poslavlja od aktivnega igranja nogometa.
Celjani so po porazu na uvodni pripravljalni tekmi, ko so z 2:0 v Avstriji izgubili proti Sturmu, odigrali še tekmo proti Domžalam. Prijateljski obračun se je v Radomljah končal z 1:1.
Nekaj znanih obrazov
Domžalčani so preko Manceja povedli v 14. minuti, v 72. je za Celje izenačil Mihaljevič, ki je sicer v moštvu trenerja Roberta Pevnika na preizkušnji. Na preizkušnji je tudi Elvedin Džinić, nazadnje je igral za velenjski Rudar. S Celjani trenira Siniša Borenovič, ki je že bil v Celju, nazadnje pa igral za Triglav. Tudi Anej Lovrečič je na voljo trenerju Pevniku, a se zdi, da se bo le dobro pripravil in novo sredino poiskal nekje v
tujini. Celjski strokovni štab pa preizkuša tudi Mitjo Križana, dosedanjega člana Aluminija.
Vrnil se je »Braco«
Nogometaši Rudarja iz Velenja so v sklopu priprav na novo tekmovalno sezono odigrali prvo pripravljalno srečanje. Ob jezeru so se pomerili s srbsko Vojvodino, tekma pa se je končala brez golov. Velenjčane je prvič vodil novi trener Milovan Raje-vac. Mladi nogometaš in reprezentant Slovenije Dem Hrustić Pljava je podpisal prvo profesionalno pogodbo z Rudarjem za obdobje treh let. Velenj ski dres bo v prihodnje nosil tudi Mateo Mužek, ki je v lanski sezoni branil barve Zavrča. Mužek, ki je v slovenskem državnem prvenstvu odigral 13 tekem, je z Rudarjem podpisal enoletno pogodbo z možnostjo podaljšanja za eno leto. Iz velenjskega tabora so še sporočili, da je novi trener mladinske selekcije postal njihov nekdanji nogometaš Almir Sulejmanovič »Braco«.
MITJA KNEZ
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
novi tednik
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2016 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Uredništvo NT&RC
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
AVTO Škoda favorit, nove gume in akumulator, registracija do 15. 7. 2016, poceni prodam. Telefon 041 870-743.
1365
MALO vožen avto Kalos prodam. Telefon 031 485-972.	1402
I
Ш
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana.
VW POLO 1.4, letnik 3/2010, prevoženih 75.000 km, dobro ohranjen, garaži-ran, redno servisiran, prodam. Telefon 031 387-010.	1412
STROJI
PRODAM
ŠIVALNI stroj z omarico prodam. Telefon 041 539-390.	1376
ŠIVALNI stroj Bagat, dobro ohranjen, funkcionalen, prodam za 30 EUR. Telefon 041 563-575.	1381
TOPLOTNO črpalko za sanitarno vodo, kosilnico Stihl na laks in motorno žago Stihl prodam. Telefon 041 6 8 9-748.
1397
VILE za okrogle bale prodamo. Telefon 041 807-853.	1403
PAJEK za seno Fahr, v delovnem stanju, štiri vretena, širina 3,50 m, dva, prodam skupaj za 600 EUR. Telefon 031 727-606.	1406
POSEST
GRADBENO parcelo v Košnici pri Celju, velikost 2.108 m2, ugodno prodam. Telefon 031 794-484. 1382 GRADBENO parcelo, opremljeno, v Železnem, prodam. Telefon 041 689-748.
1397
DOBRNA, Klanc. Prodam mešani gozd, 26.464 m2 in stanovanjsko hišo (Klanc 16, Dobrna) z gospodarskima poslopjema, 873 m2 dvorišča ter 1.647 m2 pašnika, za 35.000 EUR. Hiša ima izdano energetsko izkaznico stavbe št. 2015-145-162-19053. Telefon 041 708-198.	n
RADEČE, Svibno. Prodam stanovanjsko hišo (Svibno 4, 1433 Radeče) 183 m2 (stavbišče), »marof« 338 m2 (stavbi-šče), kozolec s kletjo 70 m2, drvarnico 30 m2, leto gradnje hiše 1942, delno obnovljena 1970, gozd 29.431 m2, travniki in njive 29.385 m2, za 40.000 EUR. Stavba ima izdano energetsko izkaznico št. 2015-145-162-24448. Telefon 041 708-198.	n
DOBRNA, Pristova. Prodam stanovanjsko hišo, adaptirano, z gospodarskim poslopjem in garažo, 72 m2 uporabne bivalne površine, leto izgradnje 1968, centralno ogrevanje (na kurilno olje), dvorišče in zemljišča s stavbo skupaj 1.688 m2. Priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV. Cena 57.000 EUR. Izdana energetska izkaznica stavbe št.: 2015-145-162-31372. Telefon 041 708-198.	n
ШШШ
astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE
MANJŠE zemljišče, primerno za vikend, prodam. Telefon (03) 5793-337.Š 53
KUPIM
V OKOLICI Celja kupim kmetijo. Telefon 031 682-290.	1396
PRODAM
ODDAM
HIŠO v Šmartnem v Rožni dolini prodam za 30.000 EUR. Telefon 041 898-986.
1273
KOŠNJO z gospodarskim poslopjem oddam v najem. Telefon 041 846-908.
1250
A Hrvaškem na otoku Rab oddajam počitniško hišo, opremljena v celoti. FB: Počitniška hiša Ina- otok Rab. Telefon 041 561-991.
1399
NAJAMEM
CELJE, Vojnik, Frankolovo, Dobrna. Hišo vzamem v najem, možen kasnejši odkup. Telefon (03) 5868-578. 1370
STANOVANJE
PRODAM
ŠTORE, Lipa, nizek blok. Trisobno stanovanje z garažo v bloku, 84 m2, ugodno prodamo. 840 m2 + davek + prepis. Samo resni. Telefon 041 847-093.
1350
STANOVANJE, 54 m2, z energetsko izkaznico in garažo v centru Celja, prodam. Telefon 041 209-768. 13 8 4
VSE IZ INQXA NUDI
Ramainoks d.o.o.,
Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si
ŠTORE. Prodam opremljeno dvosobno stanovanje v I. nadstropju večstanovanj-ske stavbe (Cesta na Svetino 5, 3220 Štore), 73,90 m2 s kletno shrambo 18,40 m2, skupaj s samostoječo garažo 17,50 m2 na dvorišču, skupaj za 37.000 EUR. Stanovanje ima izdano energetsko izkaznico stavbe št.: 2015145-162-9475. Telefon 041 708-198.n
ODDAM
GARSONJERO na Lavi, popolnoma opremljeno in obnovljeno, vseljivo takoj, oddamo v najem. Telefon 031 745494.	1277 V PIRANU oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.
1390
PRODAM
NOV štedilnik Slavonac, na trdo gorivo, rjave barve, desni, prodam. Telefon 041 217-684.	1292
MASIVNO vrtno mizo, dolžina 2 m in masivne klopi z naslanjačem, prodam. Telefon 031 884-237. 1364
PRODAM
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070.	p
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545481.	p PRAŠIČE, domače vzreje za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin. Telefon 031 509061. 1219 PRAŠIČE, težke 40 do 100 kg, mesni tip, prodam. Možnost dostave. Telefon 041 655-528. 1209 PUJSE, težke od 120 do 200 kg, ugodno prodam. Telefon 041 455-732. 1209 DVE telici, stari 15 mesecev, lim in bbpčb, težki 370 kg, prodam. Telefon 031 743-351. 13 20 DVA jagenjčka, križana s kamerunskim ovnom, imata dlako in ju ni treba striči, okolica Vojnika (Male Dole) prodam. Telefon 041 932-160. 1349 TELICO, brejo 9 mesecev, pasme limuzin in dve telički simentalki, stari 10 dni, prodam. Telefon 041 794-185. Š 52 TELICO simentalko, brejo v 7. mesecu, težko 600 kg, prodam. Telefon 031 215-839. 1378 TELIČKO simentalko, težko 150 kg, prodam. Telefon 051 822-360. 1380 PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana in možna dostava, prodamo. Telefon 031 311-476. p TELICO, brejo 9 mesecev, telitev 1. julija, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 265-492. 1385
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Zlatko Tibaot,
Babinci 49, Ljutomer, tel.: (02) 582-14-01.
Ime in priimek:
C !
^^^ ^^P Naslov, kraj:
O) s"
E-poštni naslov:
Telefonska številka:
Datum rojstva:
Podpis:
Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
__
DEMO PA N 22.6. 2016 LANCMAN
TM
PIŠČANCE, domače, težke od 2 do 2,5 kg, 4 EUR/kg in zajce, 10 EUR/eden, prodam. Telefon 041 951-527. 1411 DVA kozlička, zelo lepa, mlada, prodam.
Telefon 031 301-739. 1411 DVAJSET ovac, vse visoko breje in jagenjčke za zakol prodam. Telefon 041 233973.	1410 ŠEST mesecev brejo kravo simentalko prodam. Zainteresirani naj pokličejo Alojza na telefonsko številko 031 272200. p
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. š 221 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
BUKOVA drva, možen razrez, z dostavo, prodam. Telefon 031 458-185. 1352 BUKOVA drva, 16 m3, prodam. Telefon 041 524-358.	1361
EKOLOŠKA kmetija na Skomarju pod Roglo išče kupce za mlado ekološko junetino. Razsek povprečen, 10 kg paket 70 EUR. Telefon 051 728-055.p
PRODAM
ШИЕШ
i astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
TELICO simentalko, neoštevilčeno, težko 320 kg, prodam. Telefon 031 440835.	p TELICO simentalko, brejo v 9. mesecu in telico simentalko, staro 7 mesecev, prodam. Telefon 041 209-372. 1383
MEŠANO belo vino žlahtnih sort prodam, možna dostava. Telefon 041 631-230.
1259
VINO modra frankinja in belo mešano ugodno prodam. Telefon 051 346-441.
1391
SUHO koruzo v vrečah prodam. Telefon 031 317-714.	1408
OSTALO
041 420 111 50 % 041 954 206 popust
Aida d.0.0., Prekopa 3, Vransko
OTROŠKI akumulatorski tricikel in prikolico prodam. Informacije po telefonu (03) 5414-185, 031 890-183, 031 838-499, po 20. uri. 1392 ŽIVE ali očiščene piščance prodam. Prodam tudi čisto in mast z ocvirki. Telefon 031 787-009.	1393
KRAJNIKE in deske slabše kvalitete, lipe, hruške, hrasta in smreke, razžagane, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346.	p
UREJEN moški, razočaran v ljubezni, star 44 let, bi rad spoznal urejeno žensko do 40 let. Če te oglas ne moti, mi pošlji SMS ali pokliči po telefonu 070 543964.	1374
PRODAM
JARKICE na začetku nesnosti, bele leghorn in rjave, dnevno sveža kokošja jajca ekološke in standardne reje in vse vrste perutninske krme prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske brojlerske piščance. Telefon (03) 700-1446.	1261
TELICO simentalko, staro 9 mesecev, prodam. Telefon 031 733-965. 1388 KRAVO simentalko za zakol prodam ali menjam za teličko. Telefon 041 809162.	1394 TELICO limuzin, mesne pasme, staro 7 mesecev, težko 300 kg, prodam. Telefon 041 285-277. 1395 KOZLIČA in kozlički, stari tri mesece, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon (03) 5794-208. 1404 BIKCE, težke 550, 250 in 160 kg, prodam.
Telefon 070 485-951. l 148 TELIČKO ls/limuzin, staro 4 mesece in bikca ls, starega 5 mesecev, prodam. Telefon 041 794-301.	p
TELIČKO 140 kg, bikca in teličko 130 kg, prodam. Telefon 031 424-547. 1407
Zenitna posredovalnica
ZAUPANJE
Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države
031 836 378
www.zau.si
UPOKOJENEC, star 60 let, 176/78, preskrbljen, nekadilec, želim spoznati pošteno žensko do 65 let. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro ČAS BEŽI.	1373
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE^.
■ zaposl|tev
Aida d.o.o„ Prekopa 3, Vransko
BUKOVA drva, razžagana, z dostavo, prodam. Telefon 031 336-194. 1316
IŠČEM delo oskrbnice apartmajev na morju oziroma delo v strežbi pijač. Telefon 041 935-131.
1405
trn
tudi пл yäSi najljubši televizij«
vedeževanje in astrologija
090 77 77
4 V '»i
V-'	r *Kfflfer d.o.o:,
r d.o.o':, 2,19 €/mln.

POKLIČITE ZDAI IN IZVEJTE SVOJO PRIHODNOST
Zakupite minute m se 2 vedeževalkami pogovarjajte ceneje
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Odšel si mnogo prezgodaj s knjigo nedokončano. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
V SPOMIN
23. junija sta minili dve leti, kar si nas mnogo prezgodaj zapustil, naš dragi
NEJC BUČER
iz Zagaja pri Ponikvi (5. 12. 1994 - 23. 6. 2014)
Ostajajo nam nepozabni spomini in žalost. Zelo te pogrešamo! Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje, prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu.
Njegovi domači
V SPOMIN
ROMANU ŠTRAUSU
(9. 11. 1970 - 15. 6. 2015)
Leto dni je minilo, kar si do polovice pobarval vrata, pokosil zadnji travnik, zadnjič odpeljal nečakinje na sladico ...
Kje si? V naših srcih. Hvala vsem, ki Romana nosite v svojih srcih.
Romanovi domači
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976.
1409
Poroke
Celje
Poročili so se: Mateja NOVAK iz Zajasovnika pri Vranskem in David BREZNIK iz Gradišča pri Slovenj Gradcu, Mojca ŽNIDARŠIČ iz Celja in
Stane HOFBAUER iz Mozirja.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Monika SE-LIČ iz Vrbnega in Matej BE-LEJ iz Celja, Suzana GROM in Darko GROSEK, oba iz Ho-tunj, Larisa OBLAK in Blaž VREŠAK, oba iz Šentjurja.
Žalec
Poročili so se: Maša ŽIV-KOVIĆ z Ložnice in Aljoša SLAPERNIK iz Žalca, Metka ROJNIK iz Latkove vasi in Aleš CIZEJ iz Pondorja, Alenka VERDEV in Boštjan PAJENK, oba iz Andraža nad Polzelo, Martina KOLAR in Janez KNEZ, oba iz Zagorja ob Savi, Maja OMLADIČ in Matej TOPOVŠEK, oba iz Tabora, Alenka DREV in David JURINEC, oba iz Velikega Vrha.
Velenje
Poročili so se: Urška SLIV-NIK iz Zavodnja pri Šoštanju in Miha CEGNAR iz Škofje Loke, Marjetka ŠTUMPFL iz Slovenj Gradca in Anton KOŽELJNIK iz Florjana pri Šoštanju, Helena GUZEJ in Simon ŠUMAH, oba iz Škal pri Velenju, Darja ŠPERNALJ s Hrvaške in Darjan KNEŽE-VIĆ iz Avstrije.
Smrti
Celje
Umrli so: Kamilo KRIVEC iz Celja, 80 let, Fani JANŽEKOVIČ iz Štor, 82 let, Frančiška KRAMPERŠEK iz Rakovelj pri Braslovčah, 77 let, Julijana PRISLAN iz Pa-riželj, 86 let, Jožefa KERČ iz Mozirja, 72 let, Rudolf CIZEJ iz Celja, 83 let, Ivan HERNA-VS iz Celja, 83 let, Štefanija KOVAČIČ iz Celja, 89 let, Cecilija ŠALAMON iz Velenja, 72 let.
Laško
Umrl je: Avguštin ŽIKOV-ŠEK iz Strmce pri Laškem, 70 let.
Prazna je hiša in dvorišče, oko zaman te išče,
a spomini nate dajejo nama moč, da brez tebe živiva.
V SPOMIN
SEBASTJAN POHAJAČ
iz Vojnika (24. 4. 1974 - 24. 6. 2015)
Mineva žalostno leto, kar naju je zapustil ljubljeni sin. Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče na njegovem prezgodnjem grobu.
Žalujoča ati in mami
Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvoj glas ne sliši. Da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti. (S. Gregorčič)
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi
MATEJ KRISTANŠEK
iz Reke 6 a pri Laškem
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja
ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna hvala vsem, ki ste našega Mateja pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi, ki ga močno pogrešamo.
L 147
Molče s solzami se borimo, »naj bo le mora«, si želimo. A ostala je bolečina in tiha solza večnega spomina.
ZAHVALA
Ob boleči, nenadomestljivi in prerani izgubi dragega moža, atija, dedija, brata, strica, svaka in botra
MIRANA PODKRIŽNIKA
iz Hotunja pri Ponikvi (15. 8. 1964 - 12. 6. 2016)
se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki nam v teh težkih trenutkih stojite ob strani, nas bodrite in tolažite ter vlivate moč in energijo. Hvala za vsak objem, stisk rok, za izrečena pisna in ustna sožalja ter denarno pomoč. Premalo je beseda HVALA, da ste ga v tako množičnem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu izkazali spoštovanje, darovali cvetje, sveče in svete maše ter darove za cerkev na Ponikvi. Hvala gospodu župniku Alojzu Kačičniku za lepo opravljen obred in sveto mašo, cerkvenim pevcem Ponikva, MePZ Sonce, pevskima skupinama Nežice in Eros, solistki Saši Fidler ter rogistom Savinjsko-Kozjan-ske lovske zveze za prečudovite izvedbe izbranih pesmi. Hvala PGD Lokarje, PGD Ponikva in LD Šentjur za organizacijo pogreba ter sodelavcu Marjanu Mastnaku, gospe Zdenki Orač in lovskemu prijatelju Branetu Podgoršku za čutne zadnje besede. Hvala tudi podjetju Valji (ISI) ter pogrebnima zavodoma Zagajšek in Gekott.
Ohranimo ga v najlepšem spominu!
V neutolažljivi žalosti: žena Marta, sin Mitja z družino, hči Mojca z Matejem in ostalo sorodstvo
Zapel je zvon tebi v slovo ... poln bolečin ostaja spomin, ostajajo praznina, molk in tišina .
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, omice in prababice
JULIJANE VEBER
iz Jakoba 21 b, Šentjur (11. 2. 1928 - 12. 6. 2016)
se iskreno, iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, zanjo darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Hvala dr. Šiljegu in osebju Zdravstvenega doma Šentjur za vso skrb in lajšanje bolečin v času njene bolezni. Hvala gospodu župniku Petru Orešniku za lepo opravljen cerkveni obred, kvartetu Idila za lepo odpete pesmi slovesa, govorniku, trobentaču in pogrebnemu podjetju Žalujka za organizacijo pogreba.
Žalujoči vsi njeni
Zaman je bil ves boj, zaman bili vsi dnevi so trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 92. letu nas je zapustil naš dragi
JOŽE ZAVŠEK
iz Sela nad Laškim (2. 3. 1925 - 22. 5. 2016)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala pevcem Oljka, gospodu Stanku Seliču za ganljive besede slovesa, Marku Mastnaku za lepo odigrano Tišino, gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred in Komunali Laško za organizacijo pogreba. Posebna zahvala tudi družini Knez (Bobek). Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Terezija, hčerki Milena in Nada z družinama ter ostalo sorodstvo
L 145
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi, in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli.
ZAHVALA
V 86. letu nas je zapustila
ANA PADEŽNIK
iz Trnovega 5 pri Laškem
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje,
sveče in svete maše. Zahvaljujemo se CSD Laško za pomoč na domu, gospodu župniku, pevcem za odpete pesmi, gospe Magdi za poslovilne besede, vsem praporščakom in Komunali Laško.
Žalujoči: sin Bogo z družino, brata Bogdan in Milan z družino in ostalo sorodstvo

22
NAPOVEDNIK
radio celje
90.6
95.1
95.9
100.3
MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 23. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),
20 vročih Radia Celje
	TUJA LESTVICA	
1.	JUSTIN TIMBERLAKE -	
	CAN'T STOP THE FEELING!	(6)
2.	TWENTY ONE PILOTS - RIDE	(4)
3.	ONEREPUBLIC - WHEREVER	
	I GO	(2)
4.	DRAKE FEAT. WIZKID &	
	KYLA - ONE DANCE	(2)
5.	CHARLIE PUTH FEAT. SELENA	
	GOMEZ - WE DON'T TALK	
	ANYMORE	(3)
6.	BEYONCE- SORRY	(6)
7. DNCE - CAKE BY THE OCEAN		(1)
8.	KYGO & LABRINTH - FRAGILE	(4)
9.	ALAN WALKER - FADED	(3)
10.	WILL.I.AM - BOYS & GIRLS	(1)
	DOMAČA LESTVICA	
1.	CARPE DIEM BAND - TAPETE	(4)
2. ANIKA HORVAT - NOČEM		
	BIT SAMA	(5)
3.	MISTERMARSH - VELIKO	
	MESTO	(4)
4.	KATARINA MALA - ADIJO	(2)
5.	JAN PLESTENJAK - DVIGNI	
	KRILA	(3)
6.	I.C.E. - V BARVAH SMISEL JE	(1)
7. NEJC LOMBARDO - REPEAT		(3)
8.	NINA PUŠLAR - TO MI JE VŠEC	(7)
9.	DAVID - AGENT	(2)
10.	ALEX VOLASKO - NE BOM	
	TE ZGUBU	(1)
	PREDLOGA ZA TUJO	
	LESTVICO:	
	ADELE - SEND MY LOVE (TO YOUR	
	NEW LOVER	
	CHAINSMOKERS FEAT. DAYA -	
	DON'T LET ME DOWN	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO:	
	PERO LOVŠIN IN I'VAN - VSAK DAN	
	SHEBY - ZAME	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
PETEK, 24. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Aygo na obisku, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SOBOTA, 25. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
NEDELJA, 26. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Gregor Majcen, 11.15 Tedenski osir -ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PONEDELJEK, 27. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Gregor Majcen, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
TOREK, 28. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
SREDA, 29. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
KINO
Spored od 23. 6. do 29. 6.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Alica izza ogledala - pustolovski, fantazijski sobota, nedelja: 13.50 Angry Birds film - animirani, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15 sobota, nedelja: 14.15, 16.15 Dan neodvisnosti: Nova grožnja - akcijski, fantazijski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 18.50, 21.20 petek: 18.50, 21.20, 22.10 sobota: 15.00, 18.50, 21.20, 22.10 nedelja: 15.00, 18.50, 21.20 Dan neodvisnosti: Nova grožnja - akcijski, fantazijski, 3D od četrtka do srede: 17.45, 20.10 Iskanje pozabljive Dory - animirani
četrtek: 10.00, 16.45, 17.30 petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.45, 17.40
sobota, nedelja: 14.40, 16.45, 17.40
Iskanje pozabljive Dory - animirani, 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40 sobota, nedelja: 13.30, 15.40 Mojstri iluzij 2 - akcijski, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 18.00, 20.30 petek, sobota: 15.30, 18.00, 20.30, 22.20
Ninja želve: Iz senc - akcijski, fantazijski
od četrtka do srede: 18.50 Ob tebi - drama četrtek: 15.30, 17.40, 20.00 od petka do srede: 15.40, 17.50, 20.00
Obveščevalna - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.10, 20.20 petek, sobota: 16.00, 18.10, 20.20, 22.35
nedelja: 13.45, 16.00, 18.10, 20.20
Priklicano zlo 2 - grozljivka od četrtka do srede: 16.10, 18.15, 20.50
Sosedi 2 - komedija od četrtka do srede: 21.10 Warcraft - akcijski, pustolovski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.45 petek, sobota: 19.45, 22.30
I
11№1Г«|»«1
ČETRTEK
20.00 Chevalier - komedija PETEK
19.00 Chevalier - komedija 21.00 Moj kralj - romantična komedija SOBOTA
19.00 Houston, imamo problem
- dokumentarni
21.00 Chevalier - komedija
NEDELJA
19.00 Chevalier - komedija 21.00 Moj kralj - romantična komedija SREDA
20.00 Janis Joplin: Otožno dekle - dokumentarni
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Ob tebi - romantična drama
18.15 Pernata banda - animirana dogodivščina, sinh. 20.15 Obveščevalna - komedija, kriminalka
20.30 Odprto morje - igrano-
-dokumentarni film
22.30 Mojstri iluzij 2 - akcijska
komedija, triler
SOBOTA
18.00 Ninja želve: Iz senc - akcijska komična pustolovščina 18.15 Pernata banda - animirana dogodivščina, sinh. 20.00 Odprto morje - igrano--dokumentarni film 20.05 Mojstri iluzij 2 - akcijska komedija, triler
EDNJA
Lica Celje
SEZNAM DOGODKOV MED 23. IN 30. JUNIJEM
ČETRTEK, PRITLIČJE
23 junij, 20 let Veronikine nagrade ob 11. uri Portreti slovenskega Parnasa
ČETRTEK, KAVARNA MIŠKO KNJIŽKO 23. junij, Četrtkov kavarniški večer ob 19. uri Orion bend Vstop prost
TOREK, LAPIDARIJ 28. junij, Živalska farma ob 21. uri Hiša kulture Celje
SREDA, LAPIDARIJ 29. junij, Živalska farma ob 21. uri Hiša kulture Celje
NE Razstava v 1. nadstropju na ogled do 31. avgusta SPREGLEJTE Krožišča Celja in okolice
Razstavlja celjski fotograf Franci Horvat
NE Razstava v pritličju na ogled do 31. avgusta SPREGLEJTE 20 let Veronikine nagrade
Portreti slovenskega Parnasa
NE 4. julij 2016 na Krekovem trgu SPREGLEJTE Stare razglednice Celja
Razstava na ogled do 31. avgusta
NE LIKOVNA POLETNA ŠOLA Z DOLORES SPREGLEJTE Vsako sredo v juliju
Prijave sprejemamo na pr@knjiznica-celje.si
NE DELOVNI ČAS SPREGLEJTE ponedeljek-petek od 8. do 19. ure sobota od 8.-13. ure
22.15 Obveščevalna - komedija,
kriminalka
NEDELJA
16.00 Pernata banda - animirana dogodivščina, sinh. 18.00 Mojstri iluzij 2 - akcijska komedija, triler
19.00 Odprto morje - igrano--dokumentarni film 20.15 Ob tebi - romantična drama
PONEDELJEK
17.30 Obveščevalna - komedija, kriminalka
20.00 Janis Joplin: Otožno dekle - glasbena dokumentarna biografija
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 23. 6.
