Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdata celoletno v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo 100 D

> VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, peilf-vrsla mali oglasi po I 30 ln 2 D,večji oglnsl nad 43 mm v isine po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din □ Pri večjem □ narožllu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeUKo ln dneva po prazniku
Uredništvo fe v Kopltar/evl ulici il. 6//IJ Rokopisi se ne vračalo, nefranklrana pisma se ne spre/emalo Uredništva telefon St. 2QSO, upravntitva it. 2328
Političen list sa slovenski narod
Uprava fe vKopltartevl ul.tt. 6 j- Čekovni račun: Ctubllana Stev. I0.650 In IO.349 xa Inserate, ŠaralevoSt. 7363, Zagreb it. 39.0U. Praga In Dunat it. 24.797
Ćampa:
Praga ~ Moskva.
Praga, v juniju.
V gigantskem dvoboju London—Moskva [e gospod Marinkovič po sestanku male an-tante dejal, da z Rusijo ne potrebujemo niti trgovskih, zvez, ker razen prodaje sovjetskih brošur nima Rusija z nami nobenih gospodarskih stikov. Torej globok poklon pred Londonom — povsem spreten, saj je Rim tudi v tej sveži in lord Churchill je nedavno koval Mue-solinija v zvezde — in svetovni tisk je jedr-aat Marinkovičev stavek bliskovito kolporti-•al. Da bo romunska galerija živahno ploskala Marinkoviču na odru, bi bil lahko napisal ,'sak gledališki kritik, ne samo običajni reporter že nekaj pred predstavo. Ta usodna Besarabija... Kaj pravi k temu >der dritte m Bunde« — Češkoslovaška?
Njeno stališče in njen odgovor je navi-iezno zamotan; a če razvozljamo nekaj misli, je izhod kolikortoli jasen in ta je: Simpatije češkoslovaškega naroda do ruskega — brez izira na obliko vladavine — so takorekoč prirojene. Ko je še sedel na trdnem tronu na Dunaju >cisaf pan«, je bil ne malim gospod :ar v Petrogradu njihov pravi vladar. Zato so se prve češke legije in družine med vojno ■tvorile ravno v Rusiji. Čehov je že pred voj-
10	živelo tam preko 100.000, in že 4. septembra 1914 je sprejel car njihovo delegacijo, se nformiral o mejah bodoče Češkoslovaške in )b slovesu dejal: »Hvala lepa, gospodje. [Jpam, da se bodo vam želje izpolnile.« Da ja kratko označimo nekaj strani in vzrokov eh simpatij, je treba, kar se morda ne upošteva dovolj, poudariti naslednje: Rusi eo sto-niljcnski slo\anski narod; med njimi in Čeli pa so Poljaki, so bili v Avstriji galilki Po-jaki, ki so v nacijonalnem oziru igrali vse >rej kot slovansko vlogo; brisanje solz iz oči )b branju levit našega Kreka v dunajskem sarlamentu je samo drobec iz tega poglavja. Povsem razumljivo, da je češki nacijonalizem jledal preko poljskih glav na mogočnega ,'zhodnika. Dalje: češki narod je veljal kot liberalni narod kateksohen, torej tudi v tem )ziru v ozki sorodnosti z ruskim liberalizmom n pravoslavje vzhoda je imelo v husitskem larodu ljubšega brata kot v katoliškem Poljaku. V politični literaturi se pa od strani diplomatov kategorično množe izjave, da je Rusija privolila L 1915. tudi v londonski pakt ie samo radi tega, ker da drugačna situacija
11	bila možna, ampak tudi, ker da je hotela iatoliške Jugoslovane prepustiti Italiji. Verska orientacija tedaj tudi v politiki ne stoji čisto ob strani. Obojestransko nasprotje, na-iijonalno in kulturno, do Poljakov v Rusiji, )d češke strani v Avstriji, je naravno privedlo io ožjih stikov v svojih vrstah. Morda zadostuje, če se naglaša, da so tudi danes stiki med Češkoslovaško in Poljsko več kot minimalni, tudi med posameznimi strankami ne, ter da je Praga dala zavetišče v Lvovu ukinjeni ukrajinski univerzi.
Nadaljna linija bi bila ta: Masaryk in za njim Beneš verujeta, da se bo iz tega kaosa boljševizma, socijalizma in stare družbe izči-mil gotov zmerni socialistični red. Zunanje politično, kar zadeva severovzhod, pa je Beneš mnenja, da Poljska svojih mej ne bo mogla obdržati. Prvič, da je izključeno, da bi poljski koridor ločil vzhodno Prusijo od ostale Nemči.e in da bi Nemčija pozabila na gornjo Šlezijo; drugič pa, da bi Rusija pritrd.la njenim rusko-poljskim mejam. A Češkoslovaška potrebuje na vzhodu zaveznika in to je samo Rusija. Rusija, s katero je v zvezi severna Nemčija in glede katere bo Nemčija storila, oz. opustila vse, da se je ne nakoplje več na glavo; Rusija, ki je že večkrat v zgodovini merila svoje puške i proti Madjarom.
Razvoj političnih dogodkov je bil tem premisam odgovarjajoč, čisto logičen. Masaryk je 1. 1918. v memorandumu, namenjenem Wilsonu in pisanem v Tokiju, zagovarjal priznanje sovjetske Rusije de facto; Praga ie bila prva, ki je dovolila sovjetski trgovski delegaciji nastanitev v državi; ko je Nemčija en gros začela oblegati ruski gospodarski trg, kateremu je dala Wirtb-Rathenauova rapall-ska pogodba pravno podlago, je stopila tudi češkoslovaška industrija na noge in zahtevala ureditev razmer. V političnem življenju je veljala dobesedno prislovica: Biti med volkovi — z njimi tuliti! V tej psihozi je n. pr. ljudska stranka storila naslednji sklep: Kot kršč. stranka se ne moremo zavzemati za priznanje; z državnih razlogov pa ne bomo proti, dokler in kadar bo vlada ter zunanje ministrstvo za priznanje. Pred dvema mesecema
je iz njenih vrst izšel predlog za priznanje. Minister Beneš bi bil to priznanje tudi izvedel, če bi se mu bilo posrečilo, da pridobi za to — ostale člane male antante. Doma bi ne bilo težav; kajti do odločilnega rusko-angle-škega spora v zadnjih dneh bi ga podpirale pri tem vse češkoslovaške stranke razven Kramarove in Hlinkove ter nekaj Nemcev in Madjarov. In če se je tudi agitacija strank se-
daj malo spremenila, to še ne pomeni odstopit ve od načelnega stališča. Tudi Beneš ve, da bi urgiranje pomenilo le provokacijo Anglije. A menda zadostuje, če hočemo znati za uradno mišljenje zunanjega ministrstva na Hrad-čanah v Pragi, da ponovimo njegovo izjavo ob sprejemu neke delegacije: Vlada svojega stališča v tem oziru ni spremenila, čakati pa je treba na — ugodnejši moment.
Vpliv spora i Albanijo na naš
notranji položaj.
Stališče vlade Vuk!čević-M?rinkov!ća omajano?
ALBANIJA NE ODNEHA. — KOMBINACIJE 0 VLADI KLUBOVIH ŠEFOV. — UZU-NOVIČ IN MAKSIMOVIČ PRI KRALJU. — RADIKALI PROTI VUKIČEVIČU. VUKI-ČEVIČ IN MARINKOVIČ HOČETA NA VSAK NAČIN IMETI NOVE VOLITVE.
r Belgrad, 8. junija. (Izv.) V sporu z Albanijo ni danes nastopil noben nov moment. Dopoldne je zunanji minister sprejel opravni-ka poslov iz Tirane Sakoviča, ki se je snoči z vsem osebjem vrnil v Belgrad. Opravnik poslov se je dolgo časa ra/govarjal z zunanjim ministrom in ga v podrobnostih obvestil o celokupnem poteku zadeve v Tirani. Albanska vlada sama slejkoprej vztraja na svojem stališču in istotako naša.
Splošno je mnenje, da se bo moralo vprašanje rešiti pred Društvom narodov, kamor 6e je albanska vlada že obrnila, kakor smo poroč.li. Tekom današnjega dneva so se od naše strani dale našemu delegatu pri Društvu narodov Jeftiču potrebna navodila, da tudi sam stori potrebno pri Društvu nr rcdov.
Cena beg je še vedno v Belgradu in še n! odpobvai.
Sam spor je še vedno predmet ra~prav. Splošno se misli, da bo imel za položaj vlade dalekose~ne posledice.
V zvezi s temi dogodki je zunanji minister dr. Voja Marinkovič danes nenadoma moral odpotovati v Topolo, kamor ga je poklical kralj, da mu poroča o vsem tem. To nenadno odpotovanje zunanjega ministra je v vseh političnih krogih vzbudilo živahno zanimanje, posebno v zvezi z vestjo, ki se že par dni vzdržuje, da bo namreč spor lahko imel za vlado posledice v tej smeri, da ne dobi volivnega mandata, marveč da bo morala dati oslavko.
Danes tudi vladno časopisje piše o tem. Med drugim pišejo »Novosti«, list, ki steji povsem blizu zunanje 'u ministru, takole:
Naš spor z Albanijo je še vedno sred šče političnega zanimanja. Nekateri politični krogi, predvsem pašičcvci in samostojni demokrati poskušajo ta zunanjcpolit čni spor
i'koristiti za svoje kombinacije, v vladnih krogih pa se naglasa stabilnost sedanje vlade iu skorajšnje volitve. Danes je bilo od pašičevcev čuti, da bo v najkrajšem času prišlo do krize in da bo nato prišlo do ostavke i ter do nove vlade, do vlade šefov Ljube Da-vidoviča, Marka Tri koviča in dr. Antona Korošca. Isto ako pa bi tudi pod to novo vlado najbrž še ne prišlo do volitev in sicer radi napetosti n š:h odnr.šajev z Albanijo. V vladnih krogih se pa te verzije najedločnejše de-mantira'o. V teh krogih se naglaša, da v se-dan em trenothu ne more biti o tem govora. Volitve se morajo izvršiti. Po volitvah se lahko delajo 'akšne komi inacije.
r Belgrad, 8. junija. (Izv.) Davi sta prispela v Topolo bivši predsednik vlade Nikola U z u n o v i ć in bivši notranji m nisler B o -j ž a M a k 8 i m o v i ć. 1'akoj po prihodu ju je 1 kralj p same no sprejel v daljšo avdienco. Nato ju e krrlj skupno povabil na kosilo. V pclitLnih krogih se s'ralra, da bi mogla ta avdlenca imeli vpliv na nadaljnji razvoj našega notranjepolitičnega položaja.
r Beljrad, 8. junija. (Izv.) Pri radikalih je opažati živahno gibanje. Predsednik narodno skup~č'ne vsakodnevno zbira okrog sebe vplivne radikale in se z njimi posveiu^e. Predvsem se stalno zb;ra o pri n.;em dr. Mom-čilo Ninčić. Miša Trifunović, dr. La'a Markovi, ki ved jo akcijo za pomiri'ev. Opažati je stplošno nez'xovol stvo proti Vukičeviću. Ugledni radikali izjavljajo, da bo ostal Vuki-čević popclnoma osamljen, tudi v slučaju, če bi vcdil volitve.
r Bclarrad, 8. jun'ja. (Izv.) Kakor se poro a iz predsedn šiva vlade, bo Vel a Vukiče-vić tekom nocojšnjega večera odpotoval v Topolo. Sk pno z Marinkovičem nameravala kralju preulagati tai ojšenj razpis volitev.
Umor
ш\ка v Variavi.
Riga, 7. jun:>. Takoj, ko se je v Moskvi zaznalo za umor sovjetskega poslanil a Vojkova, se je sestal svet ljudskih komisarjev. Vlada je obvest.la o dogodku Čičerina.
Varšava, 8. unija. Poljska komunistična stranka je obelodanila preglas na svoje pristaše povodom umora poslanika Vojkova. Komunistični tisk dela poljsko socialistično stranko kot in:ciatorico sokrivo na umoru.
Moskva, 8. juni a. Poljski poslanik v Moskvi je i razil sovjetski vladi svoje sožalje radi umora Vojkova. Legacijski svetnjk pri ruskem poslaništvu v Varšavi Uljanov je dobil navodlo, naj prevame pesle umor'enega Vojkova. Listi so sporočili umor v posebnih izdajah. Po moskovskih ulicah je prišlo do velikih demonstracij.
v Varšava, 8. junija. (Izv.) Snoči ob 10 so truplo poslanika dr. Vojkova v spremstvu poslaniškega osebja prepeljali iz jezuitske bolnice v poslopje ruskega poslaništva.
Varšava, 8. junija. Povodom umora po-
slanika Vojkova ;'e obiskal maršrl Pilsudski sovjetsko poslaništvo. V poljskih vladnih krogih vlada konstcrnacija. Takoj so se podvzeli koraki, da se zaščiti sovjetska delegacija in ruska tigovska agencija.
v iuotkva, 8 .junija. (Izv.) Ruska vlada je izročila poljskemu poslaniku noto, v kateri pravi, da je poljsko vlado ponovno opozorila na nastopanje raznih terorističnih organizacij. Nota pravi, da je poljska vlada odgovorna za umor poslanika, ker ni storila ničesar v obrambo njegove osebe.
v Moskva, 8. junija. (Izv.) Po'jski poslanik v Moskvi Patek je danes obiskal Litviro-va in mu v imenu poljske vlade izrazil sožalje in obsodil zločinski umor. Patek je Litvinovu sporočil, da se vodi preiskava z največjo energijo in da bodo storilci najstrožje kaznovani.
v Varšava, 8. junija. (Izv.) Maršal Pilsudski je s člani vlade obiskal sovjetsko poslaništvo, kjer je izrazil svoje globoko sožalje nad umorom dr. Vojkova.
Sestanek Stresemann - Čščerin.
v Baden-Baden, 8. junija. (Izv.) Čičerin je sprejel povabilo ministra dr. Stresemanna na zajtrk in je nato ostal pri njem na daljšem razgovoru. Zunanji minister Stresemann je ob priliki izrazil sožalje nad umorom v Varšavi. Dr. Stresemann bo jutri zopet odpotoval v Berlin.
v Berlin, 8. junija. (Izv.) »Vossische Zei-tung< poroča, da je razgovor med dr. Strcsc-mannom in čičerinom končal v največjo za-dovoljnost obeh diplomatov. Z ozirom na vesti, da ie šlo v razgovorih za izredno važne ruske
predloge, je vlada izjavila, da ta poročila niso resnična. Rusija ni stavila nikakih predlogov. O vsebini razgovorova sta bila oba državnika zelo molčeča.
Kredit za vodne zadruge.
r Belgrad, 8. junija. (Izv.) Z ozirom na Marinkovičev odhod se je na današnji seji vlade razpravljalo samo o nekaterih resornih zadevah, predvsem o resornih zadevah kmetijskega ministrstva. Sprejel se je pravilnik o podpiranju vodnih zadrug, ki določa za vodne zadruge 600 milijonov kredita. Poleg tega so razpravljali še o nekaterih manjših zadevah.
Naši delegati za mednarodno parlamentarno zvezo.
r Belprad, 8. junija, (Izv.). Nocoj so v Prago odpotovali poslanci Kojid, Šalih Baljić, Budisavljević in Kosta Maric, da tam prisostvujejo sestanku odbora mednarodne parlamentarne zveze. Na sestanku tega odbora bi se imel konstituirati pripravljalni odbor za organizacijo medparlamentarne zveze držav; ki so bile v vojni zaveznice.
Lista nove romunske vlade.
Nova romunska vlada je sestavljena sledeče: predsednik in minister notranjih zadev Barbu Stirbej, zunanje zadeve Titulescu, kmetijstvo Argetoianu, pravosodstvo Selian Po-pescu, podtajnik v ministrstvu za notranje zadeve Caticaneanu. Vsi ti so nezavisni nepar-lamertarci. Za liberalce so v vladi: minister zdravja Incules, ver Lapedatu, prometa Di-mitriu, trgovine prof. Mrazek in podtajnik v ministrstvu za kmetijstvo Cipaianu; narodni kmetski stranki pripadajo: minister za finance Mihael Popovici, za gradbe Pauhalipa, za delo Junian in tajnik v ministrstvu za finance Sever Dan. Neparlamentarca sta še minister vojske general Angelescu in podtajnik v ministrstvu za premet Periecanu.
v Bukarcšt, 8. junija. (Izv.) Vlada Je tz-dala manifest, v katerem pravi, da bo gledala nato, da bodo vsi državljani brez razlike vživali zaščito zakona. Vlada je odločena, da ščiti narodno dinastijo in se bo vestno držala ustavnih določil iz januarja 1926 glede presto'onasledstva. V zunanji politiki bo vodila še vnaprej mirovno politiko v smislu medna odnih po'odb.
r Belgrad, 8. junija (Izv.) Iz Bukarešte poročajo: Razglas vladnega manifesta je izzval v celokupnem romunskem časopisju pravilne komentarje. »Univerzul« piše: Današnja izjava in podvzetje ukrepov in sklepov, ki so se formulirali z ozirom na vprašanja, ki so na dnevnem redu, vse to daje jamstva, da gre vlada odločno po poti. ki je potrebna za izvr šitev njenega poslanstva.
»Indépendance Roumaine« piše: Javno mišljenje gleda z očividnim zadovoljstvom na sestavo kabineta, ki naj bi ustvaril zmernejše odnošaje med strankami, to je, da pomiri strankarsko borbo.
Zemljoradniško glasilo »Aurora« kritizira bivšo vlado in pristavlja: V sličnih okol-noslih sestavljena nova vlada, ki se je takoj spočetka znala izkazati kot iskren pristaš zakonitosti, predstavlja prvo rešitev.
Nasproti tem komentarjem romunskega čas nisja je treba opozoriti na izredno ostro kritiko predvsem francoskega časopisja. Tako imenuje list bivšega predsednika Herriota »Quotidien« novega predsednika vlade Barbuda Stirbeja romunskega Razputina. Slično pišejo tudi ostali francoski listi.
Zdravstveno stan'e romunskega kralja.
r Belgrad, 8. junija. (Izv.) Iz Bukarešte poročajo: Danes se je izdalo o kraljevem zdravju sledeče obvestilo: Lokalno stanje se ni poslabšalo. Čeprav se je splošno stanje, ki je bilo slabo radi hripe, zboljšalo, vendar še ni povsem zadovoljivo.
Ogromen petroSe'ski požar v Romuniji.
r Belgrad, 8. junija. (Izvir.) Iz Bukarešte poročajo; Davi se je pojavil strahovit požar v petrolejskem studencu Morena, ki pripada družbi Steana, Ta studenec je dajal dnevno 100 vagonov petroleja. Požar je zavzel ogromen obseg. Goreti so začeli tudi v bližini se nahajajoči studenci. Ob priliki tega požara je našlo smrt 17 oseb.
Iz Kitajske.
v Pariz, 8. junija. (Izv.) Iz Pekinga poročajo, da se je vršila posebna konferenca med različnimi vojaškimi voditelji. Sprejeli so sklep, da se sklene premirje. Čangcolin misli sklicati parlament. Izjavil je hidi, da ni nikdar bil proti načelom Sunjatsena. On je pripravljen sodelovati pri vsaki osvobodilni akciji, samo da ne bo gibanje vodeno direktno iz Moskve in do načrtih sovjetske vlade.
Kdo še ni uvidel, da postajajo zobje (zlasti kočniki) kljub vsakodnevnemu čišjenju z zobnim praškom ali čistilom pogostokrat slabi in votli? Ni li to najboljši dokaz da čiščenje ust s praškom ali čistilom nikakor ne zadostuje? Zobje nam ne bodo tako naklonjeni, da bi samo na onih mestih gnili, ki jih lahko dosežemo z zobno krtačico, praškom ali čistilom. Nasprotno, ravno na onih mestih najbolj gnijejo in se kvarijo, ki so težko dostopna, kakor se notranja stran kočnikov, zobne spran e in luknje. Ako hočemo svoje zobe obvarovati gnilobe, torej da bodo zdravi, moremo to samo na en način doseči, namreč da sijih redno vsak dan čistimo in izpiramo s tekočim, resnično neškodljivim antiseptikom — in to je Odol. Odol zaide pri izpiranju tudi v najbolj skrite kotičke ust, v zobne špranje, na notranjo stran kočnikov itd. Odol ш edini tekoči zobni antiseptikum; n. pr. poprej so priporočali razstopine kalijevega klorata in kalijevega hipermangana, toda pokazalo se je, da te raztopine razieda o zobe in uničujejo zobovino (emajl). Odol ie nasprotno resnično neškodljiv in obvaruje zobe, da ne oboiijo in ne postanejo votli. To je znanstveno dokazano. Iskreno in z mirno vestjo nasvetujemo vsakomur, ki si hoče ohraniti usta in zobe zdrave, da rabi za redno čiščenje ust Odol.
S krepkim ispiranjem da Odol usfam

sveže
di
v »
se ci
dih
Zborovanje vodstva HPS
v Zagreb, 8. junija. (Izv.) O zborovanju vodstva HPS je bil izdan sledeči komunike: V sredo, 8. junija se je sestal v Zagrebu na sejo glavni odbor HPS. Udeležilo se je seje 150 delegatov iz vseh krajev Hrvatske. Sestanek je otvoril in mu predsedoval načelnik HPS g. Stjepan Radič. Najprej je poročal glavni tajnik stranke g. dr. Š i m r a k o delovanju stranke in nastopu pri zadnjih oblastnih volitvah. Zatem so dali odposlanci poročila o stanju stranke v provinciji, iz katerih je razvidno veliko napredovanje HPS. Nato je podal poročilo o zunanjem in notranjem političnem položaju g. Stjepan Barić. Delegatom je podal tudi poročilo o pogajanjih s HFS, s stranko prava in skupino dr. Buča za sklenitev volivnega sporazuma vseh hrv. strank. Zastopniki so odobrili nastop strankinega zastopstva in sprejeli sklep, da je razgovor o stalni, parlamentarni in politični kooperaciji teh strank nemogoč. Glavni odbor HPS bi moral vsled tega tudi menjati svoje Statute. Konstatirali so tudi, da so nasprotniki s svojim nastopom razbili pogajanja za skupen vo-livni nastop in da je zaenkrat kooperacija s HPS nemogoča. Bilo je izvoljeno tudi vodstvo stranke. Predsedstvo jc bilo še nadalje poverjeno g. Stjepanu Bariću, 1. podpredsednik je | g. Ante Dulibić, 2. podpredsednik je kmet Juro Devcrić. Glavni tajnik stranke je g. dr. Janko Šimrak.
