Nekdanji biser propada
V izredno lepo urejenem dolskem gradu je Jožef Erberg leta 1808 uredH muzej -Dragocena knjižnica in izjemna likovna dela
Graščino OOL je leta 1540 dal sezidati Aieksander Gallenberg, ko je opustil grad Osterberg na dru-gem bragu Save. Spomin nanj je grb na zidu grajskega dvorišfia.
Pozneje je graščina bila last dru-žine Rasp, leta 1668 pa jo je kupil Janez Daniel Erberg iz Kočevja. Po smrti barona Volbenka Daniela Er-berga (1714-1783) je postal njegov univerzalni dedič 12-letni Jožef Ka-lasanc Erberg (1771-1843) pravgo-tovo najimenitnejši lastnik grašči-ne. Njegovo posest, ki je obsegala -63 kaufertnih, 32 mitnih kmetij in 2 in 1/3 kajže ter grad-, je do nje-gove polnoletnosti upravfjal Jože-fov varuh Pavel grof Auersperg. Opis posesti pa poznamo po vpisu v »deželno desko« iz leta 1754.
Prvotno graščino je po naročilu Jožefovega starega strica Janeza Benjamina Erberga (1698-1759) barokiziral tedaj znani arhitekt Ma-tija Perski.
Jožef Kalasanc Erberg je bil izre-dna osebnost: vsestransko izobra-žen, globoko kultiviran, hkrati na-vezan in vdan svoji -Kranjski do-movini- Lahko bi bil zavzel v Ljub-Ijani vsaj enakovredno mesto baro-nu Žigi Zoisu, toda življenjska pot .ga je kmalu odtegnila Ijubljanski družbi. Leta 1809 je postal vzgoji-telj prestolonaslednika Ferdinanda na Dunaju
GraSčina Dol je bila ugledna in spoštovana. Ob rojstvu Jožefove hčerke Marije Leopoldine leta 1800 se je njena botra nadvojvodinja Marija Leopoldina sama potrudila v Dol, da opravi botrinjske dolžnosti. Tudi prestolonaslednik Ferdinand je leta 1819 obiskal Ool. dve leti pozneje leta 1821 pa cesarska dvo-jica V zrelih letih se je Jožef Kala-sanc Erberg vrnil z Dunaja na Kranjsko Doživel je toliko osebne tragike - ženi in trem otrokom se je omračil um - da se je zakopal v Oolu.
V tej samoti si je ustvaril mikro-kosmos , napolnjen z lepotami in vrednotami   predvsem   iz   dežele Kranjske,  značilnimi  za  kranjsko dežeto Tu je nastat tudt dragoceni rokopis -Poskus literarne zgodovi-ne Kranjske-
Že za svojega prvorojenca Jožefa Ferdinanada - Pepija, je Jožef Ka-lasanc Erberg popravljal Dol. gojil in zbotjševal z redkim umetniškim okusom in iz njega ustvaril pravljii-no domovanje
Po Erbergovi lastni izjavi je bil Dolski grad s četverokotnim dvori-Sčem -bolj prijazen. kot imeniten-Obsegal je 24 sob, dvorano, pred-dverje in kapalo. Grajsko pročelje iz sivega apnenca in portal ob glav-nem vhodu je delo znanega doma-čega kamnoseka, Robbovega učenca Franca Rotmana Nad glav-nim portalom je bil v črn nepoliran marmor vdelan grb baronov Erberg in grofov Neuhaus, medtem ko so bila zelo slara grajska vrata, vode-ta v vas. na katerih je v kamen vklesana lepa podoba Madone.
V  pritličju je bil ure»en arhiv z dragocefiim gradivom in numizma-tičnimi zbirkami  Posebno redkost so predstavljala viteSka vrata s šte-vilnimi   figurami.   že   tedaj   stara okrog 400 let, nekdanja last rodbi-ne KacJjanar. ki jih ie Erberg dobil
leta 1824 z gradu Begunje ter jih dal vzidati v artiiv.
Oragocena je bila tudi knjižnica, ki so jo že leta 1810 preselili iz Ljubljane v Dol ter je štela v Erber-govih časih približno 6000 enot.