17.00 Pokrajinski muzej Celje
Alma M. Karlin: Poti
javno vodstvo po razstavi
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Od majniške deklaracije do habsburške detronizacije
o knjigi bo spregovoril avtor dr. Andrej Rahten
19.30 Cerkev sv. Martina Šmartno ob Paki
Zaključni orgelski koncert
organist: Andrej Fišer
20.30 Pred Domom kulture Velenje
Vox Arsana & Nina Strnad
koncert
19.00 Osnovna šola Rečica ob Savinji
Plečnikova odličja za leto 2016
odprtje razstave del Plečnikovih nagrajencev
19.00 Galerija Velenje_
Krajinsko arhitekturni elementi v prvotni zasnovi mesta Velenje
odprtje razstave
20.00 Cerkev sv. Trojice na Gojki nad Frankolovim
Vokalna skupina Kvartet Frankolovo
koncert
21.00 Šlandrov trg Žalec_
Skupini Ethnotrip in Petzapet
koncert
21.00 Letni kino ob Škalskem jezeru
Zmelkoow, ČagaBoys, Replika
koncert ob koncu šole in začetku počitnic
SOBOTA, 25. 6.
19.00 Osnovna šola Rečica ob Savinji
Godec gode staro vižo
odprtje narodopisne razstave
20.00 Terasa eMCe plac Velenje Stand up na terasi & koncert Spotless Minds
stand up z Urošem Kuzmanom
20.30 Velenjski grad
PETEK, 24. 6.
Vokalni dvoboj
Pushluschtae vs. Šaleški študentski oktet
15.00 Terme Olimia Podčetrtek 21.00 Šlandrov trg Žalec
Koncert z Matejo in Jasmino ob dnevu državnosti
Glasbena skupina Same babe
koncert
XX
NAPOVEDNIK
23
NEDELJA, 26. 6.
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
Poletje v Celju
ČETRTEK, 23. 6.
17.00 do 20.00 Krekov trg Celje Omare stare šare
interaktivna instalacija v javnem prostoru
18.00 Mestna plaža
Lutke vabijo na plažo: Muca Copatarica
gostuje: Promotiva
19.00 Osrednja knjižnica Celje Orion band
četrtkov kavarniški večer
19.00 Galerija Nika Ignjatiča
Celje_
Skozi meglice
odprtje razstave Rosane Lorbek
20.00 Mladinski center Celje
Etno urban festival
odprtje razstave Uroša Ivančeviča
20.30 Trg celjskih knezov
Čarobnost mestnih trgov
vstop prost; v primeru slabega vremena bo dogodek naslednji četrtek
PETEK, 24. 6.
17.00 do 20.00 Krekov trg Celje Omare stare šare
interaktivne instalacije v javnem prostoru
18.00 do 22.00 Gostilna in pivnica Stari pisker
Družabni večer z živo glasbo
v primeru slabega vremena dogodek odpade
20.00 Hotel Evropa_
Poletje na promenadi Hotela Evropa
koncert, vstop prost; v primeru slabega vremena dogodek odpade
20.30 Mestna plaža Filmska noč
vstop prost; v primeru slabega vremena dogodek odpade
21.00 Mestno središče
Vstop prost 2016
Admission free Društva likovnih umetnikov Celje
21.00 Branibor club Celje_
Alya z bendom
koncert
21.30 Celjski mladinski center Etno urban festival
Back to black; projekt posvečen prehitro preminuli Amy Winehouse
SOBOTA, 25. 6.
10.00 Mestna plaža
Ustvarjalne delavnice: delavnica marionet
izvaja Bičikleta, vstop prost; v primeru slabega vremena dogodek odpade
10.00 do 12.0 Hotel Evropa
Evropin otroški vrtiljak
vstop prost; v primeru slabega vremena dogodek odpade
10.00 do 13.00 Mestna igralnica na Glavnem trgu
Celje, moja likovna ustvarjalnica
izvaja: Klub Klug; v primeru slabega vremena dogodek odpade
10.00 do 13.00 Krekov trg Omare stare šare
interaktivna instalacija v javnem prostoru; vstop prost
11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu
15.00 do 19.00 Mestni gozd Celje - drevesna hiška Kamšibaj gledališče
pripovedovanje zgodb ob slikah
18.00 Celjski mladinski center Etno urban festival
osnove orientalskih plesov ter zaključna predstava ob 20. uri
18.00 do 22.00 Gostilna in pivnica Stari pisker
Družabni večer z živo glasbo
v primeru slabega vremena dogodek odpade
20.00 Hotel Evropa_
Poletje na promenadi Hotela Evropa
koncert, vstop prost; v primeru slabega vremena dogodek odpade
NEDELJA, 26. 6.
11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu
TOREK, 28. 6.
18.00 Mestna plaža
Sprostitveni koncert z gongi, kristali in vokalom
izvajata: Tjaša Cepuš in Barbara Gabrielle
20.00 Špital za prjatle
Klavirski trio Glasbene šole Celje
koncert
21.00 Lapidarij ob Savinjskem nabrežju
Po G. Orwellu in Andreju Rozmanu Rozi: Živalska farma
predstava; v primeru slabega vremena bo dogodek v Celjskem domu
SREDA, 29. 6.
21.00 Lapidarij ob Savinjskem nabrežju
Po G. Orwellu in Andreju Rozmanu Rozi: Živalska farma
predstava; v primeru slabega vremena bo dogodek v Celjskem domu
Prireditve ob dnevu državnosti
ČETRTEK, 23. 6.
11.00 Kulturni center Rogaška Slatina
proslava ob dnevu državnosti
19.00 Kulturni dom Šmartno ob
Paki_
proslava ob dnevu državnosti
19.00 Dom kulture Slovenske Konjice
proslava ob dnevu državnosti
sodelujejo: Godba na pihala Slovenske Konjice, MePz Vitanje, Otroška in odrasla gledališka skupina ter MePz Strune
PETEK, 24. 6.
20.30 Telovadnica OŠ Blaža Kocena Ponikva slovesnost občine Šentjur ob dnevu državnosti
koncert slovenske glasbe Moja dežela bo izvedel Pihalni orkester Šentjur z gosti
19.00 Dom sv. Jožefa Celje Kresovanje ob dnevu državnosti s srečelovom in veselico
20.00 Vinska Gora, prireditveni prostor pod cerkvijo
proslava ob dnevu državnosti in nočni blagoslov konj
Ostale prireditve
ČETRTEK, 23. 6.
9.00 do 12.00 Podčetrtek
Dan odprtih vrat Občine Podčetrtek
ob 10. obletnici občinske stavbe
PETEK, 24. 6.
9.00 do 19.00 Avla Doma II.
slovenskega tabora Žalec Klekljane čipke regije Sa-Ša in znamke Filatelističnega društva Žalec razstavi
13.00 Max klub Velenje_
Pena party
park s5 dogaja
16.00 Kulturni dom Trnovlje
Celje_
Praznik KS Trnovlje Celje
osrednja prireditev s kulturnim programom in podelitvijo priznanj KS Trnovlje
17.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli_
Slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj in kulturnim programom
17.30 Amfiteater na velenjski promenadi Ritem Velenja 2016
večeri v amfiteatru
SOBOTA, 25. 6.
8.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje
9.00 Ekomuzej Žalec
Brezplačna sobotna vodenja po Žalcu
9.00 do 22.00 Pri Gasilskem domu Trnovlje Celje
Praznik KS Trnovlje Celje
meddruštveno gasilsko pionirsko tekmovanje najmlajših in starejših gasilcev, družabno srečanje in nočno tekmovanje
10.00 Branibor club Celje Otroške ustvarjalne delavnice
starši na kavo, otroci na zabavo
17.00 do 19.00 Ribnik Vrbje Ponirkove otroške delavnice
NEDELJA, 26. 6.
9.00 do 12.00 Galerija Velenje
Počitniške likovne delavnice
za otroke od 6. do 15. leta
15.00 Ekološka kmetija Potočnik-Poprask, Šmartno ob Paki
Dan sivke
predstavitev parne destilacije, delavnica in degustacije
19.00 Kulturna dvorana Vitanje Proslava ob prazniku Občine Vitanje
podelitev priznanj s kulturnim programom
PONEDELJEK, 27. 6.
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice, družabne in športne igre ...
15.00 Park pred Gimnazijo Velenje Vasja s kitaro
Park s5 dogaja
18.00 Krajevna knjižnica Liboje
Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Štusej
TOREK, 28. 6.
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
M kot muzej
poletne počitniške vragolije
15.00 Park pred Gimnazijo Velenje Psihadelika
Park s5 dogaja
17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Po pravljici diši
Jana Povalej, predstavitev tipank (svet brez glavnega čutila - vida)
SREDA, 29. 6.
10.00 do 14.00 Muzej novejše zgodovine Celje
M kot muzej
poletne počitniške vragolije
18.00 Po pravljici diši
Pravljična ura z Ireno Štusej
Dobrodelne prireditve
KDAJ JE PARTY ????
21.00 Celjski bazen_
Dobrodelni coctail party
za zabavo bodo poskrbeli fantje iz Carpe Diem Banda
Razstave
Stara grofija pod Celjskim stropom: razstava Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letnica slovenskega kmečkega upora; do preklica; razstava Orožje, do 30. 6.
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do nadaljnjega
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava iz stalne zbirke CSU s poudarkom na novih pridobitvah; do nadaljnjega
Trg celjskih knezov Celje: razstava ob 25. obletnici samostojne Slovenije Oaza miru - Celje 1991; do 30. 6.
Krekov trg Celje: razstava Ko železna pride cesta, 170-letnica prihoda vlaka v Celje; do 3. 7.
Galerija Kvartirne hiše Celje: pregledna slikarska razstava Končno-neskončno avtorja Franca Peperka; do 30. 6.
Galerija Plevnik-Kron-kowska: razstava Pandorina skrinjica 2. O avtorja Matije Plevnika; do 1. 7.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: razstava likovnih del Polone Kitak Sredi cikla; do 10. 7.
Celjski mladinski center: razstava Vedute avtorice Katje Kovše; do preklica
Galerija Mercator centra Celje: razstava Tihožitje 2016, do 31. 8.
Likovni salon Celje: razstava Hilda avtorice Urše Premik; do 24. 7.
Galerija erotike Račka: razstava Rožnati feng shui Andreja Brumna Copa, do 4. 9.
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 30. 6.; razstava likovnih del Celjske poletne vedute, do 30. 9.
Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava Železni poljub akademske slikarke in magistre kiparstva Saše Bezjak in kiparja Leopolda Methansa, do 31. 8.
Knjižnica Laško: razstava Marija in Andrej Štremfelj, Polnost življenja, do 15. 10.
Schwentnerjeva hiša Vransko: razstava akvarelov Vlada Rančigaja, do 31. 8.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: razstava likovnih
ustvarjalk Anke Krašna, Cvetke Hojnik, Irene Gajser z naslovom Tri zgodbe, do 7. 9.
Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: slikarska razstava Milice Koštrun Vesoljne sanje, do 6. 7.
Anina galerija Rogaška Slatina: slikarska razstava slikarja Zlatija Praha in šestih gostujočih slikarjev, do 3. 7.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti
Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
radio celie
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: SHERPA, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Robert Gorjanc, Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Po izjemni zmagi upajo na vrnitev v Celje
Ameriški nogomet v Celju
Igralci ameriškega nogometa ekipe Ljubljana Sil-verhawks so v celjski Areni po hudem boju s 35:34 ugnali Mödling Rangers in se uvrstili v končnico avstrijske lige AFL. Celjsko občinstvo je lahko prvič pospremilo tekmo ameriškega nogometa, ki je trajala skoraj tri ure in vrhunec doživela tik pred koncem.
Za ljubljanske sokole se tekma v Celju pred približno 400 gledalci ni začela najbolje, saj so gostje iz predmestja Dunaja povedli z 21:0. Z zadetkom Dariona Halla so Ljubljančani izid izenačili, prava drama pa je sledila v zaključku tekme.
Nepopisno veselje
Šest sekund pred koncem je podajalec Anthony Gardner uspešno v končni coni našel Roka Sedeja za zmanjšanje zaostanka na 34:33. Po izteku igralnega časa je tako preostala še ena akcija, odločili so se tvegati in igrati za dve točki. To se jim je izplačalo, saj je Gardner stekel v končno cono za veliko zmago s 35:34. »Fantje so pokazali pravi karakter. Že drugič letos so zmagali povsem na koncu. Me je pa že
pošteno skrbelo, kako bo. Na koncu je veselje nepopisno. Zdaj lahko gremo še bolj samozavestno naprej,« je po tekmi z navdušenjem razlagal trener ekipe Silverhawks Rok Štamcar. Kapetan ekipe Luka Klarič je nadaljeval: »O, moj bog ... ne vem, kaj reči. Občutki so nori. Katastrofalno smo začeli, a vedno upaš, da bo le steklo. Tokrat na srečo je. Napad je na koncu odigral vrhunsko. Iz srca se zahvaljujem občinstvu. Prišlo je številno in srčno navijalo. Želim si, da bi v Celje še večkrat prišli.« Veselje po zmagi je bilo prisotno še dolgo po tekmi. Fantje so si upravičeno dali duška. Ljubljančani bodo v zadnjem krogu rednega dela v nedeljo gostovali v Pragi.
Že prva sezona nad pričakovanji
Največ zaslug za uveljavljanje ameriškega nogometa v Sloveniji ima prav ljubljanski klub Silverhawks. Navdušenci omenjenega športa so klub ustanovili v letu 2002, doslej pa je osvojil že šest naslovov državnih prvakov. Za največji dosedanji uspeh velja 1. mesto v regionalni ligi CEFL, ko
V celjski Areni smo skozi celotno srečanje spremljali odločen boj za dobesedno vsak centimeter zelenice. Ob tem so gledalci, ki so se zbrali, vseskozi bučno vzpodbujali ljubljansko zasedbo, ki je prišla do pomembne zmage.
so leta 2012 v finalni tekmi premagali beograjske Vuko-ve. Pred največjo prelomnico so se v najbolj zagnanem amaterskem moštvu znašli letos, ko so postali člani AFL - avstrijske prve lige. To lahko primerjamo z ligo EBEL v hokeju na ledu. In
že prvo sezono se veselijo fantastičnega uspeha. »Že v prvi sezoni smo prišli do končnice, česar si pred sezono seveda nihče ni predstavljal. To je izjemno. Vidimo, da se lahko dobro zoperstavimo vsem močnim ekipam. Končnica
pa je nekaj posebnega, kjer se lahko marsikaj naredi. Gremo presrečni naprej,« je pristavil Luka Klarič. Uvrstitev v končnico je spoštovanja vreden uspeh. Liga AFL velja poleg nemške za najmočnejšo v Evropi. Poleg zasedbe Silverhawks v
ligi nastopa še šest avstrijskih klubov, poleg njih tudi Praga s Češke.
Vsi ne vedo
Za pravila igre večina ne ve, saj pri nas ta šport še ni tako razširjen. Osnovna ideja je zelo enostavna - na igrišču imamo napadalno in obrambno enajsterico. Napadalci začnejo na enem koncu igrišča in poskušajo priti na drug konec. Gre za nekakšno odraslo različico igre, kjer se krade zemljo. Tam, kjer žoga (ni enaka drugim, saj je jajčaste oblike) in igralec, ki jo prenaša, končata na tleh, se začne naslednja akcija. Igra poteka v poskusih in napadalci morajo v največ štirih poskusih osvojiti vsaj deset jardov. Kadar žoga vendarle konča v končni coni, pa se rezultat spremeni, tako dosežen »touchdown« šteje šest točk. In kaj je torej bistvo ameriškega nogometa? Požrtvovalnost, tovarištvo in trdo delo. Vrline, ki v modernem svetu počasi izginjajo, so na igrišču še vedno žive. Vrednote, ki nas naredijo boljše in ki nas naučijo, da brez truda in odrekanj ni lahko uspeti v življenju.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
■n
Ted ni ko ve
zaodbe
St. 25 / Leto 71 / Celje, 23. junij 2016
Nakup brez slabe vesti
str. 28
Z londonskim zlatom na Pinciranje paradižnika za Obiskali smo otroke na kraljičino mizo str. 33	obilen pridelek str. 42	Blagovni str. 45
26
INTERVJU
Spreminjanje sistema je k
Bojana Potočnik, učiteljica slovenščine - Dvigne glas, ker ga ostali ne
Pred leti je ugotovila, da lahko človek zaslovi tudi kot osnovnošolski učitelj, a ob tem vedno znova poudarja, da javno ni spregovorila zato, da bi postala komentatorka v resničnostnih šovih. Kot učiteljica slovenščine v višjih razredih v Osnovni šoli Franja Malgaja v Šentjurju ostaja med tistimi, ki ne pozabljajo na bistvo svojega dela. Otroci namreč v šolo pridejo vsak s svojim kovčkom. Treba ga je znati videti, ga razbremeniti in opremiti s kar najbolj koristno prtljago za življenje.
Bojana Potočnik se s šolo srečuje tudi kot mama petošolke in bodoče prvošolke. In kot pravi, sistemske težave ne morejo biti opravičilo, da prihodnost naših otrok prepustimo neurejenemu toku reke pedagoških poskusov in včasih tudi popolnih nesmislov. Obožuje knjige in z otroki ustvarja nepozabne gledališke predstave. Ob koncu šolskega leta smo jo ujeli med eno tistih ur, ki se je sprostila po končanem šolanju deveto-šolcev. V razredu, kjer je kljub vsem težavam še vedno njen drugi dom.
Ste že kot deklica vedeli, kaj si želite v življenju početi?
Da, kot deklica sem želela biti šivilja (smeh), potem novinarka, a sem nekje v drugem letniku obupala nad načinom študija novinarstva, ki sem ga imela pod B, in se posvetila samo študiju slovenščine.
Učiteljski poklic je eden tistih, ki je bolj poslanstvo kot poklic. Je to zavedanje med učitelji dovolj pogosto?
Ne maram govoriti, da je učiteljski poklic poslanstvo. Poslanstvo je po definiciji nekaj, kar naj bi bilo v korist neke skupnosti. Prepričana sem, da je vsak poklic, če smo s srcem pri stvari, če delamo nekaj za druge, neke vrste poslanstvo. Tako pa se mi zdi, da z izvzemanjem učiteljskega poklica in t. i. »učitelj-
skim poslanstvom« samo trkamo na učiteljsko vest, dajte še malo stisniti zobe, potrpite, naredite še to zastonj, saj to vendar ni samo poklic, to je poslanstvo. Je pa en drug poklic, ki ima celo v korenu besede poslanstvo. Devetdeset smo jih izbrali za državni zbor, a žal se redki med njimi zavedajo »poslanstva«, tudi poslanstva, da izboljšajo šolski sistem.
Ko sva se dogovarjali za ta intervju, ste večkrat omenili, da ste res utrujeni. Ampak občutek sem imela, da ne toliko zaradi šole in otrok. Se vse drugo zdi kot boj z mlini na veter?
Utrujena sem od praktično sizi-fovega boja s sistemom, v katerem sploh ne vem, kdaj sem se znašla. Vem samo, da sem na neki točki začutila, da ne smem biti več tiho, da se na nek način moram razburjati, kajti samo z razburjanjem se stvari začnejo premikati. Za razliko od (pre) mnogih učiteljev, ki jih je pogoltnila brezbrižnost, se nisem mogla prepričati, da je v šolstvu vse v redu ... ker ni.
Bili so trenutki, ko ste bili najbolj slavna slovenska učiteljica. Ne zdi se, da vam slava pretirano godi.
Oh, da, tudi danes sem vam prepovedala spraševanje o tem. V Sloveniji se tako rado zgodi, da tisti, ki opozarja na neke probleme, sam postane problem ali pa ga obsodijo, da si želi medijsko pozornost, da si misli, da je sam najbolj pameten ... Tega res nočem, ne želim biti komentatorka v resničnostnih šovih kot Angelca Li-kovič in nisem najbolj pametna, marsičesa se moram še naučiti, želim si samo normalne pogoje za poklic, ki
sem ga izbrala, in odpravo napak, ki gredo na škodo otrokom.
Ni vedno prijetno biti tisti, ki dvigne glas, a vseeno to pogosto naredite. Zakaj?
Ker ne maram tarnanja po kabinetih, zbornicah, trepljanja po ramah, da se naj toliko ne sekiram, ker škoduje mojemu zdravju. Ker se na ta način res ne bo nič spremenilo. Najbolj grozno pri vsem tem se mi zdi, da toliko ljudi misli podobno kot jaz, a se vendarle nikoli ne zbere dovolj kritične mase, ki bi
naredila premik v pravo smer, to celo prej uspe posamezniku, pri čemer vedno obstaja nevarnost, da postaneš stigmatiziran: »Veš, una, ki skoz teži.« Ampak to sem razčistila sama pri sebi in me tovrstne oznake ne prizadenejo več.
Problematika slovenskega šolskega sistema je tako zapletena in obsežna, da niti ne veš, kje začeti. Kaj je za vas najbolj pereča točka?
Po vseh mojih javnih pismih, sodelovanju v Svetu praktikov na MIZŠ, ki so ga ukinili, ko smo začeli zastavljati neprijetna vprašanja in opažanja, lahko rečem, da je največji problem slovenskega
skega sistema to, da ga nihče v resnici ne želi spremeniti niti za odtenek, čeprav so napake očitne. Toliko lobijev, inštitucij, založb ... je prisesanih na ta sistem, da nihče noče izpusti svojega kosa pogače.
V zadnjih letih smo doživeli nekaj korenitih sprememb v šolskem sistemu - vse za boljšo šolo. Glede na vaše izkušnje - se vam zdi smer vsaj približno prava?