SiCS
V	Trebnjem je bil v nedeljo 5. t. m. popoldne sijajno obiskan sestanek zaupnikov SLS za trebanjski sodni okraj. Zastopane so bile v obilnem številu vse občine tega okraja. Poročala sta poslanca dr. Kulovec in Ign. Pevec.
Pri Sv. Duhu v Bohinju je bil shod SLS v ponedeljek 6. t. m. ob 11. uri dopoldne. Poročali so nar. posl. Dušan Sernec in oblastna poslanca Jan in Arnež.
V	Crngrobu sta poročala na shodu, ki se je vršil ob 11 dopoldne na binkoštni ponedeljek nar. posl. Brodar in obl. odbornik dr. Anton Milavec.
SCai !e povzročilo spor z Albanijo.
Kakor znano je albanska vlada nastopila s policijskimi odredbami proti tolmaču našega poslaništva Gjuraškoviču. Gospod Gjurašković ni samo eden najuglednejših mož, ampak tudi eden najbogatejših meščanov v Draču. Je to šolan in izobražen človek, ki je našemu poslaništvu naredil marsikako veliko uslugo. Njegova hiša, ena največjih v Draču, služi za odpočivališče našim diplomatom in Uglednim tujcem, ki pridejo v Drač. Po svojih zvezah, po popolnem znanju albanskega jezika, poznavanju razmer, ljudi in njihovih potreb, kot uradnik našega poslaništva v Tirani je predstavljal Gjurašković osebnost, ki je bila za Ahmed Zogov režim neprijetna.
Ahmedu Zogu je bilo zlasti neprijetno, da bi tak človek imel vpogled v pristanišče, kjer je Gjurašković opravljal nadzorstvo. Zogu ni bilo prav, da bi se vedelo, kdo sc izkrcava in kaj pripeljejo ladije v Albanijo. Zato je poskusil Zogu Gjuraškoviča spraviti od tod. To so stvarni razlogi, ki so nagnili albansko vlado do tega, da je pri Gjuraškoviču napravila preiskavo in ga aretirala.
NOVA POVODEN'.! V AMERIKI.
v Nevv-Orleans, 8. junija. (Izv.) V pokrajinah Missouri in Illinois se je prebivalstva polastil velik strah, ker je voda zalila nekatero nižje ležeče doline. Ljudje so se začeli izseljevati.
Francoski listi proti
Pariz, 8. junija. (Izv.) Vsi listi komentirajo prekinjenje diplomatskih zvez med Jugoslavijo in Albanijo in skušajo najti globlje vzroke spora. :>Oeuvre« pravi, da bi moralo Društvo narodov uporabiti to priliko in spraviti na dnevni red ves jadranski problem. »La Volonté« podčrtava, da albanska vlada dela v popolnem sporazumu z Italijo. »Petit Parisien r. pravi, da je nerazumljivo kako da bi se incident ne mogel aplaniralj in kako da je prišlo do prekinjenja diplomatičnih zvez. Miroljubnost kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je znana, a na drugi strani zopet tudi Albanija ne more imeti bojnih ciljev glede svojega soseda, ki je mnogo močnejši. Vendar se to pravi igrati se z ognjem, kajti Italija, ki ima v Tirani odločilen vpliv, bi lahko se vtaknila vmes in ponovila bi se napetost kakor v mesecu aprilu, le še y veliko resnejši obliki. Neumno bi bilo tajiti, da albansko vprašanje ni važno in da bo kmalu treba večjih diplomatskih akcij, da se to vprašanje de-finitivno uredi. »Echo de Pariš« pravi, da so ti incidenti z Albanijo skrivnostni in imajo vsi isti vir. Na ta ali drugi način se bo morala Ženeva baviti s to zadevo. »Homme Libre« pravi, da prihodnja seja sveta Društva narodov še ne bo mogla razpravljati o tej stvari, ker je treba poprej proučiti globlje vzroke to afere. Vprašanje je le kaj bo rekla Italija, ki je ali direktno ali indirektno odgovorna za albansko igro, ker je ona zaščitnica Ahmed beg Zoga.
v Pariz, 8. junija. (Izv.) Francoski poslanik v Belgradu, ki se je mudil na dopustu, je bil nujno pozvan, da se povrne na svoje službeno mesto.
Belgrad, 8, junija. Izv. Spor z Albanijo se nahaja v resnem stadiju in se lahko še poslabša, ker albanska vlada noče storiti ničesar, kar bi moglo olajšati rešitev spora.
Položaji v Franciji.
Francija preživlja zopet politično krizo. To so te dni dovolj očitno pokazale ostre debate v zbornici in napadi na vlado, zlasti pa na ministrskega predsednika Poincareja. Opozicija postaja vladi čimdalje bolj nevarna. Malo da ni doživela vlada poraz že pri carinskem tarifu. Zmagala je sicer s skromno večino 15 glasov, toda ko bi bili socialisti svoj napad ponovili, bi bila brez dvoma slabo odrezala; zato se je pa tudi rajši umaknila pred pretečo nevihto s prostovoljno kapitulacijo. Značilno je vsekakor, da si vlada pri zakonski osnovi o monopolu na užigalice, za katero so se bili hudi. boji, ni upala staviti vprašanja zaupanja, in ravno tako se je tudi v boju za penzije izognila s pravočasno popustitvijo.
Gotovo je, da je v vseh teh bojih zelo trpel Poincarejev osebni prestiž, ker se je pokazalo, da je opozicija, če nastopa složno in solidarno, danes zopet že dovolj močna narekovati vladi svojo voljo. Sicer je pa Poincaré sam s svojo nenavadno razdraženostjo, ki je izzvala v zadnjih dneh večkrat ostre osebne kontroverze v zbornici, nemalo k temu prispeval, da se je nerazpoloženje proti njegovi vladi povečalo in število njenih nasprotnikov pomnožilo.
A največja nevarnost preti Poincareju iz njegovega kabineta samega. Kajti nasprotstva med levico in desnico so se v zadnjem času jako poostrila in ni ga skoro več vprašanja, kjer bi še mogel ministrski svet doseči kako sporazumno rešitev. Izjalovljena kampanja proti komunistom jc to napetost očividno pri-tirala do vrhunta. Hcrriot, Painleve in poljedelski minister Aueuillc ter drugi zastopniki meščanskih levičarskih strank v kabinetu, ki morajo prenašati hude očitke in napade iz
lastnih taborov, so se tudi že nedvoumno izjavili, da ne marajo več podpirati pod zastavo narodnega edinstva ploveča reakcionarno politiko sedanje vlade.
Spričo takega položaja se ni čuditi, če se že pojavljajo razne nove kombinacije. Govori se, da je Poincare izgubil vso dobro voljo in da je pripravljen podati ostavko, čim se najde kaka povoljna rešitev glede na njegovega naslednika v vodstvu financ. Kot kandidata za finančnega ministra imenujejo Tardeua, kot šefa novega kabineta pa Brianda, ki bi kakor preje prevzel obenem tudi portfelj zunanjega ministra.
Vse to kaže, da je kriza latentna. Kdaj in kako pa pride do izbruha, to je vse odvisno od tega, kako se bodo politični dogodki v
bližnjih dneh razvijali. •
Prekooceanski letalci.
v Praga, 8. junija. (Izv.) Ameriški poslanik v Pragi je poslal ameriškima letalcema v Berlin brzojavko, v kateri ju proži, da na svojem poletu po Evropi obiščeta tudi Prago.
v Berlin, 8. junija. (Izv.) Ameriška letalca astaneta v Berlinu do sobote. V soboto popoldne bosta napravila z nemškimi zrakoplove! izlet v okolico Berlina, nato pa bosla Berlin za nekaj časa zapustila. Odletela bosta na polet po Evropi in obiskala več mest in se vrnila v Berlin, ko dospela tja njiju soprogi.
v Newyork, 8. junija. (Izv.) Znani polarni letalec Berg namerava v kratkem poleteti čez Atlantski ocean. Priprave za polet so že končane. Vzel bo seboj pilota in mehaniloi. Polet bo nastopil šele po povratku Lind-berghovem v Ameriko.
TRGOVINSKA POGODBA MED AVSTRIJO IN MADJARSKO.
v Budimpešta, 8. junija. (Izv.) Poslanska zbornica je po kratkem poročilu zunanjega ministra sprejela provizorično trgovinsko pogodbo z Avstrijo na znanje.
Д Shod g. Pribičevića v Zumberku. O
njem poroča »Jutro«, da je bil sijajen in da je bil to »slavnosten dan, kakršnega še ne pomni tamošnje ljudstvo.« Kako sijajen pa je moral biti v resnici ta shod, dokazuje najbolj to, da se «Jutru« ni zdelo vredno posvetiti mu več kot borih 60 vrstic poročila. Najsijajncjše na tem shodu je bilo to, kar je — po »Jutrovem« poročilu — povedal g. Pribičević; med drugim to-le: »Mi smo vedno zahtevali eno in isto, a zahtevamo tudi danes; brez vojske biti ne moremo, ker bi nas potem Italijani takoj po-hrustali. (Živela naša vojska!) Korošec je prav tako glasoval za 13 milijardni proračun. (Viharni klici: Doli Korošec!)« — K čemur moramo ugotoviti, da dr. Korošec ni glasoval za 13 milijardni proračun, ker je bil to proračun RR-vlade; pač pa je glasoval za proračun leta 1927.—28., ki je znatno nižji, v katerem pa sicer ravno vojaški krediti zavzemajo visoke postavke. Proti temu proračunu pa je glasoval g. Pribičevič in je potem takem glasoval proti naši vojski, za katero so njegovi poslušavci v Zumberku manifestirali z živio-klici. In to je prava pravcata SDS-arska sijajnost.
Občinska ma trboveljske občine.
Trbovlje, 8. junija.
Torkova občinska seja 'je bila živahnejša kol navadno m to na račun demokratov. SvùjeciiSuo samovoljno gerentovanje SDS gerentov so danes uo ureteku dveh, treh let žc maščuje — meimuilo
našim socialistom, ki imajo danes večino na občini! — Potek seje, ki je trajala tri ure, je bil v kratkem začrtano, sledeči: G. župan Sitter poroča, da je prošnja za naklado uvoženega in izvoženega materijala od ministrstva za šume in rude odklonjena. — Koncesijo za pogrebni zavod bo občini oblastvo dovolilo pod gotovimi pogoji. — Občina se je s TPD radi spornega plazovja pod Terezijo poravnala ter bo plačala družbi še 47.000 Din; družba je popustila 50.000 Din. — Regulacijski načrt za Trbovljo je gradbena direkcija zavrnila radi pomanjkljivosti. Ker bi načrt stal precej denarja, so začasno opusti nabava novega. — Tretja točka jo bila volitev okrajnega šolskega sveta po novi naredbi. Izvoljeni so bili s 17 in 18 glasovi izmed 26 navzočih za Trbovlje: gg. Sitter, Klenovšek. Krušič, Pliberšek in Goropevšek. Razen zadnjega sami izraziti socialisti, našega ni nobenega. Za Hrastnik: gg. Jazbec, Verden, Ileferle, Papež Privsek. Zopet sami socialisti. Oglasi se g. Roš (SDS) ter opozarja socialiste, da ee kolo čaea suče ter naj pomislijo ■na prihodnjost. Omenja, da jo bivši gorent Kokalj, eksponent demokratov, dal v Hrastniku socialistom v kr. šolski svet dva odbornika, medtem ko so ti ne ozirajo na manjšino, in da- so;socialisti, vedno, glasovali s SLS. Malovrh (sne.) odgovarja,, da so demokrati druge pristaše vedno zapostavljali, in Arnšek (SLS) ugotavlja, da .so socialisti glasovali s SLS samo po potrebi kot i. pr., ko so demokratski odborniki Sokolom oddali zastonj ves materijal od razrušene šole, ki jo bil vreden več stotisoč Din. Nadalje še Arnšek pripominja k volitvam, da govori nova naredba, da morajo biti odborniki okrajnega šolskega sveta po možnosti občinski odborniki, kar se tu ni zgodilo. Pri teh volitvah so socialisti popolnoma prezrli SLS in bi bilo v njihovo korist, če bi ne pokazali svojega namena, zapostavljati druge stranko. — Gradbe so se • oddale raznim obrtnikom. Vodo vode: Snšnlk Terezija, izolirnica, Planinska và9 p» gradi občina v lastni režiji. — Stavbišče za stanovanjsko hišo rudarjev-vpokojencev se odkupi v Hrastniku od g. Logarja po 12 Din za kvadratni ■meter. G. Koren apelira na občinski odbor, naj sklene že letos začeti graditi hladilnico, za katero je denar 154.000 Din na razpolago in katera je posebno za prebivalstvo nujna stvar. Stavba bi se čez zimo osušila, spomladi bi se delo lahko nadaljevalo, ko bo potreben denar na razpolago. Vseeno smo dobili vtis, da social, večini nI za gradbo,-.ker se je predlagalo, da se zadeva odda finančnemu in stavbenemu odseku, akoravno je za ogrodjfc stavbe denar že tu. G. župan je tudi poročal, da se je obrnil na razne tvrdke po podatke, koliko bi stoli stroji in jih je cenila tovarna Skoda nn 300.000 dinarjev, Ilaag pa celo 380.000 dinarjev. Vsekakor so se strinjali z argumenti g. Korena, da je hladilnica s klavnico velepotrebna stvar za Trbovlje, in se bodo na skupni seji finančnega in stavbenega odseka o načrtu razgovarjali. ZagOnetka bi bila, kaj bi bil vzrok, da se z gradbo že letos ne prične. Na par mesarjev se pač občina ne more ozirati proti tisočem prebivalstva. — Po tej debati prosi g. Roš za besedo in začne Citati neki spis, v katerem je polno očitkov, kako se Hrastnik zapostavlja, nakar se je začela strastna, skoro osebna debata. Na račun demokratov so padli težki očitki, ArnSel; je povedal, da so oni krivi, da Hrastnik še nima danes šole, o čemer priča zapisnik krajnega šolskega sveta. Tudi so pod gerentovanjem demokratov hoteli doseči odcepitev Hrastnika od Trbovelj. Da se vsem tem očitanjem izognemo, predlaga p Arnšek, da se ustanovi v Hrastniku ekspozitura občine. Z odobravanjem je bil predlog sprejet. — G. Amšek prosi, da se da sirota Valterjeva v sirotišnico in da se da ubogim otrokom, ki bodo šli letos k sv. birmi, podpora. "Razpravljalo se bo t« pri ubožp.em odseku. — Pismonoši za Prapretno Plcslcu se bo nakazala mesečna nagrada ; vsekakor je pa dolžnost poštne uprave, da skrbi za pismo-noše. — G. Tovše predlaga, da se zaznamujejo ceste z raznimi imeni. — Od sejo smo šli veseli1 obrazov, ko smo videli, kako se vsako strankarsko nasilje maščuje. Kličemo pa socialistom, naj ne hodijo pb potih demokratov, da sami enkrat n<" Wo slišali takih očitkov, kot so jih demokrati
Kaj se gođi đoma
Ciril-Metedijski tabor na Gomil v Slov. goricah.
Na Gomili, prijaznem hribu in križišču Štirih velikih župnij slavne naše Prlekije, tomažev-ske, lovrenške, malonedeljske in polenšaške, je bilo na pondeljek velikanski Oiril-Metodov tabor, 10 župnij je bilo zastopanih, udeležencev je bilo nad 3000 fantov in deklet, mož in žen, Orlov in Orlic. Veličasten prizor se je nudil očesu, ko so tisočere množice na tej najlepši točki Slovenskih goric proslavljale naša slovanska apostola Cirila in Metoda in prisegale zvestobo veri in slovenstvu. Prebivalstvo Slov. goric in Prlekije, kakor vedno, tudi to pot stoji v ospredju v boju za naše verske in narodne ideale.
Shod je organiziral tomaževski župnik Zemlji č s sodelovanjem P o p 1 a t n i k a, župnika v Polenšaku, O s t r ž a, župnika v Mali Nedelji in Neudauerja, kapi. pri Sv .Lovrencu. V čedno okrašeni kapelici na Gomili se je najprvo služila sv. maša, nato pa je otvoril g. Zemljič veličasten shod v čast Cirilu in Metodu. Vrstili so se premišljeni govori voditeljev in mladine, fantov in deklet. Govoril je g. Pri božič, kaplan pri Sv. Tomažu o Cirilu in Metodu kot naših narodnih buditeljih, g. Sunčič, nekdanji kaplan pri Mali Nedelji o verskem apoetolatu Cirila in Metoda med Slovani. Dr. Jeraj iz Maribora pa o socialnih nalogah Ciril-Metodijske ideje. Nad veo lepi so bili govori fantov Orlov in deklet. Govore in deklamacije pa je poživljalo ubrano petje združenih pevskih zborov vseh župnij.
Tabor bo ostal ljudstvu nepozabljiv. Tako globoko so vplivale besede govornikov in pesmi, da je ljudstvo glasno izražalo svoje veselje, da se je priredila ta slavnost na čast Cirilu in Metodu. Ciril-Metodijska misel bo pognala bogat sad ravno v naši Panoniji, v Prlekiji, dokaz, da se tudi sedanji prebivalci Slovenskih goric zavedajo, da eo njihovi očetje neposredno iz rok sv. Cirila in Metoda prejeli sveti evangelij.
Oče obstrelil sina.
V	torek proti večeru ee je odigral pri Sv. Jakobu v Slov. goricah krvav slučaj med očetom in sinom. 78 letni prevžitkar Lorber se je večkrat prepiral s svojim 47 letnim sinom Francem, ki je oženjen in ima otroke na svojem lastnem posestvu. Zadnji torek zvečer sta se zopet sprla med seboj oče in sin. V prepiru je pograbil stari Lorber za revolver, ga nastavil sinu na prsa, a ta se »kraja niti zmenil ni za orožje. Naenkrat pa je razljuteni starec potegnil petelina in krogla je zadela sina v prsa pri srcu. Zadeti se je zgrudil v mlakužo krvi in na srečo je bila zdravniška pomoč še primeroma kmalu na mestu žaloigre. Zdravnik je Franca obvezal in mu ustavil kri. V sredo zjutraj ob sedmi uri je bil poklican k Sv. Jakobu mariborski rešilni oddelek, ki je nevarno obstreljenega prepeljal v mariborsko splošno bolnico. Kljub zelo nevarni rani je upanje, da bo od očeta ob str e-Ijeni ein okreval.
Požar v Št. Pavlu pri Preboldu.
V	torek zvečer je začelo goreti v št. Pavlu pri Preboldu župnijsko gospodarsko poslopje. Najprvo se je užgala stelja, odkoder se je ogenj z bliskovito naglico razširil na celi objekt. Slama, katere je bilo še precej, je ogenj še pospešila. Rešiti se je posrečilo konje in svinje, medtem ko je goveja živina vsa zgorela. Le popolnoma mirnemu vremenu, pa tudi hitri pomoči številnih požarnih bramb se je zahvaliti, da ee ogenj ni razširil na poleg stoječa poslopja. Gasilo je poleg celjske avtobrizgalne še 11 brizgalnic, ki so last požarnih bramb v Dolenji vasi, Kaplji vasi, Lad-kovi vasi, Žalni, Št Petru, Št. Lovrencu, Grajski vasi in tovarne v Št. Pavlu pri Preboldu. Kako
je ogenj nastal, se ne ve. Lahko po nesreči, ne izključuje se pa tudi, da ga je kdo zlobno podtaknil
Zadimiv slučaj.
Pred nedavnim sta umrla v Prekmurju starca Pavel Gjôrek in Jožef Krčmar, ki sta imela v življenju precej enakih potez. Bila sta soseda, z ozirom na starost enakih let. L. 1878. sta skupaj šla v boj, sta se skupaj bojevala in vrnila iz Bosne. Skupna je bila tudi zadnja poteza in umrla sta drug za drugim.
Spored na mitinetu 26. junija in red na letališču.
Cenjeno občinstvo opozarjamo na veliki letalski miting, ki se bo vršil dne 26 junija 1027 ob 4. uri popoldne na vojaškem vežbališču med Mostami in D. M. v Polju, obenem pa prosimo, da se točno drži sledečih navodil.
Aero-klub ima s prireditvijo ogromne izdatke, vendar pa je v uvidevanju, da treba ustvariti možnost prisostvovanja vsem slojem našega narodu na mitingu določil vstopnino kar najnižje mogoče tako, da jo zmore vsakdo. Odveč bi bilo tedaj opozarjati, da bo občinstvo naprošeno, da samo poleg rediteljev vrši kontrolo nad takozva-nimi zastonjkarji, ker snr prepričani, da vsakdo uvidi, da z vstopnino 2, j in 10 Din more klub kriti komaj najnujnejše režijske stroške za avione in osobje. Dostop na ljubljanski grad bo sicer prost, vendar pa bodo leteče patrulje Aero-kluba tudi tamkaj naprosile občinstvo, da plača vstopnino, ker bi bili v nasprotnem slučaju prisiljeni, da zaprosimo oblast, da za ta dan dostop na Grad zapre. Opozarjamo tudi na to, da bo prireditev vidna v vseh podrobnostih le iz letališča samega, kjer bo vsakdo lahko popolnoma od blizu opazoval dvig, spuščanje, odskoke s padobrani in akrobacije v zràku. Ker se širijo vesti, da bo občinstvo na letališču izpostavljeno ev. opasnostim, ako nastopi kvar motorja alt kaj stičnega, ugotavljamo, da bodo vse produkcije izvršene v taki višini in nad takim terenom ,ki vsako nesrečo že vnaprej izključuje. Prostor za letala, kjer se bodo dvigala in spuščala, bo ograjen provizorično s posebnimi markacijami, pa prosimo, da se na ta prostor iz lastnih interesov pod nobenim pogojem občinstvo ne podaja. Rediteljstvo bo na vsem prostoru vršilo službo, vsakdo naj se brezpogojno pokori njihovim odredbam.