Glavno oltarno sliko v kapeli. Ma-dono z otrokom in angeli, je nasli-kal tedaj znani slikar Steiner. V preddverju pa sta bili dve bas-re-liefnf sliki Rafaela Donnerja in plo-šča iz črnega marmorja z napisom v spomin na obisk prestolonasle-dnika Ferdinanda. Napis se je gla-sil: AVG. CAES. FIL. AVSTR. HERE-DITARIUS. PR. FERDINANDUS IN ARCE.LVSTALL.FVIT                  XV.
MDCCCXIX.
V štirih sobah je bil vsak stol \z druge vrste lesa. kar je bilo razbrati iz označbe na njih. Dragocena po-sebnost je bila še velika skupina iz
bisquita, delo dunajske tovarne. Ta umetnina je stala prvotno baje okrog 4000 fl. Med slikami domačih umetnikov bi bilo posebej omeniti: Valentina Metzingerja -Nasičenie 4000 oseb v puščavi- Velikanska slika je pokrivala vso steno. dolgo 16 čevljev. Zlat napis je povedal, da je slikar Janez Potočnik podobo popravil in so jo z novirn okvirjem spet namestili leta 1822.
Že leta 1808 je uredil muzej nara-voslovnih. tehnoloških, narodopi-snih, umetniških, slovstveno-zgo-dovinskih predmetov Ker je Erberg s tako vnemo zbiral iepote iz prele-kle in sodobne kranjske zgodovine, mu je postal kmalu grad pretesen.
V gradu samem. kjer si je dal v salonu položiti parket in so mu po zakurjenih hodnikih pozimi cvetele rože, je imel redko dragoceno po-
hištvo in dragocene umetniške zbirko.
Med drugim so v arhivih Erberga podatki o učenjakih na Kranjskem kranjski pisci, posebej o Valvasor-ju, Primožu Trubarju; seznami čla-nov akademij in statuti akademij; podatki o Dalmatinu. Mandelčevi tiski iz Zisovega Kataloga; seznami starejših tiskov Ijubljanske licejske knjižnice, seznam starejiih del kra-njih jezuitov Kranjske pratike, zna-menitosti (z Ijubljanskih dnevnikov, seznami razprav Kranjcev od 1690 do 1800.
Kmalu je moral tako imenovani •Kunstzimmer« raztegniti svoje meje: Erberg je dal v parku postavi-ti novo poslopje. Delo je v letift 1927 in 1829 opravil Benefian Fran-cesco Coconi (umrl 1836 v Zagre-bu). Tej zgradbi nasproti je stala dve ieti pozneje zgrajena (1831) enaka stavba, namenjena biblioteki in kustosu. Obestavbi stazaključe-vali vrt v smeri proti malemu drevo-redu. Pred vsako teh stavb so stali
štirje stebri. vmes so bila hrastova vhodna vrata Na obeh straneh v vdolbini sta stala dva kamnita kipa, 5 čevljev visoka, predstavljajoč stavbarstvo. slikarstvo. glasbo in pesništvo, delo tirolskega kiparja Martina Kirschnerja iz leta 1834 Nad vrati v umetnostni kabinet je blestel s pozlačenimi črkami na črnem marmorju kronogram: ARTI-FICIA SINGULA DEPERDUNTUR. LECTA DURABUNT Nad vrati bi-blioteke pa: IN RECTO LIBRORUM USU INVENIES DELICIAE INGENII. Notranja vrata so bila posebno uspelo rezbarsko delo Mihaela Sta-ptetona. Tla je Cocom po zgledu beneškega -terrazza« zamudno obiožil z brušenimi kamenčki iz Sa-ve. Štukaturo na stropu je izdelal Pietro Trevisano Stene so bile raz-deljene na šest zelenih polj in dva-najst stebrov: to je bilo delo Ijub-Ijanskega slikarja Matevža Langu-sa Semkaj je spravil Erberg svoje dragocenosti: poleg slik tujih sli-karjev predvsem vse, karkoli je bilo v zvezi s Kranjsko - od domačih portretov znamenitih Kranjcev, tja do šofskih Thesesbilder in božje-potnih podobic. rezbarije, kipe. kranjske rudnir.e. herbarije. orodje. orozje. nagačene živali. grbe. peča-te, napise - nagrobne m dmge.