Še zdaleč ne. Več kot deset let je minilo od uvedbe devetletke in vsa ta leta so se v sistem samo dodajale stvari, imamo približno sto izbirnih predmetov, v zadnjih treh letih smo dodali še neobvezne. Javno sem pred mesecem opozarjala na popolno zmedo na področju jezikovne politike. Tudi tisto, kar se izkaže za slabo, se ne črta iz sistema, delajo se zgolj lepotni popravki. Iz vzgojnih predmetov glasbena umetnost in likovna umetnost smo naredili celo znanost, kjer otroci lahko pišejo tudi preizkuse znanja, celo nacionalne preizkuse. Vse se ocenjuje! Nič se več ne počne zaradi ustvarjalnosti, ki je tako nihče ne upa ocenjevati, zato pišemo preizkuse znanja, da zagotovimo navidezno objektivnost. Otroke zasipavamo s podatki, ki jih ne zanimajo in ne razumejo, da o koristnosti sploh ne govorim. Preveč imajo vsega, kjer se morajo dokazovati z ocenami. In te ocene kar naenkrat odločajo o njihovi nadaljnji usodi, zato je pomembno, da imajo čim več petic. In vsi ti številni predmeti so iz šol praktično izrinili interesne dejavnosti, ker ni prostora v urniku. Zato zunanje inštitucije, ki so začutile tržno nišo, prevzemajo interesne dejavnosti.
Kaj pa pogled čez planke? Zadnje čase kar naprej poslušamo o Finski, a niti ne vemo dobro, kakšen čudež jim je tam uspel. Sami tople vode verjetno ne bomo odkrili. Po kom bi se bilo pametno zgledovati?
Že leta vsi poslušamo o »finskem modelu«, ki je postal mantra v šolstvu, čeprav ga veliko ljudi sploh ne pozna. Pred kratkim sem brala članek, ki ga podrobno predstavlja. Zanimivo je, da imajo Finci zelo ohlapne in enostavne učne načrte. Učni načrt na primer za slovenščino pa ima kar 111 strani in med B drugim beremo tudi takole oblikovane cilje oziroma standarde, ki naj bi jih otrok dosegel: »Učenec skladenjsko zmožnost dokaže tako, da v pomensko in oblikovno pravilnih povedih izrazi količino bitij/predmetov v svoji okolici ali na sliki, njihov položaj, premikanje ali stopnjo lastnosti.« Ali tole: »Učenec ima skladno s cilji iz tega učnega načrta razvito zmožnost sprejemanja umetnostnih besedil in tvorjenja besedil o umetnostnih besedilih in ob njem >strokovno< in (po)ustvar-jalno pisanje in govorjenje. Svoje trditve oziroma ugotovitve o književnih besedilih skladno s cilji v tem učnem načrtu ponazori, utemelji in vrednoti.« Si predstavljate 111 strani takšnih formulacij? To je učni načrt za slovenščino in potem se čudimo, da lahko tudi v šestem razredu naletimo na učenca, ki ne zna brati in pisati? No, morda zna to. Učni načrt je poln takšnih in še hujših formulacij, za katere sem prepričana, da niso jasne niti vsem učiteljem, kaj šele postopki in poti, s katerimi naj
INTERVJU
27
ot boj z mlini na veter
bi te cilje dosegli. Ampak o tem nihče ne upa na glas govoriti. Zanimivo je tudi to, da je na Finskem zelo težko postati učitelj in da na pedagoške fakultete sprejmejo najboljše dijake. V Sloveniji je to precej lažje. Zadnjič sem na primer v spletni klepetalni-ci, ki jo ima po novem ministrica za šolstvo, prebrala vprašanje magistrice razrednega pouka, ki se je ministrici pohvalila kot študentka s povprečjem 10. V teh nekaj vrsticah njenega vprašanja ministrici je bilo pet osnovnih pravopisnih napak, ki jih ne odpuščam več niti osmošol-cem. To je tisto, kar bi nas vse skupaj moralo prekleto skrbeti.
Lobiji, trgovina in potrošništvo, takšni in drugačni politični pogledi ... Kako močno je to mogoče občutiti v razredu, če sploh?
Seveda se čuti. Učitelj je tisti, ki bi moral učence spodbujati h kritičnemu mišljenju in k argumentiranemu razpravljanju. Danes lahko izbiramo med neštetimi knjigami, filmi, gledališkimi predstavami, časopisi, televizijskimi oddajami ... Možnosti pridobivanja informacij so neskončne, a hkrati otroci še nikoli v zgodovini človeštva niso imeli tako širokega dostopa do neumnosti, primitivizma, nestrpnosti ... In otroci ne znajo selekcionirati, tega jih mora nekdo naučiti, ločiti zrnje od plev. Seveda šola teh neumnosti ne more preprečiti, nenazadnje moraš videti tudi kaj slabega, da prepoznaš kakovost na drugi strani. Problem vidim v tem, ker učitelji velikokrat ne zaznavajo kakovosti, ne ločijo šunda od umetnosti, ne prepoznajo dobrih knjig, dovoljujejo vstop v šolski prostor kvazi gledališkim predstavam ., ker so tudi sami zapadli v kolesje instant kulture. To ni v redu, kajti šola je tista, ki bi morala otroku dati več, kot ponuja potrošniška družba.
Mnogi učitelji so zapadli v stanje nekakšne brezbrižnosti, delovanja po liniji najmanjšega odpora. Ne vedno po svoji krivdi, a vseeno. Je zato njihova odgovornost kaj manjša?
Ni, vsak sam odgovarja za svoja dejanja. In nisem tista, ki bi govorila »takle pač mamo«, ker sem še vedno prepričana, da lahko imamo tudi drugače.
Glede ocenjevanja smo se v prejšnji številki Novega tednika pogovarjali s psihologom Darkom He-derihom, ki je izpostavil inflacijo ocen - kako jo občutite vi?
Ocene so velikokrat predobre in za sabo ne skrivajo znanja. Tu zadaj je cela patologija, ki bi zahtevala posebno izdajo časopisa. Na eni strani so prezahtevni učni načrti in ocenjevanje absolutno vsega, na drugi strani pritiski preambicioznih staršev, vmes pa učitelj, ki ne želi imeti konfliktov in gre po liniji najmanjšega odpora - dam lepo oceno in imam mir. Živimo v svetu, ki mu vladajo številke, in vsi moramo biti odlični. Danes imamo celo učence, ki se z zadostno oceno vpisujejo na gimnazije in so sprejeti, ker na nekaterih ni omejitev. Tega pred sedemnajstimi leti, ko sem začela, ni bilo. Veste, kaj je najbolj strašljivo? Verjetno bodo celo naredili gimnazijo in tudi eno od preštevilnih fakultet. A kaj bo potem z njimi, se danes nihče ne vpraša.
Šola naj bi izenačevala izhodiščno neenakost otrok, a jo menda še povečuje. Tudi zaradi obremenjevanja staršev s šolskim delom in zaradi finančnih zahtev. Vaš vtis?
Dejstvo je, da nikoli nismo bili vsi enaki in da so vedno bile izjeme, ki so nekaj dosegle kljub nizkemu socialnemu statusu. Sama izhajam iz delavsko-kmečke družine, v otroštvu nisem imela knjig, ker pač ni bilo denarja, a sem kljub temu brala. Naredila sem gimnazijo in se tudi marsikdaj počutila izločeno iz skupine, ker pač nisem imela trendovskih blagovnih znamk, ki so v začetku 90. let prišle v Slovenijo.
Ko sem bila na fakulteti, je moja mama vzredila prašiča, da mi je lahko kupila Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki sem ga potrebovala pri študiju. Nikoli ni bilo vsem enako postlano in enako lahko. Zavedam se, da se revščina povečuje in da nekatere stvari morajo biti zagotovljene vsem. Šole danes tako rešujemo mnogo socialnih stisk z raznimi zbiralnimi akcijami, bazarji, s šolskimi skladi in tako velikokrat nase prevzemamo tisti člen ustave, ki govori, da je Slovenija socialna država. Ni, že dolgo ne, če je sploh kdaj bila. Dejstvo je, da so nekatere stvari v devetletki prezahtevne, programi so prenatrpani in nekateri otroci doma nimajo pomoči staršev ter so seveda manj uspešni. Učitelji že leta opozarjamo, da bi bilo treba devetletko programsko razbremeniti, a vse zaman. Revščina zagotovo vpliva na šolsko uspešnost, o tem se v zadnjem mesecu veliko govori. Mislim pa, da bi bilo bolj prav, kot da se sprašujemo, kako revščina poglablja šolski neuspeh, da bi se vprašali, kaj bo naredila država, da bo zmanjšala revščino.
Bi učitelji potrebovali in si zaslužili več avtonomije? Na katerem področju?
Učitelji potrebujemo samo to, da bi nas na MIZŠ slišali, ko dajemo pripombe iz prakse. Kar se pa tiče avtonomije, vidim problem v tem, da si je učitelji premalo upamo vzeti, še tisto malo, ki nam pripada.
Ostro ste kritizirali jezikovno politiko v šolskem programu - ta se je spremenila v bolšjo tržnico, kjer je sicer na voljo vse, a ni nič prav dosti vredno. Ste dobili kakšen odziv od pristojnih, staršev, učiteljev?
Sem, dobila sem čestitke kolegov, staršev, pisma z vseh koncev Slovenije, čestitke za pogum in pripis, kako me podpirajo (smeh). Lepo je vedeti, da nisi samo ti tisti, ki si želiš, da bi bilo drugače, a tu se vedno neha. Pritiske je treba izražati javno in množično. Pristojne inštitucije so molčale.
Obvezni izbirni predmeti so na nek način ubili veselje obšol-skih dejavnosti - krožki, dramske skupine ... S tem imate ogromno izkušenj.
Imela sem že gledališki krožek in izbirni predmet gledališki klub. Razlika med njima je očitna. Pri krožku nisem imela ocen, nisem jim razlagala o zgodovini gledališča in vsi so bili tam zaradi tega, ker jih je zanimalo. Izbirni predmeti pa v resnici niso izbirni, ker moram imeti vsaj petnajst učencev, da država dovoliti izvajati skupino. Če jih imam na primer dvanajst, mora vodstvo šole »prepričati« še tri učence, da si »želijo« gledališki klub, drugače skupina ne more obstajati, ker je država ne financira. Potem začnem težiti še z ocenami in še prave gledališke predstave ne naredimo, ker tega učni načrt ne predvideva. Izbirni predmeti ravno zaradi normativa petnajstih učencev v resnici niso izbirni niti v velikih
šolah, še manj v manjših. Tako so učenci prisiljeni delati nekaj, kar jih sploh ne zanima, in še ocenjuje se.
Nacionalno preverjanje znanja je menda bolj samo sebi namen. Je kaj možnosti, da se bodo stvari kmalu tako ali drugače spremenile?
MIZŠ pripravlja nov model, ki naj bi ga dali v javno razpravo že v aprilu. Do danes ga še ni. A sem imela priložnost brati osnutek novega modela, ki ni upošteval skoraj nobenih pripomb, ki smo jih učitelji praktiki že posredovali MIZŠ. Pri tem se veliko govori o tem, da bodo nacionalno preverjanje uvedli nazaj v tretji razred. Problem NPZ je zapleten in zajema prenovo učnih načrtov, neskladje med nalogami NPZ in učbeniki ter delovnimi zvezki, predvsem pa ga je treba osmisliti v sistemu in mu dati funkcijo ali ga zavreči. Trenutno je njegov namen zgolj dodatne informacije o učenčevem znanju in ga učenci ob številnih majskih preizkusih, ki vplivajo na njihovo usodo, enostavno ne vzamejo resno. Državno povprečje pri NPZ je zelo nizko, pri približno 50 odstotkih ali še manj. Med učitelj-stvom se govori, da nekatera vodstva šol šibkejšim otrokom rečejo, naj ostanejo doma, da ima šola višje povprečje. Nihče se s tem ne ukvarja. Zato me pač nihče v Sloveniji ne more prepričati, da gre pri NPZ za verodostojne dodatne informacije o znanju slovenskih osnovnošolcev.
V	kateri vlogi se v zvezi s šolo počutite bolj nemočni - kot učiteljica ali kot mama?
Kot mama doživljam šolo z drugega zornega kota in hkrati odkrivam pomanjkljivosti šolskega sistema, ki jih kot učiteljica prej nisem poznala, in sem lahko zaradi tega boljša učiteljica. Kot mama učiteljica pa sem tudi v prednosti, ker vem, kako se izogniti raznimi neumnostim v šolskem sistemu, ker pač poznam sistem in zakonodajo do obisti. In ta spoznanja z veseljem delim z drugimi starši.
A vseeno boste prvega septembra spet s polno predanostjo stopili v svojo učilnico. Kje nabirate energijo in voljo?
V	dobrih knjigah, na gledaliških predstavah, potovanjih, v novih vedenjih ... in vse to je treba z nekom deliti in širiti naprej. Dejstvo, da svoje navdušenje nad knjigo Boštjana Gorenca Pižame SLOLvenski klasiki lahko otrokom predstavim tako, da še isti dan izginejo vse njegove knjige iz šolske knjižnice, je neverjetno. To je tista moč in čarovnija učiteljstva, ki se je premalo zavedamo.
Najlepši utrinek šolskega leta, ki se bo končalo jutri?
Ne vem, če je najlepši, a gre za zabavno zgodbo, nanjo najprej pomislim. Za določeno učenko že tri leta izvajam dodatno strokovno pomoč iz slovenščine. Letos je prišla enkrat vsa zaspana in sitna k preduri. Vprašala sem jo, zakaj je tako slabe volje. Rekla mi je: »Glasbo pišemo, a ne znam dost.« »Pokaži, kaj pišete, pa te bom spraševala in ti razlagala,« sem ji rekla. Zabodeno me je gledala in sem pristavila: »Kaj me gledaš, če pišeš glasbo in ne znaš, pač danes ne bova vadili slovenščine, saj sem normalna učiteljica.« In iz zaspane deklice je zletelo: »Vi pa že niste normalna učiteljica!« Ker je videla, da zdaj jaz strmim v njo, je pristavila: »V pozitivnem smislu, seveda!« Obe sva bruhnili v smeh in glasbo zvadili za prav dobro.
SAŠKA T. OCVIRK, foto: SHERPA
28
AKCIJA
Nakup brez slabe vesti
Za družino v stiski smo nakupili za več kot 380 evrov dobrin
Pri polaganju številnih izdelkov na blagajniški tekoči trak je bilo treba uvesti poseben sistem. A vsi se ga niso držali.
Okrepljena ekipa med nakupovanjem. Dali smo si duška.
Iztekla se je še ena sezona uspešne akcije Novega tednika in Radia Celje Do polnega vozička brez mošnjička. Bralci in poslušalci so v zadnjih letih dodobra spoznali Tušev supermarket v Celju in vozički so bili ponavadi polni do roba. Ob koncu smo tudi letos tekmovali brez časovnega pritiska in za dober namen. Za mamico s petimi otroki smo napolnili kar dva vozička in brez slabe vesti »zapravili« natančno 384,72 evra.
Čeprav ura tokrat ni narekovala tempa, se je združena ekipa Planeta Tuš Celje, društva Enostavno pomagam ter Novega tednika in Radia Celje
na progi z nakupovalnima vozičkoma dobro odrezala. Oboroženi s seznamom potrebščin, ki jih družina s petimi otroki potrebuje, smo spretno
VTV - Vaša televizija, Žarova cesta 10,
3320 Velenje, t.: 03 898 60 00, www.vtvstudio.com,vtv.studio@siol.net www.facebook.com/najviza
V
w^m-fi
narodnczabavna TV oddaja
Vabljeni k ogledu oddaje v živo v četrtek, 23.6.2016, ob 20.00 uri.
in z nasmehom vijugali med polnimi policami. Naši obrazi so iz minute v minuto, ko sta se kupa v vozičkih večala, bolj sijali. Redko imamo namreč priložnost, da nakupujemo brez omejitev in brez slabe vesti.
Kot je povedala Anja Mar-jetič, vodja korporativnega komuniciranja pri Tušu, se pri njih na akcijo vedno radi odzovejo in kot so pokazali naši bralci in poslušalci, so v zadnjih letih, tudi zaradi akcije, celjski supermarket res dobro spoznali, kar dokazujejo iz tedna v teden bolj polni vozički, ki jih po nareku polni naša Simona Brglez. Za vse udeležence je vsako leto posebno veselje ob zaključnem nakupovanju. Ne zato, ker je končana še ena sezona. Temveč zato, ker z dobrodelnim vozičkom pomagamo tistim, ki jim je nemalokrat tudi nerodno prositi za pomoč. »Zgodbe, s katerimi se srečujemo ob koncih akcije, so res žalostne. Je pa lepo vedeti, da lahko s takšnim dejanjem vsaj za trenutek narišemo nasmeh na obraze ljudi, ki so se znašli v stiski. Še posebej veliko štejejo iskrice v otroških očeh,« je še povedala Anja Marjetič.
Nasmeh je najlepše plačilo
Društvo Enostavno pomagam, ki ga vodi Milan Ninić,
se že dve leti trudi lajšati stiske ljudi, predvsem družin s Celjskega. Tokrat smo skupaj pomagali mamici petih otrok, ki je zbrala dovolj moči in poguma, da se je z otroki odselila od nasilnega partnerja. Po tej spremembi, ki je v njihovo življenje prinesla prve žarke upanja, se še vedno postavljajo na noge. Težko je. Zaradi grehov iz preteklosti, dolgov, izvršbe in nizkih dohodkov nikakor ne morejo zaživeti mirno. Živijo skromno, ne želijo veliko in otroci so hvaležni
za vsako malenkost. »Družina živi od mamine minimalne plače in otroškega dodatka. Otroci, stari 8, 9, 11, 17 in 19 let so še šolarji in stroškov je vsak mesec več, kot znašajo prihodki,« je pojasnil Ninić, ki je v imenu družine - zaradi varstva otrok - prevzel polna vozička. Mati se mora velikokrat odločiti, ali plačati položnice ali imeti zgolj za hrano in golo preživetje. Večkrat se zgodi, da mora plačilo položnic prestaviti na naslednji mesec. Najhuje je pozimi in
to otroci tudi najbolj občutijo. Kurjava je minimalna, zato jih večkrat zebe. »Na žalost so se znašli v težki situaciji, ki je ne zmorejo sami premagati. Položnice prihajajo vsak mesec, šola zahteva svoje in tako je hladilnik prazen, na policah ni ničesar. Zato so bili toliko bolj hvaležni za to darilo pred poletjem,« je še povedal predsednik dobrodelnega društva, kjer so se odločili, da bodo tem otrokom jeseni priskrbeli vse šolske potrebščine. LEA KOMERIČKI, foto: GrupA
Račun je bil takooooo dolg .
»Občine ne morejo biti nosilke razvoja«
Dober geografski položaj in strateška lega ob glavni prometni žili Slovenije sta zaslužna za razvoj občine nekoč in danes
V Preboldu z omejenimi sredstvi še uspevajo vzdrževati precej visok družbeni in društveni standard, vendar ga bo, kot pravi župan Vinko Debelak, če ne bo na področju razvojnih programov kmalu prišlo do napredka, treba znižati. Tudi sicer je Debelak, ki občino vodi že osemnajst let, v zadnjem času precej kritičen do potez državne politike. Tudi zaradi teh je bilo zadnje leto po njegovem mnenju manj plodno, brez presežkov. Kljub temu imajo v občini nekaj razlogov za veselje.
Razlog, da je občina kljub težavam, s katerimi se v zadnjih letih spopadajo lokalne skupnosti, uspešna, Debelak vidi predvsem v geografskem položaju. »Bližina avtoceste - težko bi temu rekli avtocestni križ - je že v preteklosti močno zaznamovala
razvoj doline in tudi občine Prebold. Gospodarstvo se je lahko hitreje razvijalo in raslo. Kriza je sicer odnesla nekaj paradnih konj, a prišli so novi gospodarski subjekti, ki delajo dobro, ustvarjajo delovna mesta z dodano vrednostjo in kar je najpomembneje, zaposlujejo. Pri tem imamo tudi mi nekaj zaslug. V občinski upravi smo se vselej trudili, da smo investitorjem pri načrtovanju in izvedbi projektov podali roko.«
Kje so še priložnosti za domače in tuje vlagatelje?
Kmalu bomo predstavili ponudbo nezazidanih stavbnih zemljišč, predvsem za stanovanjsko in tudi industrijsko ter poslovno gradnjo. Čeprav v fazi priprave sprememb občinskega prostorskega načrta ugotavljamo, da teh 40 kvadratnih kilometrov,
Statistika za leto 2015:
Število prebivalcev:	5007
Število rojstev:	56
Povprečna bruto plača:	1347,42 evrov
Povprečna neto plača:	887,40 evrov
Število neprofitnih stanovanj:	88
Število registriranih vozil:	3446
GSH, d. o. o. Hotel Prebold
Graščinska cesta 9,3312 Prebold info@hotel-prebold.si tel.: 03 703 40 60
Obiščite nas v hotelu Prebold, kjer vam nudimo:
prenočišča, masaže, wellness, fitnes, jogo,
dvorano za prireditve, konferenčna dvorano in še mnoge druge ugodnosti.
Ponudbo si oglejte na: www.hotei-preboid.si.
(Vir: občina Prebold)
Vinko Debelak je napovedal, da se po petih mandatih na čelu občine ne bo več potegoval za župansko mesto.
kolikor jih občina šteje, sprejme toliko industrije,
kot je imamo. Če želimo v tem okolju še naprej kulturno in kakovostno živeti, ne samo delati, si ne moremo privoščiti, da bi kar vse pozidali. Povpraševanje po tej lokaciji je. Tuji in domači investitorji se zanimajo za postavitev proizvodnih objektov v tej dolini. Ampak ne morejo biti občine nosilke takšnega razvoja in zagotavljati zemljišč tujcem. Ti želijo tudi 20 ali 30 hektarjev. Takšne tovarne si v občini ne moremo privoščiti, če želimo tukaj še normalno živeti. Ampak na državni ravni bi lahko to zagotovili oziroma bi morali. Morda je država v preteklosti naredila napako, ko je iz sklada kmetijskih zemljišč občinam podarila stavbna
zemljišča. Mi smo zdaj zavezani cenitvam in javnim naročilom in teh ne moremo kar podariti ali prodati po nizkih cenah.
Na kaj ste najbolj ponosni na turističnem področju?
Težko bi rekel, da sem na turističnem področju na kaj res ponosen. Turizem ne pozna občinskih meja, a prav tesnega povezovanja v dolini še vedno ni. Ne da se tržiti posamezne občine, lahko pa tržimo Savinjsko dolino in še to malo širše, z vsem okoliškimi zdravilišči in alpskim svetom. Seveda se trudimo tudi »doma«. Pred leti smo pomagali, da je ponovno zaživelo turistično društvo, katerega naloga je povezati gospodarske
subjekte, ki na področju turizma vidijo poslovno priložnost. Je pa na tem mestu treba izpostavit oba kampa, ki na področju turizma že dobro delata.
Kaj bi v občini spremenili?
Kmalu bomo oziroma bodo spremenili. Še dve leti. (smeh) Tudi v politiki je treba narediti kakšno spremembo, da bo v upravi zavel nov veter, da bodo prišli novi obrazi in s tem verjetno tudi nove ideje. A veliko v občinskem prostoru ne bi spreminjal. Zdaj ko je že marsikaj mimo. Če bi lahko zavrtel čas nazaj, bi se kakšne stvari zagotovo lotil povsem drugače.
LEA KOMERIČKI Foto: arhiv NT

PRODAJALNA
•lonsered
Vrtna kosilnica JONSERED
LM 2153 CM DA
579,00 €
163 cm3, 2,4 kW @ 2900 min"1, širina košnje 53 cm, samohodna, variabilna hitrost, pobiranje, mulčanje, stranski izmet
фGARDENA
GARDENA Stenski nosilec
COMFORT 15m
>«lMcCULLaCH
Vrtni traktor McCULLOCH
M145-97TC
87,30 €	2.541,90 € P'tyflQ
Redna cena: 96,99 €
Neto moč pri določenih o/min 8,9 kW @ 2600 o/min, prostornina valja 500 cm3, tip menjalnika hidrostatičen, način pogona: krmiljenje s pedali, širina košnje 97 cm
Nudimo hiter in ugoden servis vseh vrtnih strojev in motornih žag.
®Husqvarna pfanner.	pewag (pregon)
EIMDIE tiCC I lUtUC	V	^ -	r
Jack SjS Wolfskin
PAN TIM d.o.o. I Industrijska cona Latkova vas 81 d, 3312 Prebold
T: 03 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: trgovina@uniforest.si | www.uniforest.si | П
DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.00-17.00, sobota: 7.00-12.00
Fotografije so simbolne. Akcija velja do razprodaje zalog.