Fotografe in Jotografe-amaterje opozarjamo na sklep oblastnega odbora Aero-kluba, da je prepovedano vsakršno fotografiranje brez predhodnega dovoljenja, ki ga izstavi tajnik Aero-kluba v Kazini II. nadstr. Vsak, ki bo s tem dovoljenjem fotografiral, se ob prevzemu dovoljenja obveže izročiti Aero-klubu od vsakega snimka po dve kopiji.
Letslci iz Novega Sada in Zagreba dospo v spremstvu tajnika oblastnega odbora Aero-kluba v Ljubljani z avioni v soboto, dne 25. junija pred-poldne na letališče Točno uro prihoda bomo pravočasno objavili. Prosimo, da se že ta dan po'rudi čim večje število Ljubljančanov na letališče, da dostojno sprejmemo naše zračne heroje
V nedeljo, dne 26. junija bo ob 4. uri popoldne najprej ogled vseh tip letal, ki bodo sodelovala na mitingu. Njihove slike bodo od četrtka, 9 junija naprej v povečanih oblikah izložene na najobljudenejših delih našega mesta. Po ogledu se dvigneju nad aerodrom trosed Breguet XIX in trije Brandenburgi dvosedi. Iz zadnjih bodo po končanem kroženju nad aerodromom sk čili s padali zadnjič navedeni letalci. Letala pa se bodo drug za drugim zopet spustila na aerodrom. Za to produkcijo nastopita naša pilota— lovca rojaka iz Primorja gg. kapetan Umek in tehnični poslovodja Ernest Turko na Deveitinih. Izvajala bosta lo-
opinge, rollinge, pikiranje, šandele, vrtinec, vertikalne gos spirale, horizontalni let z minimalno brzino, horizontalni let s podminimalno brzino, glisad na desno in levo krilo in končno najopas-nejšo produkcijo: vertikalni vrtinec, vezan z drsenjem na krilo, nato drčanje na rep. Aparata se bosta ločila drug od drugega na vzhodno in zahodno stran od letališča tako, da bo gledalcem i na eni i na drugi strani omogočen točen razgled
nanju.
Po končanih akrobacijah se bodo vršili leti
s pasažirji. Med vstopnicami, ki eo v predprodajl
in to v trafiki Sever v Šelenburgovi ulici, pri tvrdki Joeo Goreč nasl. na Dunajski cesti in v Jugoslovanski knjigarni pred Škofijo, se nahaja 50 številk, ki pooblaščajo kupca za let. Vsakdo, kdoi kupi vstopnico, ima pravico do brezplačnega žrebanja. Dosedaj je bilo izžrebanih pri nakupa kart v tajništvu Aero-kluba, Kazino II. nadstr. 8 številk. Ostale so porazdeljene na vse prodajne lokale. — Aero-klub kraljevine SHS, Ljubljana. Celjska porota.
Dnevne novice
■k Župane, občinske odbornike in druge občinske funkcijonarje ponovno opozarjamo, da je izšel na novo zakon o volitvi v občinska z-stopslva v Sloveniji. Naroča se lahko pri naslovu: Tajništvo SLS, Jugoslovanska tiskarna, Ljubi ana. Dobi se tudi v Jugoslovanski knjigarni, Pred Škofi o v Ljubljani. Cena 5 dinarjev. Pri naročilih posameznih izvodov naj se priloži za pr" atev še 50 par.
* Ivan Gotln V torek zvečer je po dal ši bole ni prr- -il v Zrečih pri Konjicah v lepi starost \ let gosped Ivan GodniČ. Pokojni je oče našega požrtvovalnega javnega delavca gospoda dr. Josipa Godniča in brat vpokrjenega kurata g. Josipa Godniča v Dornbergu na Goriškem, gospod Josip GodniČ, župnik v Komnu na Krasu pa je njegov nečak. Rajni je bil izredno blagega srca. Težko pri'adetim naše odkritosrčno sočutje!
kr Cenjene naročnike Mentorja opozarja-n. na obvestilo glede vezave Mentorja ob koncu današnjega članka »Statistika Mentorjevih nar čnikov«.
•k Poroč'1 je včeraj popoldne v ljubljanski stoln	Franjo Jeglič, bančni uradnik v Celju, z gdč. Marico O s e t z Vranskega. Bilo srečno!
k Izpraševalna komisija za državn" izpit iz glasbe v Ljubljani ra'glaša, da se bodo izpiti za leto 1927 vršili koncem meseca ju-ni a t. 1. v prostorih ljubljanskega konserva-torija (Gosposka ulica št. 8). Kandidati, ki želijo v letošnjem lerminu polagati izpit iz glabe (pet a, klavirja, gcslj ali orgel) naj predložijo svojo z dokumenti opremljeno in kolekovano prijavo izpraševalni komisiji do 20. junija t. 1. (v pisarni konservatorija).
•k Izlet v Nemčijo. »Probuda« priredi skupni izlet v Nemčijo od 10. do 23. avgusta t. 1. Obiščejo se sledeča mesta: Miinchen, ! Nilrnlrerg. Frankfurt a. M. (kjer se vrši do j 28. avgusta internacionalna razstava »Godba v žhljenu narodov«), Hanover, Hamburg, Beri n, Dresdcn, Praha, Wien. Prijave do 1. 1 julija t. 1. Podrcbnj podatki se dobe pri Gospodarskem odseku »Probude« t. č. Tehnična srednja šola v Ljubljani.
•k Z motor;em na Vršiču. Na binkeštni pondeljek 6. jun:ja sc je pripeljal g. Mirko I Pečar, strojni tehnik v Sv. Pavlu pri Preboldu, z motorjem sistema »Peugeot« na Vršič do Erjaveče koče (1523 m). Rabil je do tja iz Kran ske gore le pičlo uro in je treba še upoštevati ,da je cesta jako strma in v slabem stanju.
•k Pol trie uniforme za železničarje. Prometno ministrstvo je prejelo 30.000 komadov poletnih rnrform za prometno osobje, ki se bodo te dni razdelile na vse postaje.
■k Kongres fotografov bo na 14. junija v Zagrebu. Za ta kongres se vrše že velike priprave. Prometno ministrstvo je dovolilo za vse udeležence polovično vožnjo.
-k Naučno ekskurzijo v Trbovlje priredi te dni agre' Ska tehnika. Udeležila se je bo večja skupina dijakov pod vodstvom profesor, a Hanamana.
kc Silna nevihta s točo je razsajala v torek zve:er nad bo ansko Banjaluko in okolico ter nared la veliko škede po nasadih, zlasti pa
na sadnem drevju. Toča, ki je bila debela ko oreh, je na nekaterih krajih pokrila tla do 30 cm visoko.
•k Strela je,ubila v Srbiji dve kmetici, ko sta se pred nevihto zatekli v neko pastirsko kolibo. Ženski sta bili svakinji, ženi bratov Isajlović iz sela Suvodalj; ena je imela ludi otroka pri sebi, ki se mu pa ni nič zgodilo. Pač pa je strela ubila še dva vola, ki s'.a se pasla blizu kolibe.
kr štirje ubijalci pobegnili. V noči od na 4. junij so pobegnili iz kaznilnice v Le-■toglavj kar štirje ubijalci, ki so bili obsojeni vsak na 15 in 14 let težke ječe.
•k Dražba lova v Brežicah. Ker poteče zakupna doba lovišča nekdanje občine Brezje s 30. jun. 1927, zakupna doba lovišča občine Senovo, s katero se je združila obč. Brezje v eno občino pa šele 31. maja 1930, se bo lovi-šče nekdanje občine Brezje dalo za dobo do 31. maja 1930 /a enkrat še samostojno v zakup na javni dražbi dne 2. julija 1927 ob de-setih na okrajnem glavarstvu v Brežicah. Izklicna cena naša 100 Din.
•k Proti zaprtju in hemoroidom, mote-nju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je krasno sredstvo naravna »Franz-Josefc-grenčica večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da učinkuje Franz-Josef voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in spe cer. trgovinah.
•k Slabe volje ste, ker slabo spite. Če pi-jete pravo kavo. ne more biti drugače Edini izhod je: pijte Ziko! Dobite jo v vsaki trgovini v rdečih zavtkih.
* Znamka Schicht in Terpentin jamčita, da je to najb ljše milo. — Le to milo zahtevajte od svojega trgovca.
k ITO — zobna pasta najboljša. Kadar nad poljem solnce pripeka, kmetič za plugom se opoteka, takrat največje njegove so nade, da se napil bo »CLIO«-limonade!
Ljubljana
O G. vladni komisar Anton Mencinger
odpotuje po službenem posju ter se vrne koncem tega tedna. Vsi sprejemi strank ta teden odpadejo.
O Jubilej dela. Te dni obbaja 25 letnico svojega služ' ovanja pri velespoltovani rodbini Karel Po'lak sen. gdč. Mar ja Judež. Ju-bilantinji, ki je vseh 25 let pridno in zvesto službovala, i-kreno častitamo z željo, da bi jo Bog še dolgo vrsto let ohranil čilo in zdravo.
O Orlovski odsek Krakovo-Trnovo priredi v nelcl o, dne 19. junija 1927, ob pol-štirih popoldne na leinem telovadišču (Koru-nova ulica 14) javno telovadbo, na katero že dînes opozarjamo. Po telovadbi prosta zabava. Cist; dobiček prireditve je namenjen za kritje stroškov nove društvene dvorane.
O Društvo rokodelskih mojstrov opozar-ja vse odb mike, da je danes ob osmi uri v Rokodelskem domu cdborova seja z važnim dne nim redom.
R. Kušej:
Cerkveni zakoni v, sovjetski Rusiji.
(Konec.)
b)	Kot zakonski zadržki so ostali nedo-letnost pri moških, nedovršeno 16. leto pri ženskah, sorodstvo v mejah kakor v prejšnjem pravu ter obstoj registriranega ali taktičnega zakonskega razmerja. Na ta način je vsaj formalno varovano načelo enožćnstva, dasi nikjer ni rečeno, kako je postopati tedaj, kadar gre za dejansko obstoječo poligamijo. Novo je določilo, da morajo nupturienti pred matičnim oblastvom izjaviti, da so se informirali o zdravstvenem stanju in o veneričnih boleznih sopogodbenika.
c)	Novi kodeksi ne poznajo ločitve zakona, ampak samo ugotovitev, da je zakonsko razmerje prestalo. Izreče jo matično oblast-vo na pri avo obeh alj pa enega soproga. Z vpieom prijave v matriko se ugotovi tudi dan, katerega je zal onska skupnost nehala. Prijava o prestanku zakonskega razmerja je mogoča ln dopustna tudi tedaj, če z«kon sam ni bil registriran Ako je prijava izostala, se dokaz o prestanku zakonske skupnosti, ki ga sioer nudi vpis, lahko donese pred sodiščem v pravdnem postopanju.
d)	Zakoni, ki jih sklepajo ruski državljani v inozemstvu po tam veljavnih predpisih, Imajo enak g pravne učinke kakor v Rusiji registrirani ali dejansko <.fe*toječi zakoni. Obratno veljajo sovjetski predp.si tudj za zakone, ki jih sklepajo inozemci v Rusiji.
e)	Vsak soprog ohrani državljanstvo, ki je je imel pred sklenitvijo zakona. Vsak ohrani lahko svo e prejšnje ime, ali pa se odločita za ime moza ali za ime žene.
f)	Kar pridobita soproga v zakonski skupnosti je skupna last obeh in sicer tudi tedaj, če se je eden od nju udejstvoval samo v gospodinjstvu.
g)	Nezakonski otroci ostanejo tudi po novem pravu z zakonskimi iz.ena.'eni. Prejšnje stališče, da so v aliir.entacijo zavezan; plures constuprat res solidarno, je v novih kodeksih Ukrajine in Ruske sovjetske federacije odstranjeno. Sod'šče dolcčj od več udeležencev enega kot očeta, katerega zadenejo v RSFSR tudi vse dolžnosti. V Ukrajini se postopa enako, teda dasi se ugotovi samo eden ex pluri-bus constupratoribus kot oče, zadene ostale vendar solidarno dolžnost do plačevanja ali-mentacije. Pravni naslov za to obvezo je oči-vidno delikatnega značaja!
h)	Vsi otroci brez izjeme veljajo zakonito do dovršenega 18. leta za bre'konfesionalne, tako da problem verske pripadnosti dece sploh ne obetoja.
i)	Dočim so po prejšnjem pravu pri mešanem državljanstvu rod telji odločali o državljanstvu otr k, je sedaj uzakonjeno pravilo, da otroci iz lakih zakonov postanejo Rusi, ako je v Rusiji živeči soprog ruski državljan.
III. Zaključki.
Boljševizmu se naskok proti cerkvenemu zakonu ni posrečil, niti po kodesku iz 1. 1921., še manj po kodeksih iz 1. 1926. Verni Rusi so imeli razumljiv občutek, da tudi registriran zakon nj niti senca onega razmerja, ki ga
daje zakonu v skladu s prejšnjo zakonodajo I cerkev in so se slej ko prej držali rajši tega, ! kar je odgovar alo staremu pravnemu in živemu eti nemu čutu. V najslabšem slučaju bi bile fcoljševiške oblasti lahko smatrale otroke iz cerkvenih zakonov za nezakonske. A ker .je očetovstvo nesporno, bi to dednim in ali-mentacijskim pravicam otrok ne bilo v kvar. Vzajemne pravice soprogov do preživnine in nekatere javne zakonskim ženam in možem pri nane pravice (vol vna pravica žene, vojaške ola.šave za moža) pa niso mogle premagati vseobčega odpora proti registraciji. Morda e bilo boljševikom več na tem, da zrušijo sploh na zakonu osnovani socialni red kakor pa da iz'rebijo cerkveni zakon. Njim očivk'n ) ni na tem, alj se sploh konkretno spolno razmerje med možem in ženo kvalificira kot zakon ali ne. ampak prepuščajo v glavnem pri a-ietim strankam, da denesejo eventuelno dokaz za obstoj ali neobstoj zakona. Tak dokaz pa bo sedaj brez vsakega dvoma tvorila cerl veno opravljena in cerkveno vp'sana poro'a, dočim bodo v vseh drugih primerih stranke affectum maritalem lahko zanikale. Z d'ugimi besedami, ruska boljše-viška zakonodaja je dovedla do tega, da bo vsaj ino emstvo v Rusiji cerkveno sklenjene zakone smatralo lahko a priori veljavnim, dočim se to glede drugih, niti registriranih zakonov ne more reči, ker niti vpis ne tvori neizpodbitnega dokaza za sklenitev. V istini se že pojavljajo primeri, da imajo neruska sodišča priliko soditi o veljavnosti v Rusiji brezoblično sklenjenih zakonov. Zanimivo bo zasledovati, na katero stališče se bodo postavila, , tem bolj ker ob ned o s tajanju vsake obvezno
oblike nj lah'-o najti raz.like med taktičnimi zakoni do prel lica .n med konkubinati. Zato imajo nemara oni prav, ki govore o splošnem razkrajanju z'kona v Rusiji, kar se pa nanaša saimo na sovjetske pripadnike v mestih. Veliko večino ruskega prebivalstva pa bo obvaroval pred tem razkrojem verski čut in cerkveni zakon.1
1 ta pregled uporabljena literatura: F r e u n d , Das Zivilrecht Sowjetrusslands 1924. Kôssler, l. c. Englander H., Die Entwieklung des Fnmiliensrechts in Sovetruss-land, Zeitschrift fur osteuropeisches Recht, 1926 zv. 5-6, 577 ss. G r o d i n g e r M.. Zur Reform des Familienrechts in der U d SSR Ost-reeht, 192? zv. 1, 33 ss. Hachenburg, Juri. stisehe Run lsr hau, Deutsche Jur. Zeitg 1926. zv. 1, 60.
^.sî&tika Mentorjevih naročnikov.
Te dnj je izšla zadnja številka letošnje-ga (XIV.) letnika Mentorja, ki je bil pričel po treh letih v letošnjem šolskem letu zopet izhajati, in sicer z velikim strahom, da bo njegova smrt ista kakor pred dobrimi tremi leti: pomanjkanje naročnikov. Kajti dijaški list mora biti poceni in to se doseže samo z raz.meroma visokim številom naročnikov. Druge revije morejo izhajati tudi s 1000 naročniki (nekatere jih imajo še manj), Mentor ne more, ker dijaku z dragim listom ni mnogo pomagano. Zato je nastavil Mentor ceno zelo nizko: 30 Din za dijake (oz. 40 za ostale) pač ni visoka cena z,u list, ki obsega 240
O Društveni sestanek »Svete vojsko« se
vrši dnnes ob 20. uri v klavirski sobi na moškem učiteljiSču. Dnevni red: 1. Alkoholizem in njega po ledice. Predava g. F. Sert. 2. Slučajnosti. Pridite zanesljivo vsil
O Pevski zbor Glasb. Matico v Ljubljani. Letni redni občni zbor se vrši dne 20. junija 1927 ob osmih zvečer v pevski dvorani štev. 14 Glasbene Matice, Vegova ulica. — Odbor.
0 »Pozor! Opoldne in ponoči v Ljubljani ne smo več goreti!« je zaklical v včerajšnjem »Jutru« dobn poznavalec grajskih razmer. Obregnil se je namreč ob nastavitev novega ,požarnega čuvaja na Gradu in trdi, da novi čuvaj opravlja službo tako nekako v uradnih urah dočim je ponoči prost. Dalje trdi, da žena pokojnega čuvaja še vedno stanuje na Gradu, »kam naj reva sicer gre,« vzklika ogorčeno, nazadnje pa pristavlja: ^Remedura je tu nujno potrebna.« Da ne bo »Jutrov« dopisnik v vednem strahu pred ognjem in da bo lahko mirno spal, tudi grajski kanon ga zlepa ne bo prebudil iz sladkih sanj, mu povemo, zato ker smo dobrega srca, da se je ga Močan .žena pokojnega grajskega čuvaja, preselila že zdavna prej v odkazano ii stanovanje, preden so bile »Jutrovemu« dopisniku za grajske zadeve suflirane tiste duhovite misli, in da novi čuvaj, tudi če ni oženjen, opravlja službo ponoči in podnevi. Le nikar se bati ognja!
© špeei.r.lna trgovina dunajskih bluz, otroških obleke. Kristofič-Bučar, Stari trg.
© Priporočamo! Samo nekaj časa še tra-ia prodaja vsega, radi preselitve preostalega oblačilnega blaga po izredno globoko znižanih conah. Ostanki po skoraj polovičnih cenah. Manufakturna trgovina pri Zmajskem mostu, nasproti Jugoslovanske tiskarne.
© Preiskava v Delavskem domu. Vïcraj dopoldne je policija izvršila v uredništvu élasila tukajšnje komunistične skupine -Enotnosti« v Delavskem domu obširno in temeljito preiskavo. Kriminalni agentje so zaplenili ogromne množine tiskovin, zlasti inozemskih časopisov. Kakor zatrjujejo komunisti, zaplenjen materijal ni kompro-mitujoč. Aretiran ni nihče. — Ta preiskava je gotovo v zvezi z nastopom komunistov na vscdclav-skem zletu.
© Tatvina. Neki starejši možakar so ic podal v družbo slaboglasnih žensk. Marija, ki jc že dobro zapisana na policiji, je možakarja okradla za 2000 Din. Seveda je bila aretirana.
© Umobolen samomorilni kandidat. V noči od torka na sredo sta stražnika približne ob polnoči opazila blizu železniškega prelaza na Viču, da leži na tiru neki človek, ki jc imel naslonjeno glavo na tračnico, tako, da bi jo_ moral odrezati vlak, ki je kmalu nato vozil iz Ljubljane do Rakeka. Stražnika sta moža s silo dvignila, začudila pa sta se, ko sta opazila, da je mož trezen. Bil je 26 let star samski elektromonter in posestnik Maks Š. Ko sta stražnika pripeljala moža na njegov dom na Viču, sc jima je iztrgal in hotel skočiti v vodnjak. Pričel ie besneti, da sta ga stražnika komai ukrotila. Poklicala sta zdravnika dr. Kanca, ki jc odredil, da so moža prepeljali z rešilnim vozom v bolnico na opazovalni oddelek. Možu se je omračil um.
8 Din VINO 8 Din
Restavracija pod »Skalco«, Mestni trg 11,
Maribor
□	Mariborsko predmestne občine proti priključitvi. Ker se zadnje Čase precej govori o priključitvi občin Krčevine, Pobrežje, Tez-no in Studencev meslu Mariboru, je prebivalstvo teh občin precej razburjeno. Navedene občine se namreč odločno branijo, da bi se priključile mestu. V Krčevini se vrši danes celo javno zborovanje, na katerem bodo govorniki razlagali, kaj čaka občane, če pridejo pod mariborsko meslno občino.
□	Enaka usoda. Skupno z Erženom bo zdaj tudj g. dr. Reisman delil usodo, ko je izgubil tožbo zoper poslanca Zebota. V Mariboru oba enako pomilujejo.
□	Za opero. Poseben odbor se je sestavil v ta namen, da vodi nabiralno akcijo za pri-
jave abonentov opernih predstav v seziji
1927-28. Akciji je želeti. najboljših uspehov. Je pa to le en del rešilne akcije, da se ohrani opera. Kdaj pa se bo načel drugi del, to je, da se upelje gospodarstveno vodstvo v celotno upravo, kar znova poudarjamo kot še posebno važno, skoroda glavno oporo opere.
□	Občni zbor Ljudske univerze v Mariboru
bo v ponedeljek 13. junija ob 8 zvečer v čitalnici Študijske knjižnice.
□	Plačevanje mestne tovorninske davščine.
Stranke, ki prejemajo ali dopošiljajo blago po železnici, sc vnovič opozarjajo, da so dolžne vsako pošiljko nad 100 kg teže prijaviti »Poslovalnici za tovorninsko davščino« na Glavnem kolodvoru (Mestna javna tchtnica) pred odpravo pri železniški blagajni, in sicer pri predaji z voznim listkom, pri oddaji z obvcstnico (avizo). Strankam, ki bi prijave opustile ter se odtegnile plačilu mestne tovorninske davščine, se bo predpisala v smislu naredbe z dne 30. septembra 1924, Uradni list št, 301—24 kot kazen zvišana pristojbina do 20 krat-nega zneska, ki jo bo mestni magistrat brezpogojno izterjal.