V biblioteki so se vrstili onginalni primerki glagolskih rokopisov s po-sebnostmi starejše in novejše do-
be, bodis v rokopisu ali v tisku V tedanjem iasu ni bilo bogatajie in bolje urejene zasebne zbirke, ki bi bila prekosila Erbergov arhiv in njegovo bibliotekc V njegov muzej so imeli dostop tudi drugi Ijubitelji umetnosti in zgodovine. Zgodilose je celo, da je prišlo na dan do 80 obiskovalcev. med njimi nekoč tudi ruska grofica iz Pariza s sinom in vzgojiteljem ter se podpisala v knji-go obiskovalcev
Erberg, ki je bil tudl sam slikar amater, je z nemajhnim trudom ohranll Ouaglieve freske, ki bi sicer bile izgubljene V Ijubljanski stolm-ci so namreč odstranili fresko iz kupole in je del le-te prenesel v Ool. Restavriral jih je spremljevafec sa-škega kralja, ki je tedaj botaniziral po naSih gorah. Eno od (resk je Erberg dal vzidati nad stopniščnim vhodom v grad. drugo je spravil v muzej in zelo obžaloval, da se ni dalo reSiti še več
Vrt in park, ki sta obdajala grad, nista po okusni ursditvi in negova-nosti prav nič zaostajala, zlasti vrt je bil enkratna posebnost. Pod ve-ščimi vrtnarjevimi rokami in ob po-mo6i Henrika Freyerja, se je vsako leto spremenil v en sam bohoten cvet. Tu je raslo eksotično drevje, cvetela je 24 čevljev visoka Agava americana s čez 300 cveti Pozor-' nost so vzbujali tudi štirje posebno veliki, stari topoli, ki jim daleč nao-krog ni bilo para. Ko so enega po-sekali, je Stor nudil tako veliko plo-skovno razsežnost. da je bilo na njem prosfora ne samo za mizo, temveč je lahko na njem sedelo kar osem oseb na stolih. Izbrano grmi-čevje in posebni oddelki, namenje-ni gojenju žlahtnih sadnih dreves ter krasni drevorodi. so smotrno dopolnjevali zunanji videz Rože so bile razporejene natanCno premiš-Ijeno. po skrbnem naCrtu, da je bll park vedno v cvetju. To cvetoče razkoSje so še bolj podčrtavale skoraj neStevilne lončmce. Letno so jih potrebovali kar 6000. da 3o jih menjavali, kadar so ene že od-cvetele Sredi rož je kraljeval genij. sedeč na kitu iz katerega je priteka-la voda. To figuro je izklesal iz bele-ga kararskega marmorja kamnosek Francesco Robba V gozdičku je blestal bel marmornat, zelostarkip Herkula 2. zma/em. ki Je nakdaj »tal v Ljubljani na vodnjaku jezuilskoga trga. Zanimivo starinsko skulpturo so leta 1800 prenesli v Ool in jo 16 let pozneje postavili med drevje.
Spomine na cesarjev obisk - 16. 5. 1821 - je v parku obujal spome-nik z napisom in rdočkasto mar-morno vazo. Na njem sta delala dva italijanska kamnoseka skoraj leto dni. Na vrtu je bilo tudi urejen^ kopaliSča in v enem izmed ribnikov je plavalp osem primerkov »proteu-sa sanguinea« iz Postojnske jame Pod Ježo so bili nbniki in vodopadi.
Po smrti Jožeta Kalasanca Erber-ga, se je njegov sin Jožel Ferdl-nand vrnll z Ounaja v Dol in mu postal gospodar Vandar je že po treh letih bil zaradi blaznosti po-slavljen v kuratelo in umrl v Oolu leta 1847.
Po letu 1847 je 5la grasčina Doliz rok v roke.
V graščini je poleg Jožefa Kala-sanca Erberga živela Se vrsta zani-mivih in znamenitih mot: Anton Er-berg (1695-1746) modroslovec. bo-goslovec in pravnik, Janez Benja-min Erberg (1699-1759) astronom-ski pisatelj, Andrej Fleischmann (1805-1867) botanik, Valentin Ma-jar (1851-1938) nabožni pisatelj, pozneje Janko Modor (*1914) l»po-slovec prevajalec in urednik.
Med drugo svetovno vojno je bila leta 1944 graščina delno pozgana.
Danes je gra&čina Dol v privatni lasti in skupaj s parkom žalostno propada, le paviljona sta delno re-stavnrana Kako škoda, da ne zna-mo bolje varovati naSe dragocene kulturne dediSCine.
Podatk« zbrala: ANAMARIJA CHOLEVVA