ECOBETON
www.ecobeton.si
VSE VRSTE BETONA IN ESTRIHOV PO VASI IZBIRI
Betonarna Prebold gsm: 031-684-888
Betonarna Celje gsm: 031-726-887
30
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Pekarna Peternel nekoč in danes
Pol stoletja vonja po svežem kruhu
Edvard Peternel je bil kot otrok lačen kruha, nato se je izučil za peka in ustanovil podjetje, ki letos praznuje petdeset let uspešnega delovanja
Abrahama so praznovali skupaj z zaposlenimi. Presenečenje so pripravili tudi za svoje zveste stranke. V Preboldu so pripravili tudi razstavo.
MERZELJ
Jerica Merzelj Gojznikar,s.p.
Kaplja vas 46 • 3312 Prebold
^ 037053186
^f 03 705 3187 i 031713974
Inovativne dimniške rešitve
- sanacijski dimniki
- izdelava enoslojnih intrislojnih dimnikov
- obdelava pločevine
Komplet sanacijski dimnik
- vezava peči
- ostali izdelki po naročilu
Komplet prostostoječega izoliranega dimnika
www.merzelj.si
merzelj@siol.net
Podjetje MERZELJ GOJZNIKAR je družinsko podjetje s 39-letno tradicijo izdelovanja kovinskih predmetov.
V podjetju si nenehno prizadevamo za kvalitetno in estetsko dovršene izdelke iz nerjavne pločevine. Naša glavna proizvodna panoga je izdelovanje enoslojnih in trislojnih dimnikov, kijih imamo tudi certificirane pri Zavodu za gradbeništvo Slovenije. Poleg glavne proizvodne
panoge pa so nam v veliko veselje izdelki, kijih izdelamo po željah strank. V te izdelke vložimo še posebej veliko truda in energije, predvsem pa znanja, ki smo pridobivali vsa dosedanja leta. Vodilo in motivacijo za te izdelke pridobivamo iz vedno pozitivnih odzivov strank, ki so z našimi izdelki zadovoljne in se k nam rade vračajo.
Kolektiv kleparstva Merzelj Gojznikar
Znanje, ki se prenaša iz generacije v generacijo, omogoča družinski obrti rast in razvoj. Dokaz za to je Pekarna Peternel iz Prebolda, ki letos praznuje petdeset let uspešnega obratovanja. Prve poslovne korake sta leta 1966 naredila zakonca Edi in Valentina Peternel. Od leta 2003 je na čelu podjetja hči Natalija, ki je obrt peke kruha razširila še na slaščičarstvo, trgovino in točenje pijač. Danes je v delo vključena že tretja generacija.
Edvard Peternel, ki je zaoral polstoletno tradicijo družinskega pekarskega podjetja, je izučen pek. Svojo prvo pekarnico je leta 1966 odprl v najetih prostorih v Ljubnem ob Savinji. »V Prebold se je preselil dve leti kasneje, kjer sta še danes Pekarna Peternel in naš dom,« je povedala Natalija Peternel, ki je leta 2003 v celoti prevzela vodenje družinskega podjetja. Od začetka je Edvardu pri delu pomagala žena Valentina. Edi je poleg svojega dela opravljal tudi številne funkcije v obrtnozbor-ničnem sistemu tako na lokalni kot nacionalni ravni. Bil je tudi dolgoletni predsednik sekcije živilcev in aktiven na športnem, društvenem in političnem področju. Obrt je vodil vse do upokojitve leta 1992, ko je vse vajeti prevzela žena Valentina. Že takrat je pri delu in poslovanju pomagala tudi hči Natalija.
Leta naložb in širitev
V začetku devetdesetih let so povsem posodobili opremo, povečali obseg proizvo-
dnje in olajšali delo zaposlenim. Celotno poslovanje je prešlo na računalniški sistem vodenja evidenc in računov. Ker je bilo povpraševanja veliko, so začeli širiti prodajno mrežo. »Leta 1996 smo od podjetja Ingrad kupili poslovni prostor v Celju. Tisti čas je to predstavljalo za nas kar velik finančni zalogaj in našo prvo širitev v drug kraj. Na sto kvadratnih metrih smo uredili prodajalno z živili, bar in slaščičarno,« se spominja Natalija, ki je ponosna tudi na to, da so v podjetju že takrat - in enako počnejo še danes - veliko vlagali tudi v izobraževanje vseh zaposlenih: »Delavci redno obiskujejo strokovne seminarje, vsako leto si ogledajo vsaj en strokovni sejem v Evropi.« Zaradi dobrega poslovanja so trgovine odpirali še v sosednjih krajih. Poleg v Preboldu so danes prisotni še v Gotovljah, Žalcu, Ljubnem, Šmartnem v Rožni dolini in na dveh lokacijah v Celju. Za dnevno sveže pekovske dobrote in njihovo prodajo skrbi 35 zaposlenih. Pred leti so sicer zaposlovali že tudi več ljudi, a so jih razmere na trgu prisilile v racionalizacijo poslovanja. »Danes je zaposlenih toliko ljudi kot leta 2003, ko sem prevzela podjetje,« pravi Natalija.
V vseh letih so se posodabljali, razvijali in širili. Investirali so v prostore, opremo, proizvodnjo, ljudi in širitev lastne prodajne mreže, kar se jim je zelo obrestovalo. Kar 95 odstotkov svojih izdelkov prodajo sami v svojih prodajalnah. »Uspešno poslovanje vseh petdeset let je rezultat našega dela, načrtovanja, pri-
Kruh je imel že v zgodovini velik pomen. Nikdar ni bil zgolj hrana. Že od nekdaj je - marsikje je tako še danes - krojil usodo življenja in delil ljudi na revne in bogate, site in lačne. Tudi pri nas je kruh določal razmerje med vsakdanjikom in praznikom. Mnogo otrok je bilo, žal je danes spet tako, lačnih kruha. Veliko se jih je tudi zaradi tega odločilo za pekovski poklic. Eden takšnih je bil tudi začetnik uspešne pekovske dinastije Edvard Peternel. Potem ko je nekaj let služboval tudi v takratni milici, se je leta l966 vrnil v svoj poklic in ustanovil lastno pekarsko podjetje. S trdim delom, z veliko odrekanja in ljubezni Edvarda in njegove družine podjetje, ki ga zadnjih trinajst let vodi hči Natalija, praznuje pol stoletja delovanja.
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
Nosilka obrti Natalija Peternel s hčerkama in z vnukom
www.bl-utrip.si Telefon: 03 703 83 63
Edvard Peternel je ob podpori žene Valentine začel pisati pekovsko zgodbo o uspehu. Čeprav se je leta 1992 upokojil, je bil še naprej izjemno dejaven tako v podjetju kot v številnih društvih. Zadnja leta mu zdravje aktivnega udejstvovanja več ne dopušča, s ponosom in z zadovoljstvom pa spremlja nadaljnjo rast podjetja, ki se je globoko vtisnilo v družinske gene. Za dejavnost se namreč že zanima njegova vnukinja Nina, ki že pomaga mami Nataliji. Bo pa leto 2016 v družini Peternel povsem praznično, Edvard in Valentina bosta konec leta praznovala tudi biserno poroko.
Natalija Peternel: »V našem podjetju ves čas posvečamo skrb tudi izobraževanju, ki je glede na to, da imamo več dejavnosti, različno. V to izobraževanje sodijo računalniški tečaji, strokovne delavnice na temo prijazne in profesionalne postrežbe v trgovinah, tečaj za viličarja in tečaj iz poslovnega bontona, dodatna strokovna usposabljanja za osnovno dejavnost, torej za pekarstvo in slaščičarstvo.«
lagajanja spremembam, predvsem pa zadovoljstva naših kupcev,« še pravi sogovornica.
Aktivno in družbeno odgovorno
Natalija Peternel očetovo delo nadaljuje tudi na drugih področjih. Je aktivna članica Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec, ukvarja se s športom, sodeluje v lokalnem okolju, največ z gasilci, kar dokazuje tudi tradicionalno gasilsko tekmovanje za pokal Pekarne Peternel, ki ga bodo letos pripravili že dvanajstič zapored.
V delo na vseh področjih Natalija že vključuje obe hčeri, Nino in Nikito. Obe sta vzljubili peko že v rosnih letih in tako ta družina res živi s svojo prvotno obrtjo.
LEA KOMERIČKI Foto: osebni arhiv
Pekarna in slaščičarna Peternel slovi po veliki izbiri različnih vrst kruha, po pekovskih in drugih izdelkih. Slaščičarna, ki deluje dvajset let, se ponaša z drobnim pecivom, s torticami, sladoledom in z drugimi dobrotami. Kot pravi Natalija Peternel so najboljša reklama zadovoljni kupci, a posegajo tudi po sodobnih orodjih promocije, kot so svetovni splet in socialna omrežja. Znani so po tem, da dajejo poudarek starim recepturam in klasičnemu načinu izdelave brez uporabe umetnih dodatkov.
(Foto: Edin Trokić)
Obnova župnijske cerkve sv. Pavel z žerjavom Potain.
B&L Utrip aktivno sodeluje pri obnovi župnijske cerkve sv. Pavla v Preboldu
Preboldsko podjetje B&L Utrip je več kot dvajset let prisotno na področju prodaje, izposoje in vzdrževanja gradbenih žerjavov znamke Potain iz skupine Manitowoc. Letos podjetje B&L Utrip z žerjavi, odri in drugo gradbeno opremo sodeluje pri vseh večjih gradbenih projektih v Sloveniji (islamski versko-kulturni center, Planica, Luka Koper, avtocestni odsek Ptuj-Gruškovje ...), prav tako je močno prisotno tudi na avstrijskem, hrvaškem in srbskem trgu. Floto samopostavljivih in stolpnih žerjavov zato redno posodabljajo in zaradi vedno večjih potreb trga tudi intenzivno večajo, zato je zdaj na voljo več kot 35 žerjavov različnih velikosti, dosegov in zmogljivosti.
Podjetje je še posebej ponosno, da mu je zaupanje izkazala tudi lokalna župnijska cerkev sv. Pavla v Preboldu, ki od začetka junija obnavlja župnijsko streho in fasado. V te namene je B&L Utrip zagotovil gradbeni žerjav in gradbeni oder.
VELTRAG, elektroinštalacije, storitve in trgovina, d. o. o. Matke41,3312 Prebold
Podružnica Latkova vas 223,3312 Prebold
Telefon: 03 703 12 60 Fax: 03 703 12 66 GSM: 041 624 282 e-pošta: info@veltrag.si www.veltrag.si
elektroinštalacije in strelovodi
popravila in vzdrževanje elektroinštalacij
meritve elektroinštalacij, strelovodov in zasilne razsvetljave
delo na višini z avtodvigalom 18 m
izkopi
kanalizacijski in elektro priključki
vzdrževanje javne razsvetljave
UNIFORIST
PRODAJALNA
Jack Wolfskin
PREDSEZONSKA
RAZPRODAJA
V NARAVI KOT DOMA
na poletno kolekcijo
JACK WOLFSKIN
f Obiščite nas na Facebooku: Uniforest prodajalna
Akcija velja 23.6.2016 do 30.6.2016.
PAN TIM D.O.O., Latkova vas 81/d, 3312 Prebold
Tel.: 051 665 566 | www.unifbrest.si
-
^'■-išvv

Ograja simbolizira vse tisto, česar si ne želimo
Župan Franjo Debelak o občini Bistrica ob Sotli
Območje občine zajema skriti kotiček na vzhodnem obrobju Slovenije, svet ob mejni reki Sotli, ki se spogleduje s Hrvaškim Zagorjem. Reka Bistrica, ki je občini dala ime, se ponaša s slovesom ene najlepših sotesk v Sloveniji. Zelenje, mir in prvobitnost so med prvimi besedami, ki opisujejo najbolj jugovzhodno občino naše regije. A odmaknjenost od urbanih središč prinaša tudi celo vrsto težav in preprek.
Kaj bi izpostavili kot prednost vaše občine?
Naša občina je podeželska in manjša slovenska občina. Lahko se ponaša z izjemno lepo in neokrnjeno naravo. Veliko je priložnosti, ki izhajajo prav s tega področja. Predvsem v povezavi s turizmom. Tudi to, da smo obmejna občina, nas lahko zgolj bogati. Res pa so trenutno razmere zaradi ograje na Sotli malo drugačne.
Katere projekte iz preteklega leta bi posebej izpostavili?
Veliko jih je, ki bi bili vredni omembe. Vendar posebej izstopajočih ni. Veliko pozor-
nosti smo namreč posvetili cestam in vodovodni oskrbi, pripravi različne dokumentacije. Zelo smo ponosni tudi na končan projekt Ne pozabimo vasi. Naši gasilci so opremljeni z novim vozilom, dokončujemo mrliško vežico in še bi lahko našteval.
V preteklem letu ste v občini živeli tudi z migracijskim tokom, čeprav občani tega niso zares občutili. To, kar je ostalo, je že omenjena ograja. Imate kakšne informacije, kdaj jo bodo umaknili?
Značilna veduta Bistrice ob Sotli z eno najbolj znanih gostiln tega območja
Priznanja umetnikom in humanitarcem
Ob občinskem prazniku - obeležujejo ga 29. junija - bodo v Bistrici ob Sotli podelili plaketo, tri priznanja in denarno nagrado občine.
Za širši prispevek in vseživljenjsko delo v kraju bo najvišje občinsko priznanje prejela Marija Bavdek, dolgoletna predsednica Društva upokojencev Bistrica ob Sotli. Na ta način se ji želijo zahvaliti za njeno skrb za dobrobit starejših, za humanitarno delovanje na različnih področjih in medgeneracijsko povezovanje. Priznanja občine so namenili kulturniku Borisu Vahtariču, ljudskemu umetniku Francu Lupšini in Mireli Kunst, ki se je v preteklih mesecih izjemno izkazala na področju organizacije in pomoči preskrbe beguncev na meji. Ob 35-letnici delovanja bodo denarno nagrado občine letos prejeli člani Mešanega pevskega zbora Bistrica ob Sotli.
StO
Bosorok bo odmeval že šestič
Mladinski Klub Metulj tudi letos z Bosorokom obljublja finale koncertne in »žu-rerske« sezone. Gre za rok festival, ki želi promovirati predvsem avtorsko rok glasbo mladih skupin. Petkovo dogajanje (24. junija) se bo začelo bo 20. uri v zavetju prireditvenega šotora.
Letos se bosta na odru Bosoroka predstavila Nika Kunst & Soundwave. Kot so zapisali organizatorji, gre za karizmatično mlado izvajalko, domačinko, ki bo predstavila svoj talent in svojo zasedbo. Potem ko so se v Klubu Metulj že proslavili z nepozabnim »žurom«, bodo tudi na velikem in zanje veliko primernejšem odru nastopili člani skupine Super action heroes. Nenazadnje naj seznamu dodamo še skupino Spotles minds, ki so jo Bistričani opisali s sami presežniki. »Večno sonce brezmadežnega talenta sije na celjski kvartet. Energična, originalna muzika in virtuozna izvedba lahko fante še daleč pripelje.«
StO
Žal ne. Kot državljan lahko razumem njeno smiselnost in namen v določenem času. A mislim, da smo iz teh razmer že izšli in bi jo lahko umaknili. Na območju Sotle imamo namreč žico še iz druge svetovne vojne, ljudje se spominjajo, kako je bilo živeti v časih, ko je žica simbolizirali nasilje, strah in grozo. Zato te žice seveda ne gledamo radi. Ampak prepričan sem, da bodo žico odstranili takoj, ko bo mogoče.
Prav zaradi žice bo vaš letošnji praznik petrovo še bolj pester. Dogodek z naslovom Defencing z močnim sporočilom proti ograji bodo pripravili aktivisti številnih združenj.
To pozdravljamo. To »ra-zograjenje« je del projektov, ki jih pri nas vodijo mladi. Poleg tradicionalnega dogajanja tudi to prinaša duh svetovljanstva v naše kraje. Vsaka takšna akcija in sporočilnost, ki prineseta boljše življenje v občino, sta seveda dobrodošli. Delovanje naših mladih pa moram tudi sicer zelo pohvaliti, saj so poleg številnih drugih društev, gasilcev in zborov izjemno aktivni in vsestranski.
Zamislite si, da imate na obisku imate župana iz tujine. Kaj mu pokažete?
Odvisno od njegovega svetovnega nazora, a Svete gore so pomemben del naše identitete. Naravne lepote kar kličejo po raziskovanju, češnjevega drevoreda ne bi izpustil. Odkrivala bi domačo kulinariko. Zagotovo mu ne bi bilo dolgčas.
Župan Franjo Debelak
Če bi imeli čarobno paličico - kaj bi spremenili v domači občini?
Spet bi naselil opuščene domačije, ki jih imamo zaskrbljujoče veliko. In naredil bi vse, da bi mladi našli razlog za ostanek ali vrnitev domov.
Kako vidite svoje soob-čane?
Kot dobre in pridne ljudi, a tudi zahtevne. Kot takšne, ki vedo, kaj hočejo in to svojemu županu brez oklevanja tudi povedo.
StO
Foto: GrupA
Statistika za leto 2015:
Število prebivalcev:	1.374
Število rojstev:	15
Število neprofitnih stanovanj:	9
Število iskalcev neprofitnega stanovanja:	2
(Vir: Občina Bistrica ob Sotli)
Kronanje vinske kraljice Sare Stadler je bilo za Bistrico ob Sotli izjemen dogodek, ki ga še dolgo ne bodo pozabili. »Do zadnjega nisem vedel, če bo sploh kaj ljudi na sprejemu. Na koncu se jih je trlo, vsi smo dihali kot eno, bilo je srčno in ganljivo,« se spominja Tomaž Zorenč, na sliki skupaj z vinsko kraljico in županom Franjem Debelakom.
NA PRAZNIČNEM OBISKU
33
Uglašeno vino, ki s cvetico, z okusom in barvo zaigra blago melodijo, je bolj stvar poezije kot kmetijstva. A vendar je tudi stvar trdega dela in domiselnega pristopa do kupcev. Vina iz kleti Zorenč-Hohnjec iz Bistrice ob Sotli se od lani svetijo v drugačni luči. Na najbolj prestižnem svetovnem vinskem tekmovanju Decanter v Londonu so namreč za ledeni rumeni muškat letnik 2011 dobili zlato medaljo. Od takrat so s tega tekmovanja prinesli še bron in srebro. Njihovo vino spremlja tudi letošnjo vinsko kraljico Slovenije.
Tomaž Zorenč nas povabi v degustacijsko sobo, kjer pripravi prigrizek in odpre steklenico vina. Sauvignon je tudi kraljičino vino in že po prvem požirku je človeku jasno, zakaj ga je Sara Stadler kot enega od dveh izbrala za svoj promocijski znak iz domače Bistrice ob Sotli. Kraljica in žlahtno priznanje s tekmovanja v Londonu sta razloga, da se o kleti Zorenč-Hohnjec tudi med najboljšimi vinarji govori s spoštljivim tonom.
Dve kmetiji kot dva rogova iste glave
Tomaž Zorenč in Jože Hohnjec sta svoje moči pri vinogradniškem delu združila že pred leti. Na skoraj desetih hektarjih vinograda se v klet steče od 60 do 80 tisoč litrov vina. »Pridnih rok je vedno premalo in tu nama naveza dveh sosednjih kmetij pride prav,« razloži Tomaž. »Zaščitni znak kleti ima tudi dva rogova - oba greva naprej, včasih vsak po svoje, ven-
dar povezana dlje in lažje,« dolgoletno navezo razloži gostitelj. Pred poldrugim desetletjem je še imel mešano kmetijo, danes živi zgolj za vinograd in od njega. Odločilen korak je naredil leta 2001, ko je uredil novejšo klet. Glede na količine vina, ki ga pridelajo na kmetiji, nič več ne sme biti prepuščeno naključju. »Iz šolskih časov se spominjam neke ekskurzije v Avstrijo. Takrat smo se pogovarjali, koliko časa bi morali posvetiti vinogradu, koliko kletarjenju in koliko prodaji, če bi celo leto ponazorili z enim tednom. Lastnik velike kleti nam je rekel, da v vinogradu preživi en dan in v kleti en dan, medtem ko vse ostale dni nameni prodaji. Takrat se nam je to zdelo noro, a danes vidim, da je to edini recept za preživetje. Ni pomembno, kakšno vino imaš v kleti, če ga ne znaš prodati.«
Londonsko zlato, srebro in bron
V kleti Zorenč-Hohnjec imajo vrhunska vina že dolgo, a dokler so jim to priznavali le na slovenskih vinarskih ocenjevanjih, tujih trgovcev z vrhunskimi vini to ni posebej ganilo. Odločitev, da se pomerijo z najboljšimi, je zorela dolgo. Ledena trgatev rumenega muškata letnik 2011 je bila vredna poti v London. »Prijaviš se s pomočjo svetovnega spleta, dobiš kodo, jo nalepiš na steklenice in odpo-šlješ.« Ocenjevanje traja dva tedna, saj gre za izjemno velik logistični podvig. Tisto leto se je med seboj pomerilo več kot 16 tisoč vin iz vsega sveta. Z zlatom se jih je okitilo komaj tristo. »Seveda je to izjemen dogodek. Potem sledi povabi-
»Priznanje z najbolj prestižnega vinskega ocenjevanja je dobra popotnica za prodajo. Odpira vrata na tuje trge, a čez prag moraš vseeno stopiti sam. Je pa res, da kakovost v pogajanjih zdaj ni več tema, zdaj se lahko pogovarjamo o ceni.«
lo na svečan dogodek. Sam se ga nisem udeležil. Stroški niso majhni in sem tisti denar raje namenil za zabavo s prijatelji, sosedi in poslovnimi partnerji. No, danes mi je malo žal, da sem izpustil to priložnost. In če nisem šel po zlato, sem si tudi srebrno in bronasto priznanje pustil poslati po pošti.« Kot še dodaja znan bistriški vinar, se nobeno vino pri nas ne prodaja samo od sebe, četudi je vinogradniški okoliš bolj razvpit, kot je njihov. »Vse je odvisno od kakovosti vina in od tega, kam sežeš - lahko greš samo do soseda, lahko pa daleč čez meje države. A v vsakem primeru je nekam treba iti.«
Vinograd je občutljiv kot majhen otrok
Delo v vinogradu je kot skrb za majhnega otroka. Ves čas moraš biti na preži in ves čas imaš kaj početi. Od prvega spomladanskega opravila je dobro imeti v mislih odraslo, kar najbolje vzgojeno vino, ki bo nekoč zapustilo domačo klet. »Na začetku si zamisliš cilj, kamor bi vinsko zgodbo tistega letnika rad pripeljal. Potem se moraš ves čas prilagajati temu, kar ti narava da. Iz sladkorno nabitega grozdja ne moreš narediti lahkega pitnega vina, lahko pa je to izvrsten predikat,« pojasnju-
»Med vsemi pridelovalci v Londonu je bila naša klet najmanjša. Za primerjavo; šampionski naslov je tisto leto osvojilo posestvo iz Kanade, ki ima kar šest tisoč hektarjev vinograda. Zanje je strošek tekmovanja že v začetku mala malica, finančna korist naziva pa bistveno večja. Vseeno pa se mora za zlato na takšnem tekmovanju sešteti ogromno različnih dejavnikov. Vprašanje, če se bo kdaj ponovila priložnost, da se bom svečanega dogodka tudi udeležil.«
V vinarstvu Zorenč-Hohnjec pridelujejo najrazličnejše vrste grozdja: laški rizling, rumeni muškat, modro frankinjo, šardone, traminec, renski rizling, beli pinot in še bi se kaj našlo.