□	Tečaj za pevovodje sc bo vršil v Mariboru
v dneh 4.—7, julija t .!. že pod vodstvom g. Janeza Gašpariča, stolnega kapclnika, ki se je vrnil z Dunaja, kjer je napravil državni izpit iz petja. Za tečajnike je dobro preskrbljeno. Stanovanje je brezplačno, hrana po zelo nizki ceni. Prijaviti sc je vsaj do 26. t. m. na naslov: G. Janez Ev. Ga-šparič, stolni kapelnik, Maribor, Slomškov trg 18.
П Cigani z motornim kolesom. V gramozni jami proti Kamnici se je naselila ciganska družina, ki je imela v posesti motorno kolo. Ker je jasno, da si cigani sami motornega kolesa niso kupili, pač pa so na drug način prišli do njega, jim ga jc policija zaplenila. Motor jc tako zvani »pomožni motor Austro-motorrette«, montiran spredaj na navadnem kolesu. Cigani so motor demontirali, hoteč menda prodati posamezne dele.
□	Smrtni slučaj. V Studencih pri Mariboru ie umrl vpokojeni, 69 let stari železniški uradnik Ivan Lisec. Pogreb se bo vršil v petek ob petih popoldne na pokopališče v Studencih.
□	Tombola droštva poštnih uslužbencev se bo vršila prihodnjo nedeljo na Glavnem trgu. Znano je, da organizacija poštnih uslužbencev izredno požrtvovalno skrbi' za podpiranje vdov in sirot v svojih tovariških družinah, zato je pričakovati, da bo mariborska javnost radcvolie kupovala tablice s številkami. Prodajajo se na vseh važnejših križiščih ulic v mestu.
-3" Ljubljanski in celjski »klerikalci«. Po
r Jutru« so ljubljanski klerikalci oni, med katerimi še prevladuje narodni čut. (Torej vén-dar niso več protidržavni, anacijonalni, rimski hlapci! Kako zadoščenje! »Jutru se je tu brez dvoma zaletelo in je nehote povedalo resnico, ki jo je doslej vedno tako dosledno maličilo v prid blatenju slovenstva v Belgradu.) Celjski klerikalci so pa oni, ki jih je okužil »Ba-cillus Gcdicensis«. (Menda hočejo reîi Godni-čensis.) V Celju imamo bakteriološko postajo in ni lepo, da se za okužene klerikalce pravnic ne zmeni. Morda pa je istega mišljenja, kot mi, da tu ne gre za bacil, ki zastruplja klerikalce, temveč za bacil, ki ga vulgarno nazi-vajo »demokratski strah pred volitvami«, ali pa tudi za ono čudovito stvar, ki pozvroča, da Jutrov« jezik neprestano brblja o neki iiaci-jonalni nevarnosti in »Jutrove« oči vidijo našo drago domovino vsled celjskih volitev že vso z nemštvom pokrito. Če se seveda »Jutro-vU prijatelji znajdejo kje z Nemci na isti listi, je lo nacijonalno važno dejanje, radi katerega se nima nihče razburjati. V Laškem ni narodnost nič ogrožena, v Celju pa seveda je. Gospodje, ne imejte Celjanov za šeme, ki ne vidijo preko Miklavževega hriba.
.©• Glavno dobitke tombole krajevnega odbora Združenja vojnih invalidov Celje so dobili: 1 gl. dobitek (šiv. 9troj) Pleskovič Emil, davč. naupr. v Laškem. 2. gl. dobitek (moško kolo) Ograjen-šek Franc, rudar v Laškem, Rečica 30. 3. gl. dobitek (kuhinjska oprava) Pader Jožef, rudar, Li-boje št. 27. 4. gl. dobitek (otomana) Špur Alojzij, krojač, Celje, Na okopih št. 1 in 5. gl.. dobitek (vreča bele moke) Preskar Marija, žena 70 odslot. voj. invalida iz Planine pri Brežicah. — Z zadovoljivim finančnim uspehom tonibolô je kraj. odboru Združenja vojnih invalidov zopet dana možnost še nadalje vršiti svoje humanitarno delo med voj. žrtvami ter se tem potoni najiskreneje zahva-
sfrani s slikami. Kakšen je bil torej uspeh letošnjega lelnika glede naročnikov?
Na to vprašanje nam odgovarja list sam na zadnji strani tega letnika. Imel je letos 1358 naročnikov; našel je torej v naši javnosti takoj ob svojem ponovnem nastopu toliko odziva, da bo izhajal tudi v naslednjem šolskem letu, upajoč, da bo odziv zlasti med dijaštvom še rastel. Kajti dijaštvo tvori že letos dobro polovico vseh naročnikov: 604, to je 51.1%. Ostali naročniki so bili po poklicu profesorji in učitelji 80 (6%), duhovniki 282 (21%!), ostali umski delavci 148 (11%), razni 52 (pičle 4%), zavodi in knjižnice 102 (dobrih 7%).
Zanimiv je tudi pregled, kakšen odjemalec slovenske literature je ljubljanska oblast v primeri z mariborsko, v kolikor seveda smemo to vprašanje presojati po številu Mentorjevih naročnikov. V tem oziru ima ljubljanska oblast s svojimi 853 naročniki (62.81%) znatno prednost pred mariborsko, ki dosega samo polovico tega števila (434 naročnikov ali 31.96%). Deloma se da to nesorazmerje (ljubljanska oblast je manjša od mariborske) razložiti s tem, da list izhaja v Ljubljani, ki je res »slovenske Atene«: 401 naročnike, t. j. 29.75% vseh naročnikov; Ljubljana sama ima torej skoro toliko naročnikov kakor vsa mariborska oblast. (Zelo zanimiva bi bila tozadevna statistika pri drugih listih! Naj bi jo objavil šo kak list za svoje naročnike!)
Kar se tiče naročnikov dijakov, ki jih je okrotilo 700. stoji na prvem meslu Št. Vid s 147 naročniki, kar tvori 21% (!) vseh dijaških
ljuje vsem cenj. darovalcem dobitkov v natura in denarju, prodajalcem srečk in ostalemu cenj. občinstvu, ki je s pridnim nakujiovanjem kart zopet pripomoglo do lepega gmotnega uspeha tombole ter s tem pokazalo svojo naklonjenost do vojnih žrtev.
& Grozeče pomanjkanje vode. Mestni magistrat je na oglasni deski nabil daljše opozorilo glede štednje z vodo. Vsled vročine je namreč glavni rezervoar skoraj vedno docela prazen in lahko bi to v shičaju požara imelo katastrofalne posledice, ker bi imeli hidranti premajhen pritisk. Mestni magistrat zato opozarja občinstvo, da pazi na vodovodne pipe, da ne bodo puščale vode, da so za pranje poslužuje Savinje in da vso stori, da se zmanjša potrošek vode. V nasprotnem slu-žaju bo magistrat prisiljen ukiniti « higljeničnega stališča tako važno škropljenje cest in zapreti vodovodne pipe po pralnicah.
■©■ Pijanska nadloga. V ponedeljek in torek zvečer je imela celjska policija izredno mnogo pesla s pijanci. Rekrutirajo se ti nepridipravi iz vseh slojev, od doktorjev do delavccv, in vsi so v svojih pijanskih manirah precej enaki t. j. enako obsodbe vredni. Eni vpijejo, razbijajo na ulici steklenice, drugi dajejo javno pohujšanje itd. Prav je, da se take ljudi temeljito priškrne.
& Komaj je prišel iz ječe, kjer jé sedel 3 mesece, že je ukradel v gostilni Žumer kolo Anton Razgoršek iz Smart na v Rožni dolini. Policija ga že drži za vrat.
Cy čVptiv Jo otrok? Dnè 4: junija je prišla'.k Frančiški Fidlerjevi, ki stanuje v novi hiši v mestnem vrtu, neka neznana, okoli 28 let stara in dosti čedno oblečena ženska. V naročju je imela 4 mesece starega otroka in zavojček z več oblekeami in čeveljčki zadete. Prosila je Fidler-jevo, da sprejme hip otroka in zavojček, ker da mora ona na pošto, da brzojavi svojemu možu. ki da je nekje uradnik. Neznane ženske pa ni bilo več nazaj in vsa poizvedovanja za njo so ostala brezuspešna. Pač pa je Fidlerjeva prejela anonimno pismo, v katerem ji neznanka sporoča, da je dete rojeno 9. febr. 1927 in krščeno na irne Marija. Obljublja, da si poišče službo in da bo Fidlerjevi redno pošiljala od svojega zaslužka prispevek za vzdrževanje deteta. — Ker je Fidlerjeva sama siromašna, se bo za ubogega èwièka gotovo zavzel n krajevna zaščita dece in mladine
© Hitra smrt. V soboto je med vožnjo Ptuj— Zavrč umrl naglo od kapi zadet završki trgovec Z mešanim blagom g. 1. 1'reac.
© Dirka. Ob zelo ugodnem vremenu se je vršila v ponedeljek kolesarska dirka društva »Zvonček« na progi Vurberg—Ptuj. Izid dirke za progo 9 km je sledeči: Dirkači: 1. Stercel, dosegel
18	minut, 2. Pečovnik, 19 minut, 3. Steinberger,
19	min. 2 sek., 4. Kmetec 20 min., 5. llabensehuss
20	min. 2 sek. — Novinci: 1. Furman 18 min.,
2.	Selmajer 18 min. 13 sek., 3. Potočnik 18 min. 2 sek., 4. Esih Janez 18 min. 3 sek., 5. Skaza S. 19 min. 0 sek.. 6. Sirec 22 min. — Nad 33 let stari: 1. Zavec 19 min., 2. Greifoner 19 min. 1 sek.,
3.	Pintarič 19 min. 2 sek. —• Dame: 1. Repec S. 19 min., 2. Zavec K. 19 min. 2 sek., 8. Esih Ana 23 min., 4. Blagovič R. 23 min — Nad 90 kg težki: 1. Glopovčan 23 min. 2. Blagovič 25 min., 3. Ru-novc 28 min., 4. Sagadin 32 min., 5. Pfeifer 35 minut.
naročnikov. Naravnost presenetljivo visoko število naročnikov je dosegla Murska Sobota (nepopolna gimnazija!), ki jih šteje nič manj nego 125 (18% vseh dijaških naročnikov). Primerjajte s temi številkami Kranj (10 naročnikov) in Celje (8 naročnikov, torej v vsakem mestu približno 1% vseh dijaških naročnikov) ali Kočevje, ki s svojimi petimi naročniki ne doseže niti 1%. V naslednjem šolskem letu bo pač tudi tukaj drugače. Treba je nekaj časa, da postane list povsod znan.
O tem, kakšen je bil po vsebini, danes ne bomo govorili. Mislim, da pove v tem oziru precej tudi število naročnikov, doseženo v teku šestih mesecev. List je dobil, zlasti kar se tiče številk 3—10, toliko priznanja, da se pač ne motimo, če trdimo, da je ob koncu šolskega leta letošnji Mentor zelo primeren dar za slehernega dijaka. Naroči se lahko še ves letošnji letnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 za 30, oz. za nedijake za 40 Din s pošt-I nino vred. Upravništvo je dalo nekaj izvodov tudi elegantno vezati v platno in sicer stane vezan izvod za dijake 45 Din, za ostale 55 dinarjev. Tudi la cena je za lično vezano knjigo večjega formata nizka. Vezava bo dovršena okoli 15. junija. Nevezan izvod dopošlje uprava slehernemu naročniku takoj, vezan pa šele približno čez teden dni. Ako želi kdo imeti vezan svoj letnik Mentorja, naj ga prinese ali pošlje upravništvu do 15. t. m. Vezava v originalno platnice stane 20 Din. Opozarjamo, da velja ta cena samo za izvode, ki jih prejme uprava do navedenega roka, po 15. juniju jih ne sprejme več.
Žalec
Društvo »Invalidski dom« v Trbovljah
priredi v nedeljo, dne 3. julija v prostorih ge. Ane Forte igro z opereto in raznimi kupleti, potem veselico z godbo priznanega trboveljskega šramlja. Ker bo vstopnina zmerna, čisti dobiček pa namenjen za temelje gradbe doma, opozarja društvo cenjeno občinstvo že danes na sigurno udeležbo.
Krajevni odbor Rdečega križa v Trbovljah priredi v nedeljo, dno 12. t. m. svoj cvetlični dan v prid glavnemu društvu Rdečega križa. Ker Rdeči križ podpira uboge sirote, vdove in stare v pomanjkanju živeče rudarje v Trbovljah, kakor je tudi izposloval po poplavah prizadetim posestnikom razne prispevke v denarju in cementu, upamo, da bo naše trboveljsko občinstvo v pravem smislu razumelo to človekoljubno akcijo in jo podprlo z izdatnimi darovi. Isto se vrši ta dan tudi v Hrastniku.
z^z Nesreča, Posestnik g. Zupan Jože, p. d. Svinšek, si je zlomil nogo, ko mu je padla smreka nanjo.
Kdaj se prične zidati meščanska šola? Vse
kaže, da se letos še ne bodo otvorili razredi v novi zgradbi meščanske Soie, ker še ni duha ne sluha o zidavi. Krivda leži bojda na gradbeni direkciji v Ljubljani, ki načrte proučava. Občina bi- vsaj lahko pričela z dovozom gradbenega materijala, da bi pozneje ne bilo zakasnitve.
Pritožbe iz cementne tovarne. Delastvo iz te tovarne se pritožuje, da se mu nalaga delo čezmerno. Delavec mora napolniti 600 vreč, t. j. tri vagone, če hoče imeti polni šiht (30 Din), v drobilnik mora zmetati 24 vozičkov; odpuščen je bil delavec, ki ni prišel v nedeljo v službo, ker je bil bolan. Prosimo Delavsko zbornico in Inšpekcijo dela, da se za to stvar zanima.
Občni zbor zadružne elektrarne. Zadružne elektrarne občni zbor se vrši 23. junija ob 4 pop. v trboveljski šoli. Dnevni red obsega med drugimi točkami dopolnilno volitve dveh članov, računsko in revizijsko poročilo.
s^z Vprašanje na občino. Uljudno vprašamo občinski odbor, kaj se je ukrenilo na sklep občinskega odbora radi prevzema in odkupa zadružne elektrarne?
Hrasinile.
Zaključek obrtne nadaljevalne Sole se je
vršil z razstavo strokovnih, vajeniških in pomočniških izdelkov. Diplomo so dobili Kirn Štefan pri g. Arnšku, Čcšnovar pri g. Orožnu, Hočevar Polde pri g Šušterju, Marscl pri Bonerheim, Babič pri g. Peklarju, Potočen pri g. Grušku, Laznik pri g. Erjavcu, Gričcr pri g. Velaju; I. red so dobili: Alojz Učakcr pri g. Arnšku, Tušek, Kostajnšck, Grač-ner, Vclaj in več drugih, katerih imena nimamo pri rokah. Vsi ostali so dobili priznanice in imajo plačano vožnjo za izlet v Maribor.
Pogrešajo že od petka gdč. Ivanko Vcrdaj iz Sludcnc,
Velik strah je povzročil mlajši sinček rudarja Otcnkarja svojim staršem. V nedeljo so ga vzeli seboj v Ljubljano. Ko so bili pri obedu, se je izgubil ter odšel domov Ubogi starši sc g^s zaman iskali po Ljubljani. Ko pa so prišli druf^i dan domov, so ga na veliko veselje našli doma.
Odkritje spominske plošče dr.' Rih. Bergma-nu se je vršilo na najslovesnejši način. Udele-žili so se tega slavja gasilci v kar največjem številu. Ustrašili se niso grdega vremena. Trbovelj, ska gasilska župa je darovala na grob Rih. Berg-mana lep venec.
Nesreča v Gotovljah. Pod tem naslovom smo v sobotni številki javili, da se je zgodila nesreča pri podiranju zida pri Gajšku; glasiti bi sè moralo: pri Goršku.
Napad v Vrbju. V noči od ponedeljka na torek so v sredi vasi napadli štiri domače fante rudarji iz Zabukovca, sedem po številu. Pričela se jo prava bitka. Domači fantje so bili precej težko ranjeni in so morali iskati pomoči pri zdravniku. Težko poškodovana sta bila dva fanta. Eden je dobil več vbodljajev v levo roko ter na glavi 12 cm dolgo rano, drugi pa nn sencih 7 cm dolgo rano. Orožniki so pridno na delu, da te nepoznane pretepače spravijo kmalu pod ključ.
Slovenslca jk.ra. fina
»Néplap« na površju? Pred kratkim smo poročali o prizadevanju, ki gre za tem, da se »Nép. lap« zopet začne izdajati. K prejšnjim informacijam se doznava, da se list ne bo tiskal v Čekoven, marveč se preseli v M. Soboto. Uredniške posle prevzame evangeličanski duhovnik Leopold Hari, ki bo nameščen v M. Soboti, ko dosluži vojaško službo. V koliko se te vesti uresničijo, pokaže pa bližnja bodočnost.
Poljedelska šola. Že lansko leto se je govorilo o' tvoritvi poljedelske šole v RakičanU. V to svrho se je že odmerila zemlja. Vkljub temu pa je ostalo le pri obljubah. Proračun poljedelskega ministrstva za leto 1927.—28. pa določa, da bodi ena izrned desetih poljedelskih šol, ki se imajo ustanoviti, v Rakičanu. To daje upanje, da Prek-murje naposled vendarle pride do lastne poljedelske šole.
J'СашпИс
V zemljemerskih zadevah bo sprejemal stranke dno 9. junija od 9. ure dopoldne dalje v občinski pisarni oblastveno poverjeni civilni geometer.
One, ki niso še dali podaljšati orožnih listov za leto 1927.j opozarja okrajni glavar, da jih morajo dati podaljšati najkasneje do 18. junija, sicer ugasne dovoljenje in se kasneje ne bo več dovolilo podaljšanje.
Zabavni večer društva »Kamnik«, naznanjen v »Slovencu« med tednom za binkoštni ponedeljek zvečer, se ne bo vršil tega dne, ampak je preložen na kasnejši čas.
Na odredbo okrajnega glavarja proti preklinjanju in nespodobnemu vedenju vnovič opozarjamo in prosimo trezne ljudi, naj vsakega, ki jo krši, brez pardona naznani okrajnemu glavarstvu, ker bo le tedaj imela odredba uspeli, ako bo javne organe podpirala javnost. Preklinjanje in nespo dobno govorjenje ter vedenje so je res že preve razpaslo in se pričelo tudi že tood šolsko mladino Zato brezobziren boj vsemu temul
MežliRa
Argenlhiija zopet dobi dva naša roj al; a: Jakoba Ivanetiča, posestnika in Franca Weissa, načelnika Sokola.
Smrtna 1,-osa je pokosila 57 let slaro Antonijo Orlič iz Metlike, ki je i>o dolgih letih prišla iz Karlovca samo umret domov.
Anierilcanci so prišli tudi letos obiskat svojce v staro domovino.
Menjalnico za vse tuje valute je odprl O. Sturm, trgovec, ki bo v tem času, ko pride mnogo denarja iz Amerike, gotovo velikega pomena.
Na Homcu so je na binkoštni ponedeljek popoldne vršil shod vseh dekliških Marijinih družb kamniške dekani jc. Vsa slovesnost se je veličastno izvršila v cerkvi kakor tudi zunaj cerkve pred Društvenim domom. Govorili so gg. kanonik Ivan Lavrenčič. dekanijski voditelj družb ter župnika Čadež in Tomažič Vseh udeleženk je bilo do 2000.
Braslovče. V 21. št. »Domovine« z dne 26. maja 1927 piše napreden dopisnik, kako da so zbegale vlagatelje nerednosti pri Ljudski hranilnici in posojilnici v Braslovčali. Resnici na ljubo povemo, ker ne želimo boja, da se do sedaj ne pozna uikako zbeganje med vlagatelji, ker ni povoda za to in posojilnica ne trpi niti vinarja kake škode, kar mogoče ni po volji naprednemu dopisniku. Gotovo ga bode v oči naša mlada posojilnica, ki ima zelo velik denaren promet. To pa zato, ker občinstvo zaupa v vodstvo, akoravno "so sami kmetje. Ti so v teku 6 poslovnih let tako lepo urejevali posojilnico, da ima svojo novo plačano hišo in je darovala še ogromne vsote v dobrodelne namene. Dopisniku svetujemo, naj da mir, ker bomo sicer vrnili milo za drago
Zaplani7. Spomenik padlim vojakom. Na pokopališču smo postavili skromen spomenik vojakom, ki so padli v svetovni vojski. Blagoslovili ga bomo v nedeljo 26. junija po deseti sv. maši. Uljudno vabimo sosede, da nas obiščejo tisti dan.
■Sw. Krii nad Mariborom. V nedeljo dne 12. jun. 1927 bo prišel gostovat na naš oder mariborski Ljudski oder z lepo veseloigro >Maks v škripcih-;. Kakor se splošno ob vsaki priliki, tako se tudi topot udeležimo polnoštevilno navedene predstave, da bodo Mariborčani v eli, kako znamo ceniti resno prosve!no delo! Na svidenje torej pri predstavi!
II. KOLO NOfiOMETNEGA DRŽAVNEGA PRVENSTVA.
V nedeljo, 12. t. m. v Ljubljani: IIirija-Ha?k (Za#reb).
JNS je razmestitev državnega prvenstva i ozirom na upravičene proteste moral deloma spremeniti. Prvaku ljubljanskega ppdeavcza SK Iliriji sta zagotovljeni sedaj dve tekmi v Ljubljani in sicer nastopi v Ljubljani poleg Haška še Hajduk (Split) ali SAND (Snbotica) 3. ali 10. julija. — Prvak Zagreba HAŠK je v Jugoslaviji, predvsem pa v Ljubljani eden najbolj popularnih moštev. V državnem prvenstvu, v katerem velja za glavnega , tekmeca za naslov prvaka Jugoslavije, be njegov nastop v Ljubljani prihodnjo nedeljo toliko inte-resantnejši in privlačnejši, to še toliko bolj, ker prvak LNP Ilirija ne nastopi proti njemu brez izgledov na pozitiven rezultat.