Z londonskim zlatom na kraljičino mizo
O letu kraljevskega vina smo se pogovarjali s Tomažem Zorenčem iz kleti Zorenč-Hohnjec
Zlato, srebrno in bronasto priznanje iz Londona kitijo prestižna vina najboljših vinskih letnikov zadnjih let. Po pravilih mora imeti kletar ocenjevanega vina vsaj 400 litrov. Ko gre za ledene trgatve, suhi jagodni izbor in podobno, je to tudi v svetovnem merilu ogromna količina.
je Tomaž. Z leskom v očeh se spominja letnika, ko so bile razmere za ledeno vino tako idealne, da so ga pridelali kar dva tisoč litrov. Za tovrstno vino so to neverjetne količine. Zadnjih nekaj let lahko o čem takšnem le sanjajo. »Na trgatev je treba iti še pred svitom, saj mora biti grozdje obrano pri minus sedmih stopinjah. Tisto leto smo ga obirali pri minus dvajsetih, a tudi snega je bilo do kolen.« Čas trgatve, ko je treba zadeti pravo zrelost in pravo vreme, je za vinogradnike precej stresen. Lahko si predstavljamo, kaj pomeni ohranjati zrelo grozdje na trti še štiri mesece po trgatvi. Da ledeno trgatev zamenja suhi jagodni izbor, je še najmanjša težava. »Grozdje je takrat zelo izpostavljeno gnitju, plesni, a tudi škorci in srne so nam ga že pojedle,« pripoveduje Zorenč. »Po drugi strani se nam je zgodilo, da je nekaj vrst modre frankinje, ki smo jo pustili sredi vinograda in od nje nismo pričakovali praktično nič, dala najboljšo kapljico, kar si je mogoče misliti.« A to je neke vrste loterija. Ničesar ne moreš vedeti vnaprej. In tudi to je čar vinarskega poklica, ki ga Tomaž Zo-renč ne bi zamenjal za vse na svetu.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
Dobra kapljica ne sede na prazen želodec in Tomaž Zorenč ve, kaj pomeni biti dober gostitelj.
Letos je posestvo že zadela pozeba, nato še toča. »Sreča je le v tem, da sta obe udarili po isti liniji,« ostaja pozitiven Tomaž, ki mu dela na vinogradniški kmetiji ne zmanjka nikoli.
Ksevt še neurejen, a najbolj prepoznaven adut
Ob prazniku Občine Vitanje z županom Mirkom Polutnikom
V sedmih vaseh občine Vitanje živi približno 2.500 prebivalcev, zelo razpršena poselitev pomeni tudi velike stroške komunalne ureditve in prometne infrastrukture. »Kljub vsem težavam ljudje s svojo znano pohorsko trmo vztrajajo in živijo s svojim krajem. To, kar je na eni strani gospodarska nerazvitost, je po drugi strani bogastvo z ohranjeno kulturno-zgo-dovinsko dediščino.« Tudi Vitanjčani imajo namreč srečo, da živijo na najlepšem koščku sveta.
Kaj bi izpostavili kot prednost vaše občine?
Predvsem to, da smo majhna občina. To vidim kot prednost. In seveda to, da živimo v neokrnjeni okolici, da imamo lepo pokrajino, ki jo poskušamo izkoristiti tudi za razvoj našega turizma. Da imamo pridne ljudi, ki so pripravljeni sodelovati na vseh področjih, pa naj bo to gospodarsko, politično, kulturno ali športno. To nam je v izredno čast in ponos.
Kateri so osrednji naložbeni poudarki letošnjega leta?
Kmalu bomo začeli asfaltirati poldrugi kilometer ceste na Bukovi Gori in pripravljati ceste na Hudinji in v Sp. Doliču. Jeseni bomo kupili gasilsko vozilo v vrednosti 230 tisoč evrov. Iz državnega proračuna bo jeseni obnovljena cesta med Socko in Vitanjem. Končali smo
Župan Mirko Polutnik
dolgo pričakovano šolsko pot v naselju Štajnhof, odstranili propadajoč objekt pri kulturni dvorani, uredili in končali večnamenski prostor v stari knjižnici ter pridobili prostor za poročne obrede, razstave in literarne večere. Kupili smo vodno zajetje v Žimpretu, sprejeli prostorski načrt občine in opravili več manjših del na prometni infrastrukturi.
V Vitanju ne moremo mimo usode Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij ali Ksevta. Kakšno je vaše stališče?
Usoda Javnega zavoda Ksevt še ni rešena. Že celo leto se ukvarjamo z njegovim poslovanjem in iščemo sistemske rešitve za njegovo stabilnejše dolgoročno delo-
Ksevt oziroma Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij tudi pod novim kulturnim ministrom Tonetom Peršakom še nima jasno začrtanega mesta za prihodnost. (Foto: arhiv NT, SHERPA)
vanje. Želimo, da bi zavod posloval normalno, zato si prizadevamo z organiziranjem vstopa države v sousta-noviteljske pravice postaviti zavod na zdrave temelje.
Kakšne so pri vas priložnosti za zunanje investitorje?
Seveda bi bili veseli kakšnega javno-zasebnega partnerstva. Razvoj podjetništva je namreč pri nas nekoliko v zatonu. Ljudje ne vidijo poslovne priložnosti, ker je občina majhna in ima majhno število prebivalcev, a tudi urbana središča so oddaljena. V vsakem primeru
iščemo priložnosti za zasebne investitorje, še posebej na področju obrtne dejavnosti.
Recimo, da dobite gosta iz tujine. Kaj mu v Vitanju pokažete?
V Vitanju je že narava pravi balzam za oči. Bogata kulturna dediščina se skriva v petih lepo obnovljenih cerkvah, najbolj prepoznaven pa je zagotovo Ksevt s svojo vesoljsko razstavo. Žal v občini res nimamo kakšnega kmečkega turizma, a strategijo turizma gradimo predvsem na sodelovanju in povezovanju. To je področje, na katerem smo v zadnjem
obdobju naredili ogromno. Nobenega razloga ni, da bi se v naši občini in okoliških krajih kdorkoli dolgočasil ali da bi iz njih odšel nezadovoljen.
Če bi imeli čarobno paličico, kaj bi spremenili?
Idej in vizij je ogromno, za mnoge nam bo v tem mandatu verjetno zmanjkalo časa. Želel bi si, da bi s čarobno paličico lahko uredil vse ceste, še posebej tistih 25 kilometrov, ki so še v makadamski izvedbi. Tudi z vodooskrbo imamo na nekaterih območjih težave. Ker takšne paličice
ni, moramo pač korak za korakom reševati najbolj nujne stvari. V bistvu ne potrebujemo čarovnije, ampak zgolj denar. Tega pa nam država namenja iz leta v leto manj.
Nekaj ste o tej temi že rekli, a vseeno. Kako vidite svoje občane?
Kot prizadevne in pridne, pripravljene na sodelovanju na vseh področjih. Se pa bojim, da bodo pri sedanjem odnosu države do lokalnih skupnosti počasi izgubili voljo, zanos in upanje. A sam jih v glavnem vidim pozitivno.
StO
Statistika za leto 2015:
Število prebivalcev:	2.350
Število rojstev: v zadnjih treh letih povprečno	28 letno
Število neprofitnih stanovanj:	10
Število iskalcev neprofitnega stanovanja:	0
(Vir: Občina Vitanje)
Častni občan Vitanja bo mag. Alojzij Cvikl
Občinski svet je v začetku junija na dopisni seji potrdil predlog komisije za nagrade in priznanja. Med najpomembnejšimi je naziv častnega občana, ki ga bodo podelili nadškofu mag. Alojziju Cviklu.
Pisna priznanja občine so namenili Ivanki Klokočovnik za dolgoletno požrtvovalno prostovoljno delo v krajevni organizaciji Rdečega križa, Damjanu Fijavžu za uspešno vodenje projekta Občina po meri invalidov in prostovoljno delo v društvih in skupnosti, Ivanu Pavliču za svetovanje in praktično pomoč pri izvajanju projekta Občina po meri invalidov, Jožici Ahaj za dolgoletno prostovoljno vodenje in delo v vitanjski skupini Karitas. Veroniki Verboten za izjemne dosežke na paraolimpijskih igrah v letu 2015, Klari Mavc za zmago v natečaju Drugačnost bogati slovenskega združenja pisateljev, pesnikov in publicistov Pen in Andreji Ošlak za doseženo zlato priznanje na državnem tekmovanju iz znanja nemščine.
Ena najbolj prepoznavnih turističnih prireditev v Vitanju je vsakoletna Holcerija, s katero ohranjajo bogato zgodovinsko izročilo, prepleteno s kulturno dediščino. Vsako leto jo avgusta pripravi Turistično društvo Vitanje. (Foto: arhiv NT)
NA PRAZNIČNEM OBISKU
35
Tudi druženje je dediščina, ki jo moramo ohraniti
Viktor in Roman Kotnik iz Kulturno-turističnega društva sv. Vida v Vitanju
K ustanovitvi društva je v prvi vrsti vodila skrb za ohranjanje stavbne dediščine, na katero so bili v kraju od nekdaj ponosni. Hkrati so se zavedali, da bo brez aktivnega varstva počasi, a brez dvoma propadla. Od ustanovitve leta 2000 je društvo dvanajst let vodil Viktor Kotnik, za njim je štafeto prevzel sin Roman. »Res sem predstavnik mlajše generacije in z veseljem vodim to društvo, a oče je še vedno njegov nosilni steber,« v smehu razloži Roman.
Vse se je začelo na Beškov-nikovi domačiji, kjer so hiša in gospodarska poslopja, širše znani pa sta predvsem preužitkarska hiša in kašča iz začetka 19. stoletja. Kot pravi Viktor, je predstavljala obnova kašče in hiše zanje velik izziv. Oba s sinoma se strinjata, da je vsaj tako pomembno ohranjati tudi nesnovno dediščino. »Zato imamo v našem kraju zelo pogosto kulturne prireditve, srečanja ljudskih pevcev, zimske večere ob zapečku, srečanje na Rakovcu, velike tradicionalne prireditve, kot je Holcerija, a tudi takšne, kot je na primer novoletni ples.«
Na lovu za mravljinčjimi jajci
Viktor je bil rojen v začetku 50. let prejšnjega stoletja in v svojem spominu nosi še mnogo opravil, šeg in navad, ki so jih opravljali naši dedki in babice. Kot štirinajstletni fant je na primer pomagal mami pri nabiranju mravljinčjih jajc. Navada, ki jo danes prikazujejo kot izumrlo tradicijo, je bila v prejšnjem stoletju močno razširjena po vsem Pohorju. Prodaja očiščenih in osušenih mravljinčjih jajc v farmacevtske namene v Avstrijo in Italijo je bila namreč izvrstna možnost dodatnega zaslužka ob sicer trdem kmečkem kruhu v teh krajih. Prav zdaj je čas za prvo pobiranje, drugo bo v juliju in tretje v avgustu.
Beškovnikovo domačijo gostom in turistom vedno radi in s ponosom pokažejo.
»Danes o tem ni nobenih zapisov, saj so se jajca prodajala nekemu zeliščarju na črno, pod mizo, kot se reče. Postopek nabiranja je čisto enostaven,« pravi sogovornik, a takoj zatem doda, da gre v resnici za kar zapleteno reč. »Jajca je bilo treba iti nabirat pred sončnim vzhodom, saj jih mravlje zvečer znosijo na kup v sredino mravljišča. Mravljišče je bilo treba odkriti, presejati jajca in jih spraviti v vrečo oziroma krošnjo. Doma smo potem ta jajca sčistili, in sicer ob tekoči vodi, da jih mravlje niso spet raznosile. Na čisto podlago smo položili smrekove veje in pustili, da so jih znosile pod smrečje. Potem smo jih pobrali in sušili nad ognjem.« Tisto, kar je ostalo na situ, je šlo za med.
Vse generacije za skupno dobro
Viktor je tudi vsestranski rokodelec in organizator. V Vitanju so že organizirali različne restavratorske delavnice. Obnova, ki je celoten kraj najbolj zaposlila, pa je bila izvedena na cerkvi sv. Vida. Tudi zato, ker je prevzel vodenje gradbenega odbora, je Viktor društvo prepustil mlajši generaciji. »Tri leta je trajala obnova in
»Vedno so me navduševale zgodbe, ki jih nosijo stare stavbe. V materialni stavbni dediščini je oprijemljivo vse tisto, kar je naše prednike vodilo na poti preživetja, veselja in žalosti. To so zgodbe, ki jih je mladim enostavno vredno prenesti. Predvsem se trudimo mladim povedati, da jih je vredno ohraniti,« pravi Roman Kotnik.
je bila res temeljita. Zamenjali smo streho, del lesenega ostrešja, cerkev je dobila novo fasado, okna in vrata, v notranjosti smo namestili nov kor, jo prebelili in iz Nemčije pripeljali dva nova zvonova,« našteva Viktor.
Tudi to je bil eden tistih projektov, ki jim nikakor ne bi uspeli brez velike povezanosti vseh ljudi v kraju. Kot doda sin Roman, je prav to tisto, kar tudi njega navdihuje pri delu v društvu, skrbi za dediščino in pomoči pri vsakršnih akcijah v občini. »Hitro sem se zavedel, kako pomembno je ohranjati tako materialno kot nematerialno dediščino. Še posebej, ker sem veliko tega imel priložnost doživeti, ostalo so dodale zgodbe naših staršev in starih staršev. Sam
Stavbna dediščina nosi zgodbe, ki smo jih dolžni ohraniti tudi prihodnjim generacijam. V Kulturno-turističnem društvu sv. Vid se tega zelo dobro zavedajo.
Viktor in Roman Kotnik sta gostov na Beškovnikovi domačiji še posebej vesela.
sem sicer pripadnik srednje generacije, ki v društvu ni zelo številno zastopana. Sem pa toliko bolj vesel, ker to področje zanima tudi veliko mladih, dijakov, študentov, s prikazi in animacijami pa želimo to prenesti tudi osnovnošolcem.«
Beškovnikova domačija kot zaokrožena celota
Doslej so nekaj manjših projektov uspeli podpreti tudi z zunanjimi viri, a kot pravi Roman Kotnik, brez resne podpore občine in predvsem brezmejnega prostovoljstva domačinov vseh zastavljenih projektov nikakor ne bi mogli izpeljati. Prav ta povezanost v manjšem kraju botruje neverjetni zmožnosti, da z malo sredstev naredijo res velike stvari. »V svojih aktivnostih se še posebej trudimo negovati druženje. Tako kot so se nekoč družili pri kmečkih opravilih, kuhanju žganja, zimskim ročnih delih, to pripravljamo tudi danes. To je bistvo vsega. In nenazadnje je tudi druženje dediščina, ki jo moramo ohraniti in predati naprej. Če se ljudje dobro počutijo drug ob drugem, se radi vračajo in skupaj veliko naredijo.« Med večjimi izzivi, ki jih čakajo v prihodnosti, je še obnova Beškovnikove hiše. V sodelovanju z občino se bodo še posebej posvetili vasici Rakovec, kjer na različne vsebine čaka stara šola in še veliko drugega.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: TANJA GOBEC
Z vključevanjem mladih v društvu pripravijo tudi različne animacije in prikaze nekdanjega življenja.
Viktor Kotnik ima tudi poseben posluh za restavratorstvo. V Vitanju in okolici so imeli doslej že kar nekaj tovrstnih delavnic.
36
PIKNIK KATRCE
Na Pikniku Katrce kljub dežju
Desetletnica uspešne zgodbe, ki jo pišejo nastopajoči in občinstvo
Naši zvesti bralci in poslušalci ter ljubitelji odlične slovenske glasbe dobro vedo, da ni boljšega uvoda v brezskrbne počitnice in vroče poletje, kot je tradicionalni Piknik Katrce Radia Celje. V nedeljo smo ga pripravili že desetič, tudi tokrat v Vojniku.
Ena največjih družinskih prireditev na Celjskem, na kateri obiskovalce razvajamo s številnimi presenečenji in z glasbenimi točkami v živo, je tudi tokrat kljub dežju privabila ogromno obiskovalcev. Šotor je bil napolnjen do zadnjega kotička, dobra volja, vriskanje in razigrane melodije pa so odmevali daleč naokoli. Tudi grmelo je, a samo na plesišču, ko so obiskovalce zasrbele pete. Sicer pa je v Vojniku v nedeljo ne glede na vreme ves čas sijalo sonce: v srcih obiskovalcev in nastopajočih, brez katerih ne bi bilo te uspešne zgodbe.
Za dobro voljo in odlično zabavo so poskrbeli Poskočni mu-zikanti, Bratje iz Oplotnice, Zaka pa ne, Štrajk, Vihar, Dolenjski zvoki, Naveza, M. J. A. V., Katrca, Lunca, Vrt, Mladi korenjaki, Ansambel Simona Gajška, Maja Oderlap, Werner, Donačka, Na-vihanke, Veseli svatje, Pogum, Klateži, Vikend, Novi spomini, Veseli Dolenjci, Nino, Extra kvintet in Jodlar Lojz.
V desetih letih se je na odru Piknika Katrce zvrstilo več kot 250 glasbenih solistov ter zabavnih in narodnozabavnih ansamblov, prireditev pa je skupaj obiskalo več kot 25 tisoč ljudi. Ti so prišli iz vseh koncev Slovenije, marsikdo celo z drugega konca sveta.
BA, foto: SHERPA
Skupaj so zapeli in zaigrali Bratje iz Oplotnice in ansambel Vrt. (Foto: Miran Beškovnik)
Na »žur« je prišel tudi naš lepotec, avtomobil Toyota Aygo. A ni se prišel samo zabavat. Njegova službena dolžnost je bila, da voditeljico prireditve Klavdijo Winder Pantner pripelje na prizorišče in da se predstavi obiskovalcem.
Katrc, kolikor hočeš: na Pikniku Katrce je ansambel Katrca v dar dobil čisto pravo »katrco«. (Foto: Miran Beškovnik)
Maja Oderlap v barvah Novega tednika in Radia Celje
Z nami se je veselilo mlado in staro. Ob razigranih ritmih nastopajočih so marsikoga zasrbele pete.
Člani ansambla Dolenjski zvoki so poskrbeli za odlično zabavo.
PIKNIK KATRCE
37
sijalo sonce
Piknika Katrce ni brez torte velikanke, s katero razveselimo obiskovalce. Vanjo sta zarezali direktorica Novega tednika in Radia Celje Anica Šrot Aužner in radijska urednica Bojana Avguštinčič. Ob njiju (z leve): Tina Strmčnik, Kristina Šuhel in urednica Novega tednika Marjetka Raušl Lesjak.
TU ш
Naša toyota
ygo
obiskala Klavdijo
dija obožuje visoke pete in priznala je, da z njimi pogosto tudi brez težav vozi. »Priznam, da sem vozila že v zelo visokih petah, čeprav raje zaradi varnosti s sabo vzamem čevlje z nizko peto in si jih preobujem za vožnjo.«

i—»
тшш
Pred nedeljskim piknikom smo v petek z našim avtomobilom Toyota Aygo, ki ga bo 17. septembra odpeljal eden od naših naročnikov, obiskali Klavdijo Winder Pantner. Pevka, učiteljica in voditeljica je rada urejena, zato smo tudi malega modrega lepotca malce stilsko pregledali.
BGO, foto: SHERPA
Klavdija je dobra voznica, pohvali se, da še ni imela prometne nesreče. »Vedno pa rečem, da mora biti previdnost na prvem mestu.« Njen prvi avto je bil majhen zelen posebnež, zdaj sta z možem izbrala večjega belega. »Nekako mislim, da je bela tista srečna in lepa barva, ki jo pozitivno sprejemam pri jeklenih lepotcih. Če bi imela takšnega ayga, bi izbrala tudi belega. Ne vem, kaj je s to belo, a me privlači.«
novi tednik
Zakaj Novi tednik?
-najbolj verodostojne informacije o dogajanju v regiji
-poglobljene teme
-odlični intervjuji
-nepozabne reportaže
Ker je prvi v regiji!
Sodelujte v nagradni igri Novega tednika in Radia Celje in postanite novi lastnik osebnega avtomobila Toyota Aygo. Avto vam bomo podarili v trajno last! Izpolnite kupon in nam ga pošljite najkasneje do 10.9.2016!
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon
E-pošta:
V nagradni igri lahko sodelujejo naročniki Novega tednika. Pravila za sodelovanje v nagradni igri so objavljena na spletni strani www.nt-rc.si.
sem naročnik Novega tednika ^ naročam Novi tednik do preklica
Žrebanje bo 17.9.2016
Udeleženec dovoli organizatorju in soorganizatorju (AC Fri-Mobil d. o. o. Celje) zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje
38
PODLISTEK
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE

www.kamra.si
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje
»Furmanstvo« na Konjiškem
(2. del)
Konji
»Furmani« so se zavedali, da je konj dragocen, saj si ga je bilo težko prislužiti. Poleg tega je bil od omenjene živali odvisen tudi zaslužek, zato je večina »furmanov« z njo lepo ravnala.
Konj je čustvena žival, s katero je treba lepo in spoštljivo ravnati, saj si zelo dobro zapomni tako lepo kot tudi grdo ravnanje. Med »furmanom« in konjem je moral vladati odnos razumevanja, sočutja in potrpežljivosti, kajti le tako je bilo možno vzpostaviti sodelovanje in uspeh. »Furmani«, ki so pretepali svoje konje, niso bili priljubljeni v svojih vrstah.
Konji so hitro obvladali tudi obnašanje na cestah -vozili so ob robu cest, kot so velevali prometni predpisi; na križiščih, kjer niso vedeli kam naprej, pa so enostavno
obstali in počakali na gospodarjevo povelje. Da je konj res pametna žival, kaže to, da so si konji zapomnili utečene poti in gospodarja varno pripeljali domov, če je od utrujenosti zaspal.
Nakup konjev
»Furmani« so morali imeti »dober posluh« pri izbiri konja. Kupovali so jih na živinskih sejmih, včasih je ko-
nja kakšen »furman« kupil od svojega znanca, ki je bil tudi »furman«. Zobje so bili ključni pri nabavi. Po njih so izkušeni »furmani« spoznali pravo starost konj. »Furman« je moral biti pri nakupu previden, saj so se med prodajalci našli tudi takšni, ki so konjem pilili zobe, da bi bili videti mlajši.
Med značilnosti dobrega »furmanskega« konja so so-
dili kratek vrat, majhna glava, nabito oprsje, tanke noge, bistro oko, zdravo kopito, pravilni zobje, lep košat rep in lepa dlaka.
»Furmani« naj bi pri nakupu konja upoštevali tudi osem cesarskih »todlov« (napak), na katere v svojih Bukvah za kmete, ki so izšle leta 1843, opozarja dr. Janez Bleiweis: smrkavost, naduha, hudobnost, trmoglavost, mesečna slepota, očesna mrena, podkožni ogrci, bolezni žlez. Če je konj imel katero od osmih bolezni ali napak, ga je lahko kupec po avstrijskih cesarskih zakonih vrnil prodajalcu.
Krmljenje in nega konj
Konji so morali dobivati dobro hrano, da so zmogli težke fizične napore. »Furmani« so jih hranili s senom in z Štrigelj
ovsom. Včasih so k ovsu primešali tudi koruzo. Ko so »furmani« šli na dolgo pot, so s sabo vzeli vreče sena in ovsa. Konji so ponavadi jedli, ko so »furmani« nakladali tovor. Med potjo so konje več-
krat napojili. Toda za konja ni bila dobra vsaka voda. Če ni bila čista, se je konj ni hotel dotakniti, raje je ostal žejen.
»Furman« je moral skrbeti za vsakodnevno nego konjev. Pri tem so pomagali tudi žene in otroci. Konje je bilo treba vsak dan »oštriglati«, da niso bili umazani, da jih ni srbelo in da se jim je dlaka lepo svetila. Poleti, ko je bila vročina, so »furmani« konje od časa do časa tudi umili.
K dobri oskrbi konja je spadalo tudi podkova-nje. Podkev je za konja tako pomembna kot čevelj za človeka. Slabo podkovan konj je hitro omagal, lahko si je trajno poškodoval kopita, tako da ni bil več primeren za vleko.
ANA MILIČEVIČ, Splošna knjižnica Slovenske Konjice
... se nadaljuje.
Sandor Petöfi: Pesmi
Iz Petroviča Petöfi
Madžarščina ni tako trd oreh, kot se zdi na prvi pogled (beri: prvi prisluh). To sem ugotovil med sprehodi po madžarskih mestih, tako rekoč z odprtimi očmi in ušesi. Na vratih trgovin je bilo pogosto izobešeno obvestilo o delovnem času, kjer sem prebral, kdaj so trgovine odprte tudi v »szer-da, »csütörtök«, »pentek« in »szombat«.