ŠPORTNI DOGODKI.
Večinoma nogomet. Admira je bila proti pričakovanju poražena od Šport kluba, ki je sedaj s svojimi 32 točkami samo še za 3 točko pred BAC; Rapid jih ima 27 in Simmering 26. — Na Dunaju in v Gradcu so igrali angleški delavci proti avstrijskim; rezultat obakrat za Angleže 2 : 1-I!a koali {e igrala v Newyorku 4 : 2 proti irskemu moštvu, v Baltimore pa proli tamošnjemu AH Stare v rekordnem razmerju 9 : 1. — Slovan z
Dunaja je premagal Viktorijo la žfflRJVffTTO;" « je zgubil proti CAFK 2 ; 3. — Vrgovico (Bohémiens) ,eo v Avstraliji že tretjič premagale avstralsko reprezentanco. to pot 6 : 4, v Sydneyu. — Tennis Borussia je dosegel proti Union Žižkov вато rezultat 1 : 2. — Hungaria in Ujpest sta si K zadnjimi zmagami priborila zastopstvo Ogrske v boju za srednjeevropski pokal. Ogrski gluhonemi bo se borili v Parizu proti tamošnjemu gluhonem-nemu moštvu in so zmagali 2:0. — V Italiji: Torino—Juventus 2 : 1, Bologna—Genova 1 : 0, Intemazionale—Milano 1:1. — Bavarci so dosegli v tekmi proti ženevski Servette rezultat 3 : 1.
—	V Švici je gostoval tudi naš ljubljenec Arsenal; prvič .je zgubil 2 : 8; drugič je pa zmagal 3 : 1.
—	Penaroi bo kmalu odšel iz Evrope; v Barceloni je igral proti klubu Barcelona 1 : 5 in 1 : 4. — Praški Slaviji se je v Carigradu vsled pristranosti sodnika prvi dan slabo godilo, 0:1; zato se je pa drugi dan revanširala in je zmagala 4:1. — Bavarski deželni sosvet za telesne vaje se je izrekel za poskusno vpeljavo nogometa v šole; smeli bi pa igrati samo nad 14 let stari dečki in igra z odmorom vred ne bi smela trajati več kot 2X20 minut.
Senzacija tenisa je zmaga Lacostea nad velikim Tildenom, 6 : 4, 4 : 6, 5 : 7, 6 : 3, 11 : 9. Lacoste je imel majhno poškodbo na nogi, pa je vendarle nastopil in si je priboril s to zmago prvenstvo Francije. Ljuta borba je trajala 3 uro in 25 minut. Prvenstvo parov sta si pa izvojevnla Cochet in Brugnon proti Borotru in Lacosteu. Dain-sko prvenstvo si je priborila Holandka Baumann.
—	Willsova je v Londonu odpravila Ryanovo 6 : 2 in 6 : 1.
- V lahki atletiki omenimo Kornigov tek 100 m r 10.4!, izenačen Paddoekov svetovni rekord. — SchlôGke je tekel 10.fi, Mourlon 10.0, 800 m pa Bocher 1 :55.4; vse to v Berlinu. — Iz Prage do Melnika je 32 km in jih je prehodil Nemec Sclnvab v 2 :l52 : tW>, pri tem je napravil na 30 km nov svetovni rekord z 2 : 37 : 21.2. — V soboto in nedeljo se vršijo v Berlinu ženske latikbatletske tekme; Avstrijci bodo poslali tja Kopplovo in Wag-nerjevo.
Ogrski plava« Baranvi je že v prav dobri formi/ 100 m 1 : 01.2. .— Viericotter je plaval pri Mtontrealu (Kanada) v reki Sv. Lavrencija 30 milj ali 48.280 km v 4 : 67 (drugje beremo 4.50 ; 07). S tem so trenira za tekmo Manhattan, ki bo prinesla zmagovalcu 50.000 dolarjev.
' V Zllricliu je dirkal Suter 50 km v 40 : 04, v Parizu pa Maronnier 100 km v 1 : 19 : 20. Dirka po Italiji je končana. Natančno poročilo priobčimo posebej.
EGIPTSKI GENTLEMANI.
Tudi v Brnu je Arsenal igral. In pišejo: î-Redkokdaj je bilo kako moštvo tako simpatično, kot so Egipčani. Redkokdaj je pa tudi kakšno moštvo nastopilo tako fino in športno-kot ti črni in črnikasti ljudje iz vročega pasu. Že ta pas bi jih opravičil, da bi bili bolj temperamentni kot pa mi neokretni belokožni severnjaki. Marsikak-šno belo moštvo bi se lahko v leni oziru učilo od njih. Nobene opazke proti sodniku nisi slišal, tu-rli si igravci no dajejo glasno navodil. Igrajo vzorno fair, uporabljajo samo svojo tehniško umetnost in svojo izredno gibčnost. Krasni ljudje, ki imajo presenetljivo veliko tehnike, so mojstri v igri z glavo in imajo razumevanje tudi za vse druge finese nogometa. Manjka jim brezobzirnost in prisotnost duha pred vratmi. In brez teh glavnih nogometnih vrlin žalibog ni mogoče dobiti nobenega boja. Občinstvo je zmeraj na njih strani. — K pomanjkanju brezobzirnosti in prisotnosti duha pride v Evropi še dež in mraz, in na lu ubogi Egipčani niso bili pripravljeni.
VROČ NOGOMET.
V	Rimu sta igrala Alba in Livorno; konec je oil pretep. Igrali so na prostoru Albe, igrišče je oddaljeno od glcdavcev po dva metra visoki železni ograji, v ograji so vrata, ki jih med igro zapre policijski uradnik. Bitka se je pričela, ko ie bilo razmerje 2 : 1 za Livorno. Napadalec Albe je dobil v divjem boju klofuto od branivca Li-vorna; klofuto je grajal sodnik samo z opominom. Ta mila obsodba je povzročila deset minul pozneje splošno klofutarijo, ki se je razvila v pravi pretep vseh igravcev. Občinstvo bi bilo rado »posredovalo« (to se pravi: bi se bilo tudi rado leplo), a ni moglo čez ograjo; policijski uradnik je pa ključ od vrat pozabil in tudi ni mogel noter. Ko so slednjič vrata nasilno odprli, je ležalo sedem igravcev brez zavesti na tleh, pa tudi ostali so bili pošteno zdelani. Sedaj pa pride višek. V kabinah so igravce obvezali, in v belih obvezah so prišli bojevniki spet na bojišče. Sodnik je vzel žogo, in igra se je nadaljevala, kot bi se ne bilo nič zgodilo.
MEDNARODNI DRSALNI KONGRES.
V	francoskem mestecu BagTfrres dé Luchon ee ie vršil. Šlo je za udeležbo pri 2. zimski olimpiadi v St. Moritzu. Vprašanje so rešili v ?.nr|o-voljstvo Švicarjev, ki bo igre priredila. Skandinavski drsačl so ugovarjali proti St. Moritzu kol kraju drsalnih prireditev, češ, da višinska lega za to ni pripravna. Sedaj se ne da vet pomagati. V zadevi sestave sodnikov pri velikih mednarodnih prireditvah — evropskih in svetovnih, prvenstvih — so osnovali odbor, ki se bo posvetoval pod predsedstvom Finca Jàcobsona. Ugovcra Avstrije glede organizacije zadnjih svetovnih damskih tekem v drsanju v Oslo niso sprejeli. (Sonja Henic je v Oslo premagala gospo Jarosz-Szabo.) Kongres je prvenstva potrdil, a je izrazil svoje obžalovanje o dogodkih, ki so se lam pripetili. Odklonili so več francoskih predlogov o uvedbi nadaljnih drsalnih prog pri svetovnih prvenstvih.
"vsakemu svoje. ~~
Med zadnje politične dogodke, ki so oja-čili francosko-angleško prijateljstvo, spada ludi Doumergueova in Briandova promocija v Oxfordu. Postala sta častna doktorja Col-lega »Ali Souls«. a njih d plomi kažeta neko razliko. Dou,' er ;ue kot pre?.idcni je bil deležen naj\ iš,;c č sli, katera se drugače iakaže le kr na ni ni gla a n. Ошасеп je v diplomi ket vir cele lissimus. Briand, kot navaden smrtnik, na . e je moral zadovoljiti i. naslovom vir ins:g i i rs mus. Tako se držijo angleške uni-nov.la la teden 80. obletnico dneva, ko je na-
GANLJIVA OBLETNICA.
Župnija Plymouth v Brooklynu je praz-novral ta teden 80. obletnico dneva, ko je nabiral župnik Beecker darove 7Л odkupitev mladega sužnja. Zamorec, ki je dobil na ta način prostost, še živi kot upokojeni uradni sluga v Washing'onu. Reverend Beecker, ki je priredil Io zbirko in se .na ta način pogumno uvrslil med nasprrlnike suženjstva, jc bil brat grspe Beecker Stowe, katere ronmn »Hiša strica Tomat je toliko pripomogel koncu sramotnili ra/.mer v Zediujenih državah.
chichtovo
terpentinovo milo


Tretia odlika: Priieten duh.
Pranle s tem milom osvežuje v kuhinjski -oparl, pa tudi perilo diši priletno Ir sveže.
1.	Terpentln v mliu.
2.	Velik In priročen kos.
3.	Prijeten duh.
4.	Slike iz pravljic za izrezati.
5.	Milo je v zavitku.
6.	Svetla barva.
7.	Razkuženje perila.
Slovenska umstniška razstava na Dunaju.
Dunaj, 5. juntjal927.
O ra/.stavi »Sloven. umetniškega društva« pri Ilagenbundu (glej : Slovenec«, 26. maja 1927) imamo zabeležiti v tukajšnjem časopisju doslej sledeča poročila, vsa V zvezi s poročili o razstavi »llagena« samega.
Prva je poročala »Stunde* (23. mnjà) v obliki kratko notice o otvoritvi. Sledila je s prvim daljšim referatom »>R e i c h s p o s tt (25. maja), ki ga tu navajamo v celoti: ^Haaebund« je za svojo 54. razstavo ■: »Zedlitzhalle« ^OTabil tudi Slov. um. društvo iz Ljubljane, povečini moderno usmerjene Likarje in klptfrje, katerim je skupna neka otožn г!. Kralj Fran je v svojih oljnatih slikah čudovito neprijeten, njegove ritmično komponirane figure so ne samo v bnrvi ntfgroidne. Oblikovno bogatejši In zanimivejši je Tone Kralj, jugoslovanski Brueghel, pri katerem prevladuje grotesknost. Lesena plastika o'oeh spominja nekoliko na Opilza. Slikarski izvrsten je >Portre!< Božidarja Jakca, tudi jiodobi? Franca SHplovška imajo kvaliteto. Dela bratov Vidmarjev, briljantne plastike Tineta Kosa in Ivani Napotnika, kakor tudi dela Pilono-va in Zupanova moramo enako imenovati s priznanjem. Zdi se. da se na slovanskem jugu resnično razvija svojevrstna modema, a pri tem vendar v narodu temelječa umetnost.
Kot drugo je sledilo daljše poročilo v »Neues Wiener Abendblatt« (28. maja), šifrirano z a. fr. Tudi tega kot vestni kronisti navajamo v celoti:
Skupina slovenskih umetnikov (Slov. um. dru., Ljubljana) absolvira tu majčkeno gostovanje. Gospodje se delajo nenavadno novodobne in nimajo, vsaj kolikor je mogoče Iu ugotoviti, nobene zveze z domačo grudo (prim. poročilo v »Reichspost«, podčrtal podpisani). Naj-markantnejši med njimi imajo ta cilj, da odevajo okorno zverižene pupe, melanholične manekine in otožne marijonele v črnkastotemne Ione, ki prehajajo lahko v zelenkaste. Ni nobenega solnca, nobene luči, nobenega veselja in radosti v vseh teh stvareh, ki so rezultat praresne, globokoidoče špekulacije, in je vse več možgan nego srca v njih. Ko prekoračiš te jugoslovanske mučilnice (podčrtal podpisani) zroče duše, te često obide občutje, kakor da je veliki Pan že davno mrtev in kakor da kontrabasi in kontrafagoti svi-rajo mrtvaško koračnico.. Kralj Fran in Kralj Tone, tudi Kos Gojmir A. so, se zdi, tu najmočnejši in najdoslednejši. Poslednji ima vsaj malo humorja (.Pri maskiranju«), vsekakor precej nasilnega. Če je imela gospa Fr. K. s svojo podobo iz Rok Veno Pitona zelo mnogo veselja? Ni lahko domnevati, da eksistira na tem svetu kaka dama, ki bi se na ta. način rada prepoznala. Vidmar Drn-go: »Glava« in ^Portret brata«: To so prav divje in strašne stvari, od katerih si človek oddahne, ko si ogleda Stiplovškovo »Podobo deklice« in »Deklico s knjigo*, tudi njegovo »Krajino s cerkvijo«. Ta umetnost izraža romantično sanjavost s čustveno nežnostjo. On pač stilizira, a kljub temu ti še omogoči, iti košček poti ž njim. Nazarenec 1. 1927. iz Ljubljane.
Tretje daljše poročilo je prinesla »Abend-blattova« bistra sestra: »V o lk s z e i t U h g« (30. Mai 1927). Signiral gn je Max Roden, znan gospod v umetnostnih vprašanjih, kateri izvoli o naših umetnikih sledeče misliti:
Ne samo zato. da bo pravkar povedano (to pravkar povedano so, v resnici povedano, dve koloni težke uvodne otrobi 10 kolon dolgega podlistka; pri vseh simpatijah, ki jih gojim še od početka do s-Hagenbunda«, temu vendar ne morem gratulirati, ako brani njegove interese korifeja kot je g. M. R. Če se ne motim, je isti M. R. signiral članek »Zur Kunstkritik des Tnges« v enem zadnjih zvezkov »Kiinstwnndererja«) stopilo jasnejše pred oči, bo tu več govora o dunajskih umetnikih nego o kolektivni razstavi »Slov um. društva« iz Ljubljane, temveč tudi zato. ker Slovenci ne priinšijo skoro nič pomembnejšega. Kar smo poudarjali že prej ob sličnih prilikah, moramo izreči znova, pri Razstavah domačih umetnikov smo prisiljeni k popustljivejši kritiki nego pri razstavah tujih umetnikov Ako domačim umetni-kofli rečemo snloh odreči pravice razstavljanja, ne prer t"h nič drugega, nego da jim dovolimo, da se obrnfio na svoj publikum; temu karati tujo, na ne li smelo pomeniti nikdar kaj drugega, nego mu kaz;ti pomembno (umetnost); samo na sebi i pomembno ali pa v\ razvoj vnîno. 01o;cra jo pri : Jttgoslevanih ln majhna mera. Nacijonalni element, ki snuje v tije jako temačnega ustroja, ima na sebi ћекћј težkega, kar se le prepogosto sprevrže v okornost. Paleta vseh je s!;oro uniformna in šele, če natančneje pogledamo, se pojavijo nijanse, se ločijo tudi duševne in formalne podlage slikarskega in kiparskega dela tu v nacijonalnih vezeh nastopajočih umetnikov. V kolikor se dn soditi po edini tu razstavljeni sliki, pada eden popolnoma iz te skupnosti. To je Božidar Jaknc, čigar občutljiva potretna umetnost uspeva na tleh povsem internacionalnega impresionizma. Meje (tudi stils'ih možnosti), v katerih obseg se d,i spraviti vse, kar se tu vidi, so daue z deli bratov Kralj, katerih razlika v koloritu nam pojasni vse druge razlike. Na eni strani je Fran Kralj, ki gre v nevo slvar-nost in H daje prednost hladnejši barvni kombinaciji zelenorjavo, na drugi strani pa Tone Kralj,
pre0lecf
kateri gradi stvari v toplejši rdeče-rjavi kombinaciji.
To bi bila poročila, ki so že izšla. Poseben referat je doslej napovedal »Neues Wiener Journal« (29. Mai 1927), ki je poročilo o dunajskih nemških razstavljalcih »Hagenbunda« zaključil tako-le: Slov. um. društvo iz Ljubljane se je priključilo razstavi s kolekcijo slik in kipov, katera vzbuja pozornost z neko čudovito sintezo ekspresijonizma in slovanske čutnosti. Mi bomo o teh interesantnih gostih še izpregovoriti. (Hermanu Menkes.)
»J'a g« z dne 29. maja 1927 pa je med drugimi reprodukcijami razstavljenih slik prinesel izvrstno uspelo »Slovensko svatovščino« Toneta Kralja, dočim se poročilo tako pri njem kakor tudi pri nekaterih drugih listih še pričakuje.
Nimamo prav nobenega razloga, biti z dosedanjimi poročili o razstavi nezadovoljni, in še celo nimamo pravice, ž njimi operirati proti struji »Slovenskega umetniškega društva«. Imam toliko vpogleda v dunajsko umetnostne razmere, da vidim, da je ono, kar sta grajali šifri a. fr. in Max Roden, absoluten uspeh, če se prva, ki se o umetnosti sicer nič ne razume ne more osvoboditi nekega šovinizma, druga pa ne nekega estetskega apriorizma, to gotovo ni krivda slov. umetnikov, temveč znamenje, da izvesten del tukajšnje kritike tiči še globoko v davnini. Kar namreč Max Roden indirekino zahteva, so figure, ki bi se zdele, da so »z »rožicami hranjene« in kakršne je slikal 500 let pred Kr. Grk Parrasios.	Rajko Ložar.
Razstava grške in rimske plastike. Na bin-koštno nedeljo opoldne je Narodna Galerija v svojem paviljonu otvorila svojo XII. razstavo, namreč grške in rimske plastike — odlivkov iz louvr-ske zbirke — ki pomeni za Slovenijo novost. Otvoritev so posetilu zastopniki vlade in umetnostnih združenj. Otvoril je razstavo z nagovorom g. vse-učiliški profesor dr. Iz. Cankar, tajnik N. G., ki je povdarjal pomen nakupa odlivkov za našo umetnostno kulturo. Umetnost se po težkih krizah vedno znova vrača kakor k materi, po forme v naročje antike. V zvišenem programu naše Narodne Gaierije, ki se tako razveseljivo razmahuje, ne more manjkali torej tudi razstavljena kolekcija antične umetnosti, ki naj bo v poduk in študij. Zbirka se bo sčasoma še komplelirala. — Zaenkrat obsega 61 posrečenih odlivkov, ki ilustrirajo razvoj arhaične grške dobe do poznega heleniz-ma in Rimljanov. Zastppani so kipi iz najstarejše dobe vzcvetele grške plastike, kakor Apolonov kip, sorodnik tenejskega, voznik iz Delfi, reliefi in okrogle plastike iz klasične dobe, najlepše je zastopana grška in rimska helenistična, pozna antična doba, z izbranimi deli Praksitelovega obeležja. Imenujemo med dr. Praksitlovega satira, Samotreško kolosalno Nitre, Milonovo Venero, stopi kvar motorja ali kaj sličnega ugotavljamo, prta; naj jo gotovo poseti vsak izobražen Slovenec 1	S. V.
Cfublfanslco gledišče
DRAMA.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Četrtek, 9. junija: MNOGO HRUPA ZA NIČ. Red B Petek, 10. junija: Zaprto.
Sobota, 11. junija: VEČNI MLADENIČ, premijera.
Izven.
OPERA.
Začetek ob 20 zvečer.
Četrtek, 9. junija: PRODANA NEVESTA. Red I). Petek, 10. junija: ORLOV Red E. Sobota, 11. junija: TAJDA. Red A.
Gostovanje slavne japonske pevke Teiko Kiwa je določeno za petek, 17. t. m. Pevka nastopi v naslovni vlogi Puccinijeve opere »Madame Bul-terfly« s katero partijo je prepotovala ves kulturni svet. Poleg njeno pevske in igralske umetnosti je od posebnega interesa to, da interpretira to za nas eksotično bitje prava Japonka, ki bo vse detajle prinesla verno po običajih svojega naroda. Telko Kiwa je doslej vzbudila v vsakem mestu pravo senzacijo s svojim nastopom. V želji, da prinese naša opera po možnosti vsako svetovno atrakcijo, se je uprava odločila za to postopanje. Pre-notacije za vstopnice, ki so določene na cene kot pri gostovanju Reinhardove trupe, se sprejemajo dnevno na operni blaga,jhi. Pozivajo se interesenti, da to čimprej store, ker se zaradi definitivnega odloka prenotirnnje zaključi v soboto, 11. t. m. ob 12. dopoldne.
Iz gledališke pisarne. Danes v četrtek začenja opera svoje delovanje po turneji. Poje se po-slednjič v tej sezoni »Prodana nevesta« in sicer v zasedbi naših mladih opernih pevcev, ki je imela doslej izreden uspeh. Nastopijo v glavnih vlogah ga. Ribičeva, 1er gg. Banovec, Zupan in Moliorič. Dirigent g. Balalka. Predstava se poje za red D. V petek gre za red E opereta »Orlov« v navadni zasedbi. V soboto, 1. t. m. nastopi v operi »Carmen« mladi bolgarski tenorist Georgij Gospodi-nov, ki se ravno vrača iz Rima, kjer se je leto dni izpopolnjeval v pevski umetnosti. pred odhodom na študije so sofijski lisli >Mir« »Zgovor« »Utra«, »Narod« itd. povdnrjali, da poseduje sosp. Gospodinov mogočen, dramntičen tenor, širok, krasen, resnično naturalen, siguren v višini, v srednjih legah barilonalen, jaano izgovarjavo, vso last-

nosti, po katerih lahko pričakujemo, da doseže ta
pevec svetskl sloves, na radost in slavo ožje domovine Bolgarije.
MariTb&rsRo gledišče
Četrtek, 20. junija ob 20: RIGOLETO. Abonma A' in (C). Kuponi.
»Rigoletto« predzadujič na mariborskem odru
se vprizori v četrtek, 9. junija za ab. A in one abonento reda C, ki so bili nastavljeni v abon-manu A. Del vojaške godbe odide 15. t. m. v Dobrno, pa je gledališče primorano, pospešiti zadnje predstavo »Rigolettn« in »Čardaško kneginje«. Pri zadnjem glasbenem komadu, >Traviatac bo sodeloval kombiniran orkester. — Drama še tudira NuMčevo veleuspešno komedijo »Svet« in zaključi sezono s Shakespearejevo komedijo »Kar hočete«
Gla&lba.
Društvo konservatoristov priredi v petek,
10.	t. m. v sobi št. 17 (Gosposka ulica priti.) na konservatoriju ob 18 (6 popoldne) predavanje. — Tema: diskusija in debata o glasbenih stilih in o metodah glasbeno kritike, o čemer jo pretečeni mesec prednval na konservatoriju dr. Stanko Vurnik. — Debatirali bodo: konservatorist R. M. kot glavni koreferent; Lajovic, Kogoj, Debevec C. i dr. — Društvo konservatoristov vabi k temu diskutiranju vse, ki se za estetsko-kritična muzi-kalna vprašanja in za umetnostno politiko inter-esirajo,
Članom godalnega orkestra Orkestralnega društva Glasbeno Matice! Ker je koncert v soboto,
11.	t. m. v Zagorju ob Savi, se vrši vaja in za njo važen razgovor v petek ob 8. uri zvečer. Odbor jirosi vso člane (tudi tiste, ki niso mogli o Bin-koštih na turnejo) točne udeležbe.
Koncert delavskih zborov se je vršil o priliki vsedelavskega zlela na binkošlno soboto, dno 4. t. m. v Unionu. Bil je lepa delavska manifestacija, ki se je začela s Prelovčevo himno »Slava delu«, katero ho peli združeni številni zbori. Podobni priložnostni pesmi sta bili že Utmannov (?) Miirzsturm in I. pl. Zajcev Slava delavstvu. — Čisto umetniški program je dal Križkovskega Utopljenko, dalje Mokranjca (Iz moje domovine), Villiarja, od modernih pa Pavčiča (1). Jereba (1), Mirka (1), Ravnika (1) iu Adamiča (3). Nastopili so pevski odsek »Grafike« v Ljubljani (A. Grôb-ming), >Enakost« iz Studencev pri Mariboru, »Svobodn« iz Javornikn, »Vintgar« iz Dobrave (V. Ambrožič), »Jednakosl-; iz Zagreba (B. Lolic), Združeni delavski zbori iz Maribora (H. Vogrič), ; Solidarnosti iz Kamnika (F. Vidmar) in >Can-kar« iz Ljubljane (K. Perko). Umetniški sla vodila »Grafika« pod izvrstnim pevovodjr>vzgojiteljem Grôbmingom, ki je izvajal težko, pa preču-teno Ravnikovo »Kam si šlu , menda prvič, in pa »Cankar« pod talentiranim g. Perkom. Veseli nas pevski pokret pri delavstvu. Želimo zborom lepega napredka in častitamo delu, ki jo dovedlo d<r združenega, organiziranega aparata, ki naj bi s< nam vsako leto vsaj enkrat predstavil! S. V.
I. РНОРШШ1Ш RAZSTAVA

ČITALNICA ŠT UD. KNJIŽNICE
MALA KA-ZINSKA DVORANA
Iszpredi sodišča
Saharina Jo nakupil od neznane ženske Jože K. in ga s primernim dobičkom seveda tudi raz-pečaval, misleč si, to pa ni slab zaslužek. Pa ga je že kak zavistnež ovadil, taok je sam trdil in naprtili so :>siromaku< hišno preiskavo. Orožniki so prebrskali vse kote in Jožetu je kar srce zastalo, našli so več vojaških nabojev in zavoj ekra-zita. Pri razpravi pred sodiščem je Jože trdil, da nič ne ve, kako je vse to zašlo v njegovo hišo, toda ker je bilo tako lepo spravljeno, dn je skoro nemogoče mislili, dn no bi bil vedel Jože za inate-rijal, je bil obsojen na 150 Din globe.
»Ti si pa тајеп prestavljati mejnike, pa razbijaš jih tudi rad« je zabrusil postavni France posestniku iz Studenca. Posestnik besed ni preslišal in tudi pozabili jih ni hotel, ovadil je Franceta in France je moral pred sodnika. Izgovarjal se je, da ni mislil, da bi bile besede tako hudo in pa da ni resno mislil, da bi posestnik kdaj prestavljal mejniko ali jih }>n podiral. Obžalovati jo nioral besede, in pa še 100 Din bo moral plačati. »To jo pa res drag špas< se jo poslovil Franc in klavrno odšel iz dvornne.
Draga lisičja koža. Na Lojzetovo dvorišče jo zahajala tihotapska lisica in zmnkniln mu je tudi nekaj kokoši. Lojze je pa lisici nastavil past in vjela se je. Pa to bi bilo vse dobro, čo bi bil oddal žival najemniku lova, nmpnk Lojze je znal ceniti lisičjo kožo in prav zaradi to ga jo toiil najemnik lova. Lojze jo namreč kožo prodal in si denar obdržal. Izgovarjal se je, da je mrtvo lisico vrgel un gnoj, brat, da jo je iz kože dejal, sestra pa prodala, pa je bil kljub temu obsojen, odnosno je moral za kožo plačati najemniku lova 200 Din.
Zanimivosti
Odkritosrčen kritik.
Bivši perzijski šah si je domišljal, da je velik pesnik ter je svojim dvorjanom rad bral verze, katere so vljudno poslušali in hvalili. Nekoč pa je imenoval nekega resničnega poeta dvorjanom. Ta pa se ni maral laskati. Ko je šah ob neki priliki temu poetu bral svoje najnovejše verze, je zahteval, da poda svoje mnenje v vrednosti pesnitve.
»Ab nuj govorim resnico, Veličanstvo?« — »Prav gotovo,« je odvrnil šah, misleč, da 6© bo pesnik brezdvomno pohvalno izrazil.
»Potem vam pa moram povedati, da v ieh vrsticah ne najdem prav nobene poezije.«
Šah je bil silno užaljen in zaklical je okoli stoječim: »To ni človek, to je osel. Ta-kaj ga odvedite v hlev.«
Po preteku delj časa je šah zopet zložil nekaj pesmi in ker je pesnika sicer čislal, ga je dal pozvati predse. »Zopet imam tu več novih verzov in prečital ti jih bom,« kar je tudi storil. Ko je dokončal, je šel pesnik proti vratom. »Kam pa, kam?« je vprašal šah.
»Nazaj v hlev, vaše Veličanstvo.«
Pravili so, da je bil ta priprost odgovor šahu tako všeč, da se je od srca nasmejal ter ni odslej verzov nič več prebiral svoji okolici.
O bivšem perzijskem šahu pripovedujejo tudi tale dogodek. Ko je pred leti prišel na obisk v Anglijo, so ga peljali tudi v londonski Tower, t. j. nekdanja trdnjava in najstrašnejša kaznilnica. Tu ga je posebno zanimalo razno orodje, s katerim so mučili jetnike in je še ohranjeno do dandanes. Najbolj mu je bila všeč sekira in tnala, na kateri so nesrečnikom odsekavali glave. In šah je trdovratno vstrajal na tem, da hoče tako obglavljenje videti. Da bi se njegova želja izpolnila, je ponudil osebo iz svojega spremstva ter bil zelo razočaran, ko so uradniki njegovo preprijazno ponudbo odklonili.
Konec slavnega samostana.
Kijevo-pečerskega samostana, zibelke reškega krščanstva ni več. Ukrajinska vlada )e proglasila vsa cerkvena poslopja in podzemeljske jame, kjer so živeli in počivajo nešteti svetniki, za muzej. Nameščeni bodo tukaj: muzej za verske starine, restavracijska delavnica za raziskavanje ruskih ikon, muzej starinskega denarja, muzej ukrajinske ljudske umetnosti, revolucijski arhiv, nekdanja samostanska in metropolitova knjižnica itd. Nekdanja poslopja za menihe in romarje bodo služila za tiskarno in pomožne delavnice. Obstojala bo tudi šola za podivjane otroke. Vse »nezaposlene osebe«, to je ostanki nekdanjih samostanskih bratov bodo izgnani s 1. junijem t. 1. Znanstvene zbirke se bodo preselile pozneje. Zato hitijo že zdaj zasesti romarska zavetišča delavci iz Kijeva, katerim ae gradi vlada novih stanovanj.
Čedne razmere.
Moskovski listi pišejo o neki tožbi za alimente, katerih leži na tisoče po ruskih sodnijah. Neka Aleksandra Karatajeva je tožila Osipa Karatajeva. Sodnik je vprašal, ali nista v sorodstvu. Rdeča od sramu in obupana je priznala žena, da je oče njenega otroka njen brat. Živel je ž njo tri leta, jo pustil, ko je zanosila in izginil. V uradu za poroke je zvedela, da živi nekje z drugo žensko. Nadebudnega Karatajeva so našli. Trdil je, da je sestra živela ž njim prostovoljno. Sovjetska sodnija krvoskrunstva ni smatrala za greh in je obsodila Karatajeva samo na 75 rubljev. (To so stroški za porod in rejo tekom 3 mesecev, katere je živel otrok.) Najbolj zanimivo je, da pišejo sovjetski listi o tem kot o »bedasti zgodbi«. Bedastočo je pokazala nesrečna mati, ki se je sramovala svojega greha. Za boljševiško ideologijo krvo-skrunstvo ne obstoji, to je »buržujski predsodek«!
Drage starjne.
V Londonu so razprodali na dražbi znano Whawellovo zbirko starega orožja. Neki Amerikanec je plačal 75.000 frankov za sabljo iz XVII. stol., lepo delo mojstra iz Brescije. Njeno rezilo je okrašeno z lepimi svetopisemskimi prizori, ročaj pa nosi ime markija Ambrozija Spinole, italijanskega generala v španski službi (1570—1630). Spinola je znan po portretu,- delu van Dycka. Bil je poveljnik španskih čet na Nizozemskem v boju z ustaši princa Morica. — Lepa, z lovskimi prizori okinčana puška kneza Lauenburga iz 1. 1583. je dosegla ceno 26.250 frankov. Pred vojno bi bile te cene naravnost nečuvene.
Nevarne mravlje.
Iz Lincolna v Nebraski poročajo, da ogrožajo termiti vso vzhodno polovico te države. Tekom zadnjih šest mesecev se je zrušilo zavolj njih več poslopij. Les, oziroma celuloza tvori poglavitno hrano te velike, nevarne mravlje. Tako se je sesulo nekega dne v prah dvonadstropno šolsko poslopje v mestu Julien. Termiti grizejo hlode in deske ne-opaženo, odznotraj, in ljudje vedno prepozno zvedo o njih delovanju. Navidezno nepoškodovani debeli trami se nenadoma vdirajo, ker postanejo otli Ostane od njih le zunanji sloj, ki ni nič bolj debel kakor risalni papir. Uničevanje termitov ni težko, zato imajo posebne razprševalce strupenih plinov. A ljudje opazijo škodljivce vedno prepozno, kadar je poslopje že zapisano pogibelji. Termiti se izredno hitro plodijo in so zato nepričakovano postali nevarna nadloga velike kanzaške planote med Virginijo in Florido. Univerza v Nebraski, ki vodi boj zoper mravlje, je ugotovila, da bo treba izprazniti stotine hiš po raznih trgih in vaseh. Vlada je objavila posebno naredbo, po kateri mora biti napojen ves stavbeni les s kreozotom. To je edino sredstvo, da se obvarjejo nove stavbe pred požrešnimi mravljami.
General Averesc.i, bivši romunski min. predsednik.
Težavne pol ure.
V življenju najpogumnejšega človeka pridejo trenutki, ko mu ves pogum vpade ter se boji te ali one stvari, dasi je v življenju prestal že marsikako težjo preskušnjo. Znano je, kako se je Napoleon tresel, ko je moral do zobozdravnika. Dvakrat ga je nagnal in šele potem, ko ga je neko dekletce radi bojazni zasmehovalo, se je opogumil, da je pustil zob izdreti. Vsi pa tudi vemo, da se ni bal stati na bojnem polju med žvižganjem smrtonosnih krogel. Potegnil je uro iz žepa ter gledal nanjo in ko je že desetič to storil, je vzdihnil, vstal, se oblekel ter čemernega obraza odšel. Seveda ga je čakalo težke pol ure, kajti šel je k zobozdravniku. Toda približno tako se godi vsakemu izmed nas, kadar imamo pred seboj pot. Saj pa tudi ni malenkost sedeti v onem velikem stolu ter vsak trenutek pričakovati, kaj se bo zgodilo s teboj. Zdaj pograbi zdravnikova roka ta inštrument, zdaj onega. Slediš mu, kamorkoli se gane, kajti dobro veš, da pride trenutek, ko bo rekel: »Se-dajle bo mogoče malo zabolelo, samo malo.« So pa tudi taki, ki pravijo, da jim cj to v zabavo in gredo radi k zobozdravniku. Prav gotovo pa ti ne govorijo odkrito in si na ta način le delajo pogum. Težka je pot k zobozdravniku, vendar pa poznamo take, ki bi šli raje stokrat sedet na zobozdravniški stol, kot pa da bi šli skozi vse ceremonije, ki so združene s poroko. Tu sta namreč dve težki pol uri. Prva je ona z očetom izvoljenke, druga pa pred oltarjem. Poglejmo, kako je prve pol ure. »Sedite,« zagodrnja mož nad teboj in vsedeš se prav na kraj stola, se premikaš na njem in postajaš vedno bolj nervozen, čeravno si še zunaj vrat vse natanko vedel, kai boš govoril, kako se junaško obnašal itd., sedaj pa ne veš ničesar povedati in sediš tu kot moker kužek. Roki sta ti dvakrat preveliki in ne veš, kam bi z njima, popravljaš si ovratnik, dasi je tam vse v redu, kašelj te muči in temno ti postaja pred očmi, skratka, želiš si v onem trenutku, da bi bil ne vem kje, samo tam ne. »Mmmra .. ia, mm m... ja, radi Nežkc mmm,« tako nekako mrmraš z zaprtimi usti. »A? Radi Nežke? .Ta seveda O da. pridno dekle Ne*ka Hm, ja...« in ogleduje te čez rob očal. Počasi na-
vsezadnje spraviš iz sebe, po kaj si pravzaprav prišel in ako je šlo vse po sreči, se ti zdi, da si večji zmagovalec kot pa bi napravil najboljši gol v nogometni tekmi. Čez par mesecev po tej težki pol uri sledi druge pol, morda še težje. Vse gre narobe, bojiš se trenutka, ko bo treba v cerkev, veš že naprej, da ti bo prstan padel z rok, misliš, da se boš »postavil« kot kak novopečeni poročnik, v resnici pa bi te v operi ne mogli uporabiti niti za statista, ki predstavlja nerodnega rekruta. In četudi te pravzaprav nihče ne opazuje, se ti dozdev^da je tisoče oči obrnjenih vate, ogleduje obleko itd. Glasu nimaš nobenega in že v naprej veš, da ne boš mogel reči niti »da«. To pa je odločilna beseda, brez nje ne moreta postati mož in žena. Zares težka je ta polovica ure.
A skoro vsak človek ima v življenju svojo, težko polovico ure. Avtor pred prvo uprizoritvijo svojega najnovejšega dela, prvi govor zagovornika pred poroto, policijska preizkušnja o zmožnostih kot vozača avtotaksa, potem uradnik, preden se pripravi, da stopi do šefa za povišek plače, dijak pred maturo itd. itd,, brez konca in kraja. Skoro prav v vsakem poklicu in stanu ima človek svoje težke pol ure. Najhujše pri tem pa je še to, da se temu ne moreš ubraniti, pa bodi sicer še tako srčen.
„Bulls".
Ta angleška beseda ne pomeni samo junce, pač pa tudi take ljudi, ki se v svojih govorih ali spisih zaletijo tako, da povedo popolno protislovje tega, kar so nameravali.
Sir Boyle je nekoč rekel: »Cemu naj si mi pritrgujemo v korist našim naslednikom? Kaj pa so nasledniki že storili dobrega za nas? Pod nasledniki mislim tiste, ki pridejo za nami.« Pravijo, da je nekoč tudi rekel: »Umazana mlaka politikarstva je bila skala, na kateri se je razbil.« Najboljša njegova pa je ta: »Ob vseh nedostopnih stezah prihod-njosti je mogel videti stopinje nevidne roke.« Potem pa: »Človek ne more biti hkratu na dveh mestih, če ni ptica.« Nekoč je rekel: »Med navzočimi ni bilo ne moškega, ne ženske ne otroka, kateri ne bi resnice, katero sem navedel, poznal že stoletja.« »Naša dežela je prenapolnjena gostilničarjev, abstinentov«, je rekel zopet ob neki drugi priliki. In še eno: »Kelih našega trpljenja prekipeva, toda ni še poln.«
Gladstone je nekoč rekel v zbornici: »Častivrednemu gospodu poslancu ni potreba, da bi mu radi mojih besedi glava šklefetala v zobeh.«
Chamberlain se je pa pri neki priliki takole zaletel: »Gospod poslanec ne potrebuje resnice, on hoče le dejstva.« In celo previdni Ramsay Mac Donald je dejal nekoč: »Pred nami zija prazen grob, v katerem leži naša uničena industrija.«
Neki agitator se je na shodu jezil nad silnimi davki ter dostavil: »Ako pošljete naše poslance na neobljuden otok, ne bo preteklo 24 ur, ko bodo že imeli svoje prste v žepih gclih divjakov.«
Porotniki nekega sodišča so sklenili: »Spoznamo ga krivim nedolžnega prestopka bigamije.« Ob neki drugi priliki pa: »Da, vsi smo enih misli — trenotna umobolnost.«
Neki lord je dejal: Najboljši način ogledati si napake lepe ženske je, da zaprete oči.« Neki pridigar je v vznesenih besedah končal: »Poglejte na vsa velika mesta starih Grkov in Rimljanov. Kje so sedaj? Nekatera so razpadla tako, da je dvomljivo, če so res kedaj stala.«
Neki angleški govornik pa se je povzpel do tegale stavka: »Radi ene stvari pa ste lahko pomirjeni Nai britanski lev rjove po planjavah Canade, ali pa pleza po gorah Indije, : nikdar ne bo skril svojih rogov ali pa zlezel I v lupino.«
Neki kandidat za »kurjo peto« (V. kuri-! jo) 1. 1897. je nekje na Slovenskem pričel svoj sdeviški« govor takole: »V srednjem veku... Pavza... Pavza ... Pavza ... vas prisrčno pozdravljam.« Dalje ni prišel in tudi izvoljen ni bil.
Mark Twain:
Ko sem bil tajnik senatorja.
Nisem več tajnik senatorja. Dva meseca sem dobro vršil svojo službo, toda ko so se posledice mojega delovanja tu pa tam že čutile, ni šlo več. Pa sem si mislil, da bo bolje, ako prosim za razrešitev. Dogodilo pa se je tak' le. Moj predstojnik me je nekega jutra zgedaj pozval k sebi. Ko sem še par dobrih dovtipov vpletel v njegov proračunski govor, sem šel k njemu.
Lasje so mu bili nepočesani, ovratnica nezave-ana: zdelo se je, kot da le s težavo prikriva neko notranjo razburjenost. V roki je držal šop pisem, tako sem bil prepričan, da je pacifiška pošta že dospela.
»Bil sem n nenja. da se vam lahko zaupa,« me je scn>tor ogovoril.
»Popolnoma se strinjam z vašim mnenjem.«
»Izročil sem vam pismo mojih volivcev iz države Nevada, v katerem zahtevajo, da se v Baldwins Ranch postavi poštni urad. Prosil sem vas, da bi odgovorili na pismo kolikor mogočp spretno, lako da bodo prepričani, da tam poštni urad ni ravno nujna potreba.«
Cena beg, albanski poslanik v Belgradu.
Počutil sem se precej olajšanega, zato sem odgovoril: »To sem tudi storil.«
»Ha? In še kako dobro! Prečital vam bom vaš odgovor, poslušajte!
Washington. 24. novembra. Gospodom Smith, Jcnes itd. Gospodje! Kaj vraga pa ho-čete v Baldwin Hanch s poštnim uradom? Čemu pa vam bo? Ako pridejo tja do vas pisma, jih itak ne znate brati. Poleg tega pa bi denarna pisma, katera pasirajo vaš kraj, najbri ne prišla naslovljencem v roke. Mi pa bi imeli vsled tega same sitnosti. Ne! Nobenega zmisla nima, si vtepati v glavo poštni urad. Prepričan sem, da bi to bila le norost. Veste kaj potrebujete? Dobro kaznilnico, prosterno in varno, in pa ljudsko šolo. Od tega boste kaj imeli, to vam manjka k vaši sreči. V senatu bom stavil primeren predlog. Vaš udani Mark Twain za senatorja James W. N. — To je bil vaš odgovor!... Ondotno ljudstvo mi piše, da me bo obesilo, kakor hitro si še kdaj drznem prikazati v njihovem okraju. In uverjen sem, da bi lako tudi storilo.«
»Gospod senator! Na kaj takega pač nisem mislil. Hotel eem jih samo prepričati.«
»Saj ste jih prepričali, in še kako dobro. Sedaj pa drugo. Dal sem vam prošnjo metodi-stov iz Nevade, ki zahtevajo, da se njih vera uvrsti med državno priznane. Naročil sem vam, da odgovorite, da tak predlog izpodbija temelne državne zakone... in kaj ste vi odgovorili? Washington, 24. novembra. Gospodu Rev. Halifar in sodrugom! Gospoda: Obrnite se z vašo špekulacijo na predsednika. Kongres se z verskimi zadevami ne peča. Vendar pa se vam nič ne mudi, kajti vaš načrt je naravnost smešen, pustite ga raje pasti. Sreče ne boste imeli z njim. Vaša prošnja končuje z »vedno bomo molili«. Po mojem mnenju vam je to tudi potreba, zelo potreba. Vaš udani Mark Twain. — To duhovito pismo me bo pri mojih volivcih popolnoma ubilo. Toda, da bo moj političen umor popolen, sem vam v mojo nesrečo izročil tudi spomenico občinskega sveta iz San Francisca. V epomenici so zahtevali, ; da kongres prizna mestu pravico do morske obale Prosil sem vas. da jim pošljete dvoumno pismo, pismo, v katerem bi se obrežje: ki tu prihaja v poštev, niti ne omenjalo. In vaš odgovor? Washington, 27. novembra. Gospodje! George Washington, častitljiv oče našega ljudstva je mrtev. Njegov bajni življenjski potek je za vedno pri kraju. 14. decembra 1799 je preminul. In zdaj prihajate z morskim obrežem? Kaj pa slava? Nič kot slučaj. Sir Isaac Newton je videl jabolko pasti. Nič posebnega, nekaj banalnega, toda njegovi starši, ki so in eli vsepovsod dobre zveze, so napravili krik in Isaac Newton je postal v trenutku skoraj slaven. Mislite večkrat na to. Častivredni fosiliji! Kmalu mi zopet pišite. Nič zdravju tako ne priia, kot prijateljska korespondenca. Vedno bomo vesel in srečni vale čebljanje poslušati. Vaš udani Mark Twain. — Vaše p smo je usodno!«
»Gospod senator! Zelo mi je žal, toda zdi se mi. da se pismo spretno ogne temu vražjemu obrežnemu vprašanju.«,
»Tam so vrata, glejte da zginete! Moja potrpežljivost je pri kraju Ti nesrečniki mi ne bodo nikdar odpustili. Zginite! Pa da vas nikdar več ne vidim!«
Te besede sem smatral kot prikrito na-migavanje, da me več ne potrebuje. Saj se nikomur ne vsiljujem. Prosil sem za od.pust. Nikdar več ne bom lajnik kakega senatorja. Tem ljudem nikdar ne nstrežeš. Ne razumejo nič in ne vedo ceniti dela, ki ga ima človek z njimi.