Na oddelkih trgovin za čevlje je pisalo »cipö« in sem hitro ugotovil, da ne gre za kakšne »cipe«, ampak za »ci-pele«, kot imenujejo čevlje nekateri južnoslovanski jezikovni bratje. In ko sem videl na fotografiji mačko ter pod njo zapisano »macska«, mi je bilo skoraj vse jasno. Južnoslovanski jeziki in madžarski jezik si sploh niso tako zelo tuji, kot bi si mislil kakšen manj
v svet odprt Slovenec. Zaradi tesne zgodovinske povezanosti v Madžarih ne manjka tudi slovanske krvi, kar nam dokazuje že madžarski Prešeren, njihov »velepesnik« Sandor Petöfi (1823-1849), ki ga seveda ne slavijo zgolj Madžari. Bil je madžarski velmož, ki se je rodil kot Aleksandar Petrovič očetu srbskih korenin in materi Slovakinji v pretežno slovaški vasi, in to materi, ki madžarsko ni znala ravno najbolje. O svoji domači pokrajini Alföld je napisal znamenito istoimensko pesem:
Alföldska dežela, morsko ravna, / tam moj svet je, moja domovina. / Kakor orel, rešen kletke, vidim - / vsepovsod neskončna je ravnina.
Pesnikov izvor seveda ni pomemben, le zanimiv je, bolj pomembna je njegova pesniška veličina. Nekatere njegove pesmi so prevedene celo v več kot petdeset jezikov. In mlad Petöfi je bil nekaj časa tako ubog, da v takratni madžarski Bratislavi kljub delu ni imel dovolj niti za prenočišče in je spal v parkih. Čeprav je bil med ljubitelji poezije že priljubljen. »V drugih pesmih navdušuje
z neposredno zgovornostjo, očarljivo humornostjo in veselostjo ter s tisto svojo lahkotnostjo, s kakršno z zaupnega pomenkovanja kar na lepem preskoči na velike občečloveške zadeve,« je Pe-töfija opisal odličen poznavalec njegovega življenja in dela Lazslo Lator. Tudi Petöfi je imel svojo Julijo, s katero se je za razliko od Prešerna poročil. Tako je Madžar zapisal o svoji Juliji:
Grm vztrepeta, ko ptica / se rahlo nanj spusti, / tako ob misli nate /mi duša za-drhti, / tako ob misli nate, / ti, nežna deklica, / ti, brušen dragi kamen / velikega sveta.
Brez politike in velikih idej, ki so spreminjale svet, seveda ni šlo. Pesnik Petöfi je postal glavni ideolog revolucije leta 1848 in napisal pesem Domovine klic. »Zdaj bojijo se umreti le zavrženi ničeti,« je pretiraval v tej pesmi budnici. Sredi svojih dvajsetih let je umrl v bitki proti Habsburžanom. Na Madžarskem je spomin na velikega Petöfija danes na vsakem koraku. Tako na bu-dimpeštanskem mostu Petöfi hid ali med poslušanjem drugega programa Madžarskega radia, imenovanega kar Petöfi radio.
BRANE JERANKO
se je dvoboj za zadnje laško
Začel se je dvoboj z veliko začetnico. Na TV-zaslonih že gledamo napoved hude besedne bitke Borisa in Sebastiana Cavazze za zadnjo steklenico laškega. V novi kampanji Pivovarne Laško se oče in sin znajdeta pred nepričakovanim zapletom: v gledališkem zaodrju jima je ostala le še ena steklenica laškega. Zato se odločita zanjo pomeriti mož na moža z besednim dvobojem v rimah. Odločitev bo sprejeta v gladiatorskem stilu, o zmagovalcu bo odločil le glas občinstva.
Boris in Sebastian sta svoj dvoboj napovedala že v začetku meseca, pravkar pa lahko na TV-zaslonih spremljamo prvo epizodo. V njej sta oče in sin napovedala neizprosno bitko verzov za zadnjo osvežilno steklenico laškega, gledalci pa že lahko stavite oziroma oddate glasove za svojega favorita. O tem, kdo bo na koncu točil laško, namreč odločajo izključno vaši glasovi. Glasovanje za zmagovalca dvoboja se bo končalo sredi avgusta in takrat bo znan dobitnik zadnje steklenice laškega v hladilniku! Vabljeni torej, da obiščete spletno stran dvoboj.si, na kateri lahko poleg glasu oddate tudi svoj elektronski naslov in se naročite na predogled naslednje epizode. Na preizkus lahko postavite tudi lastno ustvarjalnost in na spletni strani oddate svojo rimo. Vaša pesniška duša vam lahko prinese lepo nagrado. Med drugim bo Pivovarna Laško poskrbela, da se nagrajenim srečnežem ne bo mogla ponoviti Borisova izkušnja, da v hladilniku ne bi našli laškega.
Naročite se na predogled nove epizode in glasujte za svojega favorita na dvoboj.si - vaš glas bo odločil, kdo laško bo točil! Preden glasujete, si poglejte stavo Borisa in Sebastiana.
BRALCI POROČEVALCI
39
Šestdesetletnica mature
Večina maturantov, ki letos praznuje šestdeseto obletnico, je uspešno nadaljevala študij na številnih fakultetah v Ljubljani in ga uspešno končala. Nekdanji dijaki so postali uspešni v različnih poklicih, zasedali so zahtevna in vodilna delovna mesta, dosegali doktorate znanosti, kot direktorji vodili pomembna in velika podjetja ter zasedali visoke upravne položaje. Kot skoraj vsaka generacija je tudi naša dala rimskokatoliškega duhovnika.
Naše življenje na II. gim- hitro v pozabo, drugi so se
naziji Celje je bilo polno vsakovrstnih dogodkov, tesnih prijateljstev, zaljubljenosti in medsebojne pomoči pri učenju. Nekateri dogodki so šli
nam vtisnili v trajen spomin. Eden takšnih je bila ura pouka v 5.b-razredu pri profesorju biologije in geografije. Bili smo »prepametni« in hkrati
uporni ter smo tako razjezili profesorja, da je z besedami »Vi me že ne boste, jaz sem v Pragi študiral« odšel iz razreda in se pritožil pri razredniku in ravnatelju. Posledice incidenta so bile nižje ocene vedenja in za nas hujša kazen - razbili so naš problematičen razred. Zaradi negativnih rezultatov se je v dveh letih zmanjšalo število napredujočih dijakov v višji razred, posledično so ukinili paralelko c. Tako smo v
naslednjih treh letnikih imeli le po dve paralelki.
Veseli in žalostni spomini
Poseben dogodek v našem dijaškem življenju je bil, ko nas je sedmošolce II. gimnazije Celje med tridnevnim izletom v Beogradu 22. aprila 1955 v Belem dvoru sprejel predsednik Jugoslavije, maršal Josip Broz Tito. Med prisrčnim druženjem se je
pozanimal o našem šolanju in življenju ter nas pogostil. Sošolci so mu zapeli slovensko pesem in recitirali Kaju-hovo ter Puškinovo pesem. Na stopnicah teras Belega dvora smo se skupaj fotografirali in naknadno prejeli fotografije v trajen spomin. Ni pa matu-ritetno leto minilo brez žalostnega dogodka. Med izletom po Jugoslaviji je v zahrbtnih vodah reke Vardar v Skopju tragično preminil naš sošolec Urban Majcen. Pretreseni smo predčasno prekinili potovanje in se po nekaj dneh užaloščeni poslovili od priljubljenega
sošolca na njegovem domačem pokopališču. Našega razrednika g. Jesenovca je ta tragedija tako pretresla, da se ni zmogel udeleževati naših obletnic mature.
Že daljše obdobje se vsako leto v maju srečujemo na vsakoletnih obletnicah mature. Na žalost udeležba na njih ni ravno visoka. Veliko nekdanjih sošolcev je žal pokojnih. Nekaj jih živi izven Slovenije, nekateri pa iz neznanih razlogov ne prihajajo med nas. Smo povojne generacije letnikov rojstva 1935 do 1938, postajamo vedno starejši in ko se zberemo, si imamo veliko povedati, obujamo spomine in sploh si rečemo »ne damo se«.
Letos proslavljamo šestdeseto obletnico mature nekdanji dijaki II. gimnazije Celje. Za večino tudi starejših meščanov Celja je pojem II. gimnazija Celje popolna neznanka. Gre za nekdanjo šolo v Vodnikovi ulici, kjer je dolga leta delovala Nižja gimnazija Celje. Z odlokom Ministrstva za kulturo in prosveto LRS je bila preoblikovana v višjo gimnazijo s postopnim odpiranjem višjih razredov do popolne gimnazije osmih razredov. Dotedanja nižja gimnazija v Vodnikovi ulici je dobila naziv II. gimnazija Celje. V šolskem letu 1954/55 je na njej maturirala prva generacija, zadnji maturanti so bili v šolskem letu 1957/58. Gimnazija je bila s tem ukinjena, njeni višji razredi pa prešolani na I. gimnazijo v Celju, ki je postala štirirazredna šola druge stopnje.
IF
Kar 22 Preglovih plaket iz znanja kemije
Letos maja je bilo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani že jubilejno, 50. državno tekmovanje v znanju kemije za Preglove plakete. Dijakinje in dijaki so se pridno pripravljali na tekmovanje in dosegli odlične rezultate.
Gimnazijo Lava je zastopalo devet najboljših dijakov s šolskega tekmovanja: Miha
Berk Bevc, Matija Krumpak in Luka Šegota (1. letnik), Vid But, Mirjam Končan in Žan Kramaršek (2. letnik), Urban Bratina (3. letnik) ter Jan Dežan in Neža Drofenik (4. letnik). Mentorja sta bila Andreja Debelak Arzenšek in Peter Juvančič.
Zlato Preglovo plaketo sta osvojila Miha Berk Bevc (98 %, 4. mesto) in Urban Bratina (95 %, 7. mesto). Sre-
Smučarka Anja Drev v družbi najboljših
brno Preglovo plaketo so prejeli Matija Krumpak (90 %,), Vid But (88 %), Luka Šegota (86 %) in Žan Kramaršek (82 %). Poleg tega so naši dijaki na šolskem tekmovanju dosegli še 16 bronastih Preglovih plaket.
V šoli smo na kemike izredno ponosni, želimo jim še veliko kemijskih zmag ter kemijske ljubezni v prihodnje.
PJ
Najboljši kemiki in biologi v šolskem laboratoriju
Anja Drev, športnica leta 2015 med invalidi, je naglušna od rojstva. Sicer pa je osemnajstletna dijakinja športne gimnazije iz Mozirja v svoji športni karieri poleg bronaste olimpijske kolajne dosegla še nekaj odličnih rezultatov. Lani oktobra so v podjetju Widex Slušni aparati Anji podarili nov slušni aparat Widex Dream 440 Fashion.
Gre za zelo zmogljiv in kakovosten slušni aparat, ki je prilagojen njeni izgubi sluha in aktivnemu življenjskemu slogu. Anja kot vrhunska športnica potrebuje kakovosten slušni aparat, ki ji omogoča nemoteno komuniciranje tudi v ekstre-mnejših situacijah. Povedala je, da so njeni bližnji takoj opazili, da bolje sliši, saj jim ni bilo več treba tako glasno govoriti.
Ker pa je Anja mlada in zelo aktivna, so ji v Widexu podarili še UNI-DEX - praktičen pripomoček za prostoročno telefoniranje z mobilnim telefonom ali povezavo z vsemi vrstami avdio naprav ter računalnikov. Anja je o Dex pripomočkih povedala: »Dex pripomočki so res super stvar, ker lahko končno poslušam glasbo brez velikih slušalk, saj se brezžično povežejo z aparati in zabava se začne. Vgrajena je tudi funkcija za izklop zvokov iz okolja, zato lahko uživam v poslušanju glasbe v različnih situacijah. Najbolj uživam v poslušanju glasbe med tekom!«
Več na: www.widex.si.
Anja Drev na sprejemu najboljših športnikov
Anjini športni dosežki:
2013: 2. mesto v smuku in 3. mesto v superveleslalo-mu na Svetovnem mladinskem prvenstvu gluhih v Nes-slewnagu
2015: bronasta medalja na Olimpijskih igrah gluhih v Rusiji, naziv športnice leta 2015 med invalidi
Promocijsko besedilo
40
BRALCI POROČEVALCI

г

штш
ШШШШШШ-
-^P&.'ft.Vl'l'Љг.

■4M




Izlet DU Zreče in Loče
V soboto, 14. maja, je DU Zreče približno 60 svojih članov popeljalo na čudovit izlet na Brezje in potem še na ogled Planice. Z njimi je šlo tudi nekaj članov DU Loče. Po lepem izletu so imeli še popoldansko kosilo v Hotelu pod Roglu.
JOŽE JURC
Pomoč v Štorah
Člani DPMZ Celje smo prav veseli in ponosni na Štorovčane, saj so v treh mesecih v nastavljene vozičke za zbiranje prostovoljnih prispevkov podarili približno 300 kilogramov briketov in priboljškov za živali, ki potrebujejo pomoč. To bomo porazdelili med člane, ki redno obiskujejo zapuščene in manj srečne živali.
Hvala tudi učencem Osnovne šole Štore, ki so nam že večkrat priskočili na pomoč pri izdelavi risbic, ki smo jih tokrat uporabili ob vozičkih ob svetovnem dnevu laboratorijskih živali. V Štorah je veliko zaščitnikov živalskih pravic in ljubiteljev živali, med drugimi so bili tokrat ob koncu nase akcije zbiranja prisotni še Luka Žerjav, voditelj na Radiu Celje, kjer vodi tudi oddajo Male živali, velike ljubezni, Dolores Ponoš, Milan Alašević, Asim Maslo, Matej Križnik, Rosvita Jager, Jasmina Galinec, Matjaž Kauder, Helena Štor z našim ambasadorjem Miškom, najstarejšim muckom v Sloveniji, in župan Občine Štore Miran Jurkošek.
VERICA ŠTANTE, DPMŽ Celje Foto: ROSVITA JAGER
AYGOVA NAGRADNA FOTOGRAFIJA
Kje je ekipa Novega tednika in Radia Celje oprala avtomobil Toyota Aygo?
a)	na dvorišču medijske hiše NT & RC
b)	v samopostrežni avtopralnici Teharje	□ sem naročnik
c)	v avtomatični pralnici v trgovskem središču	dsem občasni bralec Novega tednika
Ime in priimek:
Naslov:
Dobili smo se v mestu - bilo je lepo
Ob prireditvi Dobimo se v mestu so se ponovno srečali s člani Kulturnega društva bratov Dobrotinšek Škofja vas in kot vedno do zdaj spet pripravili zanimiv program. Poimenovali so ga Kosec koso brusi. Marsikdo je bil začuden, ko so se sredi mesta pojavili možje s kosami v rokah in s »čepurji« za pasom, v katerih je bil brusni kamen. Kdor jim je sledil, je lahko videl, da so se ustavili pri stojnici Kulturnega društva bratov Dobrotinšek Škofja vas, kjer so gospodinja in grabljici pripravljale vabljivo malico za kosce, eden od mož pa je klepal koso. Člani tega društva so namreč prikazali pripravo kos in nato odhod fantov in mož na košnjo.
Klepača Petra, ki je pripravljal svojo koso, je zmotil »muzikant« Rudi, ki je odhajal igrat na poroko, kot je razložil Petru, ta pa ga je nagovoril, naj mu s svojo harmoniko daje takt, da bo lažje klepal. Medtem so se pridružili še ostali kosci. Skupaj so zapeli še nekaj lepih pesmi, ki govorijo o košnji in grabljicah. Ko jim je gospodinja razložila, da bodo morali pokositi največji travnik, so se začeli odpravljati na delo. Seveda so prej še dobili za spodbudo šilček »kratkega«, gospodinja pa jim je povedala, da bodo kmalu dobili malico. Nato so začeli »trosit redi«, da se bo krma začela čimprej sušiti.
Okrog nastopajočih se je kmalu strnil krog mnogih obiskovalcev, ki so z velikim za-
nimanjem spremljali razgovor med možmi, prijetno petje, si z zanimanjem ogledali klepanje kose, ob dobri malici, ki je bila pripravljena za kosce, pa so se marsikomu cedile sline, saj sta bila domač koruzni kruh in lepa ter še bolj dobra domača salama zelo vabljiva. Pred odhodom na travnik so kosci skupaj s harmonikarjem in z marsikaterim obiskovalcem zapeli znano Slakovo pesem »Kosec z nabrušeno ostro koso, rožice reže in travco mlado ...«. Čeprav so bili sredi mesta, so s tako prepričljivim prikazom lahko predstavljali travnik, na katerem kosci drug za drugim z dobro sklepanimi in nabru-šenimi kosami kar tekmujejo, kdo bo prvi na koncu travnika.
Spet smo lahko spoznali enega od mnogih kmečkih opravil, ki so se včasih opravljala ročno, spremljala pa sta jih dobra volja in petje. Hvala, člani kulturnega društva Ško-fja vas, da ste nas ponovno popeljali v lepe stare čase ...
MM
Telefonska številka:
Obkrožite pravilen odgovor in nam ga do 27. junija pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanega nagrajenca bomo razglasili 30. junija in mu podarili žetone za pranje vozila. Nagrado podarja samopostrežna avtopralnica Adriateh na Teharjah.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
BRALCI POROČEVALCI
41
Dobrodelni ples Lions kluba Konjice
Prejemniki nagrad predsednika Lions kluba Konjice
Lions klub Konjice je s tradicionalnim dobrodelnim plesom v hotelu Dobrava praznoval 12. obletnico ustanovitve kluba.
Prireditev predstavlja osrednjo svečanost ob praznovanju obletnice ustanovitve kluba. Njen namen je zbiranje denarnih sredstev za humanitarno dejavnost kluba. Organizacijski odbor za pripravo prireditve je poskrbel za tradicionalno pester program, ki ga je popestrila glasbena skupina Črna mačka s pevko Evo Boto.
Distrikt 129 v zvezi lions klubov Slovenije je zastopal
član kabineta guvernerja, predsednik 6. cone 2. regije, član Lions kluba Konjice Miro Kvas.
Lions klub Konjice in Leo klub Konjice še vedno skrbita za rast članstva. Lions klub je v svoje vrste sprejel novega člana Bojana Novaka, leo klub pa Miho Založnika.
Predsednik kluba Vojko Sevšek in član kabineta guvernerja Distrikta 129 sta v svečanem delu prireditve skupaj podelila nagrade najzaslužnejšim članom kluba. Nagrade predsednika so prejeli Stanko Kolar, Primož Poklič
in Vlado Gobec. Nagrado je za dobro sodelovanje med kluboma prejela tudi predsednica leo kluba Mateja Vidner. Ob koncu uradnega dela je predsednik simbolično predal zvon Lions kluba Konjice novemu predsedniku Gorazdu Škrabarju.
Humanitarno najpomembnejši del večera je pripadel avkciji umetniških del. Dražbo je ob pomoči leo članov vodil in suvereno izvedel draži-telj iz vrst Lions kluba Konjice Samo Pokorn.
Humanitarni doprinos v blagajno lions in leo kluba
je zaradi dražbe in srečolo-va ob koncu znašal tri tisoč evrov. Lions klub Konjice bo del sredstev namenil za projekte financiranja nakupov
opreme za slepe in slabovidne, del pa bo rezerviral za štipendijski sklad prihajajočega šolskega leta 2016/17. Člani leo kluba bodo kot obi-
čajno svoj delež namenili v fond za pomoč pri izvedbi letovanja za otroke iz socialno šibkih družin.
SK
Državni prvak Alen
Navdušite n&s s p©t©pls©-mi
Vaše prispevke pričakujemo na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si do vključno 30. junija 2016.
potopisno reportažo a	se tako
potopanl po	nagrad. Te bodo
potegujete	naive, glasov
prejeli trije avttrlU" ^	od bralcev, k.
bralcev. Nagrada cakaotaivakcii.
V potopisni reportaži čim bolj privlačno opišite dogajanje na potovanju, vključite kakšno prigodo v besedilo in tako bralcem približajte oddaljene kraje in ljudi.
Vaše besedilo naj obsega največ 6 tisoč znakov. Dodajte do deset fotografij z zgovornimi podpisi (fotografije morajo bili velike vsaj 500 kb) in svojo fotografijo s kontaktnimi podatki ter z nekaj stavki o tem, kdo ste in od tod ter kaj počnete.
Potopise bomo začeli objavljati v začetku julija po vrstnem redu in oštevilčene, kot nam jih boste poslali. Nato se bodo vrstili v poletnih Številkah časopisa, dokler ne bodo objavljeni vsi, ki bodo priäli v izbor.
Ko se bodo zvrstili vsi potopisi, bomo mesec dni objavljali Še kupon za glasovanje, s katerim bodo bralci glasovati za tistega, ki jim bo najbolj všeč. Nato bomo razglasili naj potopis in prvim trem avtorjem podelili nagrade.
üPTimisT
Nagrade bo tudi letos prispevalo podjetje Optimist iz Celja, vodilni ponudnik potovalne opreme. Nagradilo bo prve tri najboljše avtorje potopisov in tudi enega od bralcev, ki bo glasoval za svoj najljubši potopis.
wuw.optimist.si
Od 13. do 15. maja je bilo v Termah Olimia v Podčetrtku 2. državno tekmovanje v igranju na diatonično harmoniko za naslov Cirylla Demiana. V dveh tekmovalnih dneh se je zvrstilo 62 tekmovalcev, ki jih je ocenjevala šestčlanska mednarodna strokovna komisija: predsednik Toni Sotošek in Gottfried Hubmann, Manuel Šavron, Florian Michlbauer, Franci Kolar ter Danijel Še-gula.
V nedeljski finale so se uvrstili zmagovalci prvih petih starostnih skupin, in sicer Da-naja Grebenc, Blaž Jamnikar Pukl, Žan Kostanjevec, Alen Gojkošek in Gregor Sevčnikar. Komisijo je najbolj prepričal Alen Gojkošek, ki se je zasluženo okitil z naslovom absolutnega državnega prvaka za leto 2016. Celotno tridnevno dogajanje je Zveza diatonične harmonike Slovenije obogatila z razstavo diatoničnih harmonik slovenskih in tujih proi-
zvajalcev ter z mednarodnim koncertom narodnozabavnih ansamblov.
Dogodek je bil edinstven in izpeljan na zelo visoki ravni, kar priznavajo tudi mednarodne zveze, ki so si tekmovanje ogledale. Veliko težo in kredibilnost daje tekmovanju veliko zanimanje Slovencev za omenjeni dogodek, saj ga kot edinega s tega področja podpira tudi javni sklad za kulturne dejavnosti.
AP
Pepelin WG
Sredstvo Pepelin WG se uporablja kot preventivni kontaktni fungicid na vinski trti, pečkarjih, koščičarjih, ozimnih in jarih žitih, bučnicah, plodovkah, hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah.
m CINKARNA
www.cinkarna.si
42
VRTNARIMO
u
Pnt^mk*
fniA^e
Vrtnfcrke,
Palčki
Tam na območju med lipo, koncem zelenjavnega vrta, nasadom malin in robid ter sadovnjakom je še vedno na voljo dokaj velika zelenica, ki me »muči« že lep čas. Jasno je, da zelenjavnega vrta za potrebe naše družine ni treba več širiti (smo ga že dvakrat, zdaj pa mislim, da je res dovolj). Sadovnjak ponuja dovolj raznolikega sadja, če le ni pozebe. Toda tudi še več dreves, ki bodo pomr-znila, ne predstavlja rešitve za leto, kot je letošnje, ko jo je nič hudega sluteč skupil tudi meni izjemno dragocen oreh. Torej, kaj s tisto zelenico?
Priznam, da sem ena tistih, ki so jim neizmerno všeč razni vrtni palčki. Tisti iz betona in pobarvani z živimi barvami. Zato si že kar predstavljam pravljično deželo tam sredi vsega pridelovalnega vrta. Nasadila bi vrtnice, pušpane, zelišča, ki bi jih predelali v čaje in sirupe, vmes pa bi postavila palčke, kakšen vodnjak in nujno tudi obok, ki se bi kitil s cvetočimi in z dišečimi vrtnimi lepoticami. Osrednje mesto bi z lahkoto zavzela kakšna sadika trte. Med vsem tem bi prostor našla tudi za kakšno klopco (ali dve), po možnosti domače izdelave. In za tisto okroglo belo mizico iz železa in za dva pripadajoča stola iz ene od trgovin z vrtičkarskimi zadevami, ki se mi svetijo že nekaj mesecev. Že kar vidim pisane blazine, ki bodo poskrbele za prijetnejšo namestitev v tem kotičku za dušo. Končno bom lahko uporabila tudi leseni pladenj, ki sem ga z veliko skrbnostjo obdelala s servietno tehniko in zdaj buhti od roza vrtnic.