Dorasel morski volk ima 24.000 zob v
osemdesetih vrstah po 300 v vsaki.
* * *
May-Fair-hotel v Londonu ima električno umivalnico posode. V eni uri umije 8000 krožnikov.
* * *
Delavske zbornice na Angleškem imajo ludi svoje obrtne šole. V zadnjem času je na teh šolah dovršilo učenje 30.000 dečkov in 30.000 deklic, kateri ne morejo nikjer naiti dela.
Gospodarstvo
Položaj na žitnem trgu.
Ze od jeseni lanskega leta, ko so postali résultat! žetve znani, je bilo slišati, da nam za izvoz ne bo ostalo mnogo žita. To je bilo sicer pretirano, toda v glavnem je imela ta domneva realno podlago. Produkcija žita je bila pri zadnji žetvi slabejša kakor v prejšnjih letih, koimrm v državi pa je zelo naraste) 7.a nekatere pasivne kraje, tako n. pr. za Slovenijo, cenijo dvig dovoza iz aktivnih krajev na 60 odstot. in to za žito in mlevske izdelke. Za ostale pasivne kraje slika najbrž no bo mnogo drugačna. V poštev pridejo velika ozemlja, in sicer Slovenija, Hrvatska, Lika, Dalmacija, velik del Bosne, Hercegovina in Črna gora. S tem, da so ta ozemlja nastopila kot mnogo jačji kupci kot sicer, se je velikemu delu domačih zalog odprl domači trg, ki je absorbiral ogromne količine, tako da je za izvoz preostalo mnogo manj blaga kakor sicer. — Poleg potrebe pasivnih krajev pridejo kot večji konzument v poštev v veliki meri tudi aktivni kraji, sami, kjer se od leta do leta uporabljajo, vefcje in večje množine koruze ta. živinsko krmo.
Danes je položaj tak, da odgovarjajo-domače taloge domačim potrebam in da bomo ž njimi izšli do nove žetve. Mogoče borno morali kako malenkost importirati, toda danes še ni govora o tem. Na drugi strani je med mednarodnim in našim žitnim trgom precejšnja razlika v cenah, in sicer je inozemsko veliko dražje od našega, zato pa je tudi kvaliteta boljša. Vendar imamo razen tega Se uvozno carino, ki brani tujemu blagu dostop k nam.
Položaj je toTej tak, kot da je naša država obdana z visokim zidom, preko katerega ne more niti naše blago ven, niti tuje blago k nam.
Cefle pri nas se pa tvorijo samostojno in neodvisno od inozemstva.
Blago se danes večinoma ne nahaja več pri producentu, temveč v rokah kapitalno močnih tvrdk. Prodajalci torej niso gospodarsko slabi elementi, ki nujno potrebujejo denarja An jim je prva skrb, da blago sploh prodajo, temveč močna roke, ki so nakupile blago v svrho špekulacije. Tem prodajalcem stoji nasproti konzuni, ki mora stalno kupovati, ker mora vsakdo vsak dan jesti. Konzum mora za blago plačati, kolikor prodajalec zanj zahteva, ako ga hoče sploh dobiti. Temu položaju primeren je bil tudi razvoj cen.
Pšenica se je stabilizirala ob "času zadnje hausse na Din 300, zdaj se je dvignila za Din 50 ter boljšega bačkega blaga sploh in dobiti pod Din 350.
Koruza je narastla od Din 157.50 na 192.50 franko bačka postaja.
Pšenična moka jo skočila za 40 Din na 100 kilogramov.
Ovsa, prosa in ajde je zmanjkalo in jih skoro ni več mogoče dobiti.
Z ozirom na zgoraj omenjene razloge je verjetno, da bedo cene še nadalje rasfle, dokler jih nižja cena novega žita ne potisne navzdol.
Kljub temu, da so cene na čikaški borzi skozi zadnjih 8 dni nazadovale, so cene pri nas čvrste.
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani. O
premoženju lega zavoda so je otvoril s sklepom deželnega sodišča v Ljubljani z dne 22. 4. 1927 opr. št. S 10/27 konkurz. Vse terjatve, posebno tudi terjatve vlagateljev, se morajo oglasiti do 15. junija t. 1. pri deželnem sodišču, na kar opozarjamo interesente. Dolični razglas je izšel v v Uradnem listu«:. Ugotovitveni narok se vrši pri deželnem sodišču v Ljubljani, dne 7. junija t. 1. Do 1 junija je torej zadnji dam za priglasitev terjatev. Stroške poznejših priglasitev bi morali plačati upniki sami.
Izkaz o stanju Narodne banke г dno 31. maja 1927. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlika napram izkazu z dne 22. maja (Aktiva: kovinska podloga 502.5 (—0.5), posojila na menice 1053.6, na vrodnostne papirje 184, skupaj 1237.7 (—48.3), račun začasne zamenjave 319.5 (—1..5), saldo raznih računov 1627.8 (—7.1); pasiva: bankovci v obtoku 5337.3 (36.5), račun začasne zamenjave 319.8 (—1.5), državne terjatve 757.2 (—135.6), obveze po žiru 1075.0, (po raznih računih 174.3, skupaj 1231.3 (38.5), bilančna vsota 9906.7 (—62.4), ostale postavke so ostale neizpremenjene.
K povišanju železniških tarifer. V sredo, dne 8. t. m. se jo v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo vršila ožja konferenca interesentov gledo povišanja tarifov, o kateri smo že poročali. Zbornični tajnik g. Ivan Mohorič je referlral o daleko-sežnosti teh povišanj. Iz njegovega referata posne-
mamo: načrt deli prietaniščne tarife v dva dela, pri enem se vporabljajo znižani voznlneki stavki, pri drugem z potom kartiranja, pri drugem potom povračila. TI tarifi podražujejo prevoz umetnih gnojil in zlasti uvoz premoga. Za naša podjetja, znaša to povišanje 55—155 Din zn 10 ton. Izjemno lokalne tarife se po novem načrtu uporabljajo le za one pošiljke, ki se v postajah oddajo na prevoz. Povišanje stavkov sta zadela strojilno in lesno Industrijo ter podražujo prevoz premoga 10 ton za 60 do 85 Din, za težko industrijo pa od 65 do 115 dinarjev. Na podlagi prve ocenitve moremo računati, da bo s temi poviški obremenjena Slovenija mesečno z nad 1 milijon Din. Pri izvoznih lokalnih tarifih je omeniti povišanje voznin s tem, da so izvržejo iz tarife ugodnostni vozninski stavki 28 in 29, in se uvajata dve novi tarifi za moko in furnirje. Pri 21 izv. tarifah se rabi tarifa refakcijskim potom, pri 15 pa potom kartiranja. Redigirane eo nato bile predmetne resolucije.
Izpremombo v trgovskem rogiptru. Vpisi: Milan Kravanja, trgovina z mešanim blagom v Cerknici; Davorin Bizjak, konfekcija, man. i. t. d. v Ljubljani; Marija Poschl, trgovina z mešanim blagom v Ljubljani; Luka Čelar, trg. z vinom na debelo v Mariboru; Matija Perko, mizarska tvoinica v Zgornji Šiški; izbrisi: A. POschl, trg. z mešanim blagom v Ljubljani, (opustitev); Julius Mejni, podružnica Maribor, (opustitev); Mihael Vintar, trg. z mešanim blagom v Novem mestu (opustitev).
Oblini zbor d. d. Črna-Kaolin se vrši 18. t. m. ob 9. vpoelovnih prostorih (regularia).
Električna centrala v Štipu. Štipska mestna občina razpisuje oddajo del nove električne centrale. Frorafun znaša okoli 3 milijone dinarjev.
Devizni in valutni promet na ljubljanski borzi. Službene Kovine objavljajo dne 4. t. m. akt ministra financ I, t. 9272 od Д9. maja t. 1., s katerim se dovoljuje poslovanje' z devizami in valutami na ljubljanski horzi za blago in vrednote po-čenši s 1. julijem t. 1. Področje borze je Slovenija.
Iz hrvatske lesne industrijo. Iz Zagreba poročajo, da namerava Slavonija, d. d. za lesno industrijo znižati za pokritje izgube svoj kapital, ki znaša sedaj 60 milijonov Din. Likvidacijo predlaga Arbor, jug. d. d. za lesno industrijo v Zagrebu, ki spada v koncern Slavonije (no zamenjati z ljubljanskim Arbor). Kapital te družbe znaša 3 milijone Din. Nadalje predlaga likvidacijo tudi ■»Prvo jug. d. d. za Sumsko gospodarstvo in indu-striju v Zagrebu, ki ima kapital 20 milijonov dinarjev.
Srednjeevropski omajlni kartel in Jugoslavija Dne 24. maja t. 1. se je vršila v Diisseldorfu konferenca zveze srednjeevropskih tovaren emaj-lirane posode, na kateri so bile zastopane industrije iz Nemčije, Češkoslovaške, Poljske, Avstrije in Madjarske. Sklepalo se je tudi o pristopu drugih prorlucentov v to zvezo, med njimi tudi Jugoslavijo. Z informirane strani smo dobili gle<je tega pristopa sledeče informacije: Zveza tovaren emaj-lirane posode ima namen urediti predvsem izvoz s tem, da se določijo za posamezne tovarne kvote izvoza. Taka ureditev izvoza odpravlja medsebojno konkurenco podjetij in je za vsa podjetja velike koristi. V naši državi je ta Industrija zastopana po veliki Westenovi tovarni v Celju, katero podjetje znaten del svoje produkcije izvaža in se vrši sedaj izvoz po cenah, ki izključujejo vsak zaslužek. Zato se bo ob primerni priliki tudi ta tovarna pridružila zvezi, in se bodo pogajali še za primemo kvoto.
STinor. Cene svincu kažejo v tek. ■ letii padajočo tendenco. Dne 31. dec. lani so bile notacije za svinec: Berlin 57.50 mark za 100 kg, London 28.93 funta šterlinga za angl. tono ter Newvork 6.50 centov za funt (0.453 kg). Od tedaj cene stalno nazadujejo, edino v marcu t. 1. so se nekoliko učvrstile, v aprilu ter maju pa so ponovno padle. 80. maja t. 1. je notiral svine v Berlinu 49.375, v Londonu 24.37 in v Newvork u 6.40. Cene v Londonu, ki je najvažnejše tržišče za kovine na svetu, so torej nazadovale za 4 in pol funta ali za 12%. Da so cene na svetovnih trgih tako padle, je pripisovati vedno bolj rastoči ponudbi. Boj velikih mednarodnih producentov se pri svincu najbolj pozna in je privedel cene do stalnega nazadovanja. — V zvezi s tem nazadovanjem cen na svetovnih trgih je tudi mežiški rudnik odpustil s 1. junijem par desetin delavcev. Sedanje cene svinca na domačem trgu znašajo cirka 7 Din za kg. Produkcija svinčene rude je znašala lani v Mežici 79.500 ton v vrednosti 59.1 mili. Din, zaposlenih je bilo 1154 delavcev. Svmčarni v Litiji in Žerjavu sta natopili lani 9.775 ton svinca v vrednosti 81.2 milj. Din z 270 delavci. Leta 1925 je producirala Mežica 78.500 ton za 77.4 milj. Din in sicer z 1243 delavci,
natopilo pa se je v Sloveniji 10.954 ton svinca za 109.7 milj. Din z 286 delavci. Produkcija svinčene rude je v ostalih delih države (samo v Srbiji) neznatna (1926 12 ton in lani 76 ton).
Mednarodni semenj ? Bratislavi. VII. mednarodni podonavski semenj v Bratislavi (ČSR) ee vrši letos od 21. avgusta do 2. septembra 1927. Prospekte dobijo interesenti v pisarni Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
JtSorsa
Dne 8. junija.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.475-13.506 (13.48-13.51), Italija 311.70-313.70 (313.14^315.14), London 276.10-276.90 (276.10—276.90), Newyork 56.70— 56.90 (56.70-56.90), Pariz 222.375—224.375 (222.75 -224.75) Praga 168.20-169 (168.20-169), Dunaj S—8.03 (8-8.03), Curih 10.935-10.965 (10.935-10.965), Amsterdam 22.76-22.82, (22.75-22.82).
Curih. Belgrad 9.13 (9 13), Pešta 90.60 (90.60), Berlin 123.17 (123.20), Italija 28.725 (28.825), London 25.25 den. (25.2515), Newyork 519.875 d. (519.875), Pariz 20.36 ( 20.36), Praga 15.40 (15.40), Dunaj 73.15 (73.15), Bukarešt 313 den., Sofija 3.76, Varšava 58 d.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.46, Kodanj 189.70, London 34.47, Milan 39.17, Newyork 704.90, Pariz 27.79, Varšava 79.24. — Valute: dolarji 706.25, angleški funt 34.39, lira 38.09, dinar 12.43, češkoslovaška krona 20.98.
1'raga. Devize: Lira 186.425, Zagreb 59.175, Pariz 131.825, London 16.34, Newyork 33.615.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posojilo 85 bi-, vojna odškodnina 341-50 bi., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20- 22, Celjska 195—197, Ljubljanska kreditna 150 den., Merkantilna 98 bi., Praštedlona 850 den., Kreditni zavod 160—170, Vevče 135 den., Stavbna 55—65, šešir 104 den
Zagreb. 7% invest. posojilo 84.50—85, agrari 50—50.50, vojna odškodnina 341, junij 341.50 do 342.50, julij 343—345, Hrv. esk. 96, Ilipobanka 60 do 61, Jugobanka 92—93, Praštediona 850 zaklj., Ljublj. kreditna 150 bi., Šečerana 505—515, Slavonija 27—29, Trbovlje 455 bi., Vevče 135-145.
Dunaj. Don.-savska-jadr. 79.55, Živno 9156, Alpine 43.30, Kranjska industrijska 46.25, Trbovlje 56, Hrv. esk. 13.25, Leykam 11.25, Jugobanka 11.70, Hip. banka 8.38, Mundus 170 Slavex 13.—, Slavonija 3.60.
BLAGO.
Ljubljana- Tendenca za les in dež. pridelke čvrsta. Zaklj. les 10 vag.
Naznanila
Izredni občni zbor podpornega društva orga-
nistov v Ljubljani, ki bi se po sklepu odbora imel vršiti dne Ј4. junija ob priliki petdesetletnico »Cec. društva«, se radi nepričakovanih ovir ne bo vršil ta dan, ampak enkrat pozneje.
Načelstvo zadruge mesarjev in prekajevalcev v Ljubljani naznanja, da se vrši preizkušnja mesar-
Bliščeče bele zobe
no preko noži — kor bi to Škodovalo
zobnnmu mnallu — toilu s stalno poraho PEBEOO pasto za zobo mo-reto ohraniti VaSo znbo lope in tisto. Boli zobje olopSajo lia'
M robe-
Pebeco
skih vajencev dne 14. junija t. 1. ob 8 dopoldne 4 mestni klavnici. Priglasili sc imajo vsi vajenci, kateri se podvržejo preizkušnji, pravočasno mesarski zadrugi, ter predložiti vse tozadevne listine.
Društvo nižjih mestnih aslnibencer v Ljubljani priredi dne 11. t. m. ob 20 zvečer v proslavo svoje 15 letnice družabni večer na vrtu in salonn restavracije »Košak«. V slučaju slabega vremena se prireditev preloži na dan 15, t. m. ob isti uri. Prijatelji društva vabljeni.
Občni zbor »Kluba ljubitelje-v jamarjev« cm vrši z običajnim sporedom v sredo dne 22. junija t. 1. »V Rožicah< hotel Union. Ob 18. uri.
I m	II.IH _ I , . I	.	.	■	1	------1 I I-*
Spominjajte se Podpornega društva slepih, Ljubljana, Wolfova 121
■ ■ i	n i ————.. m i.
Mariborska porota.
Maribor, 8. junija 1927. STRAŠEN ZLOČIN V PREKMURJU.
Danes sta stala pred porotniki Ivan in Kol-man Č a h u k, oče in sin iz Gorice pri Murski Soboti, radi zločina, katerega sta izvršila dno 9. novembra 1926.
Od jeseni 1. 1924 je gospodinjila pri vdovcu in posestniku Francu Balir ju v Gorici št. 82 žuža Š a v e 1 j, katero je njen mož Anton Roškar zapustil. Balir je hodil delat v opekarno v Pučin-cih. Dne 9. novembra 1926 je kakor običajno šel po zajtrku, katerega mu je skuhala njegova gospodinja, na delo v opekarno. Ob 12. uri je prišel zopet domov na kosilo. Našel pa je hišna vrata zaklenjena, skozi okno pa je videl, da je v sobi vse razmetano. Vrnil se je kljub temu brez kosila na delo, sodelavcem pa je povedal, kaj je opazil doma. Ti so ga pregovorili, da jo šol zopet pogledat domov. S silo je odprl vrata ter našel pri postelji velik kup slame, s katero ie bilo pokrito truplo njëgove gospodinje Zužo Savelj. Bila je očividno nasilno umorjena, kar ie dokazovala mlaka krvi ln strašne rano na glavi. Balir jo hišo za-
t
Svetovna marka: Cendre de
Houge mandarine
Rourjola — Parla
I
Vremensko poročilo
Meteorološki 7avod v Ljubljani dne 8. junija 1927.
Višina barometra 308*8 nt
	Opazovanja		Baro-	loplola » C	Kel »lego ' le	Votel ln brzino » m	Oblof-nosl 0—10	Vrsta padavin		m fi	ш ■ à si
	► ml	1 f (IS	meter					ob opazovanju	v mmdoTh		
		7	764-8	12-2	83	E 4	0			22-1	10-4
	LJubljana (dvorec)	14	763-5	22-9	54	SW 6	5				
		!L	763-3	17-6	63	SW 4	3				
	Maribor		764-2	16-0	59	NW 4	0			21	12
	Zagreb		765-9	16-0	94	SW 2	0			24	12
	Belgrad	8	767-5	180	51	mirno	0			24	9
	Sarajevo		767-7	13-0	72	mirno	0			15	6
	Skoplje		768-3	18-0	54	mirno	0			20	9
	Dubrovnik		766-8	19-0	48	mirno	~"5 *			23	10
	Split		767-0	19-0	53	E 2	0			24	15
	Praga	7	759-7	12-0		SW 6	8			17	8
Najvišje temperature veljajo гл prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 9. junija: Hladno vreme, pričakovati je novega poslabšanja vremena.
51
Sven Elvestad:
Moi9 ki je oropal mesto.
»Predno pričnete,« je rekel Krag, »moram vedeti zakaj prihajate osebno, zakaj niste telefonirali?«
»Vaš telefon ne deluje,« je odgovoril stražnik, >biti mora vod pretrgan.«
»Dobro,« je dejal Krag. »Sedaj pa povejte, kaj imate na srcu! Ali gre za kak nov zagoneten zločin, ali pa se je dogodilo kaj drugega?«
»Da,« je odvrnil stražniilk resno, »dogodilo se je nekaj strašnega.«
S stražnikovega lica je odsevalo nekaj tako ža-lobnega, da je Krag osupnil in prestrašeno vprašal: »Pa vendar ne gre za življenje ali smrt?«
»Ne.«
»In kaj bi bilo sicer tako hudega?«
»Lah,« je odgovoril stražnik, »Lah je danes ponoči ušel iz zapora.«
Asbjorn Krag je okamenel. Poročilo ga je zaueio kakor slrela. Buljil je v moža pred seboj in z obraza se mu je moralo brati neko vprašanje, kajti stražnik je jecljaje ponovil: »Res. Ušel je.«
»in druga dva?« je vprašal Krag. »Mar sta tudi ubežala?«
>Ne,« je| odgovoril stražnik, rdečelasi natakar in Thollon sta v svojih celicah.«
»Kako se je posrečilo Lahu, da je ušel?«
»Odprl je celična vrata.«
>Krag se je nasmehnil.« Ali se dajo vrata odpreti od znotraj?« je vprašal.
»Ne, in to je ravno uganka. Gotovo je samo, da jih -je odprl.«
»Pazbit?«
, Xe, niti sledu ni o kaki sili Pila so enostavno odprta, to je vse. Saj je res čudno, toda tako je, kakor seifi povedal.«
»Kdaj se je zgodilo?«
»Po drugem obhodu o pol štirih ponoči.«
Krag se je spet nasmehnil. »Denimo, da je res odprl vrata,« je rekel, -toda kako je mogel mož oditi neopažen po hodniku, po stopnicaJh in skozi glavna vrata na prosto?«
»Tega ravno ne vemo. Odkrili nismo niti najmanjše sledi. Videl ali slišal ga ni nihče. Preiskava je v teku, čakajo samo na vas.«
Krag je malo pomislil, potem je rekel: »Gotovo se spominjate, kako smo Laha zasliševali, kajne?«
»Da.«
»Ali se spominjate tudi njegovih groženj?«
Stražnik je pogledal Kraga: »Vsaj ene,« je rekel.