Mož nad idejo ni ne vem kako navdušen. Že zdaj pravi, da ima preveč dela z raznimi gredicami in vsem grmičevjem, ko kosi travo. Njegovo za zdaj neomajno stališče je, da je veliko lažje s kosilnico obdelati tisto območje brez raznih ovinkov in naknadne dodatne košnje s kosilnico na nitko. Da njegovega absolutno zavračajočega odnosa do palčkov sploh ne omenjam. Čeprav me torej mož dokaj hitro vrne v realnost živo zelene trave, nad svojimi parkovnimi sanjami še nisem obupala. Ko bo končno klonil (in vem, da bo), bo pravljična dežela zagotovo zacvetela. Morda pa res brez palčkov.
	
rad	io celje
Pri pinciranju odstranimo vse liste do prvih plodov.
Mazej tudi liste odtrga na pol, če so dolgi.
Setveni koledar ^
23. ČE	korenina
24. PE	korenina
25. SO	cvet
26. NE	od 12. do 18. ure plod, od 19. ure list
27. PO	
28. TO	
	od 16. ure list
29. sr	list do 11. ure, od 12. ure plod
Pravilna nega za obilen pridelek
Pincirali in pregledovali smo paradižnik
»Ta zalistnik bi bilo komu tudi žal odtrgati, ampak če želimo lep pridelek, ga odstranimo. Če ga boste dali v vodo, se bo ukoreninil. V enemu tednu ga lahko kot samostojno sadiko posadimo na vrt,« pravi Mazej.
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754 0743.
»Pravega poletja ni brez domačega paradižnika. Za lep in obilen pridelek moramo poskrbeti že v času tvor-jenja plodov, zato tokratno delavnico posvečamo negi in vzgoji paradižnika, kjer bomo demonstrirali postopek zračenja grmičastih sort,« je na svojo kmetijo na delavnico poletne skrbi za paradižnik povabil Jernej Mazej, predsednik Društva učni sadovnjak.
Najbolj znana domača grmičasta sorta je čokec, ki ga na Mazejevi njivi med tisoč sadikami paradižnika res ne manjka. Če prav ta sorta ne zahteva običajnega pincira-nja, pa je treba poskrbeti za pravilno zračenje. »Čokec je izjemno košat paradižnik, zato je treba za pravilno prezračevanje liste, ki so znotraj grmička, potrgati, da ga prezračimo. Le tako bodo plodovi dobili dovolj sonca. Zalistnik pri čokcu trgamo zgolj, če izraste takšen, ki bi v sredini delal škodo. To se bo najbolj videlo, ko bo oblikovano obilje plodov na eni sadiki,« pravi Mazej. Če bomo grmičast paradižnik pustili, da bo košat, ne bomo videli plodov na sredini. Ko bomo opazili prvi plod na zunanji strani, bo lahko v sredini drug plod že gnil. »To je še dodatni razlog za pojav bolezni,« svari Mazej.
Reden pregled
Pinciranja paradižnika, ki raste ob opori, se lotimo, ko je sadika suha. »Če boste to delali v mokrem vremenu ali na mokri sadiki, boste tvegali glivično okužbo. Tudi sicer je v paradižnikovem nasadu treba ves čas ob rednem pinciranju paziti na higieno. Večkrat pojdite čez nasad, preglejte vsako rastlino in sproti odtr-gujte, če najdete kaj sumljivega. Tako boste že samo s preventivo preprečili pojav bolezni,« svetuje Mazej. Po pinciranju odnesemo vso listno maso na kompost.
Paradižnik je enako kot ostale plodovke podvržen pomanjkanju kalcija. Zato ne pozabite na gnojenje s kalcijevimi gnojili. Prav kalcij je neobhodno potreben za večjo odpornost rastlin: »S kalcijem boste sadike zaščitili. Uporabite lahko tudi gnojilo bio guano. Tega potresete po vrhu zemlje, v kateri raste paradižnik. Gnojilo bo tako prišlo hitreje do korenin.«
Za hitrejše zorenje
Nekje v začetku avgusta, ko bo na steblu šest ali sedem etaž plodov, bo na vrsti še vr-šičkanje. Mazej pravi, da je ta čas odvisen od vsakoletnega vremena: »Če avgust kaže na to, da bo moker, paradižnik vršičkam že prej. Z vršička-njem spodbudimo hitrejše zorenje. K hitrejšemu zorenju
Odstranimo tudi liste pri zemlji. S tem preprečimo možnost pojava bolezni.
Paradižnik naj na vrtu raste vsaj 10 metrov oddaljen od krompirja, da se boste z večjo gotovostjo izognili pojavu plesni. Ali pa sadite res zgolj tiste sorte, ki so na to bolezen odporne. Mazej pravi, da je takšnih sort na trgu že kar nekaj.
Prezračen grmičasti paradižnik
Pojav uši na paradižniku je redkost, ampak tudi to se je letos že zgodilo. Črne uši je treba poškropiti z insekti-cidom, svetuje Mazej.
lahko paradižnik spodbudimo tudi tako, da manj zalivamo. Manj ko ga zalivamo, bolj zori in kakovostnejši je
pridelek.« Tudi po vršičkanju bo sadika še odgnala in ponovno cvetela.
MRL
M

THERM AN A
lusko
OSTEOPATSKA-KIROPRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM
dr. Vershinin Andrey
DR. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG
TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262
WWW.CENTERZDRAVJA.NET; Е-Р05ГА: VERSININ.ANDREJ@GMAlLCOM

ODKRIVAMO TURISTIČNE BISERE NAŠIH OBČIN
43
Subregija Spodnjesavinjska: občine
Žalec, Prebold in Vransko
Odprtje fontane Zeleno zlato bo septembra.
Zeleno zlato na svetovnem zemljevidu
V Žalcu, središču hmeljarstva in pivovar-stva, gradijo fontano Zeleno zlato. Z njo se bodo poklonili hmeljski dediščini. Fontano bo sestavljena iz vodne in pivske. Vodna bo predstavljala vodo, glavno sestavino piva, in sicer poleg slada, ječmena in hmelja. Vodni penilci na vodni fontani bodo s penjenjem vode ponazorili pivsko peno. Drugi del bo pivska fontana, ki je Žalec ponesla v domače in svetovne medije. Bo namreč prva te vrste na svetu. Pivsko fontano bodo sestavljale pipe za pivo. Slednjih bo osem. Sprva bodo pivo točili na petih pipah. Turist, obiskovalec si bo kupil poseben vrček. Tega je oblikoval
V Prebold na izlet
Stalne dejavnosti Turističnega društva Prebold so kmečka tržnica Prebold, ki jo pripravljajo prvo in tretjo soboto v mesecu, in specializirane tržnice, kot so cvetlična, velikonočna in božična. Na tržnici pripravljajo tudi kostanjev piknik in noč čarovnic ter ob bazenu Prebold Žur pod Žvajgo.
TD Prebold vodi in organizira vsakoletno akcijo Naš kraj lep in urejen. Novembra pripravi zaključno prireditev. Poleti skrbi za delo Tic Prebold in sodeluje z ostalimi društvi občine Prebold. Dejavnost se predvsem prepleta z zgodovinsko narodopisnim društvom, s planinskim društvom in kulturnimi društvi v občini ter sodeluje v širšem prostoru s sosednjimi turističnimi društvi in ZKŠT Žalec ter v projektih RDO Dežela Celjska.
Obiskovalce posebej opozarjajo na zanimivosti, vredne ogleda, v občini Prebold, kot so Zgodovinska zbirka Prebold skozi čas na lokaciji Tic Prebold, Dolenja vas 49, bazen z gajem Prebold in picerijo Maestro. Za po-
potnike so na voljo Hotel Prebold, kampa Dolina Dolenja vas in Kamp Park ob Savinji v Latkovi vasi ter apartmaji Kočevar, ribnik Druškovič ter planinska domova na Homu in pod Reško planino. Zanimivi sta rojstni hiši Janka Kača in dr. Antona Schwaba, vredni ogleda so cerkve v Preboldu, Mariji Reki, Sv. Lovrencu in na Homu ter ostanki gradov Liebestein in Žaženberk. Za lačne poskrbijo gostišča - picerije Jajčka Prebold in Pri gasilcu Matke ter na izletniških kmetijah Uplaznik in Potočnk ter pri ponudnikih domače hrane na kmetiji Rakun v Matkah in na koncu v vasi Šešče še na Kmetiji Kač s trgovinico domače, predvsem mesne hrane. V njihovi neposredni bližini so tudi redkosti v Sloveniji - dvonadstropno kužno znamenje na zahodu vasi in keltske nagrobne gomile ter posodobljen podeželski dvorec Šenbihl. Več na www.turizem-prebold.si.
priznan oblikovalec Oskar Kogoj. Na vrčku bo čip, ki ga bo senzor na pipi zaznal, in tako si bo lahko obiskovalec natočil pivo. Obiskovalec bo z vrčkom lahko izbral in poskusil različne vrste piva, ki vsebujejo savinjski hmelj.
S fontano želijo v Žalec pritegnite številne obiskovalce, turiste, ki si bodo poleg fontane ogledali še druge turistične znamenitosti, kot so ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva, Jama Pekel, Rimska nekropola, Baročni dvorec Novo Celje, Ribnik Vrbje in številni drugi zanimivi kotički. Več na www.turizem-zalec. si in na www.zkst-zalec.si.
Turistična kmetija Jerman
Џ
Hiška sprostitve in Robida na turistični
Dr. Hana Šuster Erjavec, vodja projekta Fontana Zeleno zlato, Simona Brglez z Novega tednika in Radia Celje, Primož Jerman s turistične kmetije Jerman in Tomaž Cink iz TD Prebold
kmetiji Jerman
Turistična kmetija Jerman leži na nadmorski višini 625 metrov v jugozahodnem delu občine Vransko, natančneje nad Ločico. Od Vranskega je oddaljena 7 kilometrov in dostopna po asfaltni cesti. Na kmetiji se preživljajo predvsem z živinorejo - rejo krav molznic - in deloma tudi z gozdom. Ideja za ustanovitev turistične kmetije Jerman je nastala pred leti, ko so zaradi povečanja proizvodnje mleka potrebovali več zemljišč za pripravo krme. Zaradi bližine so se odločili za nakup zapuščene kmetije.
Preurejeno kmečko hišo so poimenovali Robida. V njej se je možno v hladnih zimskih dneh pogreti na krušni peči in tako začutili toplino doma. V Robidi je dovolj prostora za 5 do 7 oseb, lahko pa jo najame tudi kakšna družba do 30 oseb za praznovanje različnih dogodkov.
Pred tremi leti so se lastniki odločili tudi za rekonstrukcijo stare sušilnice za hmelj in
sadje, iz katere je nastala Hiška sprostitve. Pri urejanju hiške so želeli uporabiti čim več naravnih materialov, kot sta les in kamen. V pritličnem delu je urejen wellness s finsko savno, z lesenim masažnim čebrom in zimskim vrtom za razvajanje na vodni postelji. Nadstropje in mansarda sta namenjena apartmaju za 4 do 6 oseb.
Zahomce se lahko pohvalijo tudi z izjemnim razgledom po celotni Savinjski dolini ter z razgledom na del Tuhinjske doline, Me-nine planine, Dobrovlje in ob jasnem vremenu na Kamniške Alpe. Poleg naštetega se lahko odpravite na krajše in daljše pohode, kot je pohod na Čreto, Čemšeniško planino in Krvavico, na Sv. Jošt ali Sveto planino v Zasavskem hribovju. Bolj zahtevna tura je Menina planina, vendar lahko del poti do Tuhinjske doline prevozite tudi z avtomobilom.
Tudi za kolesarje se ponujajo izzivi, urejenih je namreč veliko kolesarskih poti, ki vodijo čez več občin in jih je s krožno potjo mogoče zaključiti na kmetiji Jerman.
Več informacij na www.kmetijajerman.com ali na FB-strani Hiška sprostitve.
44
MLADI ZA MLADE
Sladoled za dušo in telo
Tudi hujšate lahko s to priljubljeno sladico
Stran Mladi za mlade je pripravila Novinarska ekipa Gimnazije Celje - Center
isji
GIMNAZIJA CELJE - CENTER
V poletnih mesecih pogosto vidimo dolge vrste pred stojnicami s sladoledom. Nič ni boljšega kot sprehod po plaži s kornetom v roki. Ali poležavanje po kosilu z osvežujočim sladoledom. Ampak kaj pravzaprav vemo o sladoledu? Novinarji na Gimnaziji Celje - Center smo ugotovili, da bolj malo. Zato smo se odločili, da bomo izobrazili sebe in druge o tej priljubljeni poletni sladici ter se hkrati še posladkali. Med 13. in 17. junijem smo organizirali teden sladoleda, v katerem smo v svojem šolskem spletnem časopisu Sledku dnevno objavljali zanimive članke o sladoledu. Ob koncu smo pripravili svoj sladoled.
Pot sladoleda kot slaščice se je začela pred več kot tri tisoč leti na Kitajskem. Tamkajšnji vladarji so prvi imeli priložnost uživati ob njej, ko so jim kuharji v sneg s planin vmešali sadje, vino in med. Leta 1295, ko se je Marco Polo vrnil s Kitajske, je s sabo v Evropo prinesel recept za »sladoled«. Tej različici recepta so dodali še jakovo mleko in tako dobili bolj kremno teksturo. Leta 1533 je Katarina Medičejska s poroko s francoskim kraljem Henrikom II. postala francoska kraljica. Med mnogimi stvarmi, ki jih je vzela s sabo v Francijo, je bil tudi recept za zmrznjeno mleko - sladoled. Kmalu zatem je nek francoski kuhar odprl trgovino, kjer je to sladico tudi prodajal. Bil je prvi, ki ji je dodal okuse, kot sta čokolada in jagoda.
Pestra izbira
Iz Evrope se je sladoled razširil v Združene države Amerike, kjer je leta 1700 guverner Marylanda prvič uradno s to sladico pogostil svoje goste. Vse se je nadaljevalo, ko je leta 1842 Jacob Fussel v Baltimoru odprl prvo tovarno sladoleda v ZDA in sladoled prodajal kar iz svojega vagona ter ga v takšni obliki, kot ga poznamo danes, razširil po celem svetu. A danes ne poznamo več le »osnovne« oblike sladoleda, ampak se je ta obrt izjemno razvila. Med najbolj znanimi so kremni sladoled, sladoledni parfait, ki vsebuje napol zamrznjeno
sladoledno maso z jajčnim likerjem, sladoledna krema ter sadni, jogurtov, mlečni, smetanov in sojin sladoled, ki je primeren tudi za ljudi z laktozno intoleranco, in sorbet.
Med raziskovanjem in brskanjem po svetovnem spletu smo naleteli še na kar nekaj izjemno zanimivih podatkov. Po svetu poznajo številne nenavadne okuse, med najbolj eksotičnimi so na primer okusi avokada, česna, fižola, buče, žafrana, sivke, mete ali katere druge začimbe. Ste se morda kdaj spraševali, zakaj sladoleda ne morete nehati jesti? Študije so potrdile, da vsebuje molekule, ki našim možganom preprečujejo, da bi nas prepričali, da smo siti, zato se ga ne moremo najesti. Vendar moramo vseeno paziti, da ga uživamo v zmernih količinah. Sploh ko uživamo ob naših najljubših okusih. Glede na raziskave si večina ljudi najraje privošči sladoled z okusom vanilije, temu sledijo okusi čokolade, piškotka, jagode in mešanice vanilijevega sladoleda s koščki čokolade. Si predstavljate, da bi lahko jedli sladoled in izgubili kilograme? Obstaja dieta, pri kateri lahko shujšate s sladoledom. Odlično, ne? Dieta temelji predvsem na tem, da s sladoledom vsakodnevno potešite svojo željo po sladkem, zato je manj možnosti, da boste opustili dieto in preklopili na star način prehranjevanja. Mogoče - ampak malo verjetno - je prav to cilj Američanov, ki pojedo največ sladoleda. Sledijo jim Avstralci. Zelo zanimiv se nam je zdel tudi podatek, da je sladoled v večinoma sestavljen iz zraka. Brez njega ne bi bil tako kremast in okusen, ampak bi bil kot kamen trda zmes, ki ni prav nič primerna za uživanje. Raziskave tudi kažejo, da le vsak peti lastnik hišnega ljubljenčka svoj sladoled brez težav deli s svojim najboljšim prijateljem. Podatek je precej presenetljiv, saj rezultati kažejo, da ostale slaščice z veseljem delijo z njim. Očitno je sladoled preveč dober, da bi ga delili z drugimi.
Skrivnosti priprave
V slaščičarnah Brglez sladoled prodajajo že sedemnajst
let. Slaščičarka Dragica Brglez Grobelnik nam je zaupala, da v njihovih slaščičarnah prodajo največ piškotka, temu sledijo klasični okusi, kot so čokolada, vanilija in jagoda. Izvedeli smo tudi, da se jim je prodaja, odkar so začeli proizvajati slado-
led zmanjšala. Vendar vzroka za to ne vidi v vedno manjšem povpraševanju po sladoledu, temveč v vedno večji ponudbi. Zanimalo nas je tudi, kako nastane sladoled, s katerim se ob vročih dneh z veseljem posladkamo. Takole nam je
opisala postopek: »Izdelava je odvisna od vrste sladoleda. Pri nas tudi v nekatere sadne sladolede dodajamo mleko in smetano, nekaj pa jih delamo izključno iz sadja. Kadar sladoled vsebuje mleko, tega pred mešanjem sladoledne mase pasteriziramo in nato v posebnih napravah hladimo. To mleko nato damo v stroj za izdelavo sladoleda in vse ostale surovine po recepturah za želeni sladoled. Stroj vse sestavine dobro premeša in ustvari se primerna struktura sladoleda. Iz stroja gre sladoled v banjice in takoj v šok komoro, kje v nekaj minutah temperatura pade na manj kot -20 stopinj Celzija. Dobro ohlajen sladoled nato skladiščimo v zamrzovalnih napravah.« Povedala nam je tudi, da je prav to nenehno nadzorovanje temperature surovin in končnega izdelka največja posebnost izdelave sladoleda. Po njenem mnenju je kombinacija sladkosti, svežine in privlačnih barv tisto, kar nas pri sladoledu tako privlači. K temu pripomorejo še polni okusi in pričakovanje vedno novih oblik in okusov sladoleda, s katerimi nas navdušujejo slaščičarski mojstri.
Vanilija in čokolada najbolj priljubljeni
Tudi na Gimnaziji Celje -Center smo v tednu sladoleda izvedli zanimivo anketo o tem, kako priljubljena je ta poletna sladica med dijaki. Rezultati so bili zanimivi, a kar malo pričakovani. Le 5 odstotkov naših dijakov ne mara sladoleda. 39 odstotkov dijakov ima najraje vanilijo. Sledita ji čokolada (24 odstotkov) in piškotek (17 odstotkov). Naši dijaki si sladoled najraje prelijejo s čokolado, radi pa imajo tudi jagodi preliv in preliv iz gozdnih sadežev. 89 odstotkom dijakov je vseeno, ali jedo sladoled v lončku ali kornetu. Malo (13 odstotkov) jih je že kdaj naredilo svoj sladoled, večinoma pa ga kupujejo v supermarketih (55 odstotkov) in na sladolednih stojnicah (40 odstotkov). Večina (83 odstotkov) se je strinjala, da je sladoled najbolj osvežujoča sladica v vročih poletnih dneh.
Teden sladoleda, v katerem smo se dodobra seznanili z eno najbolj priljubljenih po-
letnih sladic, smo zaokrožili z izdelavo lastnega sladoleda. V letošnjem šolskem letu se na Gimnaziji Celje - Center ponašamo s sloganom enostavno-drugačni, ki dijake spodbuja k drugačnemu, inovativnemu mišljenju in delovanju ter k aktivni udeležbi pri obšol-skih dejavnostih. In tudi nas, novinarje, je spodbudil k bolj aktivnemu delovanju. S spletne strani se je naše delovanje preselilo še na šolske hodnike. Najprej smo pripravili teden kave, kjer smo spoznavali dobre in slabe učinke kave na telo, njen izvor in pridelavo ter skuhali kavo za dijake in profesorje naše šole. Sledil je teden palačink, kjer smo poleg peke palačink za 900 dijakov izvedli še projekt medšolskega povezovanja in uspešno sodelovali s Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje. Po teh dveh dogodkih smo bili že dobro utečen stroj. Tematski tedni, ki jih novinarji organiziramo s pomočjo profesorjev in z veliko podporo vodstva šole, nam omogočajo, da razmišljamo izven okvirjev, hkrati pa pridobimo znanja in veščine, ki jih pri »formalnem« pouku ne moremo, ter tako postajamo enostavnodrugačni dijaki. In tudi sladoleda nismo želeli le kupiti in ga razdeliti med odmori, temveč smo se želeli ob tem kaj naučiti in se obenem zabavati. Za »skrivni« recept smo prosili naše profesorje kemije, ki so ga rade volje delili z nami. Za izdelavo sladoleda smo uporabili tekoči dušik, naš cilj pa je bil izdelati zadostno količino sladoleda za 700 dijakov in profesorjev. Cilj smo dosegli, ideja pa se je izkazala za izjemno uspešno, saj nam je sladoled, ki ga nikakor ni bilo malo, kmalu pošel.
Priporočamo vam, da si letos poleti kdaj vzamete čas in izdelate domač sladoled. Za izdelavo ne potrebujete posebne opreme, kot je strojček za sladoled. Zadostujeta že električni mešalnik in zamrzovalnik. Najboljše pri tem je, da si lahko ustvarite okuse in teksture čisto po svoji želji. Lahko si naredite lahek sadni sladoled, ki ne bo škodoval vaši poletni postavi, lahko pa uživate v dekadentnem in bogatem okusu čokolade. Sladoleda ni priporočljivo jesti v prevelikih količinah, saj je kot vse slaščice lahko škodljiv za zdravje. A saj veste, užitek morda ni najboljši za telo, je pa odličen za dušo! Želimo vam veliko užitkov ob slad-kanju s to osvežujočo sladico.
OTROŠKI VRTILJAK
45
enoVarübrvkaNoVegä;" ka kjer' bodo : prostor; : našle ' pisane
aktivnosti : : PlrmiBsMI otrok.
Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvu pri babici ali na igrišču pred blokom, nam sporočite. ,
Z : vesel
veseljem: vas bomo
t.
Pokukali smo pod perut botre štorklje
Obiskali smo otroke na Blagovni, enoto Vrtca Šentjur
Če ne veste, kje je Blagovna, morate v smeri iz Vojnika oziroma Celja proti Šentjurju na poti iskati štorkljo. Veliko kovinsko lepotico boste našli na dimniku sredi krožišča tik pred Rajskim otokom. Tu in tam dolgonogi ptici iz kljuna visi tudi kakšna cula z dojenčkom. In ker so na srečo štorklje s takšnim dragocenim tovorom na Blagovni dokaj pogoste, je tudi v tamkajšnjem vrtcu vedno živahno in še kako zabavno.
V	skupini najstarejših otrok smo se tokrat pripravljali na dirko. No, ne ravno na dirko, bolj na prijateljski tek, ki ga je zaznamovala solidarnostna nota. Naši tekači so se namreč spomnili na sovrstnike v Afriki, ki nimajo dostopa do vode. Otroci so ob našem obisku na majčke ravno risali številke. Da bodo na startu tekli, kot bi jih nesel veter.
V	naslednji igralnici je bilo vzdušje povsem drugačno. Prišli smo namreč v pravi medijski center. Medtem ko je v
studiu svetlolasa napovedovalka ravno brala vremensko napoved, so jo gledalci pred televizijskim sprejemnikom z
Triletna punčka vztrajno hodi za enako starim fantkom in ga sprašuje:
»Kje je samokolnica? Kam si dal samo-kolnico? Daj mi samokolnico nazaj!«
Malček se je otepa, hodi pred njo in mrko zamrmra v brado.
»Ne zastopim! To je moja šajtrga!«
Ko vas bodo naslednjič nasmejale vaše bučke, njihove velike misli delite z nami. Pišite nam na tednik@nt-rc.si s pripisom za Otroški vrtiljak.
zanimanjem poslušali. »Vreme bo. Upamo, da bo sončno, če ne, bo pa deževno. V vsakem primeru bo morje mokro. Uživajte!« bi lahko povzeli poročanje TV-Vrtca Blagovna. Da bo signal res našel svoje oboževalce, so v drugem delu igralnice mladi tehniki izdelovali najnovejše modele televizijskih in radijskih sprejemnikov, računalnikov, snemalnikov in vse vrste drugih »rokovalnikov«.
Pri najmlajših smo v likovni atelje samo pokukali. Mladi umetniki so bili namreč tako zaposleni z barvanjem, da se bomo na kakšen čaj in klepet vrnili kdaj drugič. Nujno, kako se kaj razumejo z botro štorkljo, smo tokrat namreč pozabili vprašati.
StO, foto: GrupA
46
RAZVEDRILO
Poroka
Lea Komerički: »A ima 60-letnica poroke kakšno ime?«
Saška T: Ocvirk: »Seveda, biserna!«
Tatjana Cvirn: »Če bi bila poročena, bi vedela, tako pa ...«
Lea: »Še če bi se včeraj poročila, bi bilo prepozno za biserno poroko ...«
Skrivališče
»Konec tedna nekdo jemlje našo kavo,« je pred dnevi ugotovila Tea Podpečan. Poučili smo jo, da to ni nič čudnega, če vsi vedo, kam »skriva« ključ od omare, kjer ima kavo. Predlagali smo ji, naj najde novo, boljše skrivališče. In se je oglasila Barbara Gradič Oset: »In kam ga boš zdaj skrila?«
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Avtor karikature je Milan Alašević.
AFORIZMI
Res je, da ženske veliko govorijo, to pa zato, ker se moškim nič ne da razložiti z dvema besedama.
Spraševali smo vas, katero prireditev je naša medijska hiša pripravila v nedeljo v Vojniku. Pravilen odgovor se glasi: Piknik Katrce. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Darinke Mohorko iz Loke pri Žusmu, ki ji bomo poslali majico NT&RC. Čestitamo.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Komu je bilo namenjeno zadnje letošnje nakupovanje v akciji Do polnega vozička brez mošnjička?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 28. junija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
				2	6		1	
8		3		9			7	
					7		8	2
4	8					9		
		6		3		7		
3			1	8				
		8					2	4
2	5		6					
			4	1	2			
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV /

Minilo je četrt stoletja
Ženska se oglaša
Žena hoče poklicati moža, a ima prazno baterijo v mobilnem telefonu. Sinu Janezku naroči, naj ga pokliče s svojega telefona. Čez nekaj minut sin pravi: »Trikrat sem klical in vedno se je oglasila neka ženska.«
Ko se mož vrne, ga žena pričaka na vratih in mu brez razlage eno primaže okoli ušes, nato ga nadere: »Ženska se ti oglaša na tvojem telefonu!«
»Kakšna ženska neki? Kaj pa je rekla?«
»No, Janezek, povej!«
»Rekla je: >Številka trenutno ni dosegljiva, prosimo, pokličite kasneje<.«
Sinovi in hči
Štirje starejši gospodje in mlajša gospa pijejo kavo v kavarni na trgu svetega Petra v Rimu. Prvi se pohvali: »Moj sin je duhovnik in kadar pride v sobo, mu vsi rečejo gospod.«
Drugi pove: »Moj sin je škof in ko on stopi v sobo, ga vsi naslavljajo z vaša milost.«
Tretji reče: Moj sin je kardinal in ko se on pojavi v sobi, ga vsi naslavljajo z vaša eminenca!«
Četrti posluša in reče ponosno: »Moj sin je papež in ko on vstopi, se vsi priklonijo in se nanj obrnejo z besedami sveti oče.«
Gospa medtem v tišini pije kavo in posluša. Nakar jo eden vpraša: »Kako pa naslavljajo vašega sina?«
Gospa ponosno: »Jaz imam hčer, vitko, visoko 175 cm, obseg prsi 96 cm, obseg pasu 60 cm in obseg bokov 90 cm. Ko ona stopi v sobo, vsi rečejo: »O, moj bog!«
Revščina
Mlada ženska se primoži v revno družino. Ugotovi, da je hiša umazana, pri čemer ni nikjer nobene krpe za čiščenje. Odreže rokave moževi srajci in počisti stanovanje. Naslednji dan sklene, da bo prebelila stene, a tudi čopiča nimajo. Moževemu očetu Jožetu odreže brado in z njo nanaša barvo. Naslednji dan pride na obisk sosed in vidi Jožeta na drevesu. Vpraša ga, če se mu je zmešalo, da pri takšnem mrazu čepi zunaj na drevesu. In pravi Jože: »Danes bo naša ta mlada palačinke pekla, pa ne vem, če imamo jajca pri hiši!«
Strašno
Tone in Jože se pogovarjata.
»Jože, si ti kdaj gledal svoji ženi v oči med seksom?«
»Sem, Tone, sem. Bilo je strašno. Stala je med vrati ...«
Poznavalec
»Sin moj, iskreno ti čestitam. Prepričan sem, da ti bo današnji dan ostal še dolgo v spominu kot najsrečnejši dan v življenju.«
»Hvala, oče, ampak poroka je šele jutri!«
»Dobro vem, kaj govorim!«
Petindvajset let je minilo od takrat! Četrt stoletja od nastanka nove države, četrt stoletja od prve in upam, da edine vojne v mojem že kar dolgem »lajfu« (upam tudi, da je to tudi moja zadnja država). Spominjam se otroških let, ko sem tu in tam od kakšnega vrstnika slišal: »Če bi bila Slovenija samostojna, bi bila druga Švica!« To politično in teritorialno razglabljanje seveda ni zraslo na zelniku mojega recimo kakšnega desetletnega vrstnika, ampak je zanj verjetno slišal doma. In o tem smo govorili čisto potiho, saj smo kljub rosni mladosti vedeli, da se o tej temi ne sme glasno razmišljati.
Potem, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, smo v študentskem domu o tem razmišljali že manj tiho.
Začeli so se vrstiti dogodki, na katere ni človek še nekaj let pred tem pomislil niti v sanjah. Pa čeprav se spominjam, da se je še za časa Tita govorilo, da bo po njegovi smrti Jugoslavije konec. Ob omembi osamosvojitvenega obdobja se najprej spomnim izida odkritosrčne 57. številke Nove revije, na proces proti četverici JBTZ, na plebiscit o osamosvojitvi, razglasitve neodvisnosti Slovenije ter vojne za njeno osamosvojitev. Del tega daljšega obdobja sem preživel zaposlen kot novinar pokrajinskega časopisa. Takrat smo morali novinarji pred izidom časopisa enkrat na teden obiskati tiskarno našega časopisa v Ljubljani, in sicer pred njegovim izidom. To je bil čas, ko še ni bilo računalništva in tako smo morali na licu mesta v tiskarni iskati morebitne tiskarske napake. In nekega dne, ko sem bil v tiskarni, je bil za tisti večer v prestolnici napovedan zgodovinski dogodek - razglasitev neodvisnosti naše nove, samostojne države. Pomešal sem se med nad osamosvojitvijo navdušeno množico in odšel na zadnji vlak proti Celju. Med odhodom na vlak sem med ljudmi že slišal, da je nekaj narobe. V Celju sem naletel na številne praznično razpoložene ljudi, ki so odhajali s skupnega praznovanja osamosvojitve.
In nato sem se zbudil v vojno. V moji novinarski službi smo začeli seveda spremljati dogajanje tudi po tej plati. Po uredništvu se je slišalo »streljanje«, vendar so bili to na srečo le zvoki udarcev številnih gro-
REŠITEV SUDOKU 209
6	5	7	3	9	4	8	2	1
8	4	3	2	1	6	7	5	9
9	2	1	5	8	7	3	4	6
3	6	8	9	4	1	2	7	5
2	7	9	8	3	5	6	1	4
4	1	5	7	6	2	9	3	8
1	3	4	6	2	9	5	8	7
5	8	6	4	7	3	1	9	2
7	9	2	1	5	8	4	6	3
zno glasnih pisalnih strojev. Tudi kakšen jezen novinarski prispevek je nastal in če bi zmagal vojaški nasprotnik, bi - kot se je pozneje izkazalo drugod po Balkanu - po vsej verjetnosti komu od nas verjetno trda predla. Dobro se spomnim tistega občutka, značilnega za ljudi v vojni, ko izgubijo skoraj ves strah in ne mislijo dovolj z glavo. Spomnim se tudi, kako sem se zaradi lastne radovednosti odpeljal s kolesom do vojašnice na Mariborski cesti, kjer so ležali vojaki nove slovenske vojske z naperjenimi puškami proti še »jugoslovanski« vojašnici. Radovednežev je bilo kar nekaj, čeprav je bil položaj v Celju takrat dobesedno na robu »eksplozije«. Strah?
In potem sem začel živeti v neodvisni Sloveniji ter njenem novem družbenem sistemu, v kapitalizmu. Ta ni kazal skoraj nič »švicarskega« človeškega obraza. Posamezniki, ki so prej z rdečimi knjižicami v žepu rohneli proti zasebni lastnini, so postali bogati kapitalisti, spet nekateri drugi so se znašli na robu družbe. Pojavili so se celo vedno številnejši brezdomci (iz predkapitalističnega Celja se spomnim le dveh brezdomcev, znamenitih Mihe in Kriste). Po tej drugi strani se iz tistih prvih let spomnim, kako sem videl v mrazu na klopi parka brezdomnega invalida brez nog, ki je spal ob svojem invalidskem vozičku. Česa tako pretresljivega se iz časov pred začetkom divjanja našega divjega slovenskega kapitalizma ne spomnim. Takšnega kapitalizma si ni nihče želel.
Slovenci smo postali hudo kritični in kritizerski, čeprav je v naši državi po uradnih po datkih manj socialnih razlik kot v večini opevane Zahodne Evrope. »Poglej, kakšno državo imamo!« pogosto slišim, seveda v negativnem tonu, ko koga razjezi kakšna slaba novica. Povem vam, tale država je, resnici na ljubo čisto v redu, krivi so le njena slaba ureditev in tisti, ki so za njeno oblikovanje pristojni. Pa saj to državo marsikdaj bolj kot politiki vodijo različnih lobiji in politiki so včasih le njihova podaljšana roka.
Roko na srce, kljub vsemu hudemu smo preveč nezadovoljni! Se spomnite zadnje mednarodne lestvice kakovosti življenja v različnih državah? Slovenija se je uvrstila na nič manj kot 23. mesto na svetu, v tako rekoč elitno družbo! Takoj za Belgijo in Španijo ter pred Italijo in Kuvajtom (na prvem mestu je Švica, sosednja Avstrija je na enajstem mestu, tej sledijo še države, kot so Nizozemska, Kanada, Islandija in Luksemburg)! To seveda ni razlog za samozadovoljstvo ter da bi prenehali bičanje hudih napak, ki so se znašle v naši mladi državi.
OSAMOSVOJENI
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
VODA, KI OSTANE PO
IZPLA-KOVANJU
VZDEVEK TONETA FORNEZZIJA
OZKA POT
iE
ITALIJANSKA LUKA
UJCIC JANEZ
SVEDSKI PISATELJ HANSSON
FRANCOSKI PISATELJ (JULES)
SVETOVNO MORJE
20
SLOVENSKA AVTOCESTNA DRUŽBA SAMOSTAN PRI BITOLI
22
NEKDANJA ROMUNSKA TELOVADKA FLORICA
GRUZIJSKI DENAR
RAZL. IMENA KRISTJAN
ZAGANJAL- 11
NIK PRI AVTU
ZAREBR-NICA
NAVESTI DATUM
ITALIJANSKO MOTORNO KOLO
HIGRO-METER
NAJVISJI MOSKI GLAS EMIL ADAMIČ
23
2 : 2 = ?
FILMSKI DELAVEC
14
PRIREJA (REDKO)
PRIVRŽENEC LENINIZMA
ITALIJANSKI SPOLNIK
POKRIVALO
BREZ KRAJEVCEV
IGRALKA KRAJNC
SOSEDNJI CRKI
JUTOVINA (POG.) EVR. JEZ. SKUPINA
NEKD. IT. KOLESAR SACCHI
EVROPSKO GOROVJE
ELEKTRICNO NABIT DELEC
IGRALEC VIHAR
KRALJ ITAKE
Povsod z vami
MADRIDSKI NOGOMETNI KLUB
ANGLESKI
AVTO SEVEROVZHOD
PREBIVALCI
LOKRIDE MUSLIMAN. M. IME
TIBET.-BURM. PLEME
CASCEN PREDMET
DELO MILANA JESIHA RDEČI SADEŽI
NRAVO-SLOVJE POMARANČA
BENESKO KOPALIŠČE PROSTOR ZA ZORITEV ŽIVIL
MAJHNA ŽOGA ŠP. ZGODOVINAR (JUAN DE)
DELAVEC V
LESNI DEJAVNOSTI VELIK KOS (NAR.)
IZRAELSKI RUSKA PISATELJ ŽGANA (AMOS) PIJAČA
STARI OČE
EVGEN CAR
PREBIVALCI EPIRA
IME VEČ 24 PAPEŽEV BOGO-SLOVEC
IGNACIJ BORŠTNIK
AMERIŠKI SKLADATELJ (CHARLES)
KRIČANJE (STAR.)
STROKOVNJAK ZA ENERGETIKO
SEVANJE, ŽARČENJE
KNJIŽNA IZDAJA
KADILEC TOBAKA
Nagradni razpis
1.	nagrada: knjiga Kuharske bukve NT&RC - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in majica NT&RC
2.	nagrada: knjiga Kuharske bukve NT&RC - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice
3.	nagrada: majica NT&RC
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	24
Ime in priimek: Naslov:
Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Pobarvajte
življenje v svoje barve
48 mandal za umiritev in dvig zavesti.
Ш Ш>М ~11,1 j
< , er> . —ш
Ona: Sprejeli boste ponujeno igro partnerja in se prav pošteno zabavali. Skupaj se boste odločila za precejšnje spremembe v vajinem ljubezenskem življenju, kar vama bo prineslo kar precej prijetnih trenutkov.
On: Naleteli boste na nasprotnika, ki vam bo v marsičem kos. Vse skupaj boste vzeli kot še enega od izzivov. Za partnerko nikar ne skrbite, saj se bo konec tedna vse skupaj izteklo presenetljivo ugodno -predvsem za vas.
Ona: Zakaj vedno znova ponavljate staro napako in zaupate ljudem, za katere veste, da tega zaupanja enostavno niso vredni? To vas lahko še drago stane, predvsem kar se tiče ljubezenskih načrtov. Pazite se!
On: Zadnje čase se dogajajo stvari, ki vam nikakor niso po volji, vendar to še ne pomeni, da morate ravnati panično. Lotite se stvari počasi in premišljeno in bodo tudi rezultati takšni, kot bi si jih lahko samo želeli.
TEHTNICA J*J
Ona: Skrivoma si boste privoščili prijetno ljubezensko avanturo, ki vam bo dodobra pogrela srce in čustva. Predali se boste ljubimkanju in kar nekako pozabili na vse obveznosti.
On: Prijatelj vam bo sicer napravil uslugo, toda še vedno se vam lahko zgodi, da boste vse skupaj zavozili. Malce previdnosti vam ne bo škodovalo, saj vaši aduti niso tako močni, kot si domišljate.
ЕШШЗ
Ona: Sprijazniti se boste morali s tem, da boste tudi sami morali popustiti, pa če vam je to všeč ali ne. Za dosego cilja je včasih treba narediti tudi kakšen kompromis in še vedno je bolje tako, kot da vse skupaj pade v vodo.
On: Napravite že enkrat tisto, kar vas mika, sicer se boste požrli zaradi nestrpnosti in radovednosti. O svojih namenih ne govorite naokrog, saj vam lahko prijatelji načrte hitro spremenijo v polomijo.
DVOJČKA ■ S1RELEC
Ona: Pazite se nepričakovanega napada sovražnikov, ki bodo združili svoje napore in vas poskusili osamiti. Nekdo vam bo priskočil v pomoč, vendar tega ne boste uspeli popolnoma izkoristiti...
On: Pogled na prijetno neznanko vas bo dobesedno spravil iz tira, saj boste ves svoj čas namenili temu, da bi se znašli v njeni bližini. To vam bo tudi uspelo, zato se vam tako obeta nadvse prijeten konec tedna.
Ona: Posrečila se vam bo investicija, za katero ste že kar nekako trepetali, zdaj pa boste videli, da je bil strah popolnoma odveč. Vse bo v najlepšem redu, od vas pa bo odvisno, ali boste kar najbolje izkoristili ugodno priložnost.
On: V srce vam bo prišel nedvoumen namig, kar vas bo tako zmedlo, da še nekaj časa ne boste trezno mislili, ampak le medleli od skoraj bolečega hrepenenja. To je lahko varljivo, saj se vam lahko zgodi, da boste razočarani.
Ona: S prijatelji se boste podali v poslovno avanturo, ki bo sicer precej zapletena zadeva, vendar bo obetala ogromne dobičke. Treba bo sicer malo potrpljenja, vendar ste zdaj resnično na pravi poti.
On: Nikar ne zavrnite partnerkinega povabila. Tudi vam ne bo škodilo malo več zabave in brezskrbnosti. Odvrzite vsakdanje skrbi in se zabavajte. Proti koncu tedna lahko pričakujete prijeten obisk, ki vam bo razkril prenekatero skrivnost.
KOZOROG j
Ona: Vse kaže, da boste iz ene skrajnosti zašli v drugo, zato raje dobro premislite, preden storite naslednji korak. Bodite previdni, nekdo se vam želi maščevati in to na precej zahrbten način.
On: Prizadevanja pri prijateljici se vam bodo tokrat pošteno izplačala, saj boste dosegli natančno to, za kar si že dolgo prizadevate, a vam do zdaj enostavno ni uspelo. Vsekakor je to vaš teden, zato ga kar najbolje izkoristite.
na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 28. junija.
Geslo iz številke 24: Junij, čas češenj in borovnic. Izid žrebanja
1.	nagrado, knjigo Kuharske bukve NT&RC - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in majico NT&RC, prejme: Majda Turnšek, Celje.
2.	nagrado, knjigo Kuharske bukve NT&RC - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice, prejme: Cvetka Pernovšek, Velika Pirešica.
3.	nagrado, majico NT&RC, prejme: Marjan Zamuda, Rimske Toplice.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
Ona: Poskusite se iskreno pogovoriti s prijateljem, ki vam je že pred kratkim ponudil pomoč pri reševanju ljubezenskih težav. Zaupajte mu svoje težave in lahko ste prepričani, da ima dovolj izkušenj, da vam bo lahko svetoval.
On: Z odločno potezo ste si zagotovili občudovanje osebe, za katero si niste niti predstavljali, da bi jo lahko sploh zanimali. Zdaj pa se nikar ne obirajte, ampak izkoristite priložnost, saj se ne bo zlepa ponovila.
DEVICA
Ona: Na poslovnem področju se vam bo odprla izredna možnost, da končno postavite temelje svojega prihodnjega poslovnega življenja. Prav tako boste spoznali nekoga, ki vam bo pri tem precej pomagal.
On: Kriza v ljubezni je počasi za vami. Še zadnje dvome bo razkadila znanka, ki vam bo odkrito predlagala ljubezensko avanturo. To vas bo sicer na začetku šokiralo, a se boste hitro zbrali in izkoristili ponujeno.
VODNAR
Ona: Zapleti v zvezi s partnerjem se bodo začeli pojasnjevati in spoznali boste, da ni tako hudo, kot ste si predstavljali. Poskusite z manjšim, vendar iskrenim opravičilom, ki bo vsekakor doseglo svoj namen.
On: Prijateljica bo pokazala veliko več razumevanja za vaše težave, kot boste to od nje pričakovali. Nikar ne bodite preveč začudeni, saj ne morete trditi, da niste v njenem pogledu slutili tudi kaj več kot samo prijateljstvo.
Ona: Nenapovedan obisk bo v vas ponovno vzdramil čustvo, za katerega ste menili, da je že pred časom izginilo iz vašega življenja. Možnosti obstajajo, vse dokler obstaja le še kanček upanja. Torej samo naprej.
On: Sprejeli boste partnerkino ponudbo, ki se bo v veliki meri ujemala z vašimi pričakovanji o vajinem skupnem življenju. A tudi drugače se bodo začele stvari v vašem zasebnem življenju obračati na bolje.
18
16
2
13
17
3
19
MAKARSKA
4
5
SPONE
KIS
8
21
12
DELNICE
15
ZAMISEL
7 DNI
9
6
10
7
48
RUMENA STRAN
Dobrodelna modna revija
Celjski Top-Fit, Center za zdravje in rekreacijo, je v sodelovanju z Lions klubom Celje Mozaik pretekli petek zvečer že tretjič organiziral dobrodelno modno revijo. Prireditev vsako leto obišče več ljudi in letos jih je po besedah organizatorjev prišlo približno 250. Po modni reviji je večer popestrila glasbena skupina The Šlagers z Gimnazije Celje - Center. Na dogodku so sodelovali tudi dijaki iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje.
BGO, foto: SHERPA
Simon Cirkulan je na modni reviji skrbel za številne podrobnosti in še zadnje usklajeval tudi s Polonco Bajc Napret iz Osrednje knjižnice Celje.
Pariz v Celju
Predsednica Lions kluba Celje Mozaik Lorena Hus in predstavnica za stike z javnostmi Katja Esih sta bili po reviji veseli, saj je organizatorjem uspelo s pomočjo donacij in dobrodelnih prispevkov zbrati najmanj 8 tisoč evrov. S tem denarjem bodo lahko na letovanje poslali 22 otrok iz socialno ogroženih družin.
Tokrat so bili za spremembo Celjani prvi in Ljubljančani drugi! Mednarodni modni projekt Paris la Nuit so najprej videli obiskovalci v četrtek v lapidariju pri Osrednji knjižnici Celje, dan kasneje pa v središču prestolnice.
Gre za projekt, katerega idejni vodja in organizator je mladi Celjan Simon Cirkulan s svojo modno agencijo Voom. Njegova je tudi zamisel o kolekciji s fotografijami škorpijonov, ptičjih pajkov, stonog in ščurkov, s čimer razbija predsodke do teh živali. Pri tem podpira slovenske uveljavljene in mlade oblikovalce ter sodeluje s tujimi. V Celju so bile na ogled kreacije treh blagovnih znamk: slovenskih Antoninias in Neon Rabbit ter hrvaške Ane Marie Ricov. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi fotografsko razstavo Tanie Mendillo z naslovom No tears for queers.
NC, foto: SHERPA
Modna revija ni bila klasična, saj je imela poleg predstavitve športnih oblačil tudi plesne vložke. V plesni točki so se izkazali otroci s posebnimi potrebami iz OŠ Glazija.
Polke, valčki in žoga
Če so se v nogometne reprezentance povezali na primer slovenski župani in duhovniki, zakaj se ne bi tudi narodnozabavni glasbeniki!
Glasbenika Gorazd Topolovec iz skupine Pajdaši in Lovro Sadek iz Poskočnih muzikantov sta zamisel o Polka reprezentanci Slovenije nato še udejanjila. In prvo tekmo je odigrala prav proti slovenskim županom. Zbrali so se tako zaradi veselega druženja kot tudi zaradi dobrodelnosti. Polka reprezentanca Slovenije je bila nazadnje dobrodelna v Mozirju, kjer je pred nekaj dnevi igrala z nekaterimi zgornjesavinjskimi nogometnimi ekipami. Mozirjani bodo zbrana sredstva namenili za ureditev travnate podlage na svojem nogometnem igrišču, za ureditev tribun in nakup nogometne opreme.
BJ, foto: GrupA
Po modni brvi so se sprehodila znana manekenska imena. Med njimi je bilo tudi »pegasto dekle« Karin Škufca. Češnja na vrhu torte je bil zagotovo povezovalec programa Vid Valič.
Polka reprezentanca Slovenije, ki jo sestavljajo člani narodnozabavnih ansamblov, je bila tokrat dobrodelna v Mozirju.