»Kako se je glasila?«
»Da bo v treh dneh prost.«
»To grožnjo je torej izvršil. In dalje?«
»Je grozil, čim bo prost, da bo Vam nekaj ukradel.«
»Dobro. In kaj je hotel ukrasti?«
»Vaše odlikovanje, zvezdo.«
»Res. Ali se spominjate, kje naj bi se odlikovanje nahajalo?«
»V vašem pisalniku v levem predalu.«
Krag je prikimal. »Tako je, kakor pravite,« je rekel. »Kaj pa dalje, ali menite, da je mož uresničil tudi to grožnjo?«
»Smatram to za nemogoče.«
Asbjorn Krag se je prijel za glavo. »Ali sto bolni?« je vprašal stražnik. »Nenavadno bledi ste.«
»Morda imate prav,« je odvrnil Krag. Imam čudno težko glavo. Danes ponoči sem spal preko navadne mere. To ni bilo dobro. Zbudil sem se šele ob osmih.«
»Roke se vam tresejo."
Krag je iztegnil roke. Konci prstov so mu v re~nici drhteli. »Čudno,« je dejal, »kakor bi bil zavžil uspavalni prašek, morfij. In pri tem se nisem že mesece dotaknil morfija.«
Nato jc stopil k pisalniku. Mignil ie stražniku.
»Pridite bliže,« je rekel. Prebiral je ključe in ropotal z njimi. Končno je našel pravega in ga vtaknil v ključavnico.
»To je levi predal,« je rekel. »Predno odprem, bi vas rad samo opozoril, da je bila zvezda včeraj popoldne na svojem mestu.«
Odprl je. Zvezda je izginila!
Kakor bi ju bila zadela strela, sta stala moža pred pisalnikom. Vsak dvom je bil izključen. Drzni žepar je bil svojo grožnjo uresničil, rop se mu je posrečil. Ušel je bil iz zapora, prišel ponoči k Kragu in mu ukradel odlikovanje.
Krag se je tresel po vseh udih. Neprestano je moral misliti na to, da je bil tat pred nekaj urami, dočim je sam spal, tako blizu njega, da bi se ga bil mogel dotakniti, ako bi iztegnil roko. Tako se je bil nahajal v smrtni nevarnosti.
In vendar se zločinec ni bil okoristil s priložnostjo. Kakor že druge okolnosti, jo bila tudi ta značilna za čudno roparsko tolpo: pričala je o njeni veliki prizanesljivosti, da prijaznosti nasproti ljudem. Skrivnostni ljudje so radi nagajali, grozili in kradli, kaj hujšega pa niso počenjali. V bistvu je bila vendarle ljubezniva družba, to vsaj ji je moral priznati tudi Krag, ko je stal globoko zamišljen pred odprtim predalom. Zdelo se je celo, da nekateri člani delajo vse samo radi šale.
Naenkrat je prišlo Kragu na misel, zakaj se vendar ni zbudil, ko je prišel k njemu Lah v sobo. Čudno! Saj spi sicer vendar tako ralilo. Ali ima zalo danes tako težko glavo? V ušesih mu je nenavadno šumelo, iz česar bi se »'-do sklepati, da njegovi živci niso v redu. Poklical j, nspodinjo in ji ukazal, naj prinese nekaj mleka in drugih jedi, ki jih je bil imel za večerjo. Hitro jih je preiskal in ugotovil, da ne kaže mleko nobenih sumljivih znakov, pač pa je našel med soljo precejšnje množino veronala, Hipoma je razumel vse. Nekdo mu je bil skrajno premeteno primešal med jed uspavalni prašek!
> >
H ■
ca
•a
à
"n Š
c'o S 5 - M £ Di
& I a 4
S O "5 .5. . ca £
S s - 5 .2. Q Л Д -> © . 3 ► M -S °
s S S.s S ™ « 9
£ cj «3 cq
S > as g
št*** g ~ i A s s g i
•s e CM £
o o , w .
■of * l л g 23 d SQ
o H ° g- ™
CJ q o JU J
z ić ~ ■ -3
, cd o Л N t. „
*y u u M
§ a > O K
o 55 i š ►
* o O "
S
^ g <8 I
_j N b
ce o J
•d « .g o —a
B "o s o
-. n b
ri U

Îl1--O U	0)
Su 8 *
0 -S di .-o ^a
. -a 0 Û, ►) W rt
111 = 111 =
Najboljši šivalni stroj
je edino le
(iiiziEi n m
za dom, obrt in industrijo ter švicarski pletilni stroj
„DUBIED" Ibtotam v zalogi pisalni stroji
„URANIA"
Josip Peteline
Ljubljana
bliiu Prešernovega spomenika za vodo Najlepše opreme.	Nizke cene.
Tudi na mesečna odplačila.
Menil ter odšel po orožnike. Orožniki in sodna komisija so ugotovili, da je bila Šavelj umorjena s sekiro, ki je še vsa krvava slonela ob zidu. Morilec ji je zadal 3 poškodbe na glavi in sicer eno z ušesom sekire, '2 z ostrino in 3 poškodbe na desni strani vrata. Te so bile prizadejane z ostrino in s precejšno silo, tako da je bila hrbtenica na tilniku presekana, vsled česar je morala smrt takoj nastopiti.
Orožniki so pričeli takoj s poizvedbami, ven-dar je bilo zločinca težko izslediti. Splošno se je govorilo, da je bil storilec eden izmed sosedov, ali Ivan Čahuk, ali Franc Slavič. Prvi je sovražil umrlo, ker je dolžila njegovega sina Kolmana tatvine 200 Din, drugi pa je bil s Čahuki v dobrih odnošajih ter splošno na slabem glasu. Tudi Matija Bergles se je jezil na umorjeno, ker m hotela k njemu. Na podlagi teh ugotovitev so bili aretirani Franc Balir, Ivan in Kolman Čahuk, Matija Bergles, Franc in Štefan Slavič.
Sum zoper Balirja je obstojal v tem, da 60 se našli na roki krvni madeži in da se je pri po-vratlru od dela opoldne premalo zanimal za hišo, ki je bila v neredu. Berglesa sta obremenjevala Kolinan in Ivan Čahuk, češ. da ju je nagovarjal k umoru, ker žuža wlece iz njega peneze«. Zoper Čahuka je govorilo sovraštvo do umorjenie in zoper Slaviča prijateljstvo do Čahukovih.
Od navedenih osumljencev pa so dokazali po pričali svoj alibi Franc Balir, Matija Bergles ter Franc in Štefan Slavič; preostala sta še oba Čahuka, ki sta spočetka odločno tajila. Kolman, ki je navzlic mladoletnosti že do skrajnosti izprijen, je oelo trdil, da je videl, kako sta žužo ubila Bergles in Slavič. Končno pa je priznal, da jo je ubil njegov oče, dočim ie on sam stal na straži, da b! očeta pravočasno opozoril na morebitno nevarnost. Po izvršenem umoru mu je oče dal krvavo sekiro, da jo zakoplje v gozdu, toda ker е-ч je bilo strah, jo je vrgel nazaj v Balirjevo hišo. Kljub priznanju sina Kclmana pa Ivan Čahuk še nadalje odločno taji vsako krivdo.
Razprava se je zavlekla in je trajala do 10. Oba obtoženca sta opetovano omenjala svoje zagovore in končno vse tajila. Porotniki so pri prvem sklepanju glavno vprašanje zanikali, drugo vprašanje pa so potrdili to je, da je Koloman Čahuk etražil. medtem ko je oče izvršil zločin. Ker sta si obe vprašanji nasprotovali, se je posvetovanje vršilo še enkrat. Drugič so porotniki zanikali še •drugo vprašanje. Potrdili pa so vprašanje glede obrekovanja. Na podlagi tega je bil Ivan Čahuk obsojen na 2 leti težke ječe, njegov 17 letni sin Koloman pa na 16 mesecev.
Celjska porota.
UMOR.
Zadnji dan poletnega zasedanja celjske porote je izpolnila razprava proti 1. 1903 v Selcih rojenemu Martinu Romihu, samskemu pekovskemu pomočniku. Romiha obtožuje drž. pravd-nik, da je v noči od 21. na 22. junij 1926 v Re-štaniu, sodni okraj Sevnica, z zastrupljanjem s strihninom ravnal zoper nosečo Marijo Dušič v namenu jo usmrtiti, na tak zavraten način, da je iz tega nastopila njena smrt — in da je tekom te kazenske razprave skušal pregovoriti več prič h krivemu pričevanju in krivi prisegi. Tekom razprave, ki je trajala celo binkoštno soboto, je Romih odločno zanikaval vsako krivdo. Porotnikom je bilo stavljenih pet vprašanj. Na podlagi porot-niškega glasovanja je bil Romih obsojen na 5 let teike jeie. poostrene s postom in trdim ležiščem ter temnico vsako leto na dan smrti Dušičeve. Romih je tudi po naznanilu kazni še vedno odločno zatrjeval svojo nedolžnost. Obtoženca je v zastopstvu dr. Ogrizeka zelo lepo zagovarjal g. dr. Kerš-baumer.
Novomeška porota.
Obsojena goljufiea.
V	torek popoldne je stala pred poroto Ana Csasarjeva, ki je bila obtožena, da je oktobra 1925 ponaredila zadolžnico, po kateri bi Marija Kuno-vičeva dolgovala obtoženki znesek 2S.450 Din. V eadolžnici je bil tudi pristavek, da sme to terjatev zastavno pravno zavarovati na njenem zemljišču. Ko je 17. marca 1926. Marija Kunovičeva umrla, je Csasarjeva vložila pri okrožnem sodišču v Novem mestu tožbo, da bi iz zapuščine Kumovičeve iztožila imenovani znesek. Dne 23. junija je v Zagrebu Se prigovarjala svojemu znancu Gazibari, naj priča, da je ona res posodila zneeeik 29.670 Din pokojni Kunovičevi. Obljubila mu je za to uslugo plačati 10.000 dinarjev. Porotniki eo potrdili vprašanje goljufije in Csasarjeva je bila obsojena na 1 leto težke ječe.
Umor r Urinih eelih.
V	sredo je stal pred porotniki Franc Koklič, železniški čuvaj v Uršnih selih, ki je bil obsojen, da je 28. aprila 1927 v gozdu pri Uršnih seljh svo ji ženi Ani Koklič prereza! vrat, da je izkrvavela. Po umoru je Koklič pobegnil, a so ga dva dni nato orožniki prijeli na nekem kozolcu v Gornji Štraži. Koklič je svoje dejanje priznal, izgovarjal pa se je, da mu je žena ,s katero se je poročil šele 6. februarja 1927, neprestano dajala povod za ljubosumnost. Ker se žena za njegova svarila in opo-mtne ni brigala, je sklenil, da se žene znebi. Po-vedal ji je v obraz, da bo njo in sebe končal. Po umoru je begal po okolici Straže ter, kakor je izpovedal, iskal prilike, da si sam konča življenje. Ko je ravno sklenil, da se konča, so ga orožniki aretirali in odvedli v zapor. Porotniki so vprašanje glede na umor zanikali, potrdili so pa uboj. Vprašanje, če je izvršil dejanje v hipni zmedenosti, so porotniki zanikali. Na podlagi tega je bil Franc Koklič obsojen na 3 in pol leta poostrene ječe. Senatu je predsedoval sodni svetnik Kuder. votan-ta sta bila nadsvetnik Foersler in svetnik Kolenc, obtožbo je zastopal nam. drž. pravdnika Kovač, obtoženca je zagovarjal dr. Češnik.
Pros/es/zszâe
Kmetsko gospodično
iščem za trgovino z mešanim blagom, s 3 letnim spričevalom, za takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 4235.
Trgov, POMOČNIKA
poštenega, sprejme Kmetijsko društvo v Metliki. Plača po dogovoru, nastop 15. junija. 4472
//asa oàrf
ŽVEPLO
»Ventilato« — najfinejše, zavarovano z drž. plombo, prodaja na debelo najceneje tvrdka VLADO RADAN, Zagreb, Mihn-novičeva ulica 14. Telef. 21—85. Brzojavi: Vladan.
NA DOBRO HRANO
in stanovanje se sprejmeta 2 gospoda. Informacije v upravi lista v Mariboru pod šifro: »Ugodno«.
TRI DIJAKE
(dijakinje) nižjih razredov sprejmem začetkom šole v popolno, dobro oskrbo. Cena zmerna. Ogleda se od 3—6 pop. Naslov v upravi lista pod št. 4484.
Gospodinjska šola sprejme
nekaj UČENK
pod jako ugodni, pogoji. Naslov v upravi: št. 4511.
UIČA v Trbovljah 2
П10Н blizu občine, cerkve, prodajalne in šole, na jako ugodnem prostoru. naprodaj po ugodni ceni. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3984.
MOTORNI MLIN
kapaciteta 120 met. stotov, je naprodaj radi starosti lastnina. — Mlin je avtoraatiški urejen in se nahaja v srem-skem kraju, kjer plenica bogato rodi in kjer 6e ni bati velike konkurence. V celem okraju je samo 5 mlinov. — Prodaja se vrši samo proti jamstvu dosmrtne subvencije, za prepustitev poeeeti pa se zahteva 100.000 Diu. Natančna pojasnila da PAVLINA MLIN. Morović, Si eni.	4411
HIŠA S PEK ARI JO
in specerijsko trgovino v Metliki, na lepem prostoru, se poceni proda ali odda v najem. Vprašati: J. Vukšlnič, Metlika 35.
Pozor, OBRTNIkTT
V največji delavski koloniji rudnika v Trbovljah je naprodaj na polovico zgrajena HIŠA z velikim vrtom. Cena 30.000 Din. Osebne zglasitve pri čevljarskemu mojstru Matija Šoštarič, Loke, Trbovlje I
žensko kolo
prodam po nizki ceni. — Naslov v upravi: št. 4499.
PRODAM
»Mladinske revije«:
15 letnikov »Vrtca«, po 25 Din; 15 letnikov »An-geljčka«, po 12 Din; 15 letnikov »Zvončka«, po 30 Din, — Knjige vezane, v dobrem stanju. Prodam tudi vseh 65 zvezkov »Splošne knjižnice«, vez, s 30% popustom od cene v knjigarni. Naslov: Gustav Mulec, Sv. Trojica, Slov. gorice.	4508
Rezan les,
smrekov in jelkov, i. s.:
500k. 73X105mm X6m 550k. 54X 225mm X5m 185 k. 54X105 mm X6m 324k. 54X105 mm X5m dalje material za sode, deščice, 75 in 87 cm dolge, 8—13 cm šir., 12 mm debele, potrebuje in prosi za skrajne ponudbe z navedbo dobavnega roka AL. NEUDAUER, lesna trgov., Gornja Radgona.
= 111 = 111 = 111 = 111
Inserirajte v
.Slovencu!
!H=illEISSEi
gramofonisti j
Vsa popravila gramofonov, vstavitev novih delov event. celega kolesja, čiščenje in mazanje, izvršim strogo solidno, ceno in pod jamstvom v moji delavnici za preciz. mehaniko. A. Rasberger, Ljubljana, Tavčarjeva 5. Tvorniška zaloga modernih gramofonov, plošč in posameznih delov. 3730
Sijajno bodočnost
visoko plačo, stalno na-meščenje, nudimo agilne-mu gospodu ali dami s prepričevalnim nastopom. Ponudbe pošljite na »POŠTNI PREDAL 172«, Ljubljana.	4518
Gramofonisti !
Pri nakupu novih plošč prinesite Vaše rabljene plošče seboj, jemljemo jih še v račun. Oddamo tudi večje število popolnoma novih 25 in 30 cm dvostranskih plošč po izredno nizki ceni. - Tvorniška zaloga gramofov in plošč A. RASBERGER ■ Ljubljana.	4381
♦>имш»м>м»мнн
Stavbno podjetje
ACCETT0 & drugovi
družba z o. z
Maribor. KoroSffiva ul.
CEMENT
TRBOVLJE
stalno v zalogi! — A. SUSNIK, ž e 1 e z n i n a , Ljubljana.
Strokovnjaki so si edini v tem, da so
„WCCH ' СШ
in aparati za vkuhavanje najzanesljivejši. Zato dobra gospodinja zahteva in trgovec prodaja samo IVeck-a. Tovarniška zaloga: Ljubljana, Krekov trg 10/1. Pri tvrdki Fructus. — — Znatno znižane cene.--
POZOR!
Letos postavimo novo Hydrau-llčno stiskalnico, vsled česar
prodamo
dve dobro ohranlenl
stiskalnici
(Mayfart).
Kdor se zanima, izve ostalo pri
SREČKO POTNIK in DRUG
Ljubljana, Metelkova ulica 13.

K nebeškemu Očetu se je preselil v torek, dne 7. junija t. 1. zvečer po dolgotrajnem trpljenju, potolažen s Kruhom izvoljencev, naš blagi in dobri oče, stari oče in brat, gospod
Ivan Godnič
potem, ko je bil 77 let v srečo nam in nebesom v radost.
Dragega pokojnika zemeljske ostanke bomo spremili k zadnjemu počitku v petek 10. jun. zjutraj na župno pokopališče v Žrečah.
Naša tolažba ob težki izgubi je v Njem, ki je Oče naš in Gospod - Tolažnik.
Žreče - Celje - Dornberg - Komen na Krasu, dne 8. junija 1927.
Dr. Josip Godnič, odvet. kand. v Celju, sin. - Marija Godnič, učiteljica, hči. — Marija Godnič roj. Srebernič, snaha. — Jos. Godnič, kurat v pok., Franc Godnič, posestnik, brata. — Jožefa Godnič, sestra. — Josip Godnič, župnik, nečak. — Majda in Irena Godnič, vnukinji. — Joško Godnič, vnuk — ter vsi ostali sorodniki.
				■
				
:.V • ; \ J •

Boris,
v nežni starosti 7 let, v Zagrebu trat; . o preminul na Binkoštno nedeljo.
Prepeljan in pokopan v Ljubljani 8, t. m,
Rodbina DR. JANKO BERCE. ZAHVALA
ob priliki težke, nenadne izgube našega sinčka
Svinj, mast in slanino
vsako količino — nudi
Djordje Bosiljković, Srem — Mitrovica
Î
MALINE
Vse stare in nove dobavitelje malin, prosimo da nam v najkrajšem času poročajo glede uspevanja istih, • približna količina, ki se pričakuje ter ali dobavitelj razpolaga sam s transportno posodo, ali je isto potrebno dostaviti.
Točna navodila glede zbiranja, odpremljanja malin in vse ostalo, sledi po dospelih prvih poročilih.
Vse tozadevne ponudbe je nasloviti na:
SREČKO POTNIK in DRUG
parna destilacija i. t. d.
Ljubljana, Metelkova ulica 13.
Dražba
J*" stoječe trave za prvo košnjo se bo vršila v soboto, dne U. junija 1927 v kon kurzni zadevi ANTONA STEINERJA. Travniki le žijo v Mestnem logu. — Interesenti se snideji ob dveh popoldne na Opekarski cesti St. 31.
VENECIN
izredno zdravilna voda proti
reumottzmn in išiasn. želodčnim in črevesnim boleznim ter za nego ran
dobiva se zopet v vsaki lekarni. Skladišče za grosiste: Isis d. d. Ljubljana.
Cene/še kot pri
RAZPRODAJAh
se dobi vsakovrstno manufakturno blago samo pr
I TRPIN, MARIBOR, Glavni trg štev. t
Kot prva pomoč pri obolenju prašičev ter v zabra-njenje rdečice ee ,je izkazal v neštetih slučajih kot edino uspešno zdravilo
Sadnikarjev zdravilni ргаЈек zopet* obolenje prašičev
To vedno učinkujoče aleopatično sredstvo očisti prebavila in odvaja iz njih kužne bacile. Pospešuje tek in rejo zdravim živalim ter pri obolelih pravočasno uporabljen zabrani rdečico Previden rejec imej ta prašek vedno doma! 1 zavoj 12 Din, 10 zavojev 100 Din, preprodajalci S poseben popust, če se pošlje denar naprej poštnino |
prosto, sicer i o povzetju. Izdeluje in razpošilja z natančnim navodilom samo
Lekarna Mr. Stanko Hočevar, Vrhnika 23.
V zalogi so vsa druga zdravila.
Najboljši in najekonomičnejši
• i
Borisa
vsem, ld so nam v teh težkih trenutkih izkazali svoje sožalje, vsem darovalcem lepih vencev in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Posebno zahvalo smo dolžni botru g. Antonu Tonejcu, ki je z očetovsko nežnostjo in ljubeznijo oskrbel prevoz dragega Borisa iz Zagreba v Ljubljano, dalje učiteljskemu zboru osnovne šole na Vrtači kakor vsem učenccm za krasno zadnje spremstvo, gosp. katehetu za prisrčne poslovilne besede ob odprtem grobu, so-učencem za nežno pesem žalostinko in Sokoličem Ljubljanskega Sokola za častno spremstvo in lep pozdrav na zadnji poti.
Rodbina DR. JANKO BERCE.
iz znanih čeških tvornic v
Skodovih Zavodov y Plznju
se nahajajo v velikosti V4KS do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se ш
Civ. inž. M. A. Štebi, Ljubljana
Selenburgova 7	Telefon 296ž
I Zahvala.
Ob težki izgubi naše nepozabne ma-mice. stare mamice, sestre, in tete
i Katarine Widmayer
smatramo za častno dolžnost, da se jav-H no zahvalimo vsem, ki so kolikortoHko H pripomogli olajšati našo bol, bodisi v g® času njene dolgotrajne bolezni, bodisi H| pri pogrebu Posebno zahvalo naj sprej-Mjl mejo vsi darovalci krasnih šopkov in vencev, P. Z. pevskemu društvu »Mer-95 kurju« za ginljive žalostinke, ter vsem £1 prijateljem in znancem, ki so jo spremili H na zadnji poti.
Ljubljana, dno 9. junija 1927.
fj Žalujoča rodbina Widmayer.
Za Jugoslovansko tiskamo v Liubliani: Karol Ce&
Izdajatelj: dr. Fr. K.alo«ec,
Urednik; Franc Terseđl